NO. 159
Ameriška Domovina
|/l'JV* E RI e/% Ul--H O/VI E>
AMCRICAN IN SPIRIT F0R€1GN IN LANGUAG€ ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 20, 1962
SLOV€NIAN
MORNING N€W6PAP€B
ŠTEV. LX — VOL. LX
Novi grobovi |Trije savdski princi se VOJAŠKE POSADKE NATO
SIL MORAJO IZ BERLINA!
Rev. Anthony L. Bombach |	»	•	_ _ »	-L-.!
V soboto popoldne je um'rl pif0pir8l|0 DIOCl S8D0J
v Cleveland Clinic bolnišnici |	____
66 let stari rev. Anthony Bom-	gavdskega kralja je V
bach, župnik pri Sv. Kristini v Euclidu. Pokojni je bil rojen na Rakeku v Sloveniji in je odšel s starši v starosti treh let od tam v Brazilijo, po kratkem bivanju tam pa v Združene države. Starši so se naselili najprej v Clevelandu, nato v Lorainu, pa se vrnili v
sponi z njim stopil v zvezo z egiptovskim Naser j im, glavnim nasprotnikom Sav-dov.	'fi
BEIRUT Lib. — V Savdski Arabiji ni pokojni kralj Ibn Savd zapustil samo dosti denarja svojim sinovom, ampak nciLu v ^uidinu, pa ^	, jim je tudi zagotovil stalne do-
Lvropo, kjer so ostali do leta	. . , , °	„
^	hodke, ki daleč presegajo po-
DAV1D L. LAWRENCE — guverner Pennsylvanie in t>ivši župan Pittsburgha, bo jutri dopoldne ob enajstih pozdravil 25. konvencijo KSKJ v Harrisburgu, glavnem me-st,i Pennsylvanie.
^fiavni tajnik Rusk js bi! dni v New Yofkts
v WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Rusk je šel kon-ctm tedna za dva dni v New York na pogovore z našim delegatom pri ŽiN Stevansonom generalnim tajnikom Tantom. Razgovori so se vrtili okoli programa za jesensko zasedanje Vsaj v začetku zasedanja bi Rilo treba rešiti vprašanje, kaj naj ZN naredijo s Kongom.
Ram se položaj zmeraj bolj zapleta, ne morda med navad-nim prebivalstvom, ampak v kongoških upravnih in politič-r^h krogih. Povrhu bo Združe-Wrn narodom že okoli Novega e^a ponovno zmanjkalo denarja Za Kongo tudi v tem slučaju, ‘»ko dobijo znano posojilo v zne-sku $200,000,000.
Tant je gotovo spravil na dan Sv°jo kandidaturo za stalnega generalnega -tajnika pri ZN.
'lavne evropske članice ZN je Ze pridobil za svojo kandidatu-W Vsaj trdi tako. Naš delegat
1910, ko so zopet odšli v Ameriko in se naselili v Lorainu. Pokojnik je obiskoval šolo sv. Cirila in Metoda v Lorainu, nato St, Joseph College v Ren-sellaire, Ind. Stopil je v St. Mary’s semenišče v Clevelandu in bil 1. 1918 od škofa Far-relliya posvečen v cluhovni-
trebe” še tako razvajenih bogatašev. Taki princi so navadno ni 'J
rati
rega princa spravi pota.
Sedanji sadvski kralj Savd se je pred leti sprl s svojim bratom in presto lonaslednikom ka. Novo mašo je pel pri Sv. pajiSai0,m. Poravnala sta se ta-Cirilu in Metodu v Lorainu. ^ ^ je jrajsai postal predsed-Kot kaplan je služboval pri nj]{ vlade in tako dobil vpliv Sv. Lovrencu in v fari Presve- prj delitvi dohodkov iz državne tega Srca, leta 1931 pa je po-!blagajne. Kralj Savd ima še stal župnik pri SV. Kristini. Bil ’drugega brata princa Talala, ki je sin pok. Anthonya in pok. je pri poravnavi obeh starejših Mary (roj. Zakrajšek) Bom-(bratov dobil samo mesto tinanč-bach, brat Mary Gerbeck, |r.ega ministra. Menda mu to ni pok. Josepha, Frances Maho-|bilo dosti donosno in je radi te-ney (v Detroitu), Louisa, Ig- ga začel kritizirati režim svojih
Predsednik sovjetske vlade (TVikita Hruščev je tekem slavnosti v čast (ruskih kozmonavtov Nikolajeva in Popoviča izjavil, da Sovjetska zveza in njene zaveznice ne bodo trpele, da bi ostale vojaške sile NATO v Zahodnem Berlinu. — Demonstracije v Zah. Berlinu.
MOSKVA, ZSSR. — Vprašanje Zahodnega Berlina je zopet v ospredju mednarodne politike. Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je znova zagrozil, da bo Sovjetska zveza podpisala mirovno pogodbo z Vzhodno Nem-pijani kruha in se aačnu p,-epi- «*>, it M bodo zahodne sile pristale na umaknitev svojih med seboj kar marsikate- ‘J Zah Beri,na m njihovo nadomestitev s četami Zdru-čudna Ženih narodov, ki naj bi jih sestavljali Belgijci, Danci, Cehi, [in Poljaki. Tak predlog so zahodne sile že ponovno odklonile in izjavile, da o vprašanju njihovih vojaških sil v Zah.
Berlinu za enkrat niso voljne ^razpraHjatu_____________
Hruščev je pričakal i-n sprejel ——r“—--------
kezmenavta na letališču Vinu- f „1^-. s* kovo in se peljal skupaj z nji- IZSlOV. nCLSelDW ma na Rdeči trg, kjer je bil slavnostni sprejem. Sovjetija je
bo
Bensom je tudi zanj verjetno
zanj tudi večina članov azij-1' ^afriškega bloka, toda ni še U[sno, -kaj bo rekla Moskva.
anf bo šel začetkom septembra ^ Moskvo na obisk, da skuša c-m prodati svojo kandidaturo. lSo to je napeljalo Ruska, da je sedaj šel v New York na cbisk k ZN.
F*ostaja za proučevanje ledenikov
Y svetovnem merilu prvo ^uinistvemo postajo za prouče-;,n^e ledenikov je zgradila stockh0]m9k
a univerza pri Tar-sevemem delu dežele. V raziskovalnem centru bodo d^vali tudi glaciologi iz drugih
tali v tem
Washington je prizna! vojaško vlado Peruja
Kljub prvotnemu odporu proti njej so Združene države priznale vojaško vlado v Peruju, ko je ta pokazala, da je le gospodar položaja.
WASHINGTON, D.C. — Pd enem mesecu poskušanja vrmti Peruju demokratično vlado so Združene države priznale nove vojaško vlado in obnovile deželi gospodarsko pomoč. Vojaško pomoč v obsegu okoli 22 milijonov dolarjev so zadržale, prav tako je ostal v Washingtonu poslanik Loeb, ki so ga peru-vanski vojaški vodniki obdolžili, da se je mešal v notranje razmere dežele.
Peruvanski generali so odstavili demokratičnega predsednika Prada, razveljavili predsedniške in parlamentarne volitve in uvedli v deželi vojaško vlado, čeprav jim je to ameriški poslanik Loeb po nalogu Wa-shingtona v naprej odsvetoval. Na tihem je simpatiziral s predsedniškim kandidatom H a y o , vodnikom za socialne reforme vnete stranke APRA, ki ga vojaki ne marajo zaradi starih prepirov.
Združene države so prekinile takoj po prevratu diplomatske zveze z novo vlado in poklicale poslanika domov. Ko se je pokazalo, da vojaki ne mislijo popustiti in so novo vlado začele priznavati druga za drugo ne samo evropske države, ampak tudi države Latinske Amerike, je končno pretekli petek storil to tudi Washington. Gospodarska pomoč v obsegu 81 milijonov dolarjev je začela zopet teči v Peru.
.heatwave
Vremenski
natiusa, Mollie Alfred in Ed-1 warda, nečak pok. p. Kazi-miirja Zakrajška O.F.M. Pogreb bo v četrtek ob 10:30 iz cerkve sv. Kristine. Na mrtvaškem odru bo v župnišču sv. Kristine od nocoj ob sedmih do srede popoldne ob treh, ko ga bodo premisli v cerkev sv. Kristine.
Boshko (Bill) Stois
V	soboto je umrl na svojem domu na 3228 Superior Ave. 61 let stari Boshko (Bill) Stois, rojen v Hašanih v Bosni, od koder je prišel sem leta 1910. Bil je oče pok. Geor-ge-a, Helen Schwenk in Lue ter brat Elija. Bil je član Sv. SaVe br. 1 S.N.F., Fraternal Order of Eagles Aerie No. 135. Pogreb bo iz Grdinovega pogaeb. zavoda na E. 62 St. v *K0 ' ob 12:30 v cerkev sv. Save ob enih, nato na pravo-sL^jvno pokopališče sv. Teodo-zijp.
Mary Smole
V	nedeljo zjutraj je po dolgi bolezni umrla v St. Alexis bolnišnici 72 let stara Mary Smole s 5415 Spencer Ave., rojena v Dvorski vasi pri Velikih Laščah, od koder je prišla pred 53 leti. Njen mož Joseph je umrl 1- 1933, hčer Ann Zgonc pa pred par leti. Tukaj zapušča hčeri Mary Hinkel in Josephino Ciarlillo, tri vnuke in sestro Josephino Mlakar, v starem kraju pa brata Lojzeta Turk ter druge sorodnike. Bila je članica Društva sv. Ana št. 4 SDZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob devetih iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
bratov.
Radi dolgega jezika je moral iz dežele, kralj Savd rnu je pa zaplenil premoženje. Talal je takoj nato začel v Bejrutu agitacijo proti savdski dinastiji in se je v svojem kljubovanju spustil tako daleč, da je stopil v zvezo z egiptovski^, Naserjem, ki ga ostala družina Savdov niti videti ne more.
Za Arabce so Talalove tožbe prava senzacija, ki je potisnila čisto na stran vse težave, ki jih ima iraški diktator general Ka-sem z upornimi Kurdi. Te podpirajo tudi turški in iranski so-rojaki. Kasom je poslal nad u-pornike vojna letala, ki so naj-brže po pomoti preletela turško mejo, kar je sprožilo ostre proteste turške vlade.
RHINELANDER, Wis. — Včeraj je umrla tu po dolgi bolezni slavdla ta dan tudi “dan sovjet- ,v bolnišnici Mrs. Anna Vancos skih letalskih sil.” Govorniki sojs 635 Thayer St. Bila je dolgo-naglašali sovjetsko vodstvo v. jetna naročnica AD. Pokojna je naporih za prodiranje v vesolje, (jorna v Dobravicah pri Me-
Iz Clevelanda in okolice
pa zatrjevali, da je Sovjetija prehitela svobodni svet tudi v letalstvu.
“zidu”
soboto
Senat odobril predlog za satelitske komunikacije
WASHINGTON, D.C. — Senat je v petek odobril s 66 proti 11 glasovom vladni predlog za prepustitev organizacije komunikacijskih zvez preko umetnih lun, kot je Telstar, privatni družbi pod nadzorom zvezne vlade.
Nasprotniki zakonskega predloga so se zavzemali za to, da bi to nalogo prevzela zvezna vlada sama, ker je ona tudi o-pravila vse priprave za uresničenje takega sistema. V Senatu skušali preprečiti sprejem zakona z neprestanimi govori, ki pa so jih morali po dveh tednih ustaviti po sklepu dvetre-tiniske večine Senata.
Begunec ustreljen na
BERLIN, Nem. — V je poskusil 18 let stari Peter Fechter pobegniti iz Vzhodnega Berlina v Zahodnega. Pri tem so ga zasačile vzhodnoberlinske straže in nanj streljale. Bil je zadet v hrbet in trebuh ter je skoro eno uro ležal krvaveč na vzhodni strani zidu na tleh.
Rešilni avto Zahodnega Berlina je prišel na mesto dobro uro po streljanju, ko je nesrečnika že odpeljal rešilni avto Vzhodnega Berlina. Del javnosti Zah. Berlina se je jezil na Amerikan-ce češ, zakaj niso poslali svoje vojaške ambulante po ranjenca, ki je ležal sicer na komunistični strani zidu.
Demonstranti so napadli sovjetski avtobus, ki je vozil ruske vojake nazaj v Vzhodni Berlin in kričali tudi na ameriške avtomobile. Zahodnonemška policija je skušala demonstrante zadržati, vendar so ti na par krajih prodrli do zidu. Demonstracije so prenehale šele danes zjutraj, ko se je sovjetski avtobus vrnil v Vzh. Berlin z vsemi razbitimi okni.
tliki, od koder je prišla v Ameriko leta 1910. Tukaj zapušča otroke Matta, Antona in Johna, hčere Anno, Catherine, Dorothy in Thereso, sestro Margaret Zu-gel ter nečake in nečakinje, v starem kraju pa sestro Barbaro Nemanič. Mož John ji je umrl 1958, hčer Mary letos v februarju, še preje pa brata Martin in John ter sestri Mary Hočevar in Theresa Rožanc. Pogreb bo v sredo zjutraj iz St. Mary cerkve na domače pokopališče. -------------o-----
Vzhodnonemška letala streljala na zahodno-nemško 1
BONN, Zah. Nem. — Ko je neko zahodnonemško pomorsko letalo zašlo nad ozemlje Vzhodne Nemčije, so ga letala Vzhodne Nemčije napadla, vendar se mu je posrečilo pristati na letališču v Zahodni Nemčiji, ne da bi bil letalec ranjen.
Ali je letalo utrpelo kako škodo in kolikšno, poročilo o-brambnega ministrstva Zah. Nemčije ne pove.
Ofblačno in ,topla, popoldne Verjetnost neviht. Naj višja temperatura 90.
Rusi in Angleži dosegli skupno najvišji vrh Sovjetije
MOSKVA, ZSSR. — Skupina ruskih in angleških gornikov se je povzpela skupno na naj višjo goro v Sovjetski zvezi na 24,590 čevljev wisoki “Komunizem”, nekdanji Stalinov vrh v Parimirju.
Skupina otrok z učiteljem utonila v Floridi
QUINCY, Fla. — V soboto je utonila v globokem jezeru kakih 100 yardov od brega skupina 17 otrok in njihov učitelj, ko se je čoln, v katerem so se vozili, nenadno potopil. Le eden od otrok se je rešil, ko se je oprijel čolna.
Otroci so bili stari od 5 do 14 let, sedem jih je bilo od ene samje družine. Vsi so bili črnci.
Strog pregled vseh na
javni podpori
WASHINGTON, D.C. — Preiskava je dognala, da je prejemalo in še prejema v glavnem mestu dežele na tisoče ljudi podpore iz javnih sredstev, do katerih niso upravičeni. Po cenitvah sen. R. Byrda je bilo v Washingtonu, D.C., tekom štirih let izplačanih najmanj 18 milijonov dolarjev podpor ljudem, ki do njih niso imeli pravice.
Zvezna vlada je odredila, da se izvede po vsej deželi strog pregled vseh, ki prejemajo podporo. Največ goljufij je pri podpiranju mater z nedoraslimi otroci, ki so “izgubili očeta”.
Dve novi atomski podmornici so splovili
GROTON, Conn. — Tu je bila v soboto spuščena morje nova atomska podmornica “Alexander Hamilton Obsega okoli 7,000 ton in bo oborožena s Polaris raketami.
V soboto so spustili v morje atomsko podmornico “Haddo tudi v Camdenu, N.J. Zgrajena je bila v New York Shipbuilding Corp. ladjedelnici Njena naloga bo v glavnem borba proti sovražnim podmornicam, zato bo tudi popolnoma drugače oborožena kot “A. Hamilton”.
Ruska kozmonavta pristala v puščavi daleč drug od drugega
WASHINGTON, D.C. — Po ruskih poročilih sta ruska kozmonavta Nikolajev in Popovič pristala v puščavi evkoli Kara-gande. Pristala sta drug za dra gim tekom šestih minut, toda daleč drug od drugega, tako pravijo Rusi. Ko sta pristala, so ju menda peljali na kozmodrdm v Baikonouru, ki je okoli 350 milj stran od Karagande. S koz^ modroma sta se namreč spustila na polet okoli sveta.
Iz velike razdalje med Bad-konourom in Karagando bi se dalo sklepat^ da nista pristala ravno tam, kjer sta nameravala. Ni izključeno, da sta imela tekom pristajanja oodobne težave kot naš astronavt Carpen- samomor, pa se skušala v zad-ter.	[njem trenutku rešiti, ne da bi
Karaganda je središče pre- ji to uspelo. Roka je obležala mogovmikov in težke industrije, mrtva na telefonu poleg poste-Žalostno slavo si je oridobilo z enim med največjimi komunističnimi koncentracijskimi taborišči, kjer je med vojno umrlo na tisoče nedolžnih pregnancev iz krajev, ki jih je dobila pod kontrolo ruska armada.
Obisk koroškega duhovnika—
V	petek se je oglasil v našem uradu č. g. Franc Jančar iz Slovenjega Plajberka na Koroškem. V Cleveland je prišel obiskat svojega brata Petra Jančarja na 1100 E. 63 St. in sestri g. Marijo Suman z 1117 E. 67 St. ter g. Amalijo Peklar. Med nami bo ostal še dva tedna, nato se bo vrnil na Koroško, kjer je župni upravitelj dveh lepih planinskih fara.
Nocoj “Othello” na TV—
Nocoj od 9. do 11. bo na televizijski postaji KYW, kanal 3, prenos Shakespearejeve drame “Othello” z Great Lakes Shakespeare festivala.
Obisk iz Kalifornije—
V	uredništvu se je v petek o-glasil g. Stanley Somrak iz San Francisca, ki je prišel obiskat prijatelje v Cleveland, kjer je bil rojen in od koder se je preselil na zahod pred 20 leti.
Obisk iz Chicaga—
Iz Chicaga, 111., je prišel na obisk v Cleveland rojak g. Can-cid Grmek. Oglasil se je tudi v uredništvu lista, katerega naročnik je že dolga leta.
Tajnik odsoten—
G. Jože Grdina, tajnik Društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ bo do 25. avgusta odsoten, odšel je na konvencijo KSKJ. V slučaju izredne potrebe naj se člani društva obrnejo na go. Josefino Ovsenek, UT 1-4474.
Po pismo naj pride—
Pošta je pustila v našem uradu pismo za Ivana Kozmana. Piše mu Kožman Mihael iz Nove Gorice v Jugoslaviji.
Bailey’s bila odprta v nedeljo— Trgovine Bailey’s Co. v Euclidu, na Eastgate Plaza in na Mayfield Heights so bile v nedeljo odprte kljub državnemu zakonu, ki prepoveduje v nedeljo prodajo vseh ne skrajno nujnih predmetov. — Predsednik družbe je izjavil, da je bila ta k temu prisiljena, ker so odprte tudi “druge” trgovine. Locher ne pojde pred demokratsko organizacijo—
Župan Ralph S. Locher je izjavil, da se ne bo odzval vabilu demokratskega odbora, ki bo danes popoldne zasliševal županske kandidate in se potem odločil, koga bo stranka uradno podpirala. V svoji izjavi trdi, da je iti pred odbor brezpredmetno, ker so se strankini vodniki dejansko že odločili, koga bodo podpirali.
Župnik pri Sv. Jožefu umrl—
V soboto je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 80 let stari župnik pri Sv. Jožefu v Collin-woodu Rev. T. J. O’Reilly. Na mrtvaškem odru je v župnišču na 966 E. 146 St. Pogreb bo jutri zjutraj.
------o-------
Verjetno samomor!
LOS ANGELES, Calif. — Oblasti so prišle do zaključka, da je filmska zvezda Marilyn Monroe “verjetno” napravila
Ije.
V oporoki je zapustila večji del svojega premoženja, ki znaša najmanj pol milijona dolarjev, svojemu igralskemu učitelju, 60 let staremu Strasbergu, direktorju Actors Studios.
Vremenska napoved
Ko je neki znanstvenik vprašal vremenoslovno postajo v San Franciscu, kako naj si razlaga vremensko napoved, če se glasi na primer “možnost dežja jutri 7:3, je dobil takle odgovor: “V inštitutu nas je deset, če glasujejo trije proti dežju, sedem pa za dež, je povsem razumljivo, da se mora glasiti vremenska napoved 7:3.”
-	1 o—.—-
— Štiri od petih ostarelih oseb v Združenih državah žive v mestih.
. j. ;ixi
AMERIŠKA DOMOVINA AUGUST 20, 1962
Ameriška Douoviha
/i v* • ■/1r-'i v—■«<» (\n
0117 St. Cltlr Ave. <— HEnderson 1-0821 — Cleveland 3, Oklo
National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ot July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROCNINAi
Zedinjene države:
|14.00 na leto; |8.00 za pol leta; |4.S0 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
816.00 na leto; 89.00 za pol leta; 85.00 za 8 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
’ SUBSCRIPTION RATES:
United States:
814.00	per year; 88.00 for 6 months; -4.50 for 8 months. Panada and Foreign Countries:
816.00	per year; 89.00 for 6 months; 85.00 for 3 months.
Friday edition 84.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Oblo
No. 159 Mon., Aug. 20, 1962
nejše udriha po tistih, ki bodo nasprotovali njegovim zakonskim načrtom. Kandidatje torej vedo, pri čem so; ako bodo nasprotovali ali napovedali nasprotovanje Kennedyevemu režimu, ne smejo pričakovati milosti iz Bele hiše. Pri tem morajo računati s tem, da bo Kennedy ponovno predložil večji del zakonov, ki jih je letošnji Kongres ali odklonil ali pokopal v odborih.
Ker s takojšnjim znižanjem davkov ne bo nič, je Kennedy napovedal temeljito davčno reformo, ki naj bi veljala že od 1. januarja, ako jo bo Kongres odobril tudi tekom leta 1963. To je seveda velik trnk, ki se bo nanj ujelo dosti volivcev.
Kennedyev uvod v volivno kampanjo je torej spretno sestavljen, toda ne nudi ničesar novega. Je sestavljen po načelu: vsakemu nekaj, vsem pa vse. V govoru manjka samo nekaj: kdo bo plačal stroške za nameravano zakonodajo? Par pripomb v govoru na ta račun ne more zadovoljiti nikogar. Se kar čuti, da so vpletene po šabloni. Sicer pa: kdaj se je v volivni kampanji še kdo brigal za obveze in zakaj naj bi se Kennedy ravno v letošnji kampanji. Take tradicije še nimamo in je žal še dolgo ne bomo imeli.
uuuuuiiiiiituiiiiiiiiuuuuiuiumiiiiuiiiiiiiimuiiiiiiimmimmuiiimiiiiiiiiimiiuiiiiimuiiuiiiniiuiiiiiiiiiuimmmimiiii
PennsyIvanski prepihi
Kennedy otvarja volivno kampanjo
Predsednik Kennedy je s svojim zadnjim govorom po televiziji začel letošnjo volivno kampanjo. Uradno je sicer trdil, da naj bi bil njegov govor samo nadaljevanje poročila o gospodarskem stanju dežele, kot ga je dal začetkom svoje vlade pred poldrugim letom, toda ta uvod se ni skladal z napovedjo, da bo porabil to priliko, da pove, ali je za takojšnje znižanje davkov ali ne. V resnici smo vedeli že pred govorom, da z znižanjem davkov ne bo nič. Ne morda radi tega, ker s0 bila mnenja med strokovnjaki deljena, eni so bili za znižanje, drugi pa proti, ampak radi tega, ker sta senator Byrd in kongresnik Mills napovedala boj znižanju. Združene moči obeh teh politikov so pa večje kot predsednikova, tak je pač naš političen sistem, ki se ne menja, na' bo ta ali oni politik v Beli hiši. Zakaj, smo že velikokrat razložili na tem mestu. Senator Byrd in kongresnik Mills sta načelnika odborov, ki odločujejo o usodi zakonskih predlogov, po tradiciji pa v obeh odborih obvelja zmeraj načelnikovo mnenje.
Kennedy je moral vkljub temu, da je že davno vedel, da z znižanjem davkov ne bo ,nič, držati obljubo in utemeljiti, zakaj ne bo predlagal znižanja davkov. To mu je dalo povod za poročilo o gospodarskem stanju dežele. Poročilo je plod dela njegovih gospodarskih svetovalcev, je rivai no, toda preobloženo s strokovnimi podatki in strokovnimi izrazi, ki jih navaden poslušalec ni zlahka razumel. Zbosti se pa v trditvi, da smo tekom poldrugega leta Kennedvevega režima kar lepo prešli iz krize v konjunkturo — seveda po zaslugi sedanjega demokratskega režima, čemur bodo pa republikanci gotovo ugovarjali in ugovor skušali tudi utemeljiti, — da pa se konjunktura le počasi giblje navzgor in da jo je treba pospešiti, še bolj pa obvarovati pred novim padcem v gospodarski zastoj.
Če slečemo Kennedyev govor gospodarskega poročila, 'dobimo pravi uvod za letošnjo volivno kampanjo. Kennedy se v njem obrača na vse, ki igrajo vlogo pri volitvah: na volivce, na Kongres in na kandidate.
Volivce opozarja na velike uspehe, ki jih je dosegel njegov režim na gospodarskem, socijalnem in prosvetnem polju. Obljublja jim, da njegova administracija ne bo sedela prekrižanih rok tudi v bodočnosti. Zato je napovedal, kaj vse bi moralo biti uzakonjeno že letos in kaj vse bo i; .odlagal prihodnje leto novemu Kongresu. Razumljivo je, da se ni spuščal v podrobnosti. Poslušalci so pa vkljub temu dobili vtis, da so usodo dežele zaupali pravim rokam. Ker bo vnlivcem še dosti govoril na svojih “nepolitičnih potovanjih,” jim ni odmeril več časa, kot je bilo ravno neobhod-no potrebno v taktične namene.
Veliko več pozornosti je posvetil Kongresu. Ker ve, kako malo se Koneres meni za njegove želje, ga je skušal najpreje pridobiti z lepo besedo. Senatorji in kongresniki so bili gotovo presenečeni, ko so slišali iz predsednikovih ust pohvalo, da so bili do sedaj tako delavni kot redko kateri Kongres. V volivni kampanji jim torej ne bo mogel nihče očitati, da so lenarili od januarja pa do konca zasedanja. Tak očitek bi hudo prizadel vse Kennedyeve nasprotnike posebno republikance.
Predsednik je opozoril Kongres, da morajo na Kapi-tolu pohiteti z delom, kajti še velika je zaloga zakonskih načrtov, ki jih kongresniki in senatorji več ali manj počasno obravnavajo. Kennedy sam je imenoval pet zakonskih načrtov, ki se mu zdijo važni, in jim dodal mimogrede še par drugih. Kennedyeve želje niso nobena novost za Kongres. Bolj bodo tam mislili na njegovo napoved, da b0 Kongres končal zasedanje “v septembru.” To pomeni uslugo Kongresu, ako bo prišlo do zaključka zasedanja že začetkom septembra, pomeni pa tudi breme, ako bo zaključek odložen na konec septembra. Vsak kongresnik in senator, ki kandidira, bi namreč rad čim preje šel med volivce, kajti tam šarijo že sedaj na debelo njegovi nasprotniki in tekmeci. Vsem tem je predsednik rekel: bodite pridni in delajte, če ne, ne boste imeli dosti časa za volivno agitacijo. Zato je gotovo večina politikov na Kapitelu za pospešeno zakonodajo, toda kaj morejo revčki narediti, ako bodo vsemogočni predsedniki odborov trmasto zavlačevali delo, da tako ubijejo zakonske načrte.
Predsednik je imel svojo besedo tudi za kandidate. Jih iz previdnosti ni delil na demokrate in republikance, ampak na tiste, ki bodo za njegov zakonodajni načrt in na tiste, ki bodo proti. Nagib za tako taktiko je isti kot pri pohvali Kongresa. Kongres še zmeraj zaseda, v njem je dosti republikancev, ki od časa do časa glasujejo za Kennedyeve zakone in jih včasih celo rešijo pred propadom, kot sp je na primer zgodilo z zakonom o komunikacijskih satelitih: počemu bi se jim človek zameril? Saj Kennedy nima nobene zanesljive večine ne v senatu ne v predstavniškem domu in samo optimisti upajo, da jo bo imel v novem Kongresu.
'fako razlikovanje mu daje tudi možnost, da svobod-
(Poroča Maj k)
imiiiiiMiiiiiiiuiiiiiimmmiiiimiiiiiiniiiiimiiiiimiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimimmimiiiiiinuiiiiiiiuiiiiiiiiniiimim
Pred krat- je po potrebah v vsaki državi
Pittsburgh, Pa. kem sem bral zanimivo poročilo “P-G” pod naslovom “Sic Transit Gloria” — tako mineva slava tega sveta. Tam nedaleč od Johnstowna nekaj milj južno, vzhodno so pred kratkem zaprli zadnji premogokop in seveda odslovili zadnjih 150 premogar-jev, ki so še delali v premogoko-pu, ki se nahaja v okolici Winri-berga, mesteca, ki šteje nekaj nad 6000 prebivalcev. To je pre-mogokop “Eureka 37, Upper Mine,” blizu takoimenovanega “Scalp Level.” Obsežno zemljišče, na katerem so obratovali premogdkope je pred kakimi 75 leti ali še več kupil pokojni C. F. Berwind, ki se je leta 1890 vozil še tod v mali kočiji (kole-selju), z enim konjem. Prikupil je še mnogo zemljišč malo pozneje. On in njegov brat sta obratovala premogokope in v nekaj letih sta gospodarsko tako napredovala, da sta zaposlo-
nekaj. Toda prvi sta bili jeklar, ska in premogarska.
Zadnja leta se v obeh teh in-dustrijaih nekaj krha. ČHatelj teh vrstic bo skoro gotovo vpraševal: Zakaj pa in čemu se krha?
Na stoti n d razlogov in vzrokov je temu. Nekaj takih, ki so upoštevanja vrdeni in so vredni vse pozornosti od vseh strani. Velilko je pa tudi takih razlogov in vzrokov, ki ne zaslužijo nobenih upoštevanj in ki so več ali manj le v škodo vsekn tem problemom na obeh straneh, ali vseh straneh, ki imajo kak opravek ali zvezo s tem.
Razumeti je seveda treba človeško naravo kakoršna je bila v preteklosti in je v sedanjosti. Sodobni ljudje smo še vedno po. tomci preteklosti, bodisi starejše ali pa novejše preteklosti. Dalje moramo razumeti kolikor moremo gospodarsko in socialno
vala skoro do te zadnje druge razpoloženje sodobnega človeka
svetovne vojne do blizu 4000 premogarjev. Zdaj, ko so zaprli zadnji rov Eureka 37 jih je še delalo le samo 150.
Zapadna Pennsylvania je dala deželi silne količine in množine “črnega demanta” — premoga. Na deset in deset tisoče premogarjev ga je kopalo po zapadni Penni. Med temi je bilo tudi na tisoče naših Slovencev, ki so si služdli s kopanjem “črnega demanta” svoj kruh. Zdaj seveda jih ni na tem polju zaposlenih več toliko, a po enih krajih jih je še nekaj. Delo gre zdaj tudi hitreje, ker obratujejo s stroji. Preje pa so morale vse delo opraviti lopate in krampi v rokah premogarjev.
Brata Berwind in za njima njih nasledniki so si ustvarili v tej industriji silno bogastvo. Pred kratkem so na dr ažbi razprodali razne umetnine, slike itd. za $415,000.00. Ed. Berwind, ki je preminul leta 1936 je zapustil tedaj 31 in pol milijonov dolarjev.
Kakor na drugih poljih raznih industrij, tako se zadnja leta vse počasi spreminja tudi v premogarski industriji. Marsikje so že zdaj ostali v naši Penni deželi “črnega demanta’1 le še spomini. Počasi, a sigurno se vse nekako socializira gospodarsko. Stari magnatje s polnimi mošnjami so mnogi odšli v večnost. Premoženja pa se počasi v takih slučajih delo. Precej debi dežela za davke, nekaj drugam in lastništvo se počasi razteče v roke raznih investor-jev — slava starih magnatov pa gre po reku: “Sic Transit Gloria” . . .
* KAKO JE Z DRUGIMI ZADEVAMI PRI NAS? — Rešujemo in rešujejo jih tako kakor vemo in kakor jih znajo v vsakem kraju. Saj drugače ne gre. Glavna industrija je bila tu zadnjih osem-deset let ali morda še malo več, jeklarska in premo-ganslka, ki sta pa zelo povezani, vsaj dosedaj sta bili tako, da ne ena ne druga brez druge ne pro-speva. Je pa v naši državi še več drugih industrij, kakor jih
in ljudi tik pred njim. Vsak člo vek prinese z njim v življenje neko mero tistega duha, v katerem je rastel in v katerem je bil vzgojen. Kdor more vse to razumeti, bo do gotove mere pravičen sodnik ljudi in razmer sedanjosti, s katerimi ima opravka. Kdor tega ne more zapopa-sti in razumeti, bo njegova sodba v takih slučajih usmerjena in vodena po njegovem ozkem razumevanju. On jo ima v takih slučajih za pravo. Ne vprašuje se ne dosti, kako jo razumejo drugi in zakaj jo imajo in kako jo upoštevajo drugi.
V naši Ameriki, to je pri nas v Z. D. imamo demokracijo in svobodo v mnogih ozirih. Nad demokracijo in svobodo tudi nekaj neke kontrole, a zgleda da mnogokrat ne zadostne, kakor časi in okoliščine zahtevajo. Sicer se od prejšnjih časov precej izboljšuje v tem oziru. a tako popolnoma še ne, kakor včasih razmere zahtevajo.
Delavske organizacije so sicer izvojevale in priborile za delovno ljudstvo precej nekih pravic. Čast jim. Tisti, ki se morajo tem pravicam pokoriti sicer naglašajo svoje pritožbe. V nekih ozirih so morda te pritožbe zlasti pri malih podjetnikih upravičene. Mali podjetniki se ne morejo meriti z velikimi podjetji, korporacijami, ki imajo za to posebne sklade za vse socialne slučaje in zahteve, hot so pokojninski skladi in drugo. Malim gre v takih slučajih težko, to je razumljivo. Toda na splošno, če ima naša dežela na razpolago toliko denarja, da podpira z njim nam celo nekatere nezanesljive dežele, o katerih se ve, da so pod vplivom komunistične Moskve, mi jim pa vseeno tu in tam delimo naš denar in razno blago, to jo pa nekam mnogim nerazumljivo. Tedaj pa pravimo, če imamo za vse dosti denarja, zakaj bi ga ne imeli še za doma za naše potrebe, take in take, tudi take, kadar gre za zahteve po boljših plačah, itd. Če to poveš in naglasiš voditeljem naše mednarodne in doma-
če politike dobiš odgovor, da vse te tako zahtevajo mednarodne poliibične razmere. Potrebno je, pravijo, da navezujemo k sebi razne dežele radi gotovih razlogov, mesto da bi jih izgubili in da bi jih politično m drugače priklopile k sebi komunistično prežete dežele. Računajoč s to politiko, morda nekaterim računi kažejo tako. Tistim, ki gledajo na vse to z druge strani, pa njihovi računi kažejo čisto nasprotno.
Dalje je še več drugih važnih razlogov, ki govore proti raznim stališčem naše zvezne administracije. En zelo važen in tehten razlog je, čemu mi dovoljujemo uvoz raznega blaga in materiala v tolikih količinah, kakor to dovoljujemo? Ali s tem pospešujiemo našo lastno industrijsko proizvodnjo? Kaj še! Po zdravih računih jo le omejujemo. Naročila za domače izdelke doma se krčijo, pospešuje se pa naročanje in kupovanje tujega blaga in izdelkov. In kam to vodi? Kdor zna le nekoliko računati, ima odgovor na dlani. Izvoz in uvoz sta potrebna. Toda bazirati morata na taki bazi da drug drugega ne podirata in ne uničujeta. Pravilo, da če nekaj ali kar dobiš, moraš za to tudi nekaj dati ima vedno in bo imelo svojo močno veljavo.
Skupni trg v Zapadni Evropi je z našo ameriško pomočjo postal velikan. Tisti, ki ga vodijo imajo seveda pred očmi le business in kaše skupnega trga. Bolj in bolj lovijo in zajemajo ocvirke za njihov business — za druge pa je vedno manj ocvirkov. Naš “Uncle Sam” to že čuti in se že zaskrbljeno praska po njegovi sivi bradi. Te vrste gospodarska politika ne bo vodila drugam, kakor v večje m večje ljubosumje.
Pojavljajo se pa novi gospodarski “čudodelniki” (wizards) in snujejo nove načrte za mednarodno gospodarstvo. Odkar se Velika Britanija odmika in umika kot glavna in prva gospodarska velesila in na njeno mesto stopa naša Amerika (Z. D.), so se začeli pojavljati glasniki, novega gospodarskega reda, napovedujejo svetu novo dobo v svetovnem gospodarstvu.
Novi časi in množeče se1 človeštvo ustvarja potrebe in zahteve po novem bolj socialno urejenem gospodarstvu. Na svetu ne bo miru, če bodo na eni strani le nekateri grabili dobičke in prospevali, drugi pa na drugi strani pa bili vedno le goli berači in stradali. Delo, zaslužek in dobiček mora biti vsem do gotove meje na razpolago, potem še le bo mogoče govoriti o kakem bratstvu, miru in prijateljstvu. Težka naloga, a izpeljiva, če se je lotijo z resno voljo.
Ti novi “čudodelniki” pravijo: Vest svet je treba povezati v gospodarsko unijo. Vse industrije povezati med seboj. Za vse proizvodnje, kot surovine, vse razno blago, izdelke in vse pridelke mora biti vedno odprt nekak osrednji trg. Industrijski obrati kontrolirani, da bodo tako porazdeljeni, da bo dela za lujdstva vseh dežela. Profit pravično deliti tako, da bo socialno prav za vse.
Na prvi pogled se nam ta zamisel o tem zdi kot neke “sanje.” Je pa v teh “sanjah” precej nekega socialnega duha, brez katerega ne bo na svetu miru. Seveda bo svet imel težave vzdr-žavati mir tudi na podlagah takega gospodarskega reda. Toda odpadli pa bi razlogi za mednarodne prepire, ki nastajajo po največ iz gospodarskih vzrokov, da eni narodi pograbijo preveč, ali vse, drugim pa ne privoščijo še suhega boba ne!
Pravijo, da ti novi gospodarski “čudodelniki” ponujajo te gospodarske nasvete predsedniku Kennedyu in da jih v Wash-ingtonu proučujejo in da Ken-nedeyev govor v Phiiadelphiji pred nedolgim, ko je govoril o uniji z Evropo in demokratičnimi deželami je že nekak namig
VESTI
Čemu tuje
V	Mariboru so zgradili nov hotel in ga imenovali “City.” Neki A. Jandrišič se v ljubljanskem “Delu” pritožuje, čemu so dali hotelu tuje ime, ko je bilo med predlaganimi tudi več lepih domačih kot “Slovenija,” “Dra-
i” itd.
[Ljubljana dobi moderno pekarno
Po poročilu ljubljanskih listov bo Ljubljana dobila v kratkem moderno industrijsko pekarno. Zgradilo jo bo podjetje “Žito,” ki je nedavno postavilo tudi tovarno testenin. Nova pekama, začeli jo bodo graditi še letos, bo mogla dnevno speči do 25 ton kruha. Predvidoma bo stala okoli 400 milijonov dinarjev.
Z izgradnjo nove pekarne bo rešen že več let trajajoč problem preskrbe Ljubljane s kakovostnim kruhom, piše ljubljanski list “Delo.”
Komunisti paj bi bili zgled
V	Kopru je izgleda število članov Zveze komunistov kar precejšnje, toda velikemu številu ni do dela v partiji in njenih organizacijah. Tako piše ljubljansko “Delo,” da je v Se-
k možnosti upoštevanja teh novih načrtov.
V novih časih smo in ti prinašajo na površje nove ljudi z novimi idejami. Dal Bog, da bi novim idejam sledilo tudi novo boljše življenje za vse ljudi in s tem ljubi mir!
Stari Majk.
Redovnica iz Jugoslavije dobila mednarodno priznanje
Cleveland, O. — Iz Manile na Filipinih je prišlo sporočilo, da je 52 let stara redovnica Tereza, roj. Agnes Jojaxhiu v Skopi ju v Makedoniji, dobila prvo nagrado Ramon Magsaysay ustanove za mednarodno razumevanje. Imenovana ustanova je nila ustanovljena v spomin pokojnega fi-lipiniskega predsadmika ki se jo smrtno ponesrečil leta 1957.
Mati Terezija je postala z 18 leti redovnica in je bila leta 1929 poslana kot učiteljica na Marijino srednjo šolo v Kalkuto v Indiji. Globoko jo je prevzela revščina v predmestnih naseljih in sestra Tereza se je sklenila popolnoma posvetiti skrbi za nje. Obrnila se je na sv. Stolico za dovoljenje ustanovitve novega reda, ki naj bi prevzel skrb za te reveže in zapuščene bolnike. Po 20 letih je papež Pij XII. odobril red “misijonarke ljubezni,” ki sc jc popolnoma posvetil skrbi za uboge. Red šteje sedaj nad sto redovnic, ki vzdržujejo edinstveno bolnišnico “Čisto srce.” Vanjo sprejemajo samo take, ki so na tem da umrjejo. V neki drugi bolnišnici skrbe sestre za zavr-
medeli, koprskem predmestju, 250 vpisanih članov Zveze komunistov, da pa se na sestankih Socialistične zveze slovenskega ljudstva ne zbere redno več od 50 do 130 ljudi. Pripominja, da bi morala biti udeležba večja, če bi se sestankov udeleževalo vsaj polovico članov Zveze komunistov.
Sprašuje se nato, če se “ni večina komunistov v Semedeli odrekla odgovornosti za družbeno dogajanje.” — Po vsem sodeč se je to že moralo zgoditi. Ljudje so se vpisali v partijo zaradi ugodnosti, ki jih jim nudi, ne pa da bi izpolnjevali tudi obveznosti, v kolikor jih k temu ne pri* silijo!
Vnema za komunizem in njegove ideale je pominula. Neki obiskovalec iz starega kraja, ki je sam izjavljal, da je član Komunistične partije, je povedal kar odkrito: Nam je mar le za dobro življenje, z idejami naj se ukvarjajo drugi! Pri tem mu ni bilo niti polnih 30 let! Zatrjeval je, da on v tem pogledu ni nobena izjema, da sta mladina, pa tudi starejši rod enakega mnenja in zasledujeta iste cilje!
Stroji v “Iskri” izrabljeni
“Iskra” je največje elektrotehniško podjetje v Sloveniji, če ne v vsej Jugoslaviji. Lani se mu je posrečilo dvigniti produkcijo za eno petino, čeprav so stroja v tovarnah podjetja p° ugotovitvi vodstva iztrošeni do 67 odstotkov. Podjetje zaposluje okoli 9,000 ljudi.
Red pa tak
Ivanka Grčar iz Čampove ulice v Ljubljani se jezi v ljubljanskem “Delu,” da je plačala za četrt kile sveže špinače v trgovini “češnja” v Pasaži 75 dinarjev. V isti trgovini so prodali njeni sosedi špinačo nekaj ur kasneje po 50 dinarjev četrt kile, med tem ko so špinačo is'd dan v trgovini “Hruška” na Ti' tovci cesti prodajali po 160 dinarjev kilo, četrt torej po 40 dinarjev.
Sprašuje se, kako je to mogoče, da je taka razlika v oenah ob istem času. Vprašanje je toliko zanimivejše, ker se je to zgodilo že po znanem Titovem govoru v Splitu, kjer je vrhovni poglavar dežele obljublja* strogi red!
V Mariboru manjka mesa
Razni obiskovalci starega kraja trdijo, da je tam vsega na pre' tek, da . so vse trgovine polue najrazličnejšega blaga. PraV posebno pa so dobro založene s hrano. Ljubljansko “Delo” ve o tem povedati čisto nekai druge' ga. Takole piše o oskrbi Mari' bora z mesom:
Pomanjkljiva preskrba je v Mariboru zelo pogost predmet
upravičenih kritik. Upravičeno
se potrošniki pritožujejo
nad
preskrbo s povrtninami, na kvaliteto kruha, v zadnjem oasU pa zlasti nad slabo založenost J °
žene otroke, ki so hromi, slepi, !megnic . . . Največ upravičen6 jetični ali drugače težko bolni. Igraje je bilo slišati pred P^0' V sedmih klinikah oskrbe “mi-'majskimi prazniki, ko razen Pu' sijonarke ljubezni” na področju jste govedine skoraj da ni bil0 Kalkute letno do 50,000 bolnikov, ničesar, s čimer bi gcspodM6
popestrile praznični jedilnik!
Pisec trdi, da je oskrba z me som v murskosoboškem okra.!11 v primeri z Mariborom taka, da si mariborska gospodinja, ki P naključju zaide tja, “v 1 araka J' šnjih mesnicah naravnost napa se oči.”
Posebno skrb posvečajo tudi gobavcem. Sestre vzdržujejo in vodijo 13 osnovnih šol, v katerih je okoli 3,000 učencev in učenk.
Prva nagrada Magsaysay ustanove, ki je bila podeljena s. Terezi za leto 1962, znaša $10,00Q. Za njen red bo brez dvoma precej šnj a podpora.
S. Tereza je sprejela že pred leti indijsko državljanstvo. Poleg materinščine, govori gladko angleško, hindujsko in bengalsko. Večji del njenih sodelavk so domačinke.
Iz poročila ni mogoče dognati, kake narodnosti je s. Tereza. Povedano je le, da je bila rojena 27. avgusta 1910 v Skopi ju v Jugoslaviji kot Agnes Jojaxhiu.
AD.
Močnejša žarnica
Zmes natrija, talija in ne^a terih drugih snovi je uporabi ameriška družba General E eC^ trie za izdelavo nove žarnic6 ^ kovinsko paro; njena svetlin je petkrat večja od tiste pii vadnih električnih žarnic3 Novost se bo obnesla predvsc ^ na ulici, na športnih igriščih v tovarnah in veleblagovnic3
Ivan Pregelj:
Božji mejniki
POVEST IZ ISTRE
“Priporočil sem Tvojo zadevo glede M.S. uglednemu pravniku. Pričakuj, da Te v kratkem sodnijsko zaslišijo. Pričaj, kar moraš kot človek in smeš kot svečenik. Bog je že vedel, čemu Te je namenil v Istro. Oteti hoče nedolžnega brata po Tebi. Ne nehaj Ga slaviti in prositi porrioči. Pazi na zdravje! Za božične praznike Te pričakujem v Trstu.” “Za praznike,” je zamrmral Križmanič. “Velja, če je božja volja.”
17. Slovo.
Križmanič je molil iz brevirja.
“Molitev Jezusa, sinu Sira-hovega. častil te bom, Gospod, kralj, in te hvalil, Boga, svojega izveličarja. častil bom tvoje ime, ker si mi bil pomočnik in varih in si rešil moje telo pogina iz zadrge krivičnega jezika in ustnic lažnivcev in si mi bil pomočnik proti sovražnikom ...” Križmanič je odprl še v evangeljsko berilo iz Matevža o deseterih devicah, do-bral in ponovil na glas:
“čujte tedaj, ker ne veste ne dneva ne ure!”
Duhovnik se je zamislil. “Ne ure ne dneva ne vejo,” si je dejal, “a jih vendar ni prav nič strah. Grešijo, opajajo se s pijačo, legajo z grehom, spat, gredo na pot, na morje, celo v vojske, ne vedo, ali se bodo vrnili, pa niso pripravili na dan, na uro. O moj oče!”
še tesneje mu je postalo.
“O, saj so pomilovanja vredni! Saj bi se mi smilil, Martin Milohanovich! Kakšno življenje pa živiš! Saj ne moreš biti le minuto srečen. Kiti minute, ko si trezen. Tako vihraš iz greha v greh. Strašno te ima hudič v pesteh. Ves si mi prepal. Iz hudiča sovražiš. Duhovnika, škofa, cerkev. Ali nisi morda streljal že na razpelo kraj Poti? Tudi to sem že bral, da se je zgodilo v Istri.”
V grozi se je stresel. “Spreglej, nesrečni! Tudi božje potrpljenje ima svoje meje! Spreglej! Že se zbira sodba nad teboj in jaz sam sem, ki sent postal orodje v božjih rokah, orodje, ki ti bo morda le odprlo oči, preden udari ura, ki je ne veš.”
Tedaj pa se je zarila v duhovnikovo osrčje prečudno bridka misel. Vse njegovo razmerje do Martina Miloha-novicha je vstalo v novi luči Pred njegovim duhom. Preletel je vsa srečanja z Martinom, vse . svoje občutke iz misli o njem. Očitati si je moral, da se je vdal občutju Zoprnosti in da je v Martinu nekako sovražil človeka, čim 8a je že prvič videl. “Ali sem sovražil ali nisem?” je iskal trudno v sebi, “ali sem ločil med grešnim človekom • in grehom? Kaj pa sem storil, da bi Martinu dokazal, da sem svečenik in ne le navaden človek, ki išče le po človeško zadoščenja? Ali sem, Pa četudi s silo, šel k njemu in mu predočil, kako je z njim? Ali sem mu skušal obuditi vest? Nisem! Ob prvi oviri sem se obrnil in šel in ga prepustil usodi.”
Tiha noč je sopla nad Zemljo. Duhovnik pa se je brez spanja trapil s svojimi mislimi, živo je vstajalo predenj Martinovo lice in se mu rogalo. “Da, to je torej sveče-ništvo! Tako krtkor lovi posvetna oblast, si spredel mrežo ob moje noge, naščuval
in
jo
li,
si
sodnike nadme, ne da si mi
prej le besedo zinil v obraz. Lepo ljubezen si pokazal, hinavec! Če sem kriv, prav, a ti me ne boš sodil, lovil in vezal. Sramuj se, duhovnik! Takšen si kot smo vsi. Svoje pravice iščeš, ne božje!”
V duhovnikovi sobi je visela slika getzemanskega vrta. Nanjo se je ozrl Križmanič v svoji bridkosti. Videl je, kako se bliža v svitu plamenic Iškarijot s cafi. Stari apostol je potegoval za meč ...
“Gospod,” je vzkliknil duhovnik in se mu je odvalil kakor kamen od srca, “Gospod, zdaj pa vem, kaj mi je storiti.
Že jutri pojdem k Martinu v Žminj. Naj me vrže na cesto, naj naščuje psa name, govoriti moram ž njim, preden karkoli izpoveml o njem pred posvetno oblastjo.”
Pa ga je obšla tegoba čuden strah pred potjo, ki je bil sklenil.
“Ali je vredno? Meniš da te bo poslušal? Kako smešen. Jože Velikajne, haj-duški pop, ga ni bil gospodar, pa ga boš ti?”
“Morda ga bom,” je vendar Šime verjel; “molitevska knjiga, ki mu jo je za znamenje poslala rajna Mara, ga bo streznila. Saj ga je v vlaku celo samo moje imje, ki je očetovo.”
Tako se je doboril Križmanič do odločnega zaključka. Miren pa ni bil. Nikoli se še ni počutil tako slabega, samotnega. Tedaj se je domislil svojega gospoda v Trstu. Vzel je list papirja in pisal škofu. Od, črke do črke se mu je lajšalo srce.
Presvetli vladika,” je pisal, “moj dobrotnik! Prejel seme Vaše pisrnjo in se Vam iz vsega srca zahvalim za pomoč in za nadejo, ki ste mi jo obudili, rekoč, da me je namreč namenil sam Bog v Tinjan prav ob takih okoliščinah, da sem, mogel doznati za tajnost umora pod Ber-mom. Kljub temu prepričanju, da je božja volja vodila moje poti, sem, čim bliže je odločitev, tem nemirnejši. Pravkar sem prestal eno takih najbridkejših ur v svojem življenju. Bog, h kateremu sem se zatekel za razsvetljenje in po pomoč in tolažbo, mi je vdahnil misel, ki me pomirja. Jutri hočem osebno stopiti še enkrat pred onega zločinskega človeka. Morda, ne vem sicer še kako, mu bom vendar obudil vest, da bo sam našel poti, kako bi oteli nedolžnega Mateja, če pa ne bo hotel, prav! Povem mu odkrito v obraz, naj se pripravi za obrambo. Čutim, da mi je tak pošel silno težek, čutim pa tudi, da se ne smem bati. Pripravljen pa hočem biti na vse. Dobrotnik moj! Molite zame, ker predobro čutim, kako sem potreben moči. Nad levijatana, se mi zdi, da grem, nad levijatana, ki ga tako lepo riše svetopisemsko berilo v Jobu. V žrelo segam divji zveri. Presvetli! Tako sem si olajšal srce, pišoč Vam te vrstice v pozni noči. Zdaj pa mi srce ne da, da se ne bi Vam, presvetli, še enkrat ne zahvalil za vse dobrote in vso skrb zame. Bog Vam vrni! Bog Vam vrni tudi vse, kar ste dobrega storili svojim rojakom, Vaši in moji nesrečni Istri. O, kako je še potrebna ljubezni, pomoči in pouka! Zbogom! Bog in Istra! Vaš vedno zvesti, a slabotni Šime
TT *V	*V»».
Križmanič.
(Dalje prihodnjič)
AVGUST
i26liŽfl!28il29li30liHi.
KOLEDAR
društvenih
prireditev
AVGUST
26.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
9.—DSPB priredi piknik na Slovenski pristavi.
16.—Oltarno društvo fare Sv. Vida priredi OBED v farni dvorani pri Sv. Vidu. Pečene pi-ške bodo delili od opoldne do štirih popoldne.
OKTOBER
6.	—Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi v šolski dvorani “card party”.
7.	-—Pevski zbor Triglav priredi v Slov. domu na 6818 Denison Ave. vinsko trgatev. — Igra Grabnarjev orkester. Začetek ob treh popoldne.
13.—DSPB priredi družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave.
21.—Pevsko društvo Slavček priredi svoj letni koncert v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30 popoldne.
28.—Pevski zbor LIRA priredi ob štirih popoldne CERKVENI KONCERT v cerkvi sv.
Vida ob 50-letnici svojega obstoja. Po koncertu banket v novi dvorani.
NOVEMBER
4.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Ave. opero.
10.	—Štajerski klub priredi martinovanje.
11.	—Podružnica št. 14 SŽZ praznuje 35-letnico svojega obstoja z banketom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih popoldne.
11.—Cerkveni pevski zbor ILIRIJA pri Mariji Vnebovzeti priredi koncert v cerkveni dvorani.
25.—Prosveta Baragovega doma
priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu festival slovanskih narodnih pesmi in plesov. Začetek ob 3:30 popoldne.
DECEMBER
2.—Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
23.—Baragova prosveta priredi v dvorani pri Sv. Vidu Slovenski božič. Začetek ob 3:30 popoldne.
Mauretania v Italijo, Saxonia in Ivernia na Holandsko

Gornja slilka kaže načelnika Cunard Line Johna Brocklebank (na leva) in W. Y. Dalya, glavnega managerja Cunard Line v ZDA tekom zadnjega obiska načelnika v New Yorku.
Ta je ob tej priložnosti obja-
vil, da bo 35,000 tonska Mauretania spomladi 1963 vozila na progi New York-Geuoa-Napoli, |zat° 50 med tem ko bosta popolnoma 'krneli prenovljeni Saxonia in Ivernia vzdrževali zvezo med Kanado in zahodno Evropo.
Žeja sredi večnega ledu
Prehud mraz, preskrba z vodo in poletna (odjuga so pogla vitni problemi polarnih naselij.
Thule, Camp Century, danska medcelinska letalska postaja Sondre Stromfjord in francosko podzemeljsko oporišče Charles Josette so imena nekaterih iz skupine severnih polarnih naselij in mest, ki se jim na nasprotnem tečaju zemeljske oble pridružujejo druga na primer Ross, Pionerskaja in Mirnij. Hrana, prevoz, preskrba z vodo, grelne naprave in skrb za higieno so
poglavitne značilnosti, ki napravijo močan vtis na priložnostnega obiskovalca teh naselij sredi večnega ledu Ln snega.
Najstarejše polarno mesto je Thulej ameriško letalsko oporišče 1000 milj od severnega tečaja. Zavzema površino 4000 akrov, v njem živi 10,000 ljudi, ki gledajo televizijske oddaje po
oc rimskega, in ledenice, kakršne zadoščajo za velemesto, saj je v njih 20 milijonov jajc in na tisoče ton mesa. Polarno oporišče, ki so ga začeli graditi leta 195F, ima v svetovnem merilu naj večjo radarsko postajo, ki zasledi vsako raketo že takoj po startu 3,000 milj naokoli. Velikanske množine materiala porabijo vsako leto za nadaljnjo graditev in za preskrbovanje mesta Thule, kjer je na primer predlanskim v dveh poletnih me1-secih pristalo okoli tisoč ladij, na letališču pa skoraj 30,000 vojaških in civilnih letal.
Presenetljivo: najvačji sovražnik ni mraz, temveč toplota! V arktičnem poletju se ledene pliastkve letališč spremenijo v mlakuže, zato so položili pod ledom cevi, po katerih krožijo kemične snovi s temperaturo 15 stopinj pod ničlo, da je tudi poleti uporabno veliko letališče v neposredni bližini severnega tečaja. Takrat odteka voda po izkopanih kanalih, ki jih ima Thule le malo manj kot na primer Benetke ali Amsterdam.
Med največje težave sodi preskrba s pitno vodo. Pri mrazu do 40 stopinj ne bi imelo smisla polagati vodovodnih cevi, zato dovažajo cisterne na kolesih pitno vodo in odvažajo odplako. Prva leta je imelo to polarno mesto svojevrsten rudnik. Kakih 30 milj od središča so lomili globinski led, ki so ga segre-vali) da so dobili vodo. To je bilo drago, zato so začeli spreminjati morsko vodo, kakor to delajo v Arabiji vendar potrebujejo tudi za to mnogo energije, se pravi nafte, ki je dovažajo cisternske ladje. Iz morske pridobljena pitna voda ni posebno dobra — zdravniki je ne priporočajo — zato je postala voda v konservah eden najbolj zaželenih uvoznih predmetov v ark tičnem mestu sredi ledu.
Poraba vode, sadnih sokov, coca-cole in drugih osvežilnih pijač je v terft' mestu povprečno naj večja na svetu. Ledeni zrak je suh, ljudje so venomer žejni, kakor da bi živeli sredi vroče Sahare. Nadaljnja težava: pri mrazu okoli 60 stopinj ne moreš vžgati avtomobilskega motorja, motorji do nedavnega dan in noč. Pred kratkim so montirali električne naprave, ki grejejo vodo v hladilnikih, kadar motorji stojijo.
Poglavje zase so ledenice, v katerih je spravljena hrana za 110,000 prebivalcev Thule. Morajo jih ogrevati, ker mraz do 45 stoplinj škodujje konsarViranii hrani.
Francozi so ubrali drugo pot: njihova polarna naselja so pod ledeno odejo, tako na primer postaja na Greenlandu. V predorih znaša temperatura okoli 25 stopinj pod ničlo; tam so spravljena živila in drug material, ljudje pa stanujejo v okroglih, eskimskim iglujem podobnih plastičnih hišicah s premerom kakih šest metrov. V nekaj
zaslugi 1500 čev. visokega stol- .letih se nabere nad stropom več pa. Thule ima letališče večje [metrov debela plast snega in le-
du, ki ga konstrukcija zlahka prenese.
Po tem vzorcu so Američani zgradili Camp Century, ki ima 21 po 25 čevljev širokih pre-dorov) usmerjenih na vse strani iz “mestnega središča.” Naselje ima zdaj 28 podzemeljskih “poslopij,” v katerih je prostora za 2000 ljudi, razen tega pa laboratorij e) skladišča itd. Camp Century je prototip ameriških polarnih oporišč, hkrati pa vzorec bodočih arktičnih in antarktičnih raziskovalnih postaj in naselij.
■—----o-------
Zagonetni cilji novega obrambnega ministra Argentine gen. Saravija
BUENOS AIRES, Arg. — Novi obrambni minister Saravija je v svoji izjavi priznal, da njegova dežela pada iz krize v krizo, da pa temu niso krivi vojaški krogi in da zato ne odgovarjajo za sedanje gospodarsko in politično stanje v deželi. Izjavil je, da je armada pripravljena, da se vsak trenutek spravi na peroni,ste, ako bi zopet začeli dvigati glave.
Saravija je znan kot general močne roke. Vodi med generali tisto skupino, ki je znana pod imenom “demokratje” in ki je največ pripomogla k padcu diktatorja Perona. Dem okratska skupina med generali nima samo Saravije na mestu vojnega ministra, pri zadnjih homatijah v vladi se ji je tudi posrečilo spraviti precej svojih pristašev na ključne pozicije v armadi. Tako ima menida Saravija najmanj dve tretjini armade na svoji strani, kar seveda ni všeč njegovim tekmecem. Saravija §e menda boji, da bi mu kmalu kdo skušal spodnesti stolček, in ravno radi tega misli na pravo vojaško diktaturo, kot je bila za časa Perona.
Trenja med argentinskimi generali obstojajo torej še naprej in ne bodo prinesla političnega miru Argentini. Samo to se da prorokovati, vse drugo visi v zraku.
-----O------
Symington prekinil pričevanje Kumphreya
WASHINGTON, D.C. — V petek bi bil moral nadaljevati bivši zakladni tajnik G. Humphrey svoje pričevanje pred senatnim pododborom, ki preiskuje, kako je prišlo do prekomernih zalog za vojno važnih suror vin. Humphrey je bil predsednik Hanna Co. iz Clevelanda, ki je bila glavni dobavitelj niklja vladi in je po trditvah vladnih preiskovalcev pri tem zaslužila prekomerno, do 450 in celo do 1000 odstotkov.
G. Humphrey je odstopil kot predsednik Hanna Co., ko je prevzel zakladno tajništvo Eisenhowerjevi vladi, pa zadržal njene delnice in bil seveda tako tudi deležen njenega dobička.
Pri pričevanju pretekli četrtek je zanikal, da bi napravila Hanna Co. prekomeren dobiček in zatrjeval, da je zvezna vlada pri tem zaslužila najmanj štiri misijone. V petek bi se moralo zasliševanje nadaljevati, pri tem pa je prišlo do ostre izmenjave besedi zaradi Humphreyevega očitka, da senatni pododbor skuša preko njega udariti bivšega predsednika Eisenhowerja. Načelnik pododbora Symington je zasliševanje prekinil. Obnovljeno verjetno ne bo več tednov, ker je odšel sen. Symington v bolnisniqo na operacijo.
skih plemen. Poslal je nanje lovce tipa MIG, ki so mu jih poslali iz Moskve.
Pilotje niso dobro pazili na mejo in so parkrat preleteli nad turško ozemlje. Turška vlada je nad nje poslala svoje lovce, odnosno naše vrste F-100. Prišlo je do zračnega spopada ravno nad mejo med Turško in Irakom. V spopadu je bil sestreljen iraški lovec, ki pa se mu je posrečilo umakniti, da je padel še na iraško stran meje.
2enske dobijo delo
Hišno delo
Ženska do 45 let stara dobi hišno delo, bi pomagala z otroci, ostala v hiši 3 ali 4 noči ali ne, krasna soba. Kličite WY 1-088?.
(159)
MALI OGLASI
Garažo v najem išče
Kdor bi imel garažo za v najem med E. 66 St. in E. 68 St., naj kliče EX 1-2174.
(160)
Stanovanje oddamo
Pet neopremljenih sob, zgoraj in garažo oddamo. Na 19075 Meredith Ave., Euclid, Ohio, telefon KE 1-1549.	—(163)
Sobe oddajo
Sobe oddajo pečlarjem na 5410 Stanard Ave. Kličite EN 1-5606.	(161)
Stanovanje v najem
Pet na novo dekoriranih sob oddajo na 1369 E. 52 St. Plinski furnez, v kleti pralnica. Pokličite EN 1-5943 od 2. pop. do 8. zvečer.	(163)
PRENOVIMO IN POPRAVLJAMO
kuhinje - kopalnice - Formica vrhna plošča
Kličite 641-0422 JURKOVIČ MILLWORK ______6206 Broadway
V najem v Floridi
Lepo novo hišo oddajo za $120 mesečno. “Lease” se začne s 1. nov. na 1532 E. 173 St., Miami Beach, Florida; dve milji ci morja, dve spalnici, kuhinja, kopalnica. Utility soba. Carport. Lep vrt spredaj in zadaj. Kličite GL 1-9771 od 9. zj. do 4. ure pop.	(159)
Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite
TONY KRISTAVNIK
Painting & Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234.
Stanovanje oddajo
Štirisobno stanovanje oddaje mirni družini brez otrok na 1552 E. 45 St. Za pojasnila kličite IV 1-3564.	(161)
IZVRŠUJEMO VSAKOVRSTNA CEMENTNA DELA, NOVA IN POPRAVILA.
JOHN ZUPANČIČ
18216 Marcella Rd. KE 1-4993
Soba se odda
Opremljena soba se odda pri John Kramer, 5305 St. Clair Av.
-(15, 20 avg)
PO SPOPADU V DŽUNGLI NOVE GVINEJE — Slika kaže''skupino'nizozemskih vojakov P9 spopadu z indonezijskimi padalci v bližini vasi Sorong v Novi Gvineji. Dečko v sredi nosi s ponosom puško, ki je bila zaplenjena indonezijskim napadalcem na Nizozemsko Novo Gvinejo. Domačini na Noin Gvineji niso prav nič navdušeni za spremembo gospodarjev.
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
Naši lovci F-100 so se spoprijeli z ruskimi 1 MIG lovci
CLEVELAND, O. — Do kakšnih čudnih dogodkov vpdi n^še in rusjeo podpiranje tujih držav z orožjem, priča dogbB^k Via turško-iraški meji, ki' se j£ pripetil pretekli teden. Kot smo ž,e poročali, ne more iraški diktator Kasem ukrotiti upornih kurd-
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St, EN 1-4212
CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
*
AMERIŠKA DOMOVINA
RENE BAZIN:
IZ VSE SVOJE DUŠE
ROMAN
Potem je kot zadnja šla po da osladi ginevajoča življenja,
ki jih naj bi sprejela vase in nu-
vsej zapuščeni hiši tako počasi, da nikdar še ni hodila tako dolgo na ulico ...
Zunaj je grozila nevihta. Od zapada so prihajali pošastni oblaki po izredno čistem nebu.
Prav dolgo sta bedela stari Madiot in Henrietta v stanovanju na ulici Ermitage. Vsakega izmed njiju je mučila tako bridka žalost, da sta čutila nekoliko tolažbe v svoji medsebojni toliki ljubezni. Končno sta kovala vsak svoje načrte. Madiot si je govoril:
“Obiskovat jo bom hodil. Se bom kdaj videl svojo malo . ..” Nevihta se je vlekla po obzorju in zapirala kakor črna zavesa polovico neba.
XXXIV.
V zdravilišču Villepinte. Vroč in molčeč, miren popoldan.
“Gospodična Marija Schwar-zova, sestra?”
“Da, gospodična.”
“Živi?”
“Le malo še.”
“Oh, popeljite me brž!”
Že je Henrietta sledila redovnici po širni, beli, čisti zgradbi s svetlimi hodniki, opaži, stopnišči in povoščenimi parketi. Prava palača, bi dejal, ki jo je zgradilo prav nežno usmiljenje za posebno trpljenje: za ženske, in to mlade ženske, ki se jih je lotila bolezen, ki tako malo prizanaša. Nastala je bila zato,
CHICAGO, ILL
HELP WANTED—FEMALE
NURSES - REGISTERED
Various assignments available on expanding staff of modern medical center hospital. Real opportunity for personal growth and career advancement. Excellent salary with scheduled increases. Many fringe benefits; convenient transportation. Private residency accomodations. Some part time positions available. CALL or WRITE Director of Nursing Service Mount Sinai Hospital Chicago 88. Illinois CR 7-4000, Ext. 357
REAL ESTATE FOR SALE
NORRIDGE — By owner. Must see this custom deluxe 7 Rm. rambling ranch, glazed patio, Massive family rm. fireplace, Wet bar, 3 bedrms. double closets, built-in oven, range, brick kit. 1xk. car att. gar. Close to Schls., churches. Extras. 8200 W. 4800 No. GL 6-8023.	(159)
WORTH — Owner transf. 3 Bedrm. Ran. Att. com. fin. scr. gar. Carpeted. Strms., scrs. Patio. Nearly new auto washer, gas dryer. Many extras. Nr. schls., churches, shopping, 75 ft. lot. Only $17,900. — GI 8-1348. 6925 W. 111th Place.
(159)
PARK RIDGE — BY OWNER Prof, man’s beautiful all face brk. cor. ranch home, att. gar. Stunning cir. glass brk. window. Attrac. front crab orchard, stone fireplace from ceiling to floor spacious foyer. Lge. liv. rm., formal din. rm. Attrac. kit. picture wind. 2 twin size bdrms. ceramic file bath, dry bsmt. hot wtr. gas ht. Nice shrubbery flowers, Prop. 9 yrs. old. Well kept and jmaintairued. $30,000. — 823-8771.
(161)
PARK FOREST — BY OWNER 5 Bedrooms, 2!& baths, family rm. 2 car gar. V\ acre corner landscaped lot. Storms and screens throughout. $25,000. PI 8-3411.	(162)
Berwyn — By owner, 4 bedrm., 2 story, 1>& baths, carpeting, drapes, gas heat, many extras, near schools, shops, trans., imm. poss., $26,500. GU 4-4891. 3241 Maple Ave. (161)
dila izčrpanim, katere naj o-zdravi, več kot bolnica, ki je tako enolična in hladna. Obdajala jih je z zrakom, s svetlobo, z zelenjem, nekoiikanj celo z razkošjem, ki boža oči in preganja dolgčas za dolge ure samote.
Henrietta je hodila mimo velikih sob s štirimi ali petimi posteljami, ki so nosila imena svetnikov: sv. Dionizij, sv. Martin, sv. Stanislav, sv. Alojzij. Prikazovali so se krasni in shirani obrazi, radovedni in ovlaženi pogledi, bele avbe z modrimi pentljami. Majhno dekle je poskušalo stopati po stopnicah za Hen-rietto, a se je na tretji stopnici ustavilo. Brez sape se je tiščala za prsi.
“Saj ne gremo prehitro, gospodična?” je vprašala redovnica.
Vajena je bila, da so ji dekleta sledila bolj počasi.
Henrietta je v roki nosila škatlo, ki je bila zavita v papir in opremljena z znakom modne hiše iz Nantesa.
Mati Marija Silvija, ki jo je vodila, je dospela pred vrata v drugem nadstropju, kjer je bila dvorana sv. Neže. Henrietto je močno streslo.
Mati je držala z eno roko za kljuko. Sklonila se je nazaj in rekla prav po tihem: “Tukaj je .. .” Brez vsakega . šuma je zdrknila in vstopila kakor dih.
Dvorana je bila podobna drugim, le svetlejša je bila. O.sem postelj je tvorilo bele proge navpično k oknom. Na dnu je stal na mizi med cvetlicami in drobnimi okraski kip lurške Matere božje. Zdelo se je, da ji modri pas plava v zraku. Noge so se med zlatimi rožami dvigale od zemlje. In nasproti je opazila
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — Want to sell concession Chinese-American rest, in hotel in Richmond, 111. on Rt. 12, Fully equipped. Carry out trade well est. Seats 60. ample parking. Owner will sacrifice. — Richmond Hotel, Richmond, 111. — Ph. 4891 or Chicago SP 4-1175.	(159)
REAL ESTATE FOR SALE
MORTON GROVE — BY OWNER 2 bdrm. alum, siding, 2 baths. Comp, live-in bsmt., gas hot water heat, Indscpd., gar. Walk to park, schl. shop. chr. transp. $18,900. — YO 5-1448.	(159)
FOR SALE — GOOD INCOME PROPERTY.
Priced for quick sale by owner. 5 Rm. brick cottage in front, 4 and 5 Rm. brk. gdbl. in rear. Gar., gas space heat. 2856 So. Homan, — FRontier 6-5057.	(160)
OAK LAWN — 7 Room house, 4 bedrms. att. gar. 26x36. Lot 30x 1B5’, Crptg. gas heat, Close to schools, churches, and shopping. By owner $12,500. GArden 3-9814.
(161;
LAKE VILLA — BY OWNER 1% Story house, 3 to 4 bedrms. 1 Va tiled baths. Paneled dining and liv-ingrms. Natural gas hot water heat. Utility rm. Washer, dryer, % Blk. from lake. Un. $20,000. JU 7-4901.
(160)
CLARENDON HILLS—BY OWNER 4 BEDROOMS, 2 baths, Colonial Cape Cod. Full basement, garage. Low taxes. $32,900. — FA 3-8757.
(161)
BY OWNER — 7 Rm. Dutch Colonial store in front; 1!& lot. Variety of uses for income. Transfer corner. $19,500. TU 9-1148.	(160)
Henrietta njo, ki jo je iskala.
Marija ni spala. Ni trpela. Čakala je, kakor je bila obljubila. Roke je imela skrite. Glava se je med dvojnim slapom kodrastih las, ki bi jih nobena avbica ne bila mogla zajeti, dotikala blazine in se jedva pogrezala vanjo. Imela je vedno še tako rdeče ustnice kot nekdaj.
Henrietta je v tajni grozi stopila naprej. Zrla je negibni obraz ter tako drobno in trdo telesce pod belino odeje. O, pretekli dnevi, dnevi prekipevajoče mladosti, tako nedavni dnevi, ko sta še hodili po mauveških travnikih! Ko pa jo je bolnica zagledala, je videla, kako se ji je obraz razjasnil in kako se ji je Marija nasmehnila.
Nasmeh je prihajal iz globin, kamor sta se bila umaknila misel in življenje. Bila je v njem mirna in blesteča radost, ki je življenje ne pozna. Glas je za-j šepetal brez vsake izrazitosti,' ves podoben nasmehu, netvaren ■ kot je bil on:
“Kako si dobra!”
Z lahnim naporom se je glava nagnila malce k sklonjeni Hen-rietti, ki jo je poljubila.
“In kako si lepa! Jaz, vidiš, mirujem. Bog je pozabil. Bog ničesar več ne ve. Henrietta moja, reci mi še, da si mi odpustila?” “Da, ljubljena, dolgo, skoraj od vsega početka že, brž ko sem vedela, da si bila sama in zapuščena .. .”
Marijine oči, prepojene s senco, so preletele prav majhen krog v sobi, sestro, Mater božjo, Henrietto in postelj:
“Nisem več zapuščena.”
In dobile sa otroški izraz. — Vprašala je:
“Kaj je to? Vzorec?”
Bila je škatla, katere ovoj je
STARI BOJEVNIK — Manuel de Guzman, 88 let stari Filipinec, je eden izmed redkih preživelih, ki so se borili za neodvisnost Filipinov proti Špancem koncem preteklega stoletja.
bila prepoznala.
“Draga, vse najine prijateljice se te spominjajo. Ko so izvedele, da te pojdem obiskat, so ti hotele nekaj poslati v dar, in napravile so zate klobuk, ki si ga boš nadela takrat, ko ozdraviš. Ali ti ga naj pokažem?” Prvokrat je zdrknila solza po votlih licih Marijinih.
“Ne, ne odvijaj. Nepotrebno je ... A, kako so dobre! Zahvalila se jim boš. Se povrneš?” “Ne.”
“Kam greš?”
“Redovnica ...”
Henrietta se je bila malce vzravnala. Videla je, da prihaja radost celo na ta bolestni obraz. Čutila je, da jo zajema zadnji plamen ljubezni, občudovanja, neskončnega hrepenenja, ki je prežarjalo to gorečo dušo.
“Ah, srečnica ...” je rekla Marija.
Spustila je veke. Kakšne slike so ji šle po duši? Brez dvoma so se vrstili zadnjikrat pred njo pretekli dnevi, zamujene priložnosti, grehi, ki jih je vse odkupila s trpljenjem.
Ostala je dolgo časa negibna, vsa zbrana v svojem snu.
Ko se je spet zavedla, je Henrietta klečala ob njeni postelji.
Marija jo je pogledala s svojimi ugaslimi očmi, ki so bile preslabe, da bi se še raznežile, in so govorile samo:
“Čemu ostajaš? Česa čakaš? Trudna sem. Vse sva si povedali ...”
Ni razumevala.
A Henrietta je ostala na kolenih in zrla iz oči v oči svoji bedni in umirajoči sestri.
Tedaj je Marija razumela, kaj bi Henrietta rada. Skrivnostna veličina se ji je razlila v poteze. Počasi je potegnila izpod odeje desno roko. Sklonila se je: in ona, Spokornica, je blagoslovila njo, ki je bila čista, ter zaznamovala na deviško čelo znak Zveličavnega Križa.
Konec.
Oljarna ii rimskih časov
'našem štetju), da je spadalo istr-'sko olje po kakovosti v tretjo kategorijo na območju nekdanjega rimskega cesarstva.
Po antičnih izkopaninah sklepajo, da je nekoč slovito trgov-
Najstarejša znana oljarna v Jugoslaviji je v Barbarigi nedaleč od Rovinja. Zgodovinarji, ki 'sko mestece na otoku Cisa pri so jo nedavno odkrili, sodijo, da'Rovinju — otok se je potopil v je bila zgrajena v prvi polovici j osmem stoletju — vozilo iz Bar-prvega stoletja po našem štetju |barige olje v Rim. Mogoče je kot sestavni del “razkošnega ista oljarna oskrbovala tudi zna-
dvorca” Barbarige.
Znani rimski zgodovinar Pli-
no oporišče rimskih legij v O-gleju, ker so prav zadnje čase
nij trdi v svojih zapiskih “Natu- našli na morskem dnu ob istrski
ralis Historje” (okoli leta 60 po
obali mnogo amfor, v katerih so nekoč prevažali olje in vino.
Arheološki strokovnjaki pravijo, da so v tistih časih delali v Barbarigi olje skoraj natanko tako, kot ga še zdaj v vaških oljarnah. Zanimivo je> da je bilo prečiščevanje olja, se pravi od-
vzemanje kislin ter močnega vonja in okusa, v rimskih časih reden pojav, vendar je ostal takratni tehnološki postopek skrivnost vse do naših dni.
V prvih stoletjih naše dobe so rasle oljke na velikih področjih v Istri. Sodijo, da so bili oljčni gaji na vsej primerni zemlji med Rovinjem, Vodnja-nom in Fažano; zaradi blagega podnebja so se tam oljke zelo obnesle. Marsikje v gozdovih in gmajnah med Rovinjem in Pulo naletite na oljčne panje, katerih prednice so rasle v rimskih časih.
Zadnja leta se v Istri čedalje bolj zavzemajo za gojitev oljk. Urejajo tudi že prve sodobne nasade s specialnimi sortami iz Italije.	R. A.

NOVA HIDROCENTRA-LA ■— V New South Walesu v Avstraliji so nedavno odprli novo hidrocentralo Tu-mut 2, ki jo vidimo na sliki. Turbine žene voda, ki so jo speljali pod Snowy Mountains za namakanje suhih predelov južne Avstralije.
ANZLOVAR'S DEPT. STORE
6214 St. Clair Avc.
Cleveland J, Ohio
EN 1-8042
Čistilna razprodaja konča 31. avgusta.
Mnoge vrste blaga razprodamo popolnoma. GLOBOKO ZNIŽANE CENE.
ŽENSKE OBLEKE, večinoma manjših mer, so kar po
991
MOŠKE NOGAVICE 3 pari za
99 C
ŠPORTNE SRAJCE za može in fante znižane kar na
991
BERKSHIRE NYLON ženske nogavice po posebno
znižani ceni.
Ob torkih dajemo DVOJNE EAGLE ZNAMKE.
Vse to pomeni in donaša IZREDNO VELIKE PRIHRANKE.
I
is
I
iš
§
is
i
g
Uraga nevesta!
|§	Poročni dan naj bi bil najsvetejši,
II	najveselejši in najlepši dan
H	Tvojega življenja,
■im
:!s	v	•	• v
•js Poročna vabila, s katerimi boš 2 povabila k temu velikemu dogodku svoje H sorodnike, prijatelje in drage znance, so P na j več je važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejsih H katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk.
I
i
I
ft
i
i
if
8
M
Naše
Na svidenje!
cene so zmerne, postrežba
uslužna.
i
I
1
I
I
AMERIŠKA DOMOVINA p	6117 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
EKSPLOZIJA ZA FILM — SHka kaže eksplozijo pod vlakom v bližini Almerije na Španskem. Vsa reč je bila pripravljena za snemanje prizora za film “Lawrence of Arabia,” v katerem je prikazano življenje in delo angleškega pustolovca in vojaka Law-renca, ki je v prvi svetovni vojni vodil upor Ambced proti Turčiji.
.	.. . .v.v. . . .-. . ..v. vvv.viv.-...	. .........1
LE POJDIVA — Margaret Tremblay, štiri leta stara deklica, je zajezdila 50 funtov težko želvo, ki jo je neki ribič, ujel v reki Ottawa v Kanadi. Te vrste želve žive običajno na otočju Galapagos v Pacifiku ob obali 'Ekvadorja.