LETO XXII. — številka 52 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj Radovljica, šk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA KRANJ, sreda, 9. 7. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, pd 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob s.edah in sobotah ZA GORENJSKO Dan med rojaki na XIV. izseljenskem pikniku v Škof ji Loki Zadnje veseljake je pregnala V ponedeljek je obiskal podjetje Sava v Kranju generalni direktor Semperita dr. inž. Rueger — Foto: F. Perdan Savske gume za Volkswagen V ponedeljek dopoldne je obiskal kranjsko podjetje Sava generalni direktor tovarne Seinperit dr. inž. K. Rueger. S to svetovno znano tovarno je namreč kranjska Sava približno pred enim letom navezala poslovne stike. Generalni direktor Semperita je tokrat prvič na obisku v naši državi, zato so se v Savi z vodstvom podjetja pogovarjali o dosedanjem poslovnem sodelovanju, hkrati pa so niu razkazali tudi posamezne obrate v podjetju. Dr. inž. Rueger bo v prihodnjih dneh obiskal še tovarno Borovo in Tigar, kjer se bo pogovarjal o navezavi poslovnih stikov tudi s tema dvema našima proizvajalcema gumijevih izdelkov. Med obiskom v Savi smo generalnega direktor/i Sem- perita dr. inž. K. Ruegerja zaprosili za kratko izjavo: »Prišel sem v Savo, da si ogledam tehnične in druge dosežke tega podjetja, s katerim je Semperit pred enim letom sklenil kooperacij sko pogodbo. Moram priznati, da je takšno sodelovanje Semperita s Savo v svetu zbudilo precejšnje zanimanje. In da je takšno sodelovanje uspešno pa tudi koristno, pove podatek, da bo podjetje Sava dobavljalo svoje gume tovarni avtomobilov Volksvva-gen. Razen tega moram povedati, da je poglavitni namen sedanjega sodelovanja, da se s spoznanji in ugotovitvami moderne industrije kavčuka in gume seznani tudi jugoslovanska gumarska industrija.« A. 2. »Do — bro — do — šli na iz___, na iz...« Fantič — kakih petnajst let bi mu prisodil je — zaman gubančll čelo in si lomil jezik, hoteč prebrati zanj pretežke besede, ki so se bleščale z velikega pozdravnega napisa, razpetega čez ulico ob vhodu v škof jo Loko. Možak in žena poleg njega, ona v živopisani, za naš okus kar preveč kričavi obleki, on s širokokrajnim slamnikom, potisnjenim daleč na teme, sta 4ga nekaj časa molče opazovala, potlej pa godmjaje in skoraj hkrati prebrala: ». .. na izseljenskem pikniku vendar!« »Nič ne znaš, sram naj te bo!« je karajoče končal možakar, bržkone fantov dedek. »My god, in cel tečaj slovenščine smo mu priredili,« sem slišal negodovati starko. Nato so družno odšli naprej ter izginili v reki obiskovalcev, hitečih prek glavnega trga, k razsežnemu prostoru zraven stavbe občinske skupščine, od koder se proti gradu vzpenja ozka asfaltna stezica. Zanimiv prizorček, kajne? Dedek in babica, naše gore lista, ki sta pred davnimi leti odšla s trebuhom za kruhom čez veliko lužo, pripeljeta svojega vnuka na obisk v rodne kraje, le-temu pa domača govorica ne gre in ne gre »od ust«. Žalostno, boste morda rekli. Nikar! Cisto naravno je, da mlad človek, vzgojen in šolan sredi angleško (ali nemško, ali francosko) govorečega sveta, ne obra kapljica in Slak! so izseljence za mizami, čepečimi pod zelenim baldahinom kost a-n-\i' kmalu spravili v zidano voljo. Veselju, petju in smehu ni hotelo biti konca, nekaj ♦»J >olj razpoloženih posameznikov je zdržalo prav do jutra. — Foto: F. Perdan more čutiti ljubezni do jezika svojih prednikov, pa naj se le-ti trudijo kolikor hočejo. Daljna nepoznana deželica je zanj le krpa na zemljevidu, košček niča, o katerem sanjarita oče in mati. Šele ko zares spozna njeno podobo, njene ljudi, tamkajšnje življenje, šege, navade, pesmi in plese, vonj trat in zelenje logov, bo začel misliti drugače. Pobiča, ki dopoldan ni znal prebrati dobrodošlice, sem kasneje srečal še enkrat. Z dedom sta kolovratila med stojnicami, razstresenimi po obsežnem grajskem vrtu, prizorišču XIV. izseljenskega piknika v škofji Loki, in oči so jima žarele. Morda ne bi smel, toda ubral sem jo za dvojico, prisluškujoč pogovoru. Obstali smo zdaj tu, zdaj tam, kajti vnuk je starega očeta neprestano nadlegoval z vprašanji. Zanimali so ga okrašeni kmečki vozovi in kočije, polne domačinov v narodnih nošah, škoparjeva bajta s svojimi okenci in slamnato streho, kozolec, obdan z duhom po svežem senu, živopisan čebelnjak pa stojnice iz surovih brun, kjer se je armada mesarjev sklanjala nad razbeljene ražnje, ter dve vrsti odojkov, ki so jih spretne roke obračale nad žerjavico in katerih cvrčanje je pritegovalo pozornost gostov. V restavraciji na grajskem dvorišču sta moja znanca — imenoval ju bom tako, čeprav ne poznam niti njunih imen — nakupila loških kruhkov in jo mahnila nazaj proti travnati jasi onkraj glavnega odra, kjer so se pod krošnjami stoletnih kostanjev stiskale mize, obkrožene z izseljenci ter polne dobrot. Nisem jima več sledil, kajti medtem je glas napovedovalca Janeza Ziherla oznanil začetek kulturnega provrama. Breg krog in krog lesene tribune je bil v hipu zaseden, nihče ni hotel zamuditi glavne prireditve. Uradni del celodnevnega rajanja so otvorile fanfare, nato pa je prek zvočnikov zadonela koračnica iz opere Aida, s katero se je predstavil škofjeloški pihalni orkester. Po pozdravnih besedah predsednika odbora za pripravo izseljenskega piknika Cirila Jelovška, predsednika skupščine občine škofja Loka Zdravka Krvine in predsednika Slovenske izseljenske matice Franceta Pir-koviča sta spregovorili tudi predsednici društva slovcn skih rojakov iz ZDA in Avstralije. Preveč bi bilo naštevati vse, kar smo videli potlej. Plesne, vokalne in folklorne skupine od vsepovsod, humoristi, zbor iz Heerlena, (Nadalj. na 24. str.) Družbeni centri V zadnjem času smo vse pogosteje priča uresničevanju tistega dela resolucij VI. kongresa socialistične zveze, ki govorijo o ustanavljanju družbenih centrov v občinah. Zanimivo pa je, da za razvoj oziroma ustanavljanje Ie-teh ne skrbijo le občinske skupščine in druge organizacije, marveč tudi občani. Da je to resnično tako, nam med drugim zgovorno kaže pravkar zgrajeni dom družbenih organizacij v Besnici. Zgradili so ga prebivalci krajevne skupnosti s pomočjo občine in nekaterih občinskih organizacij. To pa v kranjski občini ni edini primer. Podobno je bil zgrajen dom v Podblici. še večji uspeh pa so prebivalci kranjske občine dosegli z dogovorom o gradnji novih šol. Pa ne le v kranjski občini, tudi v drugih gorenjskih občinah smo bili zadnja leta priča takšnim odločitvam oziroma dogovorom. Mar to ne kaže, da je moč le s skupnim delom, skupnimi prizadevanji, uresničevati želj'. , potrebe in skupne cilje. Še več. Ti primeri nam jasno kažejo, da je samo od nas samih in od naših prizadevanj in odločitev odvisno, kaj bomo naredili in do kam bomo prišli v našem družbenem razvoju. In še nekaj. Družbeni centri, ki v zadnjih letih rastejo hitreje kot kdaj-koli poprej, so že pokazali svoje prednosti. To niso muha enodnevnica. To niso več domovi, nad katerimi si zdaj eden zdaj drugi daje duška nad lastništvom. Poslali so resnično domovi za vse in za vsakogar — počasi, vendar vztrajno, preraščajo v resnične družbene centre. A. ž. Pogovor o komunalnih vprašanjih Kranj, Radovljica, 8. julija — Skupini poslancev odbora za urbanizem ter stanovanjsko in komunalno gospodarstvo republiškega zbora in odbora za družbeno-ekonomske odnose gospodarskega zbora republiške skupščine sta danes dopoldne obiskali Kranj in Radovljico. S predstavniki obeh občinskih skupščin, stanovanjskih in komunalnih delovnih organizacij so se pogovarjali o izvajanju in problematiki prispevka za uporabo mestnega zemljišča, zakonu o urejanju stavbnega zemljišča in zakonu o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena. Na obeh posvetovanjih so razpravljali o financiranju, obnavljanju in porabi sredstev za komunalne naprave in o nekaterih stanovanjskih vprašanjih. Pogovor so pripravili za pripravo gradiva o komunalnih vprašanjih, o katerih bo jeseni razpravljala republiška skupščina. A. Ž. Francoski poslanci na Bledu V ponedeljek dopoldne je z obiska v Črni gori prispela na brniško letališče delegacija francoskega parlamenta. Na letališču so jih sprejeli predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher, podpredsednik skupščine dr. Jože Bri-lej, predsednik gospodarskega zbora republiške skupščine Tone Bole in drugi. Sergej Kraigher je zadržal goste na kosilu v prostorih republiške skupščine. Popoldne pa so se francoski parlamentarci odpeljali na Bled, kjer so se pogovarjali s predstavniki slovenskega gospodarstva. Delegacija je včeraj (torek) odpotovala v Beograd. A. Ž. V ponedeljek, 7. julija, so se na občinskem komiteju ZKS Kranj sestali sekretarji zveze komunistov kranjskih delovnih organi-ni/.acij. Dogovorili so se o uresničevanju sklepov 6. seje CK ZKS o nalogah komunistov pri nadaljnjem razvoju samoupravljanja in organiacije dela v delovnih organizacijah. Obletnica vstaje v Srbiji Srbsko ljudstvo je v ponedeljek z vrsto manifestacij in različnih prireditev proslavilo obletnico vstaje. Po vsej republiki so položili vence na grobove padlih borcev, na velikih zborovanjih pa so obujali spomine na dan pred 28 leti, ko je odred partizanov iz šumadijske vasi Bela crkva pod vodstvom narodnega heroja Žikice Jovanoviča-španca krenil v prvo oboroženo akcijo v Srbiji. Seja CK ZKS Ljubljana, 8. julija — Danes je bila v Ljubljani sedma plenarna seja centralnega komiteja ZK Slovenije. Na njej so govorili predvsem o uresničevanju reorganizacije zveze komunistov. 12 odlikovancev Kranj, 8. julija — Danes ob 13. uri je predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar izročil dvanajstim kranjskim občanom odlikovanja za njihovo prizadevno delo na različnih področjih družbenega življenja. Red zasluge za narod s srebrno zvezdo sta prejela Pavel Čop, upokojenec in Jožica Bogataj, za dvajsetletno delo na področju notranjih zadev. Red dela s srebrnim vencem so za dvajsetletno delo prejeli še naslednji delavci Uprave javne varnosti: Gvido Berra, Miloš Dobrič, Roman Šmid, Stanko Telič in Marjan Zadnik. Razen tega so to odlikovanje prejeli še Miro slav Mihovec iz Sutne, Franc Alič in Peter Oman iz Bi-tenj ter inž. Indihar Franc iz Tekstilindusa. Medaljo dela je dobila Ana Bijek iz Tekstilindusa. Sneg nad 1500 m Včeraj (torek) zvečer nam je oskrbnik Aljaže-vsega doma v Vratih Mirko Mlakar povedal, da je na Triglavu oziroma v višinah nad 1500 m snežilo. V Vratih je padal srež. Te dni je bilo v Vratih precej turistov (Angležev in Holandcev), ki so kljub včerajšnjemu slabemu vremenu nadaljevali pot proti Triglavu. Ko to poročamo, se je nad Triglavom že zvedri-lo. z varčevanjem pri Gorenjski kreditni banki • 0 — DOSEŽETE visoko obrestovanje hranilnih vlog in deviznih računov; # — STE ZAVAROVANI za primer nezgodne smrti (pogoj: navadna vloga 1000 din) in trajne invalidnosti (pogoj: vloga 1000 din vezana na odpovedni rok nad eno leto); ZATO SE ČIMPREJ VKLJUČITE MED NAŠE VLAGATELJE! JESENICE • KRANJ • RADOVLJICA • ŠKOFJA LOKA — POSPEŠUJETE gorenjsko gospodarstvo in s tem — DVIGATE svoj življenjski standard TRŽIČ Po vukovarskem kongresu je dne 4. julija 1920 zasedal na Jesenicah redni občni zbor krajevne organizacije KPJ, na katerem je, kakor poroča Rdeči prapor v svoji 13. številki dne 15. julija 1920, po pozdravnih besedah predsednika Štefana VVeissa podal tajniško poročilo Ciril Košir. V njem je orisal delovanje organizacije v preteklem letu, ki je narasla od 120 na 790 oziroma 809 članov. Sod rug Bahun je podal blagajniško poročilo, sod rug čuk pa je podal poročilo kontrole. Po poročilih so izvolili nov odbor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Štefan Weiss z namestnikom Janezom Smole jem, za tajnika Ciril Košir z namestnikom Ivanom Čukom, za blagajnika France Ravnik z namestnikom Jožetom Čopom, za preglednika pa so izvolili Albina Kobcrntai j a in Rudolfa Eizelta. Po izvolitvi novega odbora je dr. Milan Lemcž iz Ljubljane kongresu KPJ, o njegovem delu podal poročilo o vuko- Vukovarski kongres varskem kongresu KPJ in pomenu ter o bodočih nalogah jugoslovanskega delavskega razreda. OFENZIVA BURŽOAZIJE Pokol na Zaloški cesti aprila 1920 in prve aretacije komunistov ob tem dogodku, neizpolnitev Koroščcve obljube in odpusti železničarjev, ki so vodili v posameznih krajih stavko, so bili pivi znaki, da se buržoazija pripravlja na ofenzivo proti i vvolucionarncmu delavskemu gibanju. Pri tem je spretno izrabljala napake vodstva kim v različnih vprašanjih, pomagali pa so ji predvsem socialni demokrat-je, ki so znova začeli /hirati svoje razbite sile. Tako je bilo tudi na Jesenicah. Socialni demokratje, ki so ostali na Jesenicah po razkolu brez stranke, so se naslanjali na ljudi, ki so jih imeli zaposlene v konzumnem dru šivu in v drugih ustanovah. Že po železničar skem štrajku in po vukovarskem kongresu pa so našli svoje zaveznike tudi v tistih članih KPJ, ki so se komunistične mu gibanju pridružili v času, ko je kazalo, da bo v Jugoslaviji zmagala revolucija, ko pa je upanje nanjo minevalo, so se spet umaknili v socialnodemokratske vrste, kjer so bodisi iskali koristi zase, ali pa so hoteli potešiti svoje te/nje, da bi postali »delavski« voditelji. Ena takih osebnosti, ki ji ni moč odrekati vpliva na delavstvo, je bila na Jesenicah utelešena v Juriju Jeramu. Moralo je preteči celo desetletje, da ga je delavstvo spregledalo. Kljub temu pa socialni demokratje na Jesenicah vse dO konca leta 1920 niso zaznamovali posebnih uspehov. Eden najpomembnejših do-gOdkOV v drugi polovici leta 1920 so bile novembrske vo- litve v ustavodajno skupščino. Komunisti so nastopili s svojo listo, na kateri je kandidiral tudi jeseniški komunist Ciril Košir. Značilno za predvolilni boj je bilo, da je buržoazija ovirala predvolilno dejavnost komunistov s prepovedmi in razbijanjem komunističnih shodov, pri čemer se je posluževala žandarmerije. Kljub temu pa je na Jesenicah in na Koroški Beli (Koroška Bela je bila včasih samostojna ' občina) komunistični kandidat dobil največ glasov, četudi zaradi preglasa*ania v drugih kra jih okraja ni bil izvoljen. V iiir-.i raci jo teh volitev naj navedem, da je KPJ izšla iz teh volitev kot tretja najmočnejša stranka v državi in kot edina, ki je k.nulitli rala na celotnem pbnoi m Jugoslavije. To je bil velik uspeh, če upoštevamo, da je oblast uporabljala v času predvolilnega boja žand.u merijski teror proti komunistom, preprečevala volilne shode, izganjala in zapirala komunistične agitatorje Komunistične volivec je v novem parlamentu zastopalo 59 komunističnih poslancev iz vseh predelov države. Buržoazija je kljub močnemu zastopstvu komunistov v parlamentu nadaljevala svojo protikomunistično in protidelavsko gonjo. V njeni ofenzivi ji niso bili mar nacionalni interesi Jugoslavije. Da je utrdila svoj notranji položaj, je izdala interese slovenskega naroda na Koroškem in v Slovenskem Primorju in interese slovenskega in hrvatskega naroda v Istri. Ko se je začutila dovolj močno, je pripravila, izrabljajoč slabosti vodstva KPJ poti Siiiid Markoviccin, odločilni udarec irr v noči med 30. in 31. (ke-mbiuin 1920 z Obznano postavila KPJ, SKOJ in i ■ i /1 c 11 m < ■ sindikate zunaj zakona, prepovedala njihov tisk, Imetje omenjenih organizacij pa zaplenila. M. Klinar V Škof ji Loki so včeraj odprli novo tovarno mineralne volne Industrijski gigant, vreden 3 milijarde S din škofja Loka, 8. julija — Danes ob H. uri dopoldne so na Trati pri Škofji Loki odprli novo tovarno mineralne volne, last podjetja Termika iz Ljubljane. Slovesnosti se je poleg številnih družbeno političnih in javnih delavcev ter poslovnih partnerjev Termike udeležil tudi republiški sekretar za gospodarstvo Andrej Levičnik. Industrijski gigant, eden največjih in najmoderneje opremljenih tovrstnih objektov v Evropi, je bil zgrajen v rekordnem času desetih mesecev. Stavba, delo in naprave — slednje so uvozili s Švedske, izdeluje pa jih firma Yungers — so stale 39 milijonov novih din. Skoraj polovico vseh stroškov je krilo podjetje samo, četrtino predstavljajo krediti, ostalo pa je primaknil švedski partner. Le-ta je tudi »posodil« strokovnjake, ki so vodili montažo strojev, med tem ko je samo stavbo zgradilo gradbeno podjetje Tehnika iz Ljubljane. Od 5.000 kvadratnih metrov površine, kolikor meri orjaška zgradba, jih 3800 odpade na skladišča in le 1.200 na proizvodne prostore. Ob polnem obratovanju bodo vse investicije poplačane že v štirih letih. Podjetje Termika je poprej, z zastarelimi napravami, izdelalo letno 8.000 ton mineralne volne. Nova tovarna na Trati pa v istem času proizvede 15.000 ton materiala za toplotno, hladno in akustično izolacijo. Jugoslaviji poslej ne bo treba več uvažati tovrstnih izdelkov. To je bil tudi eden izmed razlogov, da se je podjetje spustilo v tako veliko investicijo. Kot smo zvedeli od direktorja Termike Bruna Pečuha, je njihova gospodarska organizacija že doiga leta prvi proizvajalec izolacijskih snovi pri nas in če je hotela še naprej obdržati vodilno mesto, so morali nekaj ukreniti. In izbrali so ugoden trenutek, kajti švedska firma Yunger jim je stroje dobavila v najkrajšem možnem roku, razen tega pa so njeni strokovnjaki naglo ter brez zastojev opravili montažo dragih in zapletenih naprav. I. G. na svidenje na gorenjskem sejmu JII!U0|ji^i^B^>>s^^> :iilllIIIlllIllIII||||IIHllIllliiIlllHIIlilllIilllllHlliilIllllillillIHIIIIilllIIIHiIIIllltllltllltllllJIllIllIHIISIllIlllIlllilIltlIlfllIlllllltllllllCIIClllfIIMIllK!aiClllllfCIII££ltllllll«lliailklllllIlJlllltl«l5lllllSGIIIIIilllIllIllIltllllllllBKllBE^KtBIlTi Klub gorenjskih poslancev Skrb za tesno povezavo z volivci V ponedeljek popoldne je , bil v Kranju ustanovni sestanek kluba gorenjskih poslancev republiške in zvezne skup. ščine. Udeležili so se ga republiški in zvezni poslanci iz domžalske, jeseniške, kamniške, kranjske, radovljiške, škofjeloške in tržiške občine. Z ustanovitvijo kluba je bil uresničen predlog predsedstva republiške konference SZDL. Predsedstvo je namreč priporočilo, da bi takšne področne klube ustanovili v Sloveniji zato, da bi se poslanci laže spoznali s problemi področij, ki jih zastopajo v skupščini, s problemi občin in da bi v različnih razpravah v skupščini prikazovali in zagovarjali probleme in želje volivcev. Na ponedeljkovem sestanku kluba gorenjskih poslancev so le-ti najprej izvodili vodstvo kluba. Za prcsednika so izvolili Martina Koširja, za tajnika pa Igorja Janharja. Razen tega pa so v sekretariat kluba izvolili še Ceneta Matičiča, Janka Burnika, Petra Finžgarja, dr. Rusa Boruta in Sveta Kobala. V nadaljevanju sestanka je (predsednik kluba tovariš Martin Košir, ki je govoril o delu kn nalogah kluba, poudaril, da je klub pomemben za delo poslancev v delovnih organizacijah, na teranu, v občini, pa vse do republiških oziroma zvezne skupščine. »Pred nam so zahtevne in odgovorne naloge. Treba bo nadaljevati in izpopolnjevati delo prejšnje skupščine, si prizadevati pri uresničevanju gospodarske reforme, načenjati odnose med zvezo in republiko in republiko ter občino oziroma se zavzemati za uresničevanje ustavnih določil.« Ko je govoril o konkretnih nalogah, je omenil, da bosta secialistična zveza in sindikat morala poskrbeti in omogočiti, da bodo poslanci lahko navezovali stike z volivci. Dejal je tudi, da bi bilo treba razmisliti o ustanovitvi poslanskih pisarn, kjer bi se volivci lahko neposredno pogovarjali s poslanci in poudaril, da bo moralo biti delo poslancev ozko povezano tudi z delom občinskih skupščin oziroma s problemi, ki jih lete obravnavajo in rešujejo na svojih sejah. V razpravi so potem opozorili, da bi morale občinske skupščine oziroma njihove upravne in druge strokovne službe pred sprejemanjem pomembnih republiških in zveznih predpisov poslancem pripraviti konkretne podatke, s katerimi bi le-ti lahko argumentirano vplivali na dokončno oblikovanje posameznih predpisov. Takšna priprava, takšno preučevanje tako občinskih kot širših — področnih vprašanj, temeljito seznanjanje z občinskimi problemi in neposredno pogovarjanje z volivci, pa bi omogočilo, da bi bila Gorenjska v prihodnje do nekaterih sistemskih vprašanj obravnavanih v republiški ali zvezni skupščini bolj enotna, kritična in odločna kot je bila morda do sedaj. Prav to pa naj bi bila ena od glavnih nalog kluba gorenjskih poslancev oziroma njegovega sekretariata, ki bo skrbel, da bosta delo in zavzemanje poslancev kazala dejanske razmere in potrebe v občinah v ožjem in Gorenjske v širšem smislu. A. žalar Mar brezposelnost na Gorenjskem res ni tako pereča kot je videti? Jelovica zaman išče delavce Kadar na sejah gorenjskih občinskih skupščin obravnavajo nezaposlenost — in to se dogaja po večkrat letno — je razprava vedno burna, sklepov, ki bi utegnili privesti do izboljšanja, pa bore malo. često smo priča smešnim situacijam, ko posamezne naglo rastoče gospodarske organizacije tarnajo, da jim primanjkuje kadrov vseh vrst, tako ljudi z visoko, višjo ali srednjo izobrazbo kot tudi visokokvalificiranih, kvalificiranih in celo nekvalificiranih delavcev, medtem ko spisek brezposelnih pri zavodu za zaposlovanje raste iz dneva v dan. Kje so vzroki omenjenega pojava? Kdo ve! Nekateri menijo, da je kriva prešibka povezava med podjetji in zavodom za zaposlovanje, drugi trde, da večina nezaposlenih odklanja domnevno slabša delovna mesta in raje čaka boljše priložnosti, tretji pa se znašajo bodisi na občinsko politiko bodisi nad zavodom za zaposlovanje ter gospodarskimi organizacijami ali pa obtožujejo kar vse tri hkrati. Toda oglejmo si podatke. Maja letos se je nezaposlenost močno zmanjšala. Po podatkih komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj je bilo tedaj na Gorenjskem le 836 brezposelnih oseb, kar predstavlja 1,4 odstotka vseh ljudi v delovnem razmerju oziroma 0,6 odstotka prebivalstva. Toda upoštevati velja, da sta meseca maj in junij ravno tista, ko se zaposli največ razpoložljivih kadrov, mladina pa, ki prihaja iz šol, še ne prijavlja svoje kandidature. Tudi če primerjamo med seboj posamezne gorenjske komune, je položaj precej različen. Razmeroma majhno brez.posel-rost imajo, poleg kranjske, v škofjeloški občini. Zato so kadrovske težave ksno industrijskega podjetja Jelovica, o katerem bomo danes pisali do neke mere razumljive. Vendar le do neke mere, kajti meje sosednjih komun niso tako zelo oddaljene, da bi bilo vsakdanje teritorialno prelivanje delovne sile iz kraja v kraj oteženo. S ponedeljkove ustanovitve kluba gorenjskih poslancev v Kranju — Foto: F. Perdan Razen tega — kot je razvidno iz pričujočih vrstic — Jelovica uvaja nekatere novosti, ki odpirajo delavcem velike možnosti strokovnega izpopolnjevanje in dodatnega zaslužka. V podjetju so se lani odločili za strogo specializirano proizvodnja. Odslej, kot smo zvedeli, bodo delali samo še montažne hiše in stavbno po-hišrvo. Ker pa je izdelovanje komaj dveh proizvodov rentabilno le, če so serije dovolj velike, se je tovarna lotila temeljite rekonstrukcije. Najprej so razširili in modernizirali proizvodnjo stavbnega pohištva (nova hala in novo skladišče, ki bo končano sredi prihodnjega meseca), letos ter prihodnje leto pa nameravajo prenoviti tudi celoten proces izdelave montažnih hiš. Obseg proizvodnje stavbnega pohištva se bo — kot računajo — v letu 1970 povečal za 1,5 krat, obseg proizvodnje montažnih hiš pa kar za 3-krat. Specializacija se je izkazala za umestno, poprečni mesec- 1 ni osebni dohodki zaposlenih so že naiaisli. Predvidevajo, \ da bodo piv jem k i v bodoče j še poskočili in sicer od se- j danjih 860 N din na 1100 N din. Nedavno tega je uprav- j ni odbor potrdil novi pravilnik o nagrajevanju, ki do- ! loča, da najnižji osebni do-hodki ne smejo pasti pod 600 N diin iin da je treba zvi- j sati prejemke kvalificiranim J delavcem ter strokovnjakom. Razširitev proizvodnje seveda narekuje tudi povečanje števila zaposlenih. Tovarna potrebuje kadre vseh vrst, od nekvalificiranih delavcev do strokovnjakov. Tu pa so tuili ob skoraj nepremostljive ovire. Akcija zbiranja nove delovne sile, ki jo je v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje izvedlo podjetje, ni dala nobenih rezultatov. »Nujno bi morali dobiti 100 novih ljudi, kandidatov pa Skorajda ni,« pravijo v upra- vi Jelovice. »Zavod nam je za vključevanje novih delavcev v proizvodni proces odobril 80.000 N din kredita. Sprejmemo vse interesente, stare nad 15 let, in to obeh spolov.« Zanimalo nas je, kaj bodo ti ljudje delali. Mladinec z dokončano osemletko, so pojasnili, lahko postane učenec v gospodarstvu. Tovarna bo kmalu dobila svoj izobraževalni center, podjetje v malem z vsemi proizvodnimi fazami. Šolanje naj bi trajalo 3 leta. Tudi vsi ostali na novo zaposleni, ne glede na to, kolikšno izobrazbo imajo, se bodo morali nekaj časa izpopolnjevati v tem izobraževalnem centru. Učenci omenjene tovarniške šole imajo možnost postati strojni, stavbni ali splošni mizarji ter lesni monterji. Delavec s katerim koli od teh štirih poklicev bo lahko delal v tujini, kamor Jelovica izvaža svoje proizvode. Razen tega nameravajo v kratkem ustanoviti posebne montažne ekipe, sestavljene fiz dveh monterjev, strojnega ključavničarja ali vodovodnega instalaterja, clektričarja in pleskarja, ki bodo potovale iz kraja v kraj in montirale Jelovičine proizvode, predvsem montažne hiše. Za delo v tujini nudijo plačilo v devizah. Marca prihodnje leto bi nujno potrebovali 13 popolnih ekip, vendar se spričo pomanjkanja kadrov zdi, da z načrtom ne bo nič. Podjetje je letos sicer povečalo število zaposlenih (od 610 na 650), potrebovali pa bi le 50 novih ljudi. »Nismo pričakovali tolikšnega nezanimanja, zlasti še danes, ko se toliko govori o brezposelnosti. Morda del krivde odpade tudi na zavod za zaposlovanje, ki premalo sodeluje s podjetjem in slabo obvešča javnost o naših potrebah,« smo zvedeli v upravi. I. Guzclj JU£ obiščite nas v lOO ;pS trgovinah gorenjski IVI Murka! Kdo še ni slišal za ta biser naše gorske flore. In sredi prelepe Gorenjske v Lescah je bilo pred 15 leti ustanovljeno trgovsko podjetje, ki danes s pridom nosi ime tudi v narodni pesmi opevane cvetlice murke. Kdo ne pozna na Gorenjskem imena Murka? Namreč tistega, ki ga nosi trgovsko podjetje v Lescah. Res je sicer, da ima danes to podjetje le deset poslovalnic: v Radovljici, na Bledu, Jesenicah in v Lescah; vendar pa je njegovo ime danes znano tako rekoč vsaki gorenjski družini. Z izredno pozornostjo do kupca, skrbnim in kvalitetnim izborom blaga, ki ga najdemo v trgovinah tega podjetja, zaradi konkurenčnih cen in ne nazadnje zaradi tenkočutne programske in poslovne politike je to podjetje v 15 letih (ta jubilej praznuje trgovsko podjetje Murka Lesce prav letos) postalo prijatelj prenekatere gorenjske družine. Nič kolikokrat se je Murka že predstavila na Gorenjskem sejmu v Kranju. Vsako leto pa to podjetje tudi samo prireja razstave po vsej Gorenjski. In to dobro poznano podjetje je pred kratkim še enkrat presenetilo. 27. junija popoldne je namreč na Jesenicah, nasproti železniške postaje, odprlo novo blagovnico — Supermarket UNION. Ko smo se takrat udeležili otvoritve tega velikega in modernega objekta, ki ga je vpričo številnih poslovnih gostov in prebivalcev jeseniške občine odprl predsednik skupščine Franc Zvan, smo bili nemalo presenečeni. Presenečeni nad urejenostjo, opremljenostjo in založenost-jo trgovine in zaradi velikega obiska. Težko bi sicer ocenili, vendar se najbrž ne bomo zmotili, če rečemo, da si je že v prvih dveh urah blagovno hišo ogledalo več tisoč obiskovalcev. # »Kadarkoli se odločiš za neko novost, kadar odpiraš neki pomemben objekt in podobno, je najbolj pomemben start. Tega načela se v našem podjetju že dlje časa držimo. Prav zato smo pred otvoritvijo blagovne hiše na Jesenicah prebivalcem Jesenic in gornje savske doline Poslali okrog sedem tisoč Pisem s prospekti, v katerih smo jih seznanili, kaj vse bodo lahko kupili v tej na-*i največji poslovalnici.« Tako nam je pred dnevi Pripovedoval direktor trgovskega podjetja Murka Lesce Miloš Stcr. SKORAJ 400 MILIJONSKA INVESTICIJA Za gradnjo blagovne hiše — Supermarket UNION — na Jesenicah, v kateri imajo svoje poslovne prostore še tri druga gorenjska trgovska podjetja (špecerija Bled, Že-leznina Radovljica in Kmetijsko gospodarstvo škofja Loka) je Murka iz Lesc prispevala skoraj 400 milijonov starih dinarjev. Njen delež v investiciji štirih podjetij predstavlja tako kar 46 odstotkov vseh vloženih sredstev. S tolikšno investicijo pa je podjetje povečalo površino prodajnih prostorov za prek 800 kvadratnih metrov ali za 100 odstotkov. Skupna površina vseh devetih poslovalnic je namreč do otvoritve Supermarketa znašala okrog 800 kvadratnih metrov. SKRBNO IZDELAN PRODAJNI PROGRAM Dolgoletna želja vseh članov kolektiva se je končno uresničila: MURKA je prvič v 15 letih zgradila novo, moderno poslovalnico! V tej blagovni hiši, kjer se vsakdo lahko hitro prepriča o kva- 15 let podjetja iz Lesc Supermarket Union trgovskega podjetja Murka na Jesenicah Blagovna hiša, ki je v ponos kolektivu in v zadovoljstvo kupcev itetnem blagu, konkurenčnih ienčka. Tod ie na volio nrav kroieniu in šivaniu doma. litetnem blagu, konkurenčnih cenah in o solidni postrežbi, je v kletnih prostorih stalni salon pohištva združen s prodajo stanovanjskih dekorativnih predmetov ter sodobnih in klasičnih oblog za pod. S prav tako skrbno izdelanim prodajnim programom pa vas podjetje MURKA preseneti v pritličju in v prvem nadstropju. Poglejmo na kratko, kaj vse lahko dobimo v blagovnici MURKE iz Lesc: USNJENA GALANTERIJA — bogata izbira ženskih torbic, aktovk, potovalk, šolskih torbic, kovčkov in drugih usnjenih izdelkov. DEKORATIVNI PREDMETI ZA STANOVANJE — prešite odeje, volnene odeje, pregrinjala, blazine, prevleke, damast, platno, perje, puh itd. • KOT POSEBNOST PA POVEJMO, DA ŽE V BLA GOVNI HIŠI STROKOVNO IN BREZPLAČNO SEŠIJEJO ZAVESE ZA STANOVANJE. SALON POHIŠTVA — v njem so razstavljeni in naprodaj najnovejši izdelki naše lesne industrije. Kakovost pohištva zagotavljajo naši priznani proizvajalci: Meblo Nova Gorica, Marles Maribor, Brest Cerknica in drugi. KONFEKCIJA — bogata izbira moških, ženskih in otroških oblek. Svojevrstna posebnost je tudi oddelek z nogavicami, kjer postrežejo z najrazličnejšimi moškimi, ženskimi in otroškimi nogavicami po konkurenčnih cenah. POSEBEN ODDELEK ZA DOJENČKA — v blagovnici je poseben oddelek za do- jenčka. Tod je na voljo prav vse za opremo najmlajšega člana. Podjetje pa je ta oddelek še posebej obogatilo z izdelki priznane tovarne Chic-co iz Italije. Razen tega pa v blagovnici lahko dobite še pletenine, volno, športne in rekreacijske predmete, kozmetične izdelke, otroške igrače, izdelke domače obrti, različna pokrivala, modno blago itd. POSVETOVALNI KOTIČEK IN STROKOVNA POSVETOVANJA Podjetje je v blagovni hiši uredilo tudi posvetovalni kotiček. Tod lahko kupci dobijo kataloge zaves, tapet, pohištva, stanovanjske opreme, modne novosti — skratka, vse informacije in pojasnila, ki jih želimo, preden se odločimo za nakup. G Razen tega pa Murka v blagovnici vsak četrtek ob 17. uri prireja strokovna posvetovanja o arhitekturi stanovanja, o lepljenju najnovejših vzorcev tapet, o aranžiranju cvetja — ikebana, likanju s posebno krpo, o raznih modnih novostih, o krojenju in šivanju doma, o aranžiranju svečanih daril, vezenju itd. MODNE REVIJE % V novi blagovnici bo Murka že prihodnji mesec pripravila modno revijo z naslovom Jesenska moda 69. Na reviji bodo prikazali domače modne novosti kot posebnost pa modno konfekcijo iz Japonske. O V četrtek, 14. avgusta, si bodo obiskovalci na prireditvi Vse za šolo lahko ogledali in kupili vse potrebščine za šolarja. Septembra pa bodo v blagovnici prikazali MALO REVIJO jesenske in zimske konfekcije za otroke. © Nazadnje pa povejmo še, da bo vsak ponedeljek v blagovni hiši strokovna kozmetičarka dajala nasvete in praktično prikazala uporabo najnovejših kozmetičnih izdelkov. Prvi prikaz uporabnosti kozmetične kolekcije Tokalon in Binella pa bo že v soboto, 12. julija, od 15. do 17. ure. To je torej nekaj utrinkov iz nove in moderne blagovne hiše — Supermarket UNION — na Jesenicah, ki je v ponos kolektivu MURKE v Lescah in seveda tudi v zadovoljstvo kupcev oziroma obiskovalcev. Tako kot že velikokrat je torej MURKA tudi tokrat presenetila. In ko že govorimo o tem podjetju iz Lesc, ki nosi ime enega redkih in lepih primerkov naše gorske flore in ki že 15 let uspešno posluje, poglejmo za hip še v njihov prihodnji program. Trenutno se pripravljajo na gradnjo nove blagovnice v Lescah (nasproti železniške postaje Lesce). Tod bodo že prihodnjo pomlad začeli graditi največjo poslovalnico, ki bo imela okrog tisoč kvadratnih metrov prodajnega prostora. V njej nameravajo prodajati špecerijo in tekstilne izdelke. Dosedanje prostore v Lescah pa bodo uredili tako, da bodo v njih prodajali tehnični in gradbeni material. 1954 1969 15.*« murna TRGOVSKO PODJETJE LESCE 4) Taksna je torej Murka. Dober prijatelj in svetovalec. V imenu tega podjetja iz Lesc pa se skriva pet pomembnih besed za vsakega kupca. # MURKA — moder no, ugodno, raznovrstno, kvalitetno in ažurno (hitro dostavljeno blago na dom). Za občinski praznik Kamnika Sprejet spored prireditev Čeprav je do začetka praznovanja občinskega praznika komniške občine še skoraj mesec dni, so v Kamniku že sprejeli program prireditev, ki jih nameravajo pripraviti ob tej priložnosti. Praznovanje se bo začelo 19. julija, ko bodo v dvorani nad Kavarno v Kamniku odprli samostojno razstavo akademskega slikarja Ferda Maverja. 20. julija bodo na sporedu športna tekmovanja, medtem ko bodo naslednji dan 21. julija položili temeljni kamen za osnovno šolo Komenda in odprli novo osnovno šolo na Duplici. V avli občinske skupščine v Kamniku nameravajo odpreti razstavo načrtov šol Duplica, Komenda in Stranje. Občanski praznik bodo v kamniški občini počastili tudi z otvoritvijo dveh po- membnih objektov. Tako bodo 25. julija odprK prenovljene obrate kamniške tovarne usnja in vodovodni akumulacijski zbiralnik v Podgorju. V soboto, 26. julija, bo popoldne v mali dvx)raaii Doma v Kamniku slavnostna seja skupščine in družbenopolitičnih organizacij, zvečer pa bodo podelili domicil kamini-škemu bataljonu pred spomenikom revolucije v Kamniku. Potem pa bo na Titovem trgu v Kamniku tradicionalni miting, na bližnjih kamniških vrhovih bodo zakurili kresove, medtem ko bo s Starega gradu ognjemet. 1. avgusta bodo odprli razstavo 50 let KPJ, Skoja in sindikatov v dvorani nad Kavarno, medtem ko bo v nedeljo, 3. avgusta, ob spominski plošči na Veliki planini proslava 30-!et-nice V. državne konference Skoja. Svet brez bleščic Andrejček Kar naprej je deževalo in kazalo je, da sploh ne bo prenehalo. Cesta je bila polna luž, sivo rjavih, umazanih. Andrejčka to ni motilo. Zavihal si je ovratnik prevelikega suknjiča, zataknil zvezek za pas in se napotil proti domu. Dežne kaplje so mu močile lase, obleko, polzele so mu po obrazu in ga nežno božale. Prepustil se je nežnim dežnim kapljam in skušal biti srečen. »Kako lepo je otrokom, ki so srečni,« si je mislil in se spomnil na dom, na mater. Rad jo je imel, a ona tega ni hotela razumeti. Kako zelo to boli. Pomislil je, kako srečen bi bil, da bi ga mama, ko bo prišel domov v premočeni obleki, okregala in videl bit da ga ima rada, da se boji zanj, da se boji, da bi zbolel ali celo umrl. Kako prijetno bi to delovalo nanj. A kaj bo v resnici? Ko bo prišel domov, bo pri njej zopet tisti neznanec, dal mu bo pet kovačev in mu sladko rekel, naj si kupi za ta denar bonbonov in naj gre k prijatelju, da jih bosta skupaj pojedla. In če ne bo hotel takoj iti, mu bo mama navila ušesa ter mu pokazala vrata, še mar ji ne bo, da je moker, da ga zebe. Andrejčku so stopile solze v oči in se pomešale med dežne kaplje, ki so mu polzele po licu. Dva dni za tem je Andrejček zbolel. Imel je vročino in kašljal je, da ga je bilo žalostno poslušati. Mama mu je nejevoljno kuhala čaj in se nestrpno ozirala proti vratom. Zopet je prišel neznanec in razveselil mamo. Stopil je do Andrejčka, ga pobožal po laseh in mu popravil blazino. Potem je pogledal mamo in ji rekel: »Ne ostanem dolgo zaradi bolnika.« »Zaradi njega kar ostani,« je odgovorila mama, nato pa rekla Andrejčku: »Si hudo bolan?« Kako lepo je bilo slišati to vprašanje. Zakašljat je in rekel: »Saj ni tako hudo, malo bi šel na zrak.« In je šel. Pa ne daleč. Za drvarnico se je ustavil, sedel na drva in se z rokami oklenil kolen. Nič več ga ni treslo, bilo mu je toplo, tako prijetno toplo. Šel je ven, ker je bil nekomu..., ker je bil mami v napoto. Sel je ven in ni se več vrnil. Naslednji dan so ga našli sosedje — mrtvega. S. Knijic SGP Tržič gradi v Tržiču stanovanjske bloke. — Foto: F. Perdan V samem centru Tržiča bodo za občinski praznik odprli novo blagovnico, katere gradnjo financira Veletekstil iz Ljubljane in tržiška industrija obutve in konfekcije TRIO. — Foto: F. Perdan V okviru stanovanjske soseske BA grade na Bistrici pri Tržiču nasproti bencinske črpalke tudi novo samopostrežno trgovino. — Foto: F. Perdan SREDA — 9. JULUA 1969 Veletrgovina Špeeerija Bled Ena največjih trgovin zunaj Ljubljane Samopostrežna trgovina z delikatesnim blagom, bife s toplimi obroki, avtomatsko kegljišče; to je trgovina Špecerije Bled Veletrgovina Špeeerija Bled je eno izmed štirih podjetij, ki je pred kratkim v Super-marketu UNION — veliki blagovni hiši — nasproti že- j lezniškc postaje na Jesenicah , odprlo eno največjih samo- i postrežnih trgovin z bifejem Zunaj Ljubljane. To je 27. tr- j govina oziroma šesta samo- j postrežniea Veletrgovine Spe- i cerija Bled. To blejsko trgovsko pod- , jetje je danes gorenjskim potrošnikom dobro poznano j PO dobri založcnosti, kvalitetni postrežbi in izostrenim Posluhom za potrošnika. Trenutno ima Špeeerija samopostrežne trgovine v Ra-dovljici, Bohinju, Podnartu, I Begunjah, na Bledu in na i Jesenicah. Razen tega pa ima . podjetje še vrsto trgovin; le- J te pa so v zadnjem času i obnovili in modernizirali. Posebna novost, ki pa se v Podjetju vse bolj uveljavlja, so premične stojnice, na katerih med sezono prodajajo samo izbrano oziroma kvalitetno sadje. Prihodnje leto bo podjetje, v katerem je okrog 130 redno zaposlenih in okrog 20 vajencev, uspešno izpolnilo 3 letni investicijski program. Nekajletna vlaganja pa se podjetju dobro obrestujejo. To nam med drugim pove že podatek, da se promet v njihovih trgovinah v poletnih mesecih več kot podvoji. NA JESENICAH ENA IZMED NAJVEČJIH SAMOPOSTREŽNIH TRGOVIN Prodajna površina pred kratkim odprte samopostrežne trgovine z bifejem v Su-Pcvauurketu na Jesenicah znaša 410 kvadratnih metrov. Površina skladiščnega prostora v tej trgovini pa znaša 490 kvadratnih metrov. Trgovina je izredno bogato založena z delikatesnim blagom, sadjem, zelenjavo, gospodinjskimi predmeti, stekleni no, Pakiranim svežim oiesom, "milimi i/.delki itd. Poseli »ost te trgovine pa so ttve Postrvi, globoko zmrznjeni *c pripravljeni obroki hrane in biic, v katerem pa ni moč dobiti Je pijač, marveč tudi tople obroke. GI^OBOKO ZMRZNJENA HRANA IN TOPLI OBROKI Redke so danes še trgovi-ne> ki imajo taksne hladilne ■■prave, da bi lahko Imela na zalogi že pripravljeno — •oboko zmrznjeno hrano. °Klejmo si pobliže t" posebnost: /Danes niso več redke dru-Zlne, kjer sta mož in žena na Jesenicah zaposlen*. Prav v takšnih družinah pa je čas izredno pomemben. Koliko se žena po prihodu iz službe zamudi s pripravo hrane, ni potrebno razlagati. V samopostrežni trgovini na Jesenicah pa sedaj lahko dobi že pripravljene globoko zmrznjene vampe, golaž itd. V trgovini imajo namreč posebne hladilne naprave, kjer hrana zmrzne na — 20 stopinj Celzija. Priprava hrane pa je izredno enostavna. Jed je treba dati le v vrelo vodo in že jo lahko postrežemo. Bife v samopostrežni trgovini pa je pravi gostinski lokal v malem. Vodja bifeja je kvalificirani kuharski mojster. V moderni kuhinji pa lahko pripravijo 500 obrokov na dan (enolončnic); pripravljajo pa tudi jedi po naročilu. Zaradi izredne prostornosti in vseh omenjenih ter še nekaterih drugih posebnosti je šattiopostrežna trgovina z bifejem Veletrgovine Špece-rije Bled ena največjih tovrstnih v Sloveniji (takšne so namreč le v Ljubljani). AVTOMATSKO STIRISTEZNO KEGLJIŠČE Veletrgovina Špeeerija Bled pa bo na Jesenicah v okviru samopostrežne trgovine v kratkem poskrbela še za novost in zanimivost. V kletnih I prostorih bo namreč v za- i četku septembra letos odprto avtomatsko štiristezno kegljišče. To bo prvo takšno kegljišče na Jesenicah. Zanj so se v Špeccriji odločili, da bodo združili ponudbe in zabavo. To bo ugodno tudi za tiste, ki morajo na jeseniški železniški postaji včasih tudi po več ur čakati na vlak. Za zdaj predvidevajo, da bo kegljišče odprto do ene ure ponoči, pravijo pa, da bo odprto tudi dlje, če bodo tako želeli obiskovalci. POKUŠNJA RAZNIH JEDI IN PUAC Ko že govorimo o samopostrežni trgovini Špecerije Med v Supermarketu UNION na Jesenicah pa ne smemo pozabiti, da bo Špeeerija v samopostrežni trgovini občasno pripravljala tudi po-skušnje raznih jedi in pijač. Eno takšnih pokušenj so pravkar pripravili. #> Do 15. julija bodo namreč prebivalci oziroma obiskovalci pokušali jedi in pijače podjetij Kolinska Ljubljana, Alko Ljubljana, Sumi Ljubljana, Podravka Koprivnica, Vinarska zadruga Brda, Tališ Maribor in Servo Mihajl — obrat Domžale. # Nazadnje pa poglejmo še eno plat Veletrgovine Špeeerija Bled. Znano je, da si ta kolektiv nenehno prizadeva, da bi ustregel različnim željam potrošnikov. Priznati je treba, da jim to tudi uspeva, saj niso redke pohvale in priznanja, ki jih dajejo potrošniki v trgovinah. Prav to pa podjetje sili k nadaljnjemu razvoju. Tako bodo oktobra letos v Dobah na Bledu (zraven Vezenin) zgradili nova centralna skladišča. Prihodnje leto pa bo zraven skladišč zrasla še ena samopostrežna trgovina. Po tej izgradnji bodo izpolnili triletni razvojni program. Hkrati pa bodo začeli uresničevati program za naslednja tri leta, ki ga prav sedaj pripravljajo. f.SJ I SO) I 1 Oskrbnico za počitniški dom na Krvavcu — veščo kuhanja — išče ELEKTRO KRANJ za mesec julij in avgust. Interesenti naj se javijo na Elektro Kranj, skupne službe, cesta JLA 6/III, tajništvo. Zdravstveni dom Kranj obvešča: V zvezi z opravljanjem šoferskih izpitov (uradni list SFRJ 20 69 z dne 16. 5. 1969) obveščamo vse kandidate za voznike motornih vozil, da se od IS. 7. 1969. opravljajo pregledi za šoferje po naslednjem razporedu: Vsak torek od 16. do 18. ure je psihološki pregled, naslednji dan, tj. vsako sredo ob 16.30 pa so ostali zdravniški pregledi. Vsak kandidat mora najpreje na psihološki pregled, šele naslednji dan na ostale preglede. Pregledi so v prostorih Zdravstvenega doma Kranj. S seboj prinesite osebno izkaznico, kolek za 3 N din in gotovino. Uprava ZD Kranj Samopostrežna trgovina z bifejem Veletrgovine Špeeerija Bled jih tovrstnih trgovin zunaj LJubljane — Foto: F. Perdan na Jesenicah \c ena nalveč- NAGRADNO ŽREBANJE VSTOPNIC NA RAZSTAVI CVETJA V CERKLJAH Po žrebanju vstopnic je ostalo še 37 dobitkov, ki jih dobijo obiskovalci z vstopnicami naslednjih številk: zelene: 869, 2, 353, 234, 714, 615, R2, 951, 788, 393; bele: 883, 181, 214, 223, 770, 744, 156, 70, 953; rumene: 206, 351, 527, 649, 1829, 100, 1285, 1806, 1280; roza: 301, 938, 339, 604, 31, 778. 180, 678 in vstopnice z oznako 71 R modre barve. Dobitke vzemite v enem tednu v trafiki v Cerkljah, ki je odprta od 6. ure do 18. ure vsak de-lovnik in od 7. do 11. ure v nedeljo. Minuli teden so v kinu Storžič spet vrteli filme iz jugoslovanske kinoteke. V vseh šestih filmih je igral Gregory Peck. Medtem ko je bila dvorana kina Center polna, so bili kinotečni filmi v Storiiču zelo slabo obiskani, čeprav so bili na sporedu dobri filmi. Vzemimo samo film Alfreda Hitchcoka Zadeva Paradin ali pa film Henrvja Kinga Sneg na Kilimandžaru, posnet po znani Hemin-gwa\evi noveli. Zakaj tako slab obisk? Gotovo je kriva reklama, saj niti za en film niso poskrbeli za slike. Veliko več obiska bi imeli, če bi na primer opozorili, da je teden posvečen znanemu filmskemu igralcu Gregorvju Pecku. Tako pa je malokdo vedel za res dobre filme, več pa jih je seveda vedelo za poprečen španski \vesterti v kinu Center. — M. Š. Pevski zbor France Prešeren iz Kranja na Koroškem in v Kanalski dolini V soboto, 5. t. m., se je zbor, ki nosi pesnikovo ime, podal na pot »po Prešernovih stopinjah« po Koroški in Kanalski dolini. V Šentjakobu v Rožu so pevci najprej obiskali grob Franceta Treiberja (1809— —1879), pesnika in uglasbi-telja najlepše, hkrati pa najbolj trpkožalostne pesmi o izgubljenem domu, o slovenski Koroški — Nmav čriez jizaro . .. Potem se je zbor podal čez Dravo, v Trebijo pri Šentilju, da bi čestital zaslužnemu glasbenemu ustvarjali • RAZSTAVA DEL PETRA JOVANOVICA V RADOVLJICI. — V soboto, 12. julija, ob 20. uri bo v novi dvorani v graščini v Radovljici nastopil komorni moški zbor Slane Žagar iz Krope pod vodstvom profesorja Gašpcrštča. Po prvem delu konceiia bodo odprli razstavo del naivnega kiparja Petra Jo-vanoviča Po krajšem opisu njegovih del bo na programu drugi del koncerta komornega moškega zbora iz Krope. Razstava bo odprta do 22. julija vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19 ure. A. ž. • UČNI USPEH NA OSEMLETKI HEROJA GRAJZARJA V TRŽIČU. — Osnovno šolo heroja Grajzarja v Tržiču je v šolskem letu 1968 69 obiskovalo 499 učencev. Kar 416 učencev, to je 83,3 odstotka, je izdelalo razred. Med njimi jih je bilo 74 odličnih, 127 prav dobrih, 170 dobrih in 39 zadostnih. Šest učencev je izdelalo razred z negativno oceno, a bodo vseeno nadaljevali šolanje v višjem razredu. 36 učencev ima enega ali več popravnih izpitov, 32 pa bo moralo razred ponavljati. Podružnično osnovno šolo v Dolini je obiskovalo 15 učencev, razred pa so izdelali vsi. Tudi v Lomu je vseh trideset učencev izdelalo razred. Na podružnični šoli v Podljubelju je 38 učencev razred izdelalo, eden pa ga bo moral ponavljati. Posebno osnovno šolo, ki deluje v sklopu osnovne šole heroja Grajzarja, je obiskovalo 38 učencev. Šest med njimi jih bo moralo razred ponavljati. • JESENIŠKI MATURANTI. — Na jeseniški gimnaziji je letos pred komisijo nastopilo 49 maturantov. Dva sta padla, trije imajo popravne izpite, drugi pa so uspešno opravili maturantske izpite. Ustnega dela mature je bila oproščena samo Ivanka Hribar z Javornika. Četrti razred gimnazije je na Jesenicah obiskovalo 66 dijakov, od tega 23 fantov in 43 deklet. Izdelalo je 49 učencev, 15 pa jih ima pravico do popravnega izpita. J. V. cu Pavietu Kernjaku za sedemdesetletnico življenja. Za naše pevce je bilo to nepozabno doživetje: spoznati avtorja slovite pesmi o Moj-ceju. In spoznati enajst vnuč-kov, ki jih ima skladatelj tako prisrčno rad. Prešernovci so Kernjaku seveda čestitali s pesmijo, podarili pa so mu svojo prvo ploščo, ki je pravkar izšla — a je že tudi pošla, vsa je razprodana. Skladatelj pa je vrnil na svoj način: sedel je k harmoniju in zaigraj in zapel svojo najnovejšo pesem — o Mojceju miajšem! Ko bodo še drugi slovenski pevci zvedeli zanjo, bo postala gotovo prav tako popularna kot je prva pesem o Mojceju. Naše pevce je nato pot vodila še do Sentruperta ob Osojskem jezeru. Tamkaj so zapeli ob grobu Prešernove matere, ki jo je smrt dohitela daleč od domače vasice na Gorenjskem. Še obisk pri Sloveneih v Kanalski dolini, v Ovčji vesi, kjer je pokopan pesnikov brat Jurij Prešeren, in v Ukvah, ki ji radi pravimo tudi »vas Prešernov«, kajti tu je priimek našega pesnika bolj pogost kot v Vrbi! Deležni toplega gostoljubja pri Kernjaikovih in pri Prešernih v Ukvah in z zavestjo, da naši rojaki onstran meje še nočejo narodnostno umreti — so se pevci — prešernovci pozno zvečer vrnili na svoje domove. S prijetnim znova in znova potrjenim spoznanjem, da pesem ne pozna meja, in da slovenska pesem še vedno trdno druži vse rojake, čeprav jim je določeno, da morajo živeti v različnih deželah. J. R. Oh spremljavi ansambla Mihe Dovžana in pevke Ivanke Krašovec so izseljencem ter gostom na izseljenskem pikniku v školji Loki zapeli tudi Gorenjci, znani kvintet iz Naklega. Foto: F. Perdan Minuli četrtek zvečer so v škof j i Loki, pred poslopjem trgovine Nama, odkrili spomenik, ki prikazuje motiv iz Tavčarjeve Visoške kronike. Kip Agate in Jurija je delo akademskega kiparja Toneta Logondra, ob prisotnosti številnih Ločanov pa ga je odkril predsednik skupščine občine Škofja Loka Zdravko Krvina. — Foto: F. Perdan Boljši učni uspeh na kranjski gimnaziji V zdaj že končanem šolskem letu se je na kranjsko gimnazijo vpisalo 453 dijakov, sedem med njimi pa je šolahje med letom prekinilo zaradi slabih uspehov in drugih vzrokov. Od 446 dijakov, ki so gimnazijo v Kranju obiskovali vse šolsko leto, jih je razred izdelalo 317, en popravni izpit ima 68 dijakov, dva 41 dijakov. Triindvajset dijakov razreda ni izdelalo, štirje pa so bili ob koncu šolskega leta neoce-njeni. Poprečni učni uspeh na gimnaziji se je dvignil za 3,6 odstotka v primerjavi z lanskim šolskim letom. Med 317 gimnazijci, ki so razred izdelali, je bilo descl odličnih dijakov, 66 jih je razred izdelalo s prav dobrim uspehom, 215 z dobiim, 26 pa I zadostnim uspehom. Poprečna ocena dijakov je bila 3,17. Letos je maturo opravljalo 81 četrlosoleev. Pel dii ikov je končni izpit opravilo z odličnim uspehom, 21 s prav dobrini, 26 z dobrim in 17 z zadostnim uspehom. Osem dijakov ima popravni izpit, štirje pa bodo morali končni izpit Opravljati še enki.it. Po številu pozitivno ocenjenih dijakov je najboljši razred bil 4. b, s 83,33 odstotka pozitivno ocenjenih dijakov. Glede na poprečno OCeno pa je bil najboljši 4. č, v katerem so imeli dijaki poprečno oceno 3,60, najslab-i pa 2. b z 2,84. V skupin O ii je bil najboljši ra :i ed kranjske gimnazije v Šolskem letu 1968/69 IV. č, sledita mu IV. b in III. a, najslabši pa je bil L c. D'jaki, ki so imeli poprečno oceno višjo kot 4,50, so dobili pohvale profesorskega Zbora in knjižne nagrade. Najboljši dijak kranjske gim-nazije pa je bil drugOsolec Ciril LuskoVCC s poprečno oceno 4,91. Kranjski gimnazijci so tudi v izvenšolskem delu v zadnjem šolskem letu dosegli lepe uspehe. Tako je gimnazijski pevski zbor, ki ^a vodi prof. Matevž I abijan drugič zapored osvojil pivo tnestO v svoji skupini na Celjskem festivalu mladinskih pevskih zborov Biološki krožek, ki ga vodi prof. Amalija SeliSkar, pa |e bil med najboljšimi v Sloveniji. V. Baraba« V četrtek, 3. julija, so v škofji Loki zraven avtobusne postaje odprli novo vozliščno avtomatsko telefonsko centralo v prenovljenem poštnem poslopju. — Foto: F. Perdan Tržič : Ste Marie aux Mineš Živahno sodelovanje dveh pobratenih mest Podobno kot lani je podjetje Veletrgovina Živila iz Kranja tudi letos od 4. do 6. julija pripravilo tridnevni izlet za svoje kupce. Z avtobusi so se odpeljali v italijanske Dolomite. — Foto: F. Perdan V sredo, 2. julija, je odpotovalo v francosko mesto Ste Marie aux Mineš, ki je pobrateno z mestom Tržič, 13 mladincev iz tržiških delovnih organizacij. V tem pobratenem mestu v Franciji bodo ostali 14 dni, kjer bodo skupaj s 16 mladinci iz Ste Marie aux Minesa opravljali razna komunalna dela v prostovoljni delovni akciji. Tržiški mladinci se bodo vrnili 16. julija, z njimi pa bo prišlo prav tako na 14-dnevno delovno akcijo 16 francoskih mladincev. Vsi skupaj pa bodo potem pomagali graditi vodovodno povezavo med zbiralnikoma na Ravnah in na Jožefovem griču. Čeprav je bila ideja o tovrstnem mladinskem sodelovanju že dlje časa v programu sodelovanja obeh pobratenih mest, pa so datum izmenjave utrdili predstavniki prebivalcev tržiške občine med nedavnim obiskom v francoskem mestu Ste Marie aux Mineš. Minuli mesec, 20. junija, je 42 Tržičanov — predstavnikov občinske uprave, občinske skupščine, družbenih organizacij in drugih — bilo na dvodnevnem obisku v tem pobratenem mestu. Obiskali so tamkajšnje družine in se udeležili slovesnega odkritja spomenika slovenskim internirancem v tem francoskem mestu. 22. junija so namreč v Ste Marie aux Mi-nesu odkrili lep spomenik in hkrati parku, v katerem stoji, nadeli ime: Slovenski park. Ob takratnem dvodnevnem srečanju, ko so Tržičani vrnili obisk prebivalcem pobratenega mesta, ki so aprila letos obiskali Tržič, so tamkajšnji časniki pisali, da imata tako obisk kot odkritje spomenika značaj širših ju-goslovansko-francoskih odnosov. Da je bilo to resnično tako, pa so na vsakem koraku doživljali tudi Tržičani. Povsod so jih toplo sprejeli in jih vabili v goste. »Skratka, srečanje je bilo zares prijateljsko in bo ostalo vsem še dolgo v spominu,« nam je povedal vodja skupine in hkrati delegacije tovariš Stanko Stritih, ki je predsednik odbora za sodelovanje z zamejstvom pri tržiški občinski skupščini. Na to, kako živahno in res prijateljsko je sodelovanje med dvema pobratenima mestoma, pa kaže tudi skorajšnji obisk tržiških godbenikov v Ste Marie aux Minesu. Ti bodo namreč 18. julija odšli v to pobrateno mesto, kjer bodo priredili štiri koncerte, dva v mestu in dva v okolici. Trži-škim godbenikom pa bo 2. avgusta vrnila obisk gasilska godba iz Ste Marie aux Minesa. Takrat bodo prijatelji iz francoskega mesta gostje na tržiškem občinskem prazniku. A. žalar NapMsipi hotel v Sloveniji gou hotei med Sele štirinajst dni je, odkar so na Bledu odprli Golf hotel podjetja Ljubljana Transport in že je vodstvo hotela dobilo vrsto priznanj in čestitk. Ne le tisti, ki so se udeležili otvoritve tega modernega in velikega turističnega objekta na Bledu, tudi prvi gostje so zelo zadovoljni. Čeprav v hotelu trenutno še ni veliko gostov, pa vodstvo u t hotela pričakuje, da se bo obisk povečal sredi tega meseca. Novi Golf hotel nedvomno lepo simbolizira naša nekajletna turistična prizadevanja m vlaganja. In da hotel sloji ravno na Bledu — tako doma ktH v tujini znanem turistič-n°m kraju — ni naklueje. Zanj so se turistični delavci in frltgj odločili, da bi Bled Postal čimhitreje bogato oziroma vsestransko zanimivo turistično središče. Tokrat j'm je nedvomno uspelo. Bled Jnia sedaj hotel, ki je nedvomno najboljši te vrste v Sloveniji. Hotel ima skupaj 300 ležišč v 10 enoposteljnih sobah, v 20 Francoskih sobah, 100 dvo-Posteljnih sobah in v 20 apartmajih. Ra/en tega ima hotel v nasttopjih štiri dvorane: dvorano za bankete, bilijard salon, sobo za bridge in konferenčno dvorano. V hotelu je potem še aperitiv bar s 40 sedeži, glavna restavracija z 290 sede/i, taverna s 140, kavarna (danci ng) 100 in kavarniška terasa z dvesto sedeži. že na samem začetku pa projektanti niso pozabili tudi na zunanji plavalni bazen, pokriti plavalni bazen, prostore za sauno in masažo, frizerski salon, trgovino s spominki, potovalno agencijo in podobno. Skratka, v hotelu je vse, kar zahtevajo mednarodna merila za hotel A kategorije. še posehno privlačen je hotelski apartma. To je pravo gredajeveliko stanovanje, kjer lahko pripravile sprejem za prijatelje, /nanec in podobno. V niem lahko gledate televizijski program ali poslušate radio. Tina pa tudi majhen hladilnik /a hlajenje pijač. (prav je vsak prostor v hotelu svojevrstna posebnost in zanimivost pa velja še posebej omeniti taverno — prostor /a posebne prireditve, ki je urejen v izredno zanimivem in privlačnem stilu. Ko smo se pred kratkim pogovarjali z direktorjem Golf hotela tovarišem Bogdanom šanco, nam je povedal, da so tudi cene v hotelu dokaj zmerne. Ne odstopajo dosti od cen v drugih blejskih hotelih. Razen tega pa jih bo- do v jesenskih m zimskih mesecih še znižali. Čeprav smo šele začeli obratovati, naj povem, da si j bomo v hotelu, kjer je trenutno 150 zaposlenih — v zimskih mesecih pa se bo to število zmanjšalo na 75 do 80 — nenehoma prizadevali, da bomo ustregli tako domačim kot tujim gostom. Prepričan pa sem, da bo hotel postal še zanimivejši, ko bodo na Bledu zgrajeni še nekateri drugi objekti: golf igrišče, kopališče, drsališč« itd.« Svojevrstna posebnost novega Golf hotela aat Medu Jr feverna s dan sedeži — Foto: F. Per- NEVIDNE MREŽE IVAN JAN (Odlomek iz povesti »MRTVI NE LAŽEJO«) 6 Martina je bila preveč zmedena in hkrati potolažena, ker tam ni ležal Aleš, da bi iz bratovega glasu mogla ugotoviti pomen njegovih besed. Oba sta torej mislila na Aleša. Martina je vidno pomirjena odšla proti domu, Filip pa je še ostal. Zdelo se je, da bi mu bilo laže, če bi tam ležal kdo drug. Morda res Aleš, kajti od prejšnjega večera mu je bilo jasno vsaj to, da se je znašel pred nevidno nevarnostjo. In dogodki se bodo morali drugače zavrteti, da bo tudi on imel kaj od tega, vendar zdaj še ne. Aleš je večino dni in noči prebil v dolini. Iskal je izdajalca. Nemci niso mogli vsega vedeti zgolj po naključju! Tisto popoldne je dolgo hodil po ovinkih in skritih stezah. Zvečer pa se je prikradel v hišo trgovca in gostilničarja Koritnika. Naletel je na njegovo ženo. Ko se ji je pokazal, se je ta kot zid bieda sesedla na stol in že hotela zakričali. Aleš ji je to komaj preprečil. — Zakaj pa tak strah? Saj sem vendar samo človek! je rekel, čeravno je vedel, da jo bo presenetil. Koritnica ga je nekaj časa gledala, ne da bi mogla kaj reči. Njen pogled je izražal smrtni strah, pomešan z nepopisnim začudenjem, kajti morda je zdaj tudi nadu je prišla zadnja ura. Nemci so večkrat pri njih. V hipu ga je prepoznala. Po sliki na lepakih. Nazadnje je le prišlo iz nje: — Kako ste si upali sem? Kako ste mogli priti? Še vedno je lovila sapo in stiskala roke. — Ko so Nemci tako močni, in jih je toliko, ste hoteli reči? Ali nekaj podobnega, je malce hudomušno izkoriščal prednost. Ženska, ki je bila zelo brhka, je še vedno prestrašeno hlastala: — Mi nismo krivi. Kaj hočete od nas? Moža še ni. Iz nje je govorilo vse tisto, kar so nemčurji govorili o Alešu. Gledala je njegovo roko, kot bi vsak hip lahko potegnila pištolo . . . — Le pomirite se! Kaj bi se me bali. Saj me poznate. Kozarec vode vam bo spet pognal kri v glavo. Ni se branila, in Aleš je pomirljivo vprašal: — Kje pa je mož? Ženska je bila še vedno prestrašena, bala se je prav zato, ker je Aleša poznala. Počasi pa je strah prešel v občudovanje, kajti od kar je bil Aleš partizan, ga še ni videla, poprej za zanjo ni bil zanimiv, že zato ne, ker je bil iz oddaljenega kraja. Pozneje je zaradi razpisov vedela, čigav je. Ker pa je spraševal po •nožu, mora zanj že biti ne- varno? Od Nemcev je že velikokrat slikala govoriti, da partizani skušajo ubiti vsakega, ki je kdaj govoril z njimi. Pri njih pa so bili dostikrat, največkrat oficirji. Zato je strahoma zlogovala: — Na sestanku na občini se je najbrž zadržal. Aleš ni mogel dolgo prenašati, da se ga ženska tako boji in tudi to, da moža ni, se mu je zdelo čudno. Saj je bila že policijska ura. — Nikar se me ne bojte! Kdo pa vam kaj hoče? če ga ni, ga bom počakal tu z vami. še enkrat je s pogledom preletel kuhinjo in potem sedel k mizi za vrata tako. da je imel zavarovan hrbet. Ženska se je zdaj znova prestrašila, če bo črkal nanj, rote:n že ne more biti kaj dobrega. Vendar je zbrala pogum i.i vprašala: — Kaj pa bi rac"' od njc^a? Morda tudi jaz lahko kaj pomagam? A'eš ni takoj zavrnil ponudbe, vendar je rekel: — Nekaj bi se pomenila. Pomoći pa ne Odklanjam! ženska se je pomirila in ko je videla, da Aleš kar mirno sedi, mu je ponudi-n: — Gotovo si prišel od daleč. Bi kaj prigriznil? Nenadoma ga je tikala. Hotel je že reči, da tisti, ki rad da, ne sprašuje, pa mu ni bilo treba, kajti že je postavila predenj krožnik z mesom in kruhom. — Samo tisto orožje skrij pred mano! še Nemci ga odlože, kadar jedo. Obraz mu je preletel nasmeh, in res je brzostrelko potisnil v kot za hrbet, pištolo pa v žep, da je bila pri roki. — Kaj bi se branil! In še iz tako čednih rok. Koritnica je zardela kot mlado dekle, da je njena pravkaršnja bledica še bolj poudarjala prijetno nasprotje. Medtem ko je jedel, je vsega preiskala z očmi, vendar pa vmes še vedno ugibala, kaj naj pomeni nenadni in tvegani obisk? To je bil prvi partizan, ki ga je videla od blizu. Čudila se je, da je bil obrit, ovratnik srajce, ki je poživljal suknji čeve zavihke, pa je bil čist. Drugače si je zamišljala partizane. Ce že ne povaljane, pa vsaj kosmate. Aleš je pretrgal molk s prostodušnim vprašanjem: — Ne morete biti nripak, ker ste lačnemu dali jesti. Ali pa ste mi postregli le iz strahu? — Od nas ni šel še nihče lačen. Toda oba morava priznati, da dajati partizanom res ni brez nevarnosti, je odvrnila že prisebno. Zdaj je bilo nerodno Alešu. — Kaj hočemo, tako je pač v teh časih. In pri vas nisem jedel še nikoli. — Pri nas ne, iz našega skladišča pa morda že. Aleš je pomislil: v njihovi trgovini naši niso bili še nikoli, ker bi bilo preveč tvegano. Pa tudi potrebe ni bilo. Vedeli so, da k njim zahajajo Nemci, a to še ni pomenilo, da so domači morali biti slabi. Hodili so pač tja, kjer je bila gostilna in nekakšno središče. Morda pa ne bi bilo napak, da izkoristim prav to okoliščino. Ce je ženska tako rekla, potem so morda prav na skrival že kaj dali za partizane. Zakaj potem tak strah, ko me je prepoznala. — Pa ne, da ste komu že kdaj kaj dali? Koritnica je prikimala in rekla: — Že večkrat. Mar Filip ni povedal? Ženska je lahko z njim govorila o vsem in odkrilo, od pa si tega ni smel dovoliti. Vendar je bil z odgovorom zadovoljen. Filip torej resnično zahaja h Koritnlku. Aleš se ni hotel takoj izdati, Filip pa tudi nikoli ni povedal, kje je dobil kako hrano ali kaj drugega. — To mi ni znano. Imen si ne pripovedujemo. Tako je bolje za vas. Pravite, da se Flbn odlaša pri vas? Koritnica je zdaj še bolj čutila, da Alešu la^ko vse pove in tudi pohvaPliti se je hotela med njim, čeravno ni bt'a videti bahaška. Morda bo to kaj zaleglo, če je prišel k možu zaradi česa dragega. — Večkrat je tu. Po'eg hrane smo mu za vas dali tudi že denar, je rekla. Medtem je v Aleševih očeh hotela razbrati če ras tega ne ve aH pa se samo dela in jo nalašč skuša. — A, tako. Pa Nemci? Zveste od njih kaj zanimivega? jo je vprašal. Koritnico je streslo. Zdaj se je začelo tisto, kar ga je prignalo sem! Zunaj je zaropotalo in Aleš je z desnico segal v žep, kamor je poprej potisnil pištolo. Ženski kretnja nI ušla, zato je zadržano rekla: — To bo mož. Ne ustraši ga tako, kakor si mene! Vrata so se odnrla In res le vstopil njen mož. Aleša ni zagledal takoj, ker je sedel za vrati, slišal pa je, da se žena z nekom pogovarja. — Kdo pa te nocoj zabava tako dolgo? je vprašal že med vrati. Žena je z dolgim pogledom začrtala smer, kjer je sedel Aleš In negotovo rekla: — Čudil se boš, a menda ti ga ne bo treba predstaviti?! Aleš ga je čakal s pridržanim smehom. Vstal je in desnico spet izvlekel iz žepa. — To so nevestini bratje in ženin. Bacili z Lene Vedno bolj se bliža napovedani dan, ko naj bi prvi človek stopil na Luno. To bo vsekakor velik dan. Vesoljskih junakov, če jim bo pristanek uspel, pa na povratku ne bodo pričakali na slavnostnem sprejemu. Zelo verjetno je, da bodo ti obiskovalci prinesli z Lune vsakovrstne klice. Zato jih bodo takoj po pristanku na Pacifiku vtaknili v poseben premični laboratorij, kjer bodo ostali 21 dni. Suhi dež Znano je, kako je zrak v puščavah suh. Oblaki so nad temi predeli zelo redek pojav, še redkeje pa se zgodi, da na izsušeno zemljo pade dež. Ce pa se to le zgodi, lahko popotnik opazuje nenavaden pojav. Iz oblakov se sicer vsuje dež, vendar je popotnik popolnoma suh, ker dež izpari, še preden pade na zemljo. Temu pojavu pravijo suhi dež. Nič več tigrovih kož Indijska vlada je prepovedala vsak izvoz kož znamenitih indijskih tigrov. S tem naj bi zavrli divji lov na te živali, ki jim grozi popolno iztrebljenje. Napis na Luni Prvi vesoljci, ki bodo pristali na Luni 21. julija, pet minut prej kot je bilo predvideno, to je ob 6.12 po srednjeevropskem času, bodo pustili na Lunini površini tudi spomin na ta dogodek. V Lunino površino bodo namreč zabili kol s plaketo, na kateri bo napis: »Na tem mestu je s planeta Zemlje človeška noga prvič stopila na Luno.« Vizifa bodočnosti Že čez deset let bodo lahko ljudje, najprej seveda znanstveniki in šele nato turisti, potovali na Luno. Ne bo jim /a ta polet treba znati vsega, kar morajo sedaj znati astronavti. Takrat bo tehnika v astronavtiki toliko napredovala, da bodo lahko šli turisti na dolgo pot brez poprejšnjega urjenja. Tako napoveduje ameriški strokovnjak za rakete VVerner VOh Braun. O tem je govoril tudi na 18. kongresu astronavtike, ki se je nedavno tega začel v Salzburgu. Von Braun je med drugim tudi povedal, da bodo lahko vesoljske ladje uporabili za pot v vesolje tudi po stokrat. Krleža kandidat za Nobelovo nagrado Član Nobelove fundacije pisatelj Artur Lundkvist je dopo-toval v Jugoslavijo, da bi sc osebno se/nanil z jugoslovanskim književnikom Miroslavom Krležo. Lundkvist je izjavil, da je Krleža letos eden naj resnejših kandidatov za Nobelovo nagrado /a književnost. Opica je poginila Iz. ameriškega vesoljskega oporišča v Cape Kcnedv so sporočili, da je opica Bonnv, ki so jo pred nedavnim izstrelili v vesoljski ladji na pot okoli zemlje, poginila. Opica je izdihnila 12 ur po pristanku na zemlji. Polet so prekinili, ker so ugotovili, da je opičji astronavt zelo utrujen. Poskus z opico, ki naj bi krožila okoli zemlje mesec dni, naj hi pokazal, kakšne posledice ima za človeka dolgo bivanje v vesolju. Tradicija tržiškega čevljarstva (31) »Šuštar nočem biti...« Prišlo je šolsko leto 1960-61, ko je zadnje leto obstajala tradicionalna tržiška vajenska šola. V Kranju je bil pouk za čevljarje ukinjen že nekaj let prej, zato so se v letih 1959 in 1960 vozil v Tržič nekateri vajenci celo iz Kranja in iz Cerkelj. Upravitelj šole Franc Herič je uvedel periodični pouk: strnjen pouk po 3 mesece za vsak razred. Od nekdanjih 15 ali še vec raz!ičnih strok sta nam ostali samo dve oz. tri, to je kovači, čevljarji in prešivalke. Prve tri mesece sem torej Poučeval 2. razred: 7 preši-valk in 3 čevljarje, od teh dva iz Cerkelj. Prešivalke tovarne Peko so v decembru 1960 opravile končni izpit. Nato sem poučeval 3. razred: 7 učencev — čevljarjev ,od teh 2 iz Cerkelj in dva iz Kranja. Končni izpit so opravili v marcu 1961. Ker od vajencev. Vpisanih v 1. razred, niso ime-2 vsi osemletke, je upravnik f". Herič določil, naj bo od 1. februarja 1961 naprej tečaj, na katerem bi si učenci pridobili še osmi razred osemletke. Reden pouk za 1. razred naj bi se začel 15. mar-ca- Dne i. februarja so prišli °a tečaj 4 vajenci iz Kranja, Jz tovarne Peko pa ni bilo nobenega. Ne vem, zakaj ne. Dne 10. II. 1961 je bila na syetu za šolstvo MLO Tržič ti- sta zgodovinska seja, na kateri se je odločila usoda vajenske šole. Seje se je udeležil tudi inšpektor vajenskih šol iz Kranja V. Kus, ki je še dve uri prej inšpiciral pouk na šoli. Za ukinitev šole, ki naj preneha z delom 15. III. 1961, je glasoval tudi zastopnik tovarne Peko. En vajenec — čevljar in nekaj prešivalk je nadaljevalo šolanje v izobraževalnem centru čevljarske šole v Žireh. Ker že toliko pišem o šolanju čevljarskega naraščaja, naj povem še to, da mnogi mladi iz tovarne Peko obiskujejo Poklicno šolo in Srednjo tehnično čevljarsko šolo v Kranju. Nekaj Gorenjcev iz tovarn Peko, Planika in Alpi-na pa študira zdaj tudi na Čevljarski strokovni šoli v Pirmasensu v Zvezni republiki Nemčiji. V Peku sta zaposle- na že dva absolventa omenjene šole. V povojnih letih je tovarna Peko priredila nekaj tečajev, na katerih je mnogo mladih delavcev in delavk prek praktičnega dela v tovarni in teoretičnega pouka v šoli pridobilo potrebno kvalifikacijo. TRŽIŠKO PRIVATNO ČEVLJARSTVO Naslov tega poglavja bi se moral glasiti: »Ob zatonu čevljarstva.« Privatnih čevljarjev je pri nas res občutno manj kot včasih. Sicer pa je čevljarjev vse manj tudi drugje po svetu. Pred vojno smo v Tržiču že imeli trgovino s čevlji Peko, vendar ta privatnim čevljarjem ni jemala dela iz rok. Danes pa večina potrošnikov kupuje čevlje v trgovinah. Zato seveda močno napreduje čevljarska industrija, kjer imajo številni izučeni čevljarji svoj redni zaslužek. Časopis a.:a vse Gorenjce Vzrokov za padanje števila | privatnih čevljarjev je več. ' Nemci so nas že med vojno precej raznesli širom po svetu: v internacijo ali pa na prisilno delo zunaj doma. Vsak se je po vojni spet rad vsedel za svoj »stol« in pričel delati, kar mu je prišlo pod roke: popravila starih ali izdelava novih čevljev. Vsakega izmed nas pa je mučila neka negotovost, največ zaradi vprašanja pokojnin. Prav zato se je marsikateri čevljar, mojster ali pomočnik, skušal zaposliti v državnem sektorju, da bi si s tem pridobil leta j za pokojnino. To je rojilo po glavi tudi mladini. Že v šoli | sem opazil, da so se šli učit čevljarstva pač zato, da bi se pozneje nekje zaposlili, ne pa, da bi delali v zasebni obrti. Zato danes srečujem številne svoje nekdanje učence kot šo- ! ferje, tudi sprevodnike, celo med uradniki jih najdem. Komur je kaj ponudila kakšna boljša služba, jo je skušal dobiti, čeprav s ponovnim, dodatnim priučevanjem. To je povzročilo seveda padanje števila vajencev za privatni sektor, končno pa tudi državnega, kar smo opazili v letu 1961, ko je bila vajenska šola ukinjena. Tiste učence, ki so se v šoli pridno učili ter napredovali v svoji stroki, pa danes vidim v glavnem | zaposlene na kakšnih boljših mestih v čevljarski industriji. Z obutvijo nas danes preskrbuje industrija. Vprašujem pa se, kdo bo v prihodnje popravljal strojno izdelano obutev, če se za čevljarja nobeden ne uči oz. noče učiti — tako, kot pravi tista stara narodna pesem: »Šuštar nočem biti, to je reven stan . . .« Tako bogati pa menda spet ne bomo nikoli, da bi še dobre čevlje zaradi obrabe pet, sprednjih delov ipd. brez popravila kar vstran metali. Zato upam, da čevljarstvo še ne bo povsem izumrlo. Andrej Tišler Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Skoda, nenadomestljiva škoda,« pritrjujejo »ajvišji šentllorjanski jerobi, pod maskami resnobno žalostnih obrazov pa skrivajo svoj pravi zadovoljni obraz, da je Cankar mrtev, mrtev pisatelj, ki jim je skozi vse tančice narodne zaved-n°s|i in prizadevnosti pri oblikovanju »lepše« «sode slovenskega ljudstva videl naravnost v oristolovske politične duše, polne sebičnosti in Pohlepa po oblasti in posedovanju bogastva, ki °^si ga že nakopičili in si ga bodo v bodoče še saj so zdaj prvi gospodarji nad »klaneem ^"»nntkov«, iz katerih bodo stiskali sok, ki daje ogastvo, čim se bodo razmere uredile in utuli- *^ >n tako omogočile, da bodo lahko privili sti- Valnico svoje veljavnosti in oblasti. Cankar bi jim videl v dušo in jih prav goto- v°> kakor že mnogokrat, pokazal take, kaki sni so. F*ga pa se mogočni ki in oblastniki najbolj 10ie, saj m na svetu veljaka in oblastnika, ki bi Uv hotel veljati v javnosti /a dobrotnika in poštenjaka, da, pravega krušnega očeta in skrbni-Ki< svojih podanikov, ki ga je ZatO treba sposlo-Vi"i in ubogati. Predvsem ubogati! Tudi pri pisateljih bi radi, da bi jih v svojih Povestih kazali take in jih slavili. ( ankarju bi ne bilo treba v njegovem krateni življenju Sleherni dan trepetati SI vsakdanji ,l,n. ko bi hil »pameten« in slavil »stebre obla-s,i in slovenstva«. A ni bil »pameten« in bi najbrž nikoli ne po-M''' se naprej bi škilil na njihovo početje, vrtal v njihove duše, jim trgal krinke I obrazov in jih s '»al take, kakršni so v svojih najbolj skritih ••Menih mislih in naklepih v resni I Zato je bolje, da je ta pisatelj i irtev, oni pa >0l"» /e poskrbeli, da ga bodo ra/bohnali kot ^pretežkega«, za preprostega slovenskega bralca »nerazumljivega pisatelja«, tako da ga bo čim manj ljudi bralo, saj se obrazi šentflorjanskih jerobov in veljakov niso in se še dolgo ne bodo spremenili, če se sploh kdaj bodo, obrazi, na kakršne je Cankar v svojem delu tako rad kazal in jih pokazal, kakršni so v najbolj skritem kotičku svoje duše, ki bi je sami nikoli ne odprli niti pred najboljšim, po sebični duši popolnoma enakim prijateljem. Ne, tudi pred tem ne, kakor bi tudi prijatelj pred njimi svoje sebične duše ne odprl. »Vse za narod!« »Vse za dobro našega revnega slovenskega ljudstva!« »Vse za njegov dobrobit in procvit!« Tako v javnosti in celo v pogovorih med prijatelji, čeprav tudi ti tako govore in se trkajo na prsi in gore za narod, v resnici pa vedo, da so taki stavki fraze, ki v resnici pomenijo: »Vse zame! In samo zame!« »Vse za moje dobro. In samo za moje dobro!« »Vse za moj dobrobit in procvit. Samo za moj!« Niso samo najvišji slovenski jerobi tu, ki bi danes radi vzeli Cankarja v zakup, marveč tudi mali, kakršni so tile veljaki in sinovi veljakov iz pisateljskega rojstnega kraja, ki so svojega rojaka pravzaprav vselej na tihem sovražili in ga še vedno sovražijo, saj si marsikdo misli, da je pisatelj prav njega ošibal v tem ali onem delu. O svojem sovraštvu do pisatelja ti veljaki si-eer ne govore. Nasprotno, ta hip ga celo slavijo s hvalnicami, kakor da so ga oni spravili kvišku m mu dovolili, da jim je po veljavnosti posla! »enak« in jih, kakor /e dolgo, a danes tu v Ljubljani še posebej čutijo, celo »presegel«, kar bi nud »slavospevi«, da so si bih s Cankarjem »ti in ti«, radi zmanjšali pisateljevo slavo z namigi na Cankarjevo pohajkovanje, netreznost in podobne reči, ki jih Slovenci že od Prešernovih i a-sov radi pripisujemo svojim pesnikom in pisa-tel jem. »Pisatelj, res, pisatelj! A pijanec, pijance kaki, i Prešeren! Vsi pisatelji SO pijanci. Ce bi ne pili, bi jim sploh ničesai n • ni išlo na misel. Kdo pa ne fantazira, kadar ie pijan! Samo po n-resu bi moral seči, kadar sem v rožeah, pa bi tudi jaz lahko metal storije na papir. Toda ne ljubi se mi. Raje ostanem spodoben človek.« »Bil je zajedljiv, vselej zajedljiv! A kadar ga je imel pod klobukom, celo dvakrat zajedljiv.« »Nekoč smo bili pri Hrencu na Verdu. Mi smo jedli in pili, on pa pil, samo pil! Nismo hoteli, da bi nam pijan pokvaril družbo, pa smo mu rekli: Janez, če ne boš jedel in samo pil, te pustimo samega in gremo domov.« »Ja, ja! V stariji na Verdu! Zmerom je z besedami ščipal ljudi, najraje se je privoščil učitelja Matajca!« »Matajca, ha! Ta učitelj bi rad pametnjačil, pa je bil plehek, hudičevo plehek, zato pa zamerljiv, prekleto, zamerljiv! Ta najbrž ne bo jokal!« »Tudi učiteljica Pavla ne bo točila za Janezom solza! Preveč jo je užalil, ko jo je vprašal, kako da ima tako majhen nos.« »Majhen pa, majhen ... Velikega ko kljuka, pa še tega je rada vihala.« Toda gruča utihne, ko zagleda gospodično Pavlo, hčer znanega vrhniškega veljaka. »Klanjamo se, gospodična Pavla,« snamejo klobuke pred učiteljico, ta pa jim zviška in komaj opazno odzdravi, kakor da jih ne pozna in gre mimo z Olgo, že leta poročeno z nekim železniškim uradnikom in ki ji je Cankar že kot tretjesolec rad dvoril v vrhniški čitalnici in ji napisal po Prešernovem vzoru sonetni venec z akrostihom. »Tudi ta se drži, kakor da bi bila s Cankarjem v žlahti,« mislijo vrhniški rojaki gospo O go »Pa jo je pozabil, že zdavnaj pozabi!« Kako bi je ne! Bil je smrkav fante!« »In vendar je to fante že takrat verjelo, da bo pesnik, pravi pesnik! Se spominjaš, ko je prvošolec viknil semeniščniku Lcnassiju: V mojih Žilah se pretaka pesniška kri, pesniška kri! Pa smo ga imeli takrat za našopirjenca in bedaka!« Tak pogovor se spleta o mrtvem pisatelju v gruči okrog slovenskega prapora vrhniške čitalnice, dokler ga ne preseka ženska v frfravi, za njena leta prav nič primerni obleki. »Se me ne spominjate več, moji dečki?« Ali ni to glas nekdanje vrhniške učiteljice Tominčeve ali Mesčeve, kakor se je kasneje, ko se je poročila, pisala. Baje ji je mož umrl in se je poročila /. nekim mariborskim Nemcem, kakor so govorile vrhniške vsevedke. Lojze Zupane: Modema muzika zmaguje po vsem svetu, pohii plesišča in žepe umetnikov, ki nam jo že vsa povojna leta ponujajo z neozdravljivo vztrajnostjo. A jaz je, bogme, ne razumem! Mladost se mi neusmiljeno osipa in moje srce je že tako okorelo, da se ne more in ne more ujeti v taktu z moderno muziko, ki v Ameriki t na Švedskem in še kje v svetu, kjer je vse »kolosalno*, »prima« in »perfektno«, tako navdihuje mladino, da prenaša svoj temperament iz plesnih dvoran na ulice, kjer pod sugestivnim vplivom divjih ritmov razbija izložbe, prevrača na parkirnih prostorih avtomobile in še na sto podobnih »kulturnih« načinov daje duška ljubezni do moderne muzike. Skromen državljan sem, človek iz province, ki mu ni dano, da bi obiskal sleherni koncert, kjer se klasični in lepi muziki še vedno odkazu-je častno mestot kakršnega zaslužijo Beethoven, Mozart, Grieg, Bach, Smetana, Čajkovski, Blaž Arnič, zato pa imam doma lep radijski sprejemnik. Ta mi je včasih nadomestil vse pomanjkljivosti, ki so v nujni zvezi Z odmaknjenostjo od kulturnega osredka naše domovine. Zaobrnil sem gumb in prelepe melodije ter operne arije so me obiskovale kar doma, ko sem v copatah posedal v sobi in poslušal koncert. A zdaj? Redki so petki, ko j mi le nekako uspe napolniti dušo, žejno lepote, z muziko ' starih časov. Današnji čas je bolj naklonjen moderni muziki, da se človek, čigar uho je še uglašeno za lepe melodije, zaprepaščeno vprašuje, če je vse to, kar se dandanaš)iji prišteva k modemi muziki, sploh še v kakšnem svaštvu z umetnostjo. Prosim, naj mi mladi svet ne zameri, če ne ujamem Oprostite, gospodična, bojim se, da mi bo zaspala še druga noga preden bova hončala to pismo ... koraka z njim! V redakciji je j moj naslov in če me kdo Želi zaradi tega kamenjati, \ se bom junaško uvrstil med mučenike. Ste se že kdaj vprašali, čemu je pravzaprav podobna moderna muzika? Človek z živo domišljijo semj moja duša je čuteča in vselej, kadar obrnem gumb pri sprejemniku, me prevzame občutek, da se mi nekdo roga: »Življenje ali pa poslušaj kričačko!« In vendar se mi zdi, da ta umetnost ne more biti kaj prida. Kakor pajek lovi muhe v pajčevino, da jim izsesa kri, tako nam moderna muzika in kričačke izsesavajo potrpljenje, kajti vse skupaj, izzveneva nekako tako, kakor bi nekdo napolnil vrečo s praznimi konzervnimi škat- I lami, potlej pa vrečo zavezal, \ zagazil po njej in zaradi več- I jega efekta še s praznim polenom razbijal po obrnjenem škafu ali udrihal s po- i krovko po praznem piskru — j vmes pa se drl na vse grlo! j Net tako ni samo pri nas! j Motil bi se, kdor bi mi pri- j pisal takšne hudobne name- I ne, češ da pljuvam v domačo skledo. Obrnem gumb pri sprejemniku in se preselim v tuje dežele. Oh, vse zaman! Ves eter je nabit z divjimi popevkami. »Tako je samo v jutranjih urah,« se tolažim. »Ljudje vstajajo izpod toplih pernic, dremotni so še in potrebno jim je nekako zmasirati zaspane živce.« Opoldne se vr>iem iz službe. Doma me čaka razkošje: nasmejana žena, časopis ali lepa knjiga, skodelica črne kave ... A to tudi ni vse. Na deželi je od časa do časa potrebno z nečim pregnati naftatinski mir. »Malo muzike hi dobro delo mojemu sluliu,« rečem sam pri sebi in vključim sprejemnik. In že zahrumi po sobi, da zašklepečem z zobmi, da me po hrbtu spreleti mraz, da mi za trenutek zastane ubogo srce, kolena pa mi zadrhte. »Zvečer bo drugače,« se optimistično mirim. A ko zvečer odprem radio, spet zašklepečejo prazne škatle v vreči, neznana pevka pa se dere. Obrnem gumb in potujem v Francijo, Anglijo, Nemčijo, Italijo. Prazne iluzije! Povsod se derejo kričati in kričačke. »Ubogi siromaki,« pomilu-joče vzdihnem, »ki imajo takšne kričačke za žene!« Sliši me žena in me zavrne: »Motiš ser dragi moj! Niso siromaki! Njihove žene potegnejo za dve, tri takšne po-pevčice tolikšen honorar, da si lahko kupijo vile, avtomobile in še ljubčkov jim ne manjka...« Zahrepenel sem po človeški družbi, pa sem nekega dne povabil na večerjo tri dobre znance: literata, slikarja in glasbenika. Moj stari prijatelj Marko, vinogradnik iz Drašič nad Metliko, mi je bil malo prej poslal v dar barilček drašičke črnine, žena je skuhala odlično večerjo. Najedli smo se in ob žlahtni drašički kapljici smo si zaželeli glasbe. Odprl sem radio ... Čačača! Čačrča! — je zagr-mel sprejemnik in moj znanec glasbenik, človek dobrega, starega okusa, je zavil oči, me belo pogledal in otrpnil v fotelju. »Prizanesi mi, prijatelj . . .« To so bile njegove poslednje besede, nato je strepetal kakor list na vodi in krčevito s krem žil obraz. Brž sem zaprl radio, poiskal v predalu orglice in zaigral koroško narodno Poj-dam u Rute. . . Sobo je napolnila muzika, nežna in sladka, ko da bi zaščebetala drobna ptička, in zbudila iz nezavesti prijatelja, ki se mi je blazno nasmehnil. — Moj radijski sprejemnik pa ždi poslej v sohi kot strašilo, vkovano v ledeni molk, in ne vem, kam bi z njim. Bojim se ga odpreti, zares. Včeraj pa sem le potožil Ženi: wBi, ljuba moja, staram se, staram. Moderna muzika ni zame. To je znak, da sem postal star. A že zdaj te prosim: Kadar bom umrl, takrat odpri radio na vse registre! Naj hrumi in grmi!« In ko bom takole ležal v krsti med svečami in cvetjem, se bom tiho tiho veselil, da sem za vse večne čase odrešen poslušanja popeveic, ki jih pojo kričačke. Roparski zaklad JULIUS MADER 16 Več sto poizkusov s papirjem, izdelanim na roke, se je ponesrečilo. Mesece so iskali pravi recept. Končno pa so le pognali tiskarske stroje. To je bilo v tiskarni starega nacista in nosilca zlate strankine značke Augusta Petricka. šele leta 1941 je neki agent SD predložil neki švicarski banki bankovce, ki so prišli iz Himmlerjeve ponarejevalnice, s prošnjo, da preverijo njihovo pristnost, ker jih je baje dobil iz črnobor-zijanskih krogov. Švicarski bančni izvedenci niso mogli pri večini teh bankovcev dognati nobene razlike s pravimi funti šterlingi. Nenadoma pa so to r rvotno ponarejanje angleških funtov šterlingov ustavili. Se je SS odpovedala svojemu papirnatemu orožju? Ta čas so nacisti pripravljali napad na ZSSR. Zaradi tega je bilo treba vpreči vse sile tajne službe v priprave za načrt »Barbarossa«. Sk'adno s tem je nacistična vlada sklenila masovno ponarejati predvsem sovjetske bankovce. Prvotni cilj SD, da bi odvrgh' nad Anglijo velike množine ponarejenih funtov šterlingov in s tem zrušili angleško valuto, je bil začasno odložen. Zračne sile in rezerve goriva, ki bi bile potrebne za tako akcijo, so morale biti sedaj na razpolago za napad na ZSSR. šele jeseni 1942 se je SD spet lotila ponarejanja angleških bankovcev, to pot pa z vso vnemo. Za vodjo ponarejevalnice je bil določen takratni SD-hauptsturmfuhrer in referent grupe »F« v zunanjem uradu »VI« RSHA* Bernhard Kriiger. Ta se je takoj z veliko vnemo lotil tega posla in mu dal tudi svoje ime, ko ga je krstil za »operacijo Bernhard«. V kratkem času je po vzorcu ponarejevanja rabljev razvil prvotno obrtniško ponarejanje funtov v pravo tovarniško proizvodnjo. Najeti graverji in ponarejevalci so delali začasno v hermetično zaprtih in pred bombami varnih prostorih šole za agente SD v Friedentnalu pri Sachenhausnu pod tajnim okriljem znanega esesovskega zločinca Otta Skorzenva. V tem tako imenovanem »grafičnem zavodu« so kmalu izdelali prva orodja in priprave, klišeje in črke za ponarejanje funtov šterlingov. Po Kriigerjevem nalogu so razglasili tovarno finega papirja Hahnemuhle GmbH v Dasselu v okrožju Einbeck za vojaško pomembno in zaprisegli njeno osebje. V kakšnem obsegu so tudi druge državne ustanove sodelovale pri tem poslu s SD, od'vriva v svoji izjavi avtorju knjige tvrdka Kast und Ehin-ger GmbH, ki je izdelovala posebne barve za tiskanje denarja: »Stvar nam ni popolnoma neznana, ker smo po vojni izvedeli, da so se na kraju, kjer naj bi se bili opravljali ti sumljivi tiskarski posli, našli svežnji z oznako naše firme. Mi nikakor ne moremo razumeti, kako so ti ljudje prišli do naših barv, ki jih po vsem svetu uporabljajo za tiskanje denarja. SS se pri nas zatrdno ni nikoli pojavila kot kupec. Domnevamo lahko samo, da so ustanove, ki so pri nas redno kupovale bnrve za tiskanje bankovcev, odstopile ponarejevalcem določen del iz svojega nakupa.« Material za ponarejanje denarja je torej na zahtevo SD lahko dala samo državna, od rajhovske banke pooblaščena tiskarna denarja. Ncm.sRa finančna buržoazija, ki je stala za Himmlerjem, je s ponarejanjem denarja zasledovala tri cilje: Prvič je rabila za svojo oboroževalno industrijo surovine in izdelke, ki jih je bilo mogoče nabaviti samo v nevtralnih državah in vedno bolj samo za devize. Nekatere države, na primer švedska, pa niso hotele prodajati Hitlerjevi Nemčiji strateško pomembnega blaga niti za čislo zlato. Nen:ške devizne blagajne so bile prazne, ker je večletno oboroževanje vedno bolj zaviralo zunanjo trgovino. Kje vzeti devi.-.e? Hitlerjeva vlada je upala, da bo s ponarejenim denarjem razbremenila svoj vojaški proračun, ki je bil samo v letu 1943 s svojimi 160 milijardami večji kakor vsi izdatki Nemčije v prvi svetovni vojni, ki so znašali skupno 147 milijard mark« Dragic je poizkušala Hitlerjeva država s svojim papirnatim orožjem spodkopati prizadete države in z masovno produkcijo ponarejenega denarja oškodovano ljudstvo naščuvati proti njihovim vladam. Veljava angleškega funta jc bila npr. pred drugo svetovno vojno enaka zlatu. Funt ni bil samo mednarodno plačilno sredstvo, temveč je kot stabilnu valuta od leta 1932 vedno bo!j iT.uzil tudi kot monetarna rezerva mnogih držav. Londonska banka je bila v finančnem pogledu prava trdnjava zlata. Zato pa je tudi morala paziti na svoj ugled v kapiUdhe'.ćnem svetu. To'iko hujše posledice bi moral imeti nacistični napad na stabilnost funta za svetovno tržišče, ki ga je dolgoletna vojna že precej prizadela. * RSHA — Relchssicherheitshauptamt — glavni državni varnostni urad — center nemške obveščevalne službe. ,$6 V KRATKEM I/.šLO PRI ZALO/KI BORI.t Po otvoritvi Doma družbenih organizacij v Besnici so si gostje in domačini ogledali še kulturni program — Foto: F. Perdan Proslava dneva borca na Bistriški planini Ob 50-letnici komunistične Partije Jugoslavije, Skoja in sindikatov, 30-letnici partijske konference na Bistriški planini in 25-letnici kokrškega odreda je krajevna organizacija zveze borcev NOV Tržič — mesto organizirala tradicionalno proslavo dneva borca na Bistriški planini nad Tr-/leeni. Proslave se je udeležilo okrog štiristo borcev, mladine in drugih udeležencev. Na zborovanju je govoril prvobo-rec in predvojni komunist Andrej Stegnar. Opisal je pomen 4. julija in revolucionarno pot jugoslovanskih narodov. Po zborovanju je bilo tovariško srečanje borcev in partizansko kosilo. Na proslavi so sodelovali tudi taborniki iz Tržiča, ki so se zbrali na Bistriški planini že v četrtek popoldne. Postavili so tabor in zvečer zakurili taborni ogenj. Ob njem so jim borci pripovedovali o dogodkih med drugo svetovno vojno na tržiškem področju. Med njimi je bil tudi prvoborce Karel Kravcar, ki je opisal svoje doživljaje v narodnoosvobodilni vojni. Vlado B. Odprli so Dom družbenih organizacij Janez Sušnik — »S skupnimi prizadevanji se da veliko narediti« V petek, 4. julija, ob 19.30 so v Besnici slovesno odprli nom Dom družbenih organizacij. Zgradili so ga s skupnimi močmi na mestu, kjer je nekdaj stal gasilski dom. čeprav so prizadevanja prebivalcev krajevne skupnosti in gradbenega odbora, ki je skrbel za gradnjo doma, vredna vse pohvale in posnemanja, ne bomo še enkrat ponavljali naporov in prispevkov, ki so jih za izgradnjo doma dali v različnih oblikah prebivalci krajevnih skupnosti in drugi in smo jih že omenili v zadnji številki našega časnika. Ponovimo le besede podpredsednika kranjske občinske skupščine Janeza Sušnika, ki je v petek zvečer v navzočnosti predstavnikov krajevnih in občinskih organizacij in številnih članov krajevne skupnosti slovesno odprl Dom družbenih organizacij: »Ta dom je lep primer, kaj se da napraviti s skupnimi prizadevanji. Kranjska občinska skupščina je takšna prizadevanja vedno podpirala in jih bo tudi v prihodnje. Podobno kot ta dom je bilo v kranjski občini zgrajenih več osnovnih šol, zgrajen je bil podoben dom v Podblici, gradi se dom v Šenčurju, urejeni so bili prostori Gorenjskega muzeja in študijske knjižni- ce, začela se bodo dela pri preurejanju Prešernovega gledališča itd. Skratka, podobno kot tokrat prebivalci krajevne skupnosti Besnica so prebivalci kranjske občine s skupnimi prizadevanji uresničili že prenekatero željo in potrebo.« Po slovesni otvoritvi doma, ki so si ga prebivalci tako želeli za različne prireditve, so Y_ domu po uvodnih besedah i predsednika krajevne skupno-I sti Janeza Zenija pripravili zanimiv kulturni program, s i katerim so simbolično pro-i slavili dvojni praznik: svoj i delovni uspeh in dan borca. V kulturnem p'rogramu so tokrat nastopili člani moške-1 ga pevskega zbora Prosvetne-1 ga društva Zarja iz Železne i Kaple, pevci iz Besnice, čla-] ni domače folklorne sirupi« ne, igralec Janez Rohaček, o življenju v Besnici in v oko-j liških krajih pred 50 leti pa j je spregovoril Franc Ko/;ek , — Špancev Francek. Po tem pa so svoj delovni uspeh pro-! slavili še z veselico. Z dograditvijo in otvoritvijo novega Doma družbenih organizacij v Besnici so ta-i ko prebivalci in drugi, ki so prispevali k uresničitvi njiho-; ve želje, izpolnili še en del družbenega dogovora o ustanavljanju družbenih centrov v kranjski občini. A. žalar Zgodba o deset let starem francoskem Kranju ali obisk v mestecu La Ciotat na Ažurni obali o *Oda, ko sem mu zastavil vprašanje, koliko me-Ml "<> zasluži, je nekam v zadregi vprašal pa/ n,ka, če mi to lahko pove.« Torej: 1900 frankov mesečno... Delavci pri nas imajo osnovno plačo, Potem pa še nadure, zlasti v nedeljah dodatek 75 Odstotkov . . .<< ludi, ko sem ga spraševal, kaj °*la tako imenovani tovarniški svet, je ponavljal /;' Paznikom, da »vodi restavracijo, skrbi za zdravstveni center, počitnice itd.« V njem je 12 "Voljenih predstavnikov, toda predsednik je di-•ckior oziroma zastopnik lastnika. Na vprašanje, kako gleda na tako imenovano vprašanje participacije delavcev v podjetjih, pa se je odrezal: licipacija nas ne zanima. Raje imamo napade za normirano delo . . . Dvakrat letno se razmejujejo nagrade, ki so kar primerne, vsaj za ''^le, ki delajo. Mi smo pa tu /a to, da delamo. . o Sem se ob koncu še zanimal, kateremu sindikatu pripada, mi je odvrnil, da /ved kadrov se pravi bolj uslužbcnski centrali. Sicer so Py delavci i/ ladjedelnice pretežno včlanjeni v socialno demokratskem sindikatu Force ouvriere in komunistieneni CGT. »Toda v naši ladjedelnici je c za nekaj let zagotovljena polna zaposlitev,/ato Pa nas socialnih nemirov ni . . .« »Poglejte te verige, na vsaki strani jih je kupu po 200 ton: tO je zato tla bo ladja počasi Piše Bogdan Pogačnik zdrsela v morje, ker sicer bi lahko podrla celo naš magistrat,« se je pošalil, čeprav ne brez zrna resnice, prijatelj iz občine. »Ti stanovanjski bloki za delavce, ki jih je ladjedelnica pozidala že leta 1906, so bili prvo delavsko stanovanjsko naselje v Franciji,« so mi popoldan pokazali vrsto dolgih rumenkastih stavb s televizijskimi antenami na strehi. V takih cenenih stavbah stane mesečna najemnina od 250 do 300 frankov, vendar pa v Franciji dobivajo družine z več otroki od države poseben stanovanjski dodatek, tako pri dveh otrocih družina praktično plača le eno tretjino najemnine, medtem ko dve tretjini krije država.« 1/. županove zasebne vile v provansalskem slogu s provansalskim imenom »La Miorano«, kar pomeni »Moje seme«, je bil seveda še posebej vabljiv pogled na morski zaliv ob vznožju hriba. Ob kavi smo, jasno, spet govorili o prijateljstvu, joj, že kar tradicionalnem prijateljstvu med Ck>tatom in Kranjem ter med Francijo in Jugoslavijo nasploh. »Jugoslavija je Evropa) pri vas sem kot doma; tu so si interesi podobni in tu bi morali doseči tudi večjo gospodarsko in trgovinsko povezavo . . .« Pogovor sem nadaljeval pri najmlajših. Obi skali smo res vzorni mestni otroški vrtec, nad katerim so bili baje tudi kranjski prosvetni delavci, ki so si to ustanovo ogledali pred leti, zelo navdušeni. Tako vsaj je pripovedovala sama ravnateljica zavoda Madamc Yvctte Gior-dano. Otroški vrtec je res urejen sila prikupno in moderno; poleg učilnic so kopalnice in stranišča, pa spalnice za počitek, mali salončki za igranje in branje, male garderobe; skratka: kot da bi zašel v hišo več kot sedmih palčkov dobre Sneguljčice. Ravnateljica je samozavestno menila, da je raven otroških vrtcev v Franciji najvišja v Evropi. Pri njih še posebej preizkušajo moderne metode. »To ni le otroški vrtec v smislu varstvene ustanove, ampak prava prva šola . . . Imamo 170 otrok v starosti od 2 let do 6 let... Otrok v začetku ne silimo, da začno z učenjem, branjem ali slikanjem, če tega sami nočejo; toda postopoma jih kolektivna igra in radovednost v to privedeta . . . Tako končamo že pred osnovno šolo branje, pisanje in računske operacije. .. »Na vprašanje, če se ji zdi bolje, da otroci še pred rednim šolanjem že obvladajo učne prvine, mi je odgovorila, če! »da vsaj slabše ni, da pa je to vsekakor boljše za zaposlene starše«. Čeprav so otroci iz socialno in narodnostno različnih družin, je baje »solidarnost otrok prekrasna«. Prisostvoval sem pouku najmlajših. Mala Irena, katere oče je delavec v ladjedelnici, je imela obrazek, kot da jo je naslikal mojster Renoir. Otroci so slikali modre perunike. V drugem razredu pa so risali konje po veliki natiskani podobi. »Najprej slikajo po prečil ,> no-/neje, ko že razvijajo opazovanje in don is\i jo, pa po naravi,« mi jc pojasnila svoj naeir u iga vzgojiteljica. »Otroci, ta gospod je iz velike dežele, ki je onstran Italije in ki se ime,n: je Jugoslavija. Tam so podobni otroci, kot vi. Recite »dober dan« malim otrokom iz Jugoslavije < je vzpodbudno rekla ravnateljica in otroci so v zboru začebljali: »Dober dan, otroci Jugoslavije!« Železarska godba le praznovala 95-letnico. — Foto: J. Vidic Obletnica jeseniških godbenikov Pihalni orkester jeseniških železarjev je pred kratkim v Bohinju slavil 95-letnico ustanovitve. Proslave ob Zoisovi graščini v Bohinju se je poleg domačinov in turistov ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij udeležil tudi mag. ing. Kune Peter, direktor Železarne. Zgodovinski oris Železarske godbe na pihala je podal dolgoletni godbenik Nande Smi-tck. France Fister, ravnatelj osnovne šole v Bohinjski Bistrici, je v pozdravnem govoru v počastitev 100-let-nice jeseniške železarne orisal razvoj železarstva v Bohinju. Iz njegovega izredno lanimivvga govora naj posredujem naslednji odlomek: »Pod Zoisi so živeli fuži-narji slabo. Uveden je bil »Delavski red« (strogi predpisi in kazni). Bili so slabo in neredno plačani. Večinoma so prejemali bone »žitni denar«, ki je veljal samo v fužinarski kasti. Prejemali so ga dvakrat letno, ob kresu in v jeseni. Za zaščito so imeli »Bratovsko skladnico«, skromno socialno zavarovanje. Delali so večinoma ročno v dveh izmenah: od opoldne do polnoči. O polnoči jih je budil delavec z rogom. Po šestih urah dela pa je naznanila stolpna ura kratek počitek za malico. Kmetje in kovinarji so zamenjavali med seboj blago brez denarja. Kovinarji na Bistrici so imeli svojo »kovinarsko godbo«, od leta 1882. gasilsko četo in pri Gregor-cu čitalnico, kjer so bili skupno naročeni na časopis »Danico«. Leta 1868. je prevzela Kranjska industrijska družba vse Zoisovo imetje. Ko je 18. oktobra 1890. uničil požar bistriško železarno, je ostalo 300 delavcev brez kruha, zato so bili do gradnje bohinjske železnice, to je do 1900., v Bohinju na i tež i i časi. Žene so hodile peš čez Karavanke na Koroško žet, da so zaslužile nekaj zrnja. Ostanke bistriške železarne so preselili na Jesenice, selili pa so se tudi delavci.« Razstava del proizvodne zadruge Mladi kovinar Ondan so me povabili na osnovno šolo »Tone Cufar« na Jesenice na razstavo del proizvodne zadruge Mladi kovinar. Prijetno presenečen sem obstal med vrati: kaj vse ne delajo učenci na naših šolah. Kdor si mtavC ni ogledal, sploh ne ve, kaj vse šola omogoči mladim učencem. Na steni sem zrl v okrasno kovinsko figuracijo, ki je plod cvetoče domišljije in spietuih rok. Sredi sobe so bili ročni vozički z nosilnostjo od 100 in 700 kg (izdelujejo jih po želji kupca). Na razstavi so pozornost zbujala stojala za lončnice, si >iala za stekleničke, vrtno liaiiuturo, zidne svetilke itn. Za občino so izdelali prometne znake, veliko izdelkov pa za šole, trgovine, delovne organizacije in posamezne občane. Proizvodna zadruga Mladi Kovinar je bila ustanovljena 1963, leta. Za mnoge učeiue je to praksa pred njihovimi poklici. IaMos je bilo v zadrugo vkljuecnih 29 učencev, ki so delali pod nadzorstvom strokovnega učitelja tovariša Hribarja. Članom zadruge se delovne ure plačajo od 60 do 80 S din. Ce delo samo hvali gospodarja, potem razstava zagotovo vse sodelavce zadrugo Mladi Kovinar. J. Vidlc V programu na proslavi v Bohinju je poleg godbe sodeloval tudi mešani pevski zbor in folklorna skupina DPD Svoboda Bohinjska Bistrica. 83-Ietni Simon Zvan je ob spremljavi zbora zapel »furmansko pesem«, kakršno so peli v starih časih vozniki, ki so prevažali železo. J. Vidic Aljažev stolp Pred tremi ali štirimi leti je planinsko društvo Jesenice postavilo nasproti žele/ niške postaje prav takšen Aljažev stolp kot je na vrhu Triglava. Stolp je privlačna paša za turiste, ki se ob stolpu kaj radi slikajo. Toda mladi stolp se je začel starati. Kmalu ga bo treba »pomladiti«. J. V. Gobarske novice # Odbor gobarske družine na Jesenicah je imel svoj prvi sestanek. Na sestanku je bil sprejet naslednji delovni program: V zimskem času bo gobarska družina izvedla dvoje predavanj z barvnimi diapozitivi. Predavala bosta priznana strokovnjaka iz Ljubljane. Med gobarsko sezono bosta dve gobarski ekskurziji. Na prvi bodo člani samostojno nabirali gobe, na Črnem vrhu pa bodo popoldne določevali neznane gobe. Drugo gobarsko ekskurzijo bo vodil dr. Vrščaj Dušan in bo predvidoma na Pokljuko z avtobusom, če bo dovolj zanimanja. # V počastitev 100-letnice železarne bo gobarska družina priredila gobarsko razstavo. Ker pa je organizacija gobarske razstave dokaj zahtevno delo, se odbor že naprej priporoča za pomoč čim večjega števila članov in XIX. GORENJSKI SEJEM P. V KRANJU 8.—19. VIII. 1969 drugih ljubiteljev narave. Za konec gobarske sezone pa bo izvedeno gobarsko tekmovanje. Tekmovalo se bo v dveh disciplinah, in sicer o prepoznavanju užitnih gob ter količini nabranih užitnih gob. Iz nabranih gob bodo še isti dan narejene gobje jedi, tako da se bo tekmovanje končalo z gobarsko zakusko. K sodelovanju pri izvedbi tekmovanja bo družina povabila trgovska, gostinska podjetja ter turistično društvo. Gobarska družina namerava izvesti tekmovanje vsako leto ter s tem prispevati k razvoju turizma v občini. # Med sezono bo v ponedeljkih od 17.—19. ure v Bazi delovala informativna služba. V trgovskem lokalu Rožca na Plavžu pa bo družina uredila del izložbe za stalno predstavljanje vseh vrst gob iz bližnje okolice. £ Na travnikih zgornjega Kozjeka, v okolici počitniškega doma Alpe-Adria na Ravnah — Mežaklja, med spodnjo in srednjo postajo žičnice na španov vrh in na travniku za domom na Pristavi so bila najdena nova nahajališča manj znane užitne gobe melanoleuca eveno-sa-tirolkc. Goba uspeva na pustih travnikih od maja do julija. Je bele barve z belimi lističi. Klobuk je razprostrt z grbico, rad razpoka in rahlo porjavi, bet je v zemlji odebeljen. Surova goba ima okus po moki ali janežu, pripravljamo jo običajno. Kdor najde nova nahajališča, naj javi odboru družine. 0 Do sedaj je vplačalo letno članarino 5 N din že 21 članov. A. Korene Tako kot drugI se tudi vojaki včasih pomerijo med seboj. Med nJim! je precej dobrih športnikov. F.no od takšnih tekmovanj Je bilo minulo nedeljo dopoldan na stadionu kranjskega Športnega kluba Triglav. — Foto: F. Perdan Za lovce in ribiče... Ustanovitev in razvoj mladinske sekcije ribiške družine Kranj Mladinska sekcija je bila ustanovljena leta 1962. Ob ustanovitvi je štela 12 mladincev. Začeli smo delati pod pokroviteljstvom starejših izkušenih ribičev: Stanka Ro-deta, Boža šimunaca in Janeza Velikovrha. Sprejet je bil načrt vzgoje mladincev. Vsako leto so se vrstili študijski sestanki o vzgoji naših najpomembnejših športnih rib (postrvi, lipani in drugih). Po končanem ciklusu smo si ogledali naše ribogojnice v Bohinju, Besnici, Povodju in v Gameljah. Tu smo si lahko podrobno ogledali razvoj od iker do odraslih rib. Tako se je začc!o. Danes ima mladinska sekcija prek 60 članov. To so pionirji in mladinci od 7. leta naprej z vsaj dobrim uspehom v še!i. Mogoče se čudno sliši, da vmešavamo šolo v sekcijo. Vendar menimo, da sekcija ne sme kvarno vplivati na učenca in zato je tak pogoj. Mladinci občasno gradijo na potokih pragove ali pa utrjujejo stare. Tu potem nastanejo tolmuni, v katere spomladi vlagamo ribji zarod. Po nekaj letih pa izilovi-mo ribe, ki so dolge od 10— 20 cm in jih potem damo v Kokro in Savo. Vsako leto je tudi nekaj ribiških tekmovanj, ki se jih redno udeležujejo tudi naši mladinci. Letos so bili precej uspešni ki so se uvrstili v ekipo za republiško prvenstvo. Mladim ribičem naj bi bila mladinska sekcija pouk in vzgoja. Predvsem pa naj bi jim omogočila preživeti nekaj prijetnih, nepozabnih uric ob naših prelepih vodah. M. D. Riba bi postala redkost če... Kranjsko ribiško društvo lahko štejemo med najbolj množične športne organizacije na Gorenjskem. Vsekakor pa je to največja druži-na v tem delu Slovenije. Precej ljudi gleda na ribi- OB VESTI LO lastnikom motornih vozil LASTNIKOM MOTORNIH VOZIL Vse tiste lastnike motornih vozil, ki so v letu 1968 ali v letu 1969 plačali komunalno takso za svoje motorno vozilo Skupščini občine Škofja Loka, obveščamo, da bomo to takso na podlagi zakona 0 odpravi zakona o sine membah in dopolnitvah zakona o komunalniih tak sah (Uradni list SRS, št. 12/69) začeli vračati v me- juliju 1969. Taks,. °omo vračali postopoma do konca meseca septem bra tega leta. Posameznih pismenih obvestili o vračilu denarja llI>i av ičenei ne bodo dobili. Vendar pa lahko vsakdo v loku 15 dni po P'ejemu denarja pismeno al' ustno ugovarja glede točnosti prejetega zneska Ugovore je treba sporočiti Podpisani da\ i ni upi a Vi. Davčna uprava Skupščine občine Skofja Loka če nekoliko postrani, češ: »Glej jih, kako lovijo ribe, ki niso njihove, jaz pa tega ne smem!« Le-ti seveda vidijo ribiča samo takrat, ko ujame lepo ribo. Toda to ni tako. Malokdo ve, da družina, s tem pa posredno tudi vsak ribič, prispevata precejšen denar zato, da so naše reke polme rib. Samo pomislimo, kaj bi bilo npr. s Savo, če nekaj let ne bi vložili nobene ribe. Saj jih kmalu ne bi bilo več. Nihanje vode, odplake iz tovarn in kanalizacija ob nizki vodi bi naredili svoje. Riba bi postala redkost ali pa bi o njej lahko govorili le v preteklem času. Po trebno je torej veliko skrbi, da se število rib ohranja ali pa celo množi. Kranjska dru žima da vsako leto nekaj milijonov starih dinarjev za vlaganje novih rib od nekaj cm dolžine do odraslih rib. Delo ni majhno, čeprav je vet i: del dela na ramah peščice ljudi. Kranjski ribiči se udeležil jejo \seh pomembnejših tekmovanj v lovu rib. Pri tem imajo prav lepe uspehe. Škoda le, da je pri nas zamrla izredno lepa ribiška športna panoga, ki jo običajno ime n u jemo — suhe discipline To je po domače povedano tekmovanje o tHMIHiriHIHHIM1HPHm«l.|'liH ■■P i ♦ i ».niitiiiiiiimi M DEŽURNI VETERINARJI v juliju vm od 4. do 11. VIL Mm Anton, Kranj. Ješetova 30 — tel. 21-207 — od 11. do 18. VIT. Vrhovec Srečko, Kranj, Stošičcva 3 — tel. 21-070 — od 18. do 25. VIL Rus Jože, Cerklje — tel. 73-115 — od 25. VII do 1. VIII. Vehovec Srečko, Kranj, Stošičcva 3 — tel. 21-070 Zahvala Ob boleči izgubi naše dobre žene, mame in tete Marije Zupan se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, č. duhovščini župniku Slabšaku, posebno zahvalo smo dolžni tov. Anici Košnikovi za lajšanje bok-čin, pevcem, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki ste nam v teh težkih dneh pomagali. žalujoči: mož Janez, Prane* ka, sin Janez in drugo so-mdstvo Kranj, 1. 7. 1969 DELAVSKA UNIVERZA Skofja Loka vpisuje v: — OSNOVNO SOLO — oddelek za odrasle v 5. in 6. razred v 7 in 8. razred Pouk bo prirejen času slušateljev in bo 4 do 5-krat tedensko. Pouk za vsak razred traja 17 tednov. — EKONOMSKO SREDNJO ŠOLO v prvi in dru gi letnik. Pogoji za vpis v prvi letnik so: Končana osemletka ali poklicna šola z zaključnim izpitom. Pogoj za vpis v drugi letnik je končan prvi letnik. Šola traja štiri leta. Pouk je v popoldanskem času 4-krat tedensko od septembra do junija. — TEHNIŠKO SREDNJO ŠOLO STROJNE STROKE v prvi, drugi in četrti letnik. Pogoji za vpis v pivi letnik so: Končana osemletka, kvalificirani delavci predložijo še spričevalo o opravljenem izpitu ali spričevalo o končani ustrezni poklicni šoli. Pogoj za vpis v dragi in četrti letnik je končan prvi oziroma tretji letnik. Šola traja štiri leta. Pouk je 4-krat tedensko v popoldanskem času in traja od septembra do junija. — SPLOŠNA KMETIJSKA ŠOLA Sola traja 2 leti po 6 mesecev in je na ravni poklicne šole. Pouk bo 4-kral tedensko v popoldanskem času v jesenskih in zimskih mesecih. Pogoj za vpis je končana osemletka. — TEČAJE: NEMŠKEGA, ANGLEŠKEGA IN ITALIJANSKEGA JEZIKA začetni nadaljevalni konverzacijski 80 ur 60 ur 50 ur Tečaji bodo v popoldanskem in večernem času, prilagojeni času slušateljev. — STROJEPISNI TEČAJ za začetnike, ki traja 100 izobraževalnih ur in nadaljevalni tečaj za izpopolnitev znanja in hitrosti pisanja, ki traja 150 izobraževalnih ur. Tečaj bo prilagojen času slušateljev. Poleg naštetega organiziramo tudi druge tečaje in seminarje s področja družbenega, splošnega in strokovnega izobraževanja. Vpisovanje bo od 10. do 20. julija 1969 in od 20. avgusta do 5. septembra 1969, vsak dan razen sobote, od 7. do 14. ure; v sredah tudi od 16. do 18. ure na Delavski univerzi, Kidričeva 7, Skofja Loka (dom ZB). Pri vpisu je treba predložiti: zadnje šolsko spričevalo, izpisek iz matične knjige, za poročene žene tudi poročni list, kratko prošnjo, 2-krat po 0,50 N din koleka in 100 N din vpisnine. Obletnica Ob prvi obletnici tragične smrti mojega ljubega moža Martina Vuklja iz Kranja, KokrŠki breg 3 Prazen in žalosten je dom odkar te ni več. Ostal nam boš v trajnem spominu. Iskreno se zahvaljujem ponovno vsem prijateljem in znancem, ki so mi v najtežjih dneh stali ob strani in z menoj sočustvovali. Žalujoča žena Francka in drugi domači Nesreče zadnjih dni V soboto ob drugi uri zjutraj je voznik osebnega avtomobila Ivan Jama iz Kranja na cesti drugega reda v Stražišču zadel Janka Zupana in njegovo ženo, ki sta šla po desni strani ceste. Pri tem sta bila hudo ranjena in so ju odpeljali v bolnišnico Petra Držaja v Ljubljani. Voznik je kazal znamenja vinjenosti. Na cesti tretjega reda v Prebačevem se je istega dne ob četrti uri zjutraj zaletel v drevo voznik osebnega avtomobila Jože Kert iz Kranja. Nesreča se je pripetila, ko je Kert pri srečanju z neznanim voznikom zapeljal v desno in pri tem trčil v drevo. Voznik in sopotnica Daniela Kert sta bila v nesreči huje ranjena. Škode na avtomobilu je za 5000 N din. V križišču cest drugega in četrtega reda pod spodnjo postajo žičnice v Bohinju je v soboto, okoli pol osme ure zjutraj voznik osebnega avtomobila Franc Sušnik iz Savice silovito trčil z avtobusom, ki ga je vozil Ivan Halužan iz Pernice pri Mariboru. Nesreča se je pripetila, ker je voznik osebnega avtomobila v križišču izsiljeval prednost. Osebni avtomobil je popolnoma uničen, voznika pa so hudo ranjenega odpeljali v bolnišnico. Na gozdni poti med Poženikom in Šentursko goro je v petek voznica neregistriranega traktorja Cecilija Repnik pri vzvratni vožnji zapeljala prek poti, tako da ji je traktor zdrsnil po strmini, zadel v drevo in se pri menjalniku prelomil. Voznica je bila le laže ranjena, škode na traktorju je za 25.000 N din. V soboto popoldne je po cesti tretjega reda v Gradu pri Cerkljah Marija Luskovec na kolesu peljala svojega štiriletnega sina Marjana. Otrok je med vožnjo vtaknil levo nogo v kolo, tako da sta oba padla in se huje ranila. Med vasjo Podkoren in Rateče je v nedeljo, 6. julija, okoli pete ure popoldne 7-letni Dušan Klavžar z Jesenic nenadoma prečkal cesto. Pri tem ga je zadel osebni avtomobil, ki ga je vozil Savo Markovič iz Beograda. Dušan je v ponedeljek zvečer umrl v jeseniški bolnišnici. V nedeljo nekaj pred sedmo uro zvečer je na cesti prvega reda pri Orehku voznik osebnega avtomobila Franc Turk iz Valbarge zaradi nepazljivosti na ravni cesti zapeljal v desno, trčil v dva obcestna kamna ter se nato prevrnil po nasipu. V nesreči je bila huje ranjena sopotnica Marija Grajzer. Škode na avtomobilu je za 9000 N din. V torek, 8. julija, nekaj pred osmo uro zjutraj sta na cesti drugega reda pri vasi Log nad škofjo Loko trčila osebni avtomobil in avtobus. Voznik osebnega avtomobila Ivan Čadež iz Gorenje Dobrave pri Gorenji vasi je vozil iz škofje Loke proti Logu. Vozil je hitro, zadaj pa je imel naloženo Se lahko prikolico. Pri srečanju z avtobusom, ki ga je vozil Branko Prezelj iz Škofje Loke, je osebni avtomobil zaneslo na sredino ceste tik pred avtobus. Pri trčenju se ni nihče ranil, škode na vozilih pa je za 11.000 N din. » Podvig« se ni posrečil V ponedeljek, 7. julija, nekaj pred enajsto uro zvečer so miličniki postaje milice Jesenice na kraju samem dobili vlomilce, ki so vlomili v samopostrežno trgovino Rožca na Blejski Dobravi. Vlomili so skozi skladiščna vrata. Vlom je organiziral Trebeč Anton, roj. 1939, štefe Dušan, roj. 1948, je družbo in plen prevažal s svojim volksvagnom ter preskrbe I tudi vlomilsko orodje. Sodeloval je tudi Leopold čuden, roj 1928. Vsi stanujejo na Jesenicah. Tatvina v kranjski lekarni V noči od 5. na 6. julij je neznanec vlomil v kranjsko lekarno. Iz predala mize, kjer je registrska blaganja, je vzel 415 N din. V prostore je prišel skozi priprto straniščno okno. V istem predalu je bil tudi ključ železne blagajne, v kateri je bilo 5300 N din, vendar tat tega ni opazil. Tatvina iz kabine V petek, 4. julija, je neznanec na blejskem kopališču ukradel iz zaklenjene kabine Štefice štehec iz Zagreba 955 N din. Denar je ukradel iz ročne torbice. Drugih vrednih predmetov, ki so tudi bili v torbici, se ni dotaknil. Vlom v avtomobil Neznani vlomilec je v noči od 5. na 6. julij vlomil v osebni avtomobil nemške registracije, last Ungirer Gunterja. Avtomobil je bil parkiran pred gostiščem Kepa v Dovjem pri Mojstrani. Vlomilec je nasilno odprl trikotno okno in iz avtomobila vzel fotoaparat codak instamatik 220 v črni usnjeni torbici ter moško vetrovko. Skupne škode je za 1000 N din. mladoletni vlomilci V noči od 6. na 7. julij je pet mladoletnikov, med njimi eno dekle, vlomilo v samopostrežno trgovino, last Živila iz Kranja, na Bledu. V notranjost so prišli skozi kletno okno, tako da so odstranili železno rešetko. Miličniki so skupino kmalu odkrili in pri njih našli ukradene predmete. Vsi stanujejo na Bledu. Zahvala Ob bridki in kruti usodi, ki nam je iztrgala našega ljubega moža, dobrega očeta, brata in strica Janeza Podobnika iz Podjelovega brda št. 9 se zahvaljujemo vsem, ki so mu v njegovi težki bolezni kakorkoli lajšali bolečine in ga polnoštevilno spremili na njegovi poslednji poli. Se posebej se prav iskreno zahvaljujemo vsem govornikom za poslovilne besede, g. župniku Valentinu Bergantu, tov. Janezu Trevnu in Poldetu Habiču. Zahvaljujemo se organizacijam ZB in društvu upokojencev Gorenja vas, vsem sosedom, prija tel jem in sorodnikom, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani, ter vtem darovalcem vencev in cvetja. Žalujoči: žena Marija, sinovi in hčerke z družinami in drugo sorodstvo Podjelovo brdo, 30. 6. 1969 OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN KRANJ RAZPISUJE: 1. eno delovno mesto v oddelku za podaljšano bivanje eno delovno snažilke mesto Pogoj: pod 1. tooko — učiteljska izobrazba Prijave sprejemamo do 20. julija 1969. SVET OSNOVNE ŠOLE »PETER KAVČIČ« SKOFJA LOKA razpisuje prosto delovno mesto za razredni pouk. Pogoj je ustrezna strokovna izobrazba. Prijave sprejemamo dni po objavi. 15 Strelsko tekmovanje v Predosljah Strelska družina Franc Mrak iz Predoselj je v petek v počastitev dneva borca v Predosljah oziroma na improviziranem strelišču v Valjav-čevem logu na Suhi pripravila zanimivo strelsko tekmovanje. Strelske družine iz kranjske občine in ekipe organizacij zveze borcev so se pomerile v streljanju z zračno in malo-kalibrsko puško in z maloka-librsko pištolo . Čeprav se je tega svojevrstnega tekmovanja (takšna kombinacija je namreč redka) udeležilo kar enajst ekip in je bilo strelišče dobro pripravljeno, tekmovanje pa je uspelo, je bil prireditelj neprijetno presenečen, ker se tekmovanja nista udeležili ekipi JLA in športnega društva Borec iz Kranja. Tako prvi kot drugi so namreč za tekmovanje prijavili svoje ekipe, niso pa se udeležili tekmovanja. Zato bi bilo prav, da bi v prihodnje takšnim in drugim tekmovanjem in prireditvam posvečali več pozornosti in pri tem upoštevali znano načelo: Važno je sodelovati! j Ekipe strelskih družin so se na tekmovanju pomerile za svoj pokal, ekipe organizacij zveze borcev pa za svojega. Najboljše ekipe so tokrat pokale osvojile v trajno last. I V prihodnje pa naremava ■■ strelska družina Franc Mrak še organizirati takšna tekmovanja, na katerih pa bi se strelci pomerili za prehodni pokal. Rezultati — ekipno: 1 Iskra Kranj — 1.183 krofov (od 1.500 mogočih), 2. Franc Mrak Predoslie (1.108), 3. Stanj Ko-vačič Primskovo (1.087), 4. Sava Kranj (997), 5. Tabor Cerklje (972), 6. Janko Mla kar Šenčur (942), 7. Bratstvo in enotnost Kranj (940), 8. Ivo Slavec — Jokl Kranj (856). Pri ekipah zveze borcev je osvojila pokal oziroma zased-la prvo mesto s 727 krogi (od 1.500) ekipa ZB Brilol. Dru ga je bila ekipa ZB Koki lea s 705, tretja pa ekipa KVeze borcev Predotlje s 662 krogi, Posamezniki: 1. 1 rane ( ei ne — Iskra — 408 (od 500). 2. Vinko Prelih — Iskra (403), 3. Alojz I anket' — St. Kavčič Primskovo (390/8) — de- setič, 4. Jože Sitar — Pre-doslje (390,7) _ desetič, 5. Tone Ciglič — Iskra 372 krogov. A. Z. Vaterpolo Triglav : GAK (Gradec) V okviru priprav za prvenstvo v drugi zvezni vaterpolo ligi bodo jutri vaterpolisti Triglava ob 19. uri odigrali srečanje z prvoligašem GAK iz Avstrije. Triglav bo nastopil v naslednji postavi: F. Rebolj, Chvatal, Mohorie. Velik anja, Kodek, šorli, Balderman, J. Rebolj, Na-dižar, Klemcnčič in Tor-kar. P. D. Starejši boljši od mlajših V okviru priprav za letno sezono v vaterpolu so vaterpolisti Triglava odigrali prijateljsko srečanje med »mlado« in »staro« ekipo. Ekipa »starih«, ki predstavlja prvo ekipo Triglava, je premagala »mlado« z 10:6. Na tej tekmi se je videlo, da ima Triglav dovolj širok kader solidnih igralcev in zato trenerju ne bo težko v prihodnje sestavi ti dobre ekipe. Vojvodina : Slovenij.a 7 : 7 V okviru praznovanj dneva vstaje v Srbiji je bilo v Be-eeju srečanje v vaterpolu med reprezentancama Slovenije in Vojvodine. Barve Slovenije je /aslopal kranjski Triglav. Moštvo Triglava je igralo v naslednji postavi: I". Rebolj. Torkar, Kodek, (D, Mohorie, Balderman (D, šorli (2), J. Rebolj (3), Klcmcneie in Ma-lavašič. P. D. Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah Uspeh radovljiških balinarjev Balinanje pridobiva na Gorenjskem čedalje pomembnejše mesto ne le v rekreativnem, temveč tudi v tekmovalnem športu. Tradicionalno »gostilniško« balinanje so razen v tržiškem in bohinjskem kotu nadomestili balinarski klubi, ki uspešno delujejo na Jesenicah, v Kranju, Škofji Loki, Lescah in v Radovljici. Člani BK Radovljica so v zadnjih nekaj letih pobrali že precej lovorik. Bili so večkratni gorenjski prvaki v vseh disciplinah, uveljavili so se na mnogih turnirjih in lani je klubska dvojica Rebec-Žbona osvojila 3. mesto na republiškem ter 6. mesto na državnem prvenstvu. Z dobro igro nizajo uspehe tudi letos. Na prvenstvih Gorenjske za 1. 1969 so ekipno osvojili 2. mesto za Trato iz škofje Loke, v dvojicah sta postala prvaka Rebec in Humerca pred jeseniško dvojico Krivec-Pav-lič, med posamezniki pa je naslov prvaka Gorenjske osvojil Janez Humerca pred klubskim tovarišem Jože-tom Rebcem. V vseh treh disciplinah so si pridobili pravico do nastopa na republiških prvenstvih. Že na prvem, najvažnejšem nastopu, t. j. na ekipnem prvenstvu Slovenije, ki je bilo v Ljubljani, so Člani ekipe v postavi Rebcc-Humerea-Leskovar-Lenac-Zbona nadvse častno zastopali svoj klub in gorenjsko balinarstvo nasploh, (škofjeločani so izpadli že v pred-tekmovanju). Med 16 ekipami iz vse Slovenije so v napornem tekmovanju (trajalo je nad 17 ur) osvojili odlično 3. mesto in se kvalificirali za državno prvenstvo. To je njihov doslej največji uspeh in močna spodbuda! F. Pretnar 6 6 0 0 32: 9 12 6 4 1 1 15:11 9 6 3 1 2 14: 9 7 6 3 0 3 15:17 6 6 2 0 4 9:21 4 6 1 0 5 10:19 2 6 0 2 4 7:20 2 J. Starman Končan spomladanski del v sorski nogometni ligi Godešič prvak Pred dnevi se je končalo tekmovanje v sorski nogometni bgi- Po pričakovanju je prvo mesto osvojila ekipa Godcšiča. Za presenečenje pa velja omeniti novinca v ligi Sv. Duh, ki je osvojil 3. mesto. Vse ekipe so prikazale razgiban ter požrtvovalen nogomet. Največ pa pričakujejo v jesenskem delu °d mladih nogometašev Reteč, ki so najmlajša ekipa v ligi. LESTVICA: Godešič Vlžmarje Sv. Duh Zbilje Pirniče Smlednik Rctečc F Ae za rokometni pokal SFRJ — moški Kranj B : Radovljica 18 : 19 (8 : 11) Stadion Kranja v Stra/išČu, finale moškega pokala SFRJ za Področje Gorenjske, sodnik Emil Ilumar — Kranj, gledalcev 100. Kranj B: čebulj, Eržen, Bevk 7, Zun 4, Kurah I, I-amut 2, Leskovec 2, Fajfar, Pretnar, Plšlar, Sumi 2. Radovljica: Avgustinčlč, Hvasti 3, Tadić 1, Novak 4, Jošič 5, Dcžman 1, Selan, Kavnikar 3, Senčar 2. že vse je kazalo, da bo "dada ekipa Kranja B pripravila še eno presenečenje, saj So že v prvih minutah po-JJdJi s 3:1. Toda tudi Radov-Ijičani so uredili svoje vrste 1 na odmor so zasluženo odšl i s tremi goli prednosti. y drugem delu so gostie s m"mi napadi ra/liko poveča. J' »a šest golov. To pa solidne jV'anjčane ni zmedlo in pro- ' koncu so z lepo igro re- zultat izenačili. V zadnji minuti pa smo bili priča ogorčeni borbi za zmago. Tokrat pa je bila športna sreča na strani gostov. V zadnjih sekundah je igralec Radovlji-ee Sciuar dosegel zmagoviti zadetek. Najboljši pri domačih so bili Be\k, Zun in Leskovec, pri gostih pa Hvasti in Novak. D. Humcr Bogata sezona za vaterpoliste Triglava Letos številne tekme v Kranju Na konferenci združenja zveznih ligašev je bilo odločeno, da bo turnir druge zvezne vaterpolo lige od 18.—20. julija v Kranju. Pomemben pa je tudi sklep tega organa, ki je na tem sestanku ukinil disciplinski postopek proti PK Triglav zaradi predčasnega odhoda kranjske ekipe z zimskega prvenstva v vaterpolu v Zagrebu. S to odločitvijo so bile nedvomno priznane napake vodstva tekmovanja in priznane nepravilnosti, ki so bile napravljene proti vaterpolistom Triglava. Nogometni turnir v počastitev dneva borca V počastitev dneva borca je SD Kondor iz Go-dešiča organiziral nogometni turnir. Vrstni red: 1. Godešič, 2. Pirniče, 3. Reteče, 4. Sv. Duh, 5. Zbilje, 6. Sora. j. S. Turnir druge zvezne vaterpolo lige nedvomno predstavlja glavni dogodek sezone vaterpola v Kranju. Ce se bo kranjski Triglav uvrstil med prve tri ekipe, bo odigral nato še pet tekem v Kranju za vstop v prvo zvezno ligo. Teniško prvenstvo Slovenije za člane Pomanjkanje igrišč Kar štiri dni je trajalo letošnje republiško prvenstvo za člane, ki ga je organiziral teniški klub Triglav. Organizator je imel še največ težav s pomanjkanjem igrišč in se je zato tekmovanje končalo z enodnevno zamudo. K temu pa je prispevalo tudi deževno vreme. Udeležba tekmovalcev in tekmovalk je bila rekordna — prek 80 se jih je potegovalo za republiške naslove Pri vsem tem pa tekmovanje ni bilo popolno, saj bo republiška prvakinja za leto 1969 znana šele po srečanju med zmagovalko iz Kranja ter mladinsko reprezentant-ko Jauševčcvo (Branik) in članskima reprezentantkama Škuljevo (OHmpija) in Pipa-novo (Branik). Vse tri so zaradi obveznosti do državne reprezentance morale odpovedati svoj nastop v Kranju. Prav tako nI bilo na sporedu iger mešanih dvojic, ki Jih bodo odigrali med tradicionalnim Tedvjevlm memorin-lom. Kranjčani so tokrat prijavili pieeej svojih tekmovalcev. Po daljšem premoru pa so Imeli predstavnico tudi v konkurenci članic. Pri članih je postal novi slovenski prvak Mariborčan GrmovSck, ki je po cnako-\ tedni igri v finalu premagal člana Olimpije in lanskega republiškega prvaka Breik-varja. Najboljši Kranjčan Davor /nidar se je uvrstil v čet rt finale. Zelo dobro je zaigral tudi mladi Furlan, ki je v osmini lii !.i tesno izgubil z rutinlranlm Vodebom (Branik). Pri članicah si je priborila pravico do sodelovanja na zaključnem turnirju igralka Branika Tomšetova, ki Je v finalu premagala klubsko kolegico Varlovo. članica Triglava Ekarjeva je bila osma. Al. Kuralt 9. in 10. avgusta pa bo v Kranju gostoval prvoligaš Mornar iz Splita, večkratni državni prvak, v katerem igrajo tudi znani igralci Rosic, Barle in Krekovič. Po vs^j priliki pa bo v Kranju tudi mladinsko prvenstvo Jugoslavije v vaterpolu, in sicer od 14. do 16. avgusta. To bi bila vsekakor izredna prilika za mlade vaterpoliste Triglava, da se uvrstijo med najboljše ekipe v državi. 2e po tradiciji pa je Triglav tudi organizator mladin- Finale za rokometni pokal SFRJ - ženske Radovljica : Selca B 1 : 23 (1 : 16) Rokometno igrišče Radovljice, ženski finale za rokometni pokal SFRJ za področje Gorenjske, sodnik Humer — Podbrezje, gledalcev 100. Radovljica: Kolman, Mule j 1, S. Novak, Erjavec, Jen-strle, Luznar, Dobrila, T. Novak, Ferjan. Selca B: Lotrič, Garinger, skega in pionirskega prven- , Krek, P. Cufar 5, ^ Kovač 1, stva Slovenije v vaterpolu. V tekmovanju za vaterpolo pokal PZS pa bodo v Kranju gostovale naslednje ekipe: Celulozar, Renče in Koper. Kot smo zvedeli, je vodstvo kluba v pogovoru še z nekaterimi prvoligaši in s klubi iz Italije in Avstrije, ki naj bi v letošnjem poletju gostovali v Kranju. Iz vsega tega je razvidno, da bomo videli letos v Kranju vrsto zanimivih srečanj in upamo, da nas kranjski vaterpolisti na vseh teh pomembnih nastopih ne bodo razočarati, P. Didič m. Cufar 9, Habjan 3, D. Hajnihar 3, j. Hajnihar 2. Domačinke, ki so letos prvič nastopile na tem tekmovanju, niso bile kos solidnim in kvalitetnim gostjam. Ze sam rezultat pove, da bojo Radovljičanke v bodoče morale še dosti trenirati, da se bodo lahko kosale z ostalimi ekipami na Gorenjskem. Toda to naj jim nikar ne vzame volje, saj je led prebit. Prepričani smo, da bodo z dobro voljo in solidnim treningom hitro napredovale. D. Humer Z novo generacijo k novim uspehom Pred tednom je bilo na igrišču TK Branik v Mariboru končano letošnje republiško prvenstvo v tenisu za mlajše in starejše pionirje. Teniški klub Triglav je na to prvenstvo poslal tri starejše in dva mlajša pionirja ter eno pionirko. Kranjska »odprava«, ki so jo v Mariboru sprejeli z velikim veseljem predvsem zato, da letošnje prvenstvo ni bilo samo Branikovo (v ostalih republiških centrih je delo s pionirji precej zaspalo), je z odličnimi igrami in uvrstitvami presenetila vse pristaše belega športa. Prvič po vojni je namreč uspelo naslov pionirskega prvaka Slovenije osvojiti igralcu, ki ni član Branika. Poleg tega so Kranjčani osvojili še drugo in tretje mesto (vsi v kategoriji starejših pionirjev — do 14 let). Najboljši in novi slovenski prvak je postal Srečo Uranič. Marko Dovjak je zasedel drugo mesto, Marko čirič pa je bil tretji. V konkurenci mlajših pionirjev (do 12 let) je Sandi štrukelj osvojil peto mesto, Damjan Ahlin pa se Je uvrstil med prvo šestnajsterico, potem ko je tesno izgubil s kasnejšim finalistom Zeilhoferjcm. Edina pionirka Suzana štrukelj se je prav tako odlikovala s petim mestom. Teniški klub Triglav je prav z odlično uvrstitvijo svojih najmlajših predstavnikov dokazal, da v Kranju sistematično vzgajajo nov rod perspektivnih igralcev, ki bodo zamenjali nekoč zveneča imena, kot Znldar, Gunčar... Največ zaslug za zadnje uspehe Ima brez dvoma požrtvovalni prof. Lado Kuster, ki svoj prosti čas posveča vzgoji novih, mladih igralcev, ki naj bi v prihodnje ponovno proslavili ime TK Triglav. To pa jim tudi mi najiskreneje želimo! m. Kuralt G LAS SREDA — 9. JULIJA 1969 za soncem greje najceneje % velenjski lignit Predsednik odbora za pripravo izseljenskega piknika Ciril Jelovšek je prvi pozdravil rojake. — Foto: F. Perdan Zadnje veseljake je pregnala zora Prisotnim na izseljenskem pikniku so spregovorili tudi številni predstavniki slovenskih izseljenskih organizacij v ZDA, Avstraliji in Evropi. Vsi po vrsti so bili navdušeni nad ponovnim snidenjem z rojaki, nad prisrčnim sprejemom, zlasti pa nad spremembo, ki jo je doživela naša domovina v letih njihove odsotnosti. — Foto: F. Perdan (Nadalj. s 1. str.) recitator Jože Logar ter seveda častni gost piknika, prvak ljubljanske Drame Stane Sever, ki je s Prešernovo Zdrav-ijico dvignil pravi pravcati vihar ploskanja, so do večera privabili na grad čez 8000 obiskovalcev. Zaman si tedaj iskal prostega sedeža — ni ga bilo. Niti kratkotrajna ploha ni uspela pregnati razposajenih ljudi. Prav je prišla samo na smrt utrujenim točajem, ki so komaj, komaj zmagovali naval žejnih veseljakov. Ko se je mesto, tokrat kar nekam prazno in zapuščeno, že zavilo v mrak, so zgoraj, na velikem plesišču sredi gruče častitljivih dreves, zaorile poskočne domače viže. Slaki! »Tončka, se spominjaš, kdaj sva zadnjič plesala? Primoj-dunaj, štirideset let bo tega!« sem slišal vzklikniti sivolasega izseljenca. »Pridi, pokaževa jim, da nisva še za v staro šaro!« je razposajeno zavpil, objel ženico, ki kar ni mogla skriti veselja, okrog ramen, in se pognal na oder. Rojaki pri sosednji mizi so ju navdušeno bodrili, vihteč klobuke in slamnike. Nekaj kozarcev je zažvenketalo, nekaj vina se je polilo, kajti roke, plešoče v nebrzdanem ritmu potrebujejo prostor. A kaj bi tisto, saj piknika nimamo vsak dan, zlasti pa ne izseljenskega piknika. Ob desetih zvečer je Slakom pošla sapa. Utrujeni in prepoteni so prepustili mesto kvintetu Rudija Bardor-ferja ter članom vokalne skupine Zvonček. In rajanje se je nadaljevalo, šele svit novega dne, začinjen z jutranjim hladom, je pregnal zadnje, najbolj vztrajne obiskovalce. Prepevajoč so odšli proti domu. Ni se jim bilo treba bati strogih mož postave, kajti oni dan so tudi miličniki zatisnili eno oko. Kaj naj še rečem ob koncu? Vse čestitke prizadevnim organizatorjem. Letošnji piknik je v vsem prekosil lanskega. AH je ob tem preveč vzklikniti — na svidenje v škofji Loki, na XV. izseljenskem pikniku? I. Guzeij Člani slovenskega pevskega zbora ZVON iz Heerlena na Nizozemskem so za svoj izredno uspel nastop na pikniku poželi buren aplavz večtisočglave množice. V znak priznanja je prof. Radovan Gobec kot predstavnik odbora za glasbeno dejavnost pri republiškem svetu Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije minuli ponedeljek zvečer njegovemu dirigentu in članom podelili Gallusova odličja. Svečanost je bila v klubu poslancev v Ljubljani. — Foto: F. Perdan Obisk amberških strelcev v Kranju Občinska strelska /veza Kranj je pred leti navezali prijateljske stike s sorodno organizacijo i/ zahodno nemškega mesta Amberga. Do le povezave je prtilo ob obisku nekdanjega predsednika kranjske občinske skupščine Martina Koširja v tem mestu Sodelovanje na Športnem področni se (e pod vodstvom predsed nika Slavka Zalokai ja še poglobilo. Prva leta so strelci organizirali samo dopisna tek movanja, lani pa so Kranjčani že lahko obiskali Am beri Tedaj so se dogovorili tudi /a povratno srečanje v Kranju. Tako bo v petek prispela k nam oscmčlau-ska ekipa Amberžanov na tekmovanje s precizno zrač no puška Za srečanje so se kranjski strelci dolgo časa mar-IjlVO pripravljali Goste bo ob prihodu sprejel pied sednik dbčinske skupščine, strelci pa jih bodo po i.k movanju popeljali Se na ogled turističnih krajev (>'» renjske, Upajo, da se bodo tako dostojno oddoUUH h gostoljubje, ki SO ga bili deležni lani v Ainbergu, go stom pa želijo prijetno bivanie pri nas. B. Malovrh