SprdMonr In ahhnnamrnto postale — Pofttalaa platem v |»fawM
Lato XXIII., št. 56
LJubljana, sreda 10. marca 1943-XX1
Cena cent. 80
Up>rd»uiS(vo ciuoiuiia futiiinirv> jlio V
Telelor <n 22 2J M W Immiu iddrim LiuMian* fuicinueva ali*
Ot * - leletor h «1	2#
Podružnica Novi nnto i.ttiMnnttu česa 47 Rakuni a Liuniun%K< poKraiin« ort Doftno čekuvncrr ov.kIi P	r» wtal« nrait
Iriiit, Vrvi7ir r<nh nn Pn*? V II
<2M it f.M <A> m.pmvi
Itali« 'f» 'nt>/rm«rv» n» (Jnion. »>tir»r>itr»r9 »riiiiari*
«i4M o Ki * MI1ANCJ
llbtll » »■ » J 4 o nuco p o o t o t i i k i Ntroloioi crnii to e • e i o c l-it 18—, rkliu^oc • »Pnnrdehskiir mM Lil Vi v.1
il • c d o	• ta*	O:
LioMnoa fuccmiicv«	ulio	fert i celetoe
toe* 41 22		24
8 O K o P ' • • ' «	O C	. i a C s 1 o
CONCtAi.lt INAHIA tx llilVA oti u pub-
blirtt* ji provenicnza italiana «<J »tera : Umom Puhhltrff* Italiam * A MM ANO
Azioni local! sul fronte
tunisino
Diecl veli v 315 nemici dlstrutt! dalla caccia
in Quartier Generale delle FF. AA co- cia dl scorta a« un convoglio ha respinto munica in data di 9 maržo 1943-XXI il se- j un attacco di velivoli nemici faccndono pre guentie bollettino di guerra No 1018:	j cipitarc clnque in mare.
j Una incursiire aerea e s tata atuats Azioni | calj sul fronte turis;no.	qUesta notte su Palerm : Danni non gravi
Caccaatori germanjc! hanno abbattuto a fabbrlcatl cvili, tre morti e cinque fe-«imque »Spitfire« nei Mediterraneo; la cac- , riti fra la popolazione civjle.
Krajevne akcije na tunfškem bojišču
Lovci uničili deset sovražnih letal
i
Predor nemških čet proti Harkovu
Mnogi kraji, med njimi Ljubotin in Valki, v naskoku zavzeti - Hudi
obrambni boji pri Orlu in Stari Rusi
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 9. marca naslednje 1018. vojn. poročilo:
N? tuniSkcra bojišču akc'je krajevnega znnčaja.
Nemški lovci so sestrelili v Sredozemlju pet letal tipa »Spltfire«; lovci v spremstvu
nekega konvoja so odbili napad sovražnih letal in j b pot zbili v m rje.
Preteklo noč je sovražnik izvrš i letalski nap« d na Palermo; ško^a na civilnih poslopjih ni huda med civilnim prebivalstvom pa so trije mrtvi in pet ranjenih.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9 marca. Vrhovno poveljništvo remške vojske je .bjav:lo danes naslednje poročilo-
Zimska bitka na vzhodu se nadaljuje z nezmanjšano sjlov tostjo. nemške čete pa so ra vsej fronti gospodar položaja. 1'speV no napadajo, na drugih mestih drže r ne-utrudljlvo obrambo sv je postojanke ali pa zvajajo po načrtih zapovedane odmskalne pokrete na skrajšane bojne črte.
Nemški rapar na področju pri Harkovu napreduje dalje. Sovražnik je bil po moč-n h bojih vržen r nadaljnj h brambr.h postojank številni kraji, med drugim Valk' in Ljubot n. so bili v uaskeku zavzeti
Obrambne bitke v odsekih pri Orlu in Stan Rusi so se tu;li včeraj radnljcvale Nemške divizije, podprte od neumornih
naporov letalstva, so se vztrajno upirale
sovražniku, ki je napadal z mrožuitvenimi pe>h tn mj oddelki, in mu prizadele ogromne izgube. Kljub m.čnj uporabi topništva, oklopnih sredstev in bojnih letal ni sovražnik na nobenem mestu pridobil na ozemlju
Na severne afriškem bojišču je potekal ^čeraj^nji dan v splošnem mirno. Lovci so sestrelili nad Tunisom pc< sovražnih letal.
Sovražne «etalske sile so napadle podnevi obalo zasedenega zapadnega ozemlja in neko obmejno mesto v Vpadni Nemčiji, >ono£i pa Niirnberg z rušilnimi in zažigal-mmi bombami. Prebivalstvo je imelo izgu. be. Nastala je večja škoda, predvsem v stanovanjskih okraj h in na javnih zgradbah. Uničenih je b lo reka j kulturnih ustanov. Lovci in protiletalsko to pn "Stvo so , sestrelili skupno 17 sovražnih letal.
Razširjenje pravice do nagrade,
ustanovljene ob 2o letnici Revolucije
Rim, 8 marca s. Duce je spričo tega. da se tud: v od?ek:h proizvodnje za katere formalno ni bilo potrebno odrediti civilne mobilizacije, z v?em požrtvovanjem in di-scipl no izvaja zapoved do skrajnosti oja-čevanja proizvajalnega napora v svrho pospešen ja gotove zmage slavnih Oboroženih sJl Domovine, odredil da se nagrada v proslavo 20-letniee ki je bila svoi čas do-očena za nekatere kategorije delavcev izplača tud: nameščencem in delavcem kategorij. za katere prvotno nagrade niso bile
Ameriška pohlepnost ne pozna mej
Pctneč zaveznikom naj bi bila povrnjena še pred koncem
vojne
Pi*avl razlogi za propast Nizozemska vzhodne Indije
Lizbona, 8. marca. s. Nihče ni nikoli f misl 1 da b: se Amerika borila za kak j ideal sli iz s:mpatije do Anglije Vedele , ae je, da ižčejf Američani v tej vojn ka- j kor v prejšnji dob ček. tcda domnevali so da b do počakal vsai do konca sovraž no?t in šele potem pokazali svojo požreš- 1 nost Po raznih govor .'h po!itičn:h os.br.o-sti se kaže, ia je navidezna velikodušnost Amerike do aaveznik.v že izčrpana ln -la amer ško židovstvo že pred koncem vojn-1 predlaga svoje račune in zahteva plač lo Zadnji dokaz kateremu hod? gotovo sledili še drugi je podal šel demokratskega bi -ka v kongresu Tydn:ngs. senator držav Mnryland. ki je javno zahteval povračilo vsot katere je Amer ka izdala za z ivezn -ke po znanem zakonu o rajemanju in pogojevanju Senatc-r Tydnings jasno izraža svoje mnenje v pismu, k1 ga je p slal agen- i cijl »United Press« V tem pisimu se pritožuje, da določa zako^ o najemanju ;n p >-.sojevanju sam j dobavi jan je orožja, mum
renco toda nadzorovala sta jo s pomočio cije. uniform potrebščin n živeža zavez, j tov petro|eJskih družb v Nizozemski In nikom. ne da b, kaj d-1 cal o vmčanju j Kn ^ nj^7emskp vlflfW	^
prot vrednosti za te predmete Z drugimi besedami zakon o najema-ju in posojeva.
ne odgov.rj na tol:ko vel'kedušnost samo z neznatno kretnjo in prepusti samo reka j oporšč' Mnog ameriški kroai upajo, da se bo Anglija izkazala hvaležno po vejni, toda Tyrlni' gs je ;V ugačnega mnenja, ker dobr: pozna bratrance to tran Atlant;ka in ve c'a bi golo pričakovanje bila ogromna zmota.
Lizbona, 8. marca s Izjave Varrena
Magnu cna. člana ameriškega ko eresi m prefsednik^ pododbora z? mernar ške zadeve v p.slanski zbornici, ki sodeluje prj ust v" r jan ju amerišk'"h opor šč na otokih Pac-Tka po vej'i so najbolj tip čm izraz ameriškega imperijalizma. Z običajno h -navščino je Maer' ussn crdil da hočeK na-rodi južnega in zapadnega Pac;fika s delovati z Amer'ko v nol'c jsk! službi -s Pacifiku v povojn* dobi Pc Magnusenovih .z ja^h naj b pobuda za to prišla od teh narodov in ae ol Amerike K tem p licij-t-k m akcijam b: s? mo^la pridružit tud' P.u«i-'a ki po M' gnu^enu rima strahu pred amer'šk:m impcriializrnom Takoj nat" ie Ar -rnusen izdavil, da mornariško m:n'str-st,ro že izdi3'ujf n-^č-te v ta n^me- n ea pri tem lepo podpira morn-rišk; minister Kn x Knox je iz"'aV'l da mora Amerika imeti verigo oporišč, k nai tvrijo ž^tezer. cbro* okrog Japonske i- v bodoče prenreči-jo napada p te str^n* Poudaril ie nsdalie d?, je 3mer'šk zunanje mhr'str~tvo žt pričal' nogoianjs s p*"«zadetim narodi ir do. d?!, tla ^e minerski oredsr-dnik Nove Ze-lrndi^e že odobril načrt in di? tud; Kitajska. AvstraPji in Nizozemski zraž«1o ts-]io n", sode'ovarm pr> -em 'ačrtu v.<?akq ' mci"h svodih cp sebnosti Po Wa°rniispnu b • Ame^lc s 9"oio mornarico in premočjo v člcv^^k4	opravHq!a n^jveči! dpi ni-
losre Konč o zarrii' M vemo a« p> trh,,4omi ripk^tera m-^rišča na Pic'f:ku fr n" h^m^	sk^bi kc> hnimo d* n'ih
priš'i M s1 nh bori enostavno vze'-.
ENSERIIIAJTE v j,JUTRU" S
llzvl nemški sunlci prsti Harkovu
f oredvidene Teh nagrad so zdaj lahko de-ežni nameščenci in delavci v odsekih poljedelstva. trgovine, kredita in zavarovanja ter umetn skih in svobodnih poklicev Nagrada za te kategorije delavcev je bila določena kakor za delavce v industriji to i)e oolovica mesečne plače za nameščence in enotedenska mezda za delavce Fašistične konfederacije bodo s posebnimi kolekt'v-nimi pogodbami določile način izp'n"eva-i ni a nagrade.
Tokio. 8 marca s B'vši generalni guverner Nizozemske vzhodne Indije Tiarda van Spar kenborgh ki ie v nekem ujetn škem taborišču na otoku Formozi |e izjavi' uredniku agencije Dumei da so japonsko nizozemsko m n ferenco v Bataviji l 1940-41 katere posledica ie bil zlom Nzozemske Indije po i" > tih vladanja na tamošnjih podmčj h inspir-ra!, m nadzorovali ameriški petrolejski ma-jnati To zjavo je guverner podal ob prvi obletnici padca Nizozemske Indije Uredn k ncije Oiimei poudaria da se bivši generalni guverner odlično počuti Stanuje udobno ip postopale z njim obzirno Nadalje je guverner izjavil da so bili Nizozcmci med pogajanji v Bataviji v stalnem stiku z vladima v Uaah ngtonu m Londonu London n Wa-sh ngton msta poslala zastopnikov na konfe-
Berlin, 8. marca. Slika bitke na '*zh d-ni fronti se v sp! šnein zdi sedaj manj razgibana, kako: je bila v začetku preteklega ted a. Na vseir. področju, ki se vleče o«i mostičča ob Kubanu do srednjega teka Donca, se opaža nekak zastoj v vojnem delovanju, kj ga je prip sati deloma vremenski razmeram del ma pa n:vi pre-ure bi tu delujočih nemikih čet, k: so .se med prot napadi zbrr.lc in ustavile na črti, d:lg c koli 300 ..m po tavljeni v smeri 0.1 Slavjanska preti severoz;padu Ta bojna črta se sedaj utrjuje in vanjo pritekajo ve:do novi oddelki, ki imajo nalogo za operacije v ofenzivi bl'žnje bod čnost'
Nemška p:buc'a je medtem na področju Harkova ustvaijki zelo zanimiv položaj.. So vjetsko 3. armacio, o katere obkol t\n sm že poročali, je treba smatrati sedaj za skoro popo n-ma izločeno lz borbe. V hudih bojih p. gozd-cvh in močvirjih so bili razcepljeni oddelki te veiike enete polagon.a razpršen in poke č:nl v bolj ali manj dramatičnih okoliščinah. Tu in tam se kaka skupina še bran', tcda jasno je. da bo deležna usode glavnine, katere izguba tvor-; zelo hud udarec z\ bolševišk. vojeko Zdi se. da je bil to krvav neuspeh sovjetskega ma-evra, od k"terega si je ru' ki glavn stan obetal znamenitih uspehov
S tem pa še nia- izč:p:.n3 p3sled'ce p>-raza 3. Prma.:')c. S svojimi ljudskimi rnr.o. žicami in tehn:čn m, sredstvi je biLa U armada v resn'ci zeli. važen in močar vojni in-trument. ki ga je imelo rusK pover-ništv^ na razpo'cgo na harkovskem pod-
ročju. Po izločitvi te armade se je Nemcem cdprla možnost zn prot napad. ki je bil zmagovit na vsej črti in obeta nenavadno ug dne zaključke Vojna je umetnost 'zpreminjatj silo in začetno premoč sovražnika v slabost ko nsstopa trenutek važn h od'cčitev. V primeru 3 armade se je "emškemu peveljništvu to v odlični meri posrečil:.
Za-ndi silovitega pritiska, k" ga izvajajo nemške čete s-j se morali ruski oddellr zlomljeni umakniti Umik še vedno traja in sovjetske vojske še vedno trošijo sine množine vojnega materiala, ki sc ga izdelale ženske ln otrec. ter preliva potoke krvi sovjetskega delov ega ljudstva
Bitka se zopet pribržuie Harkova. iz ka. tereg^ razval r se še vedno dviga gost dim ogromnih požare v Grenadirji ki predira, 'o z zarada. že v dljo neda'eč ruševine in-du^tr iskega oc^delka tega velikega ukrajinskega mo ta Dasi je prorokovani^ nehvaležen pos-*: vendar vse kaže. da stojimo pred zopet o cev: j'tvijo Harkova. ki ga ie nemško vrhovno poveliništvo Se pred kratkim ukazale izprazniti ker se mu ,e zdelo nrpatrebno žrtvcvatl množ ce vcia-k"v samo zrto da bi ostalo mesto v nem ški zasedbi. Novo prodiranje se l"hko smatra za n^iznačilnei^i uspeh remške vjske ;n za vel častno reakc^io proti sovražni po. budi. Ne sme se pozab't tudi važnost, ki io Drin:su4eio Harkovu Rus; farni, ki so v o°t^lem od 1 19 ti d^lje pri neštetih pr'-1 kah d".ka^ali d-i se ne morejo pomeriti z zgubo tega važnega mesta.
Severno od Harkova, namreč v sred-jem odseku, nemške vrhevno poveljništvo sedai z nekaterimi podrobnostmi d po njuje ni-črt splošnega tkrajSanja fronte ki se je začelo z umikom z vzhod-ega Kavkaza in nadaljevalo z izpraznitvijo ozemlja meti Volgo in Donom ter med D nom in Don cem, kakor tudi z opusi tv jo mostišča pr Demjansku in z umikom iz mesta Rževa To odmikanje od savražnika je cpe-scij? neizpros-e logike in vsi prenvki čet sc iaz-v jaj: strogo po cb čajni metodi in v popolnem redu.
Seveda nikegar ne preseneča, da hočejo Rusi vsaj zaradi propagande izkoristit nemške ukrepe in odmikanje od sovražnika predstaviti kot reuspeh nemških čet. Moskva javlja zsto zmago na zmago, tcda vsa njena 'zredina por č la ne morejo prav nie izpremeniti na dejanskem stanju. (Piccolo.)
Ameriško razcčarassfe nad sovjetskJ hvaležnostjo
Helsinki, 9. marca. s. Govoreč v Moskvi na tiskovni konferenci pred ameriškimi in britanskimi novinarji je veleposlanik Zedinjenih držav general Standley, ki je pred nekaj dnevi prišel iz Kujbiševa, izjavil Odkar sem tu, sem skrbno iskal v ruskih listih znake hvaležnosti za dejstva, da prejema SSSR materijalno pomoč iz Amerike, ne le na osnovi zakona o posojilu in najemu, temveč tudi od ameriškega Rdečega križa, tola doslej nisem naletel na najmanjši znak take hvaležnosti. Standley je nato nadaljeval: Medtem pa ameriško ljudstvo prispeva milijone dolarjev iz svojega žepa, meneč, da podpira ruski narod, ki pa o tem ničesar ne ve. Glede zboljšanja izmenjave vesti med ameriškimi misijami in sovjetskimi oblastmi je morsj veleposlanik priznati, da ni prišlo doslej do nobene spremembe v tem srmslu. i\a v p a-
šanje, zakaj sovjetske oblasti ne obveščajo, je odgovoril da hočejo zbuditi vtis ucma in v svetu, da vodijo Rusi vojno sami in z lastnimi sredstvi, zaradi česar molče o kakršnikoli pomoči od zunaj. Svoje izjave je zaključil s pripombo, da bi utegnila bližnja razprava v kongresu o zakonu o najemu in posojilu odkriti nekatere presenetljive stvari, kajti ameriški kongres je plemenit, dokler smatra, da nekomu po-m:ga, ako pa bi se prepričal, da ne pomaga nikomur, bi to utegnilo spremeniti njegovo stališče.
Frane:.-iSca A£?'ka &mc?"ška gsibernija
Hisdo Kess-f sveljj r-tvo med Jrancosk rn; disidenti in dsma-
££sn pL'cbi'valstvfca
Monskcvo> 8. marca s. »Abe- dzeitung* , pod poveljstvom Eisenhowera, bolisi zato. se bav; z ve trni iz Tsngerja, p: katerih i ker Peyruton na predvčer pred svojo lz-se baje Amerika pripravlja, da dokončno ločitvijo s sinekure generalnega guvernerja.
utrdi svoje interese v Francosk severni Afr k. s sest'ivo generalne gubernije za
diji Ko so nizozemske vladne oblasti vp-a šale nizozemske kolon jske petrolejske družbe. ali je mogoče povečati d ibave petroleja Japonski, so te družbe pod vplivom Ang'ežev in Američanov negativno odgovorile. Nizozemske oblasti so se med pogajanji z Japonci zavedale, da sporazum ne bo mogoč z*rad trdovratnega zadržanja zastopnikov petrolej-skih družb.
nju je samo enosmerna cesta iz Amerika do zaveznikov, potrebno pa je. da tfct', ki dobivajo p meč zlasti Anglija, takoj plačajo račune s protidaiatvami in prepustijo Amer ki oporiSča. ki jih ie dobila v najem. Na maleštev Inih otokih v področju Karaigov je dejal scator, je Amerika z-
•fela več milijon v dolarjev za utrdbe. Ti ,	A	i,.-
otoki nimajo nobene gospodarske ali trgov- g	".iTier.SKa OUjaZeil
ske vrednosti, temveč so samo vojaškega \ pred napadiOm ®d VZh3*dd pomena za n3pad na Ameriko ali pa za ( * ,, , 0
njeno obrambe.	i Stockholm, 8 marca. s. K strašnim skrbem.
Churchll je izjavil svrjčas. da je ame- ki žalosti jo Američane se »e prdružila ka rižka portika najemanja in pogojevanja kor poTOČa dop:snik »Alehande« z New Yor-najbolj velikodušno dejanje kake vlade v ka skrb. k- je nastala po govoru newyorške-svf'to\-ni zgodovini. Zakaj servator Tvd- ga župana La Guardije, ki je govoril o poli-nings torej vztraja pri zahtevi, »-aj Anglija tično*voiaškem položaju in prišel do zaključ-
ka da nikakor ni izključeno, da bi Os nenadno ne napadla vzhodne obaie Amer ke Amer ški narod mora biti pripravljen za to možnost Amerika je dežela neverjetmh reči in se zdi, da je govor La Guardije sprejela resno.
Japonski uspehi
na Kitajskem
Tokio. 9 marca s Doznava se da se japon ske operacije na FCitaibken. nadaMu eio ze'o živahno :n da so tr laponske kolnre v spona du s kitaiskinv Komunisti dosegle pomemben uspeh ko so morale te pustit na bo'i^ču 1400 mrtvih Razen tega so Japonci ujel 1000 ujet n kov V južnem Sansnu so japonske oboro žene sile uničile čungkmške k;taiske *ile pn padajoče 17 anrnj pod vodstvi m generala Koueiciia Sovražnik k1 beži je utrpel znatne izgube Japcmc' sc uiel- mnogo ujetnikov in zaplenil ogremen vojni plen
Prebivalstvo Birme za svetovanje z Japon«
Rangun, 8. marca. s. Prebivalstvo v Birmi je pripravljeno tudi za največje žrtve ki bodo potrebne za premaganje Amerike ln Anglije je izjavil direktor za notranje zadeve v novi birmanski vladi Thakin Mya. Obnova usode Birmancev s pomočjo Japonske bo tisočletni mejnik v zgodovini vojne za csvoboditev vzhodnih narodov.
Izmet Inenl v*?viS predsednik turške republke
Ankara. 8 marca s Sedma velika narodna skupščina ki se ie sestala do zad-nj h volitvah ie na prvem sestanku danes izvolila soglasno za predsednika republike Izmeta Inenija. Skupščina le Izid glasovanja sprejela z mogočnim odobravanjem.
župa
žid L n:, ki je bil do nedavnega guverner C_____/e New Yr«rk in intimen prlj;telj
Roosevelta. Kako pozabljena je Roosevel-t;va zagotovitev svetu dne 8 novembra 1912, nadaljuje 1 st, ob kombiniranem izkrca'ju, ko je razglasi, da imajo ameriške čete samo nalege re/iti francoske kolonije p: ed tekom :,il Osi. Ta nova Rcose-veltova kretnja bi bila hud udarec tudi za Ang'ijo. ki bi .stala prazen krog. Imenovanje židovskega guvernerja b bila tu-i' nezaup:'ca arabskemu prebivalstvu, ali P-i bi bilo mogoče pričakovati oti Roosevelta kaj dmgega?
Tanger, 9. marca. s. Vest o ustanovitvi ameriškega generalnega guvernerja za severno Afriko je pomenila pravi lučaj kamna v golobnjak za vso skupnost Francoske zapadne Afr ke. Visoki go. nodar>ki svet v Alžiiu je po.pcšil svoje delo in ga nato zaključil. Gircud pa ni sodelovai pri zaključni seji, kakor je bil obljubil, temveč se je pusti za.topati po generalu Bergeretu. Ko se je general Bergeret zahvalil svetu za izvršeno delo, je izrazil nado. da se bo to delo zopet nadaljevalo v mira. Ta namig je zelo mučno vplival na F.ancoze, kajti prebivalstvo je mislilo, da bo v okv ru tega sve'-a kolčno vendarle rešeno katero izmed pereč h vprašanj, ki zanimajo magrebsko dežeo Tud: Pey-uton. ki je v zadnjih dneh nvslil, da bo ahko postavi] voz pred vole in se dal proglas ti za generalnega guvernerja Francoske Afrike name tu za genera nega tajnika, kakor je sedaj, ni sodeloval pri ^eji in se tudi n; dal uradno zastopati Vest o ameriškem generalnem guvemer-iu. k jo nekateri hočejo demantirati. je vidno vplivala tudi na A^gieže ki vidno v novi pobudi zavezniških bratrancev ne '.e zača no namero sode'ovanja. temveč neovrglj v dokaz da se hočejo Američani dokončno polastiti tudi sredozemske Afrike. ki predstavlja predvsem odlično go--podarpko oporišče in ki b' 9mela bit' kvečjemu ang^eško-ameriški kondominij \n«leži nadalje trpko usotavljajo da S' njihovi zavezn;ki ne le še nadalje or sva-iajo povsem levj: delež temiveč tare« začenjajo preseeati vcp meje. kakor da bi i'm smern-'ce na vceh ood^oči-h še ne bile dovolj Na vojaškem rvrnorpkem letalskem 'n krmnem o^rnfiu imsjo =voie vodrtvn sedai pa hnčeio ta vodMni onlnzai "azširiti š« nn upravnem področju v Fran-Afriki
Nezadovoljstvo Girauda in niegove »sve eminence« Peyrutona ;e povsem očitno, bodisi zato. ker ie Girauda v vodstvu afHškp vojne zamenjal Alexander in se 1e m^rda že sprijaznil z usodo politikanta drug- vrste
Francozi pcl-agoma razumeti, da se je v plašču ovce skrival najpožrešnejši volk ameriškega kupčijskega sveta. Francozi uv devajo, da bo ameriški generalni guverner za civilne zadeve avtomatsko izl čil iz javnega življeeja tudi dosedanji brezbarvni in medli videz francoske cblasti, ki se Je Se prež"vela po razb tju francoskega afriškega imperija. Kaj je potemtakem, vprašujejo otožno Francozi, s svečanimi Rooseveltovimi cbljubami, da bo spoštoval Afriko, preetiž. nedotakljivost, predpravico ,c u£tanove Franc'je?
Na vse te ugovore odgovarjajo Američani, da je bil sk'ep o ustanovitvi genera l-
. .	1*1-1 nega guvernerja potreben kot radikalno
ici zvez .nate zostave pomeni prav tol ko sreedst ti Jmučnim častihlepjem i' ne-
l/rtr '7ift/l.-cl/i tyMQrr!i	Toetintotf /sna T1_	, 4	.	. . . .
! skončnim prepirom med nasprot' s stoječimi franoo' kimi političnimi strujrimi, ki so povzroč le neprijetnosti in mnoge ovire v sv;bodnem razvoju življenja afriškega imperija, ki je že dovolj trpel zaradi pesie-djc sedanje vojne.
po kateri je toliko hrepenel in se zanjo prijavljal, ne vidi več pota, po katerem bi
v Afriki Samo po da so zelo zadovoljni da jim bodo vla-I elali žid je tipa Laguardia ali Lehmann v ! senci
kakor židovska zmaga in zasnutek one židovske države, ki so jo doslej zaman An-j gloži pripravljali v Palestina in kateri so *.e desetletja veljali vsi židovski n~pori.
Muslimanske mn'žice pa so seveda vznemirjene in zaskrbljene dočim začenjajo
Orezulodnost anglosaške propagande
Nemški tisk ugztavlfa, ča pohada Evrope ne bo megla
ustaviti nobena sila
Angleži in Američani, vedno bolj širi v korist tretjemu zavezn ku Rusiji ki ima od tega spora samo največje koristi Nespametno b; bilo zato misliti, zakliučuje korespondenca, da bi bili Angleži in Amerčani čeprav b' hoteli, sposobni preprečiti sovjetskim oblastnikom uresničenje imperialističnih sanj na evropski celini in drugod.
Angleška politična revija o komunistični stranki
Lizbona, 7. marca. s. Komentirajoč prizadevanje angleške komunistične stranke, d-i bi se združila z laburistično stranko, so politični tednik »Spectat. r« vprašuje, ali se Angl ja približuje svojemu^ političnemu polomu. Laburlsti naj stoje na straž1 tn naj ne spe. piSe revija, kajti na dnevnem redu letnega sestanka laburistične stranke v juniju bo nova resolucija a"g!eških komunistov ki zahtevajo- priključitev laburistične
nor narodov Osi n omehčat- niih.»vo voljo w ! stranke. Anglešk« komunisti. ugotavlja
1 »Spectator«, h.čejo samo izkoristiti voja-i ške uspehe Sovjetov. Trdijo da podpirajo z ! vsemi sredstvi vojaška prizadevanja zavez, ' n kcv, toda ne Angliji na ljubo, temveč Moskvi. »Spectator« se vprašuje kakšen položaj bo nastal, če bi se k munisti kon-\ čno vr nili v laburistično stranko in v njej prišli do premoči. Za odgovor na to vpra-
Berlin 9 marca s Nemški listi polenvzirajo tudi danes z anglosaško propagando, ki je usužnjena Kremi ju List »Borsenze tung« piše. d£ mcb liziraio sile Osi rezerve vse Evrope, du bi u°tva-;le nenrema^liiv z;d proti boljševizmu. Velika Brtanija :n Amerika pa istočasno mob:! zirata vse razpoložljive sile da b' nreprečili ali un čil napore evropskega kontinenta za svoio reš;tev De! tega protievrop-ske«1! nro<rama pite list. so tud; teroristična bt.mbardirania c vilneaa preb'valstva v itali iar.sk;h in nem "k h mestih in prebivaistva n» c.kupi-anem ozemlju Nič manj /,oprno kakor ta proragandna gonia v korist Moskve pa ni sTahmanje nem kega naroda kateremu si ka« io za povojor dobo drakon^ke kazni t maščevanja midte-n ko prebivalcem zasedenih ozemelj vključno one na katera nai b; Moskvp stc^nMa svoie nchlenne roke cb'jubl ajo ures n čcnie sn^^nega blagostanja Tako pr\>i kakor drugi noskus služita al- na; bi 8'už'la enemu ■amemu namenu oslab t fiz;čni :n moralni od-
horb's in zm igo Ta načr na br prav tako nron^dd ktkoT vse druge sovražne utvare Lvropa je že na pohodu :r nobena sila tega «veta pa naj bo še tako velika je ne bo mogla ustav;ti na tel poti Tudi »Deutsche Allgemeine Zeitung« pobija
iovrižno propagando, po katen na bi Anglija ____^	_
n Amerika bili zm ;žn: zaščititi demarkaciisko Sanje je treba po mnenju revije upoštevati,
črto k nai bi bila postavi lena v Evropi prot1 ter-toralnemu razš.rjenju Sovjetske zveze Rerlinsk' dnevnik trdi. da ie nrot; boljševizmu mogoče postaviti samo or« žie 'n da ie' prav v zvez s tem zan mivo ugotovti nasprot je-ki se vednr boli šin in pog'ablia med Anfi'eži n Američani zlasti po n««'ednjih govorn'škh ziavah glede na dogodke v Afrk- Politično |ip'<imatska korespondenca ^avaia danet. na <ritko ziavt- amer^krea držgvneoa podtajn <9 Sumncria \Vellesa glede na pe efe vpra8a •je amenJkh eolskih n pnmoi^kih oporišč kot predira? amer-ikeea imperalizma * svetu in trdi, da se nasprotje, ki je nastalo med
da angleSka komunist čna stranka ne cd-loča sama o svoji politiki temveč jo "odi ' komunistična interna cionala 'n ji dejansko j Moskva predpisuje vse zadržanje.
Letalska nesreča francoskega generala
Tanept 7 marca s Iz Dakarja porčaio da <e je sodelavec generala Darreaua een»ral Tri-itan smrtn' ponesreči' pn etalsk- nesreči Ubilo se je tudi ostalih osem oseb ki so b le v letalu Kmalu potem ko se je letalo dvignilo, je teščilo oa tla in se razbilo.
Vogalni steber vzhodne fronte
Borba za usodo nemškega naroda na vzho* du ni nikoli izgubila značaja premikalne vojne, piše nemški vojni poročevalci, dr. Helmut v Kugelgen. Tudi na mestih, kjer so cele armade že v drugem letu branile svoje postojanke na izvojevanem ozemlju, tam kjcr.se je bMa mesece in mesece tiha pozicijska vojna, jc lebdelo nad vojaki upanje bodočih premikov. Moč nasprotnika m globina prostora sta zahtevali operativne načrte ki zahtevajo za taksne časovne dobe in za armade potrpežljive vztrajnosti; kakor pa ostane v borcu, ki lcž: v jarku hrepenenje po napadu in gibanju, tako tudi tukaj nikoli ni zamrla zavest, da se z ribanjem doseže uničenje sovražne vojske Če je v tej zimi prišlo zopet do velikih premikalnih b tk ne smemo iskati vzroka za ta odločilni pomen v izgubi prostora bedaj «re za izčrpanje m uničenje nasprotnika in v tej borbi nima prostor nobene vloge, kakor tud: nuna nobene vloge obramba ali proti«
^Bojišč* okrog armade v Orlu se je stvorilo v b;stvu po prvi zimi na vzhodu. Tam so se Nemci utaborili in napravili Orel ^za vogalni steber obrambe proti bodočim naskokom sovražnika. Iz oboroževalnih in človeških src> dišč v Moskvi sc ie dvakrat vlil sovražn, roj _ spomlad' in polet, 1942 proti Orlu. \ ogromnih cbrambn h bitkah so prizadel, Nem-cf sovražniku hude izgube materiala m ljudi. Sovjetska vojska je dopr.nesla te žrtve v ope* rativni domnevi da se ji bo posrečilo vdreti v olebino nemške sredine in navezati tam itikc s tolpami, ki naj bi pomagale razmajati
fronto pred Moskvo.
V poročilih nemškega slavnega stana beremo zopet o obrambnih bojih na področju južno in severno od Orla. in sicer potem ko smo sledili bojem na severu Kurska ter doživeli izpraznitev Markova Proti front, ob Orlu se zaletavajo zopet nasprotnici z velikim številom ljudi m ogromno množino ma= teriala Položaj je že toliko dozorel, da je po prvih treh tednih borbe mogoč pregled. Borba se giblje sem in tja in se še ne da izreči zaključna beseda. Lahko se reče samo to. da višek bojev še ni dosežen, toda vogalni steber Orel stoji in se še ni zamajal.
Poseben pomen za nemške postojanke, ki sežejo preko Orla. je v tem. da je izpodreza* na najkrajša pot na področju od Harkova pmti Moskvi. Železnica ki omogoča v dobi odjuge prevoze iz Moskve proti Kursku m Harkovu. ni na razpolago sovražniku. Vogalni steber Orel neomajno stoji To je v resnici ponosna beseda če človek pomisli, kaj vse mora prestaiati nemšk' vojak v tem odseku Ne samo, da mora pokazati svoje voiaške zmožnosti, doprinašati mora tudi žrtve m odpovedi Boriti se mora proti snežnim viharjem ok!opn:kcm in množestvenim naskokom ter piše na ta način slavne liste v zgodovino
te vojne.	.....
Na bojišču južno od Orla preživljajo nemški vojaki dneve skoraj brez počitka. Snežni vihar je zamedel vse poti Topništva m tez*
11 -mr"-"—
Kazni za prestopke
Urad za nadzorstvo cen pri Visokem ko- 1
misarijatu objavlja:	, „ ,	I
Kr. policija v Ljubljani je od 1. do 10. | februarja izrekla naslednje kazni zaradi kršenja prehranbenih predpisov:
zaradi zviševanja cen: Podboršek Helena, prodajalka, Sentpeterska 52, 500 lir globe 10 dni zatvoritve obrata, Nemarne Matija, posestnik, Rcdine 11, naznanjen sreskemu poglavarstvu v Črnomlju; Zdolc Josipina, prodajalka, Draga 61, 500 br globe, 10 dni prekinitve obrata; Pestotnik Marija, trgovka, Prečna ulica 4, 3000 _ lir globe, 20 dni prekinitve obrata; Cucek Mira,' trgovka, Vodnikov trg 4, 3000 lir globe 20 dni prekinitve obrata; Sire* Ana, prodajalka. Albanska 29, 500 Ur globe, 8 dni prekinitve obrata; Kregar Ana, prodajalka. Riharjeva 17, 1000 lir globe, 30 dni prekinitve obrata; Derenda Katarina, Borštnikov trg 2, 1000 lir globe, 10 dni prekinitve obrata; Leskovec Vincen-cij, gostilničar, Tržaška 161, 1500 lir globe, 10 dni prekinitve obrata; Pelan Avgusta, trgovka. Kongresni trg 10, 500 lir globe; Novak Neža, gostiiničarka, Rimska 19, 1000 lir globe; Zupančič Ivan, posestnik v Črnomlju št. 110, naznanjen sreskemu načelstvu v Črnomlju;
zaradi nakupa bele in koruzne moke brez živilskih odrezkov: Dežman Josipina, trgovska vajenka, Sp. Hrušica 13, 500 lir globe;
zaradi skrivnega nakupa slanine: Tor-
kar Ernest, trgovski zastopnik, Franko-panska 27, 1000 lir globe; Strah Josip, gostilničar, Zaloška 10, 1000 lir globe;
zaradi skrivnega zakola in nakupa mleka brez oblastvenega dovoljenja: Polajnar Leopold, zasebnik. Sv. Petra nasip 2, 3000 lir globe, 10 dni prekinitve obrata;
zaradi izgotavljanja mesnih jedil na prepovedan dan: Ha b jan Marija, gostiiničarka, Celovška 41, 1000 lir globe, 10 dni prekinitve obrata;
zaradi nedovoljenega nakupa mesa po višji ceni in zaradi prodaje govedine na prepovedan dan: Strajnar Ivan, mesarski pomočnik, Potočnikova 8, 1000 lir globe;
zaradi nedovoljenega nakupa mleka: Polajnar Leopold, zasebnik, Sv. Petra nasip 2, 2000 lir globe;
zaradi prodaje vina po neodobreni ceni: Megušar Alojzij, poslovodja trgovine z jestvinami, Štreliška 33, 1000 lir globe 5 dni prekinitve obrata;
zaradi nakupa oblačilnih predmetov z odrezkj drugih oseb: Ziherl Anton, železničar. Polica 11, 1500 lir globe;
zaradi prodaje tkanin po neodobreni ceni: Urbane Franc, trgovec, Sentpetrska 1, 1500 lir globe. 10 dni prekinitve obrata;
ker niso izvesiU cenika: Vodnik Alojzija, prodajalka. Tržaška 26, 500 lir globe; Staut Katarina, fotografka, Ble:'weisova 35. 500 lir globe; Marolt Ivan, krčmar. Vidovdanska 24, 2000 lir globe, 20 dni prekinitve obrata; Bric Leopold, krojač, Blei-weisova 96. 500 lir globe.
Od 16. do 28 februarja je Kr. policija izrekla zaradi istih prekrškov naslednje kazni:
zaradi zvišavanja cen: Benedik Ivana,
trgovka. Frančiškanska 3. 1000 lir globe. Kajfež Anton gostiln:čar. Florijanska 4, 1500 lir globe. Černe Frančiška, gostilnt-čarka. Dalmatinova 15 2000 lir globe in 20 dni prekinitve obrata: Podboršek Peter. trgovec. Celovška 34 3000 lir globe. 30 dnJ prekinitve obrata: Gjura Terezija prodajalka. Grajska planota 1. 500 lir globe; Mihelič Ana. gostiiničarka. Sv. Petra nasip 37. 1000 lir globe. 10 dni prekinitve obrata; Bricelj Ivan, gostilničar
kega orožja ni mogoče premikati, dovoz je mogoč samo s sanmi. Konji se pogrezajo v snežnih zametih do vratu in ae le z muko izkopavajo iz beline. Na tej snežni ploskvi nimajo nemški vojaki na razpolago nobene zaščite pred snegom in streljajo, ne da bi vedeli, kaj pomeni zaklonišče, spanje in toplota. Po tednih borbe, ki so izčrpali njihove moči, po pohodih skozi nočne snežne viharje, po obrambi na vseh straneh še prehajajo v protinapade in potiskajo sovražnika nazaj. Gradi se nova glavna obrambna črta. Konji in vojaki vlečejo topove po snegu na nove postojanke. Od 4. do 20. februarja so našteli 20.000 mrtvih sovražnikov pred bojno črto. Razen tega je obležalo tam 68 oklopnikov. mnogo lahkih in težkih strojnic metalcev granat, strojnih pištol in drugega pehotnega orožja. Na vzhodu od Orla so med napadom na tesnem prostoru un'čili 43 sovražnih oklop* nikov. V enem samem dnevu so vojaki sestrelili 35 sovražnih letal. Pri vsem tem se je boljševikom posrečil komaj skromen vdor. ki pa je že paraliziran.
Ne bom navajal številk, zaključuje vojni poročevalec čeprav so za nas zelo utešne. Vojna na vzhodu se zdi, da je navzela podoba neizmernosti. Mladi oficirji, preizkušeni podčastniki se ne dajo omajati ker vedo. da morajo imeti moči zase m za vse svoje tovariše Tovarištvo, ki jih veže pa ie močnejše in trdnejše od neizmernosti Globoka resnost visi nad fronto, vedna odločnost Na nji &Ioni vogalni steber Orel Borba se nadaljuje.
Angleški teror nad civilnim
prefeivalstvisn v sedanji in prejšnji vojni
Berlin, 8. marca. s. »Berliner Borsen Zeitung« poudarja, da imajo terorsticni napadi angleškega letalstva na nemška mesta isti smoter, ki ga je v prvi svetovn vojni sovražnik skušal dcceči z izstradanem civilnega prebivalstva. Kakor »o bile tedai žrtve sovražnega barbarstva 700/100 Nemcev neb:rcev, to je žensk, starcev n otrok, tako zdaj Anglosasi divjajo nad naj-slabotrejšimi pripadniki nemškega nsrocla To dokazuje da Angleži v zadnjih 25 letih niso znatno napredovali ne v morali m ne v politik5. Kljub temu je bistvena -azlika med letom 1918 in 1943., zaradi katere ne more ebstejati noben najmanjš dvom glede neutemeljenosti sovražnega upanja.
Omenjajoč značilnosti ki kažejo :azliko med sedarjim položajem in položajem ob koncu prejšnje vojne zaključuje h&t: \ nasprotju s tedanjim pokžajem bstoja d.*-nes najtrdnejše ed'm;tvo med fronto m notranjostjo. Dočim eo tedai v glavncir zaradi pomanjkanja tega edinstva udare sovražnika lahko uklonili civilno prebivalstvo se danes črpa vedn: večje odporna volja iz darcev, ki jih naspret-ik n'zkotn-> zadaje prebivalstvu, k se zaveda, da končna zmaga ne bo mogla uiti orožju Osi.
r
Inž. Anton Klinar

Sredi februarja smo se spominjali upokojenega gradbenega direktorja g. inž. Antona Klinarja, ki je praznoval zlato poroko. Pred petdesetimi leti se je porodi z gospo Irmo, ki je doma z zelenega Stajer-ja. V srečnem zakonu se jima je rodilo pet otrok, od katerih je eden zgodaj umrl, ostali pa so danes vsi na uglednih položajih in so kakor oče splošno znani v slovenski javnosti.
Gospodarstvo
obrtnih predpisov
na Peči 39, 1000 lir globe, 10 dni prekinitve obrata; Zunič Štefanija prodajahca.
Cirl-Metodova 52. 100 lir globe, Peterka Franc, slaščičar, Ciril-Metodova 47. 500 lir globe; Križ Franc, posestnik buffeta na Bleiweisovi 77, 1000 lir globe. Mann-šek N'kola j, gostilničar. Prečna ul 6. lir globe 10 dni prekinitve obrata;
zaradi nedovoljenega nakupa ostankov keruze: Rihtar Ludmila. trgovka, Privoz 8. 500 lir globe;
zaradi skrivnega nakupa slanine in surovega masla: Marn Lucija, gospodinja. Tomačevo 15, 500 lir globe;
zaradi predaje surovega masla brez dovoljenja: Knavs Angela, gospodinja, Hr.b 46, 1000 lir globe;
zaradi prodaje maščob brez odvzema odrezkov: Bahovec Jos p. trgovec, Sv. Jakoba trg 7, 1500 Ur globe, 15 dru prekinitve obrata;
ker je postregla z govejim golažem in klobasami na prepovedan dan in po zvišani ceni: Lukež Ana. Vodnikova 63, 1000 lir globe in 10 dni prek:r.itve obrata,
zaradi nakupa racioniranih živil brez odrezkov: Ipavec Ana, frizerka, Šmarska 100 500 lir globe; Eker Ana, prodaja'ka. Cesta dveh cesarjev 107, 1500 lir globe; Mal gaj Ivan delavec, Trstenjakova 7, 500 lir globe;
zaradi prodaje čebule v prahu po neodobreni ceni: Menardi Cezar, poslovodja tvrdke »Celon«, Breg 20, 500 lir globe;
zaradi opuščene prijave vina: Podboršek Peter, Celovška 34. 1000 lir globe:
zaradi prodate vina brez dovoljenja: Urh Josip, trgovec Vrstovškova f',, 2000 lir globe; Braz Vojko, trgovec, Zaloška 51, 2000 lir globe; Zupan Julij, trgovec. Drenikova 12, 2000 lir globe; Lasan Jurij, zasebnik, Vodnikova 71, 2000 lir globe.
ker je opustila zabelešbo o prihodu in izdaji racioniranega bJaga- Kajfež Frančiška, gostiiničarka. Florijanska 4. 1000 lir globe;
ker ni izvesila cenika: I/avrih Marjeta, prodajalka, Štreliška 10, 1000 lir globe, 10 dni prekinitve obrata.
Sresko poglavarstvo v Ljubljani je v teku meseca januarja zaradi istih prekrškov izreklo naslednje kazni:
zaradi nakupa tkanin brez odrezka: Jernejčlč Stane, Vrhnika. 300 lir globe;
zaradi skrivnega zakola: Mehle Ana, Ponova vas, 500 lir globe in zaplemba blaga; Boh Josip. Stranska vas, 1000 lir globe; Kržič Ivan. Rakitna, 100 lir globe: Rode Franc, D. M. v Polju, 500 lir globe in zaplemba blaga;
zaradi nedovoljenega nakupa in prevoza živil: Turk Alojzij, Višnja gora, 50 lir globe in zaplemba blaga; Zavodnik Stanislava, Ljubljana, 150 lir globe in zaplemba glaga;
zaradi zvišanja cen: Drašler Karel, Vrhnika. 300 lir globe;
zaradi nepravilnega mletja žita! Jam-
šek Ivan, Zg. Kašelj, 100 lir globe in zaplemba blaga; Martinčič Franc, Grosuplje, 50 lir globe, zaplemba blaga: Mehle Ana, Grosuplje. 50 lir globe, Cunder Luka, Tomačevo, 100 lir globe in zaplemba blaga; Peterca Ivan. D. M. v Polju. 100 lir globe, zaplemba blaga. Srakar Ivan. Tomačevo, 100 lir globe in zaplemba blaga;
zaradi nedovoljenega nakupa surovib
kož: Kuhar Josipina, D M. v Polju, 50 lir globe, zaplemba blaga. Sresko poglavarstvo v Logatcu je janu-
Temu srečnemu in redkemu družinskemu slavju pa je žal sledil udarec usode. Danes počiva g. inž. Anton Klinar na mrtvaškem odru in bo popoldne ob 17. uri poromal iz kapelice sv. Jožefa na Žalah k večnemu počitku pri Sv. Križu. Inž. Anton Klinar je učakal visoko starost in je v jeseni svojega življenja lahko z zaeovodstvom zrl na veliko delo. ki ga je častno opravil. Lani 15. oktobra je praznoval SOletnico. Bil ja jeseniški rojak in je po uovršenih štu-diiah stopil kot eden Izmed prvih slovenskih inženjei jev, ki so delovali na Kranjskem najprej v službo ljubljanske mestne občine, že leta 1887. pa je prestopil v slufbo deželnega odbora kranjskega Leta •002. je bil že imenovan za vodjo dže'ne-~a s'0 v Vi "ga urada. V tem svojstvu si je pridobil velike, nenvnovne z"s'uge pri n nogi b davnih delih, ki so našo dom" -vino ž vljeniskega pomena. Najve^tnejše je po vojni izvršil likvidacijo teh*Mčnesra ilela deželne uprave. B'l ie vod^a tehničnega oddelka ter je dobil ras'ov rradbe-nga ravnafelia. Letn 1P?2 e no '><-Tv~š"°m delovanju bil na lastno prošnjo vm^koi^n.
Ve "in a iavmh zgradb crtnr^^*"0"'
v t uhi-ian' kakor na deželi, priča o tehn:čnem delu inž Antona Klnarja. Km s'.avb?nl strokovni k si ie v do'glh shižbe-nih letih pridobil rpoš^n ugled, visoko so ■ a cciM vsi tovori in scde'avci. Porebne tocji-je pridobil te^al ko ie t>° uvedbi slovanskega ura do vanja pri bivšem de-žr^n-m stivbnr-m uradu polox,l tp—eVr s1 -venskemu tehničnemu izrazoslovju. S svo-■jrn r^v.m s5 'e or^dbenj ravnate1! i**ž Anton TCjrvr u-tvaril naj!-~n§i spomin. Uglednim družinam pa velja ob izgubi crč"o r1 ranega »^-'n-kega glavarja naše cdkrito-irf^o sožalje.
živil t^avcem
Prehranjevalni z3vod Visokega kom sariata v Ljubljani obvešča vse trgovce z radon ra nimi živili, za i uge 'n peke mesta Ljub!j "ne Ja bo nakazo van ie rac:cn'ran:h živil za mesec ap-1 v G^^-ski ulici 12/1 po naslednjem abecednem redu:
V četrte* 11 mirca od A do B v petek 12 marci od C do G. v soboto 13. marca od H do Ka v ponedeljek 15. marca od Kc do Ku v torek 16. marca od L do Ma v sredo 17 mn-ca od Me do N v četrtek 18 marca od O do P. v soboto 20 marca od R do S, v po nede'jck 22 marca od § do U. v torek 23. mar ca od V do Ž. v sredo 24. marca peki od A dc P v četrtek 26. marca peki od R do Ž Razde!;evan'e racioniranih živil pa se prične v ponedeljek 15 marca iz sk'adišč I Vok Blei vvcisova cesta, in A Volk. Resljeva cesta
Pr nakazovanju bo vsak trgovec obveščen ■z katerega izmed navedenih skladišč bo prejel blago.
Dnevna dofvava mesa za bilnlke
Prehranjevalni zaved V sekega komisariata /a Ljubljansko pokrajino sporoča:
Bolnikom, katerim je dovoljen posebni dnev. ni obrok mesa po okrožnici Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino VLšt. 593/San/ 4l z dne 6. IV 1942-XX (odstavek q in r). ne pr pada tedenski obrok masa določen za vse prebivalstvo. Ko izdaiaio občinski preskrbovati! uradi bomikom dodatne nakaznice za meso. morajo dotičnemu odvzeti knjižico za meso če pa živi v družin1 ali v zavodski družini, zabeležiti v njej. da bolniku ne pripada tedenski obrok za čas. ko prejema posebni obrok mesa.
Isto velja tudi za strežniško osebje jetičnib bolnikov, ki živi stalno v zdraviliščih, ker mu po odstavku s) navedene okrožnice Visokega komisariata pripada posebni dnevni obrok mesa
arja 1. 1943. v istih zadevah izreklo naslednje kazni: zaradi povišanja cen: Kune Franc. Go-enji Logatec 54, 500 lir globe in 16 lir pristojbine;
zaradi prevoza krompirja br« predpisane dovolilnice: Meze Viljem, Logatec, 100 lir globe, 16 lir pristojbine in zaplemba blaga
Sresko poglavarstvo v Novem mestu je meseca februarja t. L v istih zadevah Izreklo naslednje kazni:
zaradi tajnega zakola in prodaje mesa na prepovedan dan in po zvišani eeni: Saje Franc, mesar. Bršlin St 17. občina Prečna. 1500 lir globe in zaplembo blaga.
zaradi tajnega zakola: Bambič Josipina. kmetica Št Jernej 8, 150 lir globe in za-olemba blaga.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani Je izreklo zaradi prekrškov obrtnega zakona naslednje kazni: Florjan Josip. Tooniška 14, 1600 lir globe; Ercegovič Marjan. Medvedova 20, 1132 lir globe in pristojbine ter zapora obrata.
za zelenjavo In sadje
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je predpisal nov maksimalni cenik za. zelenjavo in sadje štev. 4, ki velja od srede 10. t. m. naprej ln določa naslednje maksi-milne cene (vse za kg; prva številka označuje ceno v trgovini na debelo, druga pa ceno v trgovini na drobno; v oklepajih so dosedanje cene, kolikor so spremenjene;:
Česen 9.30 lire na debelo — 10.60 lire na drobno; karfijola 2.75 — 3.45 (3.10—3.60); čebula 2.65 — 3.25 (2.60—3.05); kopre (flnoki) 2.15 — 2.70 ( 3.40—3.90); solata edivija 3.50 — 4 50; solata glavnata 2.45 — 3.10 (4.15—4.95); radič 6.70 — 7.50; špinača 3.50 — 3.70 (4.60—5.40); zelena 4.80 — 5.80 (4.60—5.60); pomaranče Ia 7 — 8 (6.70—7.70); limOne Ia 15 cm obsega 3.10—4.15, za kos 0.40 (3.45—4.50, za kos 0.55); mandarine 4.85 — 5.50 (4.55— 0.20); jabolka Ia (na primer zlata parme-na) 5.90—6.80.
Gornji oenik velja le za uvoženo blago, za domače pridelke pa veljajo v prodaji na drobno maksimalne cene tedenskega mestnega tržnega cenika. Cene se razumejo brez tare. Za blago prve vrste velja le zdravo, za prevoz sposobno blago in so izločeni pridelki, ki so izobličeni, poškodovani ali nagniti ali nezadostno sočnati. Cene veljajo za blago, očiščeno zunanjih in neužitnih listov. Ta cenik mora biti izvešen na lobro vidnem mestu v trgovinah na debelo in v prodajalnicah na drobno. Grosisti morajo izstaviti kupcem račun z označbo blaga, kakovosti in enotne cene. Na zahtevo morajo tak račun izstaviti tudi preprodajalci. Civilni komisarji lahko spremenijo te cene navzdol, vsako spremembo navzgor pa mora odobriti Visoki komisar. Za proizvode, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo cene iz prejšnjega zadnjega cenika Kršitelji predpisov tega cenika se kaznujejo po uredbi z dne 26. januarja 1942-XX štev. 8 in z Ine 25. novembra 1942-XXI štev. 215.

Gospodarske vesti
~ Iz italijanskega gospodarstva. V nekaterih keramičnih obratih v Italiji so napravili zanimive poizkuse za štccirnjo z uvoženim premogom, in sicer na ta način, da material, ki ga je treba žgati najprej segrejejo z domač m gorivom do določene temperature in šele na koncu, ko je treba temperaturo zvišati na najvišjo stopnjo, uporabijo najboljši nemški premog. Ta poizkus je pokazal, da se dajo ognjenotrdm keramičn1 izdelki izdelovati z 65 odst. prihrankom uvoženega premoga. — Meta'ur-fka družba »Lombardia Picmcntesc« v Milanu je sklenila zvišanje glavnice od 20 na 45 milijonov ir za nakup delnic družbe za pridobivanje svinca in kovin SAC.
= štednja z električnim tokom v Italiji. Ital janski korporacijski minister je odredil delno omejitev uporabe električnega toka v marcu in aprilu. Potrošnja toka za razsvet-
nvo fi za gosp' dinjstvo se mora v marcu zmanjšati za 25%, v aprilu pa za 30» P aasproti decembru lanskega leta. Za Sici-I jo. Sardinijo in ostale otoke ta omejitev ne velja. Prav tako ne velja za najmanjše potrošnike. Proti kršiteljem bodo nastopali na ta na<Mn. da jim bodo odklopili električni t'k Gornji ukrep je b'l izdan zaradi tega. ker je zaradi suhega pomladnega vremena vodno stanje rek zelo nizko, kar vpliva na proizvodnjo električnega toka v hldrocentralah.
—	Znatno povečano pridelovanje s«eivja v Nemčij1. V ekviru nemškega prehran-benega gospodarstva zavzema pridelovanje cVIv-It vodno nomembneišo vlogo. V primeru z zadnjim letom pred vojno se je že lani potr šnja sočivja podvoj la. obenem na se je tudi v enakem obsegu dvigiiHa proizvodnja. Površina za pridelovanje »o-
i-f lani znaša.'a 313.000 hektarjev in se je samo v tem letu v prim ri s prej-šn 1m 'etom povečala za 48 odst. V letošnjem letu pričakujejo, da se bo pridelek sečivja še dvign 1 in so na merodainih mestih izvršili vse potrebne ukrepe, da bo na razrrlngo dovolj semena. Izredno povečanje pro zvodnje se seveda ni dalo do-:;cči na vrtni zemlji čeprav so bi1 i v ta namen pritegnjeni okrasni vrtovi in cvet-'ični vrtovi vrtnarjev. Pretežni del povečanja odpade na poljsko pridelovanje sočivja. Vrtnarski obrat! pa so prevzel! na-'oeo. da oskrbi+c potrebne sadike za pridelovanje zelenjave.
-	Pomladna setev na Hrvatskem. Hr-v sko ministrstvo narodnega gospodarstva posveča veliko pozornost letošnji pnm'adni letvi. Vsa prizadevanja gredo za tem, da. letos ne bo ostal neobdelan niti najmanjši
komad zemlje. Zgodnje pomladno vreme Je omogočilo, da so kmetje pričeli zgodaj z Jeli na polju. Letos gre skrb zlasti za tem, da se poleg krušnega žita pridela tudi čim več industrijskih rastlin. Zato je bilo določeno, da se proizvajalcem letos povišajo odkupne cene, kar pa ne bo šlo na breme potrošnikov in ne bo dovoljeno povišanje cen pridelkom. Poleg višjih odkupnih cen bodo kmetje dobivali nagrade v naravi, to je v Jotičnih končnih proizvodih, predvsem v sladkorju, tekstilnem blagu, olju, oljnih pogačah itd. Gospodarsko ministrstvo zlast i propagira saditev sončnic v vrtovih, ob ograjah, ob i^obu njiv itd. Na ta način bo Hrvatska dobila znatne količine saoičnične-ga semena za proizvodnjo jedilnega olja. Za metrslti sto t sončnega semena bodo kmetovalci dobili 1000 kun. Oni, ki bodo sklenili pogodbe za saditev sončnic, boio dobili vrhu tega brezplačno po 1 kg sladkorja za 100 kg semena in bodo imeli pna^ vico odkupiti po maksimalni ceni 2 kg olja in 10 kg oljnih pogač. Ministrstvo tudi propagira saditev buč, zlasti med koruzo, in povečanje proizvodnje konopljenega semena, prav tako za proizvodnjo jedilnega olja.
-- Pred znatnim povečanjem sladkorne proizvodnje na Hrvatskem. Kskor jc znano, ima Hivatrka samo eno sladkorno tvorn c:, in sicer v Osijeku, ki pa krije le del petrebe sladkorja. Zato je Hrvatska lani ustanovila družbo iSladorano«, ki bo zgradila dve novi sladkorni tvcrnici. Eno teh tvornic bodo pričeli graditi že prihodnji mesec, tak; da bo pr pravljena za obratovanje že prihodnjo z'mo. Hrvatska potrebuje na leto 2400 vago-ov sladkorja pri sedanjem olvegu racloniranja in mora več nego pol.vico potrebr.c-ga sladkorja uvoziti iz inozemstva. Da bi se že v letošnjem letu povečala površina, posejar.® s sladkorno peso, je hrvatsko gospodarsko min^trstvo določ!lo zelc ugodne pogoje za odkup sladkorne pese. Kmetovalci, ki bedo sklenili pogodbe za saditev sladkorne pese. bodo v jeseni dobili Z3. 100 kg po.e poleg odkupne cene 100 kun še 80 kun državne premije in na vsakih 100 metrskih stotov pese brezplačne še po 10 kg sladkorja, nadaljnj h 10 kg sladkorja pa todo lahko odkupil' po maksimalni ceni. Končro bodo lahko dobili na vsakih 100 kg sladkorne pese po -40 kg svežih ali 2 kg suhih rezancev sladkorne pese za živinsko krrno. Na pcdlagi teh izredno ugodnih pogojev računajo, da se bo v letošnjem letu s sladkorno peto zasajena površina povečala za 17.000 oralov, 12.0C0 ^ralev bo kontrah rala osiješka tvomicu 5000 oralov pa nova tvomica Sladorare. Tako bo proizvod'ja predvid;ma dosegla 1800 vagonov in bo treba uv-ziti iz inozemstva le še 1600 vagonov sladkorja. Na me-rodajnih mestih se bav'jo tudi z vprašanjem. ali re bi kazalo rezervirati vso sladkorno peco za proizvodnjo sladkerja, zlasti ono peso. ki jo sedaj potrošijo tvornice špirita.
— Pridelovanje kave v Nemčiji. Kakor
poročajo nemšk: listi, so lani v Wasenwei-ierju, najbolj topli občini v Nemčiji v južnem delu Badena ob Renu. z uspehom napravili poizkuse za pridelovanje kave. Uspeh teh poizkusov je b:l nepričakovano ugoden. Pridelek je dosegel osemkratno količino semena. Tudi kakovost pridelane kave je prav dobra. Uspeh tega prvega poizkusa je napotil številne vinogradn ke v ok~lici, da bodo v letošnjem letu sadili ka-vino rastlino. Pri tem bodo sodelovali nekateri Nemci, ki so se ob izbruhu vojn« vrnili iz Mehike in Jave in poznajo dela za pridelovanje kave. Seveda ni pričakovati, da bi lastni pridelek kave v Nemčiji dosegel pgmembneiše količine, vendar je poizkus zanimiv in zasluži vso pezornost.

Ogromna večina oglaševalcev se eferača na	cgšzsm oddelek!
luHaelja v Zzčlinjomh državah
Buenos Aires, 9. marca. s. Iz New Vorka
poročajo, da se ameriška inflacija razvija do vrhuncev, ki jih gospodarstveniki smatrajo za nevarne sedanjemu in oodočemu narodnemu življenju. Računajo, da bo v 1. 1943. krožilo nad 25 miljard, kritih pa bo komaj 16 miljard lolarjev. Za vzdrževanje cen in uspešno pobijanje tega hudega problema bi se morali izvajati ukrepi, katerih sedanji politični in gospodarski ustroj zveznih držav r.e dopušča. Protiukrepi vlade so brez učinka.
GlUS£PPE IUG0
G USEPPEJA LUGA
HA FNCISO ESCLUSIV A M ENT E PER LA SO SNELI IZKLJUČNO LE NA PLOŠČE
LE P1U BELLE CANZO.MI DEL FILM NAJLEPŠE PES.vlI IZ KILMOV
MILIARDI CHE FOLLIA — BOGASTVO IN SREČA E SENZA UNA DONNA — BREZ ŽENE
DEI QUALI S PROTAGONISTA — V KATERIH JE GLAVNI IGRALEC
MILIARDI CHE FOLLIA:
(di Lazzaro Dole) Canzone ritmo allegro CAVALLJNO CORRI E VA
(di Lazzaro Bruno) Canzone caratteristica PICCOLA MEVO* (di Lazzaro Dole) Canzone ritmo moderato MUJONARIO CHE FOLLIA
(Bixio-Nisa) Canzone ritmo allegro SENZA DNA DONNA
(Bixio-Nisa) Canzone ritmo allegro 10 NON P08S0 CANTARE ALLA LUNA
fBix,o-Nisa) Canzone ser ena ta
S. A. CETRA
BOGASTVO IN SR1CCA
(Di Lazzaro Dole) P-csem. ritem-allegro TECI KONJIČEK, DIRJAJ
(Di Lazzaro^Bruno) Pesem MALA MIMI
(Di Lazzaro Dole) Pesem riteru-moderato MILIJONAR — KAKŠNA BL.\ZNOST
(Bixio«Nisa) Pesem, ntem-allegro BREZ ŽENE
(Bixio*Nisa) Pesem, ritem-allegro NE MOREM PETI LUNI (Bixio-Nisa) Serenada
Viale Poegio Impenale 54 PIR^NZB Teiefono 22-860

KULTURNI PRECLED
Deveti sisadrJts^essi icosicert
Spored devetega simfoničnega večera .je bil sestavljen v poljudnem smislu iz skladb lahke aU vsaj laž;e vrste glasbe. Namenjen je b;i oddihu in zabavi širšega ki\ga po slušalcev ;n je tako svoj namen najbrž dobro zpolnil. Nikdo nima ničesar proti lahki ali celo simfon.čno obdelani ples i glasbi, vendar je oa večera kot celote outal na vse z:dn;e le vts nckol k. kričave m nap hnjene glasbe, ki si pr zadeva učinkovati z jako preprostimi, čeprav zv.čno vsiljivimi srecistvi. Te vrste umetnost utruja zlasti s skrajno prepr.sto obliko "'n z venomer se ponavljajočo periodično gradnjo melod je. ki od sv je enolične simetrije zlepa ne "popusti. Njen ogenj ne žge niti ne g ri s trajnim močnim plamenom, temveč vzplamt' le za hip, da očara poslušalca 23 kratko minuto potem pa zazeva zopet praznota kak r povsod ts m, kjer naletimo na površna čustva Tsti blaženi odmev od velikih umetn n, ki ga nosimo v srcih še <%olgo potem, ko so zvoki že utihnil", kje ostal? Zaman smo prslušk.vali da t> ujeli vsaj drobec, ki b; nam bil v uteiio še ogenj Dvefžkovih ritmov in tista čudo. vita prisrčna melodija oboe v Slovanskem plesu sta onemela spričo druge hrupne družb«
Našega večera ne gre motriti s »simfo n!čnega« stališča. Toča reki članek pred koncertom je pripovedoval o »cmeravi muzi«. če spadata n. pr. Beethoven in čaj-kovski k cmeravi muzi, se podpisani piav rad priglasim k »cmeravcem« in nrslim. da pri tem n'oem osamljen. Ne gre pa. da bi občinstv.; tako zavajali v napačne sodbe, ko je potrebno pouka in vodnika. Lahka glasba naj ima sebi primemo mesto, ki ji ga nihče ne krati, naj bo dobrodošla za. razvedrilo tistemu, kogar lahko razvedr-. toda naj se ne precenjuje.
V omenjenem članku je še neka deruga zmota: pod »simfon čno glasbo« ne razumemo vse tiste glasbe, ki je zložena za simfonično zasedbo (saj tudi cd skladb našega koncerta niso bile v izvirniku vse zložene za simfonični orkester). K simfon čni glasbi prištevamo danes samo resno glasbo, v glavnem simfonijo, simfonično pesni, tev, velike instrumentalne koncerte -n uverture. Prav gotovo pa ne lahke glasbe
Da so vsi skladatelji na sporedu veliki mojstri, se razume samo ob sebi Izluščiti iz mnogokrat pre igrane skladbe prvotno čisto obliko, odpraviti vse interpretacij-ske slabe manire i.n osvež ti ritmično in dinamično stran, to je bila ne baš lahka naloga dirigenta Šijanea. ki jo je s svojim sij a jn5 m interpretoci;l..kim čutom, zanesljivo muzkalnostjo i.n z močnim temperamentom dobro rešil. Zanimivo je opazovati, kako se šijanec zlahka prilagodi raznim slogom, saj se sp;minjamo njegove dej-stitve v Ero:ki, v čajkovskem, v Schuber-tu in Dvofaku. v to ko različnh slogih, ki se jim z zadnjim koncertom pridruži še slog lahke (toda po težavah gotovo nelali-ke) glasbe ki ga enako dobro in zaradi kompliciranosti v tempih še z večjo spret nostjo podaia in se v njem izživlja Orkest&i je dirigentu dokaj dobro sledil, občinstvo pa je bilo zadovoljno, da je zrana dela, ki jih navadno čujemo !e v saloni .ki zasedbi, slišalo tud; v izvedbi velkega simfon ič- j r.ega orkestra	Marijan Lipovšek. j
ZAPISKI
Dve praktični knjižici
»Predpisi o prehrani«. Glede na obilico
naredb ravodil in drugih določil o prehrani prebivalstva, ki so bili objavljen1 v raznih številkah Službenega lista v letih 1941. ia 1942., so pa še vedno v veljavi in torej ob-vezni za vsakogar, je izda! sedaj »Prevod« te predp se v skupni zbirki. Ta po snovn.n skupinah razdeljena zbirka daje pop-m pregled vseh s prehrano povezanih predpisov. ki jih je treba poznati za pravilno poslovanje" in pa da se posameznik obvaruje neprijetnih posledic, če bi zaradi nepoznavanja predp sov kršil njih določbe. Knjiga obsegaj:ča 142 strani italijanskega in prav tol:ko slovenskega besedila, se dobiva pri »Prevodu« v Ljubljani.
Nareuba o uvedbi taksnega papirja z vodnim tiskom, meničnih gol c in gclic za druge trgovinske vrednostne papirje ter o spremembi nekaterih predpisov o taksah in neposrednih davkih, o kateri smo poročali že pred dnevi, je zšla zelaj v pregledani in popravljeni izdaji kot posebna knjižica. Uvedba taksnega papirja za vloge m listine in vobče za poslovanje z oblastv* 3"d ob'astev samih je pri nas novost, ki se je treba z njo podrobneje seznaniti. Prav tako pa posegajo v naše gospodarstvo in v poslovanje javnosti z oblaatvi spremembe razn-h taks. Ker so stopili nov: predp'si ze s 1. t. m. v veljavo, bo s to knj žico obse gajočo p; 32 strani italijanskega in slovenskega besedila, ki .mu je priložena pregled. I na lestvica kolkovnih taks, vsem števln m . interesentom brez dvoma zelo ustreženo. Knjižico je dobiti pri založnici tiskarni | Merkur ali v knj garni Tiskovne zadruge v Ljubljani.
»Cerkveni Glasben k« je priobčil v pravkar izižl' trojni (1—3) "številki na uvodnem mestu nadaljevanje članka dr Antona Dolinarja »Pregled slovenske cerkvene glasbe«. Pisec obravnava nekatere naše vo done organiste: Jožefa Sicherla, Janeza Pogačnika in Karla Bervarja. Viktor Steska je prispeval članek: »Kakšno je b:lo slo vensko cerkveno petje pred sto leti?« V članku navaja v glavnem predgovor »Pesmarici«. ki jo je 'zdal celovški kapia: Ma. tija Maijar v Celovcu 1. 1S4S. — Nadaljuje se za vse glasbenike in tudi za govornike zanimiva razprava pr:f. Adolfa Grobmin-ga »Nekaj peg1 a vi j :z filozofije in fonetike«. St. P objavlja pregled največjih orgel na svetu (po italijanskem »Manuale deli* organi9ta«) Iz peresa prof. Starka Pr" mrla potekaj; koncertna poročila z vestno kronike ljubljanskih k-ncertov od 22 no-vemtrp 1. 1. do 19. februarja t. 1. Isti glasbeni kritik ocenjuje tud5 nekatere glasbeno publikacije. »Cerkve-i Glasben k« izdaja v uredn'štvu prof. Stanka Premrla »Ce-cilijar.pko društvo v Ljubljani«. Vsaka šte. vi'«a je opremljena z glasbeno prilogo V tej številki so objavljen5 Premrlovi trij> psakni »Pokropi me«.
Nova ureditev gledaliških razmer na Madžarskem. Kakor poročajo budimpeštan-ski 1 st', se bavi jo vladni krogi z vprašanjem preureditve gledalskih razmer. Predvsem bi hoteli doseč' večj- ustalitev gledališč in več5e socialno zavarovanje igra i. cev. V ta namen nameravalo predvsem cbvezn^ podaljšati gledališke konces'je od enega na tri leta: tako bi le dosegli večjo stal "ost v delovanju ?ledrl:ških vodstev m obenem bi bilo ustreženo igralcem, ki so zaradi prepogoste menjave prav posebno prizadeti.
Pomladni razgledi v priredi
Pustno vreme toplo in sončno — Krasen prizor na večernem nebu — Tako pozna Velika noč kakor letos bo šele leta 2038. — Drobni Čudeži na drevju ln grmič jn Bodite previdni z ognjem v gozdovih!
Ljubljana, 9. marca
Oblačno in sveže vreme imamo po nočnem hladu cd ponedeljka na torek. V pone_ deljek čez dan se je ozračje ogrelo na 9.6° C, ker je veter pojenjal in nam je zlasti p&puldne spet prijsizno sijalo sonce. Noč na pustni torek pa je, kakor rečeno, bila hladna in davi je bilo živo srebro 4.2° C pod ničlo. Pustni torek se torej ni veselil enako čudovite sončne pomladne lepote, kakršne smo bili deležni še pred nekaj Jnevi.
Krasen nebesni prizor se je v ponedeljek zvečer nulil opazovalcem večernega neba. Na južnozapadnem nebu je visel komaj dva dni stari mesečev srp, na desno v njegovi bližini pa se je blestela večernica v svoji milini. Najožja konjunkcija teh dveh planetov je bila sicer že podnevi, vendar je bil prizor šele zvečer očarljiv. Mesec bo rasel do 13. marca, ko bo prvi krajec. Dne 21. marca, ko bomo praznovali prvi pomladni dan, bomo obenem imeli polno luno. To bo prav zanimiva pomladna nedelja. Ker mora po koledarskem pravilu biti prvi velikonočni lan prvo nedeljo po prvi polni luni, ki sledi 21. marcu, se polna luna, ki letos ni po 21. marcu, ne more vpoštevati. Zato se letos uveljavi šele polna luna dne 20. aprila, ko bomo imeli torek in bo torej šele njemu sleleča nedelja dne 25. aprila velikonočna To bo, kakor smo že v novoletni številki povedali, najpoznejša Velika noč, ki jo je kdajkoli mogoče praznovati po sedaj veljavnih cerkvenih pravilih. Poslednji č smo imeli najpoznejšo Veliko noč samo 1. 1886., prihodnjič pa bo tako pozna Velika noč šele leta 2038., torej šele po 95 letih, ako seveda dotlej ne bo tudi Velika noč ustaljena na določeno nedeljo v letu, kakor je bilo to že večkrat predloženo na pristojnih mestih.
Popje na drevju in grmičju drami v vsa/-komur najlepše pomladne slutnje. Popje nam napoveduje pomlad. To so simboli porajajočega se življenja, ki sili na dan, k soncu. Vsak popek, čigar razvoj lahko te dni opazujemo, je drobna čudežna stvaritev prirode. Kolikšna je raznolikost popja in brsti na posameznem drevesu ali grmu! Ne dotikajmo se tega rahlega stvarstva! To naj bo prepuščeno zgolj prirodoslovcem la poklicnim vrtnarjem. Dovolj je, da lahko leto za letom opazujemo te drobne čudeže, ki nas navdajajo z nežnim zaupanjem v nastajajoči prerod vsega stvarstva.
Bodite previdni z ognjem! Kakor vsako pomlad, moramo tudi letos opozoriti sprehajalce, naj v gozdovih in parkih ne odmetavajo gorečih vžigalic ali cigaretnih ogorkov in naj za zabavo ne kurijo Ognja. Drugod imajo v tem pogledu stroge kazenske določbe. Tako prepoveduje nemška naredba vsako nevarno dejanje v gozdovih ali izven njih, kjer hi lahko nastal požanr. Ni dovoljeno, nositi s seboj ognja ali odprto luč ter odmetavati goreče ali tleče predmete; niti kajenje v gozdovih ni dopustno. Nemški listi od nedelje do nedelje opozarjajo izletnike na to. Sežiganje ležečih ali nakopičenih odpadkov in ploščinsko požiganje zavoljo krčenja zemlje je dopustno samo z dovoljenjem gozdarskega nadzornega oblastva. Nemška policija ima stroga naročila, da pazi na vpoštevanje teh predpisov. Prestopki se kaznujejo z nepopustljivo strogostjo. Navajamo to samo za vzgled, kajti kar korisiti tam, tudi pri nas ne more škodovati. Milijonske vrednote pri-štedimo, če varujemo gozl!
ronlka
*	Smrt dveh polkovnikov na ruskem bojišču. Po vesteh iz Rima je padel na ruskem bojišču polkovnik Enrico de Gennaro, poveljnik 82. pehotnega polka. Bil je rodom iz Torreanunciata ter se je že v svetovni vojni izkazal na bojišču. Drugi pol-Kovnik, ki ga je dohitela smrt na vzhodni fronti, je poveljnik 52. topniškega polka »Torino« Ulisse Rosati. Padel je v bitki na dan 24. decembra lanskega leta.
*	Nov komisar rimske svetovne razstave. Uradni list rimske vlade objavlja dekret, s katerim je imenovan princ G. Borghese za novega komisarja svetovne razstave v Rimu. Princ Borghese je bil poprej guverner rimskega mesta.
*	Svečana maša na dan 4. obletnice usto-iičenja Pija XII. Dne 12. marca bo v Vatikanu, v sikstinski kapeli, svečana maša za četrto obletnico ustoličenja papeža Pija XII. Službo božjo bo opravil dekan kardinalske-ga zbora Granito Pignatelli .li Belmonte.
t- Smrt advokata Nuvolonija. V Rimu je umrl advokat Luigi Nuvoloni, eden najbolj znanih mož izza parlamentarne dobe na Montecitoriu. Bil je prvič izvoljen za poslanca, ko mu je bilo 21 let ter je ostal ljudski zastopnik v rimskem parlamentu celih 43 let. Dosegel je razne visoke čaistj in se je živahno udeleževal javnega življenja v Italiji.
*	Državni podtajnik Albini v Milanu Državni podtajnik za notranje zadeve Albini se je te dni pripeljal v Milan, kjer jc imel posvetovanja s prefekti nekaterih pokrajin Italije. Obiskal je tudi uredniškt prostore »Popola d'Italia«, kjer se je poklonil spominu Arnalda Mussolinija.
*	Inšpektor za radio in televizijo. Minister za ljudsko kulturo je imenoval prof. Amadeja Tostija za inšpektorja za radio in televizijo. Doslej je opravljal inšpekcijske posle na imenovanem področju Eksc. Giuseppe Pession, član Italijanske akademije, in siccr celili osem let.
*	Uspeh nove italijanske opere. V gledališču Sociale v Mantovi je bila te dni prva uprizoritev nove opere »Lancilotto del Lago«. Avtor opere je skladatelj Pino Do-nati, ki je osebno lirigiral svoje delo, libreto pa je napisal Arturo Rossato. Listi poročajo, da vsebuje »LancUotto« moderne glasbo, ki pa ne kaže hib modernizma.
*	Smrt bolgarskega konzula v Milanu. Bolgarski konzul v Milanu dr. Jurij Saraj-lijev je umrl nenadne smrti dne 3. t. m \ ženevi.
*	Arhiv stare rodovine prešel v državn0
last. Italijanski državni arhiv v Rimu je te dni obogatel svojo zbirko z arhivom stare rodovine Lante Della Rovere. RoJovina je znana v Rimu že izza leta 1400.
*	Smrt znanega botanika. V Bologni je umrl profesor Eugenio Baroni, docent za. botaniko na ondotni univerzi. Pokojnik je napisal okrog 100 del iz svoje stroke ter je bil med črnimi srajcami, ki so se takoj prilružile fašističnemu gibanju.
*	Nadomestitev moških z ženskami v R:-mu. V Rimu so bili z dnem 1. marca nadomeščeni vsi moški od 18. do 53. leta starosti v kinematografskih, gledaliških podjetjih in zabaviščih z ženskimi močmi. Do
Eadio Ljubljana
SREDA, 10. MARCA 1943-XXI.
7.30 Slovenska glasba. — 8.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba. — 13.00 Napoved časa.
—	Poročila v italijanščini — 13.10 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Orkester vodi dirigent Gallino. — 13.45 Operna glasba na ploščah. — 14.00 Poročila v italijanščini.
—	14.10 Operna glasba na ploščah. — 14.30 Koncert tria »Emona« — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 17.15 Koncert pianista Marijana Lipovška. — 17.35 Pisana glasba. — 19.00 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slovenšč:ni. — 19.45 Valčki, polke, mazurke. — 20.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dogodkov v slovenščini. — 20.30 Radio za družino. — 21.15 »Devet Beethovnovih s;mfon'j«. — 22.00 Predavanje v slovenščini. _ 22.10 Veselo glasbo vodi dirig«=>nt Gallino. — 22.45 Poročila v italijanščini.
P^SR^HBHI'	..-J1BP
• .. - s-.	- » -
V" ■ - ■•■■ ■' ; jO?,;: i:. & j :;.:; J: '?;>; 'f gfe ¥;; ^ ■>. , * . - , -
- v v
Quadrlmotore amertcaao abbattnto dalla nostra artlglierla nI fronta Ameriški četveromotornlk, ki ga je na tunlškem bojifiču sestrelilo italijanske
1. aprila bodo zamenjale ženske tudi Se redke sprevodnike v tramvajski službi. Mo- j ški bodo dobili zaposlitev v podjetjih za i vojno proizvodnjo.
• 295.000 Ur je pohabila v tramvaju. V Genovi je pozabila Izabela Scaffaro v vozu cestne železnice torbico z 295.000 lirami gotovine. Imela je srečo: tramvajsk' uslužbenci so torbico našli in jo vrnili prizadeti, ki pa je seveda morala cdšteti zakonito najcienlno.
« zaradi kraje med letalskim napadom obsojen na 8mrt. v noči na 2. marec je 35 letni Ha.cs Dobroszcz.vk v Berlinu med letalskim napadom iz neke goreče hiše odnesel sveženj z nakitom, oblekami in nekaterimi drugim5 drobnimi stvarmi £ ženj je v vsej naglici spravila skupaj neka stanovalka goreče hiše. V njem je bilo vse. kar je megla rešiti od svoje imovine. Tatu so kmalu zsledili 5n ga je še isti dan izjemno sodišče obsodilo na smrt. Sodba ie bila takoj izvršena.
IZ LJUBLJANE
u— N°vi grobovi. Včeraj popoldne je po romal iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na I pokopališče pri Sv. Križu g. Karoi Rri&tan. knj govez v fskarni »Merkur«. Star je bi) ;ele 51 let. V mlajših let;h je s: deloval v gledališču in je bil na gla u kot doher basist. Zapustil je tri osirotele otroke in dva irata. — Nadalje je umrla v Ljubljani ga. larija Pirčeva, po rodu Homovčeva so->roga lesnega trgovca. Zgledno ženo in ma-ftr so sprenrl včeraj -b po-i 16 uri iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Kritu. -iz kapele sv. Petra pa je včeraj ob 17. uri nastopila zadnjo pot ga Rarolina Kotnik"-va, rojena Fa.b>jančičeva, vdova po fotografu. Zapustila je hčerko in sina. — V vis k5 star sti 94 let je umrla v Ljubljani ga Uršula Po^krajSkov3-, rojena Z<ln kar jeva, vdova mag'Vratnega ekonoma. Za njo žalujejo trije vnuki ir pravnuk. Z3dnr. pot je nastopila včeraj ob 16 iz kapele sv Marije na Žalah k Sv. Križu. — Po čteljSem bolehanju je preminul bivši ljubljanski odvetnik dr. Albjn Suyor. K zadnjemu počitku b do rajnkega cpremi"' v sredo ob 16 iz kapelice sv. Nikolaia na žal-h na pokopališče k Sv Križu. Pokojem naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa iz- ! rekama n?š° iskreno sožalje! | Žalni venci, poročni šopki, aranžmaji in j • cvetje	»»ROŽA«« cvetličarna ;
u— V počastitev spomina blagopokojne- ; ga župnika g. Janka Barleta sta darovala : gg. Ela in Karel Prelog. Ljnb"ana. ^00 iir j Društvu slepih v Ljublja"J. Iskreni hvala!
u— Sv. mnSa zaduSnlca za velrč.ostltrsra gospoda župn!ka Janko B"rl~ta se bo bra^a v četrtek 11. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Jakoba.
u— X. simfonični koncert letošnje sezone bo imel naslednji sp~red: 1) šantel Suita za godalni orkester Prva izvedba cb priliki 60 letnice umetnika. 2) Tardin-: Koncert za violončelo in orkester v D-duru. Solist čenda šedlbauer; 3) Schubert: Rožamunda. Predigra; 4) Liszt: Prelud:ji S mfonična pesnitev. Koncert simfoničnega orkestra bo dirigiral dirigent Drago Mario
JL ČINE UNION V Kim
JROSEGUONO LE REPLICHE OT FILM
VAD M.JT^T^	ZE
šijanec, vršil ae bo v ponedeljek, dne 15. t. m. cb pol 7. uri zvečer v veliki unionedd dvorani. Predprodaja za ta koncert se bo začela danes v sredo, dne 10. t. m. dopoldne ob pol 9. uri v Knjigarni Glasbene Matice. Predprodaja pa je ločena, tn sicer tako, da so v sredo v predprodaji samo sedeži v četrtek pa stojišča. Da ne bo težav z drobižem je cena za državno in občinsko takso prišteta k ceni za sedež odnosno stojišče in so cene za posamezne sedeže: 20, 16, 14, 12, 9 ln 8 Mr; za stojišča 6 lir, za dijaške vstopnice 4 lire.
u— 15. marca se zopet prične pouk klavirskih harmonik pri Alfonz Breznik, Cesta na Rožnik štev. 29.
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so zadnje dni sprejeli spet več ponesrečencev. S kozolca je padel in si zlomil levico 4 letni posestnikov sin Jože Zupančič lz Do* brunj. S ključem za vijake se je po nesreči udaril po obrazu 37 letni železniški ključavničar Miroslav Oblak iz Ljubljane. Desnico si je zlomil pri padcu 9 letni sla usnjarja Drago Zupančič lz Ljubljane. 42-letnemu delavcu Alojzu Goričarju iz Ljubljane je brizgnila v obraz vrela tekočina, tako da je močno opečen. Desnico si je zlomil pri padcu 30 letni litograf Miko Kržšnik iz Ljubljane. Z Isto peškodbo Js iskal zdravniške pomoči v bolnišnici 15 letni sin delavca Danilo Košir iz Ljubljane. Iz Ambrusa se je pripeljal v bolnišnico 32-letni pccestnik Janez Papež, ki si je pri padcu z voza zlomil desnico.
H. P. Jacobsen:
»BORBA Z BOGOVI"
Roman se dogaja pred 3500 leti, ko se Je na Egejskih otokih začela razvijati prva civilizacija na evropskih tleh. Njegova vsebina je nepretrgana veriga dramatično napetih dogodkov, ki jih Je pisatelj nanizal tako mojstrsko, da bo čitatelj rad ponovno posegel po knjigi in jo vedno na novo z užitkom bral.
Roman bo izšel v zbirki »Dobre knjige« sredi tekočega meseca.
Dušan Lokar f
Presunljivo je odjeknila med
prijatelji ln znanci vest, da je aa zapustil solzno dolino mladi, mnogo obetajoči Dušan Lokar.
Bil je ponos svo>jh staršev ia _____
vsega širnega sorodstva, zgleden, norijtv že kot otrok, učenec la dijak realke, fcjar je maturiral leta 1938. in se noto posfcMi mornarici. Morje ga je vedno prirlačorsto


LIL!A SILVI
ROBERTOVIH A IRAJEMA DILIAN CARLA OEL POGCIO
Iz Gorenjskega
Pokrajinski vodja v Kamniku. Pretekli te'.en je koroški pokrajinski vodja in državni namestnik dr. R a i n er za dva dni obiskal kamniško okrožje, kjer. je pregledal i-jizne ustanove ter je imel razgovore s predstavniki uradov in Stranke. Sprejel ga je okrožni vodja Pilz, ki mu je svečano obijubil, da bo Stranka na tem ozemlju vse st- •rila, da bodo uspehi enaki kakor doslej. Nat >je zbranim predstavnikom Stranke iz-pregovoril vitez železnega križa major Schmi It, ki je spremlja! dr. Rainerja po Gorenjskem. Opisoval je namere boljševi-kov ter pripovedoval o svojih doživljajih v Nogajski stepi, na Krimu in o borbah za Sevastopol. Nato je govoril dr. Rainer.
Delovno zasedanje v Radovljici. Okrožni vodja din Hcclisteiuer je nedavno sklical svoj štab v okrožni Dom Stranke v Radovljici. Ko so skupno zapeli pesem »V vzhodni veter dvignite zastave«, je dr. Hochstei-ner sporočil nekatere osebne spremembe v štabu. Z veljavnostjo od - 30. januarja 1943 so na Gorenjskem postavljeni trije oddelld Hitlerjeve mladine in sicer v Radovljici, Kranju ina Kamniku.
V	Poljanah je bilo sklicano glavno zborovanje. na katerem je govoril okrožni štabni vodja Pardatscher o sedanjem položaju. Poročilo pravi, da je pojasnil marsikaj, kar mora vask Gorenjec vedeti.
čarovnjak Eperny je prišel na Gorenjsko s svojo skupino ter prireja predstave pod okriljem organizacije Kraft durch Freude. Te dni nastopa v kranjskem okrožju.
Iz Spsdnje štajerske
Kopališče v Laškem bo še nadalje zdravilišče za revmatične bolnike. V smislu določb o delovni skupnosti za pobijanje revmatlzma na štajerskem bo Laško po sedanjih preureditvah v kratkem nanovo odprto ter bo služilo omenjeni delovni skupnosti. Namen takih delovnih zajednic. ki se po naredbi državnega zdravstvenega vodje snujejo v vsej Nemčiji, je praktično pobijanje revmatlzma. Na štajerskem so bila že izvršena nekatera pripravljalna dela. S podporo deželnega zavarovalnega zavoda v Gradcu so bile doslej na štajerskem ustanovljene opazovalnice za revmatizem, da bi revmatiki čim prej bili deležni kliničnega opazovanja in zdravljenja v Laškem.
V	Slovenski Bistrici je bilo veliko zborovanje, na katerem je govoril zvezni vodja Helmatbunda Franc Steindl. Razložil je gesla, po katerih se zdaj razvila delo na Spodniem štajerskem.
Upravitelji kmetijskih poklicnih «ol na Spodnjem štajerskem so se sestali ln poročali o dosedanji izvedbi delovnega načr-
in ves se je predal svojemu poklicu, vojni akademiji je bil med najboljšimi gojenci, priljubljen med tovariši, ki so ma nadeli šegavo ime »bačvica«, a mlajSl du-. brovniški svet ga je nazival »lepi boklc. Cenjen je bil od predpostavljenih, ki so upoštevali še zlasti, ker je bil nadarjen risar, kar cel umetnik. Hitro je napredoval in pcstai poročnik korvete.
Ko se je vrnil domov, je živel le ▼ krogu svojcev, ki jih je osrečeval s svojo edta_ fctveno milino in dobroto.
Bil je dečko, kakršnih ni mnogo. Mords je moral prav zato podleči, saj so plemenite duše navadno najhitreje ogrožene, ftel« 24. januarj-a letes je dopolnil 23 let!
Pjemen ti značaj, ki ga je odlikoval vss življenje, se je izkazal tudi ob smrti, ko je sam tolažil žalujočo okolico in naročal, naj vsem sporoče, da naj se mu eprosti, če je kdaj kol; koga prizadel. Z nasmejanim licem ee je poslovil od zemskega življenja in sedaj sp: lep 5n veder, kakor da je šele v smrti našlo zadoščenje ubogo mlado telo, ki bo da.-os cb 15. uri pri Sv. Križu našla svo.e večno domovanje.
Težak udarec je zadel zelo preizkušene stsiše in vse, ki so ga poznali in 1juM;i. Izrekamo jim odkritosrčno, toplo sožalje!
ta na teh šolah, ki imajo tudi internate. Dobili so nova navodila za nadaljnje delo.
V rudniški restavraciji v Trbovljah J« bil sklican zbor tehničnih in trgovskih uslužbencev trboveljskih podjetij. Rudniški ravnatelj inž. Koller je govoril o vprašanjih obratov, politični govor pa je Jmel okrožni vodja Eberhardt. Razložil je, zakaj je Nemčija šla v vojno in kako ae je zrušila Jugoslavija. Nato je razložil, hate-re obrate je treba zapreti in kakšne so službene obveznosti nameščencev.
Mladinski prosvotarji so zborovali v Mariboru. Po pevski uri je predaval rodja Schvveizer o prosvetnem delu mladine r totalni vojni.
Graško deželno gedališče Je gostovale 4. t. m. v Ljutomeru z veseloigro »Kadar pojo petelini«. — V Slovenski Bistrici se je ustanovilo društvo gledaliških prostovoljcev ki se bo 13. maja prvič predstavilo z veseloigro »Iz kmečkega življenja«.
Iz Hrvatske
Stanovanjska palača za zdravnike lo ničar.je poleg bolnišnice za kužne lioleaii je bila te dni dograjena in zdaj opravljajo še notranja dela. Stroški znašajo 4 milijone kun. Zgradilo jo je podjetje arh. Vladimir Cerina. Tako je Zagreb dobil še eno lepo, sodobno palačo.
Za župnika v Vinkovcih je bil svečano ustoličen prof. Josip Pavlovič, začasni prelsednik duhovnega sodišča v Jafloovu.
Proslava 251etn»ce UFE je v Zagrebu združena s celo vrsto prireditev, katerih pokrovitelja sta Siegfried pl. Kasche, izredni poslanik in opolnomočeni minister, ter mestni načelnik Ivan VVerner.
O novi nakladi hrvatskih državnih ™»»»if je objavil Hrvatski filatelistički vijestnik poedinosti, ki bodo gotovo zanimafle tudi naše filateliste.
Policijska naredba o popisu Židov. Zagrebško policijsko oblastvo je objavilo: Vse osebe, ki po zakonski olredbi o plemenski pripadnosti veljajo za Žide in stanujejo na področju mesta Zagreba, se morajo ta teden ponovno zglasiti z vsemi osebnimi izkaznicami pri policijski oblasti v Djordjevičevi ulici. To velja za vse Žide ne glede na dJ> žavljanstvo ali morebitno prekrstitev.
""" GLEDALIŠČE """
DRAMA
Sreda, 10. marca, ob 17.: Oče naš... Izven. Cene od 15 L navzdol.
OPERA
Sreda 10. marca ob 17.: Zemlja smehljaja. Red Sreda.
S P O R T
Največja sr^sia dvorana v Evropi
Športni prcstcri ixi stadioni so pri nas doma tako redlci — prav za prav bi morali reči, c1 a pravega ln res takega, kake* ga zahteva moderni šport v vsej svoji raznolikosti, še nismo dogradili — da so naše predstave o taki nap-avi bolj manj nejasne. Se bolj nejrsna pa je slika, ki bi jo rr.dj ime* i v mislih, kadar — posebno v zimskih senonah — pišemo In De-Icžirno športne novice iz kritih prostorov, iz tako imencvm"h športnih dvoran, kjer se po naprednih državah in velikih športnih središčih vrstijo vre mogoče speitne prireditve ne glede na letno debo in vsnko-krrtno naklonjenost nebešiiih vremenarjev.
Ena izmed največjih — ad recimo kar največja sp'°h — športnih dvoran v Evropi je slovita s>Drutschlandhalle« v Berlinu. O tej edinstveni fjportni napravi pod streho Citrmo tele podr:bne podatke:
Prostor, ki ga pokriva ta športna pozor-nica meri 150 m v dclžino in 100 m v š'-rino, ra-de'i'n pa je tako, da gre vanj okrog 20.C00 gledalcev. Svefoiba za to ogromno dvoren? dajejo električne žarnic?, katerih neprešteta množica dosega do 90.000 vatov meči, za ureditev vse razkošne razsvetljave pa so porabMI odn. vložili okrog 70 000 m električne žice. Po dvcranl je nameščen'h 75 zvočn'kev, ki prenaSajo vsako podrobnost z odra cdn. ttkmovališča v zadnji kotiček te mogočne arene za vsako vreme. Pri vsaki prireditvi je na delu najmanj 100 posebnih nadzornikov, ki ski cijo /.c ; ei in » d^eiajo določena mesta obiskovalcem. Poleg dvorane .'e »samo« 56 s'ačilnic, v gostinskih prostorih je pripravljenih n'č manj kakor 40.000 kozarcev in 90.000 krožnikov. In kaj še drugega vse!
Ta športna dvorana služi razen v športne namene tudi za razne druge javne prireditve velikega obsega, pelifčnega, prosvetnega ali gospodarskega z^ača^a. Letos na zimo je gostoval pod ctreho »Deutsch-landhalle« eden najboljših c'rkusov, ki je večer za večerom poinil veliko hišo.
V TREH VRSTAH
Madžarski boksarji oe kar dobro počutijo v Švici. Ne samo zaradi tega, ker so na nevtralnih tleh temveč še bclj zaradi tega, ker zmagajo, kamer pridejo. Drugič so zmagali v Baslu z 12:2, v nedeljo pa Se enkrat z 8:8.
Madžarska teniška zveza -ie imela občni zbor in tam so sklenili, da bi Mn.dsari letos prav z veseljem organizirali tekmovanje za evrrprko prvenstvo. Seveda r~čuna->'o, da bi imeli na takem turnirju obrane vss najboljše igra'ce iz vsa Evrope. bo taka prireditev tudi i?ved'jiva, je spričo zadnjih ukrepov za omejitve v mednarodnih športnih odncšrnih nekoliko dvomljivo.
Na švedskem so pred kratkim vrtlli za-r.imiv in poučen film. ki kaže, krko naj bi živel teniški igralec in tudi razne načine treninga ki dvignejo nerodnega začetnika do dopadljive forme. Trak je tembolj privlačen zaradi tega, ker sta glavni vlogi v njem poverjeni znanemu pr"kt'ku igralcu Schroderiu in še drugemu teniški-mu mojstru, misterju G., za katerim pridevkom re skriva sam švedski kra1!.
V Angliji se zmerom češ5e pojavljajo v tekmah nogometnih prcfcs!cna!cev komaj dobro odrasli fantiči stari 14 let a1! k~maj toliko. 2e samo to pove dovo'j, kako dalce so padli angleški spertni klubi zdaj, ko za noben denar ne morejo najeti tak'h ljudi za svoj t al jo Imenovani šport, da bi res p:tegnili.
jfllMlHENTE - PRIHOOMll SPORED
one ufjjioN
LJUBAVNI
NAPOJ
MALI OGLASI
I j i' J
llL
Kdor l tče »lužbo plafta «» »»Ko oest-» L —JO a dri Iti prov takso —.60 za da Janje naslova aH Slfro L 2.— Najman.16'. iznos za te oglase Je L 7 — — Za ženim Id dopisovanja J« plačati ca esako besede L 1.—. za *«e druge oglase L —.60 za besedo. za drt tn prov takso —.60 za dajanje naslova ali Slfro L 3.— NajmanjS' l*nr» za te oglase la 1» 10.—
Opremljeno sobo
z uporabo kuh nje ln kopalnce za dve osebi, liem. Ponudbe odd. Jutra pod
Zemljišče
se proda na iJOienjskem. Ponudbe na ogl. odi. Jutra pod »Cas Je zlato .
3920 20
na ogl. »C sto*. 3834-23:i
Volčjaka
č;stokrvnc-ga, 3 do 5 mesecev starega, kup m. Ce so mladiči Se pr. materi, tudi počakam. Ponudbe na podru>n co Jutra v Novem mestu pod »Vol-čjak .	3902 27
Imp egata — contablle — datt lografa perfetta — pila e serive sloveno — offresi
Uradn ca — knjigovoiki-nja — perfektna daktl-logrnfka — govori in p še slovensko — išče s'užbo
Cassetta 11951 Unione Pubblicita ItaUana - Trieste
HARCHERlTAf AR0SI0 ARMAHD0 FALCONI ROBERTO VILLA

APAČEN NASLOV
—	Gospod doktor! — zakliče mlada žena po telefonu, — pridite takoj! Moj mož ima hudo vročino — če se re motim petdeset stopinj.
—	Kaj? Petdeset stopinj'
—	Da, mislim da še več.
—	Ce je tako, pa poki čite raje gasilce.
• • »
OSAMLJENOST
—	Pravite, da ste osamljeni v našem mestu. Kaj r imate nobenega sorodnika?
—	Saj v tem je vsa nesreča, da jih imam mnogo.
Učiteljica: — Ce rečem »jaz sem lepa«, kateri čas je to?
Učenec: — Pretekli, gospodična.
Hišni posli
i&čeio s/uzbe
Hišo ali vilo
v Ljub jan . bie.i p^sre dovaica kup m. Ponucibe n,i ogi odd Jutra poa »COO.OOO-	365320
Dekle
z gospodinjsko šolo, zmo žna samostojnega gospod njstva, iš!e zapo-sl tve za čez dan. Naslov Ambrožev trg, traf ka.
3907 1
HiŠlil posli
flnhiin aluihn
Pcstrcžnico
mlajio, pr.cno, zmožno ne!:aj kuhe in drug h del. dvočlanska dru-ž na. Naslov v ogi. odd. Jutra.	3912 la
Dekle
nrdno in p;.»tcno. iSiem za prodijo zelenjave in drug h del. Naslov Jam nik. Gallusovo nabr. 25.
3310 1.1
Otroški voziček
Jportn:. z mo.n mi gu mami. prod im 400 I r. I 1'ureber, Vodovodna ce- ' .sta 62.	3901 6
Dve blagajni
s;stemi Wertheim. sred n!eve!'ki v najbo'Jšem stinju prodi ABO, Ljub ljana Medvedova c. 8 (poleg kolodvora SVtn).
3093 6
Parcele
že od 23 th<o u proda real pis.irn« Pristavec trmjo Ljubljana Ce sta Arelle Rea St 3 i bivša Gosposvet.ka ce sta)	.7.235 M 20
Vajenca
za pleskar ko in sobosli-krsko obrt sprejmem takoj. Hleb* J.. Cinkar '"vo nabrežje 21, T.lub-IJana.	366/ 44
Radio!
Izrabite ugodno pril;ko. da zamenjate Vaš rad o aparat pri tvrdk. Ph nps-Rado D Zriršek. Ljub-lana Ulica 3. mala 6.
3913 9
Radio!
Kup mo rad o aparate iz uradne hranbe. Interesenti naj se zglase s po-trdlom me-tnega ncg'a-varstva pri tvrdki Ph 1 pi-Rad o D. Zr miek. Ljub-ljann. Ulca 3 mija 6. k; bo t?koJ dv'gnii9 pn i. rat iz hranbe. 3914 9
mmm
Vsem interesentom
iporo.amo, da si o prejeli v zalogo pihištva v š'šk:, Go^pofevetska cesta 95 nek.tj prvovrstno iz delan h kuh n}, spa'n c n Jed ln c. Brezobvczen ogled vsak dan od 14. do 15. ure.	3901 12
Hišo
v Be2 grajskem okraju, novo enonadstropno. tn-st.inovanj-ko. z 300 kv. m vrta prodam takoj. Suto re^ne p>onudbe na o'', oddelek Jutra poa »640<.	3916 20
Hišo
dvostnnuvinjsko ob Do-lenj k cesti, tostran meje proda r. za L r 80 000 Po zve se Rudn k 62.
3909 20
Gospodinjo
pr dno. p~._,i*no. cd 40 do 45 let. iš.-em Ponudbe na ogi. odd Jutra pod »Po<e=tn k n čast 1 n č.tr .	3922 25
Uradnik
s stalno >iu^t>c. dobiv. sr.-en. žei. znanju rar. žen tve s samostojno gn s pod f no ali vdovo rte 35 let. Predno>t imajo ? Instnm stanovanjem Ponudbe z n.is'ovom na ogl. odd Jutra pod »CvetoOa pnmlad«.
3931 25
Gluibitd
Saxofon
Alt kup m. Naslov »Fot-^ Vllar« Logatec. 3380 26
Psa Foxterierja
1 do 2 leti starega, čiste pasme kupm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fox«.	3919-27
Najditelju
po^i...___..a uajd teiju
knj ge »Als wj- am l a-stauden< cxi p.u-teija Hans d. Goio, Ver-lug Herman Lunsbruclc, dam lepo nagrado. Javi naj na PočkaJ, trgjv.n* I. C. Mayer, Ljubij .na.
3583 28
Il t > & ~
•' T.
a
t&l
? = Ui
- |« m
2 S i ?
li * ž a £ p S t
S I 9 g
- -S <> >
H •a u .
a
S
Ročno uro
/ji-imke	sem izgu-
bi! od Pošte do Del. loma. Najd telj naj Jo rrne proti nagradi n» Boc. Tavčarjeva 4, krojač.	391■ 28
r
nformacije
Pr jave za
umetno valenje
:>rejema Ahčan, Ižinik* 118.	3915 31
Malo aktovko
s propustn.co ja osebno zkazn co sem izgub.la v Trebnjem na Dolenjskem. Prosim dotiinega, ki Je na'el, naj s' denar in vse drugo obdrž-. samo dokumente naj mi vrne proti še enkratnex znesku v nagradi na naslov, ki Je na izkiznc'.
3903 28
Pridelki
Rumeno korenje,
rumeno kolerabo m krmilno peso kupuje uo-
spod r:ka zveza LJubljana, Bleiwe.sova ce<ta 29.
393 J J*
Gosja jajca
sveža, za valjenje, iščem. Ponudbe na og1. ^d. Jutnt pod »50«. 3913 37
Po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, nas je za vedno zapustil naš nepozabni, iskreno ljubljeni mož, oče, dedek in brat, gospod
fes
PREMOG DRVA ' L Pogačnik
LJl li LJANA
Bohoričeva ulira 5 Telefon 20-5i»
Žimo za modroce
vi.uli kvai.tat kup te že od 32 Lir nnprcj pr »Z ma«, M lan Jnger, nehan čna pre5 ln ca ži me. Trovna Sv. Petra 17. pr&dilnca: Fu'ne
•I 237 M 0
RToSlsa obleka
(predvojno b'ago) za srednjo po-tavo. čev'J; td. prod m. Str-s-ma. ( yer1ev.-i 8 1 levo. 3920 12 .
Krznen p!a"5
>Bor no t zimcnjnm z.< rtruTi krznen p'a*'!. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spreme
3321-13
Moško cblcko
Ino, iz r. ijbr.'J.V-/a b'a-sa. kot novo. pr dum. L-.pajne Tržaika 19.
3:i7 13
Undici erbe pef cvrere intesfino, jlomaco, 3 • reni
Enajsl zelisc za zoravljenje črevesja želodca.
jeter in obisli l. 4.68 U SCAT01A l. 0.73 IA BU3TA COH 4 DOSi L4.«9 ŠKATLA - L 0.73 ZAVQIČEX i 4 DOZAMI
tab. G. KANZONI & C. • MO.EKO vic Vola S
I
!>h!bjiwiiiiri^.itmw*^ftowtnhibet!ih'''inigb«wn wnBi:.!r"n 1 'nuiiivuii iinniiinifiiniii u ^
f SCARAVATTI SERfKNTI S. A. f
3	PADOVA	I
§
| SementJ di Ortagg. — Foraggt. ecc | | Semena ta /.elcjavo — krmila itd
J Cluedere offeite - Zahtevajte ponudbe i
gradbeni direktor v paketu
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 10. t. m. ob 5. uri popoldne z Zal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja.
Po želji pokojnega se cvetje hvaležno odklanja v prid dobrodelnim ustanovam.
LJUBLJANA, JESENICE, dne S. marca 1943.
Globoko žalujoči: IRMA, soproga — ANTON, HERMAN, PETER, sinovi — JOSIP EVA poročena OnOSZl", hčerka — ter vnuki in ostalo sorodstvo
£■ - „-- T-	- j
«.1 ■ - .. -- -j/. ;
SINDIKAT LOKALNUI ŽELEZNIC V LJUHLJAKI
javlja, da je prem"nul dolgoletni in zaslužni član uprave lokalnih železnic
gospod
gra^bgtEl fillrektcsr v pzlz*
Zaslužnega člana naše uprave bomo ohranili v častnem spommu. V LJUBLJANI, dne 9. marca 1943.
Sittdflsat I©fcstn!h žs!szr£lc v Lfizt^aia]
Zapustil na«? je danes po dol?em bolehanju naš preljubi in nepozabni oče, stari oče, tast in stric
bivši odvetnik
K zadnjemu počitku ga spremimo iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah
dne 10. marca 1943 ->b 4. uri popold___
Venci se na izrecno pokojnikovo željo hvaležno odklanjajo.
Ljubljana, Zagreb, Gonars, dne 8.marca 1943.
Rsdfcine dr. Suycr-jeve in dr. Kavčnik-sva
FRANCE N O V A A R t
26
emir srca
BOM A N
To je bil zame hud udarec. Tem hujši zato, ker 3em imel sredstev le za eno šolsko leto. Skrb za bodočnost je bila spet živa pred menoj.
Seveda sem vse take stvari sporočal Marti. Ona je edina brez pridržka razumela moje potrebe in mi je tudi kmalu sporočila, naj se nič ne bojim, da bo ona poskrbela zame za čas študij. Nisem mislil, odkod bi zmegla toliko denarja, toda pisal ji nisem nič več o tem, ker sem za velike počitnice itak nameraval k njej. Konec maja so mi sporočili, da je Marta rodila sinčka in da so ga krstili na moje ime.
Bil sem nedopovedljivo srečen in komaj sem čakal konca predavanj, da bi objel oba: Marto in otr. ka.
Iz Dolenje vasi mi je pisala potem še dvakrat, kjer mi je sporočila, kako lep otrok je. Da je bila srečna, sem razbral iz njenih besed.
Ko sem potem otroka na lastne oči videl, sem opazil, kako podoben je njej. Ne verjamem, da bi bil zaljubljen vanj, toda zdel se mi je tako lep, ko se je v svoji košarici igral z ropotuljico, da sem kar zavzet obstal. Imel je ravno tako velike modre oči kot Marta.
Te počitn;ce so bile lepše kot prve, ki sem jih bil preživel v Dolenji vasi.
Ne morem vam opisovati podrobnosti, le to vem, da je otrok pri mojem odhodu na Dunaj že sedel na njenih rokah in se mi piijazno smehljal. Prav tako kot mati.
Medtem mi je bila Marta uredila vse potrebno, da sem mogel na Dunaj. Denar, ki bi ga mora".a ona dobiti od hiše, je posadila meni. Bilo ga je toliko, da sem z njim mogel popolnoma končati univerzo in napraviti doktorat.
Ginjen sem se ji zahvaljeval, ko mi je povedala svojo odločitev. Omzila je mojo hvaležnost in se od same sreče razjokala.
Tako sem potoval na Dunaj, ne da bi vedel, da ne bom šel nikdar več na počitnice v Dolenjo vas. ' Dobro, da nam je bodočnost zakrita, zakaj v pričakovanju usodn;h dogodkov bi mnegi iz^ubiM glave.
Prvo leto me je zadržala bolezen, da n!sem mogel za velike poč tnice domov. Imel sem pljučnico, od katere sem le počasi okreval. Ko so ji sporočili, kaj me je doletelo, je bila vsa iz sebe in si je silno očitala, da me je pustila na Dunaj. Ko pa je prišlo sporočilo, da sem spet zdrav in da lahko študiram, je bila spet mirna.
Po tretjem letu študija pa sem čutil, da sem mnogo zaradi bolezni izgubii. Ostal sem torej na Dunaju in študiral. Ravno tako se je zgodilo pri-hodnie leto. Nato pa sem bil že pred doktoratom i in nisem hotel niti misliti na to, da b' se sešel z j Mirto kot študent. Hotel sem biti že doktor I Ker sva si neprestano dopisovala, ie vsa leta mirno čakala name. Jaz pa sem si s svoje strani iskre-I no že'el, da bi videl svojega smka. ki je bil zdaj star
_ KBMl
že štiri leta. Od dečka niccm imel nikake slike, ven-da sem ga po njenih pisra h prav dobro poznal.
Tako je napočil dan, ko sem postal doktor pravnih ved. Poctal sem kenčno to, kar sem želel. Zdaj mi je bilo treba stopiti le v službo.
ŠESTO rOGLAV JE Mislil sem, da bom takoj potoval v Dolenjo vas in izpolnil svojo obljubo. Toda prišlo je drugače, kakor sem si želel.
Tisti d3n sem bil silno razigran. Zvečer se je zbrala prijateljska drui.Ua, ki je hotela proslaviti ta imenitni degedek ...
Bili so večinoma tovariši, ki so se hoteli na moj račun razvedriti. Tega jim nisem mogel zamer ti, saj sem se zdaj prav zares poslavljal od njih in ljubi so mi bili prav za prav vsi, dasi jim nisem bil nikdar tovariš v njihovih veseljačenj h.
Naročil sem v gostilni večerjo za vso družbo in pijače za vsakega dobro mero. Če pa bi še ne zadostovalo, sem bil pripravljen še primakniti
Po večerji, ki se je zavlekla do devetih, smo praznili čaše, da je bilo veselje. Napitnice so kar deževale in moram priznati, da sem mnogokrat od začudenja pozabil zapreti usta, kadar so mi tovariši nazdravljali. Ne vem odkod so privlekli na dan toliko moj'h dobrih lastnosti. dT bi jih zadostovalo za lep svetniški zbor. Nekol ko je resda bilo posledica dobrega vina, in splošna hvalisanja na račun slavljen-ca niso prav nič novega, vendar sem iz tistih, po študentovsko s šalami zabeljenih erovorov. spoznal, da so me sošolci dobro, predobro poznali. Nikdar
nisem utegnil nikomur pripovedovati o svojih razmerah. pa so bili poučeni o njih. Dobra volja pat je medtem rasla in meni je ob teh mladih obrazih, ki so se iskrili veselja in neugnanosti, postalo žal, da nisem svoj h študentovskih let bolje izrabil. Hočem reči, postalo mi je žal. da se nikdar nisem hotel nedolžno izživeti in v opoju kratkih ur za trenutek pozabiti na vsakdanje tegobe. Vse to so počeli moji sošolci in so vendar ravno tako postali doktorji, kakor jaz in smeh in razigranost sta jih vedno spremljala.
Tisti večer se mi je v duši naselil očitek, da sem svojo mladost zapravil.
Saj morda ni bilo res, morda sem za svoj i_'el ravna! pametneje, vendar, če pomislim, da mi je ta zavest v svojih posledicah nakopala na glavo največjo nesrečo vidim, da so imeli oni prav. a ne jaz.
Ko se je bližala nolnoč. se je naša zabava pala-goma krči'a. Nekateri so odšli domov, drugi po svojih nočn;h potih, ves Dunaj jih je bil poln.
Ostalo nas je še šest. ki smo sklenili, da ne odnehamo do jutra. Nekdo je vedel za nočni lokal, ki je bil po njegovem mnenju *nodoben raju«. Vsi smo b'li že vinieni in smo govorili takšne neumnosti, da bi se nam bili vrabci režali.
Odmajali smo se do tja. Lahko rečem, da smo tavali okoli več ko pol ure. dasi je bila »podoba raja« komaj pet minut od gostilne, kjer smo popivali.
Bil je prostor, kjer so gorele rdeče luči in je bilo zakajeno kot v najhujši bem;ci. Se d?nes ne vem. kie ie t;sti lokal in ali sploh še obstoja.
Urejuje. Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno cL d. kot tiskar nar ja. frač Jerao — Za inserauii dal je odgovoren. Ljubomu VolčiC — Vm v Ljubljani