UTO VRL. ŠTET. 128 umim. ML 98. 101X1888 Ceno 10 dbf Izdaja m tiska (asopIsno-ialofaUko podjetje Slovenski poročevalec — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni ln odgovorni urednik: Sergej Vošn.ia.k — Za tisk odgovai-ja Frane Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. S, tele*>n Itev. 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, TomSlčera uliea ttev. 5 11.. telefon štev. 23-522 do 23-S26 — Oglasni oddele*« Ljubljana, Kardeljeva ulica štev. S, telefon štev. 21B9S. «m ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje 21-832 — PoStnl predal 29 — Tek. r. so-KB-5-2-367 — Mesečna naroMaa Mi din SREČNO POT! Na dosedaallh načelih Niso še minili trije tedni, kar smo prisrčno pozdravni predsednika Tita ob povratku s prijateljskega obiska v Franciji. In že mu spet želimo srečno potko odhaja na obisk v Moskvo. Pravzaprav je minil zelo kratek čas od takrat, ko je v svetu prevladovalo mnenje, da je svet razdeljen na dva sovražna tabora, k\ bosta medsebojna vprašanja lahko rešila le z orožjem. Takrat so mnogi s skepso gledali na napore jugoslovanske politike, da bi se ta zgrešena mnenja ovrgla in da bi se medsebojni odnosi razvijali na drugih načelih. Niso bili redki v svetu, ki so takrat zmigovali nad našimi težnjami za uveljavitev načel aktivne koeksistence. Toda našega vodstva in naših ljudi ta pesimizem ni omajal. Danes pa lahko z optimizmom gledamo na razvoj odnosov v svetu. Res je, da je še mnogo ovir, ki jih bo treba odstraniti, prav tako pa so še bolj kot ovire vidni že doseženi uspehi. Če upoštevamo samo to, da je bila končana »hladna vojna«, da je svetovna javnost že več ali manj ocenila blokovsko politiko kot »nekurantno blago« in da so nekatere prej tako nasprotujoče si države že prišle do spoz>ianja, da se lahko nerešeni problemi rešujejo tudi za zeleno mizo in ne le v senci topov, potem lahko rečemo, da je že samo to precej. Zaradi teh uspehov je zavel tudi nov duh glede pomoči ekonomsko zaostalim državam, ki bo preprečil, da bi ta pomoč bila le plačilo za koncesije. Res je tu doseženega še bolj malo, a smer je nakazana. Danes je načelo aktivne politične koeksistence postalo v svetu prevladujoče. Pogojev za to je več'. Smer razvoja afriških in azijskih držav, ki so stopile na pot neodvisnosti, novi notranji razvoj v Sovjetski zvezi, ki se močno odraža tudi v njeni zunanji politiki, težnje naprednih sil v svetu po utrditvi miru. In prav pri tem zadnjem lahko ugotovimo, da delež naše domovine ni bil ravno majhen. Drug za drugim se vrste dogodki, ki kljub še mnogim nerešenim problemom v svetu opravičujejo ta optimizem. In k pomembnemu delu teh do- godkov pač lahko prištevamo medsebojne obiske državni-kov, kjer si izmenjujejo svoja mnenja, se medsebojno spoznavajo in zato tudi drug drugega bolje razumejo. In prav tu je bila v zadnjem času precejšnja aktivnost. Obisk skandinavskih državnikov v Sovjetski zvezi, obisk Bulga-nina in Hruščeva v Londonu, obisk predsednika Tita v Franciji, francoski obisk v Moskvi in sedaj spet obisk tovariša Tita Sovjetski zvezi. Leto dni je minilo, odkar so bili na obisku v Jugoslaviji voditelji Sovjetske zveze in odkar je bila v Beogradu podpisana deklaracija Tito-Bul-ganin. Ta deklaracija ni bila velikega pomena le za razvoj odnošajev med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ampak za razvoj meddržavnih odnošajev nasploh. Posebnega pomena pa je bila za odnošaje med državami, ki grade socializem, kajti poudarila je načela, da v mednarodnih odnošajih ne more biti večvrednih in manjvrednih partnerjev, ampak le enakopravne in suverene države, da si nobena država ne more lastiti monopola na socializem, ampak je stvar vsake države, kakšno pot v socializem si bo izbrala. Prav zato je ta dek-laracija dala novo perspektivo odnošajem me d državami, ki grade socializem. V odnošajih med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo so *e načela beograjske deklaracije zadovoljivo izvajala. Po načelih te deklaracije je bilo doseženega precej predvsem na gospodarskem in kulturnem področju. In prav pot tovarišev Tita, Kardelja, Popoviča in drugih v Moskvo bo pove-, čala pogoje za še boljše in obsežnejše sodelovanje. Precej obiskov je ie naredil ncuš predsednik Tito v tujini. Turčija, Grčija, Indija, Burma, Etiopija, Egipt, Francija. Vsa ta potovanja lahko imenujemo poti miru, kajti rezultati teh poti niso bili majhnega pomena za izboljšanje odnošajev v svetu. In prav takšna bo tudi pot v Moskvo. Ne bo velikega pomena le za nadaljnji razvoj odnošajev med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ampak za odnošaje v svetu sploh. In zato želimo predsedniku Titu in tovarišem ob odhodu srečno pot in čimveč uspehov! se bo Jugoslavifa politike tudi vbodoče Intervju podpredsednika zveznega Izvrinega sveta Edvarda Kardelja angleškemu komentatorju Richardu Adamsu Beograd. 29. maja (Tanjug) — Podpredsednik grešnega Izvršnega sveta Edvard Kardelj Je 26. maja sprejel znanega angleškega komentatorja g. Richarda Adamsa ln mu v enotirnem razgovoru odgovoril na nekaj vpratanj. G. Kardelj, vi ste lani obiskali London. Kako so se po vašem mnenju od tedaj razvijali odnosi z Veliko Britanijo? Odgovor: Se vedno ml Je v zelo ugodnem spominu prijateljski sprejem in gostoljubnost, ki so mi jo izkazali v vaši državi, kakor tudi prisrčni im odkriti razgovor z g. Edemom in njego- vimi sodelavci in drugimi britanskimi osebnostmi. Menim, da bo v obojestranskem in skupnem interesu, da nadaljujemo tudi v bodoče iskrene in prijateljske izmenjave mnenj o problemih, ki so v interesu obeh držav in svetovnega miru. V tem smislu z zadovoljstvom upam, da bomo imeili priložnost pozdraviti v Beogradu tudi britanskega zunanjega ministra, o čemer smo se dogovorili med moj.im bivanjem v Londonu. Sicer pa v neposrednih britansko-jugoslovan-skih odnošajih ni kakšnih spornih problemov, določena deja- nja medsebojnega eodelovanja v zadnjem času, med. temi tudi sporazum o konverziji kreditov, so samo prispevali prijateljskemu značaju odnošajev. V Rusiji so javno ovrgli Stalinov mit, maršal Tito pa bo v bližnji bodočnosti obiskal Moskvo. Ali to pomeni kakšno spremembo v jugoslovanski odločnosti ohraniti ideološko neodvisnost od Sovjetsk• zveze7 Odgovor: Ne -vidim nobenega razloga, zakaj bi spremembe v Sovjetski zvezi, ki »o potrdile praivikioat naše politike in njene ideološke osnove, vplivale v emeri opustitve naših ideoloških pozicij. Spremembe nedvomno prispevajo k ustvarjanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, kakor tudi razvijanju določenih oblik sodelovanja med Zvezo komunistov Jugoslavije in Socialistično zvezo delovnega ljudstva Ju-, goslavije s komunistično' partijo Sovjetske zveze in drugimi sovjetskimi organizacijami v smeri izmenjave- socialističnih izkušenj, kakor tudi mnenj o rasnih vpraSanjlh mtiu in eocia-lizma. Toda JugosLavi^ se bo tudi ▼ bodoče raievijmla n* znanih dosedanjih načelih svoje notranje in zunanje politike. Pripominjam, da je načelo-ideološke neodvisnosti tudi v osnovi beograjske deklaracije, ki tmo jo lani podpisali skupaj * . najvišjimi predstavniki Sovjetske zvez«. Ali J« bila razpustitev-Kominforma boli posledica želje Rusije, da bi obnovila tesnejše odnose z Jugoslavijo, ali želje, da bi pomirila nezaupanje Zahoda, n. pr. kot uvod za obisk Bulganina in Hruščeva v Londonu. Odgovor: Menim, da im gre niti za eno niti za dtrugo. Razpustitev kominforma je na koncu rezultat vedno večjega spoznanja. da so taJcine organizacije danes oviira za normalni in svobodni nadaljnji razvoj *o-cialističnih sfl na svetu, pa -tudi Večje možnosti razvoju mest Včeraj je zaseda!" v Ljubljani letna skupščina Stalne konference mest Jugoslavije — Poročilo predsedstva je opozorilo na materialno-finančni položaj mest, v razpravi pa so delegati predlagali več pristojnosti za občine Prihodnje leto bo skupščina Stalne konference mest v Zagrebu. Tako so sklenili včeraj delegati Stalne konference mest na povabilo predstavnika ljudskega odbora Zagreba ob koncu svojega zasedanja, potem ko so Izvolili novo predsedstvo in druge organe. Za predsednika Stalne konference mest v letu 195G-1957 je bil izvoljen NAUM NAUMOVSKI, predsednik ljudskega odbora Skopje. Običaj je namreč, da se predsedniki menjajo vsako leto. Doslej so že predsedovali predsedniki Beograda, Zagreba in Ljubljane. Zato je bila letos vrsta na Skopju. Med člani predsedstva so še predsedniki okrajnih odborov Beograda, Zagreba, Ljubljane, Maribora in enajstih drugih mest. Na včerajšnji redni letni skupščini so sprejeli nekatere važne sklepe: o ustanovitvi Inštituta za proučevanje družbeno-gospo-darske problematike o izgradnji mest in o stanovanjski ter komunalni dejavnosti. Skupščina Je tudi določila delovni program Ka prihodnje leto ter sprejela it-atut in poslovnik. Zasedanje skupčine je odprl predsednik dr. MARIJAN DER-MASTIA, nakar so izrekli tople pozdravne želje inozemski gostje po naslednjem vrstnem redu: generalni sekretar Mednarodne tveze mest NIKOLAJ ARNHEMA, ki je govoril srbohrvatsko, kar so delegati toplo pozdravili, dalje primator Prage A. SVOBODA, podpredsednik zveze francoskih mest in občin GEOR-GES DARDEL, član izvršnega odbora moskovskega sovjeta. M. PLOTNIKOV. podpredsednik avstrijske zveze mest, ki že drugič prisostvuje letnim skupščinam Stalne konference mest. KAREL HONAV in podpredsednik mest- nega odbora Varšave S. HARA-SIMOVSKI. Prisotnost številnih gostov iz tujine in njihovo pozorno spremljanje skupščinskega dela je nedvomno dokaz vsestranskega mednarodnega sodelovanja Stalne konference mest in posledica uspešnega razvijanja mednarodnih zvez s sorodnimi organizacijami in posameznimi mesti v inozemstvu. V nadaljevanju skupščine Je poročal o delu Stalne konference njen predsednik dr. Marijan Dcrmastia. Dejal je, da je na delo organizacije vplivala v preteklem letu predvsem uvedba novega komunalnega sistema ter sklepi, k- so jih sprejeli na lanski skupščini v Sarajevu. »Posebna okolnost,« je dejal doktor Dermastia, »ki je vplivala na delo organizacije, je dejstvo, da tudi v preteklem letu ni bilo nobenega državnega organa, ki bj stalno obdeloval vprašanja stanovamjsko-komunalme izgradnje in komunalnih poslov. Ta položaj je zahteval od organov Stalne konferenc^, da so nadomeščali s svoj.im delom to praznino. Želeti je. da bi telesa, ustanovljena z zakoni o zveznih in republiških organih uprave, znatno pripomogla k urejevanju zelo obsežnih in važnih pobud pri reševanju mestnih problemov.« Komunalni in družbeni skladi v mestih zaostajajo za splošnim gospodarskim stanjem Predsednik dr. Dermastia Je govoril obširno o gospodarsko-finscičnih problemih mest. Dejal ie, da si ni mogoče zamisliti' nadaljnjega razvoja samouprave in splošne izgradnje mest brez ustrezajočih materialnih sredstev, ki Jih naj dobivajo krajev- za ne skupnosti.“Navedel je. da je Stalna konferenca mest izvedla v 18 jugoslovanskih mestih posebno anketo o osnovnih komunalnih in drugih družbenih skladih. Rezultati ankete so pokazali, da je materialno-fi nančni položaj težji, kot je bilo pričakovati, kar je posledica za-osta-Josti komunalnih -in drugih družbenih skladov glede na minimalne potrebe in veliko neskladje med razpoložljivimi in potrebnimi sredstvi za finansiranje družbenih skladov in komunalnih služb. To stanje Ima seveda svoje objektivne vzroke. G-re za nehvaležno dediščino iz preteklosti, za izredno nagel porast mestnega prebivalstva po vojni, ka.r potrjuje zlasti dejstvo, da se je ♦ zadnjih 10 letih .povečalo mestno prebivalstvo v 18 mestih za 57 n/n. Poleg tega, da je to povečanje povzročilo velik poraist potreb glede komunalnih in družbenih skladov in služb, je ono prav tako povečalo potrebe za nove službe, zlasti še zaradi splošnega socialnega, gospod sirskega in tehničnega napredka. Toda preteklo obdobje ni zadovoljevalo naraščajočih potreb. kajti razpoložljiva sredstva niti od daleč niso bila zadostna. Zaradi naše splošne usmeritve v gospodarski politiki je ostajalo krajevnim skupnostim manij sredstev, zaradi česar so bile seveda zanemarjen* potrebe na področju komunalnih in družbenih skladov t«ir služb. Vetje dolžnosti, ne pa tudi sorazmerno več sredstev Premajhne investicije, v te namene so povečevale potrebe mesit, kar vse je stalno pritiskalo na ie obstoječe zmogljivosti komunalnih in družbenih skladov. Lahko bi rekli, da Je po-neko stanj e tako, da j © doseglo svojo kritično točko ne samo zaradi tega, ker nismo uspevali graditi novih zmogljivosti, marveč tudi zato, ker nismo uspeli vzdrževati niti obstoječih. Materialno — finančni položaj mest se je posilabšal tudi s tem, ker so na lokalne organe a decentralizacijo uprave prenesli vse večje naloge, zlasti na področju komunalne in družbene dejavnosti, niso Pa ti organi dobili skladno povečanih sredstev. Tako so n. pr. za področje prosvete in kulture v letu 1947-1951 prispevali proračuni federacije im ljudskih republik 51.1 odstotka, ljudski odbori pa 42.9 odstotka. V letu 1954 se J« to stanje obmiilo in so proraiuni ljudskih odborov morali kriti to potrebe že v višini 75.9 •/», proračuni federacije in ljudske republike pa 241.1 •/•. Podobno Je tud; v zdravstveni in socialni zaščiti. V letih 1947-51 so ljudski odbori prispevali za to področje komaj 16.8 % svojih proračunov, zvezni ln republiški proračuni pa 83.2 %. Leta 1954 so zvezni in republiški proračuni krili samo še dobro polovico stroškov, ostalo polovico pa že proračuni ljudskih odborov. Čeprav so istočasno proračunska sredstva ljudskih odborov rastja. ta porast ni bil v sorazmerju s povečanjem potreb. Po valorizirani vrednosti iz leta 1954 so 1947. leta sodelovali ljudski odbori v splošnih proračunskih izdatkih z 12%. leta 1950 13.7%. leta 1953 19.9*/». leta 1954 pa 27.5 %. Obenem pa je treba poudariti, da je po inštrumentih razdelitve skupnih dohodkov gospodarskih organizacij -hitreje rastla udeležba federacije ln republik v skupno doseženih sred— (Nadaljevanj« na S. strani) za zdrav razvoj sodelovanja med raznimi socialističnimi gibanji. Kolikšen vpliv imajo nedavne spremembe v Rusiji in pri vzhodnoevropskih režimih na jugoslovanske odnošaje z vzhodnimi sosedami. Odgovor: Razumljivo je, da so spremembe v Sovjetski zvezi pozitivno vplivale budi na jugoslovanske odnošaje z državami Vzhodne Evrope. Ali je novo obdobje v ruski politiki spremenilo jugoslovansko zanimanje za sodelovanje z državami zahodne Evrope in Amerike? Odgovor: Ni! Jugoslavija se živo zanima za nadaljnji razvoj sodelovanja z državami zahodne Evrope in Amerike. Veste, da je bila jugoslovanska zunanja politika vedno aktiven činitefj v naporih, da bi premagali ali pa vsaj omilili blokovska nasprotja in da bi s tem ustvarili politične pogoje za vzpostavitev miroljubne in aktivne koeksistence med narodi, kakršno vsiljuje današnji čas. V tem okviru vidi Jugoslavija tudi okvire svoije lastne neodvisnosti. Za nas pa neodvisnost ni «no zagotovitev nacionalne enakopra.vnosti, ampak tudi neobhodni pogoj za nemoten razvoj socializma v današnjem času. Prav v duhu te politike aktivne koeksistence smo prepričani, da je prijateljsko sodelovanje na enakopravni osnovi s temi državami v interesu obeh strani. Ali je bil predsednikov obisk v Franciji uspešen glede krepitve jugoslovanskega prijateljstva s Francijo in zahodnimi socialističnimi strankami? Odgvfptt Obisk predsednik# Franciji dm njegovo osebno srečanje .s francoskimi državniki bo brez dvoma prispevalo poglobitvi tradicionalnega prijateljstva med narodi Francije in Jugoslavije in bo služilo okrepitvi ekonomskega in političnega sodelovanja obeh držav, tako v medsebojnem interesu, kakor tudi v interesu evropske enotnosti in okrepitve miru na svetu. Glede drugega dela vašega vprašanja lahko rečem, da predsednikov obisk Franciji ni imel posebne naloge glede sodelovanja s 6ociali£it(ianim gibanjem. Razumljivo pa je, da so razgovori s predstavniki francoske vlade, ki so socialisti, prispevali tudi k boljšemu razumevanju med našim in francoskim socialističnim gibanjem. Na. drugi strani pa so Socialistična zveza delovnega ljudstrva Jugoslavije in druge družbene organizacije razvijale tudi doslej prijateljske in delovne stike, z vrsto socialističnih strank in drugih naprednih gibanj na Zahodu in izven Evrope pa tudi s francosko socialistično stranko. Ali bo jugoslovansko - sovjetski trgovinski sporazum od lanskega septembra preprečil nadaljnjo razširitev trgovine z zahodnimi državami? Odgovor: Niks.kor. Predvsem to ne bi odgovarjalo neposrednim materiaiiniim interesom Jugoslavije in naši notranji gospodarski poliifciki. Premagovanje nekaterih naših notranjih gospodarskih težav bi bilo med drugim nemogoče brez povečanega izvoza. Napori naše gospodarske politike gredo potemtakem v smeri povečanja izvoza tako v zahodne kot v vzhodne države. Poleg tega pa takšna politika odgovarja tudi naši načelni usmeritvi v mednarodnih odnošajih. V• tem smislu se še posebej trudimo za čim bolj intenzivno gospodarsko povezovanje zahodne in vzhodne Evrope. V ostalem potrjuje takšno stališče tudi naša praksa - v mednarodnih odnošajih. Prav v času sklepanja naših trgovinskih investicijskih in drugih go-sipo-dE.rskiih sporazumov z državami vzhodne Evrope in pozne-je, je Mednarodna organizacija zadelo Beograd, 29. maja. {Tanjug). Na zasedanju mednarodne organizacije dela, ki se bo začelo 6. julija v Ženevi, bo sodelovala tudi jugoslovanska 'delegacija pod vodstvom predsednika nacionalne komisije dr.-Jožeta Potrča. Zasedanju bo prisostvoval tudi predsednik odbora za socialno politiko in ljudsko zdravstvo ziveznega izvifšnega sveta Moma Markovič. Na zasedanju bodo proučili poročilo genertflhega^direktorja o splošni politiki organizacije, poleg tega pa bodo razpravljali tudi o strokovnim • usp Wahl j a-nju delavcev v kmetijstvu ln o nekaterih vprašanjih socialnih služb v podjetjih. Prvič je na dnevnem redu zasedanja tudi razprava o prisilnem delu, kakor tudi razprava o nedeljskem počitku v trgovini in admini-strat:vni službi. Diplomatska kronika Beograd. Po krajšem uradnem obisku v Beogradu je danes popoldne odpotoval v Varšavo ambasador FLRJ v Poljski Mile MilatoviČ. Atene. Jugoslovanski ambasador MSšo Pavičevift je obiskal podpredsednika grške vlade Apostolidisa, s katerim se je razgovarjal o bodočih grško -jugoslovanskih razgovorih, na katerih bodo razpravljali o nekaterih nerešenih problemih s področja obojestranskih zahtev, kakor tudi o nekaterih vprašanjih gospodarskega sodelovanja. Jugoslavija sklenila vrsto sporazumov tudi z državami zahodne Evrope. Kaj je po vašem mnenju V zadnjem času najbolj važno za notranji razvoj Jugoslavije? Odgovor: Zdi se mi, da sta pred nami bolj kot vse drugo dve osnovni nalogi: 1. nadaljnja razvijanje proizvodnih sil države, in 2. 'izpopolnjevanje organizacijskega mehanizma socialistične neposredne demokracije. Sistem družbenega upravljanja in delavskega samoupravljanja se je v Jugo-slavijii že okrepil in v praksi pokazal svojo življenjsko sposobnost. Delavski sveti v tovarnah, organi družbenega upravljanja na raznih področjih družbenega življenja — prosveti, zdravstvu, socialnem zavarovanju itd., razna gospodarska združenja in zbornice, kskor tudi predstavniški organ; od komun do federacije, so sprožili ustvarjalno, pobudo najširših množic. Postavljeni so močni temelj; za nadaljnji razvoj in zdi se mi, da je sedaj pred nami -predvsem samo delo za okrepitev, .izpopolnitev in nadaljnji razvoj vsega mehmizma. Na gospodarskem področju je znano, da zaradi potreb izgradnje osnovnih industrijskih in energetskih objektov in omejenosti sredstev, ki so jih še bolj zmanjševali izredni izdatki za obrambo, ni bilo mogoče v preteklih letih bolj .investirati v kmetijstvo. To je povzročilo, da je kmetijska proizvodnja zaostala za industrijsko. Prav tako tudi industrijske proizvodnje za široko potrošnjo ni bilo mogoče dvigniti toliko,. da . bi poleg cd-goya.fi a j očega uvoza ustrezala razširjenim potrebam, ki so'nastale ne samo zaradi absolutnega povečanja števila prebivalstva, ampak tudi zaradi spremembe socialno - gospodarske strukture. Rezultati, doseženi z dosedanjo izgradnjo osnov industrializacije pa sedaj omogočajo enakomernejši gospodarski razvoj. Zaito 'je sedaj naša usmeritev na tem področju naslednja: določeno zimanjišsnj e skupnih investicij z istočasnim povečanjem investicij v kmetijstvu; izpopolnitev in rekonstrukcija obstoječih industrijskih kapacitet široke potrošnj-e; napori za povečanje industrijske in. kmetijske proizvodnje za izvoz, in razni gospodarski in tehnični ukrepi v industriji in kmetijstvu za dvig storilnosti dela. Vse to bo om.cissočilo dvig skupne piroiz- . vodmje, kakor tudi izveza in uvoza ■» postopnim dvigom življenjske ravni prebivalstva, ka* je osnovni cilj naše sedanje gospodarske politike. Zavedamo se. da je .osnovno zagotovilo za naš napredek v pirvi. vrsti mobilizacija lastnih sil. Toda mi istoč~.Tmo upamo, da bo Iskanje in izkoriščanje raznih oblik mednarodnega kreditiranja in širše gosnodarske izmenjave, tako z zahodnimi, kakor tudi z vzhodnim; državami, pospešilo raizvoj naših proizvodnih sil im omogočilo Jugoslaviji, da bo tudi na gospodarskem področju več prispevala medna-rodnemu sodelovanju. Program Nehrufeve evropske turneje New Delhi, 29. maja (Reuter). Tu sp objavili uradni program obiskov, -ki jih bo predsednik indijske v-laide Nehru nazdravil nekaterim evropskim državam Junija in julija. Nehru bo odpotoval iz New Delhija 2i. junija ter se bo še istega dne posvetoval z najvišjimi funkcionarji sirijske vlade v Damasku. Prihodnji dan bo Nehru navzoč, na konferenci predsednikov vlad držav CommOnwea‘ltha. v Londonu. Začetek julija bo Nehru uradno obiskal ZDA, 13. julija pa bo odpotoval v Bonn na obisk Zahodn; Nemčiji. Na poti nazaj v domovino bo Nehru obiskal tudi Francijo in Jugoslavijo, po en dan pa se bo zadržal tud; v Kairu in Betjruitu. Predsednika se Izmenjujeta Dr. Marijan Dermastia v razgovoru z novoizvoljenim predsednike •taln« konference mest Nauman Manmovaklm VREME Stanje vremena popoldne *S. mala: S-oloSnj pa d pritiska ned srednjo In juftno Evrotso «n dotolc hladnega zralca v v?S' n sfi posi o-pcima povečuje nestabilnost nad se oblačno vreme, zlasti p odo kine nasmlenje k nevihtam. Tempe, ratura ponoči med 1® ln 14. naj« višje dnevne do 27 stopinj C. r S ctr. ? SIOTENSO POSOCEV1LCC f st. iz« — so. maja i956 TISKOVNA KONFEBEMCA INOZEMSKIH ZASTOPNIKOV NA SKUPS6INI KONFERENCE JUGOSLOVANSKIH MEST Udeležuje se ga več inozemskih gostov Iz Šestih držav je izjavil generalni sekretar Mednarodne zveze mest N. Arnhema Ob konca skupščine--Stalne konference mest FLRJ.' ki se Je končala danes opoldne v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, Je Mia prirejen«- krajSa tiskovna konferenca, na ka-teri so lritreemsfc} gostje n* ljuWjin#k«m »»sedanju od|o> valjali na vprašanja zastopnikov jugoslovanskega tiska. Na-vprašanje, kateri elementi naž-ega kom-unalnejja ;;ši.steAfca so lahko aauiinjivi. za •ppsariieine tuje predstavnike in- kakšno mnenje -imajo, o - našem ; komunalnem 'sistemu sploh,", je’ generalni sekretar Mednarodne federacije mest g. Nikolai Arnhema iz Holandije ugotovil* da je sicer težko primerjati komu-rtnlne sisteme v različnih deželah, da pa s« mu zdi jugoslovanski sistem zelo zanimiv in da je dobil za 'časa svojega kratkega bivanja v Jugoslaviji vendar obilico najlepših vtisov. Med drugim je zlasti pohvalil vzgledno urejeno otroško kliniko, ki jo je obiskal, ter poudaril, da so si občinska prizadevanja v svojih ciljih' vendar povsod podobna. Dunajski podžupan g. Karl Konay je prav tako poudaril, da je dobil za časa svojega bivanja med nami najlepše vtise in da se mu zdi naš sistem zeio zanimiv. Naš komunalni razvot je spremljal že dlje časa in sedanji obisk posameznim ustanovam pri nas je potrdil pozitivne ocene, ki jih je imel o uspehih komunalne graditve pri nas- Vendar pa pri tem smatra. da smo v začetku gradili marsikatere ustanove preveč razkošno in premalo varčno, v razliko od d-okaišnje štedljivosti v dunajski komunalni graditvi. Zdi se mu pa zato tembolj pomembno, 'da smo prav zdaj začeli skrbeti za smotrnejšo in cenejšo graditev. Zupan . francoske socialistične občine Puteaux g. Georges Dar-d-3l, podpredsednik francoske federacije mest. je ugotovil, da so Francozi sicer po svojem značaju usmerjeni k individualizmu, zar.-di česar je morda pristopal k vprašanju naše komunalne graditve z majhno bojaznijo. Vendar se je nasprotno prepričal, da je v našem komunalnem sistemu vzporedno s socializacijo v polni meri zagotovljen razvoj . slehernega posameznika ter da je komunalna uprava izraz široke ljudske volje in ne ozkega, kroga., ali ene, stranke. Izrazil je prepričanje, da bodo uspehi naše komunalne graditve v bodoče še vse večji. Član moskovskega Sovjeta inž. N. Plotnikov.je ugotovil, da je naletel v Jugoslaviji na velik napredek in navdušenje pri graditvi, zaradi česar je prepričan. da bodo-, naša mesta. ,in konkretno". ,-lijubljana, 'v kratkem 6asu dobila vrsto hoVih in Udobnih stanovanj. Kot gradbenega inženirja ga je zlasti zanimalo strokovno gradbeno : vprašanj e, ;■ pri čemer je dobil najlepše vtise ob obisku grad-,benega inštituta; izrazi, je že-ijo, da-bi « pomočjo novih materialov , in mehanizacije lahko v bodoče še hitreje gradili. ■ Podobne ugotovitve o najboljših' Vtisih sta ponovila tudi predsednik mestnega odbora Prage g. A. Svoboda, poudarjajoč pomen takih mednarodnih zvez za svetovnj mir, in podpredsednik varšavske občine g. H. Sarafimovski. — Poljski zastopnik je ugotovil, da se sicer njihov sistem razlikuje od našega, da pa so si problemi na področju komunalnih vprašanj in graditve mest dokaj podobni. Izrazil, je vtis, da ko-munalni sistem pri nas temelj; na širokem ljudskem zaledju in posebej pohvalil delo ljudskih odborov. Izrazil je prepričanje, da bi se z mednarodnimi stiki lahko prenašale marsikatere izkušnje. Ker v nekaterih državah, konkretno ■ Češkoslovaški, Poljski in Sovjetski zvezi, še nimajo svoje nacionalne federacije mest. je bilo postavljeno tem trem predstavnikom posebej vprašanje, kaj sodijo o vlogi tarče nacionalne organizacije v okviru ene dežele in če mislijo tudi Pri njih na ustanovitev podobnih zvez. Predsednik mestnega odbora Prage g. Svoboda je ugotovili, da smatra podobne organizacije za koristne in da bo verjetno do tega prišlo tudi v Češkoslovaški, da pa to zavisi od odločitve češkoslovaške vlade. Poljski predstavnik je poudaril, da so Poljaki vselej vzdrževali številne mednarodne zveze i.n tudi po vojni so jih navezali, zlasti kar zadeva graditev novih mest.. Po njegovi sodbi je zlasti nekatere komunalne probleme, n. pr. urbanizem, laže reševati v mednarodnem okviru. Sovjetski predstavnik .g. Plotnikov je potrdil, da v Sovjetski zvezi sicer nimajo svoje organizacije' sovjetskih mest, da pa se predstavniki 'sovjetskih mest periodično sestajajo, razen tega pa imajo tudi sestanke velikih gradbenih organizacij in strokovne posve- te, kot • n. pr. konference o gradbenem materialu. Na vprašanje.■' v koliko bi lahko federacija : jugoslovanskih mest računala na pomoč Med-, narodne .. organizacije mest v .njenih težavah -pri reševanju stanovanjskega vprašanja. je g. Arnhema odgovoril, . da je tudi mednarodni kongres v Ženevi ugotovil, da so težave sta-Jnovanjskega vprašanja, skupne vsemu svetu. Glavni problemi so po njegovi sodbj vsem enaki ali vsaj podobni, seveda Pa so rešitve povsod specifične. v skladu z razmerami v tist; deželi. Tudi pri njih v Holandiji razpravljajo o teh vprašanjih ne le župani, ampak tudi na vsakodnevnih manjših strokovnih konferencah, kjer se lahko marsikdaj opravi več kot na velikih mednarodnih zasedanjih. Z mednarodnih zasedanj se lahko sicer prinese veliko vtisov in izkušenj, navežejo se vzajemni stiki, vendar pa ni mogoče, da bi se na mednarodnih konferencah dajali recepti za konkretno reševanje vprašanj v posameznih deželah. Nasprotno, prav Mednarodna organizacija mest ishko dobi marsikatero pobudo iin izkušnjo od nacionalnih organizacij mest. Na vprašanje, kako vzdržuje Mednarodna federacija zvezo s tistimi deželami, kjer še nimajo nacionalnih federacij, ji g. Arnhema odgovoril, da so običajno včlanjena naj.orej nekatera večja mesta neposredno v mednarodno organizacijo, nato za pridejo tudi celotne federacije. Tako so n. pr. pred kratkim sprejeli v članstvo nekaj glavnih mest Burme, kjer še niso prišli tako daleč, da bi ustanovili tudi celotno nacionalno zvezo. Zanimivo je, da je tudi kar zadeva Jugoslavijo individualno članstvo Ljubljane starejše kot vključitev celotne federacije jugoslovanskih mest, ki je bila ustanovljena šele pred nekaj leti. Ob koncu je g. Arnhema kot generalni sekretar Mednarodne federacije mest odgovoril na vprašanje, kako sedi o vlogi jugoslovanske federacije v mednarodnem krogu. — »Čeprav je Stalna konferenca mest Jugoslavije včlanjena v Mednarodni federaciji mest samo šele tri-štiri leta, vendar moram reči,-da zelo cenimo prav konkretno prispevek vaše federacije. Tudi v teh kratkih dneh svojega bivanja v Jugoslaviji sem se prepričal, da je sicer sistem vaše lokalne oblasti drugačen kot pri nas, a da je Vaš razvoj Večje možnosti razvoju mest (Nadaljevanje s 1. strani) etv h na področju ljudskih odbo_ rov, zlas-ti onih, ki imajo razvito industrijo, kakor delež ljudskih odborov. V tem oziru je ziasti značilno lansko leto z ozirom na leto 1954. Težko stanje šolskega prostora Po vsem sodeč izgleda, da so bile potrebe mest zapostavljene in omejevane tud; preko nujnih iri dovoljenih meja. Vse to je pripeljalo do zelo težkega stanja ?n zaostalosti komunalnih in družbenih skladov v mestih, kar predstavlja danes že resno zavoro nadaljnjega splošnega gospodarskega ra.zvoja. Če bi še naprej odlašali z reševanjem tega vprašanja, bi ne samo ovi-ral , marveč tudi ogražaij doseženo stopnjo ekonomskega razvoja. Zaradi tega je nujno treba najti ustrezajoče metode in načine postopnega odpravljanja • zaostalosti -komunalnih in družbenih skladov, da bi v-rkla- d::i njihovo stanje z doseženo etopnjo splošnega, zlasti gospodarskega. razvoja. Dr. Dsrms-stia je dalje dejal, da je omenjena anketa opozorila zlast; na težko stanje glede stanovanjskega problema in šolskih prostorov v mestih. Šolski prostor ie maniši kakor pred volno kljub porastu števila šolskih otrok. To velia zlasti za Beograd. Ljubljano. Zagreb. No- vi Sad itd. V Zagrebu in ITovem Sadu delajo nekatere šole samo vsak drugi dan, v beograji>tih šolah pa je pouk v treh eii celo štirih izmenah. Podobno je stanje tudi v drugih jugoslovan-sk h mestih. V zvezi z iznesenim je doktor Dermasta dejal, da bo Stalna konferenca mest izdelala dva elaborata o teh vprašanjih in jih dostav-ia zveznemu izvršnemu svetu. V prvem bo obdelala vprašanje materialnih osnov šolstva v jugosl. mestih, v drugem pa bo posvetila posebno pozornost celotnemu prikazu osnovnih, komunalnih in družbenih skladov. V tej zvezi je omenil, da bodo predvidoma predložili, naj bi se finansiranje komunalne izgradnje opravljalo na enak način kot finansiranje gradnje stanovanj, to je Po posebnih obveznih skladih. V drugem delu svojega poročila je govoril predsednik Stalne konference mest o lokalni samoupravi in družbenem upravljanju. o delu in metodah dela organov Stalne konference mest v preteklem letu. dalje o sode-5 lovanju z zveznim izvršnim svetom in njegovimi telesi, pri čemer je posebno poudaril ve-liko korist, ki jo ie stalno kazal za delo organizacije podpredsednik zvszneea izvršnega sveta Edvard Kardelja Na koncu je Marijan Derma-stia obravnaval še mednarodne zveze Stalne konference mest. PRISTOJNOSTI OBČIN IN OKRAJEV V razpravi je govorilo več lastopnikov mest Tka Mirkovič iz Sarajeva je dejal da je sedanji statut občin prirejen zn slabše razvite občine, ne pa za razvite, kar predstavlja zavoro v razvijanju komunalne samouprave. Dejal je. da ie to zlasti čutiti pri mestnih občinah Dalje je bi! mnenja da so občinsk: 'ljudski odbori preveč odvisni od okrajnih kar se zlasti kaže -v' dejstvu, da morajo občinski odbor: za mnoge odloke imeti soglasnost okraja. kar vse zmanjšuje samostojnost' in od- ■ ' ' ' ........................... lij - - razvitost £ as-. Je Osi mnenia da so pristojnosti občin na področju šolstva, inšpekcijske, službe itd. premajhne. Predlagal je. naj bi se v načelu dalo vsem občinam večje pristojnosti. Tudi Branko Pešii iz Zemuna se je zavzemal za povečani e inšpekcijskih služb v občinah Zlasti naj bi razvili in osamosvojili f.nančno inšpekcijo področju beograjskega okra .a je n. pr. 800 podjetij in jih okrajna finančna inšpekcija ne more zajeti Isto velja glede šolstva.. Vsaj srednje -šole. .ki niso splošnega. cGtrajnega. republiškega ali zveznega značaja. naj bi prišle v postom 'i= občinskih odborov. Nesamo.^c'-'- t'‘ v k-vTrvu-rR-lnih vpra- , 1; n-. idvoro za reš-evahje komunalnih vprašanj, kar se zlasti v Beogradu močno kaže. Predstavnik Subotice, katere ožje mestno področje je razdeljeno na tri občine, je dejal, da je praksa pokazala, da je treba iskati za mestna področja boljšo -rešitev, ki n-e bi šla v smeri razdeljevanja srednjih mest na občine, kar poraja mnogo problemov, ki ne vplivajo ugodno na razvoj mest kot celote. Sekretar za zakonodajo in organizacijo pri zveznem izvršnem svetu dr. Leon Gerškovič, ki je prav tako sodeloval v tej zanimivi razpravi, je dejal, da se strinja s tendencami in predlogi za povečanje pristojnosti občin in da bo treba popraviti sedanjo razdelitev pristojnost; med občinami in okraji. Postavil pa je vprašanje, ali je smotrno izvršiti te popravke v celoti ali pa postopno s prenašanjem novih- pristojnosti iz okrajev na občine pr.j izdajanju novih zakonskih predpisov, oziroma pri razporejanju pristojnosti iz obstoječih predpisov. Osebno je bil mnenja, da je postopna pot boljša. Prav tako pa je Izrazil mnenje, da prihaja do mnogih nesporazumov glede pristojnosti med občinami in okraji tudi zaradi adm inifitrati vno-o-perativnih metod dela ljudskih odborov in administrativnih pojmovanj. k- so še. Ce bi namreč, kakor je dejal, raizlična vprašanja, ki jih postavlja delovna praksa, reševali iz stališča samoupravnosti prosvetne, zdravstvene in drugih služb. potem bi »kompetentni spori« gotovo ne bili mnogokrat tako zaostreni, kakor danes so. Dejal je. da predstavlja taka miselnost včasih večje težave kot pa boljša ali slabša rešitev razdelitve pri- stojnosti. Ob koncu razprave se je oglasil tudi predsednik Centralnega odbora sindikata delavcev in uslužbencev komunalnih podjetij ter ustanov, ki je predlagal, naj bi Stalna konferenca mes‘ organizirala letos, posvetovanje z združenj' komunalnih podjetij in sindikatom komunalnih delavcev in uslužbencev, da bi oro-učilj položaj ter podjetij. V zgodnjih Dopoldanskih urah p $VuT>*?'nE St-ln« konference mest končala svoje delo Večin„ delegatov je popoldne odšla na izlete v razne kraje, zvečer pa so zapustili Ljiubljano. komunalne ureditve zelo zanimiv in zato globoko cenimo prispevek vaše komunalne graditve.« Slovo nekaterih tujih zastopnikov Ljubljana, 29. maja. Predsednik OLO Beograda je v imenu predsedstva ;>.aine konferenc*.-mes>t Jugoslavije priredil dane.s po končanem zasedanju konference mest v hotelu »Union« v Ljubljani kosilo na čast gene-'•s.lvzTa tekTp‘qri.a Mednarod-e federacije mest g. Arnhema, gdč. Revers. pomočnice sekretarja, dunajskega podžupana g. Honaya m župana fr-aincoske občine pj. teaux g. Dardel-a. V odgovor na pozdrav Miloša Minica, ki je od slovesu izrazil upanje, da so h gostje prijateljsko počutili v naši deželi, kar n-aj bi prispevalo k nadaljnjemu Se tesnejšemu sodelovanju, so % Arnhema, g. Hona.v in g. Darde! izrsizili svojo prisrčno zahvalo za gostoljubje iin izrazili žeiio. da bi tui-Ji iueoslovanski predstavniki čimprej obiskal; njihove dežele ter tako utrdili- vzajemno prijateljstvo. »Jugoslavijo smo v te,m kratkem času resnično vzljubi- li.« je dejal generalni sekretar Mednarodne federacije mest. g. PrsiJsffH*'!!? gnrefel zastopnike »'»'»"slovanskih mest Predsednik liudske skupščine I-R Slovenije Miha Marinko j« danes po zaključku skupščine Stalne konference mest v Liub-cn-ot«! v vili ry»d Rožn*- kom skutino predsednikov 'n nodpre-^ed.nikov liudskih ”OV večjih ju»o'liranskih mest. » »o =e ud^ežili zar®edari'a. Pred-sedn.ik Marinko Je zadržal svoje goste na kosilu.•- Portorož, 29. maja. Danes ae je začelo V. posvetovanje urbanistov Jugoslavije. Upoštevajoč dejstvo, da je to posvetovanje takoj po prvem Jugoslovanskem posvetovanju o gradnji stanovanj v Ljubljani, ki je dalo nekaj, danes že znanih koristnih sklepov, tn da so mnogi ismed delegatov tukajšnjega posvetovanja sodelovali tudi na včerajšnjem posvetovanju v Ljubljani, Je razumljivo, da je tudi na posvetovanju v Portorožu stanovanjsko vprašanje v *irgem, t. j. urbanističnem pomenu te besede na dnevnem redu kot ena izmed pomembnih konkretnih nalog naših urbanistov v bližnji bodočnosti. Ta konkretnost je -razvidna že iz referatov, ki so Jih za posvetovanje pripravili: 1. Tone Klemenčič — gradnja stanovanj kot ekonomsko vprašanje, 2. jnž. arh. Branko Petrovčič — organizacija našel j po načelu enote sosedstva. 3. prof. S. 2uljgič — stanovanjsko vprašanje in okolje, 4. prof. F. Baš — stanovanje v odnosu o narave in zgodovine. Konkretnost obravnav na V. posvetovanju urbanistov je v svojih uvodnih besedah poudaril inž. Šorli, ki je obenem pozdravil nekatere domače in tuje goste, med njimi sekretarja za urbanizem LRS inž. arh. Marijana Tepino, sekretarja za urbanizem LRH Mirka Premožiča, nadailje dr. Burova in urbanista Ulasa iz Sovjetske zveze, Vladinvrja Meduno, Evžena škardo in dr. Jana Svetnika iz Češkoslovaške, prof. Kicihisa iz Grčije, Jonesa Douglasa iz Vel. Britanije, Sev-fe Bengta :* Svedsike in prof. Radosa ter arh. Nedelkova iz Madžarske. V pozdravnih besedah so tuji gostje drug za dru- Teden sovjetskega filma Beograd, 29. ma.ja. S slavnostno predstavo filma »Mati« se je snoči začel v beograjskem kinu »Koza-ra« teden sovjetskega filLma v Jugoslaviji, ki bo trajati do 3. j-uni-ja. SinoonJ predstavi so (prisostvovali podip-red^ednik zvezne ljudske skupščine Lidija Šen t jure, član zveznega. izvršnega 9veta Franc Le-fcošek, predsednik komisije za »veze z inozemstvom Marko Ristič ter mn.o»i kulturni, javni in dlružbeni delavci. gim izrazili svoje občudovanje nad vsem, kar so videli v naši državi v dneh svojega bivanja pr. nas in izrazili pripravljenost sodelovati z nami na strokovnem področju urbanizma za čim uspešnejše reševanje vseh zadevnih nalog. POMEMBEN MEJNIK V DELU URBANISTOV Nato je inž. arh. H. Stojanovič podal pregled sklepov I. jugoslovanskega posvetovanja o gradnji stanovanj v Ljubljani. Poudaril je, da predstavlja V. posvetovanje urbanistov v razvoju urbanizma kot znanstvene discipline v naši državi pomemben mejnik. Od reševanja splošn h in organizacijskih vprašanj prehaja urbanizem sedaj v borbo za reševanje določenih in konkretnih nalog. Prva med temi je graditev stanovanj. Posebej je omenil ugotovitev ljubljanskega posvetovanja, da so postaii sedanji zemljiški lastniški odnos: v mestih ovira za načrtno izgrajevanje naših mest in da je treba to oviro odpraviti z ustreznim; zakonsk mi predpisi. Ker je urbanistično načrtovanje nujen pogoj za pravilno usmerjanje stanovanjske graditve, je izrazil prepričanje, da morajo vsebovati stanovanjska investicijska sredstva tudi :zdatke za ustrezno urbanistično ureditev vsega bližnjega okolja, posebno zato, ker ni pri nas podedovano stanje komunalnih naprav nič boljše od prevzete stanovanjske dediščine. Drugo vprašanje, ki čaka rešitve prav od MU AT v Ljubljani Ljubljana, 29. maja. Danes dopoldne so prišli iz Zagreba v Ljubljano člani Moskovskega hu-dožestvenega akademskega gledališča ZSSR »M. Gorki«, ki bodo v okvirulšvoje turneje po Ju-goslaviji ■ gostovali 'tri- dni' tudi V Ljubljani. -Na ljubljanski železniški postaj^-«je-moško-v&ke goste — člane znamenitega umetniškega ansambla prisrčne sprejelo zastopstvo - slovenskih ‘gledaliških umetnikov. V imenu Slovenskega narodnega gdedališča je •člane MHAT pozdravil predsednik upravnega odbora SNG Juš Koaak, zatem pa sta izrekla do-‘ brodošlšco še tov. Lujo Drenovec v imenu Združenja slovenskih dramskih umetnikov ter dr. Heli Modic kot predsednik Sveta za kulturo okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Za pozdrave se je zahvalil - glavni direktor moskovskega gledališča Aleksander Vasiljevič Sol od ovnikov. Slovenski gledališki delavci so priredili v čast svojih, moskovskih tovarišev danes popoldne ob 16. uri družabni sprejem v prostorih Kluba ljudskih-poslancev.. V razgovoru z našim sodelavcem je glavni direktor gledališča A. V. Salodovnikov poudaril, da so bili zelo -veseli toplega sprejema na železniški postaji in da se v Ljubljani nasploh že od prvega trenutka zelo dobro počutijo. Na vprašanje, kakšen stik so dosegli za časa svojega dosedanjega gostovanja z jugoslovansko gledališko publiko, je ugotovil, da je gledališko občinstvo, v Jugoslaviji, kot je dobil vtis, zelo dobro občinstvo in da sledi predstavam z vso resnobo, ne da bi smatralo gledališče samo za kraj zabave. To po njegovih besedah .igralca dvigne in mu da pobude ter večjo odgovornost. Kar zadeva dosedanje gledališke uprizoritve naših odrov, je g. Solodovnikov povedal, da so za časa svojega bivanja v Jugoslaviji videli že nekaj naših predstav, med drugim y Beogradu »Fedro« v Jugoslovanskem dramskem gledališču, dalje komično igralko Ljubinko Bobič v »Družini Blo«, v Zagrebu pa »Zimsko pravljico« in Krle-ževo dramo »Gospoda Glemba-jevi«. Na vprašanje, če je videl kako razliko v slogu pri teh uprizoritvah z ozirom na njihovo lastno gledališko pojmovanje, je direktor Solodovnikov odvrnil, da se mu zdi. da v Beogradu bolj stremijo-k realizmu, v Zagrebu pa bolj k zahodnemu modernizmu. kar pa gre morda delno na račun dejstva, ker so v Zagrebu videli v izvedbi tamkajšnjih ansamblov zlasti nekatere inozemske komade'. ,V Ljubljani bodo moskovski igralci prisostvovali naši uprizoritvi Cankarjevih »Hlapcev«. Cankarja kot pisatelja poznajo sjeveda tud: v Sovjetski zvezi v..ruskem prevodu. ne pa Se tudi Cankarja — dramnt-ika Pač pa je po njegovem pripovedovanju v zadnjem času dokaj zrian Nušič, saj so v Moskvi igrali tri njegova dela — »Gospo ministrico«, »Pokojnika« in »Dr«. Po njegovi sodbi bi .bilo treba med prvimi deli zaradi po- membnosti prevesti tudi »Gospodo Glembajeve«. V. Ljubljani so imeli prvotno namen ostati samo dva dni, vendar so pozneje na splošno željo program podaljšali in bodo uprizorili razen Tolstojevih » S a d o-v prosvetljenosti« ter’ koncertne izvedbe odlomkov iz klasičnih ptedstav, tudi Čehovi j e ve ■ »Tri sestre«, kar bo tembolj pomembno zaradi primerjave moskovske in ljubljanske uprizoritve. Prvotno »Treh sester« niso imeli namen uprizarjati iz tehničnih razlogov, ker so smatrali, da ljubljanski oder po svoji prostornosti ne bi mogel zajeti realistične scene. Skupno je prišlo v Ljubljano 85 članov umetniškega, tehničnega in upravnega ansambla MHAT; med temi je samih igralcev 52. Ena izmed prvih igralk v ansamblu Ala Konstantina Tarasova pa je tudi poslanec Vrhovnega sovjeta. Medtem ko bo danes z\’ečer prva predstava MHAT v gledališču, bodo. jutri zjutraj ruski gostje imeli na samem odru strokoven razgovor z našimi gledališkimi igralci, dopoldne pa bo OLO Ljubljana priredil skupen življenfe močnejše... ... od smrti, bi lahko rekli za oljke na Koprskem, ki sta jih to zimo močno prizadela nenavaden mraz in sneg. Tiste tedne so mnogi kmetje že hoteli posekati drevesa, toda Zavod za napredek kmetijstva v Kopru jih je pravočasno opozoril, naj počakajo in se ne prenaglijo, ker se oljke kljub hudi pozebi kaj rade opomorejo. Te dni se je začelo to pričakovanje izpolnjevati. Potnik, ki se pelje od Kopra do Portoroža, lahko vidi po bregovih oljke, katerih suhe krošnje so začele zeleneti. Prav malo jih je med njimi, ki so še. naprej mrtve. Upravičeno je upanje, da si bodo večinoma opomogle in da gospodarska škoda ne bo tako velika, kakor smo se prvotno 'sprejem za sovjetske In naše gledališke igralce na »Bellevu-ju«. MHAT bo po gostovanje v Ljubljani nastopil še na Reki in v Skoplju, nakar bo nadaljeval turnejo v Romunijo in Bolgarijo in se vrnil v Moskvo šele meseca julija po dvomesečni od-sotn-osti.- bp Ustanovni občni zbor Zveze ženskih društev v Celju Celje, 29. mija. S ciklusom predavanj o prolbiemih prehrane prebivalstva na območju celjskega okraja se je danes začel p-rvi dai ustanovnega občnega zbora Zveze ženskih društev v Cel j-u, ki mu razen mnogih zastopnikov priso-sivuje tudi ipiriti-ližno 200 žena iz celfSkcga okraja. Prvi reforat o prehrani prebivalstva je ima! šef živilskega laboratorija pri okrajnem higienskem zavodu inž. Bogomir Slapar. Upravnik zdravstvenega doma v Ge!ju dr. Lovšin .je govoril o prehrani šolskega otroka, tajnik okrajjne gostinske zbornice Riko Riižnar pa je obraz.lo-žii nekatere probleme družbene prehrane V menzah in gostinskih obratih. V celjskem okraju posluje 26 obratov za družbeno prebrano. Povprečen se9tav hrane v *en restavracijah je pomanjkljiv -Vt enciičen ter ne dosega potrebne kalorične vrednosti. PrimanikLjaj znaša celo 500 do 700 kailorij na dan. Predsednik okraj-ne" zadružne zveze Franc Lubej je poroča.! o proizvodnji in predelavi živi1!, tajnik okraiine trgovinske zbornice Ris-to Ga;iek o preskrbi trga z živali, upravnica Zavoda za pospeševan ie gospodinjstvi Mi ilica Zabovnik pa o vzgoji prebivalstva k zdravi crehrani. J urn bo org anir/.a c rWc i del ustanovnega občnega z-bora Zveze ženskih druš-ev v Celju. M. B. urban stov, je tudi dosedan}# bolj ali manj stihijsko širjenja mest. Končno je omenil potrebo, da seznanimo najširše množice z urbanističnimi vprašanji m izkoristimo zanimanje, ki ga kažejo zanje. Z njo vred morajo biti tud; urbanisti prežeti z veliko zahtevo našega časa, ki se glasi: gradimo bolj go-spodamostno, bolje in hitreje! Posvetovanje se je nadaljevalo v štirh skupinah, ki obravnavajo vprašanja in tem» iz že omenjenih štirih referatov. Postavke, trditve in ugotovitve v referatu Toneta Klemenčiča o gradnji stanovanj kot ekonomskem vprašanju, so javnost: že priiično znane. Odveč je navajati n. pr. razprav® o vplivu, ki ga ima pomanjkanje stanovanj na delovno storilnost ali o ekonomskih pomanjkljivosti v dosedanjem sistemu stanovanjske graditve in njenega finansiranja. Vsekakor pa je omembe vreden poudarek, ki ga daje stanovanjskim zadrugam za reševanje tega vprašanja in najemnini kot ekonomskem činitelju. t KAKO NAJ BT GRADILI CZIROJTA REKONSTRUIRALI NASA MESTA? Izredno živahna razprava s» je vnela v delovni skupini, kije obravnavala referat :ng. arh. B. Petro-viča — o reorganizaciji naselij po načelu enote sosedstva (stanovanisko sosedstvo, angleško Neighbourhod unit); morda bi se dalo tudi reči stanovanjska skupnost v Šircem' pomenu bese-de. Jedro tega vprašanja je življenjska trditev, da se funkeja stanovanja ne neha v samem stanovanju, temveč da se glede na značaj človeka kot družbenega bitja širi tudi navzven, težeč za tem, da ima v neki večji ali manjši zaokroženosti na razpolago vse to, kar mu je potrebno, da živi polno življenje. Gre za razb t-je nehumane, iz kapitalizma podedovane centralistične organizacije mest. v katerih je kapitalizem izmalič'I* človeka v brezoblično množico, za katere« harmonično žitje ni imel posluha. Gradnja novih mest oz. perspektiva rekonstrukcije mest pr: nas mora stremeti za tem, da razbije kapitalistično velemestno brezdušnest in se loti te naloge s stališča, po katerem naj bo socialistični človek s svojo funkcijo družbenega upravljanja r.a pomembnih de-lovn h področjih edino in končno merilo za določitev obsega takega novega stanovanjskega sosedstva. Gre za to, da odpravimo z ustreznimi urbanističnimi ukrepi organizacijske oblika mest ,z dobe nehumanega kapitalizma in omogočimo tudi mestnemu človeku spet humanistične oblike življenja. Pri tem je edino pravilno, da novega ne ustvarjamo ločeno zase, brez potrebe morda zelo daleč stran od že obstoječega, temveč da staro povezujemo z novim ‘-n stremimo tudi na tem področju za odstranjevanje raz-lik med mestom in predmestjem ter mestom in vasjo. Posvetovanje se nadaljuje, fr Proliperonospcrna služba Srednje dnevne temperatura so se v vinorodnih krajih Slovenije pihale med IS in 2') stopinj C. Maksimalne ten-{/• e ra mr e so se dvignile do 28 stopinj C, minimalne pa med 10 in 15 stopinj C. Padavin ni bilo. NAPOVED: Viscke srednje dnevne temperature, predvsem pa ugodne minimalne temperature ter visc*ka relativna zTačna vlaga na Primorskem pospešujejo razvoj peronospore. Zaradi tega ponovno epozarja-mo vinogradnike okolice Kopra, Škocjana pri Kopru, Izole, Šmarja nad Koprom, Črnega ka-la in Ktiheda, naj končajo s PRVIM škropljenjem svojih vinogradov do l. junija. Zaključno s 1. juncem pa naj končajo fprvo škropljenje vinogradniki GoriSkih fcrd, okolico Šempetra pri Gorici, Branika, .Vrtojbe, Volčje drage, Ajševico in Ajdovščine. Vinogradniki ostalih vinogradnikih okolišev maj bodo pripravljeni. ker bomo v kratkem objavili čas prvega škropljenja tudi za ostale kraje. Kmetijski Inštitut LRS B ■prejema MHAT na ljubljanskem kolodvoru is j*«* i isl«! Iliri Druga investitura *h> V sejni dvorani burbonske palače — za-irijc čase 'se doka\j mirni — bo jutri spet živahno. Francoska skupšč.na se bo zbrala k nekajdnevni razpravi o raznih vprašanjih: notranja politika, Tunis, Maroko. In seveda Aižir, ob katerem se se zlasti obeta živahna razprava. Fako živahna, da nekateri napovedujejo kar neke vrste izpit, nekako >ponovno mve-mturo * Guya Molleia. Tako hudo verjetn-o ne bo. Te-ia-ve Molletove vlade so res precejšnje. Stališča posameznih sitrank to sedaj bolj izdelana, kakor pred časom, ko je malone ccio&ni pa-r-lament glasoval za polnomočja, ki jih je vlada zahtevala v Alžiru. Vendar, naj bodo težave se taksne, zaenkrat ne kaže, da bi bila Miletu odklonjena zaupnica, če bo povprašal zanjo. Vlada lahko računa na večino socialistov, radikalov in tudi ljudskih republikancev. Kaže celo, da je tudi komunisti ne bodo želeli spraviti v preveč neroden položaj. Zadnje čase so sicer začeli ostro napadali vladno politiko v Alži-ru, zlasti še njene po vsej Franciji vedno bolj nepriljubljene vojaške akvepe. Vendar predlogu neodvisnih naj bi v parlamentu pri-ilo do posebne alžirske razprave, so sc odločno uprli. Zato kaže, da bodo v splošni razpravi povedali marsikatero ostro na račun alžirske politike, ob glasovanju pa vseeno podprli Guya Molleta. Tudi večina konservativcev, z izjemo piižadislov, ne kaže znakov, da bi želela pokopati sedanjo vlado. Z njenimi vojaškimi ukrepi v Alži-ru se konsarvativci razumljivo, v celoti strinjajo. Ostro pa so vzeli na piko težnje po mirni rešitvi alžirske krize. Vendar, položaj je pač takšen, da konservativci raje vidijo, na\j vse tisto, kar je tako ali dri: gače nepriljubljeno, holeče, težavno, opravi vlada republikanske fronte, sami pa da si ptirejo roke. In končno njihove prevekze ovire MoMePovi vladi v sedanjem času bi mogoče le utegnile privesti do Ivudske fronte. T o pa je največji strah celodrugi investiluri< bo vroča. SU-iati bo precej kritike, malo pa zadovoljivih, točno izdelanih programov. V tem pogledu bo vlada imela prednost. Izdelala je nov ■ogram, ne se najbolj popoln, vendar boljši od prejšnjega. Program, ki vzbuja upanje v napredek pri reševanju alžirskega vprašanja. V zelo počasen, a vendarle v napredek. teče dalje Današnji Jordan se imenuje po reki Jordan. Preden pa je bila država, je bila reka. Davno prej. Jordanove vode so se valile, kakor se valijo še danes, z visokih pobočij Hermana in se izlivale v Mrtvo morje. Napajale so veliko in cvetočo civilizacijo. Zaradi vojnih pustošenj in brezbrižnosti nomadskih, plemen so se namakalni prekopi zamašili, jezovi in nasipi po rušili, obdelovalna zemlja, nanesena po terasah, pa je umirala od žeje. Taka je ta dežela, nekdanja Transjordanija, ki noče ali ne more zdrkniti z rahlega ravnotežja med bančnim računom u londonski banki in ; bančnim računom v kairski banki. Čeprav je to zelo poenostavljeno izražena dilema današnjega Jordana, je vendarle res, da se kralj Husein le noče odreči dvanajstim milijonom funtov, ki jih prejema Jordan letno od Velike Britanije. Po odhodu angleškega poveljnika arabske legije Glubb paše se je tehtnica v Jordanu nagnila na egiptovsko-sir-sko-saudijsko stran. Za poveljnika arabske legije je bil zdaj imenovan Ali Abu JVa-var, ki ga sovražniki imenujejo »navidezni jordanski Naser«. Ta je pristaš arabskega sodelovanja. Jordan se je tudi dogovoril z Egiptom, da bo izvedel »popolno vojaško koordinacijo« z njim. Toda tehtnica se le ni popolnoma nagnila. Enaindvajsetletni kralj Husein se oči-vidno noče opredeliti na nobeno stran in le s težavo miri prepirljivce v svoji vojski. Pred kratkim je bilo v Huseinovi palači na vrhu griča v Amanu nekaj viharnih se-stankov, na katerih se je Na-var udaril s svojimi nasprotniki, ki so mu menda, »privatno« grozili že s smrtjo. Na kraljevo zahtevo so se nato pri kosilu pobotali. Vsaj navidez. Medtem pa Jordan teče dalje kot že tisočletja. Toda onstran je enotni Izrael. Vzdolž mej s š? vedno palestinski be-srunci. Na zahodti EgTpt, ki ne mara Britancev no v~hodu pa Irak, kier vladajo Huseinovi Tiašemitski bratranci. Ti se z 'jlngleži bolje razumejo. In 'Jordan teče dalje... Pahor ar. m - Kiunc san j SLOTDSD POBOCBTHJC / lir. 9 ^ IEZDLTAT UPR1VHH TOLITEV T IT1LU1 Napredek levice Desničarske stranke so v Italiji precej izgubile na rafian krifian-sko-deinokratske stranke, v Trsta pa je bilo ravno obratno — Leve demokratične stranke pa so napredovale tudi v Trstu , Trst, 29. maj« (Po telef). Čeprav rezultati volitev v Ita- naslednji: komunistična stranka liji niso ne dokončni, ne urad ni: so vendarle že ustvarili d»-^ 40699, liberalna stranka 4535, ne* ločeno politično sliko. Na sploš no se ugotavlja dejstvo, da J« skrajna desnica doživela močn e udarce prav tam, kjer Je bila doslej najmočnejša, na primer v južni Italiji in na Siciliji. Dobršen del glasov desnice je šel v skrinjice sredine, posebno krščansko demokratske stranke, ki si Je s tem vsaj toliko opomogla, da je lahko obdržala svoje položaje. Politični krogi poudarjajo, da odraža nazadovanje desn.ee okre.pitev demokratične prizadevnosti prebivalstva, da se odpravijo totalitarne struje, in bo morala zato krščansko de- vile komunistična, socialno demokratska in socialistična stranka. Očitno je, da so šli tem strankam v glavnem glasovi pristašev Tržaške unije. Skromen napredek beleži tudi neodvisna socia- mokratska stranka zelo paziti .Ustična zveza, med-tem ko je na to, da ne bi v strahu pred napredovanjem levice zdrknila skoz: desničarska vrata. Komunistična stranka je ponekod v srednji Italiji malce nazadovala, temu nasprotno pa je iz volilnega boja izšla okrepitev povsod tam, kjer je že imela večino in marsikje drugje, posebno v severni Italiji, recimo v Mantovi, Alessandriji in Vercelliju. V Bologni je odnesla novo zmago v boju s krščanskimi demokrati, s tem da je osvojila nad 120.000 glasov. Na Siciliji pa je prvič po vojni zmagala v 51 občinah. Upoštevanja vredni pa so tudi rezultati v korist socialistov in socialnih demokratov, ki so na splošno napredovali. Končna ocena naj bi bila torej naslednja: nazadovanje desnice, napredek levice, bolj ali manj status quo za krščanske demokrate. Glede bodočega političnega razvoja bi se lahko reklo, da gospodarsko nacionalno gibanje pridobilo več glasov, kot se je mislilo. Najmanj glasov so dobile liberalna in radikalna stranka ter slovenska demokratična zveza. Neuradni končni rezultati so Luiziana šesti upornik Baton Rouge, 29. maija (Reuter). Oba domova kongresa države Luiziane sta siprejela resolucijo, ki zavrača odločitev ameriškega vrhovnega sodišča o desegregs.ciji v šciah. Luiziana je s tem šesta ameriška država, ki je odklonila odločitev vrhovnega sodišča. V resoluciji je rečemo, da krši odločitev ameriško ustavo im zakon* države Luiziane. Črnski Študenti univerze v Tailaasi na Floridi so se odločili, da bodo boikočir&li mestne avtobuse zaradi aretacije dveh črnih študentk, k; sta bili v soboto aretirani, ker se nista hoteli v sesti v zadnji del avto- odvisna socialistična zveza 5532, republikanska stranka 8364, socialistična stranka 9603, radikalna stranka 1715, krščansko demokratska stranka 56912, monarhistična stranka 5S55, MSI (neofa-šisti) 26889, gospodarsko nacionalno gibanje 7671, slovenska demokratična zveza 3785, socialna demokratska stranka 12489 glasov. Rezultati za podeželske občinske svete pa dokazujejo, da so povsod zmagale — kakor se j* pričakovalo — levičarske demokratične liste: 1567 glasov v občini Devin-Nabrežina, 462 v občini Zgonik, 196 v občini Repen-tabor, 1590 v občini Dolina, 4241 v občini Milje. Slovenska demokratska zveza je dobila 539 glasov v občini Devin-Nabrežina, 253 v občini Zgonik, 135 v občini Repentabor, 446 v občini Dolina. Krščanski demokraciji je šlo 2181 glasov v občini Milje, 291 v občini Dolina. Socialistična stranka je odnesla 122 glasov v Dolini, socialnodemokratska pa 796 v Miljah. Italijanska unija j« dobila v občini Devin-Nabrežina 849 glasov. V pokrajinski svet sta bila Izvoljena dva Slovenca, zastopnika komunistične stranke. Ostala mesta pa so šla krščanski demokraciji (10) in zastopnikom komunistične stranke (6), med katere sta všteta tudi gornja dva. V Trstu je glasovalo 91,37 odstotkov vol.ivnih upravičencev, v podeželskih občinah povprečno 94 odstotkov, povprečje za Italijo pa znaša 90 odstotkov. Udeležba je bila torej visoka. M. Kocjan Tovariš Tito J« sprejel generalnega sekretarja KP Italija Palmira Togliattija. NAMEN TOGLULTTUEVEGA OBISKA V JUGOSLAVIJI Vzpostavitev stikov Predsednik Tito je sprejel generalnega sekretarja KP Italije takoj po prihodu v Beograd — Včeraj so bili razgovori, pri katerih so sodelovali tudi drugi voditelji ZKJ PRED DEBATO 0 AL2BU V FRANCOSKI SKUFSCINI Bliže razgovorom Francoska vlada Je pripravljena začeti pogajanja z Alžirci preden bi uporniki položili orožje, toda še vedno ne priznava alžirske narodnosti — V novem načrtu je tudi nastavitev 30 Alžircev na visoke položaje v Alžiru in pomembni socialni ukrepi se pred krščansko demokratsko busa ~obe 5mki so obtožili, da stranko po teh volitvah še bolj postavili v »položaj, ki pereče kot preje postavlja vpra- mogel izzvati nered«, šanje sprostitve na levo. Mnenje dobršnega dela tiska Je, da bi zelo pogrešila, če bj se tej možnosti odrekla in se raje oklenila desnice. Govore, dai se bodo takoj po volitvah začela pogajanja med socialisti in socialnimi demokrati za obravnavanje vprašanja socialistično enotnosti. V Trstu pa so volilni rezultati za občinske svete v nasprotju z ostalimi v Italiji, zabeležili nevaren napredek desnice, ki le nikoli ni dosegla toliko glasov kot letos — nad 30.000. Nazadovala je krščanska demokracija, znaten skok naprej pa so napra- Dvomljiva rešitev WASHINGTON. 29. maja. (Reuter). Pododbor senatnega zunanjepolitičnega odbora Je včeraj proučeval dve resoluciji, ki predlagata osnovanje dveh mednarodnih agencij za lcmetdjske viške In su- _r rovinske rezerve. V resolucijah je Vazna sprememba poudarjeno, da t>l osnovanje tak?- fiancoike vlade j1* definirana v miru ta“vobode.% “dSi^nlkr“i- odločitvi, da »ni potrebno iak%- govsilrih ustanov. Zvedel«, se je, de Je i^lavil v podoboru, da ame- ti pomiritv« v-ojn^ga poloiajaz* ri5ko ministrstvo za zunanje xa- z&čete* raZigovoro*/ * AIžStcI o J^Mem ete™Ini’a«rtabob?Sje« a?£el določili, nove politike«. N» t« vdsoka javna mesta. rlSkl program za viSke ln TezeTve način Je francoska vlada poka-surovin »10IJ uHnkovlt ali bolj zaja na možnost, da sačne raagu-konstruktlven. vorc> pteden alžlr»ld uporniki položi j j c rož J e. Poleg tega se )e vlada odloči-pOrOVn la, da bo z večjo odločnostjo Bonn, 29. maja (Reuter). Po začela iivajati politična !n «ko- sest&nku parlamentarnega vod- nomsko-i^cialne reforme. V splošnih smernicah, ki jih je Ro_ bert Luorte poslal šefom francoske ,) d ministra« j e in vojske v AlSiru. je ukazal, naj takoj zač- Beograd, 29. maja. (Tanjug). Predsednik republike in generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito je sprejel včeraj generalnega sekretarja KP Italije Palmira Togliattija in sekretar, ja partijskega sekretariata Lulgija Amadesija, ki je skupno s Togliattijem včeraj prispel v Beograd. Včeraj je bil generalni sekretar KP Italije Palmiro Togliatti gost na večerji pri ge- FARIZ, 29. maja. (Tanjug). Premier Got Mollet Je sklenil, da bo v četrtek pred parlamentom definiral nov« politiko vlade za Al žir Osnovne smernice te politik« J« do neke mere ie naipovedal generalni rezident, Robert Lacoste, ki Je-dane* prispel v Parts. Izjavil Je, da J« »nujne potrebne« Izdelati nov statut o bodočih francosko-aliirskth odnoiajib. »Vlada se obvezuje,« Je dejal generalni rezident, »da brei sodelovanja Izvoljenih predstavnikov lokalnega prebivalstva na bo sprejela statuta, ki bo ustvaril skupnost metropola-Al tir«. Si na miren način ter da se prd tem ne izključuje direktne razgovore pred prenehanjem dosedanjih sovražnosti. neralnem sekretarju ZKJ Josipu Brozu Titu. Na večerji so bili tudi člani izvršnega kom.-teja ZKJ Edvard Kardelj,, Aleksander Rankovič, Moša Pijade, Ivan Gošnjak in Svetozar Vuk-manovič. Kot se je zvedelo, so imelj danes dopoldne razgovore, na katerih so sodelovali poleg Togliattija in Josipa Broza Tita tudi drugi voditelji ZKJ. Danes ob 13. uri je Josip Broz Tito priredil v Belem dvoru intimno kosilo na čast generalnemu sekretarju KP Italiji Palmiru Togliattiju. • Trst, 29. maja (Po tel.) Poleg volitev je danes v središču pozornosti italijanske javnosti tudi potovanje Togliattija v Jugoslavijo. V glavnem se navaja, da to spada med dogodke, ki v tej zadnji dobi prispevajo k razčiščevanju in poglabljanju odnosov med jugoslovanskim in ostalimi socialističnimi gibanji. Ob tem potovanju je vodstvo italijanske komunistične stranke objavilo sporočilo, v katerem je med drugim rečeno: »Namen potovanja je vzpo- stavitev prvega stika ln tak® torej začetek normalnih odnosov med KP Italije in jugoslovanskim; komunsti po težki prekinitvi, ki so jo pvzročill zgrešeni sklepi informfoiroja v letih 1948^1949. Italjanski komunisti, je rečeno nadalje v sporočilu, ne morejo brez priznanja mimo učinkovitega prispevka, ki so ga dali jugoslovanski voditelji k popuščanju mednarodne napetosti, kakor tudi ne mimo dejstva, da so kljub težkim dogodkom v preteklih letih vodili, svojo državo po poti socialističnega razvoja. Zato je v našem interesu bolj« spoznati izkušnje, da bi jih mogli pravilno oceniti, kakor tudi za boljši razvoj naše zunanja politike.« Preden je prekoračil mejo, se je Togliatti sestal z voditelji tržaške komunistične stranke. Tudi temu dogodku pripsujejo določen pomen, ki morda ni daleč od nepotrjenega zaključka, da jim je Togliatti za vsak pri.mer toino in konkretno nakazal smeri za bodoče delovanje. M. K. staljiču no ■ iivojanjem preosnove ob. tinskih erganov, oblasti ln tr-govsilclh ustanov, da bodo takoj imenovali 30 novih funkcionarjev-Alžircev na Prvi nabori v Avstriji OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA Dunaj, 29. maija. (Po telef.) ne pogodbe zopet pravico obsto- nu. Splošno mano je, namreč, da Včeraij so se pričeiH po vsej Av- ja, pomladili svoje vrste. Doseda- m je DVP v armadi, ustvarila moč- etriji vojaški nabori, li kajterim so n;je vojaške ©note, imenovane »za- ne pozicije in da hoče imeti radi Kar^ee sOCTalno-okonon*- pokilicajli mladeniče letniika 1937. časna obmejna bramba«, so bile obraml; > ministrstvo pod vod- stvom svojega znanega funkcio- Družinski spor delno stva krščansko demokratske unije so objavili komunike, v katerem je reče a 14**a i 1 tm T5^ _! — a »_ Ul- —1II-—. —.1— — T T_* — _ " _1_ 2L - —___'L _ J_ '*t_ J_1_ .1_-11. 3__ _ 'T , je% na kaiterem bosta sr.ra.niki, ka— kor kaže, lahko pomerili svoja na rja, dosedanjega, državnega NEW YORK. — Zaradi hudega deževja v državali Illinois in Indiana v ZDA. Je poplavljeno veC sprejel člane francoske kulturna cest in nekoliko tisoč hektaTov delegacije, ki j« na obisku na obflelanr zemljo. Kitajskem. ne osvoboditve Alžira in Par’za pa jih želi k pehoni. Vojaški rok žavo v prihodnjih dveh iletik, ko— !5e vedno velike razlike v razla- za nemotorizirano ipekoto je do- ristnej-e uporabiti, ganju osnovmih načel bodočega ločen na 9 mesecev, za specialne Viceikanoler Scharf pa je ▼ so-političneg-a statuAa Alžira. Ven- tehnične enote pa traja 15 mese- boto na seji sociallisnične stranke dar so neka zbližan j a bolj jas- cev. na Gradiščanskem, govoreč o ar- S temi mladinci bo avstrijifoi madi, dejal, da armada ne more Bundesheer«, ki je dobil pred in ne sme bit1; orodij e ene stranke, no Izražena že samo s tem, ker Je bila s francoske strani mani. festirana želja, da s« kri*a re- dobrim letom s podpisom držav- če hoče ustrezati svojemu name- sile, na zunaj pa pomeni nova armada odločnost Avs-mije, da tudi z orožjem brani, če bo treba, svojo neodvisnost. D. R. li. da bi imeli belci po ostali državi mir. Od česa naj bi Bantuji živeli? Država bi za začetek zgradila ceste, mesta, nekaj industrije, vsega za 300 milijonov funtov. Precejšnja vsota, ki pa za zgraditev cele nove države (in to bi rAT.prvariip d^ian^kn bile} ne -9 Načrt za samomor Konec stoletja bo v Južni Afriki okoli 25 milijonov frncer in mešancev, ter samo okoli 6 milijonov belcev! C® ostanejo stvari laot so, potem bo v krajih, kjer prebivajo sedaj, torej med belci, nad 17 milijonov črncev! Kako naj pri tem ostanejo belci na krmilu, kako zagotoviti pokorščino »polljudi?!« Strydomova vlada, ki je pred štirimi leti prevzela oblast s pi>-močjo gesla o apartheidu, o popolna segregaciji, ii prišla do zaključka, da je nujno treba n--kaj storiti, da ne bi prišlo do ob-ga. V Pretoriji je zadnji dve leti zasedala komisija, ki Ji ie predsedoval univerzitetni profesor Tomlihson. Komisija je sJ-stavila »genialno« delo, natrt za ozemeljsko, gospodarsko ln fctu-turno ločitev črncev od belcev, načrt, ki je morda izvedljiv, ki pa pomeni tako ali drugače —> smrtno obsodbo belcev! Tomlinsonova komisija se je zares potrudila, saj na nobeno vprašanje, ki ga načenja ne manjka odsovora.. Za začetek ,1e mimo priključila Južni Afriki britanske protektorate Swazi-land, Bech-uanaland in Baruto-land, ter jih apriorl določila kot prebivališča črncev. Poleg *ega je s svinčnikom narisala na rernlievid večje kroge, ki delu-;e1o zelo učinkovito, dokler člo-'*ek ne zve. obsesti'' rajbol-revna poaročia države. Sem na hi takoi začel.i prešel ievati črnce i-z vse države, tu naj bi živeli po rvoje, se ,po svoje razvija- pomeni ničesar. Zato bi bilo potrebne seveda tudi zasebne in-vesiticije, po desetih letih, meni komisija, pa bi bantujevske pokrajine lahko že marsikaj same prispevale za svoj napredek. Pa če ne bi bilo zasebnih inveticij? Tudi na to tje našla komisija od. govor: denar bi lahko dala mednarodna banka sa obnovo ali Marshallov »point four« program — z drugimi besedami, po_ moč pričakuje od tisfih, ki z besedami, po večini pa tudi z dejanji obsojajo segregacijo! Toda denimo, da se načrt po sreči, da preseljevanje črncev, ki bi nujno moralo biti opravljeno s pomočjo armade, ne bi izzvale upora da bi se nrtš1! »a« MlJANJl ČRMKJ Kf«lWkTl «— M£ii P^JEDIA^ANIM ČRNIK!« BLOKOV mmmr TKANSVAAL mmcommmmm afrikaM (GHANNItBUItC mmmmt ORANJI RLOJMTONTil KAKKA pokrajina 1-Ufc.T tUSAliSTH CAPtTOVVN doite sebni investitorji, itd? Ali ni upravičeno pričakovati, da bodo črnoi, ki bi se razvijali ločeno (če bi se zares razvijali) začeli dobivati razne nesimpatične ideje, kot so sanje o enakopravnosti, o enakovrednosti? Kaj napraviti. da se to ne bi zgodilo? Tomlinson: potrebno je zaposlit cerkev, cerkveni oddelek pri ministrstvu za črnske zadeve naj se razširi, v Južni Afriki šolani (na tem je poseben poudarek) misionarji naj vzgojijo Bantuje v »krščanskem duhu«, da pa ne bi m.ed-misionarje ■ slučajno zašli kakšai n&rgač} ali hujskači, morali imeti Kristusovi agitatorji posebne legitimacije, s posebno odobritvijo ministra Ver-weoertsa! Je pa seveda tudi nekaj vprašanj. na katere Tomlinsonova komisija ni odgovorila. Ali je res verjetno, da bodo črnci navdušeno sodelovali pri izvajanju načnta, ki ga je sestavil belec z eno samo osnovno mislijo: kako zagotoviti svoio nadvlado? V poročilu ni niti govora o političnih pravicah 17 milijonov ljudi, ki bi po vseh računih živeli konec stoletja v tako imenovanih političnih blokov. Komisija se ni dotaknila oravic In življenja 7 milijonov črncev, ki bi po istih .računih živeli konec stoletja izven črnskih blokov. Po mnenju komisije v>i bili takšni črnci t-ako in tako samo »na obisku« — čeprav ti obiskovalci 9e nikoli niso živeli drug]« la živijo t svodih njih domovih že tretje ali celo četrto generacijo. Ali bodo bea podjetniki zares pripravljeni in_ vesiiirati v črnskih predelih z zavestjo, da so tam potrebni samo začasno, oziroma, kaj bodo rekli, če bi začeli črni delavci v večjih množicah odhajati v črn. ske predele in s tem onemogočiti njihovo poslovanje? Nad petdeset odstotkov delavcev v južnoafrški industriji je črne barve. V najmanjši pokrajini Južne Afrike, v Tree Sta tu, je 21.000 črnih traktoristov! In na koncu vprašanj: pri popolni izvedbi načrta bi konec stoletja še vedno živelo med bel_ ci okoli 7 milijonov črncev, to je dvakrat več kot jih živi sedaj! Kljub »popolnosti« načrta ni dvoma, da ga vlada ne bo sprijela v celoti, že zato ne, ker bi to terjalo več denarja, kot trenutno lahko utrpi. Toda načrt kaže, da so nacionalisti v zagati da se vedno bolj zavedajo, da postaja položaj nevzdržen, da ne bo šlo več tako, kot i« šlo doslej, da pa prav« rešitve, vsaj takšne, ki bi jim ugajala, ni. Najbolj zakrrv-nimd postaj* namreč jasno, da se črnski živelj kljub vsem naporom v nasprotni smeri, razvija in s« vedno bolj zaveda svojih pravic, pri čemer vedno bolj pečejo sedanje krivice. Tudi precejšen del belega prebivalstva se tega zaveda. Toda zanje je Strydom najel odgovor. Vlada Je začela iz-flanjatt vsa nezaželene bel« na- seljence, ki nimajo južnoafriškega državljanjstva, ali pa ki š« niso v Južni Afriki šest let, kolikor je potrebno, če hoče človek dooiti državljanstvo. Taksnih pa je v Južni Afriki precej, zlasti med prebivalci britanskega porakla — prav ti pa so, kol znano, proti •kstremističmina načrtom vlade. Tako iso zbran) vsi elementi, potrebni za eksplozijo. Zaničevanju, ki ga čuti belec za črnca, odgovarja v vedno večji meri sovraštvo črnca do gospodarja, P« tudi belci se v v«* I t« d» vn ev m «— •!-» pripomočkov od nylon žličke za cojesička do električnih aparatov. P osi ali a mu jih je Zveza ženskih društev Jugoslavije, ki jih je dobila iz Amerike. Zavod je vse to preizkusili in vse te predmete tokrat tudi razstavlja z dvci;n:m namenom: pokazati potrošnik c m te mriune, a praktične in enostavne priprave, brez katerih je vsa tedanje gospodinjsko delo dokaj otez-kočeno, po dirug,:. strani pa bi jih pckliiže spoznali tudi oPrmcuu in zastopniki raznih podjetij ;m jih zaeeili izdelovati. Tako bi se tudi naše trgovine počasi napo« m C e z raznimi strojčki in naipravami, ki smo jih dotlej pogrešali -in so nam biie več ali manj le velika želja. 2e prvi dan razstave ie bilo mnoro cohkcvailcev, ki so uzrazuli žcilio. da bi te reči lahko kupovat!j Borovo«; z vsem tem bi preskr- bcvailo naš trg, saij ni strahu, da jih ljudje ne bi kupovali. Tudi za polivinilaste izdelke, n. ipr. pekrivače, s katerimi zavarujemo že načete kozarce mairmela- de pred bakterijami, dalje vedri- co za umazano penilo, odpadke sadja in podobno bi lahko izdelovalo na primer podjetje »Jugovi- nil«. _ Še nekaj dni je do konca raz- ajeT k^rornipiriaT prakrič^n obešalnik M noeodp pa industrijska šola v stave in morda se bo našel kdo, za obešanie kril in moških hlač, a Celgu. Te odcejalnike pa lahko ki bi bul pripravljen izdelovati «m- - x— — --------------------- '— m te, za poto van je, dom in druge priložnosti tako praktične predmete iz umetnih mas. - Samo vesel je lahko človek prizadevanja Zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani, ki je u-di naše tovarne in .pod jetja. Le za spel pripraviti tudi naše proizva- Kakor je znano, so bila gostinska podjetja lani oproščena plačevanja obresti na stavbe (ket del njihovih osnovnih sredstev), oziroma so te obresti plačevale v sniianem odstotkn. Zaradi letoinjlh sprememb planskih instnmentov. so se na primer v hotelu »Triglav« v Kopru obresti na stavbe švigale od SftS.MM din na 2,168.9*8 din. Razlika: 1,595.DO* din. InvesttcdjskU sklad Je znašal če, ki velja le v gostinstvu ln lani 5 pro mile od prometa ali trgovini. Kljub delnemu zniža-250.000 din. Letos znaša ta sklad nju plač (na račun zmanjšanja 3 odstotke od prometa ali 1,530 plačila za nadure), predstavlja tisoč din. Razlika znaša 1,280.000 -'tudi davek na plače za »Triglav« din. Prispevek za kadre se je nepredviden izdatek v znesku dbbnili praktičnih gospo Lnijskih podjetija pogodil z zavodom Tudi ■ pretlaČevaiec za krompir, dtressnu zsienjave m trdo kuhanih jajč bo nož za surovo maslo in oblikova- izdelovalo to podjeuje, odceja nike tudi mantših kosov perila ter *troi naročijo potrošniki ze seda,, kar za rezanje zelenjave s petimi ra,z- Zavodu za naprede gosipo- lunirni noži bo izdelovalo to pod- dmptva v Ljubljani, ietie. ki j« pokazalo veliko m hva- . Ka,r dolga vrsta je razn.h ko-levredno zanimanje- za njihovo iz- Vinskih gospodkih predmetov, delovaniie. V teh dneh bo z Zavo- katere so se odločile izdelovati tu- dom za napredek gospodinjstva <*i tiasc tovarne m .podjetja. Le za sklenilo -udi dogovore. ' V*** ta«° P^kticne pro- Tnvarna »Titan« iz Kamnika f-vode k gurne, kot n. pr. gutm- se je odločila za izdelovat* iz- »** preproge za aopain.ee. pod- _ redno pripravnega stroja s štirimi 'ozek IZ kume’ na katerega lahko pripomogla v nemaijhn,: men tudi noži, in to za tn-lrtše mesa, zelc-nJare. posušenega kruha v drobtine in mletje sadja za sadne so- - . . . jakove Tu-di srroi za rezanje kruha ^ torte m potice ter za diorie, pn marsikaterem Podiet,u in salame, ki pride prav v vsakem Podobne drobne gumijaste pred- zaman iskau. V. K. gospodinjstvu, namerava vzdolova- mokre oredmece, gumijast nož za razmazovamje surovega masla, marmelade >in raznih na- jalce do tega, da bodo začeli izdelovati to, kar drugie v sveru že davno ni več novost. Temu pa je razstava, saj ie prav tu dobil Zavod za napredek gospodinjstva s proizvajalci tisto vez, kakršno je zaman iskac. povečal od lanskih 2 pro mila na 3 pro mile, kan da v absolutnem znesku razliko okrog 60.000 dinarjev. Nadalje so pred vrati nekatere spremembe v odstotku davka na promet proizvodov (na alkoholne pijače). Lani je znašal ta davek najprej 10 odstotkov, nato 13 odstokov, letos pa je določen na 20 odstotkov. V tej viSini naj bi se začel plačevati ta davek od 1 junija dalje. Sprememba tega odstotka zviša stroške od 1,600.000 din lani na 2.590.000 letos. To da razliko 990.000 dtn. Novost, ki je lan-i nii bilo, imamo pa jo letos povsod, je uvedba 10 odstotnega prispevka (od plač za stanovanjski sklad. Ta obveznost nalaga »Triglavu« dodaten izdatek v znesku 1,130.000 dinarjev. Največja postavka v vrsti novih stroškov pa je davek na pla- ti poleg več drugih drobnih gospo- tudi doma. Ze v ponedeljek do- dtinjsknh priorav. poldne pa so se obiskovalcem pri- seda da be družili že prvi proizvajalci. Be-_-do in naposled so se -:m pogodnli z zastopnico Zavoda za napredek gostto- »Avtokaroserija* iz Ptu>ia bo nz-delovala stiskalnico za čebulo in jarca tor pripravo za ižkoščičernje sa,c!''a‘ Obrtno kovinsko podjetje Lož., EHektrooprema je solidna Laskavo priznanje predstavnika centralne pakistanske vlade Abdula Hainida Kana o proizvodih naše industrije SMOTRNE REKONSTRUKCIJE Lesno predelovalna industrija pri nae je pred vojno alonela v glavnem na številnih žagarskih obratih. Po vojni p» ee je struktura Iesno-industvijske proizvodnje začela naglio spreminjati. Podjetja se vse bolj usmerjaj , na izdelavo končnih izdelkov, v zaun.sm ca-su j-a m.c. l . > *■« . azpravljajo tudi o specializaciji. Osnovni vzro-k, da je stopila lesno-predejovalna industrija na tako not. le bda piliti- noh-eba no čimboijšem izkoriščan hi le.-no-industrijskih zmogljivosti in lesa povečanju narodnega dohodka ter varčevanju z lesom. To je ooenein tudi cilj v iiauaijiiiein razvoju naše lesno-predelovaine industrije. Te dni se mudi v naši drža- boljši dokaz sposobnosti naših vi predstavnik centralne paki- po-djetij in naših strokovnja- Zanimiv primer takega razvo. jaja okviru enega podjetja predstavlja lesnc-industaijsko podjetje 'Bled. To podjetje je še prsi nekaj leti imelo v svojem sestavu pet žagarskih obratov. V letu 1&53 in 1934 so najprej KtnanjšaLi žagarsko zmogljivost obratov z odstranitvijo petih polnojarmenlkov in pristopili k rekonstrukciji dveh žagarskih obratov. Od teh dveh obratov se sedaj ukvarja obrat Gorje s proizvodnjo sredic za mizarske plošče, v bodoče pa bo izdeloval tudi votla lamelirana vrata za stavbno pohištvo; obrat Soteska p?, bo kmalu začel poskusno obratovat,; kot mlin za lesno -moko. Deloma s,o rekonstruirali tu_ dj žagarski -obrat v Bohinjski Bistrici, kjer režejo hlodovino in izdelujejo (zaboje, že omenjene sredčce in proizvajajo lesno volno. Tako preureditev obratov podjetja je narekovala potreba, kot že irečeno, po boljšem in večj-em izkoriščanju žagarskih zmogljivosti in samega lesa, ki ga. kot vemo, primanjkuje. S temi rekonstrukcijami, so omogočili boljše izkoriščanje zmogljivosti in oskrbo s hlodovino na žagarskih -c.br.atih Bohinjska Bi_ etrica in Ttečica.. Obenem z re- konstrukcijo obratov so omogočili tudi zaposlitev 85 ljudi. Druga značilnost omenjene preureditve obraitov je v tem, da se proizvodnja v okviru enega podjetja smotrno dopolnjuje, En obrat hkrati proizvaja svoje končne izdelke in surovino >•*' druge obrate. Mlin za lesno moko v Soteski bo namreč uporabljal kot surovino žaganje in oblanje iz drugih obratov, obrat Gorje pa uporablja za proizvodnjo sredic les slabše kvalitete in manljvreden les, ki napade pri razrezu. Pri proizvodnji sredic uporabljajo kratice, žamanje ari drugo. Ves ta les je šel prej de. loma za .kurjavo, deloma pa so ga prodajali potrošnikom. Z oplemenitenjem manjvrednega lesa in napadlih odpadkov se poveča vrednost novih proizvodov celo ž0 do 50-kratno. Pomen preureditve obratov za proizvodnjo visokovrednih končnih Izdelkov, ki večajo dohodek podjetja, kaže tudi dejstvo, da podjetje izvozi približno 45 odstotkov vrednosti svoje proizvodnje ,na zunanji trg. Do sedaj je podjetje Izvažalo le rezan les in zaboje, v bodoče pa bo izvažalo tudi lesno moko, kii je zelo dragocen izvozni predmet. Z-ek stanske vlade in glavni inženir za elektrifikacijo centralne cone Pendzaba g. Abdul Kamid Kan. Kakor je znano, je več naših vodilnih, podjetij, ki izdelujejo opremo za hidro cen trale, ziicitiralo dobavo opreme za veliko hidrocen-tralo Cičoko-Malijan v Pakistanu. Ta oprema, ki so jo izdelala podjetja »Rade Končar« iz Beograda, »Litostroj« iz Ljubljane in »Metalna« iz Maribora, je že pripravljena za prevoz in montažo. Zdaj potekajo pogajanja za dobavo opreme za drugo veliko hidro-centralo v Pakistanu. V zvezi s tem je prispel v našo državo zastopnik pakistanske vlade g. Abdul Hamid Kan, da se osebno prepriča o zmogljivosti naše industrije, ter da si ogleda naše že zgra- jene iiidrocentra 1 e, ki*so naj- Elektrifikacija Slavonije Med Slavonskim Brodom in Slavonsko Požego so začeli graditi daljnovod 30.000 V. Daljo-vod bo aluminiast, stebri pa iz oeniirifugiranega betona. Energijo bo dobival daljnovod iz elektrarn v Bosni in Hercegovini preko trafo postaje v Brodu. Na ta način bo vse to področje Slavonije, kjer je mnogo surovin, dobilo močan industrijski razmah. Obenem s tem pa bodo v bližnji bodočnosti razbremenjene tudi slovenske elektrarne, ki so doslej dajale električno energijo zahodni Hrvatski. M. B. Za bistre glave -KAJ VES — KAJ ZNAŠ« kov. Med drugimi je obiskal tudi hidrocentralo na Dravi. Najdalj se je zadržal v Vuhredu, kjer se je podrobno zanimal za načrte, gradbena dela, opremo itd. V razgovoru je izrazil polno priznanje naši industriji ter naglasil, da ga to, kar je videl pri nas, prepričuje, da je jugoslovanska industrija elektro-opreme in gradbena industrija dosegla evropsko raven. V Jugoslaviji izdelana elektro-oprema se po svoji kakovosti ! »Ladja s prekletimi* Roman junaške posadke in preciznosti lahko- meri z izdelki velikih industrijskih središč na zahodu, ki imajo že dolgoletno tradicijo in izvež-ban strokovni kader. Pohvalno se je izrazil tudi o izdelavi opreme, ki je namenjena za pakistansko hidrocentralo v CiČoki-Maiijanu. Prepričan je, da se bodo prijateljski, zlasti pa gospodarski odnosi med Pakistanom in Jugoslavijo še 3,140.000 din. Če seštejemo vsa te razlike, dobimo znesek 8,195 tisoč diinarjev. Po daljšem računanju so prišli v »Triglavu« do spoznanja, da bo treba v kratkih sedmih mesecih do konca leta dodatno nekako »realizirati« v najboljšem primeru vsaj okrog 6 milijonov dinarjev. (Plačevanje skoraj vseh povečanih obveznosti do družbe, velja za nazaj od 1. ja-nuarj a). Na vprašanje, odkod vzeti ta denar, oziroma kako kriti te dodatne stroške, je bil en sam odgovor: zvišati je treba cene. Od nedelje 20. maja dalje so cene v »Triglavu« višje za okrog 8 odstotkov (pri hrani in pijači), do 20 odstotkov (pri sobah). Isto, samo v drugih absolutnih zneskih, velja tudi za restavra-jo »Galeb« v Kopru. Ta je bila doslej za okrog 10 odstotkov cenejša od »Triglava«, vendar zaenkrat cen še niso zvišali. Mnenja so, da že sedaj nimajo preveč gostov, če pa bi cene še zvišali, jih bodo imeli še manj. Zato čaikajo, kaj bo dosegla okrajna zbornica z intervencijo pri rebupliški- gostinski zborm-oi. Nove, n« toliko morda zgrešene, kolikor zelo pozne sprejete spremembe prizadevajo najhuje izrazito sezonske hotele (»Palače« v Portorožu in druge). Jeseni je bilo rečeno, naj računajo letos z instrumenti, ki so veljali lani. Tako so poslali, upoštevajoč te instrumente, domačim in tujim potovalnim uradom in agencijam cene za letošnjo sezono. pri katerih sedaj nikakor ne bo mogoče ostati. Pomenilo bi namreč — zlasti še ker od. Razliik, * M nastajajo zaradi uporabe zveznifi predpisov (na primer davek na l^la-č®), gotovo ne bo mogoče odpravah. Se vedno pa je čas — občinski, družbeni plani še niso sprejeti — znižati, če že ne odpraviti razlike, ki jih podjetje gotovo ne nit..rejo kriti brez podražitve, to -je le na račun odkrivanja nekih, notranjih rezerv in boljšega izkoriščanja razpoložljivih zmogljivosti. Tu mislim na obresti na stavbe, na investicijski sklad in na davek na promet (na alkoholne pijače). Takšna omilitev bi bila tem bolj utemeljena, ker smo v letu, v katerem si prizadevamo za stabilizacijo trga in za postopno izboljšanje ži vij eniškega standarda. In še drobna pripomba: kdaj se bomo naučili uvajati spremembe, ko je čas za to in kdaj bomo nehali z izdajanjem predpisov z veljavnostjo za nazaj? Fr. - ... * . . - ' v** iiauuct, Aicta-n ACi lul- nadalje sirili in poglabljali in pade lelios devizna stimulacija to v obojestransko korist. G. Abdul Hamid Kan, ki je iz Maribora odpotoval v Beograd, je bil navdušen tudi nad naravnimi lepotami naše domovine in zagotovil, da bo svoje prihodnje 'počitnice prebil pri nas. R. O. v obliki velikih tečajnih razlik — zavestno tvegati izgubo, z zvišanjem teh cen pa bi se osmešili v očeh tujih gostov, za katere so potovalni uradi že pred dvema mesecema ali še dlje nazaj, sklenili pogodbe za letošnjo sezono. Izvoz naših železniških vagonov Kartonirano din 500,— polplatno din 650.— Za 1 o ž b a »Slovenski poročevalec« Ljubljana, Tomšičeva 5/II Jugoslavija a« je na svetov- nem tržišču vagonov pojav\t*i relativno pozno. Vzrok je morda v dokaj ostri konkurenci zaradi precejšnje nez^poaelnosti v va-gonski industriji. Prve večje pogodbe so naše tovarne sklenile s turškimi državnimi železnicami, katerim so v letih 1954-55 dobavile 1.500 vagonov v vrednosti 6.5 milijona dolarjev. Poleg tega so naša podjetja izdelala za turške železnic« tudi 200 štirio.snih cistern, vrednih 150.000 dolarjev. Ta prvi uspeh je naše praizva-jalce ohrabril, da so iskali nadaljnjih trgovinskih zvez v ino_ eemstvu. Leta 1955 so našo tovarne dobavile 100 tovornih ln 20 poštnih vagonov v Burmo, 50 tovornih vagonov za prevoz živine po egiptovskim železnicam. Naša industrija železniških v tamkajšnje ribiško športno društvo in bodo lahko za, 3C0 din na mesec lovili pod morjem kolikor ‘tim bo volja. C3b odhodu pa so nas v Poreču posvarili: »Drugič pa nikar ne pozabite več sindikalne članske izkaznice, drugače boste spet pla-'p: Osnovno izobraževanje nerazvitih ljudstev. vafr.: Opombe k »Pripom- bam . . .« (polemika). M:ra Mihelič: Dva pariška zvezdogleda (leposlovni ipodl'!stek). Juš Kozak: In memoriam Mira— na Jarca (govor ob odkritju spo„ menika v Novem mestu). Filip Kalan: Pet poglavij Iz Zgodbe o X a bi ockl. Luc Menaše: Gojmlr Anton Ko* (ob retrospektivna razstavi v Moderni galeriji). M. Dolgan; Novele Ferda Godine (recenzija). Pavle Merku: Slovenska glasbe, na revija (oh zaključku tretjega letnika). Stanislav Žbogar: Festivali (Dubrovnik in Bayreuth). P.: Josip Jurčič: Zbrano delo VII. Janez Zor: Zadnji Številki Slavistične revije na rob. m. o.: Druga odjuga. Kulturne vesti, Nove knjige ▼ tujini, Knjižne novosti. in kostimov, z angažiranjem svojih najboljših baletnih mojstrov, tako Galine Uljanove kot Julije in J. Zdanova -kot Romea, pa so v resnici uspel: prikazati z neverjetno lirično-stjo, velikim baletnim mojstrstvom, ki je biio očito prav tako pri zadnjem statistu kot pri protagonistih, vso veličino, poezijo in tragičnost ljubimcev iz Verone, ki sta našla v skladatelju Sergeju Prokofjevu enakovrednega muzikalnega izraznega mojstra. Dragocenost tega filma pa je poleg odličnega baleta tudi v širok; popularizaciji glasbe Sergeja Prokofjeva, katere groteskni humor. lirično6t ln tragičnost so prišli do popolnega muzikalnega iin seveda tudi baletnega izraza. Zato ni čudno, da je bil prav ta film lan: deležen tako visoke nagrade na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu. ZLATA ANTILOPA Tudi ta kratki barvni risani film sovjetske produkcije je lani prejel mednarodno priznanje na festivalu v Benetkah. Tradicija filmov za otroke je pri P.usih brez dvoma zelo stara in tako so posneli kratek risani film na temo staroindijskih pravljic o zlati antilopi in PRED POLETNIMI UMETNIŠKIMI VEČERI V KOPRU Mnogim Jugoslovanskim Kultur, n im središčem se je že lansko leto pridružil sedež Slovenske Istre — Koper z uvedbo rednih ln tradicionalnih .Poletnih umetniških včerov«. Turistično - olepševalno društvo, ki je v Kopru prevzelo organizacijo teh festivalskih prireditev, je z vrsto pomembnih koncertov in literarnih večerov, na katerih so sodelovali solisti in ansambli slovenskih in jugoslovanskih središč, pritegnilo veliko število domačih in tujih gostov, ki so se o kvaliteti teh prireditev izražali nadvse pohvalno. Koper je mesto pastoralno umirjenih trgov in vrtov, od katerih ie zlasti pomemben preurejeni Muzejski vrt, kjer so med drugimi lani nastopali naši oper. ni pevci Vilma Bukovčeva, Rudolf Franci in Vladimir RuSdjak, pianist prof. Marijan Lipovšek ter člani ljubljanske Drame Mihaela Saričevn, Andrej Kurent in iz tržaškega SNG Štefka DrolČeva. Na znamenitem trgu Revolucije pred slavno Loggio in pretorsko palačo sta koncertirala ljubljanska in zagrebška FiTharTiTtrrilja in plesali člani Jugoslovanske folklorne skupine »Kolo« Iz Beo- grada. Tudi letos se domačim in tujim gostom obetajo zanimive prireditve, ki jih bo uvedel turistični teden od 30. maja do 10- Ju-nija. Slovensko narodno gledali-šče iz Trsta bo dva dni gostova-lo s »Primorskimi zdrahami«, ki so na lanskem ljubljanskem festivalu doživeti spontan uspeh. 4. junija pa bo -pred Lo-ggio koncertira! velik plesni orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča. V sezoni na se obetajo še mnoga zanimiva gostovanja, od katerih bo zlasti zanimivo gostovanje indonezijske folklorne skunine, k! jo Je ta me«ec predstavila tudi italijanska televizija, nad2il.ie slmfonično-operni kon. cert orkestra Radia Ljubljana, koncert Mariborske filharmonije pod vodstvom Jakova Cipcija, gostovanje celotnega puljskega filmskega festivala in nekaj komornih večerov ob sodelovanju domačih in tujih solistov. Kakor je videti, je kr-prsko Tn. rist.ier.n-olepševalno društvo zagotovilo domačinom in mnogim tujim gostom bogato festivalsko sezono poletnih umetnikih večerov. Star;, kamniti trg pred Log. glo Je oživel — konec maja ga bodo razmajale Goldonijeve »Primorske zdrahe«. m ubogem malem Indijskem dediču. Film je tehnično odlično izdelan, domiselna režija L. Atamanova pa je znala najti prijeme :n prenesti na trak čudoviti indijski pravljični motiv o zlati antilopi. Dekor filma je razkošen, montaža zgledna in filmski triki so tehnično dobro obvladani. Po vsebinski plati pa je ta pravljica filmsko povedana toplo, človeško in neposredno, s koncem čudovitega grotesknega humorja (n. pr. osebe radže, njegovih podrepnikov in prilizovalcev) in pravljične liričnosti (indijski deček, poosebljenje pragozdnih živali in rastlin), kar je vse skupaj brez dvoma edina prava in uspešna podlaga za dober otroški pravljični film. Vsega tega je v Zlati antilopi v izobilju, človeška dobrota in poštenost sta na koncu popia- čani, pohlepnega radžo pa pokoplje pod sabo vse tisto zlato, ki ga je hotel imeti od zlate antilope. Zlata antilopa je torej dobra filmana risana pravljica in nas ponovno spet samo opozarja, da smo morda pri nas vse preveč pozabili in zanemarili ta pomembni in tako hvaležni filmski žanr. D. Z. France Godec {e razstavljal na Sanskem V prvi polovici maja je bila v danskem mesru Odense razstava slik in risb Franceta Godca. Pvaizstava je vzbudita .pri občim-srvu veliko zanimanja in o njem so izšle v časopasah zelo ugodne kritike. Godec je poiieg krajin rcz-stavfl.ja.1 že figuraliko, akte m portrete. Kriolka hva.it predvsem ko- loriivščne kvartete našega »Škarja. Minulo nedeljo Je bila v ljubljanski drami premiera Giraudouxove »Norice Jz ChaiJlota«, ki ata Jo režirala dr. Bratko Kreft ln Mirko Mahni«. Posebno ceno pa Je imela premiera zaradi tega. ker Je igralka Marija Nablocka z njo proslavila 49-letnleo svojega umetniškega dela in se hkrati poslovila od gledaliiCa, kateremu je posvetila vso svoje ustvarjalne sile. PO 32 LE Ob trboveljskem občinskem prazniku Te dni bo minilo 32 let od spopada trboveljskih rudarjev-revoiuci-oaarje-v s fašistično Or-juno, ki Je hotela prvega junija 1924. leta prav v tem rudarskem mestu razviti svojo zastavo. Tega pa ji rudarji seveda niso dovolili. Z golimi rokami so šli v borbo proti njej . . . V tem spopadu so padle dragocene žrtve, Iti jih trboveljska dolina ne bo nikoli pozabila. V spomin na te prvojunijsfce dogodke, ki niso pomembni le za revirje, ampak za vse jugoslovansko delavstvo. praznujejo v Trbovljah že nekaj let svoj občinski praz-nčfc. Letošnje slovesnosti so se začele v ponedeljek, 23. maja. Vse mesčo je spet lepo okrašeno s številnimi zastavami, cvetjem in zelencem. Program prireditev je tudi letos zelo obsežen. NAGRAJENI ROMAN (Novak Simič, »Brača i kumi-ri«, Kultura, Zagreb 1955, 330 strani). Opravičeno lahko zapišem, da je s slovenske strani Novaku Simiču storjena očitna krivica. Krivica zato, ker ga n ti zadnjih deset let, ko smo marsikaj prevedli iz sodobne hrvat-ske književnosti, takorekoč nismo upoštevali, čeprav spada med najvidnejše pripovednike zagrebškega kroga. Leto za letom zahaja med nas, poč.tnice prebije ob Bohinjskem jezeru, kjer s takim užitkom lovi postrvi, pa tudi sicer je navezal stike z Ljubljano. In kljub temu, se mi zdi, da nismo prevedli še nobenega. njegovega teksta, razen t.stega odlomka iz najnovejšega njegovega romana, ki je pred več kakor pol leta izšel v »Ljubljanskem dnevniku«. Celo v knjigi »Povojni hr-vatski novelisti«, ki je pred leti izšla v Ljubljani, zaman iščemo njegovo ime. Ko bo pod konec letošnjega leta »Državna založba Slovenije« izdala v prevodu njegove »Brate in malike« z naslovom »Kaj vse prinašajo reke« (tak bo namreč po domenku s pisateljem naslov v slovenščini), bo dolg vsaj deloma poravnan. Preden preidem na obravnavo zadnjega Simičevega romana, ki je pred dnevi prejel prvo nagrado Zveze književnikov Jugoslavije, moram pisatelja vsaj na kratko predstaviti. Rodil se je 14. januarja 1906 v Varešu v Bosni in je potemtakem pred mesecj dopolnil petdeseto leto. Dovršil je trgovsko akademijo v Sarajevu in potem ekonomsko fakulteto v Zagrebu. Bil je v službi pri predvojnem podjetju »Bata« v Zagrebu in Zlinu, potem finančni uradnik, sedaj pa živi kot svoboden književnik in urednik založbe »Zora« v Zagrebu. Ze pred vojno je bil urednik revij, almanahov in pod. Kmalu bo trideset let, kar je začel javno delovati. Od začetka je pisal liriko, posebej socialno, uredil z Jovanom Popovičem znano Knjigo tovarišev, v kateri je sodelovalo tudi več naprednih slovenskih književnikov. Iz Bosne se je odselil 1. 1928. Izdal je pesniško zbirko »O čadji in travama«. O sajah in travah), predvsem pa se je posvetil proz:. Ze pred vojno j® tiskal dve zbirki novel, namreč »Nepoznata Bosna« (1936) in »Su-ton Tašlihana« (1937), pa še roman »Vočnjak« (1939), ki ga je po vojni predelal in izdal z naslovom »Brkiči iz Barč« (1947). Po vojni jo izšla še cela vnsta njegovih proznih del, tako knjige novel »Iza zavjesa«, »Zakoni i ognjevi« in »Prolje-če«, pa povest »Miškoviči« (1949), roman »Druga obala« (1952) in sedaj roman »Bratje in malik'.«. Razen tega je Simič napisal tudi precej člankov in kritičnih sestavkov. Z zagrebško »Kulturo« ima že pogodbo za nov; roman, ki ga bo napisal do jeseni 1957. Delovni naslov romana je »Dažd«, dokončni naslov bo pa, kakor je te dni izjavil, najbrž »Postaja pred jutrišnjim dnem«. Simičev roman »Bratje in maliki« ima tri dele, sicer povezane med seboj, vendar močno različne po fakturi. Temu se ne smemo niti posebno čuditi, če upoštevamo, kako je ta roman nastal. Zorel je približno dvajset let, od 1. 1936. Prvi del, ki je postavljen v Bosno, v Samac, je zasnovan in deloma napisan že pred vojno, druga dva pa po vojni. Avtor je delo močno čistil, brusil izraz in v dokončni varianti črtal nekaj sto strani. Tako se je zgodilo, da so »Bratje in maliki« najbolj dodelan Simičev tekst, kar jih je do da-nea napisal. Kupujte knjige Založbe •SLOVENSKI porocevalfc. Prva ugotovitev, ki jo moram zapisati ob Simičevem pripovednem opusu, je, da pisatelj ni nikoli prebolel svoje Bosne in njenih usod. Večji del njegovega pripovedništva se vrti v tem krogu, čeprav je Simič, kot sem že zgoraj omenil, pred slkoraj tridesetimi leti zapustil to pokrajino, v kateri je prebil svoja mlada leta. To Bosno nosi še vedno s seboj, čeprav jo je v ukaz, misli lahko le v mejah že do podrobnosti začrtane zunanje dejavnost:. Vsi tisti pa, ki se ne podrede temu temeljnemu zakonu Batinega sveta, ki zahtevajo nekaj zase, ki bi hoteli kakor koli živeti osebno življenje, ki naj bi imelo nekak smoter, so v tem svetu strojev obsojeni na propast. T-> je pravzaprav temeljna misel tega Simičevega teksta. z- '7 Gojmir Anton Kes: Sava In Šmarna gora v - - • * Gojmir Anton Kos: anoAt cork«C svojem dolgoletnem pisateljevanju z različnimi prijemi prikazoval. Tudi v »Bratih in malikih« je še nekaj njenih ostankov. Sicer se čisto na njenem severnem robu, v Samcu in okolici dogaja deloma le prvi del romana, vendar se motiv bosenskega človeka nenehno spo-vrača. Njena sinova sta brata Tomaševiča, Miša in Jakov, ki sta v nekem pogledu predstavnika jugoslovanskega kapitalizma, človeka, ki sta se znala neizprosno preriniti d0 ključnih postojank, do moči in denarja. Prvi in tretji del romana se torej dogajata v naših krajih, v že omenjenem okolju Samca, v Zagrebu in Beogradu. Drugi, osrednji in književno najefekt-nejši del romana pa govori o svetu v Zlinu, o veliki tovarni obutve, o Benediktu Tkalcu in njegovem bratu Janu, ae pravi o Tomašu Bati in njegovem bratu in seveda še o celem krogu ljudi, ki so seveda le igračke v rokah vsemogočnega gospodarja. Trije svetovi so v romanu, čisto provincijski bosenski, na pol kolonialni svet Jugoslavije pred drugo svetovno vojno, pa svet veleindustrialc* Bate, izdelan do zadnje niti in najmanjšega vijaka. Vse deluje, pravilno in po načrtu, le človeka, njegove duše m nikjer. Prav ta deformacija, ta grozo vzbujajoča znakaženost človekove podobe je tisto, kar tako grozljivo kriči a tolikerih strani tega Simičevega romana. Človek Je postal •troj, nič zavestno svojega ne am» več Imeti, delati mora na Na sporedu je vrsta kulturnih nastopov. Levji deiež pri vsem tem imajo vse štiri Svobode, k; delujejo v mestu že nekaj let. Mislimo, da ni napak, če se ob tej priložnosti spomnimo marljivih trboveljskih prosve-larjev. ki skoraj vsak d->n po težkem delu v jami ali pa v tovarni polnijo svoje društvene sobe, kjer še pozno v noč pojo, igrajo ali pa študirajo kakšno novo gledališko delo. Vemo, da se v teh kratkih sčav-kih ne dajo opisati vs; uspeh: ;n težave, s katerimi s-o se več a.lj manj borila trboveljska društva, upamo pa. da vam bomo ' ustvariili vsaj bežno sliko o kulturnem prizadevanju trboveljskih rudarjev, kovinarjev, cemeuitarjev ln drugih. SVOBOD A-CENTEK: i PET PREMIER Eno najmočnejših Delavsko prosvetnih društev v trboveljski dolin) je Svoboda-Center. T0 društvo ima več sekcij, ki so bile tudi v letošnjem letu precej delavne. Med vsemi pa je vsekakor najbolj izstopala gledališka družina, ki je ena najboljših v Zasavju, saj je uprizorila kar pet dobrih gledaliških del — »Ano Christie«, »Skupno . stanovanje«, »Molčeča usta«. »Operacijo Altmark« in mladinsko igro »Striček Sne-žak«. Gledališče Svobode-Cen-ter je sodelovalo z igro »Ana Christie«, ki jo j® zrežiral Franci Jarc, tudi na prvem gledališkem festivalu trboveljskih dramskih družin, kjer je zasedlo prvo mesto. LJUDSKA UNIVERZA — NAJBOLJŠA SEKCIJA SVOBODE II Kakor prejšnja leta. tako lahko tudi letos ugotavljamo, da izobraževalno delo pri trboveljskih Svobodah ne more in ne more steči tako, kot bi bilo želeti. Pr- tem pa je izjema Svoboda II, katere Ljudska unn- Mnla galerij n verza spada menda med ene najboljših v Zasavju in Sloveniji. Letos je pripravila zelo pisan program različnih predavanj, s katerimi so bili vsi, ki so jih poslušali, zelo zadovoljni. Zato mislimo, da ima vodstvo tega društva vsekakor prav, če šteje letos Ljučtoko univerzo za svojo najboljšo sekcijo. Seveda tudi pevci, godbenik; in gledališki igralci niso epaJi. saj so se nam vsi večkrat predstavili, zlasti še na prosvetnih večerih, ki so jih imeli v teh mesecih štirikrat. SVOBODA — ZASAVJE: VSAKO LETO VEČ SEKCIJ V spodnjem koncu Trbovelj deluje že nekaj let tudi Svoboda — Zasavje. To društvo j® v primeri s Svcbodo-Center in Svobodo II še zelo mlado In zato ni moglo doseči kakšnih večjih in vidnejših uspehov. Toda: delavstka kultura se tudi v njem vedno bolj širi. Jasen dokaz za to je tudi vsako leto večje število sekcij. Tako je n. pr, začela lansko leto delati pevska sekcija i,n še nekatere druge, kj kažejo že lep napredek. To velja še zlasti za pevsko, ki jo neutrudno vod; prof. IVeingerl. Na koncu naj še omenimo. da je ta Svoboda dala pobudo in tudi organizirala prvi festival trboveljskih dramskih družin, ki je zelo lepo uspel. SVOBODA — DOBRNA Kakor vsa druga le-t-a, tako si je Svoboda — Dobrna tudi letos oziroma ob koncu lanskega leta prizadevala kar največ storiti na kulturno-prosvetnem področju. Njena gledališka družina je v okviru gledališkega festivala uprizorila 'Cankarjevega »Kralja na Betajnovi*. Omenimo naj še. da je pred časom začelo delovati v okrilju te Svobode tudi lutkovno gledališče, ki ga je vsa trboveljska mladež zelo vesela. • (jk) Ivan Cobal, lesorez in monotipija Seveda s temi vrsticami n® morem niti približno celotno prikazati vfcega dogajanja v romanu. Nit humanosti in hkrati revolucionarnosti se vleče skozi ves roman. Značaji so v nekem pogledu poenostavljeni, tako rekoč izrazit primer uporabne sociologije. V delu so številni in sila prepričljivi samogovori, ki so se Simiču zelo posrečili ;n pomenijo umetniško najprepričljivejše vrhove romana. Posebej lahko podčrtam, da se je Simič z veliko voljo lotil prikazovanja ljudi iz mestnega okolja pr; nas, posebej Zagreba in Beograda. Te atmosfere je pravzaprav še tako malo v celotni jugoslovanski pripovedni literaturi, tako da smo mu za ta korak lahko samo hvaležni. Drugo vprašanje je seveda, ali je pisatelj na tem področju v celoti uspel, ali je povsod živ in do konca prepričevalen. V romanu je kljub vsemu precej lirike. Sploh je roman sestavljen iz samih odlomkov, k; Pa konec koncev le predstavljajo dokaj prepričevalno podobo naših razmer bliže drugi svetovni vojni. Prijemi so različni, posebej prv; del je še močno v vodah nekdanjega, predvojnega Simičevega pripovedništva. Na drugi strani, zlasti v drugem delu, pa čutimo novega, doslej najbolj posrečenega Simiča pripovednika, ki se je v marsičem, posebno še v izrazu in načinu Prikazovanja psiholoških odtenkov, šolal prj največjih pripovednikih sodobnih zapadnih literatur. Tom Potoka* Grafika kot umetniško izrazno sredstvo zavzema v sklopu up o. dabljajočih umetnosti važno me. sto. Najvažnejša pogoja za njen nastanek in razvoj sta bila za. čelek tovarniškega izdelovanja papirja v Evropi v drugi polovici štirinajstega stoletja in tiskanje blaga vsaj že v Četrtem stoletju našega štetja. Leseni modeli, s katerimi so oCitisk»vali črne, rdeče ln zlate vzorce (Cennlno dl Drea, Trattato della Pittura, okoli 1400) so osnova za lesorez, ki je najstarejSa grafična tehnika. Razvil se je vzporedno s pojavom papirja v Evropi. Sprva so nasta. j ali samo enkratni odtisi, unikati, ki so predstavljali sakralne pri. zore in so služili za domačo liturgično uporabo. Kmalu pa je grafika dobila svojo značilno vi o. go: razširiti tudi med mani premožne Iiudske sloie tiste duhov, ne dobrine človeštva, ki so bile sicer dostopne samo bogatejšim in premožnejšim. Knjige so do tedaj razmnoževali samo s prepisovanjem. V drugi polovici pet. najstega stoletja pa se Je to dolgočasno In zamudno delo preselilo iz samostanskih skrtptorljev v obrtne tiskarske delavnice. N«, klada se Je od enega samega rokopisnega primerka dvignila na veliko število izvodov. Pravega pomena tega Izuma so se tudi umetniki kmalu zavedeli. Z od. tisovanjem umetniških grafičnih listov niso dosegli samo primer. no cenenega delovnega postopka, ki .le njihovo umetnost približal množicam, temveč so se na ta način njihove umetniške, na tu. dl Za tisti čas mnoge revolucionarne venske In politične ideje mnogo hitreje razširjale. V na. slednjih stoletjih so skupni obrt. ni ln umetniški napori ustvarili najrazličnejše grafične postopke. Le« ni dovoli trpežen material, da bi omogočil noljubno število enako kvalitetnih odtisov. Na njegovo mesto stool kovina: ha. ker. cink. jeklo, ob koncu Osem. nsjstega stoletja kamen, v novejšem času pa v-sta plastičnih snovi in celo «teklo. Grafično delo postane sčasoma kompllcl. rano tn sila natančno. 8 pomočjo najrazličnejših nožev, igel ve ščenlh ln asfaltn-lh premazov. ■> ta vsebin« Je nogavična o.dllk'' C o. halovega dela to pa le v njih modernih «mer»h r«dkn«t. C rt Skodla* r 6 str. 7 SL0IERSI1 POBOCET1LEC J St. m — maja i»m Posestva naj bodo vzorna Nekatere slabosti v delu kmetijskih gospodarstev v celjskem okraju Kmetijstvo je v celjskem okraju vatne gospodarska panoga, kar nam kaže narodni dohodek, U je v 1954. leta mnaial v okrajnem merilu 12.6 odstotkov celokupnega narodnega dohodka, ali 2.8 milijard dinarjev. Po površini pa čajema socialistični kmetijski sektor 18.3 odstotke zemlje, medtem ko odpade na cascbni 80.7 odstotkov vseh površin. Ne glede na te, v povprečju razmeroma visoke odstotke pa je treba dodati, da ima socialistični kmetijski sektor v celjskem okraju razmeroma malo obdelovalne zemlje, in sicer komaj 4 do 5 odstotkov; vse ostalo namreč odpade na gozdove. Ce ocenjujemo kmetijsko proizvodnjo lin jo primerjamo s predvojno, velja ugotovitev, da Je b.il v celjskem okraju v povojnih letih, razen pri hmelju dosežen sorazmerno majhen napredek. Ta ugotovitev je izredne negativna ob dejstvu, da se uvršča celjski okraj po mehanizaciji v kmetijstvu med najboljše ne samo v Sloveniji, marveč celo v državi. Razen hmelja, ki vidno izstopa in dosega po hektarskem donosu, zlasti pa po kakovosti, vrhove svetovne proizvodnje, znašajo hektarski donosi ostalih kultur komaj 50 odstotkov povprečnih srednjeevropskih donosov. To stanje v kmetijski proizvodnji celjskega okraja ni opravičljivo, zlasti zato ne, ker je ravno hrneljska proizvodnja potrdila, da se da z dobro organizacijo dela, z upoštevanjem najnovejših agrotehničnih izsledkov in podobnega doseči velike uspehe. Vzrokov za takšno stanje je več. Delno jih moramo iskati v planili kmetijske proizvodnje, ki Jih nikoli nismo dosledno izvajali, nadalje v napačni osnovi za sestavo kmetijskih proizvodnih načrtov, v skrajno slabi kmetijski evidenci (v celjskem okraju za okoli 300 ha obdelovalne in od tega 200 ha orne zemlje sploh n; nobenega pregleda) in podobno. Zrcalo slabe kmetijske proizvodnje, oziroma njen odsev, pa so tudi kmetijska posestva v celjskem okraju in to 23 dr- Samo v napoto ste nam... Mojemu prijatelju J. Z. se je zgodilo prejšnjo soboto naslednje: uicrog pol dveh popoldne je prišel iz Škocjana prj Kopru rta koprsko pošto, da bi oddal lz kg Letak paket. V oddelku sta oili tedaj dve mladi tovarišici. »Ne sprejemamo več paketov,« je dejala ena izmed njiju, »šele ob petih popoldne lahko zopet pridete.« Mož se je znašel v zadregi. Kaj naj le počne do 17. ure s tako velikim paketom, skoraj 2 km daleč od doma! Zato je tovarišico prosil, da mu do takrat shrani paket. »Ne moremo,« je kratko odgovorila, »je proti predpisom.« Po krajšem presledku, ko je moj znanec le še nadejal, da bo omečil v predpise zamreženo srce dekleta, je ta Se dodala: »Kaj vendar hočete? Saj vidite, da ste nam samo v napoto!« Po tem »Izbruhu vljudnosti« se je znašel moj znanec s paketom pred pošto. Pogled mu je padel na restavracijo pri Pošti. Se nikoli ni bil v njej, vendar se mu je vnela iskrica upanja. Morda pa bodo tam kaj bolj ustrežljivi? Ni se varal; čeprav ni bil še nikoli njihov gost, so mu prav prijazno prevzeli paket v varstvo do 17. ure, ko ga je na pošti lahko oddal. Saj, pošta je ena sama v državi in nima konkurence! Kaj, če si ni tako mislilo tisto dekle na koprski pošti in zato pozabilo, da ne živijo državija_ ni, ki se poslužujejo njenih uslug, od njih, temveč oni od državljanov! fr Ali je lo vredno človeka? Bilo je v poslovalnici mestne klavnice v Zagorju. Uslužbenec Štefan Košir je dal Mariji Drnovšek zelo slabo meso, zato ga je prosila, naj ji da drugega, z izgovorom, da tega ne more rabiti. Omenjeni uslužbenec pa jo je v jezi udaril. Nad tem dejanjem so se zgražali prav vsi navzoči, vest o njem pa se je hitro razširila po Zagorju. O dogodku so zvedeli tudi v upravi mestne klavnice in celo razpravljali na sestanku delavskega sveta podjetja. Tam pa je mesar Stefan Košir dejal, da je prizadeto samo odrinil. In verjeli so mu. Nihče takrat ni pomislil, da bi se bilo treba za zadevo bolj pozanimati in Koširja tudi kaznovati. In verjeli so mu kljub temu, da se stranke večkrat pritožujejo zaradi poslovanja v tej mesnici. Zagorjani se javno zgražajo nad početjem mesarja Koširja in zahtevajo, da ga takoj primerno kaznujejo. Kaz^n pa bi morala biti najstrožja, kajti to se je dogodilo tokrat Se drugič Prav bi tudi bilo, da bi uprava mestne klavnice in delavski svet ugotovila, če ima Štefan Košir sploh še pogoje za rovnslirn^, poslovalnici tega podjetja. O podvzeVh ukrepih pa naj bi obvestili tudi javnost. Marjan Lipovšek žavnih posestev, 5 posestev okrajne zadružne zveze in 14 zadružnih ekonomij. Posestva niso močne gospodarske enote Namesto, da bi bila v času, ko se vsi napori usmerjajo v izboljšanje življenjskih pogojev, kmetijska socialistična posestva vzor proizvodnje in bi spodbujala tudi ostale kmetovalce k boljšemu obdelovanju zemlje, pa ugotavljamo, da je proizvodnja na teh posestvih slaba, da je izredno nizka storilnost in končno, da večina posestev v okraju niti v organizacijskem, niti v gospodarnostnem pogledu ne predstavljajo močnih gospodarskih enot. Vse te slabosti se kažejo tudi v letošnjih proizvodnih načrtih kmetijskih posestev. Ti načrti povedo, da v glavnem posestva ne upoštevajo rajonizaoitje in da se še vedno ukvarjajo s pridelovanjem najrazličnejših kultur. Razen Vrbja, ki je izrazito hmeljarsko posestvo, ni doslej še niti eno od ostalih posestev preusmerilo svoje proizvodnje v gojenje ene same kulture. Ker tega posestva niso storila, izkazujejo vsd letoš-nji proizvodni načrti, razen Vrbja, velike izgube, ki. pa v ničemer niso utemeljene. Tako se zdii, da so letošnji proizvodni načrti socialističnih kmetijskih posestev bolj sredstvo za obračunavanje mezd, kot pa, da bi bilo v njih očitna skrb za rentabilnost gospodarjenja. Ob tem dejstvu se upravičeno sprašujemo, kaj in kako bodo posestva sestavljala proizvodne načrte prihodnje leto, ko bodo prenehala biti poskusni obrati? Kot najbolj značilno, ae ▼ večini proizvodnih načrtov kmetijskih gospodarstev kažejo zelo visoki materialni strošlkl. Ce so ti stroški računsko obrazloženi z izkoriščanjem najbolj sodobnih agrotehničnih ukrepov, pa niso utemeljeni v nizki proizvodnji. Tudi analiza lastnih cen pridelkov nam pove marsikaj. Na primer lastne cene za bela žiita se pri kmetijskih gospodarstvih v celjskem okraju sučejo od 10.6 (Gornji grad) do 40.6 dinarjev za kg (Rog. Slaitina). Podobno je tudi s hektarskimi donosi, k; se sučejo od 14 metrskih stotov — tak donos ni rentabilen niti za zasebnega kmetovalca — pa do 24 metrskih stotov. Podobne številke in celo bolj katastrofalne, bi lahko ugotavljali 'tudi za ostale kulture. 'Vse to pa končno pove, da se strokovni kadri na kmetijskih gospodarstvih niso poglobili niti v lastno proizvodno problematiko. Va posestvih neizkoriščena mehanizacija Za kmetijska gospodarstva pomeni problem zase tudi mehanizacija. V glavnem imajo kmetijska posestva izredno veliko strojev, ki jih ne morejo niti izkoriščati. Zato ti stroji, ne samo, da ne dajejo pozitivnih rezultatov, marveč pomenijo za posestva tudi veliko izgubo. Tako ima na primer posestvo Založe 5 traktorjev za 205 ha obdelovalne zemlje, posestvo Zovnek prav tako 5 traktorjev'* za 238 ha obdelovalne, od česar je približno ena tretjina orne zemlje in podobno. Le redka so kmetijska gospodarstva v celjskem okraju, ki imajo - urejeno svoje zemljiško stanje. Le okoli 6 posestev je do neke mere uredilo arondacijo, dočim je za vsa ostala posestva razparceliranost zemlje glavna značilnost. So celo primeri, da so ponekod posamezne parcele oddaljene od središča posestva 6 do 14 km. Izredno neugodno je tudi »tanje v trošenju delovne sile. V povprečju je pri kmetijskih posestvih v celjskem okraju porabljenih 86 delovnih dni za 1 ha obdelovalne zemlje. (Danska 40 delovnih dni za 1 ha obdelovalne zemlje). Razen visokega povprečja potrebnih delovnih dni za 1 ha obdelovalne zemlje, pa je dolga vrsta posestev, ki to povprečje močno prekoračujejo, kot Konjice 157, Laikova vas 128, Medlog 132, Rogaška Slatina 126 itd. Posestvo ?rbje -najboljše v okraju C« govorimo o slabostih, je prav če povemo, da takšnih pomanjkljivosti ni zapaziti na posestvu Vrbje, kjer so tudi proizvodni načrt realno sestavili in v njem prikazali 3,4 milijona dinarjev dobička. Prednost njihovega načrta se vsekakor kaže v rajoniizaciji posestva. Zadovoljive uspehe so dosegla tudi posestva okrajne zadružne zveze, katerim je ta forum le posvetil več pozornosti. Nasprotno, pa kažeijo porazne slike zadružne ekonomije. Za zboljšanje razmer na kmetijskih posestvih bo vsekakor najprej treba uveljaviti rajoni-zacijo terena, nadalje sestaviti realne proizvodne načrte, osvojiti moderne agrotehnične ukrepe in med drugim uresničiti pravilno nagrajevanje. Merilo za zaslužek pa naj bo enota proizvoda. Razen tega pa bi ne bilo odveč, če bi okrajna zadružna zveza ustanovila poseben referat za kmetijska posestva. M. B. KULTURNI TEDEN V TOLMINU V Tolminu bodo priredili v počastitev pomembnih obletnic raznih društev in organizacij v času med 2. in 10. junijem »Kulturni teden«. Pripravljalni odbor, ki so ga imenovali na pobudo občinskega sveta za kulturo in prosveto, je pripravil skupno z društvi zelo pester program. Otvoritvena prireditev bo pev-sko-glasbeni koncert Pevsko-glasbenega društva, ki je nekak naslednik starega Roko-delsko-bralnega društva in čitalnice. V nedeljo 3. junija bedo razvili gasilci ob 60-let-nici ustanovitve društva prapor, najzaslužnejšim članom bodo podelili odlikovanja, skupno z ostalimi društvi pa bodo položili venec na grob padlih borcev. Ta dan zvečer bo gledališče uprizorilo Goli-jevo mladinsko igro »Princeska in pastirček« v režiji tov. Tiča. V ponedeljek bo otvoritev planinske fotografske in slikarske razstave v prostorih osnovne šole, zvečer pa bo slavnostno zborovanje planin- cev in predvajanje planinskih filmov. V torek 5. junija bo nastopilo okrog 120 mladih pevcev in pevk s tolminskega učiteljišča pod vodstvom prof. Maksa Piratka. V sredo bo priredil »Partizan« telovadno akademijo in razvil prapor. V spomin na 50-letnico smrti pesnika Gregorčiča pa bodo Tolminci v četrtek zvečer odkrili v gledališču spominsko ploščo, temu pa bo sledila proslava. Nastopil bo pevski zbor z Mosta, ki bo izvajal ped vodstvom Zdravka Muniha samo pesnikova dela. Desetletnico ustanovitve učiteljišča bodo učite-ljiščniki in bivši absolventi obhajali v soboto z raznimi prireditvami. Zvečer pa bodo dijaki uprizorili Shakespearov »Sen kresne noči«. V nedeljo 10. junija bo ob devetih dopoldne povorka, ki Družbeni plan goriškega okraja Povečan izvoz gradbenega materiala ln kmetijskih pridelkov — Povečala se bo tudi vrednost proizvodnje v industriji in v kmetijskih gospodarstvih Na ločenih sejah obeh »borov okrajnega ljudskega odbora v Novi Gorici »o sprejeli družbeni plan in proračun »a tekoče leto. Osnovna značilnost letošnjega družbenega plana sta predvsem skrb in težnja po normalizaciji in stabilizaciji trga in štednja s proračunskimi sredstvi. Ker so že lani modernizirali in razširili nekatere industrijske obrate, je letos predvideno povečanje vrednosti industrijske proizvodnje za 6%. Narodni dohodek se bo v primerjavi s 1953. letom povečal za 20%. Goriška industrijska podjetja bodo letos dosegla večjo proizvodnjo s prizadevanjem delovnih kolektivov za večjo storilnost in boljšo organizacijo dela. Večji porast proizvodnje predvidevajo zlasti v goriških opekarnah. Ker je letos več povpraševanja po tem blagu na inozemskem trgu. bodo v opekarnah povečali proizvodnjo strešnikov za 49%, opeke pa za 15%. V lesni industriji se bo povečala proizvodnja končnh izdelkov, sobnega in pisarniškega pohištva ob znižanju proizvodnje v žagarskih obratih. Vrednost proizvodnje v rudarstvu se bo letos zmanjšala za 2% zaradi slabe kakovosti rude, čeprav bodo idrijski rudarji po planu »kopali 4,4% več. Z vrsto agrotehničnih ukrepov v kmetijstvu in s pomočjo kmetijskih skladov bodo dvignili tudi kmetijsko proizvodnjo. Računajo, da se bo proizvodnja na kmetijskih družbenih gospodarstvih povečala za 23%. V gradbeništvu je predvidena zmanjšana dejavnost za 23%. Precej se bo letos spremenila tudi struktura investicij. Stanovanjski sklad bo znašal 248 milijonov din. kar bo poživelo gradnjo stanovanj. Tudi občine bodo dajale razne ugodnost; za gradnjo stanovanj, predvsem z dodeljevanjem kreditov, pri čemer imajo prednost stanovanjske zadrugo. Okrajni Investicijski sklad bo razpolagal a 154 milijoni, občinski sklad pa s 129 milijoni din. Vrednost izvoza bo letos 1796 milijonov deviznih din. Zboljšali bodo organizacijo izvoza gradbenega materiala, kmetijskih pridelkov in drugega blaga. Vrednost izvoza bo letos manjša kakor lani, ko je bila 1952 milijonov deviznih din, in sicer zaradi manjšega povpraševanja po živem srebru, ki je prejšnja leta veljalo kot konjunktumo blago. V gostinstvu bodo dvignili vrednost proizvodnje za 7.3 odstotka, v prometu za 5.3%. Tudi proizvodnja v obrti in komunalni dejavnosti se bo dvignila. Glede izkoriščanja gozdov se je goriški okraj približal normalnemu stanju, več skrb; pa bo treba posvetiti pogozdovanju Krasa, kar za sedaj onemogoča pomanjkanje sadik. Skupni proračunski dohodki goriškega okraja znašajo 974 milijonov din. za 41 miFjonov ROJSTVA IN POROKE V PTUJU Rodile »O; Ivanuša Kristina. Kidričevo — Ivanko; Repič Ivana, Podvinci — Nado; Crček Marija. Kidričevo — Milka; Lesjak Marija, Nova vas — Milana: Mohorko Marija, Podlože — Antona: Frangež Jožefa. Cirkovce — Branka; Suen Jožica. Lahonci — Marto: Sirec Matilda. Ptuj — Dragico; Cičerin Katarina. Ptuj — Angelo: Šprah Zora, Ptuj — Martina: Žunec Julijana. Har- dek — Davida; Kolednik Ana. Bori — Alojza ln Franca; Jeza Marija, Cirkulane — Milico; Vidic Ivanka. Ljutomer — Marijana; Peršuh Marija Šalamun, Na. raplje — Milana: Fridauer Marija, Bor) — Branka; Osenjak Marija. Zg. Hajdina — Marijo: Cigler Slavica. Kicar — Slavka; Rsjtmajster Terezija, Bukovci — Marjano: Golub Marija. Stane- ';nci — Darinko: Žnidarič Angela, IHaševci — Milico. Poročili so se; Pinter Vaclav. Frankolovo in Klep Frančiška, Ptuj; Cizert Franc ln Bertalanič Marti, oba la Ptuj«. din manj kakor lani. Zaradi tega bo treba štediti in pametno gospodariti. Končno so odborniki sprejeli še odlok o proračunu okrajnega ljudskega odbora za tekoče leto v višini 450 milijonov din. jp. ROJSTVA IV POROKE V CELJU se je bo udeležila vsa mladina, poleg nje pa še zastopniki društev in organizacij. Na Titovem trgu bo slavnostno zborovanje, na katerem bo govoril sekretar okrajnega komiteja Gorice Tine Remškar. Sodelovala bo godba na pihala iz Anhovega. Popoldne bo telovadni nastop, ki ga pripravlja TVD »Partizan«. Ob kulturnem tednu bodo izdali tudi Tolminski zbornik, po katerem je že sedaj' zelo veliko povpraševanje, saj bo v sliki in besedi prikazal našo Tolminsko. —a Slovenska Bistrica) Gospodarska razstava v Slovenski Bistrici od 14. do 22. julija bo prvič prikazala gospodarsko in kulturno rast naj večje občine mariborskega okraja. To, doslej največjo prireditev v občini organizira Svet za gospodarstvo. Sodelovala bodo predvsem domača podjetja ter proizvajalci raznih zaščitnih sredstev in strojev za kmetijstvo, kot so tovarna »Pi-nus«, Tovarna dušilca Ruše, Tovarna poljedelskih strojev in Agroservis. Za živinorejce bo zla. sti zanimiva razstava plemenske živine, za vinogradnike pa razstava in pokušnja vin. Za razstavne prostore so izbrali gimnazijsko poslopje, park pred gimnazijo in prostore pred sodi. ščem. V kulturnem delu tedna bodo pripravili pestre sporede Svobod in kulturno-umetniška h društev, • Avtomatska telefonska central« je zadnja leta ob povečani industriji v Slovenski Bistrici postala nepogrešljiva. Zato se že dalj £a. sa resno pripravljajo, da bi staro telefonsko napeljavo zamenjali s avtomatično. Pošta in podjetja *o že pripravita potrebne denarne zneske in tudi začetna dela so v polnem teku. Poštno poslopje preurejajo in pripravljajo za montažo nove avtomatske centrale. Bistričani uresničitev načrt« že težko pričakujejo. 49 Iniciativni odbor Vodne Skupnosti v občini je razvil živahno dejavnost za vključevanje kmetov v organizacijo, ki bo votfcU« dela za melioracije velikih poplavljenih področij ob Bistrici, Polskavi in Ložnici. Prvi sestanki v Poljčana-h in Lešju so pokazali. da kažejo posestniki za pobudo Vodne skupnosti dovolj ra« zumevsnja. Uvideli so rentabilnost predvidenih melioracij, ki jim bodo pomagale k večji proizvodnji kvalitetne krme in drugih pridelkov. Priprave kažejo, da bo občni zbor Vodne skupnosti lahko že v naslednjih mesecih. (1P) Šmartno ob Paki Odbor Kmetijske zadruge ▼ Šmartnem ob Paki se je odločil, da bo s pomočjo kmetijskih strokovnjakov prirejal poučna predavanja. Eno takih predavanj je bilo zadnjo nedeljo. Profesor hme. ljarske šole ing. Resman je govoril o uporabi umetnih gnojil ter o ukrepih za zatiranje škodljivcev hmelja. Kljub zelo slabemu vremenu se je tega zanimivega predavanja udeležilo precej hmeljarjev. Pred nekaj dnevi se Je abrala kmečka mladina in ustanovila krožek mladih zadružnikov. Ljudska knjižnica ima iz leta ▼ leto lepše u/jehe. Zato je odbor Kmetijske zadruge sklenil, da pri. ključi svojo strokovno knjižnico le-tej kot poseben strokovni oddelek. Obenem bodo na pobudo odbora Prosvetnega društva ustanovili tudi poseben oddelek za mladinsko književnost. V ponedeljek zvečer so se zbralt naši volivci k obravnavi osnutka občinskega družbenega plana in proračuna za leto 1956. Obravnava Je bila živahna. Med drugim so se volivci zavzemali za regulacijo Pake od njenega izliva navzgor. Večina je bila tudi za to, da bi šmarnico odstranili, na njeno mesto pa posadili sadno drevje, ki bo prinašalo veliko več koristi. Rodile so: Dolinjek Ivana. Prebold — Marjano, Flajs Olga, Celje — Zlatkota, Sirca Pavla, Drešinja — Srečkota, Cujež Marija, Velenje — Alenko, Jožefa, iz Ojstrega — Literarni večer v Gornjem gradu Pred kratkim so priredili v Gor-Selan njem gradu zelo uspel lkerani ve-Fran- čer. Svoja dela so bra-li France čiško, Stefanič Marija, Kloko- R r r PnrrČ Tvo Minatti, čovnik — Brankota. Mladič Ve- hevk, itan _ l orre, no minatm, ronika, Celje — Vlasto, Pohlin Peter Levec m Lojze Zupanc. Fre- Pavla. Kasaze — Vlad-imira, Zu- bivailci Gornjega grada in Ljub- To?irr. IVx^Velenje — ne?a ^ po2astiH slovenske kn.fi- Jozico, Tomc Marija, Slov. Ko- „ -, r . ... njice — Martina, Obu Marija, zevnrke z zelo laoum obiskom. Andraž — Antonijo. Golob Jožefa. Sv. Florjan — Majdo. Do-bovičnik Marija, Nova vas — Ivana, Gorenjak Vida, Planina —Danico, Cernoša Ana, Vonar — Brankota, Čebular Marija. Ne. gonj — Dragico, Kroslin Bariča, Brezna — Brankota, Pušnik Apolonija. Rove — Alojza, O-prešnik Marija. Novo Velenje — Romana, Smel Marija, Slov. Konjice — Srečkota, Zerovni.k Olga, Ivence — Staneta, Jelen Marija LaSko — Roberta. Felicijan Miroslava, Zavrh — Vladislava. Napret Marija. Zg. Zreče — Jožefa. Reher Frančiška. Pesje — Srečkota, Kocman Angela, Breze — Ireno, Blaj Frančiška, Radeče — Marjana, Marguč Kristina, Mala Dola. — Mileno, Murko Jožefa, Nimen — Regino. Pintar Antonija, Celje — Zeljkota. Selih Ana. Celje — Stojana, Rakun Kristina, Okonina — Rudolfa, Kemer Matilda, Homec — Janeza. Hrovatič Ivana, Celje — Bojana. Jagodič Marija, Vodeno, vo — Ladislave. Novak Marija, Drensko reber — Cvetko, Natek Alojzija, Žiče — Majdo. Papež Marija, Savina — Ireno. Kopu-Sar Marija, Celje — Alenko, Ratajc Danijela, Celje — Majdo. Salobir Veronika. Kranjče — Zdravkota, Hohkraut Olga. Rimske toplice — Marjana. Poročili so se: Božidar Ukmar m Josipina Skrt. oba iz Celja. Ivan Tihec In Silva Cvahte. oba Iz Celja. Stane Perčič. Iz Celja in Tatiana Jenčič, iz Teharja Ivan Medvešek M Jožefa — Marija Senič, oba iz Lemberga pr1 Strmcu. Franjo Lampe in Amalija Kotnik, oba iz Novega mesta. Peter Windish, iz Pragerskega ln Terezija — Marija Slaua, la Ponikvo. z zelo Vsi želijo, da bi jih naši književniki še večkrat obiskali B. L. Ravne Prosvetno društivo »Saberčnik« 1* Libelič pri Dravogradu je pred kratkim gostovalo na ravenskem odru z veseloigro »Okence«. Koroško društvo filatelistov s sedežem na Ravnah Je organiziralo za svoje člane ogled velike jugoslovanske filatelistične razstave v Zagrebu. Razstavo so obiskali dne 22. t. m. Avto-moto društvo na Ravnali Je pričelo nov tečaj za Šoferje, začetnike. Sedaj so začeli s teoretičnim poukom ter se Je za tečaj prijavilo 16 novincev. —k— Delo rezervnih oficirjev v celjskem okraju Na občnem zboru okrajnega odbora Združenja rezervnih oficirjev v Celju so ugotovili, da so lani organizacije rezervnih oficirjev v okraju dosegle pomembne uspehe in se uvrstile med najboljše v naši republiki. V okraju deluje 10 občinskih odborov UROJ, ki združujejo v svojih vrstah 90 odstotkov vseh rezervnih oficirjev. V bodoče bodo morali posvetiti veliko pozornost predvsem tistim, ki še niso člani. Lani so vse organizacije posvetile največjo skrb strokovnim predavanjem, ki so jih pripravile kar 189. Največ jih je bilo v Celju, sledijo pa Laško, Šoštanj in Vojnik. Poleg predavanj so prirejali tudi razne praktične vaje in poučne ekskurzije. Rezervni oficirji aktivno delajo tudi pri centrih predvojaške vzgoje, marsikje pa so bili pobudniki za ustanovitev strelskih družin. M. B. V nedeljo v Skomarje 1 Sklenjena samotna vas Sko. marje na Pohorju (950 m) je kaj ponosna na svojega velikega sina tkalca in košarja Jurija Vodovnika. poeta statev, košar in co-kelj. V nedeljo 3. junija in že dan prej bodo Skomarjani s sodelovanjem domače Kmetijske zadruge in drugih organizacij pri. redili Vodovnikovo nedeljo z bo. gatim in pestrim kulturnim spo. redom. Celo lovska razstava bo združena s to prireditvijo. S tem hočejo Skomarjani počastiti spomin na pohorskega pevca in pes. nlka. Dr. F. M. ¥ Limbušu in Pekrah slavijo Prebivalci Limbuša in Peker slavijo danes svoj krajevni praznik v spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte. Po svečani seji odbora Socialistične zveze bo krenila povorka izpred gasilskega doma v Pekrah proti Limbušu, godba JLA bo priredila koncert, na sporedu pa so tudi nekatere druge prireditve. Praznovanje so povezali tudi z odkritjem spomenika 26 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. V počastitev krajevnega praznika pa je Svoboda že uprizorila Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«. Razen tega so odprli razstavo Cankarjevih del, razvili prapor Svobode, priredili koncert pionirskega in mladinskega pevskega zbora, telovadno akademijo itd. M. K. Zasavska mladina bo gradila vodovod Okrajni komite LMS zasavskega okraja je sklenil, da bo letos organiziral mladinske delovne akcije, v glavnem za srednješolsko ln vajensko mladino. Dve brigadi bosta gradili vodovod Planina — Trbovlje. V vsaki brigadi bo približno 80 mladincev in mladink, ki bodo ostali v njej po tri tedne. Ena brigada, ki bo štela približno SO mladincev in mladink, bo gradila razne komu. nalne objekte v Brežicah. Mladinske delovne akcije niso preračunane toliko na materialni kakor na vzgojni učinek. Res je, da je vodovod Planina — Trbovlje nujno potreben, bolj kakor to pa Je važno, da bo mladina raznih elojev delala skupaj in se spoznavala, kar sicer ni mogoče doseči t nobenimi konferencami ln sestanki. Okrajni komite LMS tudi že pripravlja bogat program političnega, kulturnega in fizku. turneg« dela v brigadi. , -nc. Prešernova knjiga že v vsaki vasi V agitaciji za Prešernovo knjigo ▼ zasavskem okraju letos niso sodelovali samo povenjaniki, ampak tudi organizacije Socialistične zveze. Zato uspeh ni izostal. Medtem ko je Mio lani samo 3.861 naročnikov Prešernove knjige, se je letos to število povečalo na 5.517 aili 142,89 odstotkov. Najuspešnejši so bili v brežiški občini. kjer so poveča-lii število naročnikov PK od 632 na 12S0. V občini Hrastnik so dvignili število naročnikov od 321 na 708, v občini Zagorje od 455 na 855, v občini Radeče od 396 na 545 in v občini Videm-Krško od 2S8 na 463. V drugih občinah je število naročnikov Prešernove knjige ne-koliiko manjše kakor lami. . Kjer so se 'poverjeniki in organizacije Socialistične zveze z vnemo in z ljubeznijo do napredne knjige lotile dela, so tudi dosegli uspehe. Tako so v vasi Artiče, kjer je bilo lani samo 34 naročnikov PK, lotos povečali ro število na 200. V Dobovi so dvignili število naročnikov od 107 na 188, v Globokem od 35 na 80, Brežicah od 192 na 405, v Zagorju od 420 na 730, v Hrastniku od 321 na 672 itd. Prešernova knjiga je letos prodrla tudi v nekatere vasi, n. pr. v Pečice, Mltnše, Senožeti, Stani grad in drugam, ki jim Prešernova knjiga doslej nii bila znanka. -nc. Artiče Leto« Je bilo v Spodnjem po. nvju kulturno prosvetno delo pre. cej razgibano. Tu so gostovala Ste. vilna amaterska {n poklicna gledališča. godbe ln pevski zbori. Številne prireditve pa so pripravi, le tudi domače igralske skupine. V Artičah so nedavno uprizorili opereto »OJ. to leetovo srce«, ki Je zelo dobro uspela. Gostovali so tudi v Brežicah. .eta. Sevnica Kmetijski zadrugi iz Sevnice in Tržišča na Dolenjskem sta priredili te dn; za člane aktivov mladih zadružnikov zanimivo ekskurzijo. 56 mladih kmetovalcev si Je ogledalo zadružno posestvo »Matija Gubec« v Leskovcu, vinske kleti podjetja »Vino Brežice«, selekcijsko postajo za štajersko kokoš v Se-:ah, zadružno posestvo na Riglu ,n preprečevanje toče a streljanjem z raketami. Mladi zadružniki »o bili z ekskurzijo zelo zadovoljni. Delo DPD »Svoboda Trbovlje II« Delavsko prosvetno društvo »Svoboda Trbovlje II« se bo predstavilo občinstvu z glasbenim koncertom in z opereto »Planinska roža«. Zanimanje za koncert ter za premiero in reprizo Planinske rože je med občinstvom zelo veliko. Tako .je mogoče dobiti za opereto le še vstopnice za zadnje sedeže. V četrtek je društvo priredilo tudi prosvetni večer, ki je bil posvečen 64. obletnici rojstnega dneva maršala Tita. Toliko število kulturnih prireditev vkratkem času govori o uspešnem delu vseh akcij, kf sl prizadevajo kar najbcij zadostiti kulturnim potrebam delovnih ljudi. -nc. Hrastnik Nedavno je m:ni’o 12 let. odkar je padel v Hrastniku partizan Franc Ramšak, doma iz Stahovice pri Kamniku. Temu hrabremu partizanu.mlad jncu je mla.drnska organizacija že pred leti postavila sponvnsko ploščo. Dri kateri jo bila te dni spominska svečanost, ki se je je udeležila predvsem mladina hrastniških šel. pa tudi pripadniki raznih društev in organizacij. Skupščina Ljudske tehnike v Kočevju Te dni je bda v Kočevju redna letna skupščina okrajnega odbora Ljudske 'tehnike. Iz poročila je bilo razvidno, da so organizaoj.-e Ljudske tehnike dosegle v kočevskem okraju vidne uspehe. V zadnjih letih so precej priipomogie, da se je večje šievulo mladine seznanilo z napredkom tehnike. Najboljša so društva v Kocev,u, Dobrepo!jan, Sodražici in drugod. Nekaij najbolj požrtvovalnih delavcev je prejelo kor .priznanje za svoje delo posebne -diplome. Omembe vredno je zlasti dmlo kmetijsko—tehnuone kom:u;e, saj je predvsem njena zasluga, da se mladina vključuje v sekcije mladih zadružnikov. Pod vodstvom te komisije so -razdelili šolam več tisoč razniih sadik, priredili raena predavanja i-n predvajali po vaseh nad 50 ra-zličnih filmov. Tudi za letos imajo člani te komisije csb-Slren načrt, ki predvideva sortne poizkuse, razna predavanja, predvajanja filmov, prirejanje tečajev itd. (or) Kočevje Telesnevzgojna društva Partizan iz vsega Kočevskega okraja, po. sebno pa še društvo iz Ribnice, se pridno pripravljajo na zlet, ki bo 10. junija v R.L«rf.iici. Ta dan bodo slavili v R^brnci tudj 5P-'ct« nico ustanovitve telovadnega društva. Mladina in pripadnik. JLA iz Ribnice že nekaj casa pripravljajo igrišče, na katerem bo nastopilo okrog 300i> telovadcev. V počastitev 5C-letnice ustanovitve telovadnega društva bodo izdali tudi brošuro, ki bo pr.kazovaia razvoj športnega življenja v Rib, niči tu drugo. *■ Claoni strelskih družin iz Kočevja, Velikih Lašč. Dobrepolja, So. dražice. Stare cerkve in iz arugih krajev v kočevskem okraju, so marljivo pripravljajo na ekraj-no strelsko tekmovanje, ki bo v za. četku junija. Lahko zapišemo, da so strelske družine v kočevskem okraju delavne. V Ortneku so žo letošnjo spomlad uredili moderno strelišče, v Stari cerkvi so usta. n ovili novo družino, v Dcbrepo-Ijah pa so že tekmovali v počasti, tev občinskega praznika. (or) V Sodražici so slavili V spomin na dogodke pred 14. leli so prebivalci Sodražice m okoliških kraijev ie dni praznovali svoj občinski praznik, prebivalca sodražiške občine so se na pra-zno-vamje prjvravljili dlje časa. Po vaseh so postavili mia;e, na predvečer praznika pa je bila v domu »Partizana« slavnostna akademija, na kateri so sodelovali elani »Partizana«, gasilska godiba, tambu-rsški zbor in -drugi. Naslednjega dne je bila slavnostna se;a občinskega ljudskega odbora, tej pa :e sledbla komemoracija. Na sporedu ie bilo tudi več tekmovanj gasilcev, strelskih družin in -drugih. : 'Lv-gi... i';rr Namesto ruševca — divj iega lovca Nedavno je šel nek lovec ■ spremi j e-vblcem na Porezen na lov na divjega petelina. Ko sta prišla na priim oren kraj, je lovec začel klicati petelina z značilnem gla. som, privabil pa je divjega lovca, ki je mislil, dn se njemu oglaša divji petelin. Tako sta leve c mi njegov spremljevalec ujela in razorožila divjega lovca G., ki sta mu dala takšen pouk, da ga zlena verjetno ne bo več veselilo hoditi na lov brez lovskega dovoljenja in orožnega lista. -jp Veliko zanimanje za poučne filme Podružnica državnega zavoda iz Nove Gorice predvaja po tolminskih vaseh sporazumno * kmetijsko pospeševalno službo pri okrajni zadružni zvezi razno znanstvene in poučne filme, ki jih izpopolnjujejo s predavanji. Ekipo spremlja povsod tudi veterinar. Doslej je bilo domala povsod za predvajanje filmov zelo veliko zanimanje. Gospodinje se zlasti zanimajo za filme, ki prikazujejo rejo perutnine. Doslej je skupina že obiskala otalež. Ljubinj Tolmin ?.a>hče. Drežnico in nekaiere druge kna-ge kraje, v bodoče pa bodo pri-Sli na vrsto tudi Livek, Vrano, Breg inski kot in drugi kraji* er. 126 — so. maja 1958 'T' r f SLOVENSKI P0106EV1LEC J ah. 7 1 ICINO nnivnE vesti KOLEDAR Sreda. 30. maj«: Milica. Četrtek, 31. maja: Angeila. * Dne 30. maja 1876 se je rodU v ■postirah na Bratu hrvatskj pesnik Vladimir Nazor, naj večji pesnik hrvateike moderne. Pesnikova vera v t>odo-5no«5»: ljudstva je d/ofoila potrd: lo v narodnoosvobodilnem Soju, ki se ga je sivolasi Nazor sam udeležil, ga opeval v pesmih Jn opisal z nazorno besedo. Dne 31. maja 1354 je umrl Va-'troslav Lisinski, skladatelj prve brvatske nacionalne opere in utemeljitelj hrvatske nacionalne glasbe sploh. Z apust, l je okrog sto del. med katerimi je zlasti znana cgv>ra »Ljubezen in sovraštvo«, * Ing. kem, Kosič Stojana in mg. Stem. Ravnik Ireni ob diplomi Iskreno čestitamo. Prijatelji in prijateljice! Lepo darilo mlcdinl - knjiga «u&jsu& 'Jtimč rnmmm,?'- /* / 1 ’ 'r v ' us 'mm M ' fe m ttartomrano din 245.—, vezano din 320.— Solarn nudimo za naročila nad 10 izvodov 15% popustal Naročila pošiljajte na naslov: Založba »Slovenski poročevalec« Ljubljana, Tomšičeva 5/II Dekanat Medicinske fakultete v Ljubljani sporoča, da so objavljeni «na ogilasni desikj dekanata biografski in bibliografski podatki prosilcev za asistentska mesta na Medicinski fakulteti. Doktorske disertacije. Slovenska ekadccnfja znanosti in umetnosti obvešča, qa bodo v petek. l. junija ob 10. uri dopoldne v dvorani akademije branili doktorske disertacije tovariši: ing. Rajko Kavčič in ing. Boris Lavrenčič, znanstvena sodelavca Kemičnega inštituta »Borisa Kidriča«, ter ing. Gorazd Mohorčič, strokovni sodelavec. Inštituta. »Jožefa Stefana«.:, ing. .Rajko Kavčič bo branil disertacijo s temo »Narava organskega žvepla v raškem premogu«, ing. Boris Lavrenčič s t^mo »Prispevek k reologiji posameznih premogov in njihovih mešanic v temperaturnem intervalu plastičnega stanja«, ing. Gorazd Mohorčič pa s temo »Prispevek k sintezi nitastih velem blekni. — Fo-limenizaclja acenaftilona«. Mestna ljudska knjižnica v Celju obvešča svoje člane, da bo od 1. junija t. 1. dalje poslovala za bračce: ponedeljek, sreda in petek od 13. do 13. ure, torek, četrtek in soboto od 7. do 12. ure. Bivši člani akademske sekcije Društva Slovencev v Beogradu vabijo svoje redne in podporne člane na I. skupni sestanek v nedeljo. 3. junija 19.56. Sestanemo se v prostorih hotela »Bellevue« v Ljubljani. Sestanek je celodneven. Maturanti mariborskega učiteljišča iz leta 1936 bomo proslavili 20-lctnico mature. V soboto. 16. junija 1956 se bomo ob 18. zbraflt v hotelu »Orel« v Mariboru. Obveščajte se medsebojno. Udeležbo javite ampreje n« na*lo»v: Verstovšek - Sever Milica. Maribor. Prešernova 20-111. Absolventi keniljakeca oddelka TSS 1951 pozor! 2. junija ob 20. pri Čadu pod Rožnikom. Mladinska organizacija Tehnične srednje šole v Ljubljani priredi ZAKLJUČNI VEČER MATURANTOV Tehnične srednje šole in delo vodski h oddelkov v Domu Ljudske milice — »Maksa perca« dne 2. junija 1956 ob 19 Vstop z vabilom! FLEX je samo pr ima. FLEX čistilo česito zmanjka na trgu. ker pri produkciji ni nobenih nadomestkov. FLEX je vedno pr ima. K sodobni stanovanjski kulturi spadajo GO-KO *»•&•«• v toaletnih prostorih Plesne vaje v »Centralni plesni Soli« (poleg Zmajskega mosta) se vršijo še do 24. Junija vsak torek, sredo, petek ob 19.30. vsako nedeljo ob 16. urj in za študente-ke vsako soboto ob 18. uri. Po vrnitvi z mednarodnega plesnega kongresa v Kissingenu poučuje mojster Jenko že vse novosti prihodnje sezone. Igra Jazz CPS. Srce ln ožilje (krvni pri-ftisk. skleroza, tromboza j ledvice (vnetje. kamni, pesek) notranje žleze (protin, Basedow). živce (nevra-stenija. nervoze, nevraigije) adra-Vi uspešno RADENSKO ZDRAVILIŠČE Slatina Radenci. Odprto od 1 rnaiia dalje. Zahtevajte prospekte. Zdravje je prvo! POIZKUSITE SE VI ,'pou\ Vjous"^ NAJBOLJŠO KREMO! ROŽNO MLEKO Je novost. Izdelano iz najboljših surovin, dobro pairfumirano in zelo izdatno. Zahtevajte Teint Beli Rožno mleko. Pišece Na Bizeljskem in okrog Pišec se bodo tudi letos z raketami borili proti toči. Prve rakete, ki so francoskega izvora, so že dobili in jih razdelili posameznim postajam. Ker pa so ugotovili, da je strelskih postaj še premalo, so sklenili, da ustanovijo še dve. Letos uvajajo tod že tretje leto ta način obrambe pred točo, ki pa še vedno ne daje popolnega uspeha, česar pa so krive največ same rakete. Kljub uvedbi te obrambe proti toči, so vinogradniki kolektivno zavarovali svoje pridelke pri državnem zavarovalnem zavodu. Knjigo za Vas - roman »M0UL1N R0U3E« Polplatno din 1260.— Založba »Slovenski poročevalec« Ljubljana, Tomšičeva 5/II NEKAJ. ■n- j UTAJA DAVKOV NI VEDNO DONOSNA Nedavno se je po Kranju raz- nesla vesi, da je Marija Arsič pri izaetova.iju iako imenovanih teh-n.nč-n sv-nčrUKov utajila več milijonov uavka. Zato je javni to-ž-.ec zaiicevai revizijo poslovanja njenega na videz majhnega oorala. Finančna inšpeKctja je ugotovila, oa je ta obrat pravzaprav lasr. njenega srna. Na podlagi za-p«.enjen:h iistm je revizjja na- dalje ugotovila, da je imet obiat 1. 1955 i0,171.000 dni prometa. Od tega je bil-o prijavljene za 7.398.415 din materialne režije, č.stega dob.clta pa ie 2,272.675 d:n. Ivled rež-j siv. mi strošici so bili navedeni tudi znesk.!, ki se v smislu uredbe o davku na dohodek ne morejo smatrat? kot režija Zato je finančna Inšpekcija upravičeno smatrala da gre za utajo davkov. S tem je bilo tudi pojasnjeno, kako je bilo mogoče Arsičevi družini gradit? dve hiši, eno v Ljubljani. drugo pa v Kranju. vredni več milijonov. Ker je b:la obrt donosna in je postajal promet vse večji, tako da je v avgustu 1. 1955 presegel 4 milijone dinarjev, so pristojne oblasti izdale odločbo o obveznem knjigovodstvu Ars&reva je nato začela zbirati v knjigovodstvu vse vrste računov in obračunov, tudi takšne, k j so jih preskrbeli in po-d-pisali sorodniki. Po dosedanjih ugotovitvah je takih računov 7.br?]p za več kot 4 milijone dinarjev Po prvih splošnih pregled:h so ugotovili da je med materialne izdatke všteto prav vse od knjig blaga, železa, lesa, socialnega zavarovanja gospodinjske pomočnice do drugega materiala. potrebnega za gradnjo hiš. IZPRED OKRA TNEGA SODTSCA V CELJU 24_!etni Anton Slecnenšek. po poklicu. električar Iz Raven, je pri. Ae>l k elektrouodjetju Jožeta Her. tiša v Mariboru, kjer so ga poznal j že odslej, ko je bil zaposlen pri Elektračentru v T« Ta riboni. J Kert-ftu je rekel, da je uslušben pri Elektroradiu v Smarlu pri Jel- 6ah ih da prodaja oodjetje e! ek- tričn-o ž;eo Hertlš mu je Izstavil naro-čilnjco za žico. SlemenSek pa se je z naroelnico odpeljal v Ce_ IBe. Na naročilnici je zradiral vptea-no žico .ter vpisal drug elek-tromaterial. V trgovini Elektro-radio center se je predstavil kot zastopnik podjetja Hertiš v Ms. riboru, ki bi rad za podjetje nakupil razni elektroni a te rial, plačilo pa bo sledilo naslednjega dne. Ker niso dvomili o resničnost njegovih navedb, so mu izročili raznega blaga v vrednosti 122.986 d:n. Slememšek se je z blagom odpeljal v Ravne. Ko naslednjega dne plačila ni bilo. je celjsko podjetje telefoniralo Her. tišu v Maribor, kjer pa seveda o tej poslovni zadevi niso ničesar vedeli. Povedali so le. da je bila naročilnica izstavljena za žioo in ne za drugo blago Pr] hišni preiskavi v Ravnah so pri S!emenšk.u našli še skoraj vse "blago. Sodišče je Sleimenška obsodilo zaradi ponareditve listine in goljufije na 2 leti in 4 mesece zapora. M. C. V RIBNIKU JE UTONIL Dne 23. maja so v dopoldanskih urah potegnili iz ribnika pri tovarni »Opekarna« v Račah 27-let-nega Pavla Lašiča. delavca iz Rač štev. 52. Dne 13. maja je skoraj ves dan popival ln se v poznih nočnih urah vračal domov precej vinjen Domov se • ni vrnil in so ga vse do 23 maja pogrešali. Med potjo domov je bržkone vinjen padel v ribnik tik poti. Ležal je menda med grmičjem ali koreninami, da ga tako dolgo ni naplavila voda J. V. ZOPET SMRTNA PROMETNA NESREČA Dne 22 maja se je pripetila večja nesreča n« cesti Hoče—Maribor. Šofer osebnega avtomobila Ferdo Božič mi, iz Maribora se je pripeljal iz smeri Slov. Bistrice proti Mariboru, iz Tezna pa je prispel po stranski cesti kolesar Anton Skerbiš, železničar, stanu. Joč v Pivol-i št 32. Zaredi nepravilne vožnje obeh Je šofer zadel kolesarja s prednj;m delom avtomobila in ga vleke! 50 metrov za seboj. Kolesar je obležal na cesti mrtev zaradi težkih poškodb. Pokojnik je zapustil ženo z več nepreskrbljenimi otroki, ki so Izgubili skrbnega in dobrega očeta. Dvajset tisoč dinarjev Je ena Icmed nagrad, ki jih je razpisal »Turistični vestnik«. Kupujte, ti-ta.jte in naročajte glasilo Turistične zveze Slovenije. GLEDflLišCfl DRAMA LJUBLJANA Sreda 30 maja ob 15; gostuje Moskovsko hudožestveno akademsko gledališče ZSSR »M Gorki«; Koncertna izvedba odlomkov iz klasičnih predstav MHT: l. Lev Nikolajevič Tolstoj; Ana Kare-nina 2. Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Mrtve duše izven in za podeželje (V opernem gledališču.) Ob 20: gostuje Moskovsko hudožestveno akademsko gledališče ZSSR »M. Gorki«; Lev Nikolajevič Tolstoj; Sadov! prosvetLje-nostf. Izven- in za podeželje. (V opernem gledališču.) Ob 20 (v Drami); Cankar: Hlapci. Abonma H Četrtek 31. maja ob 19:30: go- stuje Moskovsko hudožestveno akademsko gledališče ZSSR »M. Gorki«; Anton Pavlovič. Cehov; Tri sestre. Izven in za podeželje. (V opernem gledališču). Petek. l. junija; ob 20; Cankar: Hlapci. Abonma K. Sobota 2. junija ob 20: Giraudoux: Norica iz Chaillota Izven tn za podeželje. Nedelja. 3 maja ob 20; Girau-doux: Norica iz Chaillota Izven in ta podeželje. ' Vodstvo MHT je na ponovno prošnjo Drame SNG pristalo na tov. da kljub resnim t odmičnim oviram uprizori v Ljubljani tudi »Tri sestre« A. P. Čehova. Gostovanje MIIT v Ljubljani je zato podaljšano do 31. maja. ko bodo ob 19.30 uri zvečer v Operi na sporedu »Tri sestre« Vstopnice so v prodaji pri dnevni blagajni. — Opozarjamo, da je začetek predstave »Treh sester« ob 19.30. OPERA Sreda 30 cnaja ob i5- Gostovanje M H AT Ob 20- Gostovanje MH AT Četrtek. 31. maja ob 19.30: Gostovanje MHAT. petek, 1. junija ob 15:30: Švara: Kleopatra. Abonma red Petek popoldanski. Sobota 2. junija ob 20: Martinu: Ženitev. Puccini: Gianni Schic-dhi. Abonma red G. Nedelja 3 junija ob 29: Švara: Kleopatra Abonma rod E Zaradi bližnjega odhoda Opere na gostovanje v Holandijo in da bi mogla Opera izpolniti pred nastopom te turneje svoije obveznosti do abonentov, je potrebno, da dobijo abonenti reda E izjemoma predstav-o v nedeljo. 3. t. m. Tudii naslednjo nedeljo bo predstava za abonente, predvidoma reda B. Abonente teh dveh redoiv nctpiro-šamo, da vzrmejo to z razumevanjem na znanje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Breda 10. maja ob 20: A. Sala- crou: Življenje hi resno. Abonma CMS II Četrtek 31 maja ob 20; A Sala-crou: Z vljenje m resno. Abonma TSS l Petek. 1. junija ob 20: F. G. Lor-ca: Mariana Pineda. Abonma LMS I. Sobota. 2. junija ob 20: A. Sala-ci-ou: 2ivljenje ni resno. Izven. Nedelja. 3. junija ob 20: F. G. Lorca: Mariama Pincda. Izven. Šentjakobsko gledališče LJUBLJANA — MESTNI DOM Petek. 1. junija ob 17. in ob 20: Popovič-Pregairc - Delak: »Jara meščanka« (»Pokondireha tiikva«), veseloigra, gostovanje v Novem mestu. Sobota. 2. Junija ob 29: Popovič -Pregare - Delak: »Jara meščanka« (»Pbteondirena ti-kva«), veseloigra. gostovanje v Kostanjevici. Nedelja. 3. junija ob 16. In ob 29: , Finžgar'': »Divji lovec«, ljudska igra, izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje tel. št. 32-839. Kulturni klub ljubljanske mladine — plesna skupina — prireja v sredo. 30. maja ob 20. na vrtu Doma JLA »Večer ljudskih plesov«. Na programu so plesi in pesmi Jugoslovanskih narodov. — Skupina nastopa v originalnih narodnih nošah. V primeru slabega vremena bo prireditev naslednji dan. Vstopnice po 60 din za dijake ’ 30 din so v predprodaji na Okrajnem komiteju LMS. Resljeva 9, od 12 do 14. ure in dve uri pred pričetko«n prireditve pri blagajni domu JLA. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg' Sobota. 2. junija oh 17: Pengov -Simončič: »Zlata ribica«. Ob 20.30: Taufer-Novy:’ »Mojca in živali«. Za odrasle. Nedelja, 3. junija ob 11: Kuret: »Obuti maček«. Prodaja vstopnic za vse predstave od četrtka dalje od lo. do 12. na upravi Mestnega lutkovnega gledališča Resljeva cesta 28. telefon 32-020 in pol ure pred pričetkom vsake predstave pri gledališki blagajni. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota, 2. Junija ob 20: Carlo Goldoni: »Lažnivec«. Veseloigra v treh dejanjih (7 slikah). Premiera - izven - na prostem na Pungertu. V slučaju slabega vremena ob istem času v gledališču. Nedelja. 3. junija ob 20: Carlo Goldoni: »Lažnivec«. Veseloigra v treh dejanjih (7 slikah), izven -predstava na prostem na Pun-gartu V slučaju slabega vremena ob istem času v gledališču. Torek. 5. junija ob 20: predstava na prostem na Pungertu, v slučaju slabega vremena , ob istem času v gledališču Četrtek. 7. junija ob 16: Carlo Goldoni: »Lažnivec« - veseloigra v treh dejanjih (7 slikah). Predstava v gledališču za strokovne šole mesta Kranja. Sobota 9. junija ob 20: Carlo Goldoni: »Lažnivec«, veseloigra v treh dejanj h (7 slikah) Predstava na prostem na Pungertu. V slučaju slabega vremena ob istem času v gledališču Nedelja. 10. juni.ia ob 10: Grimm-Skufca: »Janko in Metka«, pravljica v treh dejanjih (4 slikah). Dopoldan matineja za šole Ob 16: gostovanje v 2eleznikih. Izven. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota 2. Junija 1956 ob 19.30: Patrick: »Vročo kri« (šest prijateljev). Nedelja, S. jun.ja 1950 ob 19 30: Patrick: »Vroča kri« (šest prijateljev) zadnuč. Zveze z vlak: so ugodne. Vstopnice v predprodaji MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Petek l. junija ob 14.30 in 20: puškin-Treves; Nesmrtni don Juan. Gostovanje v Brežicah Sobota 2 juni.ia ob 29. Denis Fon-v’z-i-n: Brigadir Izven - v Korist sindikata. Nedelja. 3 junija ob 14. Denis Fonvizin: Brigadir. Gostovanje v Topolšici. KONCERTI V Kranju bo drevi ob 19. url III. javni nastop gojencev glasbene šole v dvorani Sindikalnega doma. -K Koncertni večer, ki ga priredi Akademija za glasbo bo v petek. 1. junija ob 20. v veliki dvorani Slov. filharmonije (ne' 30. V. kakor je bilo prvotno javljeno), izvajane bodo klavirske skladbe Bacha. Beethovna. Kogoja. Pro-kofleva. Schumanna in E. Laloja: Simfonija spAgnola za violino s sodelovanjem simfoničnega orkestra Radia Ljubljana Vabljeni, -K Les Frčres Jacques. najznamenitejša francoska in svetovnoznana zabavnoumeitniška skupina, ki je lani šest mesecev neprekinjeno nastopada v pariški Komedij i na Elizejskih polje-nah. bo gostovala 4. junija v Operi. Vstopnice ln rezervacije v Koncertni ' direkcij 1. od 10. do 12. ure. K PREDAVANJA Ljudska univerza v Kranju obvešča občinstvo, da bo predavanje Carinski predpisi v zvezi s potovanji v inozemstvo jutri v četrtek 31. maja ob 29. na L gimnaziji. Veibljenil -P Društvo ekonomistov Ljubljana priredi v sredo - 39. maja ob 19.39 v Trgovinski zbornici LRS, Beethovnova 10. v okviru predavanj »Diskusijo po novem proračunskem sistemu«, ki jo vodita dirž. podsekretar za finance dr. Danilo Dougan in univ. profesor dr. Vladimir Murko. — Na zanimivo diskusijo vljudno vabimo vse. ki se zanimajo za to vprašanje; -P Odbor Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije obvešča članstvo. da' bo v petek, 8. junija ob 20. uri v dvorani Klasične gimnazije diskusija o novem načinu teč-kovanja in o novi tarifi (predlog društvene gospodarske komisije). V soboito. 9. junija bo ob 7.30 v laboratoriju Zobotehmične srednje šole predaval tov. Lipovšek Boris o polni vliiti prevleki, nato bo diskusijo o priprav; nosilcev za za-pone in o problemu iz parcialne protetike. Ob 9. bo v predavalnici pstcilošteo-anatcmskega instituta predavanje d-cc. dr. Volovška »Nekatera poglavja iz 'sneoine prote-tke« (nadaljevanje cikla) in predavanje asist. dr. Cvetkoviča »Zdravljenje korenin z .jonoforezo kombinirano z antibiotiki«. -P Akademija za glasbo priredi v petek. 1. junija ob 11. uri v Viteški dvorani Križank (Trg francoske revolucije) Javno predavanje s koncertnima točkami pianista in glasbenega znanstvenika dr. V/alterja Georgiija, profesorja Glasbene visoke iole v Munchenu z naslovom »Stara in sodobna nemška klavirska glasba«. Vstop prost. Vabljeni! -P Slovensko geološko društvo vabi na predavanje prof. dr. ing. L. Sukljeta o geoloških dispozicijah za nastanek plazov. Predavanje bo v petek. 1. junija ob 17. uri v Matematični predavalnici na Univerzi. P SAP LJUBLJANA SAP - TURIST BIRO LJUBLJANA ■f.- tj--. - organizira za ljubitelje nogometa posebni vlak na mednarodno nogometno tekmo v Zagreb AVSTRIJA : JUGOSLAVIJA Vstopnic« rezervirane. — pohitita z prijavami. 17. Junija vsi v Zagreb. Se je čas. da se prijavite za izlete: TIS3T GROS 5LOCKKER — PO KOROŠKI — MUNCHEN -FRANKFURT — PO JADRANU Z moderno Jahto »Burjo«. S up-Turist biro Vam. nudi za Vaše potovanje, izlete in ekskurzije udeben prevoz z moderno opremiljenimi avtobusi.' Sap-Turlst biro Vam za potovanje oskrbi od potrebne vozovnice, hotelske rezervacije, informacije, potnega lista, zavarovanja, menjalnice itd. do nepozabnega oddiha in razvedrila na potovanju, počitnicah, izletu ali ekskurziji. Kolektivi poslužujte se naših uslugi Vedno in povsod Vam Je n* razpolago SAP-TURIST BIRO LJUBLJANA, Miklošičeva c. 17. telefon 30-IU RADIO SPORED ZA SREDO Poročila: 5.05, S.90, 7.0», 13.M, 15.09. 17.0«. 19.00 in 22.00. 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored); 6.10—6.20 Reklame: 6.20—6.25 Naš jedilnik;; 7.10—8.00 Zabavni zvoki; 11.00 Radij siki koledar: u.os Od melodije do melodije; 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo — a) Rentgen — odkritelj, b) In kaj zdaj — II. (ponovitev); 12.15 Georgea Bizet: Deklica iZ Pertha, suita; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Tone Potočnik: Kako si olajšamo škropljenje v vinogradu; 12.40 Violinist Isac Stem igra popu- larne skladb« za vidimo; 13.15 Zabavna glaaba. vrne« rek lasne; 13.33 Od Triglava Oo Ohrida cpiaan spored pesmi in plesov Jugoslovanskih narodov); 14.06 Radijska šola za mžj o stopnjo — a) O. Gich: Dinar le potoči se — b) Francka Decnšar: J utro na kmetij i (ponovitev); 14.35 Operetna in lahka glasba; 15-15 Zabavna glasba; 15.40 Utrinki tz literature — Vladjmir Nazor: Angel v zvoniku; 16.00 popoldanski simfonični kon-cert — W. A. .Mozart; S-rniforaja St. 28 v Ea-duru — An ton: n Dvorak.: Koncert za violino' in orkester — Maurice Ravel; Daphnas in Cloe. suita št. 2; 17.13 Želeli ste — poslušajte! 18.00 Radijska univerza — Ing. Janez Jerman: Zaščita lesa pred hišno gobo in drug.mu gnilobami: 18.15 Igra tamburašiki orkester p. v. Matka Sijakovlča; 18.30 2ta dom in žene — Ing. arh. Marjana Čuček; Stanovanje Za naše razmere; 18.40 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikaška; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Leo Delibes: Lak-me. opera v S. dejanjih; 22.16 do 23.00 Nočni komorni koncert — UKV program; 22.15—23.00 Moderni plesni orkestri; 23.00 do 24.00 Oddaja za' tujino — na valu 327J. m (Prenos iz Zagreba). molje prežene Ua-ftnUn ZAHTEVAJTE GA V SV03I TRGOVINI SPORED ZA ČETRTEK Poročila: 5.05. 8.0«, 7.0», 13.89, 15.0«. 17.00, 19.0« in 22.00. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored); 6.13—6.20 Reklame; 6.20—6.25 Naš jedilnik;; 7.10—8.00 Zabavni zvoki; 11.00 Radijski koledar; 11.05 Za dom in žene — Dr. Dušan Reja: Kaj lahko storimo proti otroški ohromelosti; 11.15 Igrajo veliki zabavni orkestri; 11.45 Slovenski skladatelji — mla-dnni (Glasbena oddaja za pionirje); 12.00 Opoldanski operni koncert; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Koncertni valčki; 13.15 Zabavna glasba, vmea reklame; 13.35 Znane orkestralne skladbe; 14.30 Nove knjige; 14.40 Moški zbor Fr. Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja poje umetne in narodne pesmi: 15.15 Zabavna glasba; 15.49 Utrinki :z literature — Vlado Habjan: Ne. Korošec sem! 16.00 Glasbene uganke; 17.15 Želel] ste — poslušajte! 18.90 Domače aktualnosti — Kmetijske zadruge in odkup pridelkov; 18-10 Pesem Skozi stoletja (ciklus samospevov iz domače in tuje glasbene ustvarjalnosti); 18.30 Družinski pogovori; 18,40 Poje Joe Stafford z orkestrom Paul \Ve-Stion; 19.00 Radijski dnevnik: 19.39 Zabavna glasba. vmes reklame; 20 oo Kulturni obzornik; 29.15 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — sodelujejo priljubijd; ansambli in solisti; 21.00 Dr. Marja Borštnik: Aškerc in Slovani (ob 100-letnici rojstva Antona Aškerca); 31.30 Risto Sarvin: Klavirski trlo; 22.15—23.00 Po svetu Jazza: Koncert Hot Verni s Cooel; 22.118—»3.00 UKV progrem: — Nočni koncert — Rogers Vuaitsz: Mala polifona, suita — Janez Matičič: Simfonija v e-molu; 23.00 do 24.90 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos Iz Zagreba). ZAHTEVAJTE PRIZNANI »rožni ča MALI OGLASI GOZD O GOSPODARSTVO KRANJ proda motor znaenke Viktorija in Puch, v dobrem stanju. Cena ugodna. Ogled m-ožen vsak dan na Transportnem odseku 'v Stražišču pri Kranju. Oba motorja sta registriram« im uporabna ze vožnj o. 1CT48-4 POSESTVO 2,50 ha vseh Jculitur v bližind Ptuja, prodam. - Naslov v podružnici »Slov. poročevalca* Ptuj. 10747-i IZGUBLJENE BATERJEVE 2UR-NALE oddajte pri Udarnik, Vi_ dovdanska št. 2. proti nagradi. 10738-10 SOBOSLIKARSKE IN PLESKARSKE POMOČNIKE sprejme Pavel Justin, nobosiikar, Cmuče štev. 5. 10734-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem s 1. julijem. Predstaviti še zvečer po 19. uri. -Medvedova 14/11.. desno. 10731-1 DEKLE nekoliilžp vajeno gostilne, sprejmemo za ob nedeljah. Go. stilna »Triglav«, Šišenska c. 48. 10733-1 POLKVALIFICIRANO NATAKARICO, starost do 35 let, sprejmemo takoq; zaželeno bivališče iz Jesenic sli bližnje okolice. -Plača po tarif, pravilniku. Gostišče »Prt Hermanu«. Jesenice. Prešernova 38 10739-1 SALDAKONTISTKA, z znanjem stenografije in strojepisja, želi menjati službo. Pcnudbe pošljite v oglasni oddelek pod »Ljubljana«. ^ 10742-1 VAJENCA z« vodovodno inštalacijo sprejmem. Venčeslav Košir, Ljubljana. Rožna dolina — cesta XV/17. 10736-3 VZIDAN ŠTEDILNIK prodam. "• Rodna dolina, cesta VHI. At. 21. PRODAMO ALI ZAMENJAMO kombiniram mizarski stroj (poravnalni, debelinska skobeljnik, krožna žaga. vrtalnik) Za težak debelinski skobeljni stroj širine 400 do 500 inm. - Pianlca-Siport, Ljubljana. Likozarjev« ulica 10. 10740.4 VOZ »DIRCA«, na peresih, nosi 1500 kg. počen; proda Pečar. Krekova 17, Moste. 10736-4 RADIO prodam ali zamenjam za damsko kolo. Krojač. Florjanska Ulica 33. 10123-4 posestvo s 4500 m* vrta, v začetku Ižanske ceste, naprodaj. Poizvedbe Dudek. Glinška ul. 6 10726-7 SVETEL LOKAL, eventualno tud« stanovanje — vseljivo, ožji center. naprodaj. Naslov v oglasnem Oddelku,- 10741-7 enonadstkop. hiso z vrtom v -Zgor. Šiški, prodam. Kabinet takoj vseljiv. _ Naslov v oglasnem oddelku. i0i44-7 IZGUBLJENO ZENSKO RDEČO JOPICO Od Ljubljanske tovarne hranil (Kolufkke) do Zaloške ceste 51. prosim, vrnite proti nagradi na Zaloški cest] št. 51, dvorišče, Ll.povšek. 10727-10 NAŠEL SEM DENAR v Stepanji vasi. Dob: se ha Poljanšku cesti 54, Humar, od H—12. 10724-10 ŠOFER »B« KATEGORIJE želi zaposlitve, po poklicu ttidj avtomehanik. Ponudbe v ogi. odd. pod »Šofer in avtomehanik«. 10710-1 KMETIJSKA ZADRUGA z O. j. VIR pn Domžalah išče pošlo-’ vodjo, vestnega in pcsštenega. za nastop službe s I. Julijem 1956. Plača po dogovoru. Zglasiti se osebno al; pismeno na gornji naslov takoj. Kratek življenje-pia. 10718-1 »RAŠICA«, TOVARNA CIFK IN PLETENIN, Gameljne pri Ljubljani, sprejme dva mehanika za pletijske im šivalne stroje, dva pletilna mojstra, enega absolventa mojstrske šiviljske stroke, dva ključavničarja, dva fino-mehanika, izučene in priučene pletilje, prodajnega referenta _ veščega slovenske in srbohrvaške korespondence, deseniterja, po možnosti tekstilne šole ali šole za umetno obrt, absolventa ekonomske srednje šole in administrativne moči. 10224-1 ZAGANJAC Za ELEKTROMOTOR 5 KW naprodaj. Trgovina »Komisija«. 10721-4 ŠEME LUCERNE prodam. Ljubljana, Kladezna 14. 10717-4 MOŠKO IN OTROŠKO KOLO do 5 let. prodam. Vprašajte: Ziiber-tova U.J. 17/1. (Šiška). 10716-4 OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, kombiniran, zadnji model, pro-diam. Naslov v ogi. odd. 10715-4 RADIO v odličnem stanju, prodam Ogled dopoldne. Rožna dolina " cesta XIX/18, II. nadstr., levo. 10713—4 POCENI PRODAM nov, športni otroški voziček. Ogled: Jurčičev trg 2/ItL, Ljubljana. 107.12-4 ZELBZNO BLAGAJNO, težko 200 kg, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 10711—4 VOLČJAKA, starega leto dni. oddam dobremu človeku z vrtom. Prodam motor Ducceti 48. štiritakten. Sitar, Strossmiayerjeva ulica 20. 10706-4 CEMENTNE STEBRE, mrežo ali železno ograjo, kuipim. Ponudbe v oglasni oddelek pod: »Vrtna ograja«. 10699-5 NOV.i DVOBRAZNI PLUG, priključek -k traktorju- Unimog, za. menjamo ali prodamo za kosilnico, priključek k Unimogu. _ Kmetijska zadruga Cerklje pr, Kranju 10575-6 stroj oz Šivanje podplatov kupimo, - Ponudbe poslati na »Planina« . čevljarsko podjetje Črnomelj. 10585-s m m SlJt TA SOM6ENCE MARIBOR Sreda. 30. maja. Dežurna lekarna: »Melje«. Meljska eesta 2. ' NARODNO GLEDALIŠČE Ob 20: PPlič: »Deseti brat«. — Red A. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.10 Zabavna glasba. vmes objave; 8.10—8.30 Domače napeve izvajajo Tri Polonce in Miro. Gregorin; 8.30—0.40 Radijska reportaža; 8.40—9.00 Lahka orkestralna glasba; 11.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00 do 17.10 Domača poročila; 17.10—17.15 SPORED ZA SREDO KINO »UNION«: amer. barvartl turu »tUrud CLOVZ.K«. Brez tednika. Predstave ob 18. 18.30 in 31. V g larv m vlogi; John Ivane. KINO »KOMUNA«; francoski f:llm »MOŠKI SO TAKSNI« TedntlC FN 21. predstave ob 16. 18 :n 20.30. V glavni vlogi: 'Jean Marie Amota. KINO »SLOGA«: ameriški film »DIVJI VETER«. Predstave ob 17. 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. V glavni vCogi: Gary Cooper ln Ruith Roman. KINO »VIC«: V okviru tedna sovjetskega filma predvajamo sovjetski barvnj film »MATI«, — Tednik: Lov na tigre. Predstav« ob 16, 18 in 29.30. Predprodaja vstopnic v vseh štirih kinematograf:n od 9.30 do 11 in od 14 dalje za matinejo pa od 9 dalje. KINO »SOcA«: amer barvni film »MIRNI ČLOVEK«. Predstavi ob 17 m 19.30 Prodaja vstopnic samo od -14 dalje. • LETNI KINO »BEŽIGRAD«: frano film »MOŠKI SO TAKŠNI«. — Predstava ob 20.30. — Prodaj a vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO LM Kotnikova s: predvaja za mladino engll. barvni film »VZPON NA EVE-REST« ob 14. V četrtek isti program ob io in 15. »SISKA«-. nemški film »PODANIK« V glavni vlogi; Werner Peters in Gertrud Bergman. — Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. V četrtek isti program. •TRIGLAV«: amer. Darvasti film »HONDO«. V gl. vlogi: John Wayne. Geraldine Page in Michael Pate. Predstave ob 16. 18 m 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. V četrtek premiera nemškega barvnega filma »ZGODBA MALEGA MUKCA ob 15. IS in 20. Prcdaia vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«; jugoslovanski film »LAŽNI CAR« ob 18. Ob 20 ameriški film »STRELJAJ PRVI« zadnjič! V četrtek nemški ffen »TROMBA« ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. VEVČE: bolgar. film »POD JARr- MOM« ZADOBROVA: angl film »TRI- NAJSTA URA«. CRNUCE; nemški film »GREH« ob 28. V četrtek isti program. DOMŽALE: švedski f-cn »TAT LJU3EZNT« ob 13 in 20. V četrtek isti progržm od 20. JARŠE »INDUPLATI«; ameriški barvni film »ŠKANDAL V SKU-RIJU« oh 20. V četrtek isti program ob 19. KAMNIK: češki barv. film »JAN HUS«. V četrtek isti program. BLED: emeriški film »NEUMNE SANJE« ob 13 in 20.30. V četrtek i rti - nrogTam. KRANJ »STORŽIČ«: premiera amer. bai-v. filma »KARNEVAL V TEKSASU« ob 18 in 20. — - V četrtek isti program. KRANJ »PARTIZAN« — LETNI: premiera amer. filma »GOSPA MINTVBR« ob 20.15. V četrtek isti program. JESENICE RADIO: ameriški barv. film »DEISTRI« ob 18 in 26. V četrtek isti program. JESENICE »PLAVŽ«: zaprto. V četrtek jugoslovanskn' film »PESEM IZ KUMBARE« ob 18 in 20. Zabavna glasba. vmes objave; 1(7115—.17.40 Želeči eds — poslušajte! 17.40—iio.ui) Baročne Italijanske-arije poje sopranistka Hil-r.da Presetnik .- Tavčarjeva. pri klavirju Breda Rajhova; 16.00 do ' 23.09 Prenos sporeda Radia Ljubljana. * Četrtek, 31. maja. Dežurna lekarna: »Planinka« —- Glavni trg 20. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 20: Giraudoux: »Siegfried«. — Red ZIS. RADIO 5.00—o.OO Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.10 Zabavna glasba. vmes objave; 8.10—8.33 Melodije iz Leharjeve op-erete Dežela smehljaja izvaja Mariborski operetni ansambel. dirigent Pavle Brzulja; 8.30—8.40 Domači pesniki in pisatelji: 8.40—9.00 Simfonične rapsodije in plesi; 11.09—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00 do 17.10 Černača poročila; 17.10 do 17.15 Zabavna glasba, vmes objave; 17.15—17.40 Želeli ste — poslušajte ! 17.40—18.00 slovenske na- rodne pesmi poje moški kvintet iz Hoč; 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. UMETNOSTNA GALERIJA Razstava mariborskih likovnih umetnikov je odprta od 10. do 16. ure. KINO Ptuj: amer. film »Na Divjem za- padu«. Murska Sobota: ital. film »O. K. Neron«. : i ♦ t ♦ ♦ s ♦ i i Iščemo za takojšen nastop sluibe SAMOSTOJNO KOMERCIALNO M0C z znanjem strojepisja in ustrezno stfokovno izobrazbo. — Plača po tarifnem pravilniku. »TESNILKA« - M e d v o d e Upravni odbor tovarno ,LESONIT* n mi«« BISTRICA razpisuje naslednja delovna mesta o) RAČUNOVODJA b) PRAVNI REFERENT c) STROJNI INŽENIR ali STROJNI TEHNIK Č) 3 SAMOSTOJNI MEHANIKI ZDRAVSTVENI DOM N1ZARJE (Zg. Savinjska dolina) : razpisuje mesto ZDRAVNIKA splošne prakse v Zdravstveni postaji Nazarje. Osnovna plača po uredbi, dopolnilna plača tn ostali pogoji po pravilniku Zdravstvenega • doma Nazarje. «— Komfortno stanovanje zagotovljeno v novozgrajenem stanovanjskem bloku. Interesenti naj vložijo prošnje ali naj se osebno zglasijo v dopoldanskih urah prt upravi Zdravstvenega doma Nazarje, do vključno 20. junija 1950. POGOJI 80 naslednji: pod a) srednjeSolska Izobrazba tn večletna praksa v vodenju računovodskih poslov v industrijskem podjetju; pod b) pravna fakulteta in praksa ra uspeSno obav-ljanje pravnih in upravno-pravnih poslov V podjetju; ~ pod c) diplomirani strojni inženir ali strojni tehnik s večletno prakso; pod č) večletna praksa v ključavničarskem ln sploi-nomehaničnem delu ter sposobnost za samostojno delo. Prijave z življenjepisom ln eventualnimi drugimi Izkazi poslati upravnemu odberu tovarne LESONIT, Ilirska Bistrica, najpozneje do 15. junija 1056. Naglaša se. da Je. plača določena po tarifnem pravilniku. sicer pa po dogovoru. ******* »4IHMM44I ZADNJE VESTI IZJAVA PREDSEDNIKA SOVJETSKE VLADE BULGANINA Pomemben dogodek MOSKVA, 29. maja (Tanjug) Predsednik sveta ministrov ZSSR, N. A. Buiganin, je dal dopisniku Tanjuga v Moskvi izjavo v zvezi z obiskom predsednika FLRJ Josipa Brcza-Tita Sovjetski zvezi. Predsednik sovjetske vlade je dejal: »Bližnji prihod predsednika FLRJ tovariša Josipa Broza-Ti-ta v Sovjetsko zvezo bo važen dogodek v zgodovini sovjetsko-ju-goslovanskih odnosa jev. Kakor je znano smo pred letom dni skupaj s tovarišem Hru-ščevom, JUikojanom, Šepilovom in drugimi, obiskali Jugoslavijo kot delegacija vlade ZSSR in CK KPSZ. Hli smo imeli sestanke in razgovore s tovarišem Titom in njegovimi kolegi. Ti sestanki in razgovori so bili prežeti z dnhom iskrenosti in vzajemnega zaupanja. Najvažnejši rezultat naših srečanj in razgovorov je bila vzpostavitev tradicionalnega bratskega prijateljstva med našima socialističnima državama, med našimi narodi, ki so prelili toliko krvi v borbi proti skupnemu so-vražniku-hitlerizmu. Naši razgovori s tovarišem Ti-tcm in drugimi člani jugoslovanske vlade so bili zaključeni 2. junija s pedvisom skupne deklaracije, v kateri so bila določena pota nadaljnera razveja sovjet-sko-j:tgcslovanskih ednešajev. V tem dokumentu so izražena glavna načela, na osnovi katerih sta se obe vladi sporazumeli, da razvijata svoje ednošaje, izraženo je stališče ZSSR in FLRJ o najbolj važnih mednarodnih vprašanjih in določena vrsta konkretnih nalog v okviru sovjetsko-ju-goslovanskih ednošajev. Zahvaljujoč naporom obeh strani so uspešno estvarjeni ukrepi, predvideni v deklaraciji. V preteklem letu so se razvili in krepili sovjetrko-jugoslovan ski ekonomski in trgovinski od-nc-šaji. Podpisanih je bilo nekaj srarazumov. ki so položil temelje za nadaljnji razvoj sodelovanja med našima državama. Ukrepi, ki sta jih ped vzeli obe vladi za izpopolnitev deločb deklaracije, so odgovarjali osnovnim interesom sovjetskega in jugoslovanskih naredov. Zaradi tega so bratski narodi obeh držav v sedanji dobi lahko zadovoljni z dobrim odnošaji, ki so bili ponovno vzpostavljeni med našima državama. Normalizacija odnošajev med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo n; Eesstava jugoslovanskega slikarstva v Bukarešti Bukarešta, 29. maja. Tukaj je že nekaj dni odprta razstava »Šestdeset slik sodobnega jugoslovanskega slikarstva«, ki je bila že prej z uspehom prirejena v mnogih državah Evrope in Bližnjega Vzhoda. Razstavo bodo kasneje prenesli še v druga romunska mesta. Bolgarski književniki v Ljubljani Ljubljana, 29. maja. Danes je obiskal Ljubljano bolgarski pisatelj Belev, ki potuje po Jugoslaviji kot gost Društva makedonskih književnikov. Pisatelj Belev se je dalj časa zadržal v družbi slovenskih književnikov v Klubu kulturnih delavcev, zvečer pa je odpotoval na Reko. EGIPT. — Egiptovski parlament bo štel 350 poslancev, katere bodo frrvolili na volitvah julija meseca. Verjetno at bo parlament sesvtaj na prvo zasedanje 23. julija Ea eten četrtek obletnice, ko je prevzel oblast revolucionarni svet. OSLO Med Zahodno Nem- čijo in Norveško je bil dairtrs (podpisan kulturni sporazum, ki bo vrlini s let NEW DET,HI. — Danes Je pri-ftacta v Kabu: avstrijska trgovinska delegacija, kjer bo s predstavniki afganistanski vlade proučila mošnostj za vzpostavitev trgovinske izmenjave cned obema državama. bila pomembna samo za sodelovanje med našima državama, temveč je imela določen vplEv na ves mednarodni razvoj. Sovjetska vlada se v svoji zunanji politiki ravna po leninskih načelih — nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, spoštovanja njihove suverenosti Sn ozemeljske nedotakljivosti. Na teh leninskih ifačelih gradimo svoje adnošaje z Jugoslavijo in drugimi državami na svetu. Sovjetska vlada z zadovoljstvom ugotavlja dejstvo, da v mnogih mednarodnih problemih zavzema Jugoslavija podobno stališče kot Sovjetska zveza. Lahko upamo, da bo ta podob- nost stališč okrepila in razširila sovjetsko-jugoslovansko sodelovanje v mednarodnih akc’jah, ki so prispevale k nadaljnjemu z manjševanju mednarodne napetosti in služi le krepitvi miru na vsem svetu. Bližnji prihod predsednika FLRJ tov. Josipa Broza Tla v Sovjetsko zvezo odpira novo etapo v razvoju prijateljskih odnošajev in sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo na j**- ) t l JPŠ k-*-««-*”-— DESET MINUT V PROSTORIH NOGOMETNE ZVEZE SLOV ENI JR Preprostih igrišč je na ”Ti Likozarjeva ul. St. 12. .. Dan za dnem hitijo v ta leseni provizonj športni delavci in še aktivni tekmovalci iz vseh krajev Slovenije, prvi z raznovrstnimi željam, ln škrbini, drugi t radostnimi sporočili. . . Pravzaprav nismo nameravali dolgo ostati v prostorih Nogo. metne zveze Slovenije, vendar naneslo je tako. •Tov Tasič. Borovnica kliče. . .• •Tov. Milivoje, zaradi registracije gre . . .« Vsevprek se oglašajo športni delaci. pa sodniki ali celo aktivni igralci in za vse ima neumorni športni delavec Nogometne podzveze Ljubljana tov. Mili. Tasič kratek in Jedrnat od- - voj e vseh področjih. ■ Brez dvoma bo ; govor Cas je dragocen, minute la obisk tudi zelo pomemben za | bežijo, dela je mnogo. . . razvoj in krepitev prijateljskega ■ *Na kratko vam bi rad poveda. Spet Je zabrnel telefon. ». . sicer vam pa moram povedati! da je ta mladi igralec ponaredil izpisnico iz starega kluba«. smo ujeli mimogrede pogovor tov. Tasiča z govornikom na drugi strani žice. Več pozornosti smo nameravali posvetiti temu športnemu kriminalu (to oi neodgovorno početje mladega človeka tudi zares zaslužilo), vendar nas bi bilo preveč zavedlo iz starega tira. Raje smo razmišljali o lanskoletni akciji Nogometne zveze Slovenije, ko so mladinske brigade m pridne roke krajevnih organov oblasti zgradile oziroma popravile preproste telesnovzgojne naprave in objekte, med drugim tudi 35 nogometnih igrišč v Sloveniji. Potrebno b: bilo letos Se bolj ko • •• kdaj koli poprej,, da bi mladi zagrabili za lopate in zavihteli krampe, vendar. . . ». . . ne bi vedel povedati, alt so odgovorni ljudje glede tega že kaj storili za letos (Kaže, da ne) Vsak Ljubljančan bi vedel povedati, kje bi se dalo z malo truda urediti preprosto nogometno igrišče Takšnih, povrh za zdaj še neizkoriščenih prostorov, je v Ljubljani nič koliko,« Je za za-- ključek dejal tov. Tasič. Treba bo le krepko prijeti za hvaležno delo v veliko veselje in radost mladine, ki so Ji preprosta in koristna ljudska igrišča prvenstveno namenjena. Prepro. sta pravimo zato, ker menda ni •res, da prav mladi igralci ne bi znali brcniti žoge — brez tribune. (h) sodelovanja med našima državama in za. nadaljnje zmanjševanje mednarodne' napetosti v Evropi in v drugih delih sveta. Tzkonlščujoč ugodno priložnost želim junaškim jugoslovanskim narodom procvit in nadaljnje uspehe v izgradnji socializma.« Obisk v tovarni Generalni sekretar KPI Togliatti se je v tovarni strojev »Ivo-Lela Ribar« podrobno zanimal za delavsko samoupravljanje in druga gospodarska vprašanja Beograd, 29. maja. (Tanjug) Generalni sekretar KP Italije Paimiro Togliatti je obiskal danes p-opoldne tovarno strojev »Ivo-Lola Ribar« v Železniku. Togliattija sta spremljala član centralnega komiteja ZKJ M -j alko Todorovič in sekretar sekretariata KP Italije Luigi Arna. desi. V tovarni so generalnega sekretarja KPI sprejeli podpredsednik centralnega sveta sindikatov Ivan Božlčevič, direktor Rezultati volitev* Run, Milano, Torino RIM, 29. «naja (AFP). Razdelitev mandatov v r.Vnskem mestnem svetu Je že dokončna, čeiprav še manjkajo rezuCtati iz nekaterih volilnih enot. Krščanski demokrati bodo Imeli sedaj * 27 mandatov, medtem ko so jih liita 1952 Imeli 39, socialni demokrati 3 (poprej 4), liberalci 3 (6), republikanci 1 (3). V celoti bodo stranke cuntra imele 34 mandatov, leta 1852 pa so jih imele 32. Stranke levice so dobile 29 mandatov, medtem ko so jih leta 1952. dobčle 16. Od tega so debili komunisti 20 sedežev. Nennijevi socialisti pa 9. Od desničarskih strank je profašžstično italijansko gibanj*- dobilo 10 mandatov (prej 8), nacionalna ; monarhistična stranka 4 (3), ljudska monarhistična stranka, ki je leta 1952 še ni bilo 2 in radikalna stranka, ki je prav tako prvič nastopila. 1 mandat. Dokončni rezultati so znani tudi v Milanu, kjer so krščanski demokrati dohiti 261.610 glasov (1952 — 239.035) komunisti 158.868 (prej 177.102), socialisti 173.811 (prej 110.126), socialni demokrati 103.171 (113.1140), liberalci 53.501 (49.313), nacionalni monarhisti 35-172 (24.096), 1 ju tiski monarhisti 10.577. V Torinu so dobil) krščanski de. mekrati 188.982 (prej 148.459), komunisti 124.072 (135.132), levi so- cialisti 65.967 (41.621). socialni demokrati 44.349 (35.835). liiberalci 25.782 (45.900), nacionalni monar- histi 29.184 (6.278). tovarne ing. Mirkovič in člani upravnega odbora delavskega sveta. Preden si je ogledal tovarno, se je Togliatti pogovarjal s funkcionarji ter se močno zanimal za razvoj in delo tovarne, posebno pa za delavsko samoupravljanje. Togliatti je izkoristil to srečanje, da bi se čim bolje spoznal s sistemom družbenega samoupravljanja v gospodarstvu. V dveurnem razgovoru o raznih vprašanjih s področja proizvodnje te tovarne, načinu planiranja, cen, plač, vloga delavskih svetov in o drugih vprašanjih sta razen članov tovarniškega kolektiva sodelovala tudi Mijalko Todorovič in Ivan Bo-žičevič. Togliatti se je zlasti zanimal kakšen je odnos med državno upravo in delovnimi kolektivi, kako se deli narodni dohodek, kakšr.e so dotacije nerazvitim republikam in za številna druga vprašanja z gospodarskega področja. Ob koncu razgovora je generalni sekretar KP Italij-e izjavili da so bila vsa ta vprašanja zanj posebno pomembna in da jih želi proučiti, ker je to nekaj novega v dosedanjih oblikah gospodarstva. Podpisan Enančno-gospodarski sporazum z Madžarske Beograd, 29. maja (Tanjug). Nocoj so v Beogradu podpisali nekaj o Športnih objektih Ljubljani. Z novimi smernicam v* našem športu vsak dan boi. Čutimo, na imamo v republiškem središču vse premalo preprostih - ljudskih — nogometnih igrišč zelenih travnikov z belimj vrat-nicami. V Ljubljani imamo z t zdaj vsega deset nogometni!) ! igrišč, potrebovali pa bj jih še celo vrsto. Kar prisluhnite. . .• Nogometni igralci s področji ljubljanske nogometne podzveze tekmujejo med seboj nedeljo z b nedeljo v različnih skupinah in razredih Prav gotovo zasledujete rezultate s tekem conske lige igre ljubljansko-primorske lige nastope mladincev in pionirjev borbe prvo in drugo razrednih moštev, tekme sindikalnih aktivov — vse tekmuje v domačem kraju, ki kmalu ne bo imel več prostora za vse prizadevne igralce. Tem je že zdaj tesno, po sklepih skupščine nogometne zveze Slovenije in še novi miselnosti o pomenu športa pri nas pa se jim bodo pridružili še novi privrženci igre z okroglim usnjem Za zdaj Jih je v Ljubljani m bližnji okolici že tako mnogo; vseh moštev bo kmalu sto, za katere igra od tedna ..do tedna dobrih tisoč igralcev. Med klubi iz Ljubljane nastopajo na primer Ilirija s tremi. Ljubljana s petimi, Svoboda s tremi. Odred s štirimi in Grafi Čar s tremi moštvi, vseh pa je štirideset. In za vse te ©kipe je v Ljubljani le deset"igrišč! Pa ne samo to, zamolčali smo še redno vadbo vseh teh nogometnih orkestrov, treninge ;n nastope atletov, va-dbo in nastope moških in ženskih rokometnih vrst, igre srednješolcev, delovnih kolektivov. . »Pri vsej tej tesnobi Je delegiranje tekem na podzvezi zelo težko, povrh pa se še uprave igrišč, med njimi tudi štadiona SD Odred, branijo igralcev, češ da so igrišča že tako in tako preveč obremenili v lastno škodo. Še teže pa je, ker so nekatera moštva, ki tekmujejo v na- Nad 3000 aktivnih športnikov j mariborskem okraju V mariborskem okraju delujejo Atiri športna društva ki imajo nad 40 samostojnih klubov oz. sekcij Ta društva dosegajo prav lepe uspehe. saj ima okraj v vseh športnih panogah tekmovalce, ki tekmujejo tudi v zveznem merilu Med najboljšim.: so odbojkarji sabljači kegljači košarkarji in smučarji. V vseh društvih smotrno vadi nad 3000 aktivnih športnikov To število je glede na trenutno zmogljivost športnih objektov in t načnih možnosti skoraj najvišji Športni objekti za letno vadbo so v glavnem urejeni, vendar nekatera športna igrišča še niso docela dograjena in jicn manjkajo predvsem sanitarne naprave Naj-večji problem društev pa je z:m-ska vadba, ki je zaradi pomanjkanja prostorov v večji izmeri skoraj nemogoča Vprašanje 3e za zdaj malone nerešljivo. Velike težave so tud) z vadbenim kadrom. V okraju je vsega zaposlen samo en pokl-ieni trener, vsi ostali pa delajo honorarno ali pa prostovoljno in brez odškodnine Zaradi take zaposlenosti trenerjev trpi seveda tudii kvaliteta in red na treningih. Tesno povezan je s tem tudi finančni problem družitev. Večina društev le malo razpravlja o športni ln moralni vzgoji članstva, ker se mora stalno boriti s finančnim vprašanji za najrazličnejše potrebe. k.i so seveda mnogo večje, kaikor jih je mogoče kriti s članarino. S samo dobro voljo in ljubeznijo do dela pa je težko dosezati večje uspehe.. UP) V . prostorih domžalske gimnazije je bil pred dnevi pokalni namiznoteniški turnir, na katerem je sodelovalo 13 moštev. V finalu Je usnjarski tehnikum I premagal ekipo. »Induplati« 5:0. Prvenstvena nogometna tekma mariborsko-celjske lige Je moštvo- zagorskega Proletarca po zelo slabj igri premagalo enajsto-rico Drave iz Ptuja 2:1 (2:1). V predtekmi so pionirji proletarca zmagala nad pionirji Rudarja iz Trbovelj 3:0 (1:0). (M. L) Tek osvoboditve v Radečah. Preteklo nedeljo je Partizan iz Radeč izvedel Tek osvoboditve za trboveljski okra-j. na katerem Je nastopilo 115 tekmovalcev iz vsega okraja — razen iz Hrastnika in Brežic. Med pionirji je zmagal Iskra iz Krškega, med mladine: (2000 m) Bele (Radeče) pred Rotarjem (Sevnica), med dlan! na 3090 m pa Klančar (Trbovlje) pred Španom (Krško) in Drnovškom (Zagorje). Med dekleti so bile ših prvenstvih, snlon brez igrišč najuspešnejše: Strn.ševa (Radeče) Olimpija, Jadran. med pionirkami, Mlade-ncš:ceva (na primer Poštar itd.).« (Radeče) med mladinkami in Mar. . T VRSTAH TVD PARTIZAN VSE.. . V nedeljo — okrajni zlet v Brežicah V Brežicah se bližajo zaključku zadnje priprave za zlet o-krajne zveze Partizana trboveljskega okraja, ki bo v dneh od 2. do 4. junija- v Brežicah. Najbolj se zavzemajo ta čas za ureditev stadiona, na katerem posebno skrbno pripravljajo 1CB-metrsko stezo za atlete, po možnosti pa bodo .priredili tudi ostale atletske naprave. Ce pojde vse po sreči, bodo v Brežicah te dni zgradili tudi začasno tribuno. iugoslovansko-madžarski financ- I Za zlet bodo uredili tudi igrišče ni in gospodarski sporazum o hokejskega kluba Krka, kjer_ bo ureditvi nerešenih finančnih in gospodarskih vprašanj med Jugoslavijo in Madžarsko. Prav tako so podpisali sporazum o znanstveno-tehničnem sodelovanju. Zapustila nas Je naša predobra zlata mama, tašča, babica, teta in svakinja ETGENUA MAREK roj. KALAN vdova po gradbenem inšpektorju v p. Pogreb bo v četrtek, 31. maja 1956, ob 16. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin ing. Evgen z družino, Ing. Ivan z družino, vnuki in vnukinje, nečak Brano. Celje, Maribor. Ljubljana. 29. maja 1956. na večer pred glavnim dnevom slavnostna akademija s sodelovanjem partizanskih društev Iz Zasavja. - 'Zunanjim gostom bo za bivanje na voljo gimnazija ln dvorana v kinu, za (prireditelje pa je rezervirana mala dvorana v Prosvetnem domu. Ob lepem vremenu nameravajo na prostoru med Savo in Krko postaviti tudi šotore. Posebna komisija prireditvenega odbora pripravlja razen tega več izletov. In sicer za pionirje, ki bodo obiskali Šentvid nad Brežicami ln vojaško letališče v Cerkljah, medtem ko si bodo mladinci, ogledali Cirnik in grad Mokrice, člani pa delno Cateške Toplice, nekateri pa bodo odšli na ogled Kumrovca. M. L m iiiiii | r( j. , M -Š'k’y -.iš >*■.;<* Telovadci Partizana Narodni dom, Ljubljana, ki so v nedeljo nastopili skupno z drugimi društvi Partizan ljubljanskega okraja na II. zletu, bodo v petek ob 17.30 priredili svoj telovadni nastop na letnem telovadišču v Tivoliju. Razen zletnih vaj bodo po-kazali tudi vaje na orodju. Igre ln vaje, ki jiMpriprav. Ijajo za Gimnaestrado. nova (Zagorje) med članicami. Po občinah' so zasedle prvo mesto Radeče pred Trbovljam, ln Zagorjem. Zmagovito moštvo je prejelo prehodni pokal OLO. Organizacija ni bila najboljša. (M. L ) Dan pomladi v Radovljici. Društvo prijateljev mladine v, Radovljici je preteklo nedeljo izvedlo »Dan pomladi’«. Povorke se je udeležilo nad 600 pionirjev in mladincev (pod - vodstvom učiteljev in profesorjev), ki so v pestrih oblačilih 'n z zastavami korakali po mestu'. Dopoldne je bil tudi kros v organizaciji domačega Partizana. M. S. Danski telovadci v Medvodah. Športniki iz Medvod so imel: na svojem telovadišču v gosteh danske telovadce, ki so vrnili ob:sk našim mladincem. Okrog 1000 gledalcev Je s pozornostjo spremljalo nastop gostov v raznih točkah. Avto-moto društvo Kamnik Je Izvedlo društveno patruljno vožnjo v skuoni dolžini 35 km Sodelovale so štiri ekipe, najboljši rezultat pa je dosegla prva ekipa. Vrhovi Himalaje imajo obiskovalce. . . Dne 23. in 24. maja so se štirje člani švicarske odprave povzpeli na Mount Everest - (3370 m), najprej dva (Schmied n Mar-met). dan pozneje pa še ostala dva A. Reoss in Gunten. Kakor ,1_e znano, sta prva stopila iia_ n^jviš-jo goro sveta maja 5953 H:llary in Tensing. Druga dva Švicarja — Ernest Re:ss in Luschlnger sta 18 maja zavzela še neosvojeni in 8530 m visok vrb . Himalaje — Lotse. Avto-moto društvo BohiuJsKe Bistrice nam je st>oroč:«lo v dopol-nitev poročila o Titovi štafeti, ki so jo gorenjski motoristi nosili Droti Ljubljani, da je ekipa tega društva prejela štafetno palico od kolone AMD Bleda, nakar io Je od Bohinjske Bistrice do Želez, nikov nosila bohinjska kolona — vsega 12 vozačev. V 2ele7n’.k’h so izročili nalico članom AMD Krani. ki so jih še spremljal! do. tjakaj. Toliko želijo objaviti, da bodo po. datki o .poteku te štafete popolnoma točni. Na univerzitetnem atletskem tekmovanju v Modesti (Kalifornija) sta bila dosežena dva svetovna rekorda, dva pa izenačena. Kirn Lea Je v teku na 440 y s čaščen 45.8 postavil nov rekord, prav tako na je tudi štafeta univerze te Los Angelesa v teku 4X880 y postavila nov rekord s časem 7:25.2. Univerzitetna reprezentanca iz Abilena (Texas) pa 1e izenačila dva svetovna rekorda, in sicer v teku 4X220 y s ča-sem 1:24.0 in v teku 4XU0y s časom 40.2. Na plavalnem tekmovanju v mestu Troaux je Bozon dosegel v plavanju, na 100 cn hrbtno s časom 1:03.2 najboljši letošnji čas na svetu v tej disciipTni. Mednarodna nogometna tekma med Jugoslavijo in Italijo, ki bo velja-la za konkurenco za Gorojev pokal, bo po zadnjih sklepih naše nogometne zveze odigrana 12. maja 1957 v Beogradu. PIONIRSKO PRVENSTVO V STRELJANJU CELJANI NAJBOLJŠI Preteklo soboto in nedeljo J« bilo v Ljubljani republiško prvenstvo pionirjev v streljanju z zračno puško. Tekmovanje Je pokazalo, da imamo v Sloveniji dober naraščaj. Najuspešnejši so bili mladi Celjani, ki so prepričljivo osvojili prvenstvo v kon-. kurenci posameznikov in moštveno. Tudi strelci iz ostalih krajev so dosegli nekaj dobrih rezultatov, vendar se jim je poznalo, da jim primanjkuje zračnega orožja. V poskusnem streljanju z malokalibrsko puško je Celjan Ulaga znova dosegel odličen rezultat — 282 krogov od 300 može nih in si tako priboril zlat znale mojstra strelca. Rezultati; 1. Celje 662. 2. Kranj 628, 3. Ljubljana 609, 4. Maribor, 5. Novo mesto. Med posamezniki je bil najboljši Ulaga 13S krogov pred Jeranom (oba Celje) 135 itd- Mariborski šahisti nimajo strehe SoloSna stainovarnjska stiska zadeva tudi vse društveno življenje Maribora, med njimi tudi privržence šaha Šahovsko življenje v Mariboru je zelo razgibano, saj igra pod okriljem okrožnega šahovskega odbora nad 20C0 šahi-stov. Odbor vodi tudi tekmovanje po sindkalnih podružnicah, pomaga pri organiziranju šahovskih krožkov po šolah in domovih ter sole.’.uje z društvi Svo-bod. Ta okrajna šahovska organizacija, ki je torej izredno možna, ima največ težav zaradi pomanjkanja prostorov. Maribor je eno izmed redkih mest v državi, ki kljub dobro organiziranemu igranju šaha, nima primernega šahovskega doma. Večina igralcev je navezana na neprimerne in pogostoma tudi nehigienske pro«to-e — vmes tudi nič koliko gostilniških sob. Prav bi bilo. da b: glede na eološne težave, ki jih imajo večji-del vsa telesno-vzgojna društvs v okraju, prišel do veljave predlog svetsi za telesno vzgojo, n^.j se v okraju ustanovi centralni fond. v katerega bj vs? podjetja prispevala majhen odstotek svojih dohodkov Iz tega skleda b: društva prejemala letne dotacije, sorazmerno š številom evoje^a č"n. s*va, agilnostjo društva ln seve- v skladu s stvarnimi -potrebami. fjp) g A H Z razvojem partije se pojavljajo mečne in šibke točke. k2r je predvsem odvisno od ncloža’*a kmetov. Obrambo slabih tečk merajo prevzeti figure, ki ne smejo zaiti v vršeči poleže j. sicer je nesreča hitro tu. O t~m nas bo poučila partija iz zadnjega hastingškega turnirja. RUSKA IGRA F. Olrfsson — R. Persitz 1. e4 e5 2. Sf3 SfS 3. S:e5 d6 Slabo je takoj 9. . Se4: zaradi 4. De2 4. Sf3 S:e4 5. d4 d5 6. Ld3 Lc7 Ostreje je 6. . Ld6 7. 0—0 ŠC6 8. Tel Lg4 Crni posredno brani ključno točko e4 (9. Le4: del 10. Tei: Lf3: 11. Df3; S dl: itd. — ne pa 11. gf3? f3 12. Tf4 0—0 itd), katero hoče beli vsekakor omajati. 9. C4 Dobro Je tudi 9 c3. zdaj pa se mora skakač umaknit:, ker ne gre 9.1. Sd4:? zaradi K). Le*.: in tudi 9. . Lf3: 10. Df3: Sd4: 11. De3 Sf5 12. Dh3 ni prljazpo. 9. . Sf« 10. cd5 S:d5 11. Sc3 0—0 12. h3 Lh5? Crm ne pazi dovoli, da bi lahko beli viseči položaj lovca in skakača spretno izkoristil. Na 12.. Le6 13. Se4 bi imel beli le majhno prednest 13. L:h7-f! K:h7 14. Sg5+ Kgfl Žrtev na h7 izjemoma gre, čeprav je točka" go dovolj branjena. Na 14 L:g5 15. D:h5-r K^8 (Lh6 15. Lh6: gh6 17. Sd5: Sd4: 18. Te7) 16. Lg5: f6 17. Le2 Z zdravim kmetom več. 15. Dd3+ f5 Seveda ne 15. . Kf6 16. Sh7 mat! 16. Se6 Dd6 17. S:d5 Kh7 Komičen položaj, ko dama ne sme vzeti niti enega skakača. Crni ne more več urediti svojih vrst. IS. S:e7 S:e7 19. Lf4 Dd7 20. Sc5 Beli hoče doseči več kakor samo kvaliteto. 20. . DeS 21. Lg5 Tf7 22. Dg3 bS 23. Sd3 g6 24. Dh4 Db5 25. Se5 Tg7 26. L:e7 f4 27. Lf6 T7gg 28. SfS Cmi se vda. A. Preinfalk Rešitev problema št. 19. — 1. Dc6! 2rtev dame za Novctny;e-vo sečišče na 1. . T7 c6: 2. Sb7 mat (grožnja 2. Tc5: mat), dalje Grimshavvovo zapiranje linije na 1. . Ld6 2. Da6: mat oz. 1. . Te5 2. Dc7 mat; napuščanje kritične linije (ldnije e oz. prve vrste) da lahko sledi uspešno zapiranje te linije: 1 Dc6: 2. Se4 mat oz. Tc6: 2 Sfl, ali na 1.. Sbd3 2. Da4 mat in na 1. . Sc4:4- 2. Sc4: mat. V študiju P. Rossija mora stati v diagramu črni kralj na f6, kakor ie že razvidno iz samega besedila. K te t Lil V torek zjutraj pa je prišla Davlightu na ušesa vznemirljiva govorica. Bila je objavljena uidi v Wall Street Journal ti in je sporočal, po vsej priliki po najboljših virih, da direktorji Warda Valleya ne bodo objavili v četrtek, ko se bodo sestali, običajnih dividend, marveč bodo zahteval še nova doplačila. To je bil prvi udarec, ki ga je Daylighr dobil. To je delovalo nanj poplonoma uničujoče. Povod za to je bilo dejstvo, da je bil v slučaju, če je bila novica resnična, docela uničen. In šele tedaj je sprevidel, da sodiilr vse te ogromne operaci je izvedene izklj učno samo z njegovim denarjem. Dowsett. Guggenhamnier in Letton niso sploh nič stavili na kocko. Prevzel ga je strah, kratkotrajen sicer, a dovolj močan, da mu je priklical v spomin Holds\vorthyja in njegovo opekarno in da je dal preklicati vse kupne naloge, sam pa takoj planil k telefonu. »Nič ni na tem — zgolj navadne govorice.« mu je zazvenel v odgovor Leon Guggenhaminerjev globoki glas »Kot veste,« je rekel Nathaniel Letton. »senrsatn čian nadzornega odbora in bi moral vsekakor vedeti, če bi se kaj takega pripravljalo.« A John Do\vsett: »Ravno pred takuni govoricami sem vas svaril. V vsem tem ni niti najmanjše resnice — zanesljivo ne. Dajem vam častno besedo.« Daylight se je močno sramoval, da so tnu popustili živci, pa čeprav le za kratek čas, in se vrnil k svojemu delu. Ko je bil prenehal kupovati, se je borza spremenila v norišnico. Delničarji so začeli na vsej črti prodajati, \\ard Vallev, ki je bil dosegel svoj višek, se je pričel navsezadnje majati Day!ight je podvojil svoje kupne naloge. In ves torek in sredo in še v četrtek zjutraj je še zmeraj kupoval, medtem pa se je AVard Valley triumfalno dvigal čedalje više. še vedno so prodajali, on pa je še vedno kupoval, pri tem pa bi zdaleka prekoračil svojo plačilno zmožnost, če bi vse delnice prejel. Toda kaj zato? Danes bo objavljena dvojna dividenda, si je zatrjeval. Zniževalci cen so šli v past in zato jim bo lahko stavil pogoje. Tedaj pa je prišel bliskovit udarec. Govorice so imele prav, Ward Valley je zahteval od delničarjev doplačila. Daylight je takoj položil orožje. Prepričal se je o resnici in se umaknil: Ne samo Ward Valley, tudi vse ostale vrednostne papirje so triumfirajoči zniževalci cen spravili navzdol. Davlight si ni niti potrudil, da bi dognal, če so že dosegle VVard Valleveve delnice svoj najnižji kurz ali če padajo še dalje. Ni bil omotičen, z bojnega polja se je umaknil le zmeden, da bi se umiril. Wall Street pa je popolnoma izgubil razsodnost. Po kratkem razgovoru s svojimi agenti je odšel v svoj hotel. Spotoma je kupil večerne časopise in bežno pogledal naslove. BURNING .DAVLIGHT PROPADEL! je bral; DAYLIGHT JE DOBIL SVOJE; SPET EDEN Z ZAPADA. KI MU NI USPELO PRITI DO DENARJA. Ko je prispel v hotel, je poročala neka pozna izdaja o samomoru mladega moža. jagnjeta, ki je zvesto sledilo Daylightovi igri. »Zakaj, za vraga, se je le ubil?« se je Daylight mrmraje vprašal. Takoj je odšel-v svojo sobo in si naročil Martini koktajl, si sezul čevlje in sedel k razmišljanju. Po preteku pol ure se je umiril in izpraznil kozarec: in medtem ko je čutil, kako mu tekočina segreva felo. so se mu poteze na obrazu izoblikovale v počasen, obvladujoč, a odkrit smebljaj. Mora! se je sam sebi smejati. »Pri bogu. da sein padel v past!« je mrmral. Nato je smehljaj zamrl in njegov obraz je postal spet mračen in jezen. Razen deležev pri nekaterih zapadnih izboljševal n ih podjetjih, ki pa so bili še visoko obdavčeni, ni imel ničesar več. Toda še hujši je bil udarec, ki je zadel za zlato, on pa ni imel niti najmanjšega dokaza. Celo najpreprostejši kmet bi bil imel dokazilne listine, on pa ni imel razen častne besede ničesar. »Dajem vam častno besedo!« Zaničljivo je zasopel. V njegovih ušesih je še zvenel John Dovvsettov glas, ki ga je bil slišal po telefonu. Bili so zahrbtni tatovi in goljufi in pošteno so ga prevarali. Časopisi so imeli prav. Prišel je v New York. da ga zvabijo v past. in gospodje Doivsett, Letton in Guggenhamnier so za to tudi temeljito poskrbeli. Bil je majhna riba, s katero so se deset dni igrali — dovolj dolgo, da so požrli njega z njegovimi enajstimi milijoni vred. Seveda, ves čas so ga obsipavali z Ward Vallevevimi delnicami, da jih bodo lahko zdaj. preden se bo tržišče opomoglo, pokupili nazaj za yjeno kruha z maslom. Nathaniel Letton si bo verjetno sezidal z deležem, kj ga je dobil iz tega ropa, cel kup novih stavb za svojo univerzo. Leon Guggenhamnier pa si bo najbrž kupil za svojo jahto nove stroje ali pa si bo nabavil celo brodovje jaht. Toda kaj. za vraga, bo storil s svojim deležem Dovvsett? To mu ni bilo jasno. Bržkone si bo ustanovil novo vrsto bank. In Daylight je pil koktajl za koktajlom in mislil na svoje življenje v Aljaski in oživljal vsa težka leta, v katerih si je pridobil svojih enajst milijonov. Za trenutek se je-v njegovo dušo prikradla misel na umor in divji načrti o tem, kako bo ubil izdajalce, so mu divjale po glavi. Da, to je tisto, kar bi bil moral storiti mladi mož namesto samomora. Postreliti bi jih moral. Daygliht je odprl svojo torbo in vzel iz nje'revolver — veliki Golt kalibra "44. S palcem je odprl zapiralo in napolnil mehanizem z vsebino šaržerja. Osem nabojev je kakor curek drug za drugim spolzelo vanj. Spet je napolnil šaržer, potisnil en naboj v cev in spustil, ko je nategnil sprožilec, zapiralo. Vtaknil je orožje v stranski žep njegov ponos. Bil j.e tako lahkomiseln! Dali so mu kamenje - svojega površnika, naročil še en Martini in se spet usedel.