Inseratl se sprejemajo in vel j 4 triatopua vrsta:
8 kr., že se tiska lkrat, iu	o
n n n n	»i
16 n n ii u ' 'i Pri večkratnem tiskanji se sena primerno zmanjša.
Rokopisi ■e ne vračajo, nefraukovaua pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Btarem trgn h. št. 16.
fff fff f «Vi« ffff
V v/ m N h I
»JllU V ilit u4l>
Političen list za slovenski naroß.
Po pošti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — Ur
za pol leta	. , 5 ., _ ,,
za četrt leta	. . 2 ,, 50
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . 4 „ '20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na Stolnem trgu hiš. št. 284.
Vr-
Izhaja po trikrat na teden irisicnr '>
torek, četrtek in soboto. " jf'&l
f af&i
Delavnost deželnega zbora kranjskega. 1.
Zdaj, ko je za letos končano zborovanje kranjskega deželnega zbora, ko so se poslanci razšli in nekteri vrnili se nazaj med svoje volilce, se nam pač zdi primerno v kratkem našteti najvažnejše čine in sklepe tega zbora ne v račun jemaje navadnih opravkov, ktere ima rešiti vsako leto enako drugim zborom.
Vlada je podala tri predloge; prva predloga v podobi postave, kako se ima vpeljati nova mera in utež (vaga), ni našla nikjer nobenega upora, sprejela se je po prav gladkem potu. Druga je bila ponudba vlade, da sprejme ona posilile delavnice in poboljševalnice v svoje oskrbništvo; ker so se pa večini našega zbora pogoji, pod kterimi je vlada k temu pripravljena, pretrdi, za deželo neugodni zdeli, se ta ponuba vlade ni sprejela, kajti dežela se nadja v tem obziru ugodnejših pogojev. Prav tako se je godilo vladni ponudbi zarad vravnanja razmer zemljiško-odveznega zaklada; ker je večina zbora zahtevala od države 25.000 gld. vsako leto več, nego jih vlada obeta, je vladni zastopnik ponudbo nazaj vzel. Vendar je večina zbora sklenila, da se ima deželni odbor na podlagi iste vladne ponudbe pogajati z vlado in sprejeti njene pogoje, ako se deželi dovoli vsako leto 200.000 gld. doneska iz državne blagajnice. Tako je upati, da se bo ta reč vendar za deželo ugodno rešila.
V obravnavo je prišlo pa še mnogo drugih načrtov postav. Med temi jih je bilo le nekaj sprejetih, kakor postava, po kteri se imajo povsod odpraviti davščine za šole in učitelje in namesto tega se priklada na davke vpelje s 15%, tedaj 1% več, nego se je skonca nameravalo. To postavo je sprejel ves zbor, ker
je gotovo potrebna iu koristna. Ne tako druga postava, ki je prodrla le s pomočjo mlado-slovenskih poslancev, namreč, da so učiteljice glede plače enako postavljene učiteljem. Obžalovati je, da je ta načrt postave prodrl, kajti zdaj bodo vsi učitelji prišli z opravičenimi prošnjami za zboljšanje plače, naslanjaje se po pravici na to, da so njihove potrebe dokaj veče od potreb učiteljic, da se učiteljice glede truda in vspeha pri šolah nikakor ne morejo meriti z učitelji, da tedaj ti res večo plačo zaslužijo, ko one. Ali se bodo smele take
prošnje odbijati? In če jih prihodnji deželni zbor usliši, kaj bo reklo ljudstvo, če se mu bo vsled tega moral davek povišati? Oe se pa prošnje učiteljev odbijejo, potem ne bo enega zadovoljnega učitelja v deželi. Sklep omenjene postave je bil nesrečen.
Tem srečneji je bil sklep postave o uku slovenskega jezika na ljubljanski realki. Deželni zbor je tu videl skelečo rano, ktero celiti je bil že skrajni čas. Zato je ta postava gotovo najvažnejša, najpotrebniša, ki se je v tem zasedanji sklenila. Po besedah vladnega načelnika sicer ni upati, da bi zadobila cesarjevo potrjenje, dokler je to ministerstvo; ali kdo ve, kako dolgo se bo to ministerstvo še držalo. In kedar se presuče vreme, kedar potegne drug veter po Avstriji, bo gotovo ta postava obveljala, ker je toliko potrebna, kolikor naravna in pravična.
Pravo je zadel tudi deželni zbor, da je odložil načrt postave, po kteri bi se imela bira, ki se do zdaj za duhovne in cerkvene potrebe od roj tuje v poljskih pridelkih, spremeniti v denarni davek. Ta postava ni niti potrebna, niti bi bila ne duhovščini, ne posestnikom po volji. To se bo jasno pokazalo, ko bo deželni odbor, kakor mu je naročeno, sklical shod (enketo) ter zaslišal mnenje ljud-
stva o tej reči. Gotovo je mnenje po vsi de^ želi eno in isto, namreč: naj v tej zadevi rajše vse pri starem ostane. Prav, da je v zboru prodrla previdnost in da se s to postavo ni prenaglil, kar bi bil gotovo storil, ko bi bil pritrdil tej postavi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. maja.
Avstrijske dežele.
Dunaja. Za naslednika Banhanso-vega je imenovan C h 1 u m e c k y, grof Hyro-nim M a n s f e 1 d pa za ministra poljedelstva. „W. Ztg." ob enem objavlja, da je Banhans odpuščen vsled lastne prošnje, ktero je vte-meljeval z bolehnostjo. Bolan je Banhans že, to mu vsak verjame, ker se je pri pravdi Ofenheimovi tako zelo prehladih Kaj in kdo je novi minister poljedelstva grof Mansfeld, to nam dozdaj še ni bolj natanko znano. Vendar se nam zdi, da ta prememba ni posebno važna glede Slovanov.
Spodnje-avstrijanski katoličani so imeli te dni velik shod. pri kterem je posebno knez Liechtenstein izvrstno govoril. Dunajski listi, se ve, da objedajo ta shod po svoji navadi, ker jih jezi, da v sedanjem „liberalnem" času na Dunaji katoličani morejo kaj tako sijajnega napraviti.
^■ali^Iii deželni zbor je odločil za sprejem cesarja 25.000 gld.
OjS<T*ki državni zbor se je sošel zdaj in obravnava večidel račune. Prihodnji teden pa ima biti sklenjen.
Sfcis Hali;» <I»is!kl deželni zbor se je pričel 19. t. m. Predsednik je v nagovoru omenjal vesele dogodbe potovanja cesarjevega po Dalmaciji. Kot vladni predlogi ste nazna-
Hanani,
ali
poslednje dni v Jeruzalemu.
(Spisal E. tinenot — poslovenil F.Jaroslav.)
(Dalje.)
Ko so polegli in omolknili, spregovori Farizejec: „Mili prijatelji! dobro znate zbog kterega blagovitega namena smo se nocoj sešli tukaj. Nam gre za neodvisnost Judovske, one zemlje, ktero je Bog bil za dedino podelil našim očakom. Mi hočemo, da si pribojujemo neodvisnost, kajti narod ožuljen v tujem jarmu hoče se dvigniti kot listje ter pričeti boj na življenje in smrt s svojimi zatiralci." Vsi mu zaploskajo. Jonadab razlaga nadalje, kako dobro de slehrnemu narodnjaku, da so se verske in politične stranke spojile v eno in isto svrho, one stranke, ktere so se pa do sedaj z naj-
večo pogubo medsebö slabile in dajale ugodno { priliko neprijatelju, da je mogel še huje treti ubogi narod. „V imenu Farizejcev tedaj pozdravljam Samata, zastopnika Saducejcev, Na-tana, zastopnika čolnarjev, takisto Arama in Joela, pa zastopnika čet razbojniških, to je Herodovcev."
„Pravo veliš", odgovori Joel.
Natan pa se le smehlja, češ, da njemu se to navidezno prijateljstvo nič kaj ne dopada.
„Zveza ta", nadaljuje Jonadab, „obroditi hoče bujen plod." Da jih še bolj razpali, zagotavlja, da narod sam hoče dati vseh potrebnih pripomočkov: Farizejci svojo omiko, Saducejci in čolnarji svoji» premoženje, Nazarejci ostro čudorednost, Ilerodovci pa spretnost in delavnost. „Naroda je kot listja v gori in že težko čaka, da se sprime z zatiralci domovine. Zemlja naša je neprestopna, ima nedobitnih trdnjav, in kar še največ velja je to, da imamo mi tudi Jeruzalem, glavno mesto, v svojej oblasti."
Skupščina je soglasno zaploskala navdu-ševalnim besedam Farizejčevim, in na to je začela reševati posamezne točke. Prvosednik poprašuje Samata, če kaj zna o Floru.
„Ves je nadražen na Cestija Sala, deželnega načelnika sirskega, ki mu očita, da zbog svoje nezmožnosti ne bi mogel niti najkukav-nejšemu selu načelovati, in ker hoče sam priti v Jeruzalem, da naredi mir in red. Več potov sem govoril s Florom in se prepričal, da hoče vse sile napeti, da more nasprotovati Cestiju Galu."
„Ali bi ga mogli pregovoriti, da stopi v naše kolo?" vpraša Jonadab.
„Da, prav lehko. On hoče skrivaj podpirati našo ustajo, a pod tem pogojem, da ga ne izdamo. Tudi obeta priskrbeti nam vojni črtež Galov. Jaz bi tedaj nasvetoval, da nemudoma sprejmemo to ponudbo ter da Floru pomagamo v boju z deželnim glavarjem sirskim; kajti če njega pobijemo in iztiramo, potem zasučemo orožje proti pomočniku svo-
njeni postava o vpeljavi uove mere in uteži (vage) in pa ponudba o prevzetji posiluih delavnic in poboljševalnic v državno oskrbništvo. Nazočih je bilo izmed 43 poslancev jih le 21; Lahi in Lahoni se namreč kujajo, češ, da jih narodna večina preveč pritiska. Tedaj kar so pri nas nemčurji, to so v Dalmaciji lahoni, dasiravno je njihova stranka, kakor pri nas nemčurska, le umetna, ker je je le majhna peščica. Deželni namestnik Rodič in general Ivanovič sta bila po cesarju odlikovana.
Vnanje države.
Va S'rst^kc'iii si še vedno prizadevajo trositi med svet zagotovila o miru. — „N. Allg. Ztg." piše, da se vkljub preganjanja katoliška stranka na Nemškem čedalje bolj vtrjuje. To je naravno, se je ob takih prilikah vedno in povsod godilo.
\h Bjft&ko je potoval nemški cesarje-vič naslednik s svojo soprogo; v Verono mu je prišel laški minister Minghetti naproti. Pravijo, da potuje v toplice, a mogoče je tudi, da ima to potovanje na laško tik za našim cesarjem kak političen namen.
Deželni zbor kranjski.
Dvanajsta seja 13. t. m. (Dalje.) Peta točka na dnevnem redu je Apfaltrernov načrt postave, po kteri bi se imela hira za duhovne, cerkve, duhovne rede itd. spremeniti v plačo v denarjih, tako da bi se to, kar se zdaj v žitu in drugih poljskih pridelkih odrajtuje, zanaprej v denarji plačevalo. Poročevalec je dr. Razlag, ki v imenu šolskega odseka predlaga, naj bi zbor sprejel po odseku pregledani in vredjeni nasvet.
V splošni debati se oglasi najprvi poslanec Kramarič, ki v temeljitem govoru dokaže, da je taka postava za našo deželo neugodna, in stavi predlog, naj bi se za zdaj še preložila Dr. Zarnik je enakih misli; taka postava se mora natanko pretresati, treba tedaj slišati, kako ljudstvo o nji misli, toraj sklicati shod izvedencev iz vse dežele. Slednjič predlaga, naj se postava izroči deželnemu odboru, kteri naj bi sklical omenjeni shod (enketo) in v prihodnji seji zhoru poročal, kaj in kako.
L'osl. Langer zagovarja načrt postave, češ, da je on sam slišal iz ust kmetiških posestnikov, kteri žele, da bi se bira odpravila.
Posl. Ilorak ni teh misli, kajti njemu je znano, da ljudje te sorte davek mnogo rajši odrajtujejo v pridelkih (naturalijah), nego v denarjih, ker jim je prvo veliko lože. Tudi jih
duhoven počaka, Če ravno tisti hip nimajo mu kaj dati, kar bi pa potem ne bilo, če bi denar plačevali z davki vred. Pred no se taka postava sklene, je treba prašati obojni del: posetnika in duhovščino, po enostranski želji se postava ne sme sklepi.ti. On je tedaj za Zamikov, oziroma Kramaričev predlog in opominja na-spiotno stranko, naj bi rajše skrbela za posojilnice na pomoč kmetijstvu, kakor pa kovala postave, ki niso niti potrebne niti koristne.
Posl. Lavrenčič povdarja še drugo napako te postave, ako bi se vpeljala. Koliko krajev je, kjer so duhovske službe začasno ali zmiraj spraznjene! če tedaj kaka občina duhovna nima, mu tudi ne odrajtuje bire; ko bi pa stopila ta postava v veljavo, potem bi vsaka občina morala plačevati biro v denarji, če ima duhovna ali ne. To ne bi bilo nikakor pravično, zato je tudi on za Zamikov predlog.
Brez dr. Schreya ni debate. Zato se tudi zdaj oglasi in dr. Zamiku očita, da nasprotuje predlogu šolskega odseka, česar bi od njega kot narodnega liberalca on (Schrey) ne pričakoval. Kmalo pa pokaže ta zagrizeni zastopnik ljubljanskih nemčurjev, „kam pes taco moli", zakaj se tako zelo poteza za to postavo. Zavida namreč duhovne zarad tega, kar jim kmetje pri biri nemara privržejo. Tedaj: duhovnom nič privošiti je „liberalno", zato je liberalni dr. Schrey za predlog šolskega odseka in priporoča postavo.
Dr. Zarnik odgovarja najprej Langerju. On rad verjame, da so kmetiški posestniki izrekli se za to, da bi se bera odpravila, toda na ta način, da bi potem sploh nič ne plačevali. S tem bi bil vsak kmet zadovoljen. Koliko bi pač še ta postava stala denarja, predno bi se mogla vpeljati! Na dr. Schreyevo očitanje zarad liberalizma odgovarja, da ni nikakor liberalizem, če se bira v denar spremeni. To je le zopet agitacija zoper nas.
Langer in bar. Apfaltreru se togotita nad Kramaričem in dr. Zamikom. Zadnji trdi, da da je „enketa", kakoršno želi dr. Zarnik, že deželui zbor; dežela kranjska se mu zdi „temna dežela". Ko je še poročevalec dr. Razlag priporočal postavo, se po dr. Zarniko-vem nasvetu seja za 5 minut pretrga, da se šolski odsek še posvetuje o predlogu. Ko se seja zopet prične, naznanja dr. Razlag, da šolski odsek ne odstopi od svojega predloga.
Pri glasovanji se ta predlog zavrže, obvelja pa dr. Zamikov, kteremu je tudi Kramarič pristopil; tedaj se postava izroči deželnemu odboru.
Zavoljo pozne ure preneha seja iu se prične zopet ob šestih zvečer.
Večerna seja je bila jako živahna, ker je bilo prvo na vrsti ustno poročilo o dr. Bleiweisovem nasvetu zarad nauka slovenskega jezika na c. k. višji realki v Ljubljani. Poročevalec odseka je dr. Bleiweis sam, ki opomni na nektere premembe prvega načrta, potem pa bere postavo, ki se zdaj ima tako-le glasiti.
§. 1. „Nauk slovenskega jezika je za vse na Kranjskem rojene učence po vseh razredih realkinih obligaten nauk.
Izvzeti od te postave so le učenci taki, kterih stariši se po občinski postavi za vojvodstvo Kranjsko od 17. svečana leta 1866 in po začasnem občinskem redu za mesto Ljubljansko od 9. junija 1850. leta štejejo med tujce, ki to izjemo izrekoma zahtevajo.
§. 2. Učbeni jezik pri slovenščini je po vseh razredih za tiste učence slovenski, kteri imajo v njej za poduk potrebno znanje.
§. 3. Mojemu ministru za nauk nakladam izvršitev te postave."
Šolski odsek s predlogo gori načrtane postave priporoča slav. deželnemu zboru v sprejem sledečo resolucijo:
Deželnemu odboru se naroča ukreniti, da se poduk slovenskega jezika v srednjih učnih zavodih Kranjskega vojvodstva razširi po osnovnem načrtu za gimnazije od leta 1849. na ilirsko (hrvatsko-srbsko) narečje.
(Dalje sledi.)
Izvirni dopisi.
Iz Stres'». 18. maja. Ker redkokrat dobi „Slovenec" kak dopis iz naših krajev, zato upam, da ne bo odrekel prostora sledečim vrsticam. Naša ljuba trta, ki nam daje prav dobre kapljice, se nam že več let kuja; uekaj bolezen, nekaj vihar in- toča nam je naš up že večkrat vuičilo. Letos sicer kaže dobro; ali ne vemo, kaj bode še, predno pride bera. Vince, kar ga pridelamo, nas pa še druga nadloga sili pod kupom prodajati, namreč previsoka vžitnina. Omeniti moram, da zraven erar-skega daca imamo še 125% deželne in občinske priklade. Deželni zbor v Poreču nam jc leta 186G naložil 50%; leta 1873 20% in to leto še druzih 5%. In kam gredo vsi ti ogromni dohodki? 50% ne vemo kam; druzih 25% menda za šolske učitelje; in kje so ti učitelji? Kolikor mi je znano, po vsih slovensko-istrskih krajih, ker jih dežela iz tega dohodka plačuje, bi jih lahko na prste soštel: le v Dolini do-Ibiva učitelj 500 gld., šole v Rizmanji, Borštu,
jemu Gesiju Floru, ker bi se vendar le utegnilo zgoditi, da bi se hotel zmaščevati nad nami zaradi ustaje."
Ta predlog so vsi soglasno sprejeli in potrdili. Nato se obrne Jonadab k Siharu in po-praša, če so Nazarejci in kmetje pripravljeni na ustajo. Sihar pritrdi, da so pripravljeni. Sedaj se oglasi tudi Natan, vojni blagajnik: „Obilni darovi se stekajo, a vendar hočemo še solni davek povišati. Upamo, da v kratkem naberemo toliko, kolikor bo treba za dalj časa."
Tudi zastopnika Herodovcev sta povoljno odgovarjala na vprašanja Jonadabova zastran svojih čet. Naročeno je njima bilo sporočiti skupščini, da načelniki čet mahoma stopijo na čelo vojni, kakor hitro se bo dalo znamenje na splošno ustajo. Ogleduhi hočejo vedno laziti okrog deželnega načelnika sirskega in okrog ostalih rimskih poveljnikov, da izvohajo tajnosti neprijateljev.
Na to je tudi Joel povedal, kaj je bil doživel pretekle dni. „Spremljal sem v Jeruzalem
Galovega poslanca, kteremu je naročeno natanko poizvedati o činih Florovih. Ali nič nisem mogel izvedeti od njega, kaj nakanja deželni načelnik sirski, kajti mož je bil jako molčeč."
„Zakaj ga niste ubili?" meni Jonadab.
„Zato ne", odgovori Joel, „ker se nadjam, da nam hoče mnogo koristiti." Našteval je iste razloge, kakor Tamaru.
„Nu, prav je", zadovoli se Jonadab, „ali paziti bode treba na Emilija. Vrni se ti na svoje mesto, v Jeruzalemu pa hoče Karikelj tvoj posel prevzeti, in stavim, kolikor kdo hoče, da se rimec niti prestopil ne bode v Jeruzalemu, da bi jaz ne izvedel."
Da pa venčajo hinavščino, vkljub temu, daje slehrni govoril za blagor domovine, iskal pa zgolj lastnega dobička, ali vsaj dobička svojej stranki, predložil je Jonadab, naj bi z molitvijo sklenili skupščino. In pričel je s slovesnim glasom: „Milo se mi dela, ko vidim,
da se nam sreča tako smehlja ; sijajen hoče biti naš vspeh, ako se zedinimo. Vsi zajedno se krepko polotimo skupnega dela! Zagotov-ljam vas, da mi Farizejci hočemo učiniti vse, kar premoremo. Mi hočemo posoditi svoj um, ki izmišlja, a vi svoje roke, ktere misel izpeljujejo. V Jeruzalemu in po vsej Judovskej hočemo narod vnemati naboj. Jožef, Gorionov sin, Anana in drugi viši duhovniki so gotovi vsak hip prevzeti vlado, kakor hitro narod skoči na orožje, in tudi Jožef Flavij, blagega Matije sin, gotov je prevzeti kako načelništvo v vojski; on je sicer še mlad, a jako učen, pogumen in izvedcu mož, da malokdo tako. Preden se razidemo, poprosimo Gospoda, naj poniža naše neprijatelje in milo pospešuje raz-vitek našega podvzetja!"
Farizejec se je vzdignil in odmolil molitev, ktero so prijatelji njegovi polglasno ponavljali; ali srca njih niso znala za to, kajti tudi Bogu niso bili odkriti. Na to so se razšli zarotniki.
(Dalje sledi.)
Boljuneu, Ospi in Predloko se že več let vdove. Prosili smo podpore za napravo potrebnih cest, namreč iz Boršta do Jezera je kak četrt milje delati ceste, ki bi vezala istrsko s tr-žaško-reško cesto, ker zdaj je malo veči ko kolovoz. Zdaj moramo hoditi daleč okoli na tržaško okolico, in potrebujemo s težkim vozom kaki 2 do 3 ure.
Zraven tega je še druga nadloga; namreč pri vhodu na tržaško okolico je dačua postaja, ki tirja, da se vloži toliko denarja, kolikor je treba za dac pri vvažanji v Trst; pri izhodu se denar sicer povrne, ali kako prijetno je to, si lahko vsak misli; koliko se pri vsaki postaji zamudi! ltazen tega se včasi zgodi, da pri postajni denarnici denarja ni; tedaj se mora iti v Trst po-nj, in to ni kaka majhna reč; treba je kakih 5 gld. od čebra t. j. 40 vrčev plačati. Ako siromak toliko denarja pri sebi nima, mora plačati dačnemu predstojniku l gld., da ga spremi do druge postaje, nikakor pa dobro ne de pri današnjih obrtnijskih razme rab goldinarje tje metati.
Omenil sem zgorej, da smo prosili, da bi se nam pomagolo omenjeno cesto narediti ali Slovenec naj bode kakor ovca, le volna je dobra od njega, za drugo pa naj bode kakor hoče.
Drugo breme so nam naložili naši občinski očetje velike županije dolinske; namreč 50"/« na vžitnino za občinske stroške. Ali kako kratkovidno so to storili, bom kmalo dokazal Znano je, da le Dolina, Boljunec, Ilizmanje in Boršt v tej župauiji vino pridelujejo in krčma-rijo, na Krasu pa malo več ko nič v primeri z omenjenimi. Tedaj je li pravično, da le eni stroške plačujejo, drugi pa so jih prosti? Mi hočemo vedeti, koliko je dohodka v Bregu in koliko na Krasu Stroške moramo vsi enako plačati, kar od dohodka od enega kraja ostane, naj se obrne ua korist pri drugih potrebah; in kar je kje premalo, naj se doda. Tako bode prav, drugače bi bila turška pravica. Zraven svetujemo, da bi se pustila priklada na vinu in mesu pri starem, to je 15°/0, namesto tega pa naj se naklada na žganje, kakor je bilo že govorjeno pri županiji. Dalje: Tu smo pred nekoliko leti dobili pošto, namreč v Dolini; ali Rizmanji in Borštu je le malo bolj poma-gano, kakor prej, ko je bila samo v Žavljah; tudi Boljuneu ne dosti. Prosili smo poštno vodstvo v Trstu, da bi napravilo nam tako imenovano hodno pošto ali pote za te štiri vasi, kakor je to vpeljano že po Nemškem in Češkem; ali vsaj take tružice za prosta pisma, ktere naj bi pismonosec vsak dan ob gotovih urah poberal; pa ne to ne ono nam ni dovoljeno. Tu velja zopet kakor zgorej omenjeno Slovenec naj bode kakor ovca. F. Z.
Iz Caomilskc&i* v savinski dolini, 16. maja. Na dopis v št. 78. „Slov. Naroda" sem primoran tudi jaz javno odgovoriti dopi sunu, koji močno po šolskem prahu diši in ves navdihnjen od G. Š. in J. J., naših šolskih svetovalcev, mene in mojega brata g. župnika ves okrajni in deželni šolski svet z „Narodu" navadnim blatom ometava, ker z lažmi in ne
marljivosti toliko preslavljani iu zoper g. župnika nahujskani J. Br.. ., ki se je po krčmah vaši družbi košatil: „Ich werde den Pf... lernen", namesto: lehren — „ich werde ihn weich machen" — pa taki vam je bil učen, olikan, sposoben? —; ko je ta z vso svojo učenostjo in oliko vred moral pete odnesti, tudi zavolj brezumnega pretepanja v šoli javno tožen ; — njegova poštenost je bila pa tolika, da v Braslovčah nekdo še glasneje kot vrabci na strehah — po njem čivka; — ko ste M. Z. sami privabili tukaj šolo prevzeti, se ve, od njegove sposobnosti prepričani, ker je le pre-rad na vašo stran potegnil in po Br. .. zgledu očitno nad g. župnika segal; čudo, da mu potem sami spričalo dajete: „da je bil prav slab izgled treznosti", vi, ki okrajnemu šolskemu svetu očitate: da ga ni za „geigneter Bewerber" spoznal — koliko nasprotje! — Ko je tudi ta moral za Br. .., sem se jaz po tolikih razpisih gomilske šole, okrajnemu in deželne mu šolskemu svetu jako nadležnih, kljub vsim zvijačam zadnjič odločil, za njo prositi, pa na poštenem potu, kar mora tudi mojim predstojnikom znano biti. Bil sera tudi od dotične gospoke, ki je med tem vaše zvijačne spletke prezrla, uslišan, začasni učitelj postavljen in zdaj tudi kot stalen z dano prisego potrjen. Da nisem po krivili potih te službe iskal, in, če sem privolil podpise tudi za sebe naberati, sem storil zvedši, kako ste jih tudi vi beračili toda moji podpisatelji niso v fari brez imena, brez veljave, kakor vi lažnjivo trdite; so posestniki, so očetje in matere šolskih otrok Ali si morda sami v fari ime in veljavo pri-svojujete? Vse to zna v kratkem zatemneti! — Poglejte se pa prej še prav dobro v zrcalo, kojega vam nek pošten furman pred oči postavi, da se saj ogledate dobro naslikane, če vam je drugače še kaj mar svojih grdili marog se znebiti. —
več s skritimi zvijačami „dobro v hudo in hudo v dobro" prevrača. — Jaz sem blizo Trsta — ne pa v Idriji, kar je laž — šolsko službo pošteno opravljal, se ondotui službi le zarad tega odpovedal, ker so lahoni Slovence iu Nemce pisano gledali, in sem se k svojemu bratu, g. župniku na Gomilskem, podal, kjer sem bil šlužbo cerkvenika in organista prevzel Ko so pa učitelji v tukajšnji šoli, ne brez ve like krivde domačega šolskega sveta, tako gosto menjavali; ko je od vas zavoljo poštenosti in
če bi vas poslušali? itd." Hudo ga jeza grabi, ko jih ne more več zmotiti, kot 7; pa jih ne bom imenoval, saj so svoje častno ime sami podčrkali, kar se v „SI. Narodu" št. 78 tiskano bere. Zmed teh so 2 v Gradec poslali prosit, da bi nam dobrega učitelja vzeli, in slabega dali, ter so si v roke segali v Gracu, pa ne vem s kom? Čuje se na tihem govoriti, da hočete svoje poslance iz občinske blagajnice plačati, pa kdor vaji je poslal, naj tudi plačuje za vaji. To ste udje kraj. šol. sveta na Gomilskem, da se Bog usmili! Vam ni mar za blagor mladine, ampak da bi svoje zvite muhe lovili in pasli; pa „vi obračate, Bog bo pa obrnil!" —
Zdaj vam pa jaz vaše lastno v „Narodu" po pravici dvomljivo vprašanje nastavim: „Ali ste možje, ali kaj?" in vprašam: po kakovi meri merite vi sposobnost in oliko učiteljev? po stari ali po novi? Morda pa imate kje kako čarobno zrcalo, v kterem vse druge narobe vidite in zapazite, le samih sebe ne? V tem — v tem vam predstavljenem zrcalu se pazno ogledujte in spoznali boste, da črnilo, s kojim druge črnite, se je vam samiin na obraz in v srce vleglo; da vam vaše šole ni ne g. J. A. ne nihče drugi počrnoval, kakor le vi sami s svojim zalim činom, s kojim ste mislili okr. šol. svetu trn v peto zabosti, ste ga pa sami v peto dobili, ker ste se s svojo redko zna-čajnostjo le preveč izbosili. Razsodbo svoje sposobnosti in olike pa prepustim mirno vsim svojim od vas psovanitn predstojnikom, kojim sem z vsem spoštovanjem vdan
Jakob Stvarnik,
učitelj ua Gomilskem.
Dalj časa sem že traja nemir v naši fari, ki ga ošabni kmet, poprej tudi ošterjaš A. II., poganjk in voditelj toliko uničljivega razdvoja, dela. Zato se mu pa dozdeva, kar sam pravi, da ga nazaduje pokopali ne bodo. Ali morda misli živ v nebesa, ker je menda čisto nedolžen, kali?! Nja zvita muha mu je glavo že čisto zbelila. Le poglej se v zrcalo, se boš res takšnega videl. Pa enmalo te je že sramota obšla, ker ti je že čas, kriva pota poravnati. Pa kaj? misli si: „Ko bi jaz umrl, bi bila tihota po fari, to ne sme biti." Dobi si hitro mešetarjev namesto sebe: v Grajski vasi kake tri, v Gomilski dva in enega pol, v Trnavi pa dva cela. Ti so začeli ječo zidati najprej za č. g. župnika. Ko ste pa brez glave in vse prehitro zidali, vam je Bog jezik zmešal po pregovoru: „Počas nagel!-1 ki se je nad vami vresničil. — Ko jim pa to ni dosti speljalo, reče II.: „Planimo nad učitelja !" „Ilajdi!" se oglasi kr. šol. predsednik, „jaz vem, da dobro učiti zna, pa ker je že tako premožen, naj bo raji en drug ... ta nas užugati ne sme." Na to pravi H.: „'/a Startin Wein in vsakokrat, kedar boš zavolj njega kam šel, ti še bom dal pit' no jesti". Potem se predsednik hitro na pot poda proti Krasu, vohat, kako seje učitelj ondi obnašal, pa ni nič izvohal, kar je slabega mislil. II... u je že srce vpadalo: „ima dobra spričala, bo težko kaj". „Nič se ne bojim1 pravi predsednik našega šol. sveta. „Prekleta živad! bom ga pa spravil". Na to teka bitr sem in tje po fari, da bi mu pomagali, pa jih je malo zmotil. Vsak je rekel: „Boga zaliva limo, da smo vendar enkrat enega dobili, kter si kaj zastopi in ta obljubi bolj stanoviten ostati. Ali bomo vsakega pol leta druge iskali
Domače novice.
V Ljubljani, 22. maja. (Deželni odbor kranjski) je v zadnji seji za naslednika dr. Costovega v deželnem šolskem svetu izvolil dr. Zamika. V isti seji je bilo glede kmetijske šole na Dolenjskem sklenjeno, da se ima graščina Grm še enkrat pregledati po strokovnjakih, za ktere so bili izbrani poslanca Pfeifer in Langer, grof Marg-heri, novomeški župan Ricoli, graščak Trene in poslanec Iiudež. Tem se ima še pridružiti vodja vinorejske šole v Mariboru, g. Güthe. — Pri vsem tem menimo, da bo obveljal sklep, da se kupi to posestvo, ki leži tik Novega mesta. Vsa dolenjska stran želi to in sicer iz važnih vzrokov. Novomesto je središče dolenjske strani, tam je c. k. deželna sodnija, h kteri so poklicani za več dni porotniki iz vsega Dolenjskega, ki so večidel bolj umni kmetovalci, grajščaki in posestniki, tedaj imajo priliko ogledati to šolo in marsikaj koristnega se naučiti. V Novem mestu so šole, šolski mladini iu k njim prihajajočim starišem je dana ista prilika; tako je tudi tam mnogo sejmov, ktere obiskujejo vsi Dolenjci itd. Raška grajščina nima nobene teh prednosti, vrh tega pa je v kotu ležeča večini dolenjske strani zelo od rok.
(General Kulin) se je pripeljal v četrtek v Ljubljano ogledovat tukajšnje vojaške oddelke.
(„Tagblatt") kuje svojega dr. Schreya v zvezde zavoljo znane njegove breztaktuosti v deželnem zboru, ob enem pa pravi, da so narodnjaki zato iz dvorane bežali, ker jih je slaba vest ven podila, ko jim je dr. Schrey jel očitati grehe. Tudi imenuje interpelacijo naših poslancev o volitvah za kupčijsko zbornico „cel spletek laži, prevračanja iu krivičnega natolcevanja". Trditi take reči je lahko, a dokazali dozdaj še niste nc ene trditve. Kar se pa tiče dr. Schreya, ga radi pripustimo „Tag-
blattu"; saj taki družbi se on prav zelo poda. Mi smo svojo sodbo o tem najnovejšem „hi-dalgu" nemčurjev že izrekli in ostanemo pri nji. Da bi bil pa ta možic res tak strah za slovensko stranko, kakor „Tagblatt" tvezi, to je smešno. Je neka sorta ljudi, kterim se s poti hodi iz vseh druzih vzrokov, nego iz strahu pred njimi. Sicer pa nam je ta nemčurski Terzit tako majhna osoba, da bi je še ne videli ne, če bi včasih ne jel prav nespodobno kričati. Nas ta parlamentarična žaba gotovo ne bo pognala v beg, še manj pa nas pohru-stala, čeravno bi to kaj rada storila. Smešno!
(Banka „Slovenija".) Lastniki sledečih medčasnih delniških listov niso doplačali 15% toraj so po §. 7. društvenih pravil prišli ti listi ob vso veljavo namreč:
Št. 11, 17 do vštete 20, 25, 28, 33 do všt. 37, 48, 49, 51 do všt. 09, 101 do všt. 150, 177 do všt. 180, 192, 214 do všt. 223, 236 do všt. 250, 257 do všt. 271, 274, 275, 285 do všt. 290, 302, 305, 306, 307, 319 do všt. 343, 340 do všt. 360, 379, 385, 387, 391, 392, 393, 397 do všt. 400, 410 do všt. 415, 430, 434 do všt. 438, 457 do všt. 466, 494, 505, 506, 51(5, 518, 531, 537, 538, 542, 544, 545, 569, 577, 578, 588 do všt. 594, 599, 610, 624, 625, 626, 634, 635, 648 do všt. 651, 659, 660, 665, 672 do všt. 679, 682 do všt. 688, 699, 703, 704, 705, 716 do všt. 728, 750 do všt. 754, 780 do všt. 785, 787, 790 do všt. 809, 812, 829 do všt. 838, 840 do všt. 849, 852, 853, 889 do všt. 899, 918, 920, 926, 927, 942 do všt. 945, 955, 961, 962, 967, 968, 969, 980, 981, 682, 985, 986, 999.
Tržil» renn preteklega ledna:
Razne reči.
—	Nesreča. V papirnici v Vevčah pod Ljubljano je zgrabilo vreteno stroja nekega delavca za roko ter mu jo zmečkalo tako, da mu jo bodo morali odžagati.
—	Grozna nesreča in pa liberalni listi. Binkoštni torek se je na Muri pri Ju-dendorfu na Štajarskem zgodila grozna nesreča. Na ondotnem brodu se je peljala ladija polna romarjev čez Muro. Ker je bila vsled tega pretežka, se utrga vrv, po kteri je drsala ona vrv, ki je držala ladijo, ladija splava po vodi, se nagne, in 60 ljudi vtone v valovih. Do zdaj so izvlekli iz vode 49 vtonjencev mrtvih. To grozno nesrečo popisujejo tudi liberalni listi, a kako ? „Čemu hodijo ljudje na božja pota, če so že dva praznika dovolj časa imeli moliti in v cerkev hoditi? Ako bi bili doma ostali, ne bi se bila taka nesreča zgodila". Tako in enako so zarobili to žalostno novico, češ, da je le nepotrebna pobožnost ljudi nesreče kriva. Se ve, da mi takim hudobnim besedam ne bomo tu odgovarjali, samo to prašamo take „liberalne" liste, kaj bi rekli, če bi se bila enaka nesreča prigodila ljudem, ki bi ne bili romali na božjo pot, ampak h kakemu „liberalnemu" shodu, kakoršne napravljajo liberalni poslanci. Potem bi bil nesreče kriv prevelik libetalizem, kaj ne? Toda tega bi „liberalni" listi ne bili pripoznali.
—	Velika sreča. Zidar je bil padel z visocega odra, da je bil kar mrtev obležal. Mimogredočih eden, vgledavši da ima mrtvi nož v rokah reče: „O kakšna sreča, da ni na nož padel!"
Umrli so:
18.	maja. Jože Križman, jetnik v posilni delalnici, za jetiko.
19.	maja. Marjeta Prekl, gOBtaška vdova, 80 1., za slabostjo.
20.	maja. Matija Gradišnik, krojač, 47 1., za pljučnico.
Mernik
* !
v	=	v	©
l	*-J	Š	«	J	u
Mesta:	3	s a	„	g
,	>71 >N 5 : > S .X,	i_	o
K ' ^ O H «1	a,03
_
1 I I
v Ljubljani 2.45 1.70 1.35 1.10 1.55 1.45	1.55	1.85
v Kranji 2.58 1.90 1.30 1.00 1.70 1.40	1.35	—
v Loki j 2,56 1.90 1.30 1.10 1.05 1.40	1.40	-
vNovomestu 2.50 1,90 1.50 1.10 1.65 1.65	1.90	—
v Sodražci 2 90 — — 1.00 1.70 1.50	1.50	240
1
v Mariboru 2.25 1.80 1.75 1.10 1 55 1.25	1.75	—
v Ptuju 2.25 1.7,5 1.50 1.00 1.40 1 25	1.60
v Celji 2.50 2.00 1.20 1 30 1.60 1.50	0.60	—
v Celovcu 2.25 1.9C 1 60 1 00 1.40 —	—	—
v Trstu 2.66 1.90 1.70 1.00 1.78 —	—	—
v Zagrebu 2,40 2.00 1 50 1.00 1.35 -	-	—
v Varaidinu 2.25 1.60 1.30 0.95 1.27 1.13	—	—
na Dunaju 2 45 2.00 145 1.20 1 65	—
v Pcštu 2 45 1.75 1.42 1,10 1.55 —	—	—
v Pragi j 2 00 2.13 1.75 1 36 — —	—	—
vGradeu j 2.36 1.80 1.10 1.20 1.50] —	— I —
Te le srn lic ne denarne cene 21. maja.
Papirna renta 70.40. — Srebrna renta 74.70. — 18601etno državno posojilo 111.75 — Bankino akcije 964. — Kreditne akcije 236.50. —'London 111.25 — Srebro 102 55.— Ces. kr. cekini 5.28. — 20Napoleon 8.89.
Piceolijs'/a Mag J aieljo".
Farmacijske špecijalitete (»abfiel Picool 1 ija,
lekarja v Ljubljani na dunajski cesti.
Anatcri-jova ustna voda in zobni
Boljši, nego vsaka druga zobna voda iu zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobdl in ustne bolezni , zoper gnjilobo iu majanje zob, zoper diflcritis ali YÜCliCO grla in Skorhllt, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za čistenje zob. Kllor ga Cllkl'itf poskusi, dal mu hode gotovo prednost, vzlic vsim enakim izdelkom, i steklenica 60 kr, 1 škatlja 40 kr.
Ribje olje, pošiljano naravnost iz mesta Ber gen na Norveškem, brezkusno in ne slabo dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja se s čisto
kftinicilill tvarin. I škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje s soljo, v pomoč
bolebnemu človeštvu pri vsili notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Eiiksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani želodečni likdr. Pospešuje cirku lacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Glycerin-Creme, je posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah 1 flacon 30 kr.
Lancaster-Iilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi
ninivnlniini vodami, lepoličjcin in lepotičnim
SredStVOIII, ktera so cesto škodljiva. 1 steklenica 1 gold.
Rajžev pulver. Izključljivo iz vegetabiličnih
tvarin, posebno zdrav za kožo, kterej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr
Sok iz Tamarinde. Po mrzlili sredstvih iz-
tlaeen. Učinkuje znamenito krepilno in olaj-šajoče. 1 steklenica 40 kr.
Nezmotljivo sredstvo zoper mrzlico
Učinek tega ldka je dokazaua istina in vsaki bolnik, ki je lok uže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je lliijniflCUCjC
in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico, i. steklenica
80 kr.
NaroČila se izvršujejo vračajočoj se pošto proti poštnemu povzetju. (3G—3)
Bolniliom v priti
navedem» v sledečem več pohvalnih pisem, ki so najboljši dokazi o izvrstni moči
pravog ji
Wilhelmovega
antiartritičnega antirevmatičnega
kri eis tečeta čaja.
Gospodu Franju Wilhelmu, lekarjuv Neunkirchen-u.
V Hamburgu 21. nov. 1874. Vaša blagorodnost! Iz hvaležnosti so čutim dolžnega Vam naznaniti, da me je pri Vas narejeni Wilhelmov antiartritični antirevmatični kri čisteči čaj rešil bolezni, ki bi se ne dala po i o-lienom drugem zdravilu ozdraviti.
Kakor je resnica, pritrjujem s svojim imenom in pečatom, da sem osem mesecev vsak dan rabd ga eno porcijo in bil po tem ozdravljen
božjasti, ki me je že 7 let metala,
tako, da sem se ja popolnoma znebil, ker ine že 14 mesecev ni nobenkrat več, vrgla.
Blagovolite to v prid drugih bolnikov po časopisih objavili.
(L. S)	Ignacij Berger.
O. št. 4218.
Jaz potrjujem, da je osebno mi znani gospod Ignacij Berger, e. k. načelnik telegrafijske postaje v Hamburgu, to pismo pred menoj lastno-ročno podpisal.
V Hamburgu tridesetega novembra tisoč osem sto sedemdeset in štiri. Ant. 1'nrnviciui 1. r. (L. S.;	c. k. notar.
Gospodu Franju Wilhelmu, lekarju v Neunkirchen-u
V	Altenfeldeuu Gor. > vstr. 30. nov. 1874.
Vaš Wilhelmov atitiaitiitični anti-evmatični č«j
za čiščenje krvi, kterega dobivam iz lekarno gosp. Avgusta Hofstiitierja v Linen, <!e!a pii ms veliko dobrega, je vsega čisla vreden in se po našem priporočanji zelo razširja; celo naš gospod dr. ISk.kl se čudi temu č».ju, kor s-m čez h to in dan pri njem jemala zdravila, pajeputkain slabost čutuic pii vsem tem postajala čedalje lmiäii; zdaj pa sem porabila 3 pakete čaja in zdrava sem.
Zares z vsoin spoštovanjem Vas pozdravlja Julijami Kramt-I. hiš. posest, št. 6.
Gospodu Franju Wilhelmu, lekar ju v Neunkirchen-u.
V	Komorna (na Ogerskem) 30. nov. 1874.
Vaša Bbigorodnostl Mov, Ij 11 j. m si izreči Vam
svojo nujprisrčuejšo hvalo, da smu bil tako srečen zvedeli za Vaš Wilhelmov antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi. Bog vsegamogočni mi je pripomogel do tega zdravila, ker,«cm 12 let toliko pretrpel, 3 leta toplice obiskoval; v-e, kar se mi je svetovalo, za liiHzati in pariti, stalo me je mnogo denarja in bolečin, pomagalo pa ni nič.
Še enkrat mojo tisočemu zalivalo za dobri oii j. brez kterega ne Iii Hinein bili nobena liiwn. ker on je zdravnik pri njej.
Kor me zdaj toliko ljudi poprašuje, kaj mi je tiko hitro poinagjilo, moral sem mnogim povedati Vašo adreso. Prosim šo, da bi mi vljudno poslali še 4 pakete tega Wilhelmovega antiartritičnega antirevmatičnega čaja za čiščenjo krvi, ker ga potrebujem za gospoda mestnega glavarja. Prosim, pošljite mi ga proti poštnemu povzetju.
S poŠto vanj cm Jožef Scliartncr, stavbeni mojster, (18—12)	Wnssergaste št. 1196.
Svarimo pred ponarejanjem in sleparijo.
Pravi Wilhelmov antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi se dobiva le iz prve mednarodne fabrikacije Wilhelmovega antiartritičnega antirevmatičnega čaja za čiščenje krvi v Neun-kirchcnu pri Dunaji ali v mojih časnikih navedenih zalogah.
Zavitek, v 8 obrokov razdeljen, po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezikih 1. gld., posebej za kolek iu zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n. občinstva se pravi Wilhelmov antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi tudi dobiva: v Ljubljani pri Petru Lasniku; v Postojni, pri Jožefu Kupferschmidu; v Colji, pri Baumbachu, lekarju, Francu Rauscherji, lekarju in Karolu Krisperju; v Gorici pri Franzonič-u lekarju; v Celovcu pri C. Clementschitschu; v Mariboru pri Alois Quandestu ; v Prassbergu pri Tribucu i »No-vem m e s t n pri Dom. Ricoli-u ; v Beljaku pri Matevž Fiirstu; v Varaždinu pri dr. A. Halterju lekarju.