primorski dnevnik I® začel izhajati v Trstu d- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad v.arknim, razmnožen na Ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v ?.°vcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 a° 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-Pzanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 283 (13.514) Trst, petek, 8. decembra 1989 Neuspeli poskusi zbliževanja z opozicijo povzročajo splošno nezadovoljstvo na Vzhodu O zadevi V NDR dialog med SED in opozicijo Novo praško vodstvo je že propadlo Na predvečer izrednega kongresa vzhodnonemške partije okrogla miza uradnih strank in opozicije Češkoslovaški premier Adamec je odstopil, novo vlado bo sedaj skušal sestaviti Marjan Calfa VZHODNI BERLIN, PRAGA — Predstavniki ona . ih vzhodnonemških strank in predstavniki Pozicije so se včeraj sestali na okrogli mizi, ka-ro glavni namen je proučiti najustreznejše s,OZnosti za izhod iz hude politične in gospodarja krize in oklicanje volitev. Okroglo mizo so “cali na predvečer izrednega kongresa vzhod-hemške komunistične partije SED, nekateri pa . opozorili še na drugi pomembni datum, 19. oembra, ko bo Vzhodni Berlin obiskal zahod-st nemški kancler Kohl. Poleg petih uradnih seri ^ 50 tako za mizo sedli tudi predstavniki im l ih opozicijskih gibanj, uvodni poseg pa je fma začasni vzhodnonemški predsednik Man-lah 9erlach, ki je nasledil Egona Krenza. Ger-r Ca je izrazil željo, da bi okrogla miza prišla do ]tonkretnih in sprejemljivih zaključkov, medtem j. ie ministrski predsednik Modrow naglasil po-y. oo p0 čimprejšnji politični stabilizaciji v držanj Skro9la miza uradnih strank in opozicije pa bila edina novost tik pred izrednim kongre-stv*1 Upravni svet partije, ki je prevzel vedro' ?tranke po odstopu Egona Krenza in politbi-J.a' je namreč včeraj izdal dokument, v katerem kri^isuje komunistom velike odgovornosti za vlari°' V kateri se 3e znašla država po 40-letnem šte ?em monopolu SED. Dokument navaja tudi nek1 ne- Primere politične in siceršnje korupcije gari?terih vidnih predstavnikov stare partijske Qe- Njegova vsebina bo predmet obravnave na izrednem kongresu, že včeraj pa je upravni svet odločno poudaril, da odklanja zamisel po združeni Nemčiji, pač pa podpira vse predloge o izrednem gospodarskem in političlnem partnerstvu med državama. Dokument se zaključuje z ugotovitvijo, da je treba nemško vprašanje reševati postopoma, predvsem pa v kontekstu demokratizacije in demilitarizacije Evrope. Če je v Vzhodni Nemčiji le prišlo do soočanja med komunisti in opozicijo, pa se položaj na Češkoslovaškem še dodatno zapleta. Ministrski predsednik Ladislav Adamec je včeraj odstopil, potem ko je že dan prej napovedal, da se bo odrekel svoji funkciji v primeru, da bi bile zahteve opozicije zanj nesprejemljive. Forum občanov je namreč postavil nekaj zahtev, s katerimi se Adamec ne strinja, med temi pa prednjači zahteva, da bi v novem parlamentu sedelo vsaj sedem ministrov iz opozicije. Po odstopu Adamca bo skušal novo vlado sestaviti vicepremier Marjan Calfa. Čaka ga nelahka naloga, saj se komunisti ne bodo kar tako odrekli ministrom, ki jih zahteva Forum občanov. Medtem pa je politbiro češkoslovaške komunistične partije izključil iz svojih vrst bivšega generalnega tajnika Miloša Jakša. Vzrok za izključitev so »grobe politične napake, ki jih je bivši tajnik naredil ob nedavnih množičnih demonstracijah v Pragi«. Skupaj z Jakšem je bil izključen tudi šef praške partije Miroslav Stepan, ki je nad demonstrante poslal policijo. Litva se je odpovedala vodilni vlogi partije VILNIUS — Litovski vrhovni sovjet je z veliko večino glasov črtal dosedanje besedilo 6. člena republiške ustave o vodilni vlogi partije in sprejel novo besedilo, ki v bistvu uvaja v Litvi večstrankarski sistem. Za črtanje 6. člena je bilo 243 poslancev, eden je bil proti, 39 pa se jih je vzdržalo. Za uvedbo strankarskega pluralizma pa je bilo 259 poslancev, nihče ni bil proti, 19 pa se jih je vzdržalo. Te številke nesporno dokazujejo, da narodnostni ključ ni igral nobene vloge, da so tudi poslanci ruske narodnosti podprli demokratična hotenja v Litvi. Litovska SSR je tako prva od 15 sovjetskih republik, ki se je odpovedala vodilni vlogi partije. Moskva je do zadnjega skušala preprečiti tak razplet, ki po njenem pomeni grožnjo sovjetski celovitosti. Litovski vrhovni sovjet je včeraj prav tako z ogromno večino izglasoval resolucijo, po kateri je sedanja KP Litve neposredni dedič stare litovske partije, ki so jo razpustili po sovjetski okupaciji. To pomeni, da postaja KP Litve samostojna partija, ki ji ni treba več polagati računa zvezni partiji. Podobne ukrepe pripravlja sedaj estonski vrhovni sovjet, litovskemu zgledu pa bodo bržkone sledile še druge republike. Mondadori sedaj tudi na sodišču MILAN — Prvo bitko v sporu Mon-dadori-De Benedetti-Fininvest je zmagal Berlusconi. Milansko civilno sodišče je namreč sprejelo Berlusconijevo zahtevo, da se prepreči izredna skupščina upravnega sveta Mondadori, ki bi se je udeležili tudi vsi delničarji. Njihove delnice predstavljajo več kot 20 odstotkov glavnice, to pa bi resno ogrožalo Berlusconijev namen, da si pridobi lastništvo Mondadorijeve založniške hiše. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo tudi z dejstvom, da ga-Mondadorijev upravni svet ni pravočasno obvestil o namenu sklicanja izredne skupščine. Zadeva Mondadori se je tako znašla v sodnih dvoranah, po čemer je mogoče sklepati, da je njen zaključek še daleč. Upravni svet grupe Mondadori se bo tako spet sestal že jutri, glavni akterji, Mondadori, Berlusconi in De Benedetti pa bodo sodnikom pojasnili svoj položaj 19. decembra. Medtem pa je tudi novinarski sindikat zavzel odločnejše stališče. V sporočilu, ki ga je sestavil po včerajšnji dolgi in burni seji, je rečeno, da namerava v okviru svojih pristojnosti priti zadevi do kraja in da hoče razjasniti vse temne plati celotne afere. Teh pa ni malo, saj FNSI navaja, da je v preteklosti prišlo do hudih kršenj delovne pogodbe. Novinarski sindikat si zato pridržuje pravico, da okliče vsedržavno stavkjo novinarjev, s katero želi opozoriti na nevarnost koncentracije sredstev javnega obveščanja. a zvezne SZDL ni spremenila razmerja sil v sedanjem sporu Intervju predsednika ZKS Milana Kučana Srbiji bi morali drugi le kimati pa ne bi bilo sedanje napetosti Jugoslavija je od vseh narodov in narodnosti JANJA KLASINC vSe dEOGRAD — Celih devet ur - od štirih popoldan, pa stya :° ene ure ponoči - je v sredo trajal sestanek predsed-fiosii u9°sl°vanske socialistične zveze, ki je uradno sicer Pa se nasl°v: Aktualni politični položaj v državi, v resnici di ih J.e že v naprej vedelo, da bo pogovor tekel o prepovedi Dr le?a. Srbov in Črnogorcev v Ljubljani in o enostran-Sei mitv' odnosov s Slovenijo, s strani Srbije, la na Ja le bila polna taktiziranja in je na začetku spominja-PravliaVnanjeP°litične diplomatske pogovore, saj so vsi raz-so ki, ■ Poudarjali pomen večjega razumevanja, pozivali Potek mirityi strasti in nekako iskali skupni jezik. Miren Zakij, v 6- ie P° štirih urah razburkala razprava Viktorja tinga ' kl je pojasnil, da so v Sloveniji organizatorjem mi-seznan'°nuclili druge oblike pogovorov in medsebojnega soy radania' Ponudili so jim celo javne nastope prek časopi-»Pohod 18 *n televizije, a so vse to zavrnili in vztrajali na ti,« je a / Ljubljano«. »Tega pa Slovenci niso mogli spreje-različnih ^aketi' »S3j smo preživeli vrsto pohodov in kvaij^k Labantov, ki so teptali našo deželo. "Ob jasni Sl°kodaaciP srbskega vodstva in njegovega predsednika rižem i na Miloševiča, da se zavzema za centralizem, unita-AleksflJrf hegemonizem", kar ni uspelo niti Pašiču, kralju razvnel t* Ra ne ho niti Miloševiču,« je seveda Žakelj Zanimivo pa je, da je predsednica srbske socialistične zveze Radmila Andjelkovič molčala vse do konca seje. Srbski poziv k bojkotu Slovenije so podpirali samo predstavniki Vojvodine in Kosova, torej Srbije in pa predstavnik Črne gore. Člani predsedstva SZDL iz Makedonije in Bosne in Hercegovine so na videz sicer ostali neopredeljeni, toda, glede na to, da bi še pred nekaj meseci lahko računali, da se bodo zavzemali za srbsko stran, je to vendarle premik. Očitno je bilo, da razen združene Srbije s pokrajinama in Črne gore nihče ne podpira nerazumne srbske prekinitve odnosov s Slovenijo, za katero naj bi bil povod odjavljeni miting v Ljubljani. Toda, kar nekaj razpravljalcev je jasno reklo, da so pravi vzroki spora med Slovenijo in Srbijo drugje. Še najbolj je zadel v črno Omer Djug iz Bosne in Hercegovine: »Jedro nasprotij ni v mitingu, ampak v spopadu dveh opcij. Postavlja se namreč vprašanje, ali bo v Jugoslaviji prevladalo politično administriranje ali tržno gospodarstvo, politični pluralizem ali monopol partije.« Tudi direktor časopisa Borba Milan Rakas je rekel, da povod za sedanje spore nikakor ni odpovedani oziroma prepovedani miting, temveč se je vse začelo z nastopom Slobodana Miloševiča in to še pred-znano srbsko 8. sejo centralnega komiteja zveze komunistov, ko je iz tega organa grobo izločil vse svoje politične nasprotnike. NADALJEVANJE NA 2. STRANI LJUBLJANA — Predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan je bil kot običajno miren in celo optimistično razpoložen. Na optimizem se je nanašalo tudi naše zadnje vprašanje, ki pa ga postavljamo na prvo mesto zaradi trenutne aktualnosti. Ko smo v Trstu, se nam zdi, da v Jugoslaviji ne more biti nič hudega, ko smo v Ljubljani, nas že obhajajo dvomi, v Beogradu pa ima človek občutek, da je na pragu romunske diktature. Od kod optimizem slovenskega predsednika? »Na dolg rok sem prepričan, da mora zmagati demokracija, raznolikost, razgovor, na kratke roke pa sem tudi jaz zaskrbljen, ker je nevarnosti veliko.« Na zunaj se kaže spopad Slovenija - Srbija, kot da bi Slovenija želela izstopiti iz Jugoslavije... »Vsi v Sloveniji smo zaskrbljeni in tudi mi opažamo, da svet prevečkrat površno ocenjuje dogodke, kot da bi šlo za nacionalni spopad dveh republik. V resnici pa so stvari veliko bolj Čukov prvenec v SSG (Foto Montenero) Italijanski poslanci obsodili proces proti Azemu Vllasiju DUŠAN KALC RIM To, kar se zadnje čase dogaja v Jugoslaviji, ni imelo velike odmevnosti v italijanskem tisku, še manj pa v italijanskih političnih krogih. Zasenčeno od drugih zgodovinskih dogodkov na Malti, v Berlinu, v Pragi itd., je šlo skoraj neopazno mimo italijanske javnosti. Nekaj pozornosti je te dni vsekakor vzbudil proces proti Vllasiju na Kosovem, kot dokazuje tudi oster poseg socialističnega tajnika Bettina Craxija, ki je iz ZDA, kjer je na uradnem obisku, obsodil stalinistične metode, ki jih skušajo uveljaviti proti Vllasiju in drugim kosovskim predstavnikom. Dogajanje v Titovi Mitroviči je odjeknilo tudi v italijanskem parlamentu, kjer je skupina 73 poslancev vseh političnih strank (razen misovcev) naslovilo na zunanjega ministra Giannija De Michelisa interpelacijo z zahtevo po ustnem odgovoru. Interpelacija, ki so jo podpisali v glavnem demokris-tjanski poslanci (prvi podpisnik Rosini), pa tudi socialisti, socialdemokrati, republikanci in liberalci za večino ter komunisti, neodvisna levica, radikalci, demoproletarci in zeleni vseh tipov za opozicijo, navaja v skopih besedah dogodke ter poudarja, da predstavlja proces očitno kršitev helsinškega sporazuma in da vzburja in zaskrblja italijansko javnost, s čemer bi morali predstavniki italijanske vlade seznaniti jugoslovansko vlado, s katero Italija sicer vzdržuje prijateljske odnose sodelovanja in podpore. To pobudo 73 poslancev (med njimi naj omenimo demokristjane Piccolija, NADALJEVANJE NA 2. STRANI zapletene. Gre za odgovor na dve vprašanji: 1. kakšna Jugoslavija, kakšna oblika skupnega življenja ima prihodnost? 2. kakšen bo socializem, kakšna bo vsebina tega skupnega življenja? Ni prvič, da pošiljajo Slovence iz Jugoslavije. Pošiljali so jih v Philadelphijo in Gradec že na lanskem velikem mitingu v Beogradu. Toda nihče ni ne Slovencev ne drugih narodov in narodnosti sprejel, niti jih ne more izključiti. Slovenski delegati so se izrekli za Jugoslavijo na drugem zasedanju Avnoja, ko je Slovenija že imela vse atribute lastne države, čeprav je bila okupirana. Včasih se zdi in razglaša, da so Jugoslavijo ustvarili Srbi in da sedaj lahko amputirajo njene dele. Nihče pa nima take pravice. Jugoslavija je trdna na temelju skupnih interesov, s katerimi je bila ustvarjena skupna država. Ko interes preneha, NADALJEVANJE NA 2. STRANI Narava ne pozna državnih meja NA 4. STRANI n n n Neprisebnež ubil 14 študentk NA 12. STRANI Najbrž gre za obračun med rivalskimi humorističnimi bandami V neapeljskem klubu Canottieri zločinci ustrelili štiri osebe Uporniki so se na Filipinih končno vrnili v vojašnice NEAPELJ — Kamoristični zločinci so v noči na četrtek v znanem neapeljskem športnem društvu Canottieri ubili štiri osebe. Gre za 29-letnega Pi-etra Avalloneja, 22-letnega Pasguala Arienza, 35-letnega Giovannija di Costanza in 23-letnega Francesca Zen-go. Vsi štirje so v preteklosti že imeli opravka s pravico. Njihova trupla je včeraj približno ob 6.30 zjutraj v eni izmed slačilnic odkril čuvaj neapeljskega društva Do-menico Iapo. Ob truplih so preiskovalci našli štiri tulce nabojev kalibra 7,65. Ugotovili so tudi, da so tri ubili s po enim strelom v glavo, medtem ko so Costanza ustrelili v usta. Po mnenju preiskovalcev naj bi do zločina prišlo po polnoči, ko so še zadnji plavalci zapustili športno društvo Canottieri, ki je najuglednejše neapeljsko navtično društvo, ki šteje približno 3000 članov, ki se ukvarjajo z jadranjem, veslanjem in plavanjem. Strelov ni slišal nihče, zato predvidevajo, da so morilci uporabili pištolo z dušilcem. Glede vzrokov za ta novi kamoristični zločin se šef letečega oddelka neapeljske policije ni hotel izreči. Domnevajo le, da gre za kamoristični obračun med bandami, ki se borijo za prevlado v svetu organiziranega kriminala na področju Neaplja. Za zdaj tudi ne izključujejo, da naj bi do zločina prišlo zaradi povezanosti žrtev in še posebej Giovannija di Costanza s kamorističnim bossom Rosariom Fer-rom, ki je eden od vidnejših predstavnikov »nove kamore« in pripada klanu Cavalcanti, ki deluje v četrti Fuorig-rotta. Zato preiskovalci še posebno pozornost posvečajo imenu di Costanza, ki je bil že zaprt zaradi razpečevanja mamil in izsiljevanja. Ve se tudi, da četverica ni bila včlanjena v klub Canottieri in da se je tja najbrž zatekla pred zločinci. Preiskovalci pa raziskujejo še eno sled. V žepu Giovannija di Costanza so namreč našli zavojček heroina, zvedelo pa se je tudi, da se je Costanzo v preteklosti ukvarjal tudi s tihotapljenjem cigaret. Na sliki AP: preiskovalcem se je v slačilnici kluba Canottieri nudil grozljiv prizor. MANILA — Šesti poskus vojaškega udara na Filipinih je po enotedenskih bojih in po več kot sto mrtvih, kot vse kaže, končan. Po nočnem dogovoru, se je včeraj približno 300 upornih vojakov, ki so zasedli nekatere hotele v finančni četrti Makati v Manili, prostovoljno vrnilo v svojo kasarno. Corazon Aguino se torej lahko veseli zmage (čeprav v letalskem oporišču Mactan v Cebuju uporniki še vztrajajo in je njihov vodja general Jose Com-mendador zagrozil, da bo vrgel v zrak vsa letala), vendar pa je njen položaj po poskusu udara mnogo šibkejši, kot je bil kdaj koli. Mnogi tudi menijo, da je konec poskusa udara le navidezen in da je le vprašanje časa, kdaj bodo uporniki (ali pa kdo drug) ponovno poskušali vreči Aguinovo. Predsednica Corazon Aguino je tudi odločila, da pred vojaško sodišče postavi le oficirje, ki so upor vodili, pa še za te predvidevajo precej mile kazni. Vprašanje je tudi, kaj bo s političnimi pokrovitelji upornikov, med katerimi naj bi bili podpredsednik Salvador Laurel, bivši obrambni minister Juan Ponče Enrille, bivši poslanec Nacionalne stranke Homobondo Adaza in filipinski sladkorni kralj Benjamin Conjuango. Večjih pretresov pa najbrž ne bo, saj imajo uporniki in politična opozicija močno karto na pogajanjih predvsem v tem, da so omogočili neoviran odhod več tisoč tujcem, med katerimi pa je bilo tudi 283 ameriških državljanov. Ob odsotnosti glavnih protagonistov delno zatišje v političnem življenju RIM — Glavni protagonisti italijanskega političnega življenja so po svetu in tudi parlament je za ta teden že zaprl vrata. Rimska politika si je tako privoščila krajši oddih, ki ga bo že v ponedeljek prekinilo nadaljevanje razprave o finančnem zakonu. Tedaj bodo spet na svojih položajih tudi voditelji strank, ki so na uradnih obiskih v drugih državah. Craxi je namreč v ZDA, Forlani in De Mita sta v Čilu, La M alfa pa je na Poljskem, kamor je včeraj odpotoval tudi Occhetto. Ob njihovi odsotnosti bodo te dni prišle na svoj račun nekatere manjše stranke. Na sporedu bosta namreč dva kongresa strank, in sicer proletarske demokracije v Riminiju ter sardinske akcijske stranke. Poleg tega pa bo danes tudi vsedržavna skupščina zelenih list, ki težijo k enotnosti. Včerajšnji dan v političnem pogledu vsekakor ni šel mimo povsem neslišno. Nadaljeval se je buren spopad v zvezi z afero Mondadori-Berlusconi, o čemer poročamo posebej. Nadaljevale pa so se tudi ognjevite polemike znotraj KPI, ki se pripravlja na izredni kongres in na korenite spremembe. Tudi odobritev zakona o mamilih v senatu je imela včeraj svoje odmeve, medtem ko se je v poslanski zbornici začela razprava o finančnem zakonu, ki pa še ni prešla v vročo fazo. V skoraj prazni dvorani so bila zaenkrat predstavljena samo poročila večine in manjšin (KPI, radikalci in zeleni), nakar je bilo vse odloženo na ponedeljek. S tem v zvezi velja omeniti ponovni poziv ministrskega predsednika svojim ministrom in podministrom, naj se udeležijo glasovanj. Andreotti jim je celo zagrozil, da jih bo zamenjal, če ne bodo upoštevali tega poziva. V KPI je še vedno viharno. Occhetto je pred odhodom v Varšavo izdal poročilo, v katerem zanika, da bi bil očital disidentom frakcionaštvo. Kmalu zatem pa so izdali tiskovno sporočilo tudi Natta, Angius, Chiarante, Magri in Torto-rella. V njem pravijo, da je bistveno pravilo demokracije zagotoviti razpravi umirjen in tvoren značaj. Kadar se tega ne spoštuje, pride do hudih trenj. V predkongresni fazi mora biti vsekakor zagotovljeno tako večini kot manjšini enako dostojanstvo in enake pravice, dodaja peterica in zaključuje s pozivom po obnovitvi vzdušja korektnega in odkritega soočenja. Tudi politične vode, ki jih je razburila senatna debata o mamilih, se še niso pomirile. Nasprotno. Vse kaže, da se bo pravi politični boj šele začel, ko bo zakon Craxi-Jervolino dospel v poslansko zbornico. Reakcije opozicije nad odobritvijo zakona, ki predvideva kazni ne samo za tiste, ki trgujejo z mamili in jih razpečujejo, temveč tudi za tiste, ki se jim vdajajo, so zelo ostre. jjjj nadaljevanja s 1. strani • Srbiji bi morali Če je bilo še na začetku slišati precej kritičnih pripomb na račun, da Slovenija ni dovolila priti v Ljubljano tistim, ki so se želeli udeležiti mitinga, pa je proti koncu vendarle prevladalo mnenje, da bi bile posledice, če bi do mitinga prišlo, dosti hujše, kot pa zdaj, ko je bil prepovedan. Predstavniki SZDL Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Makedonije pa so ostro obsodili srbski bojkot Slovenije. Jože Smole je povedal, da prekinjajo stike gospodarstveniki, pa tudi do včeraj pobratene občine, ki jim njihovi »bratje« iz Srbije sporočajo, da bodo ostali prijatelji le, če bodo obsodili slovensko politično vodstvo. Sicer pa je vprašal, kaj lahko pomeni Miloševi-čeva trditev, da je slovensko vodstvo lahko zaščitnik konservativizma v Jugoslaviji in v socialističnih državah nasploh, da je birokratsko in da je agresivno? Dejal je tudi, da si Srbija napačno predstavlja, da je Srbija Jugoslavija in Jugoslavija Srbija. Tako Smole kot Marjan Kotar sta razlagala, da so mitingaši grozili z orožjem in da je bilo zato treba sprejeti posebne ukrepe, ker bi sicer prišlo res do prelivanja krvi, kot so ga napovedovali organizatorji mitinga s Kosova polja. Šele okoli enajste ure zvečer se je oglasila predsednica SZDL Srbije Radmila An-djelkovič, ki je vse argumente preslišala in rekla, da so »policijski ukrepi slovenskega vodstva agresija na človekove pravice in svoboščine, kakršnih ne pozna sodobna Jugoslavija«. Seveda, je pri tem pozabila, da prav v njeni republiki, na Kosovu, že dolgo veljajo izredne razmere in se resnično kršijo človekove pravice. Sloveniji je postavila pogoj, da spremeni svoje gledanje na Kosovo (sprejela naj bi namreč srbske ocene, da tam prevladuje kontrarevolucija, separatizem in podobno), da prekliče vse izrečeno v Cankarjevem domu, da se odreče svojih ustavnih dopolnil in šele pod temi pogoji se je Radmila Andjelkovič pripravljena pogovarjati s Smoletom. Smole na to seveda ne pristaja, za pogovor pa ne postavlja nobenih pogojev, tako da so se na predsedstvu odločili, da sklenejo, naj se obe vodstvi socialistične zveze vendarle sestaneta. Sklep je sicer razumen, vendar spet kompromisarski. Kaže, da si nihče v Jugoslaviji ne upa glasno reči, da je vir vseh nesporazumov srbsko vodstvo, ki misli, da mora biti Jugoslavija samo takšna, kot si jo zamišlja Srbija, drugi pa jim morajo samo kimati. Oni vztrajajo na svojem, drugi jim ne kimajo, ampak delajo po svoje in tako se nadaljuje jugoslovanska agonija? Do kdaj? e Kučan preneha država. To pa pomeni, da ne sme prevladati interes enega naroda nad drugim, ali nad drugimi.« Pri katerem vprašanju bi lahko Slovenci popustili, da bi prišlo do pomiritve? »Slovenija predlaga razgovor in to o vseh vprašanjih: političnih, gospodarskih, kulturnih in civilizacijskih, od katerih je odvisen izhod iz krize, predvsem pa mora Jugoslavija ujeti tempo razvoja, ki je sedaj značilen za Evropo. Slovenija si prizadeva, da se ustvari politični prostor za dialog. To je ponudila tudi Srbiji, ki pa je za zdaj razgovor odklonila. Slovenija ponuja svoj program, ki ga simbolizira rumena zvezda na modri podlagi, kar naj bi pomenilo trinajsto evropsko državo. Slovenski komunisti so ponudili celovite odgovore, vendar ne mislijo, da so veljavni za vse, niti jih nočejo vsiljevati Jugoslaviji. Rumena zvezda na modri podlagi in geslo »Evropa zdaj« so tl' hodišče za konstruktiven razgovor. V tem pa je tudi bistvena razlika o stališč srbskega vodstva: Srbija za' hteva, da se sprejme njihov koncep • Slovenija predlaga svoj koncep-svoje ideje za razpravo, ki naj ustva . skupno demokratično sintezo za zag°' tovitev skupnih interesov vseh jugos lovanskih narodov in narodnosti.« . Ko bi bil Tito živ, kaj bi naredil »Težko je reči, ker se s lakirni a. podobnimi razmerami ni nikoli soočal. Težko je reči, ali bi tak položni sploh lahko nastal, na stare načine P bi ga mogel reševati. O eni stvari P ni dvoma: ne bi dovolil reševanja n račun katerega koli naroda. Tito I skrbno pazil na popolno enakopravnost vseh jugoslovanskih narodov i narodnosti, ker je vedel, da brez teg tudi Jugoslavije ne bo.« Kako bi na kratko ocenili pr~' gram Zveze slovenskih komunist0 1 ki ga simbolizira rumena zvezda? »To je ena država bodoče Evropf-Ne takšne, kot je danes, to je viz1) Evrope brez meja. Vse temelji na nar boljših tradicijah Evrope, na humaraz mu, sodelovanju levih in napredni sil, na sodobni progresivni misli, k]& je prostor tudi za moderen socializetn in hkrati za samoupravljanje kot on izmed oblik osvobajanja človeka.« Če bi Vas posadili skupaj z Mil°' ševičem za isto mizo, kaj bi mu rek' W »Z njim sem tri leta sedel za isl mizo. Rekel bi mu, da nima nihče pravice, ne on ne jaz, Slovenija ne Srbi]n, zapirati Jugoslaviji poti, ki jo simbolizira rumena evropska zvezda. Jugos lavija je od vseh: od Srbov, Hrvato-Slovencev, Makedoncev, Muslimano -od vseh narodov in narodnosti, tud od Albancev. Zame ni nič težkega s®' sti za isto mizo, samo da se kaj nate di v korist Jugoslavije in njenega razvoja.« h V Jugoslavijo se je vgnezdil strani bojazen pred prihodnostjo. J® 1 strah upravičen? »Ljudje se boje za prihodnost, z svojo človeško usodo, socialno varnost, človekove in narodnostne PraVg ce. Resnična je bojazen, da ne bom sposobni poiskati demokratične re®i ve, da bomo nepopravljivo zaostali z Evropo. Ves svet gre naprej, samo J goslavija se obrača nazaj, v Pret?\_ lost, in to v našo zavest kliče strah ve, za katere smo mislili, da so P zabljeni, grozi celo nevarnost drža ljanske vojne. , Slovenski pogled in slovenska P‘‘ zadevanja so usmerjena v prihodu0 '■ To pa si žele demokratične sile ih v. jugoslovanski narodi in narodnos ■ Seveda ne gre za podporo Sloveni)u toda to je podpora in sestavni ° koncepta, katerega sooblikovalka I tudi slovenska zveza komunistov.« Razgovor zapisal BOGO SAMSA e Italijanski poslanci Bodrata, Casinija, Rivero in dežel0® poslance Colonija, Bertolija in Sari za, socialista Pira, socialdemokr Cario, liberalca Battistuzzija in rep0 likanca Martina) omenjamo ne sa zato, ker zadeva Jugoslavijo in °oSJ stalinistične metode, temveč še iz 0 ga razloga. Interpelacija se namreč ključuje z besedami: »Italijansko Ja^ j mnenje zahteva tudi na mednaro ravni pobude, ki naj zagotovijo ce nemu evropskemu kontinentu zas človečanskih pravic in zaščito etn nih manjšin.« ev Upati je, da se bo 73 P0513^,^ (zlasti tisti, ki pripadajo strank . vladne večine) spomnilo, kaj je. P° J|z-salo, kadar bo poslanska zbornica ^g. pravljala o zaščitnem zakonu za vence in o drugih manjšinah. Na vrhu ES Thatcherjeva najbrž ponovno osamljena STRASBOURG — Za današnji sestanek voditeljev Evropske skupnosti že dolgo velja, da bo najpomembnejši v zadnjem desetletju, in eden najpomembnejših doslej sploh. Na dnevnem redu ni več le skupni trg in prosto kroženje blaga, ljudi in kapitala v Evropi 92, temveč veliko širša in dolgoročnejša koncepcija evropske unije z gospodarskim in političnim predznakom. Prvi korak v še višjo fazo integracijskih procesov, o katerem naj bi se predsedniki držav in vlad dvanajsterice dogovorili danes in jutri sta socialna Evropa 92 in denarna unija (konkretnejše povedano: sklic medvladne konference, na kateri bi ustoličili monetarno unijo), zaradi katerih je okvirni dnevni red strasbourškega sestanka pra-zaprav enak tistemu, ki so ga voditelji ES morali obdelati že pred pol leta v Madridu. Akterji imajo tudi to pot enake vloge. Britanska premierka Margaret Thatcher bo tudi tokrat na barikadah za ohranitev suverenosti vsake članice dvanajsterice, vendar pa bo zdaj še bolj osamljena kot v Madridu. Francoski predsednik Mitterrand, ki do konca tega meseca še predseduje v evropskem svetu (najvišji organ ES, ki nima veliko skupnega z istoimensko strasbour-ško ustanovo 23-ih članic), si je namreč zadnje mesece kar se da prizadeval, da bi tudi pri tistih članicah, ki so v Madridu bile nekoliko skeptične - Nizozemska, Danska - dosegel soglasje o drugih dveh fazah denarne unije. Gre najprej za sklic medvladne konference, kjer si Francija želi, da bi do nje prišlo v drugi polovici prihodnjega leta pod italijanskim predsedstvom, in s katero bi se Mitterrand z zlatimi črkami zapisal v zgodovino ES. Na tej konferenci bi se morali dejansko dogovoriti, da znova posežejo v ustanovne rimske sporazume, s čimer bi opdrli vrata drugi in tretji fazi denarne unije. Konkretneje povedano pa to pomeni, da bi po prvi fazi, ki naj bi se začela 1. julija prihodnjega leta z vključitvijo vseh valut članic v evropski denarni sistem, začeli utirati pot skupni evropski banki, iz katere bi uravnavali skupno denarno politiko, in nazadnje tudi enotni evropski valuti. Thatcherjeva je v Madridu pristala na prvo fazo, ki po njenem še ne načenja državne suverenosti članic, a zdaj vključitev funta v sistem prilagajanja tečajev vseeno skuša preložiti. Toda kar zadeva sklic monetarne konference, pri kateri vztraja Mitterrand in s katero naj bi se v resnici znova začel risati denarni zemljevid stare celine, pa je njeno stališče jasno. Druga in tretja faza evropske denarne unije lahko prideta na vrsto šele po »temeljitih pripravah«, kar je za britansko premierko v resnici evfemizem za nikoli. Denarne konference pa se bo, kot je dejala že v Madridu, udeležila (čeprav bi raje videla, da do nje sploh ne pride), vendar bo na njej glasovala proti kakršnemu koli sklepu v smer višje faze denarnega integriranja, za katero bo dvanajsterica morala dopolniti ustanovne sporazume. Ker pa je treba spremembe rimskih sporazumnov sprejeti s konsenzom, je Thatcherjeva že vnaprej dala vedeti, da bo glasovala proti (enako bo glasovala tudi na strasbourškem sestanku, ko bo šlo za odločitev o medvladni konferenci, vendar velja tu pravilo večinskega sprejemanja sklepov). A veljava njenega veta bo, kot poudarjajo poznavalci, zaradi pripravljenosti vseh ostalih članic, da uresničijo evropsko denarno unijo, v resnici le teoretična. Toliko prej, ker glasujejo zanjo - z različno intenziteto sicer - tudi zahodni Nemci (od vztrajanja zunanjega ministra Genscherja, do nekoliko previdnejšega izhodišča kanclerja Kohla in precejšnje zadržanosti prvega moža zahod-nonemške Bundesbank Poehla), pa čeprav je za-hodnonemška marka trenutno vodilna in nosilna valuta v evropskem denarnem sistemu in je za Nemce verjetno tudi glavni nacionalni simbol. Za Bonn, ki je v Madridu glede višjih faz denarne unije še omahoval, so stvari tik pred strasbourškim vrhom veliko jasnejše. Ob dejstvu, da je ZRN pravzaprav edina članica dvanajsterice, ki trenutno ima avtonomno denarno politiko, zahodnonemška marka pa je sidro, na katerega so privezane vse ostale valute v evropskem denarnem sistemu, kar pomeni, da se po njenem tečaju ravnajo - v okviru danih meja - tudi vrednosti ostalih (z izjemo drahme, eskuda in funta, ki niso v sistemu), so Nemci očitno pripravljeni pristati na sklic medvladne konference o višjih fazah denarne integracije. Kako bodo glasovali na konferenci, ko bo šlo za posege v rimske sporazume, pa bo odvisno od predlaganih sprememb, čeprav je kancler Kohl tudi v Madridu načelno pristal na uresničevanje evropske denar- > unije. Ta pa je pomembna ne le zaradi žitve integracijskih procesov na denar >dročju, temveč še zlasti spričo dejstva, marna unija del širše evropske integracij • ^ ij bi imela gospodarski, a tudi politični PgJie. tak in ki jo je v splošnih opredelitvah v P ^ iljek na sedežu NATO podprl tudi arn® edsednik Bush. Thatcherjeva torej °st3l je v za združevanje v Evropi, osamljena ne ropskih, temveč tudi v širših razsežnos i.1 ^ le, ko gre za denarno unijo, temveč tu ^ cialni listini o delavskih pravicah v Evr°F^e. Gre za drugo pomembno temo strasb°^aja vrha, za katero Thatcherjeva trdi, da P ^{. socialne razsežnosti Evrope 92 vse preve up. ističnih primesi. Participacija delavcev P boy-vljanju podjetij, višje zagotovljene mez teIrie, zdravstveni pogoji in zaščita pri delu s° jerKe posredno kalijo odnose britanske Pre_n0 ne di s trade unioni. Torej jih tudi pri° 1 e^eZ°' ni sprejeti na širši, evropski ravni (s Pr je socialna listina v resnici frazerski raI)(j =nt brez prave vsebine), četudi se Mi v ev-di tu prizadeva na velika vrata vstopi ^ vgeh psko zgodovino in čeprav sindikati P eI11on' inicah zadnje dni skušajo z delavskimi aSbo-arijami le pritisniti na voditelje, da v ^6i d® gu sprejmejo socialno listino. Vendar d°' tajajo te demonstracije ob veliko burn ^eprav dkih v Vzhodni Evropi daleč v oza J res, da bo tudi Vzhodna Evropa na s, ^gln0' em vrhu obravnavana pravzaprav le usr0erit' j so se voditelji dvanajsterice o bodo ^tjčne' ter pomoči in vlogi pri spreminjanju P ge^aS' zemljevida Evrope že dogovorili m pariškem vrhu ES. nblafc Mirjam Ačimov-OD ,,Pa je leto, ki se izteka, zgodovinsko, usirno in vidimo vsak dan vsaj dva-rat. Se do pred par meseci ali tedni, 'hče ni pričakoval tako hitrih radialnih sprememb v državah realnega °cializma. Presenečeni smo vsi, tako Pr°tagonisti na Vzhodu kot opazovalci ,a .hodu. In zadovoljni smo vsi nad akim zasukom, ki je v osnovi spremeni zamisel Evrope, ki naj bi v prihod-hh dveh letih zaobjela le glavnino plenih zapadnih držav. Tudi v Italiji e Je marsikaj spremenilo. Ne v hitrem umu in prevečkrat tako, da ostaja vse espremenjeno. Italija je zelo hitro Podprla demokratizacijske tokove v zhodnih državah, še posebej na Polj-Kem in v Sovjetski zvezi. Syojo pomoč je že mnogo prej in tudi , v sedanjih časih nudila sosednji Ugoslaviji, ki jo poleg gospodarske Potresa še izredno ostra politična kri-a. Italijansko občutljivost do demok-atičnih procesov v vseh teh deželah 81 Pozdravljamo. , Nič ji pri tem ne odvzema dejstvo, jj? Počenja to tudi v povsem upraviče-težnji, da ne prepusti drugim zadanim partnerjem gospodarskih pori jih vsestransko odpiranje teh ^av naravnost kliče. Vendar bi ji bili Slovenci v Italiji aOtovo mnogo bolj hvaležni, če bi v 111 zgodovinskem letu nekoliko svoje teokratične tenkočutnosti izkazala skT nas' samo zaradi gospodar-sni P°s^ov' ki ugodno tečejo v obe .T,eri že vsa povojna leta med njo in , matično domovino, ampak zato, ®.r si kot njeni državljani od zmeraj P Nadevamo, da svoja v ustavi zapisani aačela in mednarodne obveze uve-ari tudi za nas. ■ 9a Pa mi le ne bi bili zgodovinsko J Prikrajšani, je italijanska vlada nji*akor poskrbela. Po tolikih sveča-sed 0Nvezah njenih zadnjih treh pred-dnikov, nam je predstavila svoj uutek zakona za zaščito naše naroden16 skupnosti. v Pozorni skrbi, da ne bi v Evropi, z razsulu berlinskega zidu, tak zid sel med dvojezičnimi Slovenci in pjezičnimi superlativnimi Italijani v njj1 deželi, je zakon uravnovesila. Z J Ul skuša - brez vsake skrajnosti in utemeljenih preskokov v naprej -uporcionalno zaščititi oboje. na °doben razplet okrog našega zakonci11!0 Slovenci sicer pričakovali. Do-j^Pki zadnjih nekaj let v Jugoslaviji, v raj popolna osamljenost Slovenije UioVU za lastno državnost in za de-žai't t*zaci)°' 80 se že nekaj let odra-Pre tUc** Pri nas. Dolgo časa se nič ni ka ?,aknilo na ravni vladnega osnut-jein načrtno pa so nam že vrsto let od-sebe * redke pridobljene pravice, po-j.J se na ravni javne rabe jezika, četlt Can*cov osnutek zakona iz za-si(0 a lota, ko to še ni bilo zgodovin-hte’že v celoti osvojil osnovno za-štev ° ^žužkih listarjev po našem pre-/uju. Predvidel pa je še rabo jezi-Se(j u.Pravnimi oblastmi vseh stopenj. prejatlP predloženi vladni osnutek je ni) ,6Vanje obdržal in še znatno okrona® 'tak nesprejemljivo ozemeljsko g ev zaščite, ki iz rabe jezika izlo-Rghr9rouin° večino naših pripadnikov. rgVpri Jozika je omejil le na občinsko krni; v °bčinah tržaške in goriške po-ne' v kateri danes še imamo slo- venske župane. Pa še na nekaj redkih izjem. Tak zakonski osnutek je sedaj tu. Pozabiti moramo na dogajanja v Evropi, na demokratični preporod v vzhodnih državah, na mednarodne pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, na Helsinki, Osimo, Alpe-Adrio, Mitte-levropo, papeževo encikliko, Gorbačovovo spreobrnjenje, na izredno demokratično rast italijanske družbe v preteklem desetletju, da o manjšini kot bogastvu in mostu niti ne govorimo. Mimo nas so šla sedemdeseta leta, v katerih je italijanska družba dozorevala. Ko je naša najmočnejša zaveznica KPI neustavljivo napredovala in soodločala pri vodenju države. Ko so delavski sindikati bili ne samo gonilna sila v družbi, ampak tudi odločujoči dejavniki pri ohranjevanju demokratičnega reda v državi, pred vsemi poskusi golpejev in destabilizacijskih udarov rdečih brigad. Ko je bila Jugoslavija vodilna sila v mednarodnih dogajanjih in je edina skušala dati socializmu človeško mero. Ko je vzhodni blok bil monoliten. Takrat smo o naši zaščiti govorili in pisali mi. Bili smo sogovorniki vlade, parlamenta in strank. Bili smo subjekt. In bili smo močni in samozavestni. Nekaterim izmed nas niti prijalo ni, da nam italijanski demokrati javno izkazujejo svojo podporo. Zahtevali smo dvojezičnost, delovna mesta, šole v Benečiji, pa še marsikaj drugega. Enakopravnost, ne deklarirano, dejansko! Zahtevali smo globalno zaščito. Pa so prišla leta streznitve, ko je vsak spet moral na mesto, ki mu priti-če. Komunisti v opozicijo in v nazadovanje. Delavske sindikate je Agnelli postavil v vrsto. Stranke so se spet polastile vsega političnega prostora. Tiste v vladni večini si zelo uravnovešeno porazdeljujejo oblastvene vzvode. Popolnoma ignorirajo čez trideset odstotkov nevladnih levičarskih volilcev in nekaj manj kot pet odstotkov neofašističnih pristašev. Rdečih brigad in golpistov ni več, pa tudi krivcev za vse pokole v teh letih nikjer ni. Spet imamo tajne in manj tajne lože in lobije. Še celo parlamenta skoraj več ni. V glavnem odobrava to, kar je vlada, oziroma stranke v njej, določila. Tudi listarjev ni več toliko pri Melonu, jih je pa zato več v prav vseh ostalih strankah. Jugoslavija je v stanju, v katerem za nas ne more dosti storiti. Mi že zdavnaj nismo več subjekt. Nas je premalo in, če smo svoj čas bili pree-notni, nas sedaj skupaj sploh ni, razen ko nas kdo od zunaj v to prav prisili. Zato pa je subjekt naravno postala večina, deloma kričeča, protikomunistična, predvsem pa protislovenska, deloma tiha, zadovoljna sama s seboj in s stanjem, kakršno je, in jo zato že misel na kakršnokoli spremembo moti. Če pa se gre za Slovence in za slovenščino, jo to tudi straši. In zato noče sprememb v lastni sredi. In vse stranke to upoštevajo. Kajti večina voli. Voli tudi manjšina, a njenih glasov je neprimerno manj, pa še v pravo smer ne gredo. Zato pa naj Slovenci ostanejo do prvega preštevanja na Krasu in v Brdih. Za sedaj še ponekod v bližini mest. Tam lahko med seboj celo govorijo v lastnem jeziku. Z občinskimi upravami pa le, praviloma, preko prevajalca. Ne v Trstu ne v Gorici pa tudi ne v Podgori in Kanalski dolini, kjer kot za Gorjane predsednik odbora naše avtonomne dežele osebno zagotavlja, da slovensko tam nihče ne govori. Tudi v Reziji ne. Pa jo je vlada v doslej poznanem tekstu osnutka še pustila. Zaradi ruskega izvora njenih prebivalcev se Andreotti, stari maček v mednarodni diplomaciji, ni hotel zameriti Gorbačovu par dni pred njegovim obiskom v Italiji. Po njegovem odhodu pa bo Biasuttijeva zahteva lahko kmalu sprejeta. Sedaj ko vemo pri čem smo, predvsem pa, kje nam je mesto, skušajmo -uravnovešeno - vnesti v možne obljubljene izboljšave v parlamentu (le kaj naj bi ta izboljšal, če nam bi že vse dala vlada) vsaj to, kar so nam v zadnjih letih odvzeli. In še zadovoljni bodimo, kajti če bodo listarji in njim podobni predsedniki in župani spet zagnali krik in vik, sploh ni rečeno, da ne bo vlada svojega osnutka umaknila in nam ga ob drugem zgodovinskem letu, ko se bodo v združeni Evropi že izbrisale vse meje med državami in narodi, ponudila ažurniranega. Predpisoval bo možnost večerne rabe slovenskega jezika med zakoncema. V lastni hiši in v stanovanjih kondominijev kjer niso v večini italijanske družine, seveda. Pred tem pa si je treba zavihati rokave, spraviti glave skupaj in se glo- boko zamisliti nad tem, kaj nam je storiti, da ponujeni zakon ne obvelja, da ga vsaj v tolikšni meri uspemo izboljšati, da nam ne bo več v škodo kot v korist. Treba je, da iz deželne zatohlosti prenesemo težišče naših argumentacij v Rim, preko poslancev in senatorjev, tukajšnjih, predvsem pa onih iz notranjosti Italije, ki še niso podlegli izsiljevanju tržaških nacionalističnih lobijev. Če smo si znali poiskati pot v Bruselj, nam to ne bi smelo delati prevelikih težav. Izposlovati si moramo prostor v vsedržavnih medijih javnega obveščanja, s tem da nudimo ves potrebni informacijski material in si tako poskušamo zagotoviti tudi objektivni pristop do naše problematike. Sami nismo doslej uspeli, pa tudi jutri ne bomo, razgaliti vso praznino rasistične protislovenske histerije, ki jo na Tržaškem vodijo listarji in drugi politiki. Poizkusiti velja, če njihove argumentacije, ki jih dobrovoljno prinašajo italijanska deželna glasila, zdržijo v širšem italijanskem okolju. Poiščimo si zaveznike med italijanskimi kulturnimi ljudmi. Prav v Trstu je v teh dneh pri njih prišlo do izredno pozitivnega premika. Nadaljevati je treba s seznanjanjem evropskega parlamenta z vsem tem, kar namerava Italija z nami početi. Od matice je treba zahtevati in doseči, da se ne omeji, kljub vsem težavam, v katerih se nahaja, samo na kurtoazna verbalna opozorila kršitve mednarodno sprejetih obveznosti. Razmisliti moramo o slovenskem pohodu na Rim. Enotno, z vsemi italijanskimi demokrati, ki so voljni se nam pridružiti. Kot organizacija, ki združuje veliko večino Slovencev v Italiji pa si moramo zadati nalogo, da naše delo na vseh področjih in vseh strukturah kvalitetno izboljšamo. Privajati se moramo vsi na večjo konkurenčnost, ki edina zagotavlja večjo produktivnost in stimulira hitrejši in kvalitetnejši razvoj. Usmerimo, ali vsaj to poizkusimo, vse naše intelektualne potenciale v neposredno soočanje in sodelovanje z njihovimi vrstniki v širši italijanski družbi, da preskočimo meje dežele in matične Slovenije, da se odpremo in zaživimo tudi z ostalo Evropo. Ne zato, da bi se izognili vsakdanjemu boju za uveljavljanje naše prisotnosti tu pri nas, ampak zato, da preko povratnih odjekov dvignemo sebe in italijanske razmišljujoče sodržavljane nad sedanje prevladujoče samozado-voljsko životarjenje tržaške in ostale tni državljani italijanske republike, nato pa še dosledno izrabljati in uporabljati, kar že sedaj imamo. Izrabimo vse vzvode oblasti, ki smo si jih priborili preko naših izvoljenih predstavnikov. Iščimo in poglabljajmo stike in sodelovanje z vsemi italijanskimi sodržavljani, ki nas enakopravno sprejemajo. . Vse to, da si sami utrdimo lastno samozavest, da bomo lažje prebrodili malodušje, ki nas občasno prevzema in ki nas bo še bolj po sprejemu zakona, ko bomo ponovno ugotavljali, kako daleč je naša manjšinska stvarnost od naših potreb in želja. Zato da bomo ponovno razvili naš boj za enakopravnost. deželne plesnive provincialnosti. Zaživeti moramo najprej kot : Novi Matajur: 500 številk novi matajur tednik Slovencev videmske pokrajine št. 46 (360) • Čedad, četrtek. ?. decembra i ' Nffižfeiicol n gioco dell’oca im @='5=51 Sssi ŠSiF mm yencev v Jjmo v roke dobili 500. številko Novega Matajurja, tednika Slo-lanju v vnos .J15!1’ pokrajini. Tudi v tej številki najdemo polno vesti o doga-,e Darodn h*11 krajih videmske pokrajine v katerih živijo ljudje sloven-v*adnem nriii 0srednja pozornost je tokrat seveda posvečena izjavam ob Koleni -09U zakona ° globalni zaščiti. ?Kletnico i»l.n .so^e*avc* Novega Matajurja so pred kratkim praznovali 15. ]e> z naslovi?13 iS,ove9a Matajurja. Časopis pa ima globlje korenine, saj !*henom ie Matajur, pričel izhajati že v letih borbe proti fašizmu. Z istim i alajuriu let izhajal tudi po vojni. V zadnjem času so tudi pri Novem ednik, imai,, *.,na novo tehnologijo, prej so bili petnajstdnevnih, sedaj so velika nl,„,vedno več zadovoljnih in seveda tudi kritičnih bralcev. Njim Premin|aio “S3' da se stvari v Benečiji in v drugih krajih na Videmskem azvoj in ' P® čeprav še vedno premnogi hočeja zavirati ta demokratični »Na prvo m!6,"1 odrekaJ° Pravice, ki jim gredo. Ja' *ato da sp .e8t® Postayljamo naše "slovenstvo" in torej naša prizadeva-‘a° pri druoih vi i>,?venci ohranimo na tem prostoru in da obenem vzbudili, sebe rir*'* -31,50 še prišli do tega spoznanja, ponos in ljubezen do ,Uria Joie Nanmr'0 * korenin-<< ^ako piše odgovorna urednica Novega Mata- ^titamomiJip,2"11!11' Pomembnem prazniku Novega Matajurja, kolegom srji m sodelavci Primorskega dnevnika. Val Resia: i commenti al decreto da bi vzhodih snninarnjg za bitt Obenem nas io skora; spravlja v da te enkrat ponovimo principe, in. morda še prej, spahovanje.- To nam ptiziuiv-ajo tudi miti bralci, ki so nam ostali zvesti atam na te i.Ha 1» litij, ki vetom približujejo vsak dar.. Zavedamo ae pomenu Novega alajiirja kot kohezijskega ele-•'ntu znolrnj nate skupmoli in - seveda njegc-v vloge, |.)i> omenjam im komiki p* ne ker bi jo podcenjevala Nas-. «n prav na tej ravni, na največ delali v zadnjih pismi uredništvu - pismi uredništvu Na naši zemlji smo! O debati po »Tele 4« v petek, 1. 12. 1989, sploh ne bi govoril, če ne bi bili tam prisotni tudi naši, slovenski predstavniki. Seveda, kot zmeraj, so bili slovenski politiki zelo korektni. Argumentirano in v lepem jeziku so dokazovali našo pravico do pravične globalne zaščite. Zelo olikani in »fair«. Ni pa to jezik, ki ga razumejo naši nasprotniki, ki so bili tam prisotni, niti ne tisith, ki so med oddajo telefonirali. Govoriti moramo izzivalno, kot si zaslužijo in kot sami govorijo. Če nas izzovejo, moramo izziv sprejeti, saj ni - menda - da bi nam manjkalo argumentov! Nikoli ne bi smeli biti v obrambi. Ne bi rad nobenega učil, naše politike pa še posebej ne, kako in kaj, naj kdo govori. Vendar pa njihovo vedenje, jezik in drža naj bodo primerni sogovornikom, poslušalcem in okoliščinam. V drugačnih razmerah bo tudi drugačno obnašanje in govorica. Če se naši predstavniki udeležijo takega srečanja, naj se ga udeležijo ne samo pripravljeni odgovarjati na lep način, ampak tudi z določeno borbenostjo v smislu starega reka »milo za drago«. Poudarjati je treba povsod in vsakemu, zlepa ali zgrda, da mi smo tu doma, da nismo tukaj ne gostje in ne prišleki. Naj se tistim, ki nas pošiljajo po naše pravice onkraj meje, odločno pove, da so oni mogoče gostje, ki se pa ne obnašajo, kot se gostom spodobi. Za njihovo izbiro pred štiridesetimi leti nismo mi krivi. Nismo tržaški Slovenci krivi, če so oni zapustili svojo zemljo na milost in nemilost tujcem, kot sami pravijo. Če se tiste izbire zdaj na stara leta kesajo, to ni naša stvar. Mi smo na naši zemlji ostali in mislimo tudi ostati. Ne bojimo se zamere, imamo opravka z ljudmi, ki ne izbirajo sredstev, da bi nas še naprej tlačili. Zato bodimo odločni! Pa brez zamere. Aleksander Furlan Še nekaj o Štempiharjih Cenj. uredništvo Primorskega dnevnika K članku o športnem delovanju med vojnama, ki ga je -dj- napisal ob 120. obletnici, bi dodala, da je po pričevanju vseh preživelih, bil gotovo glava Štempiharjev (mogoče ne izstopajoča) Milan Bolčič. V članku je sicer precej netočnosti, vendar mislim, da je bilo potrebno pojasniti vsaj to. S spoštovanjem Bogomila Kravos * * * Kot avtor članka "Največ je bilo planinstva in... petja" z dne 24. no- vembra t. L, se gospe Bogomili Kravos najiskreneje zahvaljujem za pojasnilo. V sestavku sem pač napisal, da so med Štempiharji izstopali Benčina, Kravos in nato Pinko Tomažič, ker so mi te informacije pač posredovali (žal redki) še živeči protagonisti takratnih medvojnih časov. Kar se pa tiče morebitnih netočnosti bi dodal le, da članek nikakor ni hotel biti poglobljena analiza takratnega obdobja, temveč le kamenček na poti k sestavljanju celotnega mozaika, ki bo (upam) nekoč nastal v obliki daljše poglobljene in dokumentirane zgodovinske knjige o tistem obdobju na našem območju. Mene je pač zanimalo le za trenutek ustvariti vzdušje takratnega časa (saj so to bile posebne strani našega dnevnika o 120. obletnici našega športna na Tržaškem) in upam, da sem s svojim sestavkom to tudi storil. Ostalo pa prepuščam zgodovinarjem. Dušan Jelinčič Minister za okolje SRS Vuga pri Deželi FJK Oživljeno sodelovanje ob meji na področju varovanja narave Največ pozornosti jaslicam Prireditve Občine Trst ob božičnih praznikih Včeraj se je pod vodstvom deželnih odbornikov Furlanije-Julijske krajine za prostorsko načrtovanje Gianfranca Carboneja in za parke Nema Gonana ter ministra za okolje Socialistične republike Slovenije Tomaža Vuge v Trstu po daljšem času ponovno sestala mešana delovna skupina za varstvo okolja, ki sta jo pred leti ustanovili vladi Furlanije-Julijske krajine in SR Slovenije, da bi na strokovni ravni načrtovala in uresničevala sodelovanje na področju, ki še posebej ne pozna državnih meja. Tema sestanka so bili naravni parki, ki skoraj vzporedno nastajajo ali celo že obstajajo na obeh straneh italijansko-jugoslovanske meje, ob tem pa so se pojavile tudi nekatere zanimive in pomembne novosti, kakršnih bi pravzaprav na osnovi dnevnega reda niti ne pričakovali. Za »presenečenje« oziroma »presenečenji« je poskrbel predvsem odbornik Carbone. Na izrecno vprašanje slovenskega ministra Vuge je zagotovil, da bodo v letu dni zaprli rudnik Rabelj, ki je kriv za onesnaževanje Koritnice, kar je bilo v zadnjem času predmet večkratnega protesta prizadetega krajevnega prebivalstva. Slovensko zastopstvo je vzelo na znanje novo obljubo (stara je namreč bila, da se bo to zgodilo že konec letošnjega leta), pa tudi Carbonejevo pripombo, da se za tako kratek čas ne splača vgrajevati čistilnih naprav. V uvodnem pojasnjevanju filozofije sodelovanja pri varovanju narave pa je odbornik Carbone kot eno izmed konkretnih možnosti sodelovanja omenil tudi zamisel, da bi po vzoru sabotinske ceste na Goriškem mogoče lahko speljali oziroma uredili obvoznico okoli Milj po jugoslovanskem teritoriju, in sicer zato, ker bi po italijanskem ne bilo primernega prostora oziroma bi zahtevalo prevelike žrtve tako po finančni kot po krajinski plati. Omenimo naj, da je to zamisel, ki je sicer še povsem embrionalna, predvčerajšnjim omenjal tudi novi miljski župan Rossini na predstavitveni tiskovni konferenci novega občinskega odbora. Govoril je o tem, da bi kot obvoznico okoli Milj lahko uporabljali že obstoječe cestne zveze med Raboje-zom oziroma Korošci in Čamporami. Seveda pa je bil ta predlog za zastopstvo SR Slovenije povsem nov in ga torej ni moglo komentirati. A preidimo k središčni temi včerajšnjega srečanja, ki so se ga poleg že omenjenih politikov udeležili še razni funkcionarji in strokovnjaki, pa tudi podpredsednik Pokrajine Trst Giovan-ni Cervesi ter predsednika Kraške gorske skupnosti Marino Pečenik in Gorske skupnosti za Kanalsko dolino Antonio Erlich. Kot znano, vzdolž državne meje obstajajo ali nastajajo parki, ki teritorialno večkrat tudi sovpa- dajo. Na jugoslovanski strani gre za triglavski, posoški in kraški park, na italijanski pa za trbiški in predalpski, posoški in kraški park. Po strnjenem prikazu obstoječega stanja in načrtov se je na srečanju razvila razprava. Vsi udeleženci so se strinjali, da je mogoče in potrebno sodelovanje, ki bi omogočilo učinkovitejšo zaščito naravnega okolja in krajinskih dobrin, pa tudi njihovo racionalnejše uporabljanje. Za to pa bi bilo potrebno najprej določiti skupne ali vsaj podobne kriterije, ki naj bi vodili zaščitne in druge ukrepe in posege. Za to bodo skrbele mešane delovne skupine, ki jih bodo ustanovili za vsak sklop povezanih parkov posebej. Na sliki (foto Rizzo) z leve: deželni odbornik za parke Nemo Gonano, za prostorsko načrtovanje Gianfranco Carbone in slovenski minister za okolje Tomaž Vuga. Tudi letos bo Občina Trst priredila ob božičnih praznikih vrsto kulturnih, športnih in drugih prireditev, s katerimi bo obudila najznačilnejše božične običaje (kakršen je na primer postavljanje jaslic) in poživila mestne ulice. Spored, pri oblikovanju katerega so sodelovali Glasbena šola 55 (ki jo vodi Angelo Baiguera), Italijansko združenje prijateljev jaslic in Občina Wels-berg iz Južne Tirolske, so na včerajšnji tiskovni konferenci na županstvu predstavili župan Richetti in odborniki Pittonijeva, Pacor in De Gioia ter welsberški župan Pahl. Naj takoj zapišemo, da so letošnje prireditve povprečno bolj kakovostne kot lani in da so namenjene tudi mlajšemu občinstvu, saj so prireditelji posvetili precej pozornosti jazz in rock glasbi. Kot ponavadi pa je Občina Trst tudi letos zanemarila slovenske sosede (in prebivalce). Ali ne bi bilo prijetno in koristno za sožitje, če bi pri »jam sessionu« sodelovali npr. tudi slovenski glasbeniki? Njihova prisotnost bi pomenila veliko več od golih besed o sožitju. Prireditve se bodo začele v nedeljo, 10. decembra, ko bodo na Goldonijevem trgu ob 11. uri postavili božično jelko, ki jo je podarila Občina Wels-berg, ob 12. uri pa bosta na Trgu Uni-ta nastopili welsberška folklorna skupina in godba Schuhplattler. 17. decembra se bodo začele prireditve o jaslicah. Ob 11. uri bodo v palači Vivante na Trgu Liberta odprli razstavo govorečih in drugih svojevrstnih jaslic, razstavo božičnih knjig in poštnih znamk o Jezusovem življenju. Istega dne bodo predstavili tekmovanje za najlepše jaslice, katerega se lahko udeležijo družine, šole, cerkve in verski zavodi, gostinci in trgovci (prošnjo je treba vložiti do 23. t. m.). Jaslice bodo tudi osrednja tema umetniške razstave na Pomorski postaji, ki jo bodo odprli 20. decembra ob 18. u ' Na sedežu krožka Fincantieri v pasa _ Fenice bo od 23. t. m. na ogled razsta^ va »Jaslice otrok«, v cerkvi sv. Rite P od 24. t. m. mehanske jaslice iz 1® 1937. Kot rečeno, je na sporedu tudi nek 1 zanimivih glasbenih prireditev. 18- d cembra bo v cerkvi sv. Silvestra ob z ■ uri koncert dua Biance Mestroni i Reane De Luca, naslednjega dne bo pasaži SIP v Drevoredu XX. septej® bra koncert angleške pevke Jnol Moss, ki bo izvajala klasični jazz. Jaz glasba bo ponovno na sporedu 20. d cembra, ko bosta v pasaži Tergest® nastopila skupina Mister Pampada 1 Annie Oakley Trio, in 22. decembra, ko bo na istem kraju jam session, P katerem bodo sodelovali Pier Pa°. Cogno, Gabriele Centis, Nevio Žanr notto, Sergio Candotti in Michele Ca garo. Spored sodobnejše »črne« bo zaključil koncert gospelov, ki b 26. decembra ob 20.30 v gledališč Verdi z nastopom skupine Emmit V well and the Gospel Elites iz Sa Francisca. 28. decembra pa bo v sto niči sv. Justa zadnji »klasični« koncer s tržaško Capello Civico in komorni orkestrom iz Budimpešte A. Salieri, Občina pa je predvidela tudi nek®) športnih prireditev, prva od katerih b ^ 18. decembra ob 20. uri v športni Pa a či na Čarboli, ko se bodo nekateri t žaški in italijanski prvaki pomerili tekmovanju za veliki pokal dobro (nagrajevanje bo nasledjega dne 0 18. uri na županstvu). 20. decembra P bo prav tako v športni palači velik športna in glasbena prireditev, na k® teri bodo sodelovali krajevni športni (in tudi italijanska prvaka v sabljanj Ugolini in Tabacchi) ter najboljši ml di glasbeniki, ki so se izkazali na P° letni prireditvi Musicanta. Med drugim pripravlja »teden proti prometu« Akcije tržaške Lige za okolje za omejitev mestnega prometa Mestni avtomobilski promet postaja vse bolj kaotičen in neznosen in tržaška Liga za okolje je sklenila, da nekaj ukrene za njegovo ureditev, tudi zato, ker ni videti, da bi zanj primerno skrbeli pristojnejši forumi in organi. Sestavila je osnutek resolucije o tej problematiki, ki naj bi jo sprejel tržaški občinski svet, poleg tega pa bo od 11. do 16. decembra priredila »teden proti prometu«. Obe pobudi sta včeraj predstavila časnikarjem načelnik delovne skupine za promet pri tržaški Ligi za okolje prof. Paolo Privitera ter član te organizacije Paolo Ghersina, ki je sicer tudi občinski svetovalec Mestne laične zelene liste. Privitera je najprej govoril o nevzdržnem stanju, v katerega je neurejen avtomobilski promet pogreznil mesto, zlasti njegovo središče. Ljudje očitno niso več pripravljeni tega prenašati, kot med drugim dokazuje naravnost plebiscitarno izrekanje za zaprtje mestnega središča, ki ga je zabeležil rajonski svet za Novo mitnico v svoji lanski anketi o tem vprašanju. V nasprotju z ustaljenimi predstavami po mnenju Lige za okolje ne bo niti držalo, da so trgovci kot en mož proti takšnim rešitvam, saj bi za to niti ne imeli pravih razlogov, kot dokazujejo primeri v drugih mestih, v katerih ljudje najraje hodijo nakupovat v trgovine, ki se nahajajo v conah za pešce. Kljub temu pa pristojne tržaške oblasti, v prvi vrsti občinske, po mnenju naravovarstvenikov ne kažejo volje, da bi se s to problematiko resnično in učinkovito spopadle. Da bi opozorila oblasti, pa tudi celotno javnost na to vprašanje, bo Liga za okolje prihodnji teden priredila vrsto demonstracij in akcij »proti prometu« v središču Trsta. Tako bodo npr. njeni pristaši in prijatelji privezovali balončke na vozila, ki bodo ustavljena na nedovoljenih mestih, poleg tega bodo prečkali ulice po prehodih za pešce brez strahu pred avtomobili oziroma z zavestjo, da po mestnih ulicah mora kraljevati pešec. Najbolj spektakularna pa bi morala biti zaključna akcija, ki naj bi potekala v soboto, 16. t. m., na Borznem trgu: tu nameravajo postaviti ne-kakšnen salon z mizami, stoli in podobnim pohištvom, da bi spet poudarili prednost človeka pred avtomobilom. Kako bo s to zaključno manifestacijo, je v resnici še nekoliko odprto vprašanje, saj se je zdaj razvedelo, da namerava občinska uprava Borzni trg 16. t. m. že tako zapreti za promet v funkciji svojih božičnih prireditev. Kateri so prvi cilji, ki jih namerava Liga za okolje doseči s svojim »tednom proti prometu«, je na tiskovni konferenci pojasnil Ghersina, ki je predstavil že uvodoma omenjeni osnutek resolucije za ureditev oziroma omejitev mestnega prometa. Besedilo, ki naj bi ga osvojil tržaški občinski svet, vsebuje pet glavnih predlogov, ki naj bi jih izvedla občinska uprava. Prvič, naj bi popolnoma zaprli za promet Borzni trg (razen za javne prevoze po Ul. Einaudi) ter Trg sv. Antona z dostopnimi ulicami. Drugič, naj bi dosledno spoštovali že obstoječe cone za pešce, kot je npr. Akvedot. Tretjič, naj bi Terezijansko četrt zapirali ne samo od 7. do 10. ure, ampak tudi popoldne od 15. do 18. ure. Četrtič, naj bi natačno uredili in časovno omejili raztovarjanje in natovarjanje blaga v mestnem središču in petič, naj bi priredili programsko konferenco o problemih prometa v Trstu. Liga za okolje je osnutek resolucije poslala vsem tržaškim občinskim svetovalcem z vabilom, naj jo podpišejo. Nekateri so to že storili. Trije izmed pospisnikov so se včerajšnje tiskovne konference tudi udeležili in na njej govorili. Med njimi je bil načelnik svetovalske skupine KPI Maurizio Pessato, ki je spomnil, da je KPI že leta 1987 vložila podobno resolucijo. Drug podpisnik je svetovalec Zelene alternativne liste Maurizio Bekar, ki je tudi omenil, da je v tržaškem občinskem svetu vložil že več dokumentov na podobno tematiko, ki pa še vedno čakajo na obravnavo. Osnutek resolucije pa je seveda podpisal tudi že omenjeni Ghersina, ki je na tiskovni konferenci med drugim opozoril na potrebo po novi ureditvi javnih prevozov. Pobuda Združenja Italija-SZ pod pokroviteljstvom Pokrajine Prikaz glasbene poustvarjalnosti Sovjetske zveze, namenjen mladim Približati sovjetsko, predvsem sodobno glasbo in njeno klavirsko izvajanje tukajšnji mladini: to je glavni namen kratkega niza sovjetske glasbe, ki se je pričel včeraj popoldne. Opoldne pa so zasnovo pobude, ki predvideva tudi kratek seminar, organizatorji predstavili sredstvom množičnega obveščanja. Glavni pobudnik je tržaška sekcija Združenja Italija-SZ, ki tokrat že četrtič organizira slična glasbena srečanja. Pokrovitelj pobude, ki poteka ob sodelovanju Krožka za kulturo in umetnost (CCA), je tržaška Pokrajina. Zato je o pomenu pobude najprej govoril predsednik Pokrajine Crozzoli, ki je predvsem naglasil potrebo po sozvočju z velikimi premiki v Vzhodni Evropi in posebej v SZ. Pokrajinski odbornik za šolstvo Berni pa je bolj razčlenjeno predstavil namen glasbenih srečanj. Dejal je, da so prvenstveno namenjena mladim, ki imajo že nekaj glasbene osnove. Trije predvideni koncerti so brezplačni, dodatno vsebinsko zanimivost pa jim daje dejstvo, da je ob dveh koncertih klasične glasbe tretji namenjen jazzu, ki ga izvajata dva klavirja. Poleg koncertov, ki se bodo zvrstili ob četrtkih popoldne, pa je predviden še kratek seminar o ruski oziroma sovjetski glasbi, ki ga bo vodil pianist Dimitri Klimov. Tudi seminar, ki bo potekal od 11. do 13. decembra v prostorih Inštituta Goethe, je v prvi vrsti namenjen mladim gojencem glasbenih šol. V imenu Združenja Italija-Sovjetska zveza pa je Megi Pepeu glasbena srečanja uokvirila v prizadevanja organizacije, da med Trstom in raznimi mesti SZ vzpostavi stalnejše oblike sodelovanja, predvsem, vendar ne izključno na kulturnem področju. Pri tem je omenila razne obiske tukajšnjih študentov, v prihodnje pa se nameravajo dogovoriti za študijsko izpopolnjevanje na raznih področjih. Glede glasbene vzgoje zaenkrat Združenje predideva nekajmesečno študijsko bivanje v SZ za mlade violiniste in pianiste. Seveda so pri Združenju - je Megi Pepeu povedala v odgovoru na vprašanje novinarjev -predvideli tudi izmenjave gostovanj. Tako bo na primer januarja gostovala v SZ komorna skuP*.. Gallus Consort, ki jo sestavljajo Dina Slama, M loš Pahor in Irena Pahor. -g Včerajšnje tiskovne konference se je vdele tudi pianist Dimitri Klimov, ki nastopa na P.rVar dveh koncertih, vmes pa bo vodil tudi semin y Po skoraj dolžnostnih zahvalah organizatorjev, so mu omogočili daljše delovno bivanje v D je v odgovor na zastavljeno vprašanje precej r členjeno analiziral vpliv odločilnih premikov SZ na glasbeno oziroma kulturno udejstvovanj ^ Poudaril je, da se trenutno v SZ morajo sooča ^ velikimi gospodarskimi težavami, kar sev hromi oziroma ne spodbuja kulturnega delo nja. Kot zagovornik perestrojke je sicer prpP ja čan, da bo v daljšem obdobju pozitivno vphv tudi na področje glasbene poustvarjalnosti. . Na tiskovni konferenci sta bila še oredsta ca šolskega skrbništva, ker ima pobuda PoU jen vzgojno-izobraževalni namen, in predstav Krožka za kulturo in umetnost, ki gosti konce ^ Kot rečeno, je bil prvi koncert že včeraj P°?oQ. dne, naslednji bo v četrtek, 14. t. m., ob 1 Zadnji iz niza pa bo na sporedu 21. decembra, bosta pianista Igor Bril in Leonid Ptaško izvaj jazz skladbe za klavir. re- In še kratka opomba glede seminarja: ® bitni interesenti se morajo predhodno PrlJ ket na sedežu Združenja Italija-Sovjetska zveza, je število slušateljev omejeno. Zaenkrat P več zanimanja za to nevsakdanjo priložnos P v kazale glasbene šole in gojenci iz drugih m naši deželi, ne pa iz Trsta. Tržaški mestni redarji imajo od vče novo telefonsko številko. Kdor jih želi P klicati, mora zavrteti 366111. Kot običaJ pa je telefonska družba SIP na staro ste ko vključila centralo, ki bo vsaj za n časa avtomatično obveščala o zamen) telefonske številke mestnih redarjev. V sredo bodo m Opčinah nastopili gojenci glasbenih šol Primorske Prihodnjo sredo, 13. t. m., bo ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Srečanje glasbenih šol Primorske v organizaciji Društva glasbenih pedagogov Primorske, ki združuje pedagoge z obeh strani meje. Ta srečanja so v zadnjih letih postala že tradicionalna in so doslej v organizacijskem smislu bila področna, tako da so se v raznih primorskih krajih srečali gojenci od dveh do treh šol. Letos pa bosta srečanji le dve, z udeležbo gojencev iz praktično vseh primorskih glasbenih šol, ki pa bodo razdeljeni v dve večji predmetni skupini. Tako se bodo prihodnjo sredo v Prosvetnem domu na Opčinah srečali gojenci za godala, pihala, trobila in komorne skupine, medtem ko se bodo na drugem srečanju, ki bo naslednjo sredo, 20. decembra, v Novi Gorici, predstavili gojenci za klavir, harfo, kitaro, solopetje in harmoniko. Najboljše ocenjeni gojenci z obeh srečanj na Opčinah in v Novi Gorici bodo potem nastopili na zaključnem srečanju, ki ga bodo priredili januarja v portoroškem Avditoriju. Na obeh srečanjih, tako na Opčinah kot v Novi Gorici, bodo sodelovali gojenci glasbenih šol iz naslednjih krajev: iz Pirana, Izole, Kopra, Ilirske Bistrice, Sežane, Postojne, Avjdovščine, Nove Gorice, Tolmina in Idrije ter gojenci šol Glasbene matice iz Trsta, Gorice in Špetra v Beneški Sloveniji. Iz naših treh šol Glasbene matice bodo nastopili gojenci za violino, violončelo in flavto ter Klavirski kvartet. Izvajanje gojencev bodo ocenjevale strokovne komisije, in sicer za vsako inštrumentalno skupino ločeno. Te komisije bodo sestavljali pedagogi iz posameznih šol. Vsa tri srečanja na Opčinah, v Novi Gorici in v Portorožu pa bodo obenem tudi priložnost za strokovne posvete in za izmenjavo izkušenj pedagogov na posameznih glasbenih šolah, hkrati pa seveda tudi priložnost za zbliževanje in medsebojno spoznavanje mladih gojencev z obeh strani meje. tik) CGIL obvešča o možnostih za zaposlitev isaii v®® Informacijska služba za nezaposlene pri CGIL obvešča, da so razppanike v javnih natečajev. Tako je npr. razpoložljivih 177 mest za geometre in * ’ ’ ’ ’ v’ " ' *---za zaposlitev imajo tudi progra 2 S okviru gasilske službe. Precej možnosti u* u.,«JU -— r n date 20 računalniško obdelavo podatkov: z natečajem bodo določili Jtandid @s aji mest. Morebitni interesenti se lahko zglasijo na sedežu CGIL v Ul. P° pa pokličejo na telefonsko štev. 750431 int. 250-251. VRTNARSTVO 34017 TRST- ”11 Giardiniere — drevesa — grmičje — sadno drevje — božična drevesca Prosek 1000 — Tel. (040) 251130 V V kavarni S. Marco predstavili knjige zbirke EstLibris V znamenju kulturnih vrednot edinega sredstva za sožitje Od včeraj do nedelje na Pomorski postaji Raznolika ponudba daril na razstavi umetne obrti Po nedavni predstavitvi v milanski Prestižni knjižnici Biblioteca Trivulzi-jfna:ki je pomenila "naskok" na širše pijansko tržišče, so novo knjižno irko Založništva tržaškega tiska Es-Pibris predstavili sinoči tudi tržaškemu občinstvu. Po razstavi v paviljonu ,a Borznem trgu je bila sinočnja pred-avitev v kavarni San Marco, ki jo je yr! tei priložnosti obiskalo veliko šte-10 ljudi, drugo pomembno kulturno ejanje za ustvarjanje bolj omikanih onosov v našem mestu. Novo knjižno oirko so "krstili" nekateri od najvid-. ®Jsi tržaških intelektualcev: prof. ita-lanske literature na Univerzi Trst El-0 Guagnini, prof. sodobne zgodovi-,e na Univerzi Trst Elio Apih, prof. °venske literature na Univerzi Vi-Arnaldo Bressan (ki je prevedel artolov roman Alamut) in prof. sionske literature na Univerzi Trst Maji® Pirjevec, ki je avtorica knjige ‘"»bar, Kosovel, Kocbek e altri saggi Bp letteratura slovena«. Sinočnjega uri arBa v kavarni San Marco se je Beležil tudi prevajalec Bevkovih spo-^ 'Pov »Crepuscolo« Ezio Martin (za-nia knjiga nove zbirke je, kot je zna-n0, zbirka Kosovelovih pesmi »Fra il nuBa.e Vinfinito«), D BPjižno zbirko je sinoči uvodoma P edstavil urednik ZTT Miran Košuta, , le poudaril, da je nova knjižna zbir-do- P°membno kulturno in založniško .JaPje. Zbirka naj bi bila po eni stra-°kno na Vzhod, po drugi pa dvos-®.rPi posrednik med slovenskim in .^^BjaPskim svetom. Z založniškega p pika pa je zbirka pomembna, ker sta . javlja prvi organski poskus pred-žišf1^ italijanskemu založniškemu tr-sv a' slovanskim literaturam po-ene*a le 0,3 odstotka svojih naporov, p °d slovanskih literarnih bogastev. z , r°f- Guagnini je nato orisal tržaško °žniško obzorje, na katerem naj bi *P° dve založbi (Editoriale Libraria in ZTT) poskušali načrtno ustvarjati kulturne dobrine, ki niso ne priložnostne ne naključne. Guagnini je obnovil založniške in kulturne poskuse, da bi v Trstu zbližali slovenski in italijanski svet, poskuse, ki so se zoperstavljali splošni težnji, da bi tržaško kulturo enačili z italijansko. Omenil je tudi vse dosedanje italijanske prevode slovenskih leposlovnih del in orisal značilnosti novih knjig. Bressan je nato podrobneje spregovoril o Bartolovem romanu, ki po njegovem mnenju sodi v vrh tržaške literature in ki nima kaj zavidati Svevo-vim delom. »Italijanski prevod Alamu-ta,« je dejal, »pomeni pravo novost, ki bo gotovo spremenila tržaško literarno zgodovinopisje, ki je doslej jemala v poštev skoraj izključno italijansko literaturo.« Apih pa je spregovoril o razlogih svojega prispevka zbirki (napisal je uvod v Bevkove spomine) re- koč, da je kultura edino sredstvo za ustvarjanje kulture sožitja. Branje Bevkovih spominov pa naj bi prispevalo k razumevanju slovenskega kolektivnega spomina, saj je Bevk na svoji koži preizkusil vse grozote fašističnega režima. Po besedah Bevkovega prevajalca Martina, ki je orisal svoje prijateljstvo do slovenskega pisatelja, pa je Marija Pirjevec spregovorila o svojih esejih, ki naj bi strnjeno in izčrpno predstavili najpomembnejše razvojne trenutke slovenske literature, od Trubarja, ki je kodificiral slovenski knjižni jezik, do Kosovela, ki je predstavljal novo slovensko zavest na prelomu med dvema svetovoma in pomembnima zgodovinskima obdobjema do Kocbeka, ki je poosebljal hkrati odporništvo do nacifašizma, a tudi nestrinjanje z novo socialistično družbo. Na sliki (foto Magajna): z včerajšnje predstavitve nove knjižne zbirke ZTT. Med priljubljene predpraznične prireditve nedvomno sodi tudi tradicionalna prodajna razstava umetne obrti in daril, ki jo letos prirejajo že osmič. Tovrstne prireditve so namreč primerne in dobrodošle priložnosti za nakup okusnih in predvsem izvirnih daril za bližajoče se praznike. Razstavo, ki bo v kongresnem centru Pomorske postaje odprta do vključno nedelje, 10. t. m., je pripravil poseben koordinacijski odbor za umetno obrt, ki ga sestavljajo predstavniki obrtniških združenj Associazi-one artigiani in CNA ter obrtniške sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Prireditev so omogočili Avtonomna dežela FJK, Ustanova za razvoj obrtništva (ESA) in tržaška Trgovinska zbornica, prispevek pa sta dali tudi Tržaška kreditna banka in Tržaška hranilnica - CRT. Na včerajšnji otvoritvi so spregovorili člani Koordinacijskega odbora, med njimi v imenu slovenskih obrtnikov Silva Bogatez. Le-ta je naglasila pomen te specifične zvrsti, ki je nekakšen vezni člen med obrtjo in umetnostjo. Izdelki umetne obrti so namreč unikati, ki imajo zato tudi svojo ceno. Na letošnji prodajni razstavi, ki je odprta vsak dan nepretrgoma od 10. do 20. ure, prvič sodeluje tudi zadruga »La Torre«, ki ima sicer svoj prodajni center v Vidmu. Na sliki (foto Magajna) zaključni trenutki včerajšnje otvoritve, ko je Silva Bogatez prerezala trak in tako simbolično odprla razstavo. ■ Delegacija kitajskih rudarskih inženirjev si je te dni ogledala kamnolome v tržaški pokrajini, nato pa se je s predstavniki Trgovinske zbornice in Konzorcija za kraški marmor pogovarjala o možnostih okrepitve trgovskih stikov med Kitajsko in Trstom. Delegacija se je sestala tudi z vodstvom SKGZ Predstavniki združenja ARCI obiskali slovenske kulturnike So slovenski kulturni delavci da So e 1 yčeraj dragoceno priložnost, vsedržavne predstavnike ARCl Mne kulturne konfederacije kdltur»1 Povabilo Zveze slovenskih Trst vcdruštev so namreč dospeli v aztiDieJ( ^avni predsednik ARCI Gi-Tojjj g° Rasimelli, član predsedstva ARqj «*ttpl° in predstavnik deželne Čanje v1 aurizio Villanin. Povod za sre-lahko t °alo vprašanje, ali se ZSKD ther Se 7Utno vključi v ARCI (o če-secevi V ^vezi razpravlja že nekaj me-pripomm taka organizacija lahko vprašan-fe ^ reševanju slovenskega Puiari7Ja..oziroma k vedno večji po-s° se vč?J1 Slovencev v Italiji. Gostje raJ najprej sestali z vodstvom SKGZ, s predsednikom Klavdijem Palčičem in tajnikom Dušanom Udovičem, ki sta jim orisala politični položaj Slovencev v Italiji in njihovo željo, da bi bili dejansko del širše italijanske družbe, kar jim je bilo zaenkrat onemogočeno. Zatem pa je goste, katere so stalno spremljali predsednik ZSKD Ace Mermolja, podpredsedniki Rudi Pavšič, Jole Namor in Mirjam Mikolj ter tajnica Nives Košuta, sprejela širša delegacija predstavnikov slovenskih kulturnih društev. O srečanju bomo podrobneje poročali v jutrišnji številki dnevnika. Na sliki (foto Magajna): predstavniki ARCI in ZSKD med včerajšnjim srečanjem v Trstu. S predstavniki Občine in Pokrajine Trst Deželna odbornica za skrbstvo o osnovnih socialnih službah Deželna odbornica za socialno skrbstvo Paolina Lamberti se je včeraj sestala z najvišjimi predstavniki Občine in Pokrajine Trst, da bi z njimi razpravljala o načrtu za ustanovitev osnovnih socialnih služb in novih oziroma drugačnih pristojnosti, ki čakajo Občino ter Pokrajino v luči socialne reforme. V tem okviru so odbornica, župan Richetti, predsednik Pokrajine Crozzoli in pokrajinski odbornik za skrbstvo Martini spregovorili najprej o zamisli, da bi spremenili sedanjo teritorialno razmejitev pri upravljanju socialnih služb v tržaški pokrajini. Izneše-ni so bili razni predlogi, ki bi ugodili tudi zahtevam nekaterih kraških občin. Lambertijeva je nadalje zagotovila predstavnikom Pokrajine, da bo Dežela tudi prihodnje leto zajamčila finančne prispevke upravičencem, ki so bili vključeni v sklad ex OMNI, a jim je država letos odpovedala finančno pomoč. Za Pokrajino je to dobra vest, saj bo tako lahko izpeljala svoj vzgojni načrt za mladoletne. Glede uvajanja osnovnih socialnih služb so udeleženci srečanja soglasno poudarili, da se ga je treba lotiti čimprej in seveda postopoma, predvsem pa skrčiti na miniminum časovne zastoje, ki so posledica birokratskih zapletov. Lambertijeva je sogovornike nadalje seznanila z načrtom, da bi za hudo prizadete zgradili novo strukturo, v kateri bi lahko imeli začasno zatočišče tudi tisti handikapirani, katerih družine se znajdejo v težavah. Na srečanju so nadalje omenili tudi potrebo po strukturi, kjer naj bi — v skladu z novim kazenskim postopnikom — skrbeli za mlade deviante. Načrti Dežele za boljšo ureditev Treta Deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Gianfranco Carbone je na okrogli mizi, ki je bila tre dni v Rimu, obrazložil načrte Dežele Furlanije-Julijske krajine za revalorizacijo mest. Poudaril je, da so naročili kar 35 načrtov in za to porabili devet milijard in 500 milijonov lir. Odbornik Carbone je še posebej osvetlil načrt za tržaški mestni park. Za njegovo realizacijo je deželna uprava odobrila že milijardo lir za dela na Trgu sv. Antona. To bo seveda le prvi poseg, saj predvidevajo, da bodo »predelali« kar šest mestnih področij. Na Božjem polju bodo obnovili mestno področje, ki razmejuje mesto in pristanišče. Preuredili bodo kanal pri Rusem mostu, in to tudi v funkciji boljšega prometa. Od Gradu sv. Justa preko Trga Unitž in do Bošketa pa bodo uredili pešpot. Trg Liberta bo imel status zelene površine, preuredili bodo tudi stari park, končno bodo opravili vrsto del v severnem predelu mesta in v Miramarskem drevoredu. Omenjena dela bodo prav gotovo izboljšala videz mesta, hkrati pa bodo racionalizirala promet in rešila nekatere znamenitosti, ki bi sicer lahko propadle. Pojav je verjetno povezan s potresom v Dalmaciji v Trstu le naravna radioaktivnost *atela°X*nar®Rih krogih je včeraj na podvečer y®st, janca in Borodina. Toplo vabljeni! Silvestrovo v Budimpešti od 30. d cembra 1989 do 3. januarja 1990 z og(e dom mesta in slavnostno večerjo. Za formacije telefonirati do 9. decembra n št. 61835 - Auto Jolly v Ul. Valdirivo od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure, °D nedeljah in ponedeljkih zaprto. Želiš se pridružiti prijetni družbi za novoletne počitnice od 30. decembr 1989 do 2. januarja 1990 v Zagrebu? liči nas na št. 200150 v večernih ura • najkasneje do 15. decembra. SPDT vabi na izlet po tržaškem delu Vertikale od Šempolaja do Medje vaS' ki bo v nedeljo, 10. t. m. Zbirališče izi® nikov bo ob 9. uri v Šempolaju na trg^ pred gostilno Gruden. Izlet je povezan markacijsko akcijo in ga vodi Peter S hadolc. Vabljeni! mali oglasi sko- PRODAM motorno žago v dobrem nju. Tel. 201754. PRODAM mercedes 190, bele barve, raj nov. Tel. na št. 229486 v popom31 skih urah. . PRODAM tobakarno - bazar, lepa poZ1 ja. Tel. 228390. . ve PRODAJAM trgovino sadja in zelen) v Gorici. Tel. (0481) 535734. . m MLADA tričlanska družina išče v stanovanje, srednje velikosti, v 1 ^ ali v neposredni bližini mesta. 281521. j. OSMICO je v Borštu odprl Danilo Gia na. rr j.. BERTO TONKIČ je v Doberdobu na ^ žaški cesti odprl osmico, kjer nudi prigrizek in domačo pijačo. 0. TRŽAŠKA FIRMA za mednarodno P % slo vanj e takoj zaposli računovodj večletno prakso, ne part time. Za F govor tel. na št. (040) 410278. .-vg V ZIMSKI sezoni oddajamo Počltn„ad hišo za 8 oseb na Starem vrhu ^ Škofjo Loko, oddaljeno 5 minu _ smučarskih prog. Za informacije, žina Tušek, tel. (003864) 74921. te). FARMA KRALJIC - Prebeneg »5, ]jr 231846, 'prodaja žive kokoši po 3-in posušeni gnoj v vrečah po 25 a konkurenčni ceni. . ja- HLAVATVJEV akvarel kot božično rilo. Ugodna cena. Tel. na št. 413 20. uri. RrasU KUPIM hišico ali stanovanje na jg, ali v okolici Trsta. Tel. 827094 P uri. hujem V POPOLDANSKIH urah PotreC.ečer _ hišno pomočnico. Tel. 753938 - jVa- IŠČEM kakršnokoli delo v Goric ^ krat mesečno ali po dogovor (003865) 87098. pklalU' ZAPOSLITEV tudi part time na re za. nem področju z možnostjo 8°PZ yaVto-lužka nudimo osebam z lastf1tpresen' mobilom. Starost vsaj 25 let. W a ?6, ti naj se javijo v Ronkah, Ul- K . v ponedeljek, 11. t. m ., ob 17. u toradi° BMVV 520 iniection, letnik '74, a cepa. s kasetami, 100 VVatt, zanimiva tgf Tel. ob urniku trgovin na št. 2 v večernih urah na št. 327289. menjalnica______________________ FIXING BANKOVCI ____TUJE VALUTE MILAN TRST Ameriški dolar.... 1311,450 1300, Nemška marka...... 736,570 734,500 Francoski frank... 215,800 214. - Holandski florint ... 653,100 650 -- Belgijski frank... 35,081 34,500 Funt šterling..... 2061,300 2025. - Irski šterling.... 1942,650 1920,— Danska krona...... 189,850 187.— Grška drahma...... 8,039 7,600 Kanadski dolar.... 1125,500 1100.-- 6. 12. fixing TUJE VALUTE MILAN Japonski jen ....... 9,106 Švicarski frank..... 821,7 Avstrijski šiling... ^'^on Norveška krona...... 292,7 Švedska krona....... 205,9 Portugalski eskudo . 8, Španska peseta ..... Avstralski dolar.... 1024,800 Jugoslov. dinar .... ECU................. 1500." vffiSPS ti ‘ rocelli, 2.( RETE 4________________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Gosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore - L avete mai sen-tita guella Ih? 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Topazio, 15.30 La valle dei pini, 16.00 Ve-ronica, il volto dell amo-re, 17.00 General Hospi-tal, 18.00 Febbre d amore 19.00 Nanizanka: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 19.30 Nanizanka: Mai dire si -Il mistero dell'aquila 20.30 Film: La storia di una monaca (dram., ZDA 1959, r. Fred Zinnemann, i. Audrey Hepburn, Peter Finch) 23.20 Rubrika o filmu: Ciak 0.10 Aktualno: Money 0.40 Film: Il ladro di Venezia (pust., It. 1951, r. John Brahm, i. Maria Montez, Massimo Serato) ITAUA1________________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro - Sera-ta con Alister Mundy, 10.30 Agenzia Rockford -Frena e sgancia, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina - Nero 6 bello, 20.30 Classe di ferro, 22.00 Valentina 22.30 Boks: prvenstvo WBC, Ray "Sugar'' Leonard-Roberto Duran 23.00 Rubrika: Calciomania 24.00 Variete: Dibattito! 0.20 Italijanske smešnice 0.25 Filmske novosti 0.30 Košarka NBA: San Anto-nio-Milwaukee 2.10 Deejay Television OPEON_________________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Cuore di pietra 18.00 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.30 Risanke 20.00 Variete: Sportacus 20.35 Film: Agente 373, Police Connection (krim., ZDA 1973, r. Howard Koch, i. Robert Duvall, Verna Bloom) 22.30 Šport: Forza Italia 24.00 Variete: Sportacusa 0.30 Nanizanka: I classici del- 1'erotismo - La serra TMC____________________ 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Film: Voglia di vincere (dram., zadnji del) 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanka: Snack 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Fernandel, scopa e pennel (kom., Fr. 1961, r. Maurice Cloche, i. Fernandel) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Rubrika o nogometu 22.50 Šport nocoj: Motorshow 24.00 Film: I gangster di Picca-dilly (krim., VB 1960, r. John Gullermin, i. Richard Torr, Peter Sellers) TELEFRIULI____________ 12.30 Rubrika o motorjih 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Custer 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Little Roma, 18.00 Cristal 19.00 Nanizanka: The Family 20.00 Zelena dežela 20.30 Nad.: Marco Polo 22.00 Nan.: Orson Welles 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Nanizanka: Il grande te-atro del VVest 0.30 Dražba 0.40 Rubrika: Il salotto di Franca, nato (1.40) News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Dinar na dinar; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori o italijanskem jeziku; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.00 Riviera v Poreču; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.05 Disco scoop; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Opereta; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val, nato Nočna glasba. Mittelevropski kulturni dnevi v duhu skupne evropske hiše :s ESI (liliMB Oblasti In predavatelja ob odprtju srednjeevropskega posveta (foto Marinčič) Govorniki, ki so včeraj dopoldne v nabito polnem deželnem avditoriju posegli ob odprtju 23. Mittelevropskih kulturnih dnevov, niso mogli prezreti pomembnih dogodkov, ki v zadnjem času z izredno pospešenim tempom spreminjajo podobo našega kontinenta. Odpiranje na Vzhodu, podiranje pregrad, zbliževanje med narodi so namreč bili med cilji ali vsaj željami, ki so si jih od maja 1966 dalje postavljali organizatorji teh goriških kulturnih srečanj. Zamisel o skupni evropski hiši postaja danes konkretna in najbrž je prav skupni srednjeevropski prostor nekak predhodnik skupne hiše od Atlantika do Uralov. Te misli je izrekel predsednik Inštituta za mittelevropska srečanja sen. Michele Martina, povzeli pa so jih tudi drugi govorniki. Martina je predstavil vsebino letošnjega srečanja, na katerem sodelujejo zogdovinarji in strokovnjaki iz osmih držav, Avstrije, Češkoslovaške, ZRN, Jugoslavije, Madžarske, Poljske, Romunije in Italije. V treh dneh se bo zvrstilo kakih štirideset referatov, ki bodo iz raznih zornih kotov osvetlili kulturo in družbo v srednjeevropskem prostoru v 20. letih našega stoletja. Gre za tematiko, ki se navezuje na lansko srečanje ob 70-letnici konca prve svetovne vojne in načenja vprašanje poznavanja enega ključnih obdobij premikov v našem prostoru, ko so se po razpadu habsburškega cesarstva oblikovale nacionalne države. Martina je poudaril aktualnost tega proučevanja, saj je kljub vrsti različnosti tudi nekaj analogij med tistim časom in današnjim, ko doživljamo prav tako velike premike v evropi. Spomnil je na 30-letnico revije Inizia-tiva Isontina, ki je v Gorici pomenila kulturno osvežitev in začetek odpiranja do sosednje Slovenije in drugih delov srednje Evrope ter s tem pripravila pogoje za začetek mittelevropskih srečanj. »Ponosni smo«, je zaključil, »da smo s temi srečanji v Gorici prispevali morda tudi eno samo opeko k gradnji naše skupne evropske hiše«. Na te misli so se navezali župani Scarano, predsednik Pokrajine Crisci in deželni odbornik Brancati. Slednji je pomenljivo poudaril, da je za Evropo narodov potrebna valorizacija vseh specifičnosti in spoštovanje univerzalno priznanih vrednot. Posvet se je včeraj nadaljeval z uvodnima predavanjema prof. Gustava Comija in Pasgualeja Fornara, ki sta uvedla v letošnjo tematiko. Srečanje se nadaljuje danes ob 9. in ob 15. uri v Občinski sejni dvorani. Med pobudniki tudi srednja šola Trinko Meseca maja bo v Gorici mednarodno srečanje šol Prireditev bo nadaljevanje srečanja »Nagrada Evrope« V prejšnjih dneh so se sestali na goriškem županstvu predstavniki krajevnih uprav in šolskih oblasti, da bi podrobneje analizirali postopek in smernice za organizacijo tridnevnega mednarodnega kulturnega srečanja, ki ga bodo priredili v Gorici v mesecu maju. Šola za Evropo - tako naj bi se imenovala prireditev, na kateri bodo sodelovali osnovnošolci in dijaki nižjih srednjih šol, ki živijo v deželah skupnosti Alpe-Jadran. Organizacijskega srečanja so se udeležili poleg odbornikov za kulturo na Občini in Pokrajini Agati ter Panzera tudi šolski skrbnik Leotta, ravnatelja nižnjih srednjih šol Locchi in Trinko, predstavnica šole Ascoli in učitelj Dosso, ki je član evropskega komiteja na goriškem šolskem skrbništvu. Tridnevno srečanje, na katerem bodo sodelovali tudi predstavniki nizozemskega mesta Venlo, ki je pobrateno z Gorico, bo vsekakor priložnost za izmenjavo mnenj in izkuženj na gledališkem, glasbenem in folklornem področju. Prireditev je nekako nadaljevanje srečanja "Nagrada Evrope", ki je že vrsto let bila namenjena učencem osnovnih in dijakom nižjih srednjih šol z Goriškega. T™ V ponedeljek, n. decembra, ob iS. uri v galeriji Kulturnega doma EVGEN BAVČAR ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE Razstava bo odprta do 21. decembra 1989 Danes v avditoriju pevska revija Mala Cecilijanka Tokrat skromnejši plen kot v prejšnjih dveh primerih pred nekaj dnevi Še dve kraji v severnem delu mesta Goriški avditorij bo danes popoldan prizorišče sicer tradicionalne, a vednar zanimive pevske prireditve, ki jo prireja Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Gre za revijo otroških in mladinskih pevskih skupin Mala Cecilijanka. Tudi na letošnji izvedbi, ki jo zaradi ureditvenih del Katoliškega doma prirejajo v deželnem avditoriju, bo sodelovalo več mladinskih zborov z Goriškega in Tržaškega. Napovedan je nastop pevskih skupin iz Doberdoba, Štandreža, Števerjana, Podgore, s Ple-šivega, Rupe in Peči, Devina, Trsta in Gorice. Revija otroških in mladinskih pevskih zborov se bo začela ob 16. uri. V sredo popoldan so neznanci vdrli v dve stanovanjski hiši v severnem predelu Gorice. Tatovi so tokrat obiskali domova Maria Bense v Ul. Čampi 8 in Nerine Pallich v Ul. Antonini 3. Poslopji ležita v zračni razdalji le nekaj desetin metrov drugo od drugega, kar zgovorno dokazuje, da so podviga najverjetneje opravile ene in iste osebe. Tatovi so nenapovedana obiska opravili najbrž med 15. in 20. uro, ko ni bilo nikogar doma. V obeh primerih so vdrli v hiši s pomočjo železnega orodja, s katerim so odprli težka vhodna vrata. V Ulici Čampi niso imeli posebne sreče, saj niso dobili nič posebno dragocenega. Škode je le za nekaj stoti-sočakov, saj so pri svojem poslu poškovodali vhodna vrata in nekatere predmete v notranjosti stanovanja. Več škode je nedvomno utrpela Pallicheva, ki je ob povratku domov odkrila, da so ji neznanci odnesli nekaj zlatih predmetov in zlato ogrlico. Vrednost plena znaša nekaj milijonov lir. Tatovi so podrobno prebrskali vse sobe in so naposled le dobili nekaj zlatnine. To sta bila že tretji, oziroma četrti primer tatvine v zadnjem tednu v našem mestu. Prva dva sta bila za tatove občutno bolj dobičkonosna, saj so prejšnji petek neznanci iz vile Paola Ventina, ki stanuje v Ul. Brigata Toscana v severnemu delu mesta, odnesli bogat plen zlatnine v vrednosti kakih 50 milijonov lir, dan kasneje pa so obiskali vilo Lorenza Crobeja, v Ul. Consortiva, kjer so našli dragocene predmete za kakih 25 milijonov lir. Preiskovalci že več dni vneto iščejo zlikovce, ki so opravili omenjene tatvine. Policija ne izključuje možnosti, da so storilci načrtno izkoristili praznično vzdušje ob Andrejevem sejmu v našem mestu. V prejšnjih dneh so opravili vrsto brezuspešnih pregledov vse do Mester, vse bolj pa se vsiljuje možnost, da so neznanci ali vsaj nekateri člani tolpe domačini, ki dobro poznajo navade okradenih oseb. V teh dneh so zato varnostni organi poostrili nadzorstvo v mestu in upajo, da bo to v naslednjih dneh obrodilo zaželene sadove. Tradicionalni obiski bradatega dobrotca so se odvijali v vseh naših krajih Miklavževanja v veliko veselje naših najmlajših Pridržana prognoza za ucenca Včeraj okrog 13. ure se je v Šlov-rencu pred osnovno šolo pripetil® huda prometna nesreče, katere žrtev je 9-letni učenec Gianluca Franco iz Slovrenca, Ul. Isonzo 18. Otroka je iz še nepojasnjenih vzrokov podrl avtomobil, ki ga je upravljala 28-letna Marzia Cristin iz Marjana. Ponesrečenca so prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili močan pretres možganov in so zato odredili njegov prevoz v tržaško bolnišnico na Katinari. Zdravniki so si pridržali prognozo, vendar se zdii da otrok ni v smrtni nevarnosti-Zdravi se v nevrokirurškem oddelku. ■ V sredo zvečer se je v sejni dvorani Pokrajine nadaljevala razprava o novih smernicah KPI in morebitni spremembi imena. Zaradi velikeg® števila prijavljenih govornikov so sklenili, da bodo obravnavo nadaljevali še v ponedeljek, 11. t. m., ob 2 uri na sedežu partije v Ul. Locchi 2. _______________kino Gorica CORSO 15.30-22.00 »Leviathan«. VERDI 15.00-22.00 »Uattimo fuggente«. VITTORIA 16.00-22.00 »Josephine 5 -1® scuola delVerotismo«. Prep. ml. p0® letom. Tržič COMUNALE 16.00-22.00 »Sesso, bugie videotape«. EKCELSIOR 15.00-22.00 »La piu beli® de reame«. Nova Gorica {i. SOČA - Nova Gorica 18.00 »Disco mai ja«, 20.00 »Desert s smetano«. SVOBODA - Šempeter 20.00 »Big' vesoljček«, 22.00 »Režiser porno f»m DESKLE Danes zaprto. Jutri 19.30 »DisC mafija«. Tudi na Goriškem smo prisostvovali številnim prireditvam, na katerih so pripravili zanimive kulturne in zabavne točke ob pričakovanju Miklavža, dobrotca, ki je nagradil naše najmlajše. Tradicionalna navada, ki je pozna- na na celotnem italijanskem polotoku, se je pri nas iz bolj družinske spremenila v javno. Vedno manj je namreč Miklavževih obiskov na domovih posameznih otrok in vse več je raznih prireditev, ki jih pripravljajo kulturne ali mladinske organizacije. Kulturno-rekreacijsko društvo Jadro iz Ronk je miklavževanje priredilo prejšnji ponedeljek v občinski dvorani. V torek pa je bilo več takih srečanj, med temi bi omenili miklavževanje v goriškem Celoletna Mesečna 192.000 lir 20.000 lir D Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka. d Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. D Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m ZTT št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika. Kulturnem domu, kjer se je zbralo kakih petdeset otrok, ter prireditev na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu, kjer je nastopila Gledališka skupina Briški grič iz Števerjana. Predstavila je delo Stena Vilerja »Bodi priden«. S to igrico so mladi števerjan-ski gledališčniki nastopili tudi v domačem kraju in na Vrhu, najavljen pa imajo tudi nastop v Štandrežu. Na slikah (levo) miklavževanje v goriškem Kulturnem domu ter (desno) nastop števerjanske mladinske gledališke skupine v Doberdobu. DEŽURNA LEKARNA V GORIC1 Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 53 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČA Al Redentore - Ul. F.lli RosselU tel. 410340. Ob smrti Jožefe Ferletič vd. golet - Beskeve iz Doberdoba izr $0, sinu Milanu in družini globoko žalje pevski zbor Jezero. (foto Pavšič) PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aquileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Venelo 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 Kvalitetno mednarodno srečanje v Trstu Posvet Alpe Adria Cinema o bodoči filmski Evropi Tržaško občinstvo baje nima rado Posvetov, če sodimo po prisotnosti na simpoziju, ki ga je priredilo Alpe Ad-Jla Cinema pretekli teden v prostorih tržaške Trgovinske zbornice. Na mednarodnem posvetu Film brez meja o odnosih in koprodukcijskih pobudah med državami EGS in regijami skup-npsti Alpe Jadran so bili namreč številnejši udeleženci, ki so tudi stopili Pred mikrofon, kot pa navadno občin-stvo (pa čeprav specifično). Kljub temu je bil posvet na visoki ravni in Posredoval je v smiselni celoti vrsto dragocenih informacij. Po uvodnih besedah, v katerih se je »zunanji minis-t^r« dežele Furlanije-Julijske krajine Cianfranco Carbone potrdil zanimanje oeželne uprave za srečanje Alpe Adria Cinema (na kratko AA Cinema), sta bda zjutraj na vrsti dva referata: v pr-vem je evropski poslanec in predsed-komisije za kulturo evropskega Parlamenta Roberto Barzanti poročal o dlmski industriji in evropskem poeno-enem tržišču. Poudaril je, da težnja njegove komisije ni v izvajanju kake “kulturne politike«, ampak v izbiri Primernih politik v prid pluralnim kulturnim identitetam v Evropi, ker mtegracija v skupni evropski prostor Ue sme pomeniti uveljavitve tržnih zakonov na področju kulture in je šib-kpjše kulture treba vsekakor zaščititi. Najhujša bitka za evropsko identiteto se bojuje na avdiovizualnem bojišču, kjer so Evropejci najmanj svoji. Ame-r“ka kolonizacija v službi dobičkov velikih hollywoodskih majors in obe-Uem protekcionistična politika ameriš-e vlade, ima vendar svojega zavezni-a tudi v (kvantitetno in tudi kvalitetne) še nizki evropski proizvodnji, tako a v takem kontekstu lahko pomenijo jetiko medregionalna produkcijska odelovanja, kot se že izvajajo v okvi-*u skupnosti Alpe Adria. Sicer pa je Poslanec Barzanti poudaril, da prevladuje sedaj težnja h »kofinansiranju«, er so »prave koprodukcije« večkrat proizvedle kulturne hibride. Ker je torej vsakodnevno televizijska problematika v ospredju, si združena Evropa prizadeva oživitev »avtohtone« filmske dejavnosti z raznimi podpornimi projekti, na primer s programom Me-dia. Drugi referent je bil Massimo Sani, predstavnik italijanskega združenja avtorjev pri svoji evropski inačici FERA. Začel je s trditvijo, da so prav avtorji pripomogli k tezam, ki jih je osvojila sedaj komisija za kulturo, po drugi strani pa je rekel, da največja pogojenost filmskega proizvoda izhaja iz produkcijskega principa, da mora dandanes malodane vsak film biti primeren za televizijsko predvajanje, to pa pomeni, da se mora film na vseh nivojih (moralnem, etičnem, političnem, itd.) prikrojevati zahtevam televizijskega producenta ali (bodočega) eterskega kupca. Prav v moči preseganja take logike pa so lahko javne televizijske postaje še protiutež zasebnim, ki temeljijo izključno na profitu. Ustvarjalna konkurenčnost izvirnih avdiovizualnih del se lahko izvaja le, ko se le-ta izvije logiki mednarodnega kapitala. Drugo veliko vprašanje, je nadaljeval Sani, je »urejena« neurejenost sistema plačevanja avtorskih pravic, ki da bi oteževale prosto obtok filmskih del. S tem, da se tudi Evropa usmerja v plačevanje avtorskih pravic »una tantum«, osvaja anglosaški princip, po katerem avtor nima nobene moralne pravice do uživanja sadov svojega dela. VVolfgang Langsfeld, direktor Visoke šole za film in televizijo v Miin-chnu, se je v svojem posegu ogrel za ustvarjanje evropske zavesti, ki pa naj ne sloni na nacionalistični podlagi. Predlagal je tudi, naj se AA Cinema spremeni v letno srečanje producentov, saj imajo avtorji in igralci na razpolago že številne druge priložnosti za srečanje. Predstavnik igralcev Alceste Ferrari se je nadalje zavzel za pravico izražanja igralcev v lastnem jeziku (kot se to ni zgodilo pri TV koprodukciji Promessi sposi). Popoldne je bil na vrsti referat tajnika Združenja italijanskih distributerjev ANICA. Alberto Pasguale je dejal, da je moč ameriške avdiovizualne industrije v strnjeni povezanosti v eno družbo sektorjev proizvodnje, distribucije in predvajanja, v Italiji pa bo sektor videa, kar se tiče ustvarjenega dohodka kmalu prednjačil pred filmskim, ki ne odgovarja več zahtevam občinstva - to pa je sedaj sestavljeno v prvi vrsti od naj stikov in »cinephilov«. Ameriški film je osvojil tudi Madžarsko, je povedal v svojem posegu Jos-zef Marx iz Budimpešte, ki je obenem dodal, da so pri njih meje še vedno zelo prisotne, geografsko-politične meje pa so le del teh. Predstavnik združenja Cineforum, kritik Sandro Zambetti, je to samo potrdil: meje se postavljajo ne samo med državami, temveč tudi znotraj ene same. Film kot kulturni proizvod ni dobičkonosen (tako kot pesniška zbirka še neznanega pesnika). Zato je mešanje tržnega in kulturnega nivoja pravi nesmisel. Iz vsega povedanega izhaja, da se na posvetu AA Cinema ni govorilo toliko o filmski proizvodnji članic skupnosti, kot prav o (bodoči) filmski Evropi. To je bilo sicer tudi v namenih prirediteljev, dokazuje pa vseeno, da je regionalna filmska politika nepreklicno odvisna od splošne. Massimo Sani je bil sploh za to, da bi mesto Trst postalo iniciator razsrediščene, v žlahtnem smislu provincialne filmske kulture in proizvodnje ter kljub temu da geografske soseščine zgubljajo v dobi planetarno prisotnih množičnih občil svojo vlogo, kaže še vedno, da so vzrok in povod za bogatenje in oživljanje sicer pozabljenih, odstranjenih ali odmaknjenih kulturnih resničnosti. ALEŠ DOKTORIČ V Trstu gostuje milanski Piccolo Teatro Svevova La rigenerazione do nedelje v Rossettiju HT šm, <53 i ■ih r' i FfeO** V gledališču Rossettl v Trstu se bodo do nedelje vrstile ponovitve drame Itala Sveva La rigenerazione (Regeneracija) v izvedbi milanskega Piccolo Teatro. Delo je režiral Enrico D'Amato, v glavnih vlogah pa nastopajo Tino Carraro, Blanca Toccafondi, Giancarlo Dettori in Mimmo Craig. Na sliki posnetek s predstave: Mimmo Craig (levo) in Tino Carraro. V Sežani od danes razstava del kitajskih likovnikov Kosovelova knjižnica v Sežani bo zaključila svojo letošnjo prireditveno dejavnost s posebnim doživetjem, ki ga je pripravila za svoje obiskovalce. Knjižnici je uspelo dobiti izbor lepega umetniškega opusa kitajskih umetnikov, ki so razstavljali v letošnjem letu v Ljubljani. Razstavo del kitajskih umetnikov bodo odprli danes ob 18. uri. Otvoritev bo obogatena z izborom kitajske poezije v izvedbi gledališče igralke iz Trsta Bogdane Bratuž. Za glasbeno spremljavo bodo poskrbeli učenci Glasbene šole iz Sežane. Razstava, ki bo v knjižnici na ogled do konca decembra, je prodajna. Milenko Prvački razstavlja v Piranu ob ,^esfm galeriji Piran bodo danes Pnr,* un odprli razstavo slikarja iz dini-va Milenka Prvačkega. Vojvo-kij umetnik je študij slikarstva za-nifr.i ieta 1975 na Akademiji likov- kar Umetnosti v Bukarešti. Poleg sli-Zain Va se ukvarja še z grafičnim di-kih °m' oblikovanjam knjig, gledališ-Ur!L Plakatov, scenografijo in pornografijo. sfvu ?°dobnem vojvodinskem slikar-vSe 1® delo Milenka Prvačkega pole n tziemen pojav. Njegov opus, ki je( ■ astajal 0d začetka sedemdesetih cn n se /e intenzivno razvijal do kon-utenfifmdesetih let, se je vtkal v po-setiet-u dogajanja, ki so v dveh de-Prn«» " 9Pstajala v tem kulturnem keaa^U' *e več- delo Milenka Prvač-nelori- v osem,?1 ' agorest •MS, 4:15, 9:15) Plor»°REST: Maša in Magda Fab?rn' Krašček, Tabaj, Fajt, y'' Gaeta. VeLt Setlh dneh so naše odigral slabšiVene tekme. Dobro so igra reZ’6' Slabo pa so igrali pr„ Pos^ŠeS‘erki' četudi so bile v Pomar,1 vPri. Agorestu je opaziti zp0r_ tkanje zbranosti v trei dohitevati nasprotnika. stavni* vc E skupini so slovenske pred-e Soče izgubile. Pomerile pa so se B SKUPINA SPDT Stričevi rtetrtek'. 14‘ m- Frančiti1 dvoram v Trstu tilcionai13, Z®/2- nad.) ob 21 '«5S2is™i« Pozitivi sP°red« bo pri Ijenii v z let°šnjih izlet orgSARSKI ODSEK Š CeMru r3 ,zim°vanje v š yi'hou»ac„!lk""«i”.d„ 12 t" rešir® ' od 19. do 21. ur« ker so 1 naj se javijo pr< 2sšt)lros*or* omeIenk da se bo plavali * nadaljeval v torek v odločilni tekmi za vrh lestvice z močnim Villacherjem. Ob tem gre povedati, da je Villacher v zaostali tekmi premagal Azzurro s 3:0. Prvouvrščeni ACLI Ronchi je tokrat počival. IZIDI 7. KOLA: Azzurra - Villacher Bier 0:3, Soča - ACLI Ronchi 3:2. Počivala je Torriana. IZIDI 8. KOLA: Villacher Bier - Soča 3:0, Torriana - Azzurra 3:2. Počivala je ACLI Ronchi. UNDER 18 MOŠKI V tem prvenstvu še naprej vodita 01ympia in Soča. Slednja zastaja za štiri točke, 01ympia pa tri kola pred koncem prvenstva je že skoraj pokrajinski prvak. IZIDI 7. KOLA: S. Luigi - Soča 0:3, Ar-monia e salute - Turriaco 3:0, ACLI Ronchi - 01ympia 1:3. LESTVICA: 01ympia 14, Soča 10, S. Luigi in Armonia e Salute 6, ACLI Ronchi 4, Libertas Turriaco 2. LESTVICA: Sagrado 11, 01ympia in Intrepida 10, ACLI Ronchi 8, Dom Robo in Pro Romans 5, Torriana 4, Soča 3, Pie-ris 1, Staranzano 0. DOM AGOREST - OLVMPIA 0:3 (8:15, 10:15, 9:15) DOM AGOREST: Legiša, V. in M. Lavrenčič, Di Dio, Pelizzo, Mikulus, Černič, Pavio, Zavadlav, Lutman, Kocina, Frandolič, Battisti. OLVMPIA: Miklus, Pintar, Zotti, Lutman, Dorni, Alban, Posillipo, V. Brajnik, H. Brajnik, Bulfoni, Princi. V derbiju goriških predstavnic, ki nastopata v neuradnem prvenstvu under 13, so zmagale igralke 01ympie, ki sicer uvrščajo nekaj starejših igralk. Tekma je bila koristna predvsem, da ocenimo stanje slovenskega ženskega naraščaja. V tem lahko z zaupanjem gledamo v bodočnost, bodisi po delavnosti kot kvaliteti. UNDER 13 ŽENSKE ODBOJKARSKI OBVESTILI V tej konkurenci so dekleta odigrala četrto kolo. Še vedno vodi Sagrado, ki je tudi tokrat zmagal, 01ympia in Intrepida pa sta mu takoj za petami. Po vsej verjetnosti bo prišlo do razpleta, ko se bodo te tri ekipe pomerile med sabo. Dom Robo je tokrat prepustil vse točke nasprotnicam, ekipa Soče pa nabira vsako tekmo točko in še ni prišla do zmage. Odgovorni za trenerje pri F1PAV v Gorici sporoča, da so na razpolago kolki (bollini) za trenerje za odbojkarsko sezono 1989/90. V tem tednu so se začela še tri ženska prvenstva. V konkurenci under 16 bo v skupini A nastopila Soča, v skupini B pa Agorest in 01ympia. V prvi ženski diviziji bosta nastopili Soča in Agorest. (MJ) Zbrani ekipi Poleta A in Sokola s trenerjema (V. Žiberna in M. Burger) Po drugem kolu Jadranovega turnirja Igre pod košema za letnike 1981 in mlajše (in začetnike letnika 1980), ki je bilo v nedeljo v mali dvorani »Prvega maja« v Trstu, sta nepremagani še dve ekipi, Bor in Kontovel. Nedeljsko kolo tega turnirja je sicer potekalo v znamenju favoriziranih moštev (Bora, Kontovela in Poleta A), srečanja pa so bila kljub temu precej zanimiva in mladi predstavniki Brega, Poleta B in Sokola so že v tem, drugem kolu pokazali velik napredek, pa tudi zagrizenosti in borbenosti gotovo ni manjkalo. IZIDI 2. KOLA KONTOVEL - BREG 5:2 ŠTAFETA: Kontovel - Breg 1:0. METI Z DESNE STRANI: Kontovel - Breg 7:3. METI Z LEVE STRANI: Breg - Kontovel 7:5. KOŠARKARSKA TEKMA. Kontovel - Breg 34:0. KONTOVEL: Budin 4, Doria, Grilanc 2, Kralj 2, Šušteršič 2, Bukovec 6, Semec, Bogateč 8, Puntar 8, Čikič 2. BREG: Bratos, P. Sancin, Strajn, Gaburro, Kocijančič, A. Sancin, Lovriha, Krmec, Komar. PROSTI METI: Breg - Kontovel 7:6. SODNIK: W. Corbatti. BOR - POLET B 7:0 ŠTAFETA: Bor - Polet B 1:0. METI Z DESNE STRANI: Bor - Polet B 7:5. METI Z LEVE STRANI: Bor - Polet B 7:5. KOŠARKARSKA TEKMA: Bor - Polet B 20:0. BOR: Strani, Tolentino 6, Bernetti, Petkovšek, Schilane, Zeriali 6, Deško, Floredan 8. POLET B: Bogateč, Piccini, Šibelja, Vidali, Švab. PROSTI METI: Bor - Polet B 7:5. SODNIK: Žiberna. POLET A - SOKOL 7:0 ŠTAFETA: Polet A - Sokol 1:0. METI Z DESNE STRANI: Polet A - Sokol 7:0. METI Z LEVE STRANI: Polet A - Sokol 7:6. KOŠARKARSKA TEKMA: Polet A -Sokol 16:0. POLET A: Hrovatin, Lakovič 6, Fonda 2, Taučer, Šturman, Brundula 2, Milič 6. PROSTI METI: Polet A - Sokol 7:2. SODNIK: W. Corbatti. Za vsako dobljeno igrico ekipa dobi po eno točko, za dobljeno košarkarsko tekmo pa tri točke. LESTVICA PO 2. KOLU Kontovel in Bor 4; Polet A in Polet B 2; Breg in Sokol 0. Prihodnje, 3. kolo bo januarja prihodnjega leta. (bi) Turnir G. Obersnel: jutri Bor in Polet Jutri se bo za Bor in Polet začela letošnja izvedba turnirja G. Obersnel v minibasketu za letnike 1980 in mlajše. Bor bo jutri igral ob 15.30 na »Prvem maju« proti Don Boscu, medtem ko bo Polet prav tako jutri ob 15.00 igral v Repnu proti ekipi Universitš Popolare. Pred dnevi na društveni večerji na sedežu Tržaškega pomorskega kluba Podelili priznanja mladim jadralcem Pred kratkim je bila na sedežu TPK Sirena klubska večerja, na kateri so se zbrali člani in tekmovalci tega našega zelo pomembnega društva, ki je tudi v tej sezoni doseglo vrsto pomembnih in prestižnih uspehov na državnih in tudi mednarodnih regatah. Ob tej priložnosti so tudi nagradili tekmovalce. Priznanja pa so prejeli: Arianna Bogateč za osvojitev 2. mesta na državnem in 5. mesta na svetovnem prvenstvu v razredu »europa«; Lorenzo Bogateč za nastop na svetovnem prvenstvu v razredu »finn«; Maksi Ferfolja za nastop na državnem prvenstvu v razredu »laser«; Miran Guštin za nastop na državnem prvenstvu v razredu »europa«; Nevio Sabadin za nastop na državnem prvenstvu v razredu »optimist«. Priznanja pa so dobili tudi vsi ostali, ki so se s Sireno udeležili na conskih in društvenih regatah. Večer je potekal v veselem razpoloženju. Vsi pa so si zaželeli, da bi bila naslednja sezona prav tako uspešna kot letošnja. Na sliki: mladi nagrajenci z Brunom Bogatcem in predsednikom TPK Sirena Edijem Filipčičem. , F p ■Sj3a5 18 ■r % H' ; it' frN™ d jjl T- M F j WM (I ^ Um'n v v tgr‘W Mm f Hm| > r Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000, - din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik petek, 8. decembra 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Predsinočnjim na fakulteti za strojegradnjo univerze v kanadskem Montrealu NEW YORK — »Ime mu je bilo Mark in sovražil je ženske.« To je za sedaj vse, kar ve kanadska policija o mlajšem moškem, ki je predsinočnjim s polavtomatsko puško kalibra 22 postrelil 14 študentk univerze v Montrealu in ranil še kakih 12 drugih deklet, med katerimi so številne v kritičnem stanju. V predavalnico fakultete za strojegradnjo univerze v Montrealu je včeraj vdrl moški s polavtomatsko puško. V prostoru je bilo kakih 60 študentov. Napadalec je izločil vse moške in jih poslal na hodnik, nato pa med kričanjem (v francoščini) »Vse ste banda feministk« začel stre- ljati po študentkah. V predavalnici jih je pobil šest. Nato se je odpravil v sosednji prostor, kjer je našel še sedmo žrtev. Toda to mu še ni zadoščalo. Z morilskim lovom je nadaljeval še po drugih predavalnicah in iskal žrtve med študentkami. Kot so povedali očividci, je bil moški oblečen v lovsko obleko. V predavalnico je vdrl malo po peti popoldanski uri. Bil je zadnji dan predavanj pred včerajšnjimi izpiti in študentje so se pripravljali na božično zabavo (fakultetno osebje je bilo medtem že v univerzitetni restavraciji). Ko je opravil svoj krvavi pohod po treh nadstropjih fakultete, je ®0' rilec pokončal še samega sebe. OD njem so našli pismo, podpisano z imenom Mark. V njem je morilec jz' javil, da so ženske krive za vse njegove neuspehe v življenju. Sinočnja tragedija je najhujš* množični zločin v kanadski zgodov*' Na slikah od leve proti desni (tele-foto AP): reševalci so imeli polne roke dela, prvo pomoč so ranjenka® nudili že študenti, ostale pa so v šoku varnostniki pospremili na d°' move‘ MITJA MERŠOL Srbska gospodarska blokada škodi vsem predvsem pa srbskim nelikvidnim obratom LJUBLJANA — Slovensko gospodarstvo je tokrat sprejelo srbsko blokado odnosov Izredno resno. Vrstijo se namreč telegrami z odpovedmi sodelovanja, zavračajo izplačila, prekinjajo pogodbe. Predvčerajšnja Politika je nekaj strani posvetila zgolj tej temi in navajanju vrste srbskih podjetij, ki so odnose že prekinila ali prekinitev napovedala. Cela vrsta tovornjakov še ni odpeljala blaga iz Slovenije v Srbijo in v nasprotni smeri. Politika zdaj piše »Srbija vino« in nič več »Slovim. Na tak način bodo kaznovali Slovence, čeprav je samo »Slovin« uveljavljena svetovna znamka, ki dosega visoko ceno, za »Srbija vino« pa po svetu nihče ne ve. Marketing vina je dolg, drag in naporen proces, ki zahteva sredstva, kvaliteto, znanje, zveze in tega - še zlasti pri vinu - se ne improvizira. Konkreten rezultat bo velika izguba za Srbijo, majhna ali neznatna škoda za Slovenijo. Na tak ali podoben način bi lahko analizirali skoraj vse naslove, na veliko objavljene v Politiki o prekinitvi gospodarskih odnosov. Na splošno Slovenija okrog 60 odstotkov blaga proda in kupi na lastnem domačem tržišču, za 15 odstotkov ga izvozi na konvertibilna tržišča, 12 odstotkov pa uvozi. Okrog 8 odstotkov njenega prometa odpade na Srbijo (celotno, z obema pokrajinama). Od tega je velik del take vrste, da ni in ne more biti večje škode. Toda v posameznih primerih gre tudi nekaterim podjetjem v Sloveniji za preživetje. Gospodarstveniki so kategorični in nočejo navajati konkretnih primerov, niti incidentov (tudi do tega je že prišlo), še manj pa omenjati ukrepe, ki so jih že sprejeli, ali jih še bodo, za ublažitev ali odpravo kritičnega stanja ogroženih firm. Seveda so reakcije iz Srbije zelo različne. Prihajajo brzojavke, ki so naravnost grozeče mitingarske, in tudi take s skromnimi pojasnili, da bodo posli tekli naprej. Tudi za Jugoslavijo in še zlasti za jug velja, da se za vsak zakon vedno najde rešitev. V tem primeru je zelo preprosta: formalno se proda in kupi slovensko blago na primer v Bosni, pa »mirna Bosna«; naročnik in kupec sta zadovoljna, maržico, ki jo bo zaslužil odvečni bosanski trgovec, pa bo itak plačal srbski kupec. Resnični in najbrž glavni del problema pa je nelikvidnost srbskega gospodarstva. Obstajala je že doslej. Nekatera podjetja niso plačala blago za celo mesečno proizvodnjo, srbski kupci pa denarja preprosto nimajo. Sedaj so to izkoristili in poslali bombastičen telegram: zaradi političnih razlogov vam ne plačamo. Prav, plačali ne bodo, kje pa bodo dobili repromaterial, ki ga krvavo potrebujejo? S starimi sodelavci so razdrli posle, novi bodo oprezni. Sami so se torej spravili v stečajni položaj. V trgovinah po Srbiji že primanjkuje slovenskega blaga. Praviloma je boljše, dražje in zaželeno. Ljudje so pokupili, kar so mogli. Za nekatere stvari je nadomestilo. Ni na primer nujno piti mineralne vode »Radenska«, tudi »Knjaz Miloš« je dober. Samo Radenska ima dobre, moderne kamione, točno dostavlja, kreditira. Celo z vodo ne bo vse tako preprosto. Crvena zastava in cela vrsta podjetij pa bo brez slovenskih rezervnih delov morala ustaviti proizvodnjo, brez slovenske zunanje trgovine pa izgubi tuja tržišča. Račun škode in dobička je v bistvu napačen, saj ni dvoma, da ekonomska blokada škodi vsem: Srbiji, Sloveniji, vsem drugim republikam, predvsem pa Jugoslaviji in njeni svetovni podobi. Kdo bo v takih razmerah investiral, v katerem koli delu Jugoslavije? Je sploh možen tržni, zdrav ekonomski razvoj, likvidacija inflacije, sproščenje trga, razvoj drobnega gospodarstva? Skratka, vse novo in učinkovito? Prav v tem pa je bistvo problema. V Srbiji po njenem vzorcu v celotni Jugoslaviji, bi moral zmagati partijski nadzor nad gospodarstvom, torej velika državna podjetja, ki so v rokah ene partije in enega voditelja. Spor skratka ni enostaven in ima globoke korenine. Zato tudi iz Srbije toliko glasov o odporu in o izigravanju partijskega ukaza. BOGO SAMSA Kolumbijski baroni droge še grozijo BOGOTA — Reševalne ekipe še vedno iščejo ostanke trupel, ki J*n je v torek raznesla silovita eksplozija. Okrog sedeža tajne policij D AS noč in dan kopljejo z bager)*' doslej pa jim je uspelo sestaviti z 44 trupel. Preiskovalci pa so P*’6' pričani, da je žrtev vsaj še enkra toliko. Preiskovalci so medtem ugotovili, da dinamit ni bil podtaknjen na tovornjak, temveč na mestu avtobus, ki so ga atentatorji ukradli v garaži. Notranji min, f, Simmonds pa je včeraj izjavil, <* je atentat brez dvoma maščevanj baronov droge oziroma odgov na ukrep kolumbijske poslans zbornice, ki je zavrnila predlog ekstradiciji tistih trgovcev z mili, ki so na tujem v sporu s P j vico. Baroni droge so izdali tu sporočilo, v katerem jasno navaj jo, da bodo z represalijam* atentati nehali šele, ko bo vi preklicala predlog o ukinitvi e* g tradicije oziroma referendum-katerim naj bi ga izglasovala. Francesco Mannoia ni hotel pričati PALERMO — Veliki mafijski skesanec Francesco Marino Mannoia se včeraj ni pojavil pred sodniki v sodni dvorani v zaporu Ucciardone, kjer poteka prizivni proces prve stopnje proti članom »cose nostre«. Francescu Mannoii sodijo zaradi združevanja v kriminalne namene mafijskega kova in trgovanja z mamili. Pred dvema letoma je bil za ta dejanja že obsojen na 17 let zapora. Mannoia je sodišču poslal pismo, v katerem sporoča, da zaradi varnostnih razlogov ni pripravljen pričati pred palermskim sodiščem, izrazil pa je pripravljenost, da stopi pred sodnike v katerem koli drugem mestu v državi. Predsednik sodišča je ob tem pismu prebral tudi sporočilo državnega tožilstva, ki je zavrnilo Mannoie-vo prošnjo, da bi mu sodili nekje drugje. V kolikor se bo Mannoia le odločil za pričevanje, ga bodo zaslišali 11. decembra. Pratap Singh v Amritsaru Novi indijski premier Vlšnavat Pratap Singh je včeraj v spremstvu še nekaterih predstavnikov vlade obiskal najpomembnejše sikhovsko svetišče, Zlati tempelj v Amritsaru (Telefoto AP) Letošnje trinajste, plače bodo bogatejše K . , »bo- RIM — Odvisni delavci bodo s trinajstimi plača gatejši« za skupno 2.500 milijard lir, več kot 22 tiso jard lir pa si bodo med seboj porazdelili upokojencii, benci javne in zasebne industrije, kmetje in uradni ' Podatke je obdelalo Vsedržavno združenje potr za ki je tudi izračunalo, da bodo trinajste plače ^efos. sret°' dobrih 13 odstotkov. Trinajstica torej tokrat Pr'[ia.„ plate ki pa se je ni kar tako veseliti. Višje decembrs ^e(.e0-namreč jasno kažejo, da inflacija narašča in dab prijeti1, bra ponovno dosegla zloglasnih 7 odstotkov, v .jajoJc\ desetletju so višje izdatke za trinajste plače de g£) (J odšteli samo leta 1981. Za Združenje potrosni ^ ,g za podatki vse prej kot pomirjajoči; meni namreč, flCj/a, poskok kriva predvsem tako imenovana davčna zSkrb' dobršen del krivde pa nosi tudi vlada, ki »dokaj ni pr!~ no navija davke, da bi le krila naraščajoči dr jjudle manjkljaj«. Po izračunih Združenja pa kaže, da po' najmanj 60 odstotkov trinajste plače zapravili z mebne nakupe in investicije.