Metel ko V slovenskem slovstvn. Tihemu poioku podoben, ki lepe genožeti in ravne polja rosi, je delal Metelko do svoje sive starosti kakti nas drugi Dobrovski. Bil je Metelko ves Slovenee, in pa Dolenec. Bodi mu slava! Slomšek. A. v 1. Zelimo, naj bi kdo verstnikov ali prijatlov ranjkega živIjenje in djanje, zlasti v slovstvenein oziru, nekoliko bolj popisal, da se v prid slovenstva njegov spomin vredno preslavlja in ohrani. Tako piše Danica 1. 1861. naznanovaje smert ia ob kratkem tudi življenje Frančiška Serafina Metelkota. Kakor Danica — so slovenski in nemški časniki popisovali takrat njegovo djanje in nehanje; kratko pa krepko je v Drobtinicah (1. 1862. str. 75) naš ranjki Slomšek zaznamnjal njegovo slovstveno veljavo; njegovo dobrutno vstanovo za uboge in sirote pa je I. 1864 v posebni knjižici (Fr. Metelkofova siroška ustanova, Waisen-Stiftung, 8. str. 23) v neuiški in slovenski besedi popisal že tudi raajki Ijubljanski župan, M. Ambrož; naj popišem torej jaz, I. 1850-51 v 7. in 8. gimnazijskeni ram-du njegov učenec in I. 1857 - 58 v ravno teh dveh razredih nenadoma mu naslednik, Metelkovo djanje nekoliko bolj, zlasti v slovstvenem oziru, da se v prid slovenstva vredno res preslavlja njegov spomin. Metelko, Matija in Apolonije Kersnikove dmgorojeni sin, je bil za Franceta kerščen 14. julija 1789 v Skocijanu pri Dobravi (S. Cantian bci Gutenwerth) na Dolenskem. Vzrejevan v spodnjem Laknicu kaže Francek dobro glavo, in prijatli pomorejo, da pride v šolo k frančiškanom v Novomesto, kjer verlo napreduje. Stopivši v gimnazijo pride za domačega učenika k laški družini, kjer se je z lastnim prizadevanjem tolikanj Iože do dobrega navadil laškega jezika, kteri mu je bil pozneje v veliko korist. V modroslovske šole gre v Ljubljano. Bilo je o francoski vladi, ko vstopi 1. 1810 v bogoslovje wcomme eleve des ecoles centrales d' IIIyrie", kterini sta bila „1- regent Jos. Walland, le cliancelier Matthieu Raunicher". Francosko spričevalo kaže, da je dobil pervo leto (1811) iz I' elo- quence (professeur Jerome Agapito), iz ,,la Iogique et metaphysique" (prof. M. Raunicher), in iz ^la physique experimentale" (prof. J. Kersnik) ,,le Bene". Po doveršenem pervem bogoslovnem letu poprosi v semenišče, wut in numeruni clericorum suscipiatur", kjer pravi latinski: ^statum clericalem summopere ambiens, et in vinea Domini ex viribus laborare desiderans . . . pollicetur indcfessara in eo fore diligentiam tum in addiscendis scientiis Theologicis, tum in moribus incorruptis continue conservandis". L. 1812 dobi Fran^ois Metelko na ,,Academie de Laybach—sur 1' histoire et 1' archeologie biblique 1' Accessit, sur 1' introduction et 1' exegese du vieux testauient le Bene, — sa conduite a ete tres bonne"; — in 1. 1813, kadar mu je ^Antonius (Kautschitz t. j. Kavčič), episcopus Labac, tbeol. doctor" 29. decembra dal bil ,,primam tonsuram et quatuor ordines minores" (jiotarius et cancellariae director je bil tedaj Ant. Wolf), — dobi iz nle dogme, 1' introduction, 1' hermeneutique et 1' exegese du nuveau testament, et sur la langue hebraique 1' Optime, — sa conduite a ete irreprochable" (podpisan je razun poprejšnjih tudi Jos. Kos, prof. de philosophie). Da se je te leta učil tudi jezika francoskega, to se ve. Latinske spričevala iz 1. 1814 kažejo, da je ,,in C. R. La- bacensi Scientiarum Lyceo", kjer je bil -Studii theol. director Jos. Walland", poslušal ^praelectiones in jus ecclesiasticum publicum et privatum (prof. Georgius Dolliner), in theol. nioralem et pastoralem atque in artem catecheticam (prof. J. Walland) quam diligentissiuae" ter dobil wprimani cum euiinentia ubique". Za mašnika posvečen je bil Metelko 11. septembra 1814, in 21. oktobra ga pošlje ,,sede episcopali vacante" tedanji ,,Decanus et vicarius generalis Georgius Gollmayr" za duhovnega pomočnika ali kaplana v Gorje, od kodar ga pa že 18. aprila 1815 pokliče v Ljubljano za kateheta k stolni cerkvi (catechetam ad ecclesiam Archiparochialem s. Nicolai). V Gorjah je bil za dubovnega pastirja tistikrat dekan J. Škrinar (Schkriner, -f 1825), znani slovenec svetega pisma.