PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXm. Št. 195 (6779) IZJA VE AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA O VIETNAMU Johnson: Vojna se bo nadaljevala ter bo neizprosna in vedno ostrejša TRST, sobota, 19. avgusta 1967 Trdil je, da ZDA ne mislijo razširiti vojne - Bombardirani kraji blizu demilitariziranega področja tkiro S?INfGTON' 18’ Amenškl predsednik Johnson je na uskovm konferenci zanikal, da je nastala kakršna koli sprememba v ameriški politiki v Vietnamu. Nasprotno dejal je da Je ameriška vlada «trdno odločena spoštovati obveznosti k’i iih Je podpisala«, kljub številnim kritikam. Dodal je še da’se bo v Vietnamu neizprosno nadaljevala in da bo vedno ostrejšem Je Johnson dejal, da je “navadna propaganda,« trditev ne-?atfrih, da je vojna v Vietnamu zašla v slepo ulico. Izjavil je na- da nedavno ameriško bombardiranje v bližini kitajske meje nikakor ne ogroža Kitajske, in da mnenja, da Peking ve, da «ZDA nimajo namena razširiti vojne v Vietnamu«. Zatrjeval je tudi, da “9 Pili napadi naperjeni proti glav-inni vojaškim in oskrbovalnim sredinem ter da so skušali bombardirati prometne poti in c- f . ni UU- rove, ki služijo za pošiljanje oja-tj®nj. Predsednik je izjavil, da so tilu obiekt:e skrbno izbrali in so na sevemovietnamskem ozem-Ju> ter da so v ta namen izbrali najboljše pilote, ki da so skrbno pazili, da bombe padejo na določene objekte. Glede napovedi, da bo vojna vedno ostrejša, je Johnson dejal: «Ce menimo, da moramo ostati tam doli, je nujno potrebno, da storimo vse, kar moremo, da varujemo naše ljudi in trudili se bomo, da pokažemo največjo mogočo uničevalno moč s kolikor mogoče manj žrtvami.« Glede možnosti nove «mirovne ofenzive« in zlasti prekinitve bombardiranja na Severu ob volitvah v Južnem Vietnamu je Johnson dejal, da bi «z zadovoljstvom proučil „„ v-v, nredlov ki hi lahv« f J plodne diskusije«. Dodal je besede, ki jih ponovi na vsaki tiskovni konferenci, da niso ZDA dobile ((nobenega sporočila, ki bi kazalo kakaršno koli spremembo stališča Severnega Vietnama«, in da bi ZDA «z zadovoljstvom sprejele vsak znak Severnega Vietnama, da je pripravljen ustaviti ogenj in začeti pogajanja, ali pa če bi se mi odločili za prekinitev bombardiranja, da se strinja, da ne bo skušal izkoristiti te prekinitve, da bi se povečalo število naših ljudi ubitih v bojih«. Partizansko slavje na Vrheh pri Trbovljah TRBOVLJE, 18. — V nedeljo 27. avgusta bo na Vrheh pri Trbovljah svečana proslava 23-letnice ustanovitve tretje štajerske brigade VDV, ki je delovala na nodročju Štajerske, Koroške in Prekmurja. Osno- JePveoJatkonikStaJnjenza0ZDAU'izbdaijš^ £ iLluVT°Srte^ lo in da zmanjšanje kopenskih in! ...... “■ ne 508. ?e ie brl*»do letalskih operacij v zadnjih dneh lo in da zmanjšanje kopenskih'in i Deracij v zadnjih dneh j °dl!kova( predsednik Tito z re-spremembe ameriške ! dom Bratstva in enotnosti prvega «ne pomeni spremembe ameriške politike«, temveč je to deloma posledica slabega vremena in deloma zaradi tega, ker so «odgovorni voditelji sami pokazali zmernost«. ‘"'Mimi V odgovoru na kritiziranje nači- ......*..■'■»■•■■n..................................| Jal: ((Mislim, da Je treba to pri- jčakovati pri vsakih volitvah in zla- ZMAGA «NAPREDNE» STRUJE V VATIKANU? lsti pa v m,adi de*«ii. ki dejansko ■--------------------—---—_______ ‘ pripravlja svoje prve volitve v voj- nem času. Kolikor bodo vprašali za naše nasvete in bodo naše mne- ku latinščini. Dokum -nt je orisal ti- msgr. Giovanni kardinalske komisije, i,yala reformo. Pri Pina, tajnik ki je prou-j.. —a iciunnu. rri tem je deli*1' da je v uvodu k današnjemu Vv • J c v uv\jwu rv. uaimnuicuiu {{“Peškemu dokumentu pojasnjeno, takšnim kriterijem so sledili pri ba Jeformi- Predvsem je potreb C kurija kot organski instrument i*v Vci'-rkovito pomaga papežu pri rejenju njeeove vrhovne oblasti a vso Cerkviio. Potrebna je na- bije Po«" Prilagoditev spremenjenim s Sojem sedanjega časa. Pri tem E*edili isti obnovitevni metodi G na vatikanskem koncilu. ^ “-ar se tiče splošnih črt rifor-V ’ s.° z njo vključili tudi škofe tjoJr1'-■kanske kongregacije. Pripad-lt0j tem kongregacijam ne velja Vi‘ kariera, ki uaje določene pra-8’ >hZa na 'redovanje, marveč kot ,’Pa. Dokumen. poudarja tudi lizir e^>0’ da se kurija internaciona-1‘0sh kot znak katolištva (vesolj-Ce:?i v univerzalnem vladanju 1, *Ve. Spl šna norma ustave do- lt0r.' tudi traj .nje funkcij članov bo^kregaeij jn tajnikov. Funkcije tako da se bodo iShfc začasne, S;ro,9 vedno nove in sveže sile s obzorjem izmenjavale v siyl Jlvi in težki nalogi pri vod-li {i tako važnih organov. Kardina-tein tainiki kongregacij se irnenu-la^ za. pet je,, Po tej dobi jih Ho -k Ponovno potrdijo ali pa tudi cid Na vsak način se njihove funk- Vf Pehajo s papeževo smrtjo. No- v°litveP° treh mesecih iz- Po'vpVe lahko potrdi a imenuje fiisJ, PrelBte. Papeška ustava pred-tudi tesnejšo povezavo med • ,J0 in škofi ter med škofi in W{,° Preko škofovskih konferenc. *.<, ?re.6acije bodo menjale tudi Zai»u Puena, ki bodo bolj ustre- Pjihovim nalogam. Pina je zatem naštel razne Ji, novosti ter postopek komisi- Sejjjj J? sestavljala ustavo. Raznim ^ večkrat predsedoval sam tazh,..’ ki je tudi posegel vmes v V(lavi in dajal predloge celo za iiok rnb° posameznih izrazov. Mete^ment je seveda precej za-*i Sgn ‘n težko razumljiv za laike, vo. y Pe spoznajo na cerkveno pralo 2 Sekakor je rimska kurija skup-'FertJ,-0rgani, ki jo sestavljajo, o-*ob»3. vlada Cerkve. To so kon-stvj?clJe, razni oddelki (ministr-?aPež’ sodišča in uradi, katerih soi,.. Poslužuje, da izvaja oblast tPega vladarja in duhovnega SrL .katoličanov. Kurija je bila j? urejena še po starem in je ^rltvjPOčno centralizirana. Ustroj v- vlade, ki je izviral še iz t.Siksta V., je dajal papežu IjjtriU _n°, oblast in osredotočil v 'kaie naloge in funkcije, ki bi pri- (Ssl(a Pravzaprav škofom. Tako je K-l^st -,rija izvajala že pretirano -“last £uriJa izvajala ze pretirano l .aradi tega je nastal zlasti katoličani v drugih državah 3orT' 1, fc,n ’ /! se le izražal v protirim-i)' hr; u.Pu tudi na zadnjem konci-Hn?1 čemer ................... so bili glasni zlasti §>iek««K'“L: .‘•ji si oblasti Škotov in o avioriu-L? tuij; ‘ovskih konferenc. Takrat v!,refn-Postavili zahtevo po globo-Vrrr?11 rimske kurije. Papež Pa- »kvve „ ou se slišale načelne ».ji »i? oblasti škofov in o avtono- Vik W i rimske kurije. Papež Pa-li. Km,“e lakrat v enem svojih pr-iisttežke°r°v, izjavil, da se bo lotil Ob aPovii r^lose ter je v ta namen Jsv®l karH0misi’°’ ki ji ie predse-;,v JJrdjnal Roberti. Ta komisi-;ji °Je dp,ed nekaj meseci končala bi Pripra, h papež je pred tem tu-S zgralu11 temelje, na katerih naj rn„Sv®ti ??vo kurijo. Reformiral 2oen nnVA C1J» imenoval je v ta na-' SaptfJLproiate ter je sklical za roora letos sinodo škofov, ki ji pravijo «parlament Cerkve«, čeprav izraz ni točen. Z novim dokumentom se je število kongregacij zvišalo od 10 na 13, in kot smo dejali, bodo nekatere menjale tudi naslov. Koncistorialna kongregacija se bo na primer imenovala kongregacija škofov, kongregacija za semenišča se preimenuje v kongregacijo za katoliški pouk itd. Toda najbolj zanimive reforme se tičejo uradov, ki so najbliže papežu, kot je na primer državno tajništvo, ki ga bodo popolnoma preuredili. Ustanovili bodo tudi nekakšno finančno ministrstvo Cerkve, v katerem bodo združene razne sedanje uprave. Pričakujejo, da sedaj tudi ne bodo več finančne zadeve Vatikana ovite v popolno tajnost. Zdi se, da bo vodil ta organ kardinal Dell'Acqua. V Vatikanu tudi pravijo, da se bo zaradi preureditve državnega tajništva (ki je nekakšno zunanje ministrstvo) umaknil sedanji državni tajnik Cicogna-ni, ki naj bi ga nadomestil na novo imenovani kardinal De Fuer-stemberg. no, svobodno in pravično.« Ameriški bombniki «B 52» so bombardirali dvakrat topniške in protiletalske položaje na severno-vietnamskem ozemlju približno pol-drug kilometer od demilitariziranega področja. Zaradi slabega vremena je bilo število ameriških bombnih napadov više na severu manjše. V Južnem Vietnamu so se ameriški vojaki zapletli v hude boje z osvobodilnimi silami na severnem obalnem področju. Boji so trajali 30 ur. Severnovietnamska tiskovna a-gencija je javila, da so ameriški bombniki metali 11. in 12. avgusta na predmestja Hanoja šrapnelske bombe in bombe ki eksplodirajo čez nekaj časa. Te bombe so ubile 8 oseb, 13 pa ranile. 350 oseo je ostalo brez strehe. Konferenca v Bagdadu Če bi lahko cerkvene zadeve merili po političnem merilu, saj ni Cerkev le duhovno občestvo vernikov, tedaj bi lahko dejali, da je ta reforma nekako «napredna» in da pomeni poraz tako imenovanih konservativnih sil, katerih voditelje (kardinale) so svoj čas klicali «pen-tagon*. BAGDAD, 18. — Zvedelo se je, da je Irak predložil na konferenci ministrov za gospodarstvo svoj načrt o petroleju, ki določa nacionalizacijo ameriške in angleške ude ležbe pri petrolejskih družbah na vsem arabskem svetu in prenos zaplenjenega imetja na arabske države. Prav tako bodo znova proučili druge koncesije tujcem. Iraški načrt predvideva tudi po-arabljenje petrolejske industrije v arabskih državah z nadomestitvijo tujih izvedencev z arabskimi. Poleg tega se predvideva popolna u-stavitev izvoza petroleja vseh arabskih držav proizvajalk v druge države za preizkusno dobo treh mesecev. To bi močno vplivalo na zahodno industrijo in povzročilo pomanjkanje petroleja v Evropi, tako da bi se zahod zavedal, da je odvisen od arabskega petroleja. reda in z bojno zastavo. Odbor za pripravo proslave pričakuje, da se bo udeležilo proslave 360 preživelih borcev in večje število državljanov in mladine iz vseh krajev Slovenije. Še vedno nerešen spor okrog kitajske ladje GENOVA, 18. — Danes je že minilo šest dni, odkar se je zasidrala v genovskem pristanišču kitajska ladja «Li Ming«. Današnji dan je potekal brez posebnih novosti. Pomorščaki so redno opravljali svoje delo na krovu. Edino zvečer so zaprosili za dobave živil. Poleg tega so izobesili še en napis v kitajščini, ki je že enajsti po vrsti. Glavni ravnatelj zavoda za zunanjo trgovino (ICE) dr. Scala je včeraj odločno protestiral pri voditelju kitajskega trgovinskega urada v Rimu proti ravnanju rdečih gardistov z načelnikom urada ICE v Pekingu dr. Manzello. Pri tem je izjavil, da niso v Rimu funkcionarjem kitajskega trgovinskega urada v Rimu delali nobenih težav. Minister za zunanjo trgovino Tolloy pa je poslal dr. Manzelli v Peking solidarnostno brzojavko in izrekel željo, da bi lahko ponovno začel s svojo dejavnostjo v korist trgovinske izmenjave med Italijo ln Kitajsko. Pokrajinsko tajništvo FIL-CGIL je poslalo genovskim pristaniškim oblastem v zvezi z zadevo kitajske ladje pismo, v katerem pravi, da Je možno, da bo ladja odplula v kakšno tuje pristanišče, če ne bodo spora rešili, utegne imeti slabe posledice za pristaniški promet v Genovi. To je važno, ker se pristanišče trudi, da bi ta promet povečalo. Zato je treba spor rešiti, saj bi sicer utegnil tudi škodovati trgovinskim izmenjavam med obema državama. Medtem pa je demokristjanski poslanec Villa naslovil na predsednika vlade in na pristojna ministrstva vprašanje, s katerim zahteva ostre ukrepe proti Kitajcem. IZJAVE ČRNSKEGA VODITELJA KINGA Napovedane stavke in demonstracije v velikih severnoameriških mestih Črnski voditelj Carmichael v Hanoju Včeraj novi neredi v nekaterih mestih NEW YORK, 18. -- Črnski voditelj Martin Luther King je napovedal obširen program splošnih stavk, sistematičnega bojkota šol in množičnih protestnih demonstracij pred tovarnami v glavnih severnoameriških mestih. To je Luter King sporočil v svo- jem govoru pred 500 delegati organizacije kristjanov z juga, ki so se zbrali v Atlanti. Luter King je analiziral vzroke nedavnih krvavih rasnih spopadov in je med drugim izjavil: ((Politiki bele družbe so pravi krivci nasilja, ki je izbruhnilo to poletje. Rasni neredi, kakršni so bili v Newarku in Detroitu, so odgovor črncev in ta odgovor pomeni, da se bodo odslej borili proti krivici do smrti.« Zatem je Luter King kovlte na severu, ker bi jih absorbiral velik hrup velikih mest. če hočemo doseči naš smoter, moramo organizirati množične in disciplinirane sile, ki naj znajo biti odločne, ne da bi ustvarile dramatične napade. Blokirati moramo življenje mesta. To bo manj uničevalno kakor neredi, vendar bo tudi to zelo učinkovalo. Lahko bo trajalo več kakor vsak rasni nered in bo lahko paraliziralo gospodarsko živ- predlagal nova akcijska navodila za • velikih mestnih središč.« omenjeno organizacijo, ki naj odslej zaostri svojo protestno dejavnost in zahteve za reforme v veli kih mestih na severu, ki so vedno bolj obljudena s črnci, kateri so prepuščeni revščini in brezposelnosti. Do sedaj je ta organizacija delovala predvsem na južnih področ jih. King je dejal: «Mirni pohodi in protestne manifestacije, ki s>u učinkovite na jugu, bi bile neučin- ....................."""""...........................nun.....tuuinnnun.. IZJAVA AVSTRIJSKEGA MINISTRA ZA TRGOVINO LISTU «GL0B0» Avstrija si želi povečanja trgovinske izmenjave z Italijo V petih letih bo ENEL investiral za povečanje svojih naprav 3.006 milijard •ir - 48 milijard Evropske banke za naložbe za razvoj Sicilije prej je minister izjavil, da so se trgovinske izmenjave med o-bema državama v letošnjih prvih mesecih znatno poveči le. Za um umi im ih iiiiiiiii mini imuna n i n n n im „!■ m luni ,|| || || im ||,|| um || ,1,111| n m|||||I||||||||| IZJAVE GRŠKEGA ČASNIKARJA NA DUNAJU Pred bližnjo ustanovitvijo grške vlade v izgnanstvu? Skandinavska delegacija pri Koliasu Demonstracije proti diktaturi v Atenah DUNAJ, 18. — Grški časnikar Georges Patsis, ki se je predstav'1 kot član zveze centra in prijatelj bivšega predsednika grške vlade Papandreuja, je na tiskovni konferenci sporočil, da bo čez 14 dni u-stanovljena grška vlada v izgnanstvu, ki da ji bo predsedoval socialist Somerit.is, ki je predsednik evropske komisije za človeške pravice. V vladi bodo mednarodno znane osebnosti (znanstveniki, umetniki, pravniki). Tudi on bo član te vlade. Sedež vlade ni bil še določen, na vsak način pa bo imela sedež v neki zahodni prestolnici. V ta namen so v teku stiki z raznimi vladami. Patsis je objavil tudi dokument, ki naj bi bil »manifest« nove vlade. Vlada računa na pomoč vseh socialističnih strank in demokratičnih vlad ter bo sprejela podporo vseh. tudi Sovjetske zveze, za obnovitev demokracije v Grčiji. Dokument pravi, da je bil državni udar v Grčiji izvršen na podlagi načrta NATO, ki ga je podpirala in organizirala CIA; kralj Konstantin je bil soudeležen pri zaroti in je odgovoren za sedanje stanje v Grčiji. Do- kument obsoja Nikosa Nikolaidisa, ki je 2. avgusta ustanovil v Bonnu «odbor za borbo proti diktaturi v Grčiji«, da ga plačuje ameriška vohunska služba. Stratis Someridis, ki ga je Patsis omenil kot verjetnega predsed nika vlade v izgnanstvu, je v Parizu to zanikal. Časnikar Patsis pa je pozneje pojasnil, da ni hotel re či da bo Someridis predsednik vlade v izgnanstvu. Dodal je, da je «Someridis na seznamu osebnosti, ki jih želimo vprašati, in lahko spreime ali ne«. Predsednik grške vlade Konstan- tin Kollias je danes sprejel parla- mentarno delegacijo štirih skandi navskih držav, ki je v Grčiji, da bi proučila politični položaj v državi po državnem udaru 21. aprila. Predsednik vlade je potrdil delegaciji, da pripravlja vojaška vlada revizijo ustave ter da izdeluje posebna komisija načrt nove ustavne listine. Zatem bodo ((poklicali ljudstvo na referendum«. Kar se tiče parlamentarnih volitev, je predsednik vlade rekel, da sedaj še ni možno vedeti, katere stranke se jih bodo udeležile, da bodo v vsakem premiru ((svobodne«. Parlamentarcem, ki so se zanimali za število zapornikov, je Kollias rekel, da je na otokih ali v zaporih še 2.400 oseb ter da jih bodo 1.500 izpustih, ko bodo podpisale Izjavo, s katero se odpovedujejo vsaki politični dejavnosti. Predsednik je rekel, da je po njegovem mnenju priprtje nekaj tisoč ljudi rešilo svobodo 8 milijonom Grkom. Na vprašanje glede procesa Andreja Papandreua. ki je v preiskovalnem zaporu glede zadeve «Aspi-da», je Kollias potrdil, da se bodo lahko udeležili procesa tuji opazovalci. Rekel je, da ne more komentirati razsodbe vojaškega sodišča, ki je obsodila v preteklih dneh na 5 let ječe bivšega zunanjega ministra Averoffa, rekel pa je, da osebno misli, da je ta obsodba huda, toda vlada je predlagala kralju pomilostitev. Glede cenzure nad tiskom je rekel, da jo bodo kmalu ukinili in da bodo z novimi zakoni določili odgovornost časnikarjev. V Atenah je nekaj desetin mladincev nocoj v neki osrednji atenski ulici manifestiralo s klici «Dol z diktaturo, živela demokracija!«. drugo polletje so predvidevanja preuranjena, kajti sklep Italije, da se ne bo uradno udeležila prihodnjega jesenskega velesejma na Dunaju, bi lahko imel negativne posledice za trgovinske odnose med obema državama. Na vprašanje, ali bi lahko pridružitev Avstrije EGS pospešila trgovinske odnose med Italijo in Avstrijo, je Bock odgovoril takole: «Avstrija teži h gospodarskemu sporazumu, ki bi imel posebno fiziognomijo. Takšen sporazum z EGS bi brez dvoma z ukinitvijo carinskih pregrad med Avstrijo in EGS znatno izboljšal trgovinske odnose Avstrije z državami EGS. Ta možnost se nanaša zlasti na mejne države, kot je Italija. Sporazum med Avstrijo in EGS bi bolj pospešil razvoj mejnih industrijskih področij in tudi prispeval k večjemu sodelovanju. Avstrijci si močno želijo takega razvoja.« Minister je zatem rekel, da se Avstrija na vse načine trudi, da bi jasno ločila gospodarska vprašanja od političnih. Zatem je rekel, da je treba pripisati del nazadovanja avstrijskega pristaniškega prometa skozi Trst zavlačevanju, ki je Dilo posledica stavk, ter da je Avstrija dajala prednost jugoslovanskim pristaniščem tudi zaradi nižjih cen pristaniških in prevoznih storitev. Na koncu je minister rekel, da bo zgraditev brennerske avto ceste pospe sevala nagle prevoze blaga,, ki se lahko pokvari, kot sta na primer sadje in zelenjava. Sindikalne organizacije delavcev, zaposlenih v tovarnah sladkorja, so sklenile da odložijo vsedržavno stavko, ki hi se morala začeti 22. avgusta, za 24 ur. Sindikati so sprejeli ta sklep, ker je podtajnik za delo Calvl sklical njihove predstavnike in predstavnike delodajalcev, da bi ugotovil, ali je možno nadaljevanje pogajanj za sklenitev nove delovne pogodbe. droelektrične, termoelektrične in jedrske naprave za skupno 14.500.000 kW in z letno proizvodnjo nad 72 milijard kWh, kar pomeni, da se Lido zmogljivosti povečale v primeri z lanskim letom kar za 95 odst. Pri tem predvidevajo, da bodo porabili za naprave za proizvodnjo in potrošnjo toka v petih letih 3006 milijard lir. Jordanski begunci so se začeli vračati Ko je prišla na kraj policija, so se manifestanti že razšli. Predsednik republike Saragat, ki je na dopustu v Antagnodu, je danes sprejel predsednika deželnega odbora Doline Aosta odv. Dlonaza in predsednika deželnega sveta prof. Montesana, ki ju je spremljal predsednik družbe za predor pod Mont Blancom poslanec Farinet. Predsednik republike se je zanimal za vprašanja Doline Aosta in je pridržal goste na kosilu. Evropska banka za naložbe je nakazala znatne vsote za važna javna dela na Siciliji. 15 milijard je podelila za namakanje 20.000 ha zemljišča na vzhodni Siciliji, 13 milijard za avto cesto Messina-Cata-nia in 10 milijard za modernizacijo glavne železniške proge na Siciliji in v Kalabriji. Na podlagi začasnih podtakov, ki jih je prejel od občinskih uradov, je osrednji zavod za statistiko sporočil, da se je od januarja do maja letos rodilo 397.425 živih otrok, kar pomeni 16.191 manj kakor v istem razdobju lani. Kvocient rodnosti se je zato od lanskih 18,9 na tisoč znižal na letošnjih 18. V istem razdobju je umrlo 233.430 ljudi, to je 15.321 več kot lani. Zaradi tega je znašal kvocient umrljivosti letos 10,6 proti lanskim 10,9. Zato je znašal v tem razdobju naravni prirastek 163.955 oseb, to je 31.503 manj kot lani. Poročilo se je 143.658 parov, to je 6701 manj kot lani. ENEL se bo tudi letos udeležil velesejma v Bariju z lastnim paviljonom. V njem bo nakazana njegova dejavnost s programi del, ki so v teku, ali pa ki jih je treba izvršiti v petletju 1968-1972. V štirih letih, to je od njegove ustanovitve, jt ENEL porabil za naložbe 1179 milijard, od katerih 39 odst. za potrošni sektor. Za prihodnost so v načrtu številne važne hi- AMAN, 18. — Davi so odprli na reki Jordan dva mostova, po katerih so se začeli vračati arabski begunci, ki so zbežali ob izraelskem napadu na Jordanijo. Begunci so se začeli vračati ob 7. uri po krajevnem času. Gre po večini za prebivalce Samarije. Povratek je organiziral mednarodni Rdeči križ. Na sredi mostu je velika zastava Rdečega križa. V bližini je več ambulant Rdečega križa in povratnikom delijo pakete z živili. Ko prekoračijo most, jih odvažajo z vojaškimi tovorniki v njihove kraje, iz katerih so zbežali. Do poznih popoldanskih ur se Je vrnilo na jordansko ozemlje, ki je pod izraelsko zasedbo, komaj 350 beguncev. Izraelski radio je javil, da se bo od 20. avgusta dalje število povratnikov dvignilo na 2.000 na dan. Opazovalci so mnenja, da bo število povratnikov težko doseglo 500 na dan, če bodo še trajale sedanje formalnosti In sedanja počasnost pri pregledovanju dokumentov. Kakor je znano, so Izraelci dolo- čili rok 31. avgusta za povratek. Številnim Jordancem, ki so zahtevali povratek, so Izraelci odrekli dovoljenje Iz ((varnostnih razlogov«. Rdeči križ je prejel 150.000 prošenj za povratek. V jordanskih krogih ugotavljajo, da znaša število beguncev nad 250.000. King je dejal, da je treba njegov program o državljanski nepokorščini razumeti kot protestni program in kot konstruktivno silo. Predlagal je tudi protestno demonstracijo brezposelne mladine pred Belo hišo. King je na današnjem zaključnem zasedanju izjavil, da se bo pri prihodnjih volitvah prav gotovo postavil proti Johnsonu, če se r.e bo njegova vietnamska politika temeljito menjala. Konferenca, ki je trajala 4 dni. se je zaključila z odobritvijo treh resolucij. Resolucija o afriško-amerlški enotnosti predvideva organiziranje zborovanj v glavnih mestih, da se okrepi enotnost črncev. Druga resolucija vsebuje poziv kongresu, naj sprejme učinkovite ukrepe za ozdravljenje stanja v črnskih predelih ameriških velikih mest. Tretja resolucija poziva ameriško ljudstvo, naj obsodi vojno v Vietnamu. Konferenca je ustanovila tudi novo študentovsko gibanje, ki bo delovalo na uni verzah kot utež proti študentovskemu odboru, ki ga sedaj vodi Rap Brown. Ravnatelj črnske organizacije ((Kongres za rasno enakost« (CO RE) Floyd McKissick je kritiziral zamisel o množični nenasilni kampanji v črnskih predelih ameriških mest. Izjavil je, da bi bilo treba pripraviti konkretne načrte, da pride črnska skupnost do politične in gospodarske moči. ((Neumno je domnevati, je dejal, da bi teorija nenasilja dobila pristaše v getih. Ljudstvo se ne odziva več pozivom na pohode in demon- Crnski policaj je imobiliziral belega rasista, ki je v večji skupini rasistov napadel kolono črncev med njihovim pohodom za državljanske pravice v državi Louisiani .............................................................umu........................................„„„.................. Sovjetski protest pekinški vladi zaradi napada na poslaništvo stracije, ki so se delali pred enim letom. Stanje se je menjalo in potrebno je drugače delovati, «ne au i bi izgubljali čas s korakanjem po I cestah«. McKissick je v pogovorom s čas-; j nikarjl ob povratku z obiska v Zam. bi ji in Tanzaniji izjavil, da bo CO' RE skušala doseči, da bi v javnih 1 šolah študirali jezik svahili, ki se, govori na številnih področjih Afri-ke. «V naših šolah, je dodal, se kot i tuji jeziki belcev študirajo španščina, francoščina in nemščina; mi V hočemo svahili, ki je jezik črnskega ljudstva.« Predsednik odbora za koordiniranje nenasilnih študentov Rap Brown je danes sporočil, da bo vo- i ditelj črnskega gibanja «Cma sila« I Stokely Carmichael prišel danes v ■ Hanoj. Rap Brovvn je dalje izjavil, da gre Carmichael v Severni Vietnam, i da izvede preiskavo in se osebno prepriča o divjaškem napadu ZDA t na Severni Vietnam. Neke ameri- , ške osebnosti, ki so obiskale Sever- I ni Vietnam, so sporočile, da ZDA preizkušajo tam orožje, ki bi ga , lahko uporabljali za pobivanje črn- I, skega prebivalstva v črnskih prede- ! 1 Uh ameriških mest, ne da bi s tem ' uničevali razne predmete. Carmi-1 chael bo Izvedel preiskavo tudi o grozodejstvih proti vietnamskemu ljudstvu. Rap Brown je zatem pozval črnce, naj 18. avgust praznujejo kot dan črnske neodvisnosti v spomin no Hon c« o« j______i.«.____ 1 na dan, ko so se pred dvema letoma i začeli neredi v predmestju Watts v Los Angelesu. V Izjavi, ki lo je oddajal havan-dr ' ski radio ob drugi obletnici upora črncev v predmestju Watts v Los ! Angelesu, Izjavlja Carmichael med drugim: ((Nimamo druge izbire nego prijeti za orožje, da popolnoma osvobodimo naše ljudstvo. Naša borba je borba za popolno revolu-cijo, ki naj menja kapitalistični m rasistični ustroj ZDA » «m!?erlSto, č9?s,ki voditelj Robert i Williams, ki živi že več časa v iz- , gnanstvu v Pekingu, je izjavil spo-roeilo. da —i—t «.• ročilo, da namerava organizirati mednarodno gibanje za njegov povratek v ZDA, da bi tam nadaljeval borbo proti rasizmu V sporo-Čilu je rečeno, da je Robert Wli-liams. ki je bil predsednik vsedržavnega združenja za napredek temnopoltih ljudi za sekcijo Sever-ne Karoline, leta 1957 organiziral v ZDA »stražo za oboroženo obrambo pred nasiljem rasistov in teroristov«. Leta 1961 je moral zbežati v Kanado med velikimi spopadi med belci n črnci in potem, ko so ga opozorili, da ga bodo ubili, če D,a se izo&ne mednarodni policiji, je Wi!l1ams odšel iz Kanade na Kubo, kler je ostal 5 et in je vodil radijski program z imenom «Radlo Free Dlx(e» In informacijski bilten. Pozneje Je odšel na Kitajsko. Robert Will!ams pravi, da le bil prisiljen oditi v tujino, ker noben črnec ne more upati v pravičnost ameriških sodišč. Njegov povratek v Ameriko bo dokaz vsemu svetu, kako si ameriška sodišča predstav-llal?„pravlco Nafnen ima povabiti 10 000 oseb, naj prlsostvuleto morebitni razpravi proti nlemu v ZDA, in organizirati mednarodno konferenco o ((pravičnosti v rasističnem sodstvu«. h Preteklo noč so bili rasni neredi Houstonu, črnci so se spopadi s policaji. Med demonstracijami Je nastalo 6 požarov. Aretirali so 18 demonstrantov. Preteklo noč so bili maniši neredi tudi v Jamesburgu v državi New Jersey. V kraju Walker v Lousiani se Je začel pohod črncev, ki so namenie-y Prestolnico te države, da predložijo svoje zahteve guverneriu. De-monstranti so prenočili v Walker-ju. Tu so mobilizirali narodno stra-žo in policilo, da zavaruje črnce pred Ku Klux Klanom, ki je na tem področju Lousiane zelo močan. «Trybuna ludu» o Kiesingerjevem obisku v Washing(onii Komentar «lzvestij» - Ladja «Svirsk» prispela v Vladivostok * Nadaljujejo se napadi Liu Šao Čija - Opozorilo rdečim gardistom, da «niso zreli za prevzem oblasti» na MOSKVA, 18. — Sovjetska vlada je poslala pekinški vladi protestno noto zaradi včerajšnjega napada na sovjetsko poslaništvo v Pekingu. Sovjetska vlada ugotavlja v svoji noti, da je včeraj množica banditov vdrla v sovjetsko poslaništvo, razbila okna in pohištvo, pretepla diplomata Nemanežina ter zažgala avtomobil poslaništva. Nota ugotavlja, da so vsa ta dejanja hudo izzivanje, ki je bilo že prej premišljeno in organizirano. V teh dejanjih je treba videti premišljen poizkus, da bi sovjetskemu poslaništvu in drugim sovjetskim uradnim predstavništvom na Kitajskem odvzeli potrebna sredstva za nadaljevanje njih redne dejavnosti. «Izvestija» obširno komentirajo sovjetsko noto in ugotavljajo, da ja očitno, da se maocetungovci trudijo, da bi poslabšali do največje mere kitajsko-sovjetske odnose. List dodaja, da so se rdeči gardisti umaknili iz poslaništva, potem ko so zagrozili, da se bodo vrnili tudi danes. Demonstranti so uničili pohištvo in dokumente, posekali več dreves na vrtu in prižgali kres na dvorišču. Iz Vladivostoka poročajo, da je tjakaj prispela sovjetska trgovska ladja »Svirsk«, ki so jo bile kl-ci in vojaki spopadajo med seboj tajske oblasti dva dni pridržale v pristanišču Dalni (Dairen) in ua katero so vdrli rdeči gardisti ter odpeljali kapitana in druge tri mornarje. Ob povratku ladje so organizirali zborovanje, na katerem je govoril tajnik komunistične stranke za področje Vladivostoka. Kitajski ((Ljudski dnevnik« je objavil danes novo kritiko proti Liu šao čiju. List pravi, da je bil ((kitajski Hruščov« vedno zagovornik parlamentarne metode. Takoj po vojni je zagovarjal prevzem, o-blasti s parlamentarnim sistemom in se je upiral revolucionarnemu prevzemu oblasti z oboroženo silo. Obtožujejo ga tudi, da je hotel združiti kitajske oborožene sile po vojni pod pokroviteljstvom Kuomin tanga. Kitajski radio poroča v svojih oddajah o zborovanjih rdečih gardistov v raznih krajih in dodaja, da so rdeči gardisti šli na ulice, da ((Strogo kaznujejo razgrajače, tatove, špekulante in druge malopridneže«. Baje so še vedno v teku močni spopadi v pokrajini Ce-kiang, kjer se rdeči gardisti, delav- od 3. avgusta. Spopadi med maocetungovci in njihovimi nasprotniki so baje povzročili popoln zastoj proizvodne dejavnosti v Lančovu, ki je glavno kitajsko središče za rafmiranje petroleja in sedež važne kemijske industrije. Lančov je glavno mesto pokrajine Kansu v severozahodni Kitajski. O tem poroča pekinški dopisnik japonskega lista «Sankei». Dopisnik piše, da je morala polovica rafinerij v Lančovu prekiniti proizvodnjo in prav tako tudi številne druge tovarne na tem področju. Na premogovnem področju Fušin v severovzhodni Kitajski je osem velikih rudnikov ustavilo proizvodnjo za šest dni zaradi spopadov med nasprotnimi skupinami. ((Ljudski dnevnik« objavlja čla-nek> v katerem ugotavlja, da rdeči gardisti niso še dovolj sposobni, da bi lahko sami prevzeli vodstvo dežele. «Rdeči gardisti, pravi Ust, so poUtično nezreli in nimajo primernih izkušenj. Lahko prevzemajo oblast v enem dnevu in jo zgubijo naslednjega dne. Zaradi tega ne smejo nastopati ločeno, temveč morajo delovati v tesni povezavi s kadri, ki so zvesti Maocetungu.« VARŠAVA, 18. — Glasilo poljske komunistične stranke «Trybuna lu-du» piše, da se je Kiesinger vrnil v Bonn z otipljivimi dokazi, da je pridobil Belo hišo za svojo nemško In evropsko politiko bodisi na -o-jaškem sektorju, kakor glede tako imenovane vzhodne politike. List pravi, da je Kiesingerju uspelo ce. lo doseči, da je Johnson sprejel večino zahodnonemšklh ugovorov proti načrtu pogodbe o neširjenju je-drskega orožja, in tudi, da je John-son sprejel bonsko tezo o nemški združitvi. V zameno je Washington dobil obljubo, da se napori Zahodne Nemčije glede oborožitve ne bodo zmanjšali. List pravi, da bo «Klesingerjev uspeh v ZDA okrepil njegov položaj v notranjosti«, ter da bo njegov obisk odprl «novo razdobje v odnosih med Zahodno Nemčijo in ZDA«. List nadaljuje: «V sedanjem stanju spoštuje Bonn v svojem a-meriškem družabniku voditelja za-hoda, dočim je Washington priznal Nemčiji pravico, da vodi lastno po-litiko, s pogojem, da ostane zvesta načelom NATO.« «Kako namerava Kiesinger v okviru svojih vojaških in političnih obveznosti uresničiti svojo novo vzhodno politiko, ki jo označuje za miroljubno, bo ostalo tajnost. Na vsak način teze, ki jih je glede tega obrazložil v \Vashingtonu. so v nasprotju s potrebo po normalizaciji odnosov z nemškimi vzhodnimi sosedi.« Kako se napihujejo vesti o kitajskih dogodkih Kako nastajajo često «vesti» t In potrjuje v kulturni revoluciji. * Kitajske nam prepričljivo kaie sledeči članek Branka Bogunoviča, bivšega dopisnika Tanjuga v Pekingu: Zadnji dnevi so nam prinesli do-»lej bržčas najrazburljivejše novice j z Kitajske. «Neki potnik« iz Kan-' tona, ki je dopotoval v Hongkong, »je slišal ponoči streljanje v me-: stu, zjutraj, preden Je sedel na ! vlak, pa «je videl« na ulicah Kanji] tona trupla ubitih in obešence, ki !:( bo bingljali na drogovih. Neki dru-j gi potnik je prišel v Hongkong z i> novico, da Je bilo v Kantonu pc-. i bitih najmanj 200 ljudi, tretji pa i jih Je naštel kar 500... • | Dan ali dva pred tem so se prav '' tako iz istih virov — od japonskih ] dopisnikov iz Pekinga ali ameri-, l ikih agencij v Hongkongu — zve-i J dele senzacionalne vesti, da so «an-;, tlmaoistl« v Kantonu napadli celo ■ j neko z orožjem natovorjeno lad-i jo, namenjeno v Vietnam, jo iz-1 ropali in se oborožili s strojnica-' I mi in strelivom! ’ I Enake grozljive vesti nam priha-: 1 JaJo na uho o dogodkih v najevč-i Jem sedemmilijonskem kitajskem ' mestu Šanghaju, kjer je «žlvljenje < popolnoma Iz tira«. V strateško ■' ln gospodarsko pomembnem pri-. etanišču Cingtao pa se je «na sto-: tine delavcev, oboroženih s seki-i rami ln noži«, poklalo med seboj. In tako naprej. Vsevprek se torej v zadnjem času iz dneva v dan vrstijo hudi, tragični dogodki in spopadi oziroma se vrstijo poročila, ki dajejo tem dogodkom tako 1 podobo. Toda ali je res vse tako, kakor lahko beremo te dni v tisku? Do kakšne mere smemo verjeti tem 1 vestem, kaj se zares dogaja in ko-1 liko je resnice na novicah, ki jih pošiljajo v svet omenjeni viri? 1 K treznemu odgovoru moramo > vnesti več bistvenih elementov. Predvsem je gotovo, da se res 1 dogajajo spopadi in incidenti, da je to tudi nujno, kajti «revolucio-nama manjšina«, ki jo vodi pred-1 sednik Maocetung, si prizadeva za vsako ceno spodsekati ali vsaj pri-'■ siliti k prostovoljni vdaji ((reakcionarno večino«. Pri teh dveh kate-' gorizacljah gre za ekskluzivno razdelitev in ostro konfrontacijo, naj-! prej v najvišjim vodstvu, nato v 1 vrstah stotisočev in morda celo 1 milijonov aktivistov, ki jih podpirajo, nikakor pa ne med sedem-stomilijonsko kitajsko množico, ki ee prav gotovo ne deli na «maoi-•te» in «antimaoiste». Ta drugi izraz po mojem mnenju sploh ni ustrezen, ker še ni znano, da bi ee bil kdo na Kitajskem javno opredelil kot «antlmaoist». Gre torej za revolucionarne spopade (prostor nam ne dopušča, da bi se zdaj lotevali kočljive snovi o protislovni tezi, da gre za revolucijo ali kontrarevolucijo), za spopade med dvema ali več nasprotujočimi sl skupinami. Temu prvemu dejstvu ne more nihče oporekati in s svojo tragičnostjo se vsak dan samo vsiljuje Drugo vprašanje je, kakšen obseg je v resnici zavzelo vse tisto, kar se dogaja na tem splošnem, možnem torišču, in kje so, čigavi so in v čem so interesi tistih, ki razširjajo, ali tistih, ki dopuščajo razširjanje vznemirljivih novic o položaju. Neomajno sem prepričan, da nikoli noben potnik, ki je dopotoval v Hongkong, ni videl v Kantonu trupel ljudi, ki so jih streljali po ulicah, in mrtvakov, visečih na drogovih. Spominjam se, da so pred kakšnimi desetimi meseci, ko sem bil še v Pekingu, do pičice enake vesti razširjali ((.potniki« iz Kantona, ki so potovali v Hong kong. Takrat je nekdo izmed «pot nikov« prav tako ponoči slišal stre ljanje, zjutraj, ko Je šel na po stajo, pa «je videl« na ulicah tru pla, ki jih še niso odstranili. Sko> raj istočasno sem bil tudi jaz eden izmed potnikov iz Kantona namenjenih v Hongkong, toda na mojo žurnalistično nesrečo — iskreno pa mislim, da na srečo — nisem slišal niti enega nočnega strela in nisem videl na ulicah niti ene žrtve. Tujci, ki prebijejo eno samo noč v Kantonu, prav dobro vedo, kako se domačini potrudijo, da bi bil tujec čimbolj odmaknjen od središča mesta — glavni in naj večji hotel za tujce je na skrajni periferiji — in tudi če bi se kaj dogajalo v nekaterih četrtih, se prav gotovo ne bi okrog hotela, kjer so nastanjeni tujci, ali pa vsaj «trupla» ne bi čakala do jutra, da bi jih videli «potniki» Zato, kaj si vse izmišljajo in kakšne mistifikaclje razpredajo v zvezi s Kitajsko, je klasičen zgled tudi moj osebni primer, ki je ostal še nerazsvetljen, vendar ga bo treba kmalu razčistiti in povzeti konsekvence. Ob kratkem: v neki popularni publikaciji, ki jo izdaja ameriški generalni konzulat v Hongkongu, je bil objavljen pod mojim polnim imenom in priimkom ln celo z navedbo funkcije dopisnika Tanjuga iz Pekinga članek, obsegajoč kakih 3000 besed, ki je — od kraja do konca izmišljen! Ta revija se imenuje «Survey of China Main-land Press« («Pregled kitajskega kontinentalnega tiska«) in jo razpečavajo po vsem svetu. V številki 3855 te revije je bil na uvodnem mestu in pod naslovom «The Storm in July — The Cultural Re-volution — by B. Bogunovic Tanjug Correspondent« («Vihar v juliju — Velika kulturna revolucija — Napisal B. Bogunovič, dopisnik Tanjuga«), objavljen članek, ki je stoodstoten falzifikat. Meni na jezik 6o potožili ttštbim besedilo j« napisno..« (prvi osebi Jnčesanmikoli, nikjer nisem izjavil ali napisal! Poleg vrste nesmislov in neumnosti je besedilo vsebovalo tudi več za tisti čas senzacionalnih odkritij, kar je vsekakor moralo biti sila nevarno za pekinškega dopisnika. Vendar zdaj ni priložnost za to, Annabella Incontrera igra v filmu Luigija Petrinija «A suno di lupa-ra». To je njen prvi film po povratku iz Hollywooda da se podrobneje spuščam v nagibe in zakulisane cilje diverzije, ki meji na pravi kriminal. O tem bo v kratkem povedano kaj več ln bolj podkrepljeno. Epizodo sem omenil samo zato, da ponazorim, kakšni fabrikati in maličenja so možna, ko gre za Kitajsko. Zato je treba tudi zadnje, razburljive pa tudi vznemirljive vesti o Kitajski sprejemati z vso treznostjo ln skrbjo za tisto, kar je v resnici tragična vsebina sedanjih spopadov, pa tudi zavračati vse, kar je temu »pridano«, umetno zviševanje temperature, v čemer ima dejansko nekdo Interes, da prikazuje stvari dosti bolj grozljive in tragične, kakor pa so v resnici. Zanimiva podrobnost je, da prihaja največ takih vznemirljivih poročil prav te dni iz virov ameriških agencij v Hongkongu in japonskih dopisnikov iz Pekinga, ce izvzamemo Američane, ki niso pod jurisdikcijo kitajskih oblasti, ostane vprašanje in doslej nerazjasnjena skrivnost, kako se je zgodilo, da med šestimi tujimi dopisniki, ki so morali od začetka kulturne revolucije zapustiti Peking, kljub omenjenim strah vzbujajočim dopisnikom ni niti enega od devetih ali desetih japonskih! Zdi se, kakor da je nekomu, ki je na oblasti v Pepingu, vendarle zavoljo nečesa do tega, da razširjajo in da dopuščajo vznemirljiva poročila. f»njige glpiiuli&ce glubtsu ^ bllha.tbtvt> The Rokes, Milva in ostali včeraj na gradu Zopet mnogo občinstva (niso bili popolnoma zasedeni sedeži v ospredju) in mnogo navdušenja na včerajšnji prireditvi na gradu. Vendar pa je bilo tudi navdušenje dozirano in ne preveč poceni. Tako ni kazalo, da so si občinstvo popolnoma osvojili kak Thane Russel ali Tony Benn s svojo parterno gimnastiko in petjem, za katero ne vemo, kako bi ga označili. Tako To-ny Benn tudi ni mogel izvabiti od občinstva mnogo ploskanja, kot je nevljudno zahteval. Znatno bolj je ugajal ansambel «New Doda* s svojim pevcem. Vrednost večera pa je bila gotovo v nastopu Milve (spremljal jo je orkester Tonyja Spade) in ansambla «The Rokes*. Milva se nam je še enkrat predstavila kot resnična pevka s pravim, močnim in lepim glasom. Pesmi pa so bile večinoma take, da smo jih — tudi na gradu — že slišali. Ansambel «The Rokes» se ponaša s štirimi člani, od katerih že vsak zase pomeni samostojno osebnost, ki pa se potem sijajno družijo v inteligentno skupnost, ki skupaj z Milvo daleč nad-kriljuje vse, kar je včeraj še nastopilo. Danes se celotna prireditev ponovi. Pri izkopih za hidroelektrarno v Djerdapu so na bregu Donave približno 14 km od Dolnjega Milanov-ca odkrili ostanke vasi iz kamene dobe. Čeprav so strokovnjaki računali s tem, da bo prišlo do kakih najdb, so bili vendar prese- nečeni nad odkritjem iz dobe pred približno šest tisoč leti. Doslej so na 1250 kv. m. našli ostanke 41 koč trapezoidne oblike, ki so bile zgrajene tako, da niso bile izpostavljene vetru. Našli so tudi 33 skulptur človeških obrazov v na- * v PROCES PROTI WIDMANNU V STUTTGARTU Umobolni niso pripadali k species homo sapiens» Strašno trpljenje žrtev pri Vr!6 Zanjo' Jkuš-^KA (od 21.5. do 22.6.) Poglej.:)1®, •'-e v teku jutra rešiti ne-nfiiW Se nerešena vprašanja. Ne- Cpredlop- jod 23.6. dc 22.7.) Preden kbU n te za važen nakup, še en-'Mitp vsem dobro premislite. Po- I.pi, večer zabavi. )č se (od..23.7. do 22.8.) Zahvalju-% »voji intuiciji, boste uspešno anie p'1 neko nevarno nasproto-e^orite vse, da bi rešili za- ta 23.8 do 22.9.) Pre adi 6 več zanimivih ponudb pa prijetno vabilo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) S tem da boste okrepili svoj ugled, si boste utrdili tudi položaj. Otresite se neodločnosti. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vselej dobro premislite, preden se za nekaj navdušite. Doživeli boste zelo srečne trenutke. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) S svojim posegom boste odpravili dolgotrajen nesporazum med delovnimi kolegi. Uveljavili se boste. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne sprejemajte nonenih obveznosti, ki vam ne pripadajo. S svojo nepopustljivostjo utegnete zapraviti prijateljstvo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V teku jutra boste naleteli na nekatere manjše nevšečnosti. Odlično razumevanje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Današnji dan bo ugoden za razna srečanja in razgovore. Ne podcenjujte dobre volje nekega družinskega člana. lllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllimillllllll||||linilM||||||||||||||||||||IIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIl|||||||||||||||||H|||||||||||||||||||||||||||v|||||||i||||||||||||||||||iMi||||||||||||||||||||||||||||||||i|||||||||||||||||||||||||||0 PRED DNEVI JE MINILO 22 LET OD NAPADA NA HIROŠIMO Do kod smo prišli pri zaščiti človeka pred atomskimi žarki Rezultati ameriških poskusov in analiz - Kaj pravijo sovjetski znanstveniki o svojih izkušnjah - Tudi majhna doza je lahko usodna Pred desetimi dnevi je minilo 22 let, odkar so Američani «od-vrgli» atomsko bombo na japonsko mesto Nagasaki. Tri dni prej so enako bombo odvrgli na japonsko mesto Hirošima, ki je postalo simbol, žalosten simbol nečloveške nove dobe. S tema dvema bombnima napadoma so A-meričani «in vivon preizkusili najstrahotnejše orožje — atomsko bombo. Vso povojno dobo so skupine ameriških in japonskih strokovnjakov proučevale biološke in druge posledice tega atomskega napada in ugotovile, kakšne vse deformacije atomsko Žarčenje povzroči na prizadetem človeku in na njegovih morebitnih potomcih. Gre za ugotovitve na okoli 100 tisoč ljudeh, ki so jih atomski žarki sicer zajeli vendar ne umorili. Ko je ameriški biološki zavod izdal poročilo o tem 20-let-nem delu, je sovjetski zdravnik Gorizontov, član sovjetske akademije znanosti in rektor biofizič-nega zavoda na ministrstvu za zdravstvo te podatke takole komentiral. «Za znanstvenike je važno vedeti, v kakšnih pogojih in v kolikšnih dozah jonizirajoča žarčenja postanejo živemu organizmu nevarna. Vedeti je treba, da so nekatera mnenja o tem problemu zelo daleč od resnice. Je res, da premočno žarčenje more organizem uničiti, toda pravtako more umoriti človeka tudi prevelika količina navadne kuhinjske soli. Ce vemo, da smo bili izpostavljeni atomskemu žarčenju, še ne pomeni nič. Da bi mogli presoditi posledice, moramo poznati vir tega žarčenja, njegovo intenzivnost in tudi trajanje. Se posebno nevarna so roentgenska žarčenja, žarki gama, snopi nevtronov in tudi druge vrste jonizira-Jočih žarčenj. Sicer pa so hujše oblike bolezni, ki jih povzročijo žarčenja, skrajno redke. V večini primerov gre za posledice incidentov. V celoti so ameriški, francoski in jugoslovanski strokovnjaki opisali kakih 50 takšnih primerov. V SZ je bilo teh primerov zelo malo in so bili prikazani na nekem simpoziju v Ženevi leta 1906. Zato ne moremo trditi še o posledicah žarčenj za daljše obdobje.« »Trpljenje, ki je prizadelo japonsko ljudstvo po krivdi ameriške vlade in ameriških vojaških voditeljev, Je prva tovrstna izkušnja, vendar pa strokovnjaki ne smejo zanemariti rezultatov tega žalostnega poskusa. Zdravstvo mora povečati svoje izkušnje, kajti korist, ki jo bo človeštvo imelo od radioaktivnih elementov v mirni dobi, je že danes neprimerno večja od škode, ki so jo atomski elementi doslej povzročili.« «Prvič v zgodovini Je ameriška akademija napravila obračun za dokaj dolgo obdobje. Zato je del teh podatkov brez dvoma nov, pa čeprav predstavljajo nekateri podatki za nas presenečenje.« In kaj zdravniki in biologi vedo o posledicah žarčenja? — je sledilo vprašanje. «Ve se, da je njihov patogeni učinek odvisen od količine žarkov ter površine, ki jo je žarčenje zajelo. Ce celotna količina žarčenja ne preseže 25 roentge-nov, ni nikakršnih posledic. Količina od 25 do 50 roentgenov ima za posledico spremembe krvi, vendar pa prizadeta oseba še ne čuti neposrednih posledic. Količina 100 roentgenov pa predstavlja že kritično raven, vendar pa morejo njene posledice izgini-niti same od sebe in brez posledic. Ko pa pridemo do žarčenja s silo od 200 do 250 roentgenov, so njihove posledice hujše in tra- jajo nekaj mesecev. Dvakrat večja količina žarkov pa pripelje človeka na prag smrti, pa čeprav v načelu, teoretično torej še ni izključena ozdravitev. «Tudi kadar uspe premagati akutno obliko bolezni, ki so jo povzročila žarčenja, organizem še nadalje čuti ustrezne posledice, ki pospešijo staranje. V letih med 1950 in 1960 je od 100 tisoč ljudi, ki so bili 1400 metrov od središča eksplozije v Hirošimi in Nagasakiju, vsako leto umrlo v povprečju 17 oseb več kot Je znašala povprečna smrtnost na Japonskem.« «Poleg tega more organizem čutiti hujše posledice tudi dolgo V Sopotu na Poljskem se vrši «Baltiški Sanremo» VARŠAVA, 18. — Včeraj se je v Sopotu, mestecu na obali Baltika, začel sedmi mednarodni festival popevk. Mestecu na Baltiku so v zvezi s temi mednarodnimi prireditvami tudi vzdeli ime «baltiški Sanremo*. Pravzaprav pa se vsa ta prireditev lahko res označi kot baltiški Sanremo, ker ima do neke meje vlogo, ki jo ima Sanremo s svojim festivalom za Sredozemlje. Festival popevk v poljskem mestu Sopot ima namen, prikazati, kaj se je v letu dni na področju popevkarstva rodilo na Poljskem in tudi v drugih deželah. Kaže, da je ta festival zavzel veliko večji obseg, kot ga ima festival v Samemu, ki je do pred nekaj leti bil izključno domača, italijanska prireditev in je šele v zadnjih dveh letih «prestopU meje*. Na festivalu v Sopotu, ki se je začel sinoči, bodo v letošnji prireditvi nastopili pevci in avtorji kar iz 26 držav, ki posredno zastopajo kar štiri celine. Prireditev posredujejo gledalcem po televiziji, seveda v odkviru Inter-vizije, medtem ko bodo razne zahodne TV družbe in mreže povzele in oddajale le krajše odlomke s te zares velike mednarodne prireditve. Festival se bo zaključil v nedeljo zvečer. Žirija, ki jo sestavljajo predstavniki nekaterih najbolj znanih diskografskih založb, bo dodelila tveliko nagrado Sopot 1967», neka druga žirija, to se pravi glavna ocenjevalna komisija pa bo nagradila najlepšo poljsko in najlepšo tujo popevko ter najboljšega domačega ter najboljšega tujega pevca, odnosno pevko. To razsodišče sestavlja kar 33 članov, in sicer najvidnejših predstavnikov lahke glasbe v svetovnem merilu, ter novinarjev in kritikov, ki jim je glavna stroka prav lahka glasba. Od pevcev in pevk, ki pojejo v italijanščini, bodo na festivalu nastopili verjetno trije. Zagotovo bo pela švicarska pevka Caterina Valente, ki pa bo nastopila izven tekmovanja. Italijansko lahko glasbo pa bosta zastopala Jenny Luna in Tom/ Dallara. za katerega pa še ni gotovo, če bo sploh na stopil. let pozneje, mislim pri tem na raka, sarkom, leukozo, kronično anemijo, zmanjšano življenskost zarodka in tudi posledice na potomcih.« Kaj delate v obrambo proti žarčenju pri vašem zavodu? «Znanost je pridobila velike izkušnje pri poskusih na poskusnih živalih, kajti ugotovila in določila je točne doze žarčenj. Pri biofizičnem vodu smo izvršili vrsto poskusov na psih. Najprej smo Jih podvrgli žarkom gama ter snopom nevtronov, ki so reproducirali atomske eksplozije. Nato smo jih zdravili ter nadaljnjih osem let podrobno proučevali. Predvsem smo ugotovili, da more biti razmeroma preprosta terapija zelo učinkovita tudi v primerih, ko gre za smrtne doze. Pravočasno prosredovanje antibiotikov, pomirjevalnih sredstev in vitaminov C-l, P-l, B-l, in B-6, ki smo ga izpopolnili z ustreznimi transfuzijami krvi, je omogočilo povečati možnosti rešitve poskusne živali za 40 do 50 odst. Nadalje je bilo ugotovljeno, da se morejo poskusne živali, potem ko so bile podvržene žarčenju, zdeti zdrave, vendar pa se v njihovih organih krijejo določene okvare. Osem let po obsevanju z omenjenimi žarki so se opazile motnje v delovanju nadledvičnih žlez. To smo ugotovili pri 12 od 15 psov. Te motnje pa imajo za posledico, da je organizem v splošnem manj odporen.« Kateri način zdravljenja se zdi sedaj najbolj učinkovit? «Poskusi na živalih so dokazali, da se odpor proti smrtnim dozam močno poveča tudi če se zavaruje le neznaten del hrbteničnega mozga ali kakega drugega hematogenega organa. Kak strokovnjak predlaga, da bi bilo potrebno vzeti iz organizma tistega, ki je v nevarnosti, da ga zajamejo žarčenja, manjšo količino celic hrbteničnega mozga in jo hraniti za vsak primer. Sodobna tehnika to že omogoča. «Presajanje kosov tkiva in posameznih organov so že stare sanje, ki pa se še ne morejo u-resničiti. Kljub temu v živalih, ki smo jih podvrgli žarčenju, se odpor proti tujim, prisajenim delom tkiva zmanjša. Z odkritjem tega pojava se je odprla nova faza v obrambi proti žarčenjem: izhaja namreč domneva, da se poskusne živali, ki smo jih podvrgli smrtnim dozam žarkom, morejo rešiti s presadom hrbteničnega mozga neke druge živali. Pri miših n. pr. smo poskusili presajanje ne le hrbteničnega mozga neprizadetih miši, pač pa tudi podgan.« «Posebne okoliščine so vsilile tovrstno metodo tudi pri človeku. Gre za primer šestih jugoslovanskih atomistov, ki jih je zajel močan, smrten snop žarkov in od katerih so v Franciji rešili kar pet.« ((Uspeh je več kot jasen. Čeprav še ne moremo računati s tem, da se btmo nekoč mogli zavarovati pred žarčenjem na tako enostaven način kot se zavarujemo proti kozam z enostavno cepitvijo, se v mnogih laboratorijih, ki iščejo nova obrambna sredstva, posebna pozornost se posveča nekaterim kemičnim sestavinam, ki jih vnesemo v organizem, ki ga nameravamo obsevati in ki dokaj učinkovito varujejo organizem.« «Prvo tovrstno kemično sestavino so že leta 1949. odkrili v Belgiji. V poznejših letih so odkrili nešteto, na tisoče teh sredstev. Resnici na ljubo so 90 odst. teh sredstev že izločili, toda možnosti, ki jih daje glede tega zdravstvo, se sproti veča. Tako je n. pr. sovjetsko sredstvo «a-migdalin« omogočilo rešiti neko poskusno žival, ki je bila podvržena trikratni dozi žarčenj, ki bi sicer žival umorile.« In so doze žarčenj pod sto roentgenov vendarle nevarne? »Podaljšano žarčenje, pa čeprav v manjših, neznatnih dozah more povzročiti rakasta obolenja. Ko so odkrili roentgenske žarke, ni nihče pomislil na njihovo nevarnost. In mnogi roent-genologi so v prvi dobi uporabljanja tega pripomočka, umrli od raka. Poznamo več sto takšnih primerov, ki so bili strokovno obdelani.* »Poznamo tudi opise rakastih obolenj, ki jih je povzročilo kopičenje večjih količin radia v kosteh in uranovega prahu v pljučih. Gre za dobo, ko so skušali z radioaktivnimi sestavinami zdraviti sifilido, tuberkulozo in shizofrenijo. V isti dobi so dobili kostne tumore ljudje, ki so izdelovali ure s fosforescentnimi kazalci odnosno številčicami, ki so vsebovale snov radiotori.« «Pri moskovskem zavodu so podrobno proučevali te bolezni in njihov nastanek na podganah, zajcih in psih. Ugotovljen je bil odnos med dozo žarčenj in nastankom bolezni. Kar zadeva leu-koze, je težko reči, kako majhne doze že povzročijo bolezen.« »Sicer pa je biofizika mlada in čeprav je doslej dosegla velike rezultate, vemo še zelo malo o bioloških posledicah jonizirajo-čih žarčenj. Raziskave o tem, kdaj imajo žarčenja pozitiven u-činek, pa so še v daljni bodočnosti.« Češkoslovaška kinematografija je zelo plodna PRAGA, 18. — »Sled vodi k A-54* je naslov češkoslovaškega dokumentarnega filma, ki ga je režiral Rudolf Krejčik in ki so ga prvič predvajali v filmskem klubu v Pragi. Kot vidimo že iz naslova, gre za vohunski film, ki prikazuje dejavnost nemškega vohuna Paula Thummla, ki je med zadnjo vojno igral tdvojno vlogo*, to se pravi, da je bil kot nemški vohun povezan tudi s češkoslovaškim odporom in zbiral podatke tudi za Čehe. Film temelji na dokumentih in-formativne službe predvojnega češkoslovaškega obrambnega ministrstva. Dokumentarni film prikazuje, kako je vohun Paul Thum-mel, ki je imel siglo «A-54», stopil v stik s češkoslovaško vohunsko službo že leta 1939 in ji posredoval številne pomembne načrte, ki jih je nacistična Nemčija imela najprej s Češkoslovaško, nato pa v zvezi z nadaljevanjem druge svetovne vojne. Isti film prikazuje tudi vlogo, ki so jo češkoslovaške odporniške skupine imele v nekaterih državah zahodne Evrope ter, seveda, nekatere doslej še nepojasnjene dogodke iz češkoslovaškega odporništva. Ko že govorimo o češkoslovaški kinematografiji, bomo povedali, da je ta zelo aktivna in da imajo trenutno v češkoslovaških filmskih študiih v delu kar 5 filmov. Režiser Jiri Menzel, režiser filma «Strogo nadzorovani vlaki*, snema film Muhasto poletje*, za katerega je scenarij napisal V. Ny-vlt. Gre za scenarij, ki se opira na roman Vladislava Vancure in opisuje neki dogodek med obema vojnama. Režiser Jiri Hanibal, katerega film «Ded, Kilijan in jaz* je bil v Benetkah nagrajen z zlatim levom v tekmovanju filmov za mladino, pripravlja nov film, ki bo nosil naslov Mala poletna romanca*. Gre za zgodbo pubertetnika in njegovih prvih ljubezenskih prigod. Roman obravnava dve zgodbi pisatelja V. Cvrteka, ki ju je režiser Hanibal predelal za film ob pomoči češkega pisatelja Hofmana. Glavno žensko vlogo bo i-prala mlada in veliko obetajoča češka filmska umetnica Andreja Cundernikova. Režiser Hanibal se bo v tem filmu preizkusil v tem, da bo vse ostale vloge poveril nepoklicnim igralcem. Češki režiser Borivoj Zeman se je vrnil k tistemu žanru, ki mu je nekoč prinesel veliko uspehov, to se pravi k pravljici. Njegov novi film bo «Strahotno žalostna princesa*. Za razliko od njegovega prejšnjega filma tOhola princesa* bo novi film imel tudi nekoliko ironični navdih. Režiser František Vlacij se je uveljavil s svojim filmom Marketa Lazarova*, ki ga je posnel po istoimenskem romanu Vladislava Vancure. Kaže, da hoče ostati zvest svoji temi. to je zgodovinskemu filmu. Sedaj dela film »Do lina čebel* po sinopsisu Vladimirja Kornerja in obravnava temo iz 13. stoletja. Ozadje filma so na sprotja dveh plemičev, vendar pa Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slov. pesmi - 11.50 Lahka glasba - 12.10 Alpska jezera: »Lugansko jezero* - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Semenj plošče - 14.45 Wilma Goich in Claudio Villa - 15.00 Glasbena oddaja za mladino - 16.00 Avtoradio - 16.20 V tričetrtinskem taktu - 16.30 Prežihov Voranc: »Solzice* 16.45 Glasovi in zvoki -17.20 Melodični orkestri - 17.50 Ne vse, toda o vsem - 18.00 Štajerske ljudske pesmi - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 V svetu jazza - 19.00 Počitniška srečanja - 19.15 Pianist Errol Garner - 19.30 Zabavni ansambli - 20.00 Športna tribuna - 20.30 Teden v Italiji -20.45 Ansambel A. Verchurna - 21.00 A. Marodič: «Lažni begunec* - 21.25 Vaški ansambli - 22.15 Tajčevič: Sedem balkanskih plesov, Pahor: Istrijanka - 22.45 Za konec tedna. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 16.30, 20.15 - Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.15 Plošče - 10.00 Pod senčnikom - 10.45 Celentanov klan - 11.15 Popevke - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.05 Glasba po željah - 14.15 Plošče Saar • 14.40 Za prijetno razpoloženje - 15.00 Popevke v soboto - 16.00 Mali koncert lahke glasbe - 16.45 Pojeta S. Mancini in N. Arsova - 17.00 Razigrani ritmi - 17.15 Izbrali ste - 18.35 Program za mladino - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Poje C. Franco is - 23.15 in 23.35 Plesna glasba. SOBOTA, 19. AVGUSTA 1967 Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Italijanske plošče - 10.05 in 11.05 Ure glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.50 Sobotne radijske kronike - 14.50 Glasbeno govorni spored - 15.10 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino - 17.15 Izžrebanje loterije - 17.27 Baritonist Mariano Stabile - 18.05 Znanstvena oddaja - 18.15 Lahka glasba - 19.30 Luna park - 20.20 Oddajali smo - 22.2a Ital. skladatelji. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album - 10.35 Glasbeno-govorni spored 11.42 Pesmi desetletja - 12.45 Tednik za turiste - 13.00 Juliette Greco - 14.00 Juke-box - 14.45 Glasbeni kotiček -15.15 Dirigent C. M. Giulini - 16.00 Pesmi z neapeljskega festivala -16.38 S transistorjem na peščini -17.40 Plošče za najmaljše - 20.00 Jazzovski koncert - 21.00 Plesna glasba. III. program 10.00 Bachova kantata št. 208 -10.35 Spohrove variacije - 11.00 Znameniti izvajalci - 12.20 Ives, sinfonija št. 2 - 13.00 Rimski-Kor-zakov - 14.30 Kvartet Montecene-ri - 15.15 Iz Debussyjevih preludijev - 15.30 Verdijeva opera Atila - 17.15 Mozartova serenata K 100 - 18.10 Kodaly, sonata št. 4 - 19.30 Izredna lahka glasba - 18.45 Gledališče in film - 19.15 Vsako-večerni koncert - 20.00 Simf. koncert - 22.30 Saundersov »Gimlet*. Slovenija 7.00. 9.00, 11.00, 14.00. 16.00 In 20.30 - Poročila - 8.06 Telesna film prikazuje konflikt med verskim fanatizmom in normalnim človeškim življenjem. Šesti film, ki ga češkoslovaška kinematografija sedaj pripravlja odnosno snema, je film, ki ga režiser Jiri Krajčik snema po romanu tPension za neporočene*, tore} po delu irskega dramaturga 0'Ca-seya. V tem filmu bodo glavne vloge igrali Iva Janzurova, Jožef Abrham in Jiri Hrzan. IIIIIIIIIIIIIJIIItlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIfllllll Hochhuthovi «Yojaki» ponovno v cenzuri LONDON, 18. — Sir Laurence Olivier je predložil angleški cenzuri skrajšano verzijo nove drame Rolfa Hochhutha »Vojaki*. Kakor smo ob času poročali, je to odrsko delo zelo polemičnega nemškega pisatelja dvignilo veliko prahu, podobno kot njegov «Namestnik». Vtem ko je Hochhuth v *Namest-niku* v precejšnji meri na osnovi dokumentov označil papeža Pija XII. kot človeka, ki se ni zavzel za Jude v drugi svetovni vojni, tako sedaj v svojih tVojakih*, ožigosa nekatere vojaške in civilne veljake Velike Britanije za številne nepotrebne smrti v času druge svetovne vojne. Predvsem je tu tarča njegovega napada pokojni premier Velike Britanije Winston Churchill, kateremu očita nepremišljenost za bombni napad na nemško mesto Dresden, kjer je umrlo okoli 200.090 nemških civilistov, ter smrt predsednika poljske vlade v begunstvu generala Silcorskega, ki je na čuden način umrl, ko se je letalo, ki je letelo iz Afrike proti Londonu, zrušilo v Gibraltarski ožini. Ko so sir Latvrence Olivier in njegovi sodelavci hoteli to delo prikazati v glavnem londonskem gledališču nNaitonal Teatre*, se jš umetniško vodstvo gledališča uprlo, češ da gre za žalitev spomina velikega Churchilla. Edino Law-rence Olivier in njegov pomočnik Tynan sta bila za to, da se delo more predvajati. 3pto je Olivier sklenil, da bo delo postavil na o-der v kakem drugem gledališču, hkrati pa je bil pripravljen, na nasvet svojega tovariša Tynana, sprejeti pripombe glavnega cenzorja, da je treba vsaj nekatere pasuse omiliti, seveda, če na to pristane avtor. Tynan je sedaj v zvezi s tem rekel, da je Rolf Hochhuth prist"t na nekatere spremembe in tu 'i na skrajšanje dela, ki bi sicer trajalo več kot šest ur. vendar pa je zahteval, da naj lik Winstona Churchilla ostane takšen, kot ga je v delu prikazal. Sicer pa je Tynan mnenja, da je lik Winstona Churchilla v tem delu prikazan z vsemi častmi in odlikami, ki ga dejansko kažejo kot velikega človeka, pa čeprav je napravil tudi kako napako ir bil včasih tudi «nujno krut*, saj so «u imenu humanosti* pogosto potrebne odločitve, ki se nekaterim zdijo nečloveške. Kakor smo rekli, je sir Olivier predložil sedaj »popravljeno» delo v cenzuro. Odgovor se pričakuje za prihodnji teden. vzgoja - 8.50 Oddaja za žene • 9.05 Glasbena matineja - M. Kru-se M. šušmel: Zgodba o kakadu-ju - 10.15 Skladbe za mladino - 10.30 Revija zabavnih ansamblov - 11.15 S poti po Mediteranu - 12.00 Turistični napotki - 12.20 Narodni in domači napevi - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Plesni ritmi - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Operetni zvoki 14.30 Priporočajo vam 15.05 Od melodije do melodije - 16 40 »Valpurgina noč* - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Gremo v kino - 18.35 Igramo beat! 19.00 Aktualnosti doma in v svetu - 19.15 Godci in pevci - 19.50 S knjižnega trga - 20.05 Glasbene razglednice 21.00 Lahko noč, otroci! 21.10 Izbrali smo vam - 21.30 C. Aveline: »Razrešitev uganke* 22.15 Pokaži kaj znaš! 23.10 Oddaja za naše izseljence - 24.05 Zaplešite z nami. Ital. televizija 18.00 Program za najmlajše -19.35 Izžrebanje loterije - 19.55 Šport in italijanske kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 »Eccetera, eccete-ra . . .» z Ginom Bramierijem in Mariso Del Frate 22.00 Lahka atletika: Italija - ZDA - Španija - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Film »Tabu* - 22.45 Detektivka «L’innamo-rato della signora Maigret*. Jug. televizijo 19.00 Vsako soboto - 19.15 Mladinska igra . 20.15 Sprehod skoal čas - 20.40 Obzornik - 21.00 in 24.50 TV dnevnik - 21.38 Festival zabavnih melodij, posnetek is Sopota - 34.00 Golo mesto, serijski tUm. Danes, SOBOTA, 19. avgusta Vreme danes: najviSJa temperatu. ra 30.6, najnižja 22.9, ob 19. uri 28.4, zračni tlak 1015.9 stanoviten, vlaga 43 odst., veter 18 km severovzhodnik, nebo Jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morji 23.4 stopinje Tržaški dnevnik Ljudevit Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 20.08. Dolžina dneva 13.59. Luna vzide ob 20.20 in zatone ob 4 54. Jutri. NEDELJA, 20 avgust« Samuel POMANJKANJE DENARJA OMEJUJE GRADNJO IN ŠIRJENJE CEST Občinski tehnični urad gradi nekaj važnih cest v predmestju Največja dela so na področju Rocola, ki bo z dograditvijo Ul. S. Pa-sguale neposredno povezan s Sv. Alojzijem - Razširitev Furlanske ceste Občinske ceste in mestne ulice so glavni predmet vprašanj občinskih svetovalcev odborniku za javna dela Mocchiju. To Je tudi razumljivo. saj se lahko vsak občan sam prepriča, da so postale ceste in mestne ulice pretesne, da bi lahko vzdržale naraščajoči avtomobilski promet. Poleg tega pa mora občina skrbeti tudi za nove ceste, ki jih je treba graditi zlasti v predmestjih, kamor se mesto širi z novimi gradnjami. Občinski oddelek za Javna dela ima kljub težavam zaradi pomanjkanja denarnih sredstev v teku precej cestnih del, zlasti gradnjo tako imenovanih cest velikega prometa, kakor tudi ureditev novih prometnih žil. Ta dela v zadnjih časih postopno dobro napredujejo in bodo nekatere nove ceste znatno olajšale mestni promet. Tako so bila končana deia tretjega obroka ceste na Elizejskih poljanah, ki je že odprt prometu. Prav tako je bil že razširjen drugi del tretjega obroka razširitve Furlanske ceste. Na Elizejskih poljanah bodo kmalu položili zadnjo plast asfalta, in sicer takoj nato, ko se bo novo cestišče dokončno usedlo. Sedaj pa občinski tehnični urad že pripravlja vse potrebno za nadaljevanje gradnje ceste od Elizejskih poljan proti Skednju. Dela na Furlanski cesti, na drugem delu tretjega obroka, ki so se za sedaj ustavila pri Jugoslovanskem konzulatu, pa gredo h koncu. Dela za širjenje te ceste, ki se s težavo odvijajo zlasti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, so zahtevala precejšnje napore od občine zlasti glede razlastitev in ureditev raznih zidov in podobno. Medtem ko se pričakuje, da bodo tudi na tem deiu ceste položili zadnjo asfaltno plast, so uradi tehničnega oddelka že ■a-čeli s postopkom, da bi občina dobila na razpolago del zemljišča državne vile, v kateri ima sedež jugoslovanski konzulat, za nadaljevanje del. Kot je znano, načrt za Furlansko cesto predvideva razširitev ceste do svetilnika. Razširitev tega dela Furlanske ceste je zelo nujna, saj vozijo do njej avtobusi in se odvija velik avtomobilski promet. Na drugem koncu mesta, v Ro-colu, pa občina gradi novo cesto, ki je v do sedaj dograjenem delu dobila ime Ul. S. Pasquale. Ta cesta bo povezovala področje Rocoia z Ulico Revoltella in z zgornjim delom Ulice delTEremo, tako da bosta z njo povezana Rocol in Sv. Alojz, in sicer 'i^artfOčji, ki sta bili v zadnjih letlt| močno urbanizirani. Doslej sta bila-zgrajena že prva dva obroka Ulice S. Pasquale. Tretji obrok, ki bo povezoval dva že dograjena, pa ga sedaj gradi podjetje Giacomelli. Dela na tem odseku so precej zahtevna, ker je bilo treba izkopati mnogo materiala ob obronku hriba ter sezidati velike oporne zidove. Ko bo ta cesta dograjena, bo močno razbremenila promet, ki sedaj teži na Ulico Mar-chesetti in Ulico Fameto. Dela za ureditev tretjega obroka Ulice S. Pasquale so se začela marca meseca lani in se bodo končala prihodnjega februarja. Občina je za ta dela predvidevala 100 milijonov izdatka, podjetje pa je na dražbi prevzelo dela za 86 milijonov lir. Sedaj so v teku tudi dela za razširitev Ulice Costalunga, ki zanimajo odsek od bolnišnice pri Magdaleni do novih hiš zavoda IACP, kjer zidajo 68 novih stanovanj. Nadaljnja dela na tej ulld so najtesneje povezana z načrtom o razširitvi pokopališča pri Sv. Ani, ko bodo ulico pomaknili v hrib in se bo končala v Ulici Zugnano, drugi krak pa se bo zaključil na Trgu Valmaura. Sedanja dela opravlja podjetje Zurettl, ki bo cesto razširilo na sedem metrov, medtem ko Vpisovanje gojencev(-k) v Slovenski dijaški dom v Trstu Vpisovanje v imenovani zavod se izvršuje v mesecih avgustu in septembru vsak dan do 1(1. do 13. ure v Ulici Gin-nastica 73 in Čampo S. Lui-gi 11 (avtobus 25-26) ali pri Dijaški matici v Ul. Geppa 9/II (SKGZ) in to do popolne zasedbe razpoložljivih mest tako na fantovskem kot dekliškem oddelku zavoda. V zavod se sprejemajo dijaki in dijakinje vseh slovenskih srednjih šol, ne da bi se pri tem delale kakršnekoli razlike, vedno z namenom, da se bodo gojenci v zavodu učili in izpolnjevali druge dolžnosti do šole ter se vzgajali za poklic in življenje. Zavod svojih gojencev ne ovira pri izpolnjevanju verskih dolžnosti ob nedeljah in praznikih, zato obsojamo vsako zlohotno pisanje katerihkoli listov in revij ki bi radi z raznimi neresničnimi namigovanji zavodu škodili in vpisovanje vani preprečevali. Letošnje šolsko leto in velik neuspeh po šolah (nekateri dijaki imajo kar po pet popravnih izpitov) mora starše prepričati, da bi šolski uspeh lahko bil mnogo boljši, če bi svoje otroke, ki imajo daleč od šole, zaupali dijaškemu domu in jim na tak način pustili za študij ves čas, ki ga zamudijo na poti v šolo in iz šole domov. S tem bi otroke dostikrat obvarovali tudi vsega slabega, kar jih lahko doleti na cesti, ulici, v čakalnicah in prevoznih sredstvih, in bili bi bolj brez skrbi, ker bi vedeli, kje so. Za otrokov nemoten študij in delo je neogibno potreben povezan In vnaprej določen čas, kar je lahko samo v zavo, du, kakršen je Dijaški dom. Zato, dragi starši, pohitite in vpišite svoje otroke čimprej v imenovani zavod; ne odlagajte na zadnje dneve, da ne bo prepozno, kajti več ko 80 jih ne moremo sprejti! RAVNATELJSTVO je bila sedaj na nekaterih točkah široka komaj 1,80 m. Tudi ob tej cesti morajo graditi podporne zidove, kanalizacijske priključke ter postaviti novo napeljavo vode, luči in plina. Za ta dela Je občina določila 70 milijonov lir, na dražbi pa so bila oddana za 59,5 milijona lir. Podjetje Je začelo delati novemma lani in bo zaključilo svoje delo do konca prihodnjega septembra. Tudi Lonjerska cesta je neprimerna za tako velik avtomobilski promet in jo je treba čimprej razširiti. Za sedaj pa je občina razširila najbolj nevaren del med železniškim podvozom in hišno številko 220, kjer je bilo mnogo ozkih in nevarnih ovinkov. V nekaterih krajih cesta ni širša več kot štiri metre, čeprav po njej vozi avtobus. Tudi ta dela bo občina opravila v obro- kih. Prvi obrok je že skoraj dograjen in se nanaša prav na omenjeni nevaren odsek. Dela opravlja podjetje Mari in Mazzaroli in bodo stala 9,5 milijona lir. Ta prvi obrok, ki meri v dolžini 160 metrov, bo končan konec septembra. S Cesta, ki pelje z državne ceste pri hotelu «Obelisco» v kamping in dalje na Konkonel je zelo ozka in ima mnogo ovinkov. Zato je župan izdal odlok o prepovedi ustavljanja avtomobilov na obeh straneh, na odseku od državne ceste do kam-pinga. C Občina sporoča, da bo občinska knjižnica na Trgu Hortis štev. 4 odpita za javnost od 21. avgusta dalje s sledečim umikom: od 8.30 do 13 30 in od 17. ure do 19.30. PO OBJAVI V URADNEM LISTU Pravila za šolske gradnje v okviru petletnega načrta Zakon predvideva, da bodo vsi stroški za gradnjo novih šol v breme države Uradni list od 8. avgusta letos objavlja zakon štev. 641 od 28. julija 1967, ki določa nova pravila za izvedbo petletnih načrtov za gradnjo šolskih poslopij. Zakon hkrati dopolnjuje dosedanje državne posege za uresničitev razvojnega načrta šolskih gradenj. Razumljivo je, da je načrtni razvoj šolstva pogojen sedanjemu pomanjkanju šolskih prostorov, vsklajevanju šolske imovine, razvoju šolstva in kakovostnemu izboljšanju šolskih gradenj v o:'.nosu s potrebami sodobnega in funkcionalnega šolskega ustroja. Te pogoje upoštevajo nova zakonska pravila, ki predvidevajo za celotno rešitev vprašanja petletne načrte. Nov zakon ne preklicuje pravil, ki obvezujejo krajevne uprave, zlasti občine in pokrajine, da iz svojih sredstev poskrbijo za šolske gradnje. Kljub temu pa prvi petletni načrt predvideva, da bodo vse šol- ItlltlllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIHIlIllIlllllllIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUlinillflllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllMIIIHIIIIIIIMIIIIIIimHII PO PODATKIH IZ OSNUTKA ZA PETLETNI GOSPODARSKO SOCIALNI NAČRT Strokovnjaki cenijo na 5.245,5 milijarde lir deželni dohodek v razdobju od 1965 do 1970 Predvidevajo, da bo gospodarstvo v Furlaniji-Julijski krajini hitreje napredovalo kakor v ostalih predelih Italije Iz osnutka za petletni gospodar- -sko-socialni načrt, ki so ga deželni strokovnjaki pravkar izročili od-borništvu za načrtovanje in o katerem se bosta morala izreči še deželni odbor in deželni svet, povzemamo, da predvidevajo gospodarski strokovnjaki, da se bo vrednost kmetijskih pridelkov in proizvodov v naši deželi od 1965 do 1970 povečala s 66,5 na 74,8 milijarde lir. To pomeni, da se bo vrednost kmetijske proizvodnje predvidoma večala povprečno za 2,4 odst. na leto, in to po cenah pridelkov, ki so veljale za leto 1965 (v resnici, ker bodo cene med tem časom še naraščale, bo odstotek verjetno višji); vrednost industrijske proizvodnje se bo večala v razmerju 8,1 odst. na leto in sicer računajo, da bo narastla s 303,6 milijarde v letu 1965 na 447,5 milijarde; vrednost terciarnih dejavnosti, to je bančnih,, zavarovalnih, trgovinskih storitev, itd., naj bi v omenjenem razdobju narastla v razmerju 4,6 odst. na leto ter prešla z 273,8 na 342,8 milijarde lir; končno bo po mnenju strokovnjakov vrednost storitev Javne uprave na področju dežele Furlanije-Julijske krajine v razdobju 1965 - 1970 narastla za 3,65 odst. na leto ter poskočila s' 104 na 124,4 milijarde lir. Navedeni odstotki so višji od tistih, ki jih predvideva splošen petletni gospodarski načrt za vso državo, in sicer so sestavljavci deželnega razvojnega načrta storili to namenoma, kajti osnovni smoter načrta in deželnega prizadevanja v tej smeri je prav v tem, da bi Furlanija-Julijska krajina postopoma dohitela razvojno raven države, kar bo seveda mogoče doseči le v primeru, če se bo deželno gospodarstvo razvijalo s hitrejšim tempom kakor državno. Postavke, ki smo jih zgoraj navedli, dajo skupaj 747,9 milijarde lir za leto 1965 ter 989,5 milijarde za leto 1970. To je kakor rečeno vrednost proizvodnje pridobitnih področij kmetijstva, industrije, tretjih dejavnosti in javne uprave. Ce k temu dodamo vrednost neposrednih davkov in priliv čistih dohodkov od zunaj, dobimo kosmat, deželni dohodek, ki je znašal 875,3 milijarde v letu 1965 in ki bo dosegel po predvidevanjih gospodarskih opazovalcev 1.173,4 milijarde v letu 1970. Napredek naj bi po njihovem mnenju v petletnem razdobju dosegel v absolutni vrednosti 298,1 milijarde lir, v relativni vrednosti pa 6,10 odst. na leto. Deželni dohodek razdobja petih let bo po vsem tem znašal 5.245,5 milijarde lir. Kako bomo pa uporabili pridobljene milijarde? Po mnenju strokovnjakov, ki so se pri tem zgledovali po smernicah, ki so jih ekonomisti postavili v načrtu za gospodarsko socialni razvoj celotne države, bo od teh sredstev 672,6 milijarde lir šlo za razne naložbe; in sicer bo v tem okviru največ prejela industrija (388,5 milijarde); v «socialne namene« pojde 1.450 milijard ; končno pa bodo zasebniki predvidoma izdali za razno potroš-no blago 3.122,9 milijarde lir. Del naložb zasebne in Javne narave bodo finansirali zasebniki z lastnim prištedenim denarjem: na področju naše dežele štedimo povprečno v večji meri kakor v ostali Italiji, in sicer naj bi v razdobju 1965-1970 zasebniki še naprej spravljali 26,9 odst. razpoložljivega denarja, medtem ko je za področje celotne države predviden odstotek 25 odst. Na podlagi sklepov, ki so bili | to, s katerim sta se peljala Pertan sprejeti na teh sestankih, »e rav-1 in Sain. nateljstvo šole sklenilo, da se u-stanovi poleg dveletnega tečaja za splošne kmetijske strokovnjake tudi dva druga tečaja, na katerih bodo obravnav' specializirane probleme vrtnarstva in sadjarstva. Ustanovljen pa bo tudi koordinirani sedež za sirarstvo v kraju S. Daniele del Friuli. Predpogoji za vpis na tečaje: srednješolska izobrazba, ali pa po dopolnjenem 14. letu starosti u-spešno opravljen sprejemni izpit. Prošnje je t ba poslati na ravnateljstvo šole do 25. septembra. Tisti pa, ki jih bodo poslali do 25. avgusta, bodo uvrščeni v posebno prednostno lestvico za dodelitev štipendij. Odložena premestitev sodnih kanclistov Pristojni organi so pred nekaj dnevi podaljšali za en mesec rok, v katerem bi morali premeščeni kanclisti tržaškega okrajnega sodišča nastopiti službo na novih delovnih mestih. O vprašanju premestitve teh in še nekaterih drugih sodnij skih funkcionarjev smo poročali že pred nekaj dnevi. Ministrski ukrep je povzročil v našem mestu precejšnje negodovanje, ker je že itak število kanclistov, posebno na okrajnem sodišču (kjer deluje na primer oddelek zemljiške knjige) absolutno premajhno. Za preklic ministrskega sklepa se je zavzelo tudi predsedništvo tržaškega prizivnega sodišča. Vmes so posegli tudi tajnik sindikalne organizacije prizadetih dr. Maione, ki je pred dnevi skupno z nekaterimi sindikalnimi delavci obravnaval vprašanje z vladnim komisarjem dr Cappellinijem. To vprašanje, kot smo dejali še ni rešeno. Upati je, da bodo pristojni organi upoštevali stanje na tem področju sodstva, kajti sicer bi utegnile nastopiti velike težave, ki bodo predvsem škodovale koristim občinstva. Deželne pobude na področju kmetijske strokovne izobrazbe Med razne dejavnosti, za katere se deželno odborništvo za kmetijstvo zanima na poseben način, spada brez dvoma vprašanje razvoja raznih pobud, ki so jih številne ustanove sprožile na področju kmetijske strokovne izobrazbe. V preteklih mesecih so bile na odborništvu za kmetijstvo dežele Furlanija-Julijska hrajina številni sestanki, na katerih so razpravljali o vlogi edine kmet ike strokovne šole v deželi, ki deluje danes v kraju Pozzuolo del Friuli. Na splošno je prevladalo mnenje, da bi bilo treba razširiti dejavnost te šole ter ustanoviti koordinirane sedeže te šolske strokovne ustanove v drugih krajih dežele. Na Proseku zavrnili pošiljke bolgarskega in madžarskega mesa Državni živinozdravnic na prose-ški postaji je včeraj zavrnil in odredil, naj ponovno odpremijo v Bolgarijo, od koder je tovor prispel na mejo, dve pošiljki zmrznjene svinjine (skupaj 36.846 kg), zaradi pomanjkljivih sanitarnih žigov. Blago so pripeljali v Italijo s 16 velikimi tovornjaki. Zivinozdravnik je zavrnil tudi pošiljko 7267 kg zmrznjenega govejega mesa madžarskega izvora, ker je bilo ilago pokvarjeno in neuporabno. Tudi ta pošiljka je dospela na mejo s tovornjakom. 60 dni bolnišnice zaradi padca z zida Desetletni šolar Claudlo Gozzi iz Trga Volontari Giuliani e Dalma-ti 10 je včeraj okoli 15. ure brezskrbno hodil po dva metra visokem zidu blizu sesljanskega portiča. Nenadoma mu je spodrsnilo ter je padel na tla. Pri padcu si Je zlomil desno nogo ter dobil razne druge poškodbe. V bolnišnici, kamor so ga pripeljali z nekim zasebnim avtom (spremljal ga je bratranec Bruno Stel iz Ul. Burasane 23/1), re bo moral zdraviti okoli 60 dni. Prijavljen sodišču zaradi vožnje brez šoferskega dovoljenja Predvčerajšnjim je leteči oddelek kvesture prijavil sodnijskl oblasti 32-letnega težaka Emilia Pertana in 27-letnega šoferja Augusta Saina, ki stanujeta na Opčinah. Pertana so prijavili zaradi upravljanja motor-nego vozila brez šoferskega dovoljenja, Saina pa ker je neprevidno zaupal svoj avto osebi, za katero ni vedel, če razpolaga s šoferskim dovoljenjem. Bilo je v zgodnjih jutranjih urah 13. t. m., ko so agenti letečega oddelka ustavili v Ul. F. Severo av- Vdor v stanovanje med odsotnostjo lastnika Predvčerajšnjim je legalni prokurator Giovanni Caselli prijavii letečemu oddelku, da so se neznanci prikradli v njegovo stanovanj? na Trgu Papeža Janeza XXIII ter ga okradli za okoli 300.000 lir. Caselli je šel na dopust 16. julija ter se vrnil domov pred tremi dnevi. V tem času so neznanci odprli s ponarejenim ključem vhodna vrata, se prikradli v stanovanje ter odnesli s seboj večjo količino srebrne posode. Dijak treščil s kolesom v avto Včeraj ob 15.55 so prepeljali na otorinološki oddelek 18-letnega dijaka Giorgia Sci.eichela iz Ul. S. Giovanni 37, ki se je malo prej ponesrečil v bližini Grljana, ko se je peljal s kolesom proti mestu Mladenič se je na nesrečo zaletel v avto, ki je bil parkiran na desni strani ceste. V bolnišnico so ga prepeljali z rešilnim avtom RK. Dežurni zdravnik je ugotovh. da se je pobil po nosu (možni so tudi kostni zlomi) in rami na zgornji ustnici in na zgornjih dles-nih. ske gradnje v breme države, ki jih bo finansirala z denarnimi prispevki, kakor tudi izdatki za razne pritikline, razen stroškov za stavbišča. V tem primeru pa imajo krajevne ustanove možnost, da zahtevajo od države nakup stavbišča, pod pogojem, da vrnejo stroške brez obresti v 25 letnih obrokih. Zakon predvideva, da bo prvi petletni načrt 1967-1971 razdeljen na dva dela, in sicer na dvoletni načrt 1967-1968 in na triletni načrt 1969-1971. Prehodna pravila, ki imajo namen, da omogočijo najhitrejše izvajanje, določajo, da mora biti dvoletni načrt osnovan na osnovi pokrajinskih načrtov za šolske investicije, ki jih morajo predložiti šolska skrbništva, katerim morajo krajevne ustanove predložiti svoje zahteve najkasneje do 7. novembra 1967, odnosno v devetdesetih dneh od dneva vstopa v veljavo zakona. Pokrajinski dvoletni načrt mora biti sestavljen sporazumno s posebno pokrajinsko komisijo, ki jo določa člen 12 zakona. Z namenom, da bi omogočili najbolj skladno in enotno predložitev zahtev krajevnim ustanovam, je ministrstvo za šolstvo pripravilo vzorce za prošnje in nekatere listine, ki morajo biti predložene prošnji. Šolska skrbništva morajo poslati ministrstvu za šolstvo dvoletni načrt 1967-1968 najkasneje do 7. decembra letos. Šolske vesti Nalezljive bolezni od 7. do IB. avgusta Tržaški občinski zdravnik sporoča, da so od 7. do 13. avgusta zabeležili sledeče število primerov nalezljivih bolezni: tifoidna mrzlica 2 (1 izven občine); ošpice 2; norice 8, oslovski kašelj 1, epidemična priušesna slinavka 7, akutni sklepni revmatizem 1 (izven občine); infekcijsko vnetje jeter 10 (1 izven občine); garje 1 (izven občine). Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije in liceja, Je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guar-diella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25 septembra 1967. • * • Vpisovanje za Šolsko leto 1967-6U v Državni trgovski tehnični zavod «Ziga Zois» s slovenskim učnim jezi-kom, Trst, Vrdelska cesta 13-1 je vsak dan od 10. do 12. ure. • • • Šolsko skrbništvo Javlja, da bo vpi. sovanje otrok v prvi razred od 1. do 11. septembra na sedežih didaktičnih ravnateljstev. • * * Šolsko skrbništvo sporoča, da le na oglasnih deskah šolskih nadzor, ništev in didaktičnih ravnateljstev iz. obešena začasna pokrajinska prednostna lestvica nestalnih učiteljev po členu 3. zakona z dne 25 julija 1966. št 574. * * * Havnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Rojan. Ulica Montorsino 8. obvešča, da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9. do 12. ure. Istočasno opozarja prizadete, da se prlčno vsi popravni razredni in zaključni Izpiti dne 1. septembra 1967. ob 8.30, po urniku in razporedu objavljenem na oglasni, deski šole. * * . Šolsko skrbništvo sporoča, da so na uradni deski od 16. do 25 avgusta t.l. v Ulici Duca D’Aosta 4, lestvice s končnim iztdom učiteljskega poseb. nega natečaja za slovenske šole na tržaškem ozemlju. * * * Vpisovanje v osnovno šolo za leto | 1967-68 bo od 1. do 11. septembra tega leta. V prvi razred se vpišejo o. troci, ki so rojeni 1961. leta. Tl morajo predložiti rojstni list vn potrdi, lo o cepljenju. Otroci, ki se bodo vpi. šali v ostale razrede, bodo morali predložiti zadnje šolsko spričevalo. ŠD SOKOL IZ NABREŽINE priredi MEDNARODNI ŽENSKI ODBOJKARSKI TURNIR «1. TROFEJA SOKOL* SPORED: DANES, 19. avgusta ob 18. uri otvoritev in začetek turnirja. Od 21. ure dalje PLES. JUTRI, 20. avgusta ob 9. url nadaljevanje turnirja. Ob 19. uri KONCERT NABRE2INSKE GODBE NA PIHALA. Sledil bo PLES. Igral bo orkester «1 5 LORDS«, Deloval bo dobro založen bife. VSTOP PROSTI! SVET POD SNEŽNIKOM VAS VABI V nedeljo. 20. avgusta, svečana otvoritev LOVSKEGA DOMA nad Koritnicami Dopoldne svečana otvoritev doma, razvitje prapora in proslava obletnice lovske družine — Popoldne ples — Lovske specialitete in pijača — (Iz Knežaka se lahko pripeljete z avtom do doma). Lovska družina Trnovo - II. Bistrica Danes, jutri in v ponedeljek V Zgoniku praznik demokratičnega tiska Tržaška avtonomna federacija KPI sporoča, da bo danes, jutri in v ponedeljek, 21. t.m., v Zgoniku velika manifestacija za demokratični tisk in mn. Praznik se bo pričel danes, ko bo nd 19. do 24. ure igral- zabavni ansambel The Robles. V nedeljo bo na sporedu nastop godbe na pihala »Parma« iz Trebč, zbora «Vesna» iz Križa ter pevcev iz Podlonjerja. Ob 10 uri pa bosta pozdravila prisotne Fernando di Giulio, član n-srednjega vodstva KPI ter občinski svetovalec Franc Gombač. Zvečer ter v ponedeljek od 19. do 24. ure bo igral ansambel The itoolc.s. Delova! bo dobro založen bife. Vstop prost. miiMiimiiiiniiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii OD 1. DO 10. SEPTEMBRA V LJUBLJANI Trinajsti mednarodni sejem vin žganih pijač in sadnih sokov Istočasno bo II. specializirani sejem gostinske in turistične opreme - Razstavili bodo tudi kletarsko in vinogradniško opremo Od 1. do 10. septembra 1967 bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani vinski sejem. Program sejma sestoji iz ocenjevanja vin, žganih pijač in sadnih sokov. Ocenjevanje žganih pijač je bilo od 24.7. do 29.7.1967. Zgane pijače Je ocenjevala mednarodna komisija in podelila 206 medalj z odgovarjajočimi diplomami. Podeljeno je bilo 56 zlatih 133 srebrnih in 17 bronastih medalj, na prejetili 226 vzorcev. Vzorce so poslale Avstralija, Avstrija, Finska, Irska, Italija, DR Nemčija, ZR Nemčija, Poljska, Romunija, Jugoslavija. Po pravilniku o ocenjevanju žganih pijač je bil podeljen «Grand Prix» izdelku irske firme «The Irish Mist Liqueur Co. Ltd.», Tullamore, Irska, za «Irish Mist Liqueur». Po izjavi predsednika komisije dipl. ing. Božidarja Stankoviča, enologa iz Sida, so bile letos vse jugoslovanske žgane pijače kakovostno zelo dobre. Mednarodna komisija za ocenjevanje vin je imela letos 17 člana/. Strokovnjaki so bili iz sledečih držav: Jugoslavija, ZDA, DR Nemčija, ZR Nemčija, Francija, ČSSR, Romunija, Finska, Poljska, Švica. Avstrija. Italija. Predsednik je bil ing. Vojislav Radovanovič, redni profesor Agronomske fakultete v Beogradu. Komisija je podelila na 901 prejetih vzorcev 848 medalj in odgovarjajoče diplome in sicer 405 zlatih, 436 srebrnih in 7 bronastih. Jugoslavija je prejela 104 zlate, 145 srebrnih in 6 bronastih, od skupno 274 poslanih vzorcev. Vzorci so bili iz sledečih držav: Anglija, Argentina, Avstralija, Avstrija, ČSSR, Finska, Franclja, Grčija, Italija, Jugoslavija, ZR Nemčija, DR Nemčija, Nova Zelandija, Romunija, Španija, Švica, ZDA. Ocenjevanje sadnih sokov bo 21. in 22. t.m. Nadalje Je v programu sejma specializirani sejem kletarske in vinogradniške opreme ter 2. specializirani sejem gostinske in turistične opreme. Razstavljalo bo mnogo znanih domačih in tujih podjetij. V okviru letošnjega vinskega sejma prireja organizacijski odbor s pomočjo zvezne gospodarske zbornice in podjetja «Pluto» iz Zagreba posebno strokovno poučno razstavo z naslovom «Sodobno stekleničenje«, s katero bodo na ilustrativen način prikazali sodoben sistem polnjenja, zapiranja in etiketiranja vin, žganih pijač in sadnih sokov. V času sejma, to je 9. septembra bo priredilo Poslovno združenje ho- telskih podjetij s svojo sekcijo barmanov Prvo jugoslovansko tekmovanje v mešanju pijač. Trije prvo plasirani barmani bodo šli z jugoslovanskimi pijačami tekmovat na svetovno prvenstvo IBA (International Barmans Association) začetkom novembra 1967 v Palmo de Mallorco (Španija). Na komercialnem delu sejma bodo sodelovala skoro vsa pomembnejša jugoslovanska podjetja za proizvodnjo vin in žganih pijač. Javna pokušnja nagrajenih vin iz vsega sveta bo od 1. do 10. septembra v spodnjih prostorih dvorane «A». Svečana otvoritev vinskega sel-ma bo 1.9.1967 ob 17. uri. Sejem bo odprt dnevno od 10. do 19. ure-zabaviščni prostor bo odprt dnevno od 10. do 23. ure. Uradni sejemski katalog bo izšel na dan otvoritve z vsemi pravilniki v slovenščini, srbohrvaščini, angleščini, francoščini, nemščini in z vsemi specifikacijami firm in medalj. Padec priletne ženske med prečkanjem ceste Včeraj zjutraj ob 10. uri so sprejeli na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 78-letno Marijo Ameri por. Palumbo iz Ul. Ascoli 3, ki se je malo prej ponesrečila na cestnem prehodu na Trgu Stare mitnice v bližini trgovine Cavalie-ro. Ko je priletna ženska prečkala cesto po prehodu za pešce, je nerodno padla ter se pobila po desnem stegnu. Možne so tudi druge hujše poškodbe. Ce pa bo šlo vse po sreči, bo ozdravela v 10 ali 15 dneh. V splošno bolnišnico, in sicer na ortopedski oddelek, so jo prepeljali z nekim zasebnim avtom. Nezgoda nogometaša med tekmo v Tržiču Včeraj cb 15.40 so sprejeli na ortopedski oddelek 18-letnega dijaka Luciana Carmelija iz Drevoreda E-lizejskih poljan 43. Mladenič se je nesrečil že 10. t. m. na športnem igrišču v Tržiču, kjer se je udeležil neke nogometne tekme, ki Jo je pri edilo športno društvo Ital-cantieri. Pri igri ga je neki igralec nasprotne ekipe po nesreči brcnil v koleno. Sprva se je zdelo, da je poškodba malenkostna, toda pozneje mu je koleno oteklo. V bolnišnico so ga prepeljali z nekim zasebnim avtom. Ce bo šlo vse po sreči bo ozdravil v 15 dneh. Nazionale 16.30 «Voglio sposarie tut-te» Technicolor. Elvis Presley. Excelsior 16.30 «11 caso difficile del commissario Maigret« Eastmancolor Heinz Rhumann, Francoise Prevost. Fentce 16.30 «Tiro a segno per ucci-dere« Technicolor. Stevvart Gran-ger, Karin Dor, Scilla Gabel. Prepovedano mladini pod 14. letom. Edeu 16.00 «Giorgio, svegliati« Crno-beli film. James Mason, Alan Ba. tes. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattaclelo 16.30 «Tom Dollar« Technicolor. Maurice Poli, Giorgia Moll, Erika Blanc. Režija Frank Red. Rltz (Ulica san Krancesco Štev. 10) 16.00 aAvventurieri per una rivol-ta» Technicolor. Jean Seberg, Friedrich Statford. Alabarda 16.30 «Leningrado, la bat. taglia piu lunga« F. Hoeder, Soma Diemann. Fllodrammatico 16.30 «The bounthy killer« T<šfhrth-olpr. Thomas Mllian Ellen Kay,., Moderno. 16.44 «La ragazza del ber-sagliere« Technicolor. A. Blasetti, G. Granata, T. Renis. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristalio 16.00 «La dolce vita« Črno. beli film. Marcello Mastroianni, A-nita Ekberg. Prepovedano mladini pod 16. letom. Capitol 16.30 «1 ragazzl di bandiera g i ali a« Technicolor. Rocky Roberts, Gianni Pettenatl, Marisa Sonnia, E-q-uipe 84. Garibaldi 16.30 «La capanna dello zlo Tom« Technicolor. Eleonora Rossi Drago, Mylene Demongeot, Juliet-te Greco. Aurora 16.30 «Splendore nelFerba« — Technicolor. Natalte Wood. Prepo vedano mladini pod 16. letom. Astoria 16.00 «Vayas con Dios Grin-go» Technicolor. VVestern. Glenn Saxon. Letne cene 200 in 150 lir. Impero 16.30 «A qualcuno piace cal-do» Z nepozabljeno igralko Marylin Monroe. Astra 16.30 «Dalla terrazza« Technl. color. Paul Nevvman. Prepovedano mladini pod 16. letom. Vlttorio Veneto 17.00 »Tempo di mas. sacro« Technicolor. VVestern. Franco Nero, Nino Castelnuovo. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.30 «11 ragazzo che sapeva amare« Technicolor. Patty Pravo. Ansambel I Giganti. Abbazia 16.30 «Riffifl internazlonale« Technicolor. Jean Gabin, Nadia Til-ler. LETNI KINO Satellite (Borgo San Serglo, avt. 21, fil. 19. 20) Blagajna ob 20. uri. Začetek ob 20.30 «1 giovani leoni« — Technicolor. Madon Brando, Mont. gomery Clift, Dean Martin, Maxi-milian Scheil. Poletne prireditve Mlramarski park. Predstave «Luči in zvoki«. Danes ob 21.00 in ob 22.00 «Massimiliano e Cariotta« v italijanščini. Avtobus «M» z zvezo v Barkovljah s tramvajem St. «6». Slovensko planinsko društvo Trst organizira 3. sept. t.l. izlet na Jezersko, kjer bo konec vožnje z avtobusom. Kdor je dovolj priden, da ne bo lenaril na čudovitih tratah ob PlanSarskem Jezeru in se razgledoval po čudoviti panorami Kamniških Alp bo v 2 urah in poi lagodne hoje dosegel OeSko kočo (1543 m) v amfiteatru Grintavcev, drznejši pa se bo. do lahko povzpeli po zavarovani Kremžarjevi poti na Kočno (2539 m), od koder bo pogled segal od Ljubljane do zelene Dravske doline. Vpisovanje v Tržaški knjigarni. • * • Pd Prosek-Kontovel priredi v nede. Ijo, 29. t.m., izlet v škocjansko Jamo in v Istro. kmečka zveza in zveza malih posestnikov priredita dne 2. in 3. septembra 1967 tradicionalni «IILET na DOLENJSKO» z naslednjim sporedom; 2. septembra; Odhoo iz Trsta in okolice ob 6.00. Prihod v Pleterje ob 10.00. Ogled znamenite pleterske kartuzije (posestvo in samostan), nato kosilo v hotelu «KANDIJA» v Novem mestu Popoldne ogled farme bekonov in zidanice v Črnomlju, združen s pokušnjo belokranjske črnine in dolenjskega cvička. Večerja in prenočišče v Dolenjskih Toplicah. 3. septembra: Po zajtrku odhod v Kočevje. Ogled nekaterih objektov gozd-no-kroetijskega kombinata. Kosilo v restavraciji «PUGLED» v Kočevju. Popoldne odhod v Ljubljano na mednarodno vinsko razstavo. Prigrizek s pokušnjo vin na razstavišču Ob 19.30 odhod iz Ljubljane proti Trstu. Avtobusi bodo odpeljali udeležence do vasi Cena izleta na osebo je 8.800 lir. Vpisovanje se zaključi nepreklicno v ponedeljek, 21. avgusta-Vpisuje urad Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa 9, ter zaupniki obeh organizacij v posameznih vaseh. Opozarjamo še, da je na razpolago le omejeno število prostorov, zaradi česar prosimo vse interesente, da se čimprej prijavijo- V vaseh vpisujejo: Dolina — gostilna Lovrenc štrajn, Boljunec — Josip Ota (P*' karna), Boršt — Ljubi Petaros, Ricmanje — Društvena gostilna, Bazovica — Miro Križmančič št. 43, Padriče — Evgen Kalc št. 12, Lonjer — Silvester Glavina št. 255, Col (Repentabor) — Alfonz Guštin št. 12, Salež — Jože Perčič št. 43, Slivno — Jože Kralj št. Praprot — Alojz škerk št. 20, Nabrežina — gostilna Celestin Per' ..tat, Vižovlje — Jože Pernarčič št. 3, Mavhinje — Ludvik Pipan št. 43, Cerovlje — gostilna Legiša. * m o Ob mednarodni vinski razstavi bo 3. septembra 1967 tudi enodnevni izlet v LJUBLJANO in na BLED Odhod iz Trsta oziroma vasi ob 7. uri. Kosilo na Bledu, poldne ogled vinske razstave v Ljubljani. Odhod iz Ljubljane o 19. uri. — Cena izleta je 3.300 Ur. Kmečka zveza In Zveza malih posestnikov V zadnji številki Prosvete smo že objavili vest, da priredi 3. septembra turistično društvo Kamnik v Kamniku folklorno prireditev pod naslovom «Dan narodne noše«. Z zastopniki nekaterih prosvetnih društev smo v dogovoru, da bodo prijavili svoje člane. Vpisovanje udeležencev se nadaljuje v tržaški in go-riški pisarni do zasedbe prostih mest. S prirediteljem smo v dogovoru, da pride z naše strani 4(1 noš. Prosimo društva, ki so že izbrala udeležence, da pravočasno sporočijo njihova imena, da ne bi prišlo do nepotrebnih zamer. Prireditev obsega dopoldan ocenjevanje narodnih noš (posamezne in skupine, predvsem vozove in jezdece), popoldan pa paradni sprehod skozi mesto. Društvom, ki želijo na ta dan prirediti izlet v Kamnik, sporočamo zagotovilo Kamničanov, da bo domače gostinstvo lahko vse postreglo. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI, POROKE Dne 18. avgusta 1967 se je v Trs rodilo 15 otrok, umrlo pa je 7 oseb , UMRLI SO: 79-letna Aliče Sala" vd. Gregorettl, 76-letna Orsola » sani vd. Favento, 68-letni G!a<'° Palma, 56.1etna Silvana Fi-arl P“ Voltolina, 58-letnt Ferruccio Ver*-63-letni Viktor Sedmak, 85-letna terina Lovše vd. Fatur. DNEVNA SLUŽBA LEKARN tod 13. do 16. ure) .| Alla Salute. Ul. Giulla 1; Benus»j Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. Ori* 2; Vernari, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do * 30) e D'Ambrosl. Ul. Zorutti 19c; Cf® Verde, Ul. Settefontane 39; Ravas'' ' Trg Llbertži 6: Testa d oro, Ul. M zini 43. SOŽALJE Konzorcij pridelovalcev vin trL. ške občine izreka svoje iskren0 * žalje družini nenadoma premine — - - - - - -ivne»" vin0; ga Viktorja Sedmaka, ustano" člana konzorcija, pokojnega gradnika bomo ohranili v trajn® spominu. Razstave Od 17. ». do 2. S. 1967 bo v mali galeriji v Portorožu razstava intarzij In reliefov v lesu. Razstavljata Uona in Mihael Huszar. Mali oglasi NOVA trgovina Colorlficlo Arcobale- no v Ul. Vespucel 13 (prečna ulica S. Marco) razpolaga z veliko Izbiro barv za stavbe, sobe, kuhinje, dnevne sobe itd. in z drugimi kvalitetnimi proizvodi po zmernih cenah Tel. 761774. Po kratki bolezni nas je zapustil naš predragi mož, oče, ded in stric VIKTOR SEDMAK Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 17. uri iz hiS° žalosti v Sv. Križu. Žalujoča žena Marija, sinovi z družinami ter bratje, sestre in drugo sorodstvo Sv. Križ, 19. avgusta 1967 Sporočamo žalostno vest, da nas je v starosti 78 let z®-pustila naša draga mati in nona ELIZABETA VERŠA roj. BUKAVEC Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 19. t.m. ob 18. ur* iz hiše žalosti na Proseku. žalujoče: hčere z možmi, vnuki in pravnuki Prosek, 19. avgusta 1967 IZPRED TRŽAŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA Smola dveh mladih tatičev: z ukradeno lambreto v avto Skuter je imel pokvarjene zavore - Eden v zapor, drugi pa s pogojno obsodbo na svobodi Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Ligabue, tožilec "renči, zapisnikar Rubini, obramba Kervin) sta se morala včeraj Ogovarjati zaradi tatvine in dru-prekrškov 18-letni Giovanni La-Jwi iz Ul. Risorta 1 in 18-letni U-“Sldo D’Alessio iz Ul. Giuliani 42. , “a sta bila obtožena tatvine sku-"erJa «lambrette» TS 10364, ki je jast Guida Tassana Gurle iz Ul. s-Vito 6. Oba mladeniča sta že imela o-Pravka s pravico s to razliko, da Je bil Latini obsojen, čeprav po-»ojno od sodišča za mladoletne, in “jcer zaradi neke tatvine, D’Ales-j?0 pa se je na istem sodišču iz-fPazal z oprostitvijo zaradi pomanjkanja dokazov. .«• julija letos ponoči sta mlade-aiča prišla iz Barkovelj v okolje ?v- Vida. D’Alessio je vedno trdil, S? ga je na tatvino napotil Latini. Y Ul. Denza mu je namreč dejal, bi se polastila kakega skuterja J®* napravila kratek izlet. On je Pristal na to in takoj nato sta zajela rdečo lambreto, ki je bila Parkirana v bližini. Latini je sedel •Predaj, D’Alessio je zadaj. Takoj •jato sta se spustila po klancu navzdol. Ko je lambreta dobila že Precejšnjo hitrost, je Latini opazil, "J zavore ne delujejo. O tem je nnvestil prijatelja, a takoj nato je r?°Cil z vozila. D’Alessio pa tega jn utegnil napraviti ter se je s skurjeni zaletel v avto TS 75805, ki j? bil parkiran v Ul. S. Vito. Pa-JJel je na tla, toda na srečo se ni Poškodoval. Hitro je vstal ter stekal nazaj v Ul. Denza, kjer se je Pridružil prijatelju. 8jU°godku je prisostvoval policij- JJJt- luti v ruiivjo, j. J?koJ pognal za ubežnikoma. Po , - agent Quintilio Petrucci, ki je slučajno mimo, saj je bil v ci-. u in niti v službi. Policist se je ?°lgem zasledovanju je dohitel Lajala v Ul. Colautti (Pončana), se Pravi več kot en kilometer od kra-ia tatvine. D’Alessio pa je medtem ‘e Inginil brez sledu. Ko je Latini “Videl, da ne bo mogel zbežati, se la Postavil policistu po robu. Baje ** Je tudi brcnil po gležnju ter mu Povzročil poškodbe, zaradi katerih je moral ta zdraviti pet dni. "‘"'iiiuiint........iimiiiiiiiii.. Eniško žepno podmornico Mo prenesli v pomorski muzej ,žepne podmornice tipa «Molch», S.80 jo pred dobrim mesecem dvig-‘1 z dna morja v sesljanskem por-. JJSJ*. ne bodo uporabili za spoine-»,k (postati bi morala spomenik ampak jo bodo prenesli v *k®norskl muzej. i. Kot smo že pred nedavnim pisavi J? s pontonom Javnih skladišč, jačnceim luškega poveljstva «Au-ajt» m vlačilcem «Velox» po dolsko^11 raziskavah na sesljanji?}11 morskem dnu dvignili na po-»raje žepno podmornico, ki so jo JJ^hcl potopili proti koncu zadnje Mesec dni prej pa so spe-fl‘aUzlrane edinice razstrelile torpe-s katerim je bila oborožena rjuthomica. Torpedo so nato dvlg-iz blata, kjer je obtičal po po-mtvi podmornice, ter ga z veliko nevidnostjo odvlekli na odprto JbrJe. Nato pa so mu pritrdili na * avo io kg smodnika. Po eksploziji WjJ,e dvienll nad morsko gladino j®bk steber vode in s tem je bila rHječatena usoda tega nevarnega e*Ienskega stroja, j podmornica pa je ostala. Kaj pa t “jo, so se spraševali prizadeti Takoj nato so jo odvlekli v Jan!6' kjer Je bila na razpolago vo-Jjakl pomorski ustanovi «Navalge- *tm». Stč°buda, da bi podmornica služila jtJPbaenlškemu namenu, je prišla s ttam1 tržaškega oddelka združenja pijanskih mornarjev. Sam pred-iTjbtk zveze Arturo Bergera je de-(vj'ba, je zamisel naletela na val j^bravanja tako pri vodstvu zdru-jv,^a kot pri vojni mornarici. Pri- Latini je seveda takoj prišel za zapahe, medtem, ko se je D’Ales-siu posrečilo, da je ostal na svobodi. Po kratki preiskavi so oba prijavili sodišču zaradi tatvine, La-tinija pa še zaradi upiranja javnemu funkcionarju in zaradi upravljanja motornega vozila brez šoferskega dovoljenja. Na včerajšnji obravnavi je Latini priznal tatvino, odločno pa je zanikal, da bi se upiral Petrucci-ju. Brcnil ga je morda, toda na vsak način nenamerno. Tudi D’A-lessio je priznal tatvino. Priča Tassan je povedal, da je bil lambretto parkiral v Ul. Denza njegov sin. Da je skuter izginil, je zvedel šele naslednji dan od policistov. Po njegovem je bilo vozilo vredno komaj 5.000 ali 10.000 lir, a zavore sploh niso delovale. Agent Petrucci je potrdil svoje prejšnje izjave. Tudi on ni vedel za gotovo, če ga je Latini hrcnil namerno ah ne. Javni tožilec je zahteval, naj sodniki spoznajo oha mladeniča za kriva ter naj obsodijo Latinija na 2 leti zapora in 60.000 lir globe, na 3 mesece pripora in 50.000 lir denarne kazni, D”Alessia pa na 8 mesecev zapora ter 50.000 lir globe. Zagovornik obeh obtožencev pa je s svoje strani postavil zahteve, da se obtožba tatvine derubricira v preprosto tatvino ko nekdo ukrade kak predmet z namenom, da bi ga le začasno uporabljal; pri tem je potrebno za postopek izrečna zahteva prizadetega). Spričo tega bi morala biti obtoženca oproščena zadevne obtožbe. V najslabšem primeru pa bi morali sodniki priznati obema dve olajševalni okoliščini (splošne in malenkostna vrednost ukradenega blaga). Obtožba upiranja policistu pa bi morala odpasti, ker dejanje ni kaznivo. Sodniki so oba mladeniča spozna za kriva ter so obsodili Latinija na 1 leto, 1 mesec in 10 dni zapora ter 30.000 lir globe, na 1 m-jsec in 25 dni pripora ter 16.000 lir denarne kazni, D’Alessia pa na 6 mesecev in 10 dni zapora ter 50.000 lir globe. V zadnjem primeru je kazen pogojna ter je ne bodo vpisali v kazenski list. Gumijasti čoln plen tatov Predvčerajšnjim je švicarski državljan Albert Kantzler prijavil policijskim oblastem, da so neznanci ukradli mea 9. uro zjutraj in 15.30 popoldne iz njegovega avta, ki ra je parkiral na Obrežju 3. novembra, gumijasti čoln znamke «Mez-ler» skupaj z motorjem, dverni vesli in drugimi pritiklinami v skupni vrednosti okoli 200.000 lir. Nezgoda na delu Delavec Franc Kert, star 41 let iz Lonjerske ceste 154, se je včeraj popoldne okoli 15. ure ponesrečil na delu v palači tržaškega Lloy-da na Velikem trgu. Ko je premikal težko kovinsko omaro, se je ta nenadoma prekucnila ter ga oplazila po sprednjem delu levega stegna, po levem kolenu ter po stopalu. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK ter ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 15 dni. j^hil pa jei da til taka zamisel Ve » a na številne tehnične t.eža-^ Med temi tudi na to, če hi bilo „“estno izbrati ravno žepno pod-upnico za spomenik. Z druge Strahi ?a ostala odprto vprašanje, če hi(w ava> W Je bila lastnica pod-lce- odobrila, da bi ta vojaška t>!J'a postala anonimen simbol, hlčn Zaradi teh in drugih težav teh -zrmAoia -urvrl Rt.vn 18 NA VINSKEM SEJMU V LJUBLJANI Zlato in srebro za vinske vzorce štirih goriških vinogradnikov Priznanja so prejeli Silvan Primožič, Karel Drufovka, Gradimir Gradnik in Michele Formentini - Sejem bo odprt od 1. do 10. septembra Še dva posnetka s celovškega velesejma; v razstavni dvorani deželnega paviljona je deželno združenje trgovinskih zbornic, ki mu načeluje predsednik tržaške organizacije dr. Caidassi, pripravilo razstavo, ki sloni predvsem na vrsti panojev in fotografskih posnetkov industrijskih obratov in turističnih zanimivosti naše dežele. Za prihodnje leto pa nameravajo prirediti bogato razstavo industrijskih in obrtniških izdelkov, pri kateri bodo sodelovala tudi posamezna podjetja iz tržaške, videmske, goriške in por-denonske pokrajine. Nastop oežele Furlanije Julijske krajine v Celovcu ima letos toliko večji pomen, ker sledi kronološko napovedanemu sestanku med urbanisti iz Slovenije, avstrijske Koroške in naše dežele, na katerega pa strokovnjaki iz Furlanije Julijske krajine zaradi pove- Mednarodna komisija za ocenjevanje vin in žganih pijač, ki bodo razstavljena na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani med 1. in 10. septembrom, je nagradila z zlatimi in srebrnimi medaljami vzorce štirih vinogradnikov z Goriške; Silvana Primožiča in Karla Drufov-ke z Oslavja, Gradimira Gradnika s Plešivega pri Krminu in Michela Formentinija iz števerjana. Za vzorce lanske vinske letine so prejeli goriški vinogradniki naslednje medalje: Silvan Primožič; zlato medaljo za merlot ter srebrni medalji za tokaj in cabernet; Karel Dru fovka; tri srebrne medalje za tokaj, merlot in belo briško vino; Gradimir Gradnik: tri šrebrne medalje za traminec, tokaj in cabernet; Michele Formentini: zlato medaljo za merlot in tri srebrne medalje za sa-uvignon, beli pinot in -tokaj. Goriški vinogradniki so se letos prvič udeležili te mednarodne vinske manifestacije v Ljubljani, ki jo letos prirejajo že trinajstič. Njihova afirmacija je lepo priznanje ne ie za njihove napore, ki jih vlagajo v vinogradništvo, ampak tudi za celotni konzorcij za zaščito briških vin, ki se razprostira na območju goriških Brd od Oslavja do Bračana. Dasiravno Slovenija ni zanimivo tržišče za vinske proizvode našega območja, je ocenjenje razstavljenih vzorcev s strani mednarodnih strokovnjakov pomembno priznanje kakovosti goriške vinske proizvodnje ter Istočasno dovolj učinkovita propaganda za dobro prodajo blaga na našem tržišču, ki sa omejuje na goričko pokrajino, Trst in Videm, le v izjemnih primerih pa tudi izven teh meja. Na letošnji vinski sejem v Ljubljani so poslale svoje vzorce Avstralija, Argentina, Avstrija, Finska, CSSR, Grčija, Italija, Vzhodna in Zahodna Nemčija, Španija, Nova Zelandija, Švica, ZDA in Jugoslavija. Komisija za ocenjevanje je bila sestavljena iz 17 članov, ki so pripadali Jugoslaviji, ZDA, Vzh. Nemčiji, Zah. Nemčiji, Franciji, Romuniji, CSSR, Finski, Poljski, Švici, Avstriji in Italiji. Za 991 preje- liiiliiiiinilliiliiiliiiiiiliiiiiilllliiiiiiiitiiiliiiiiiiiiiliii Razpis usposobljenostih izpitov za srednje šole Šolsko skrbništvo je prejelo dodatek Uradnega lista štev. 202 od 12. avgusta 1967, ki vsebuje odredbo ministrstva za javno vzgojo od 10. avgusta letos o razpisu usposobi j enostnih izpitov na profesionalnih zavodih druge stopnje. IIIIUItllllllUlllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinmuilllllllllllllllllllllllllIMlIllllMIIIIIMIIIIIIIMII Poziv deželnega odborništva za kmetijstvo Turisti: Ne povzročajte gozdnih požarov Neprevidnost botruje veliki večini požarov, ki povzročajo v gozdovih ogromno škodo tih vzorcev je komisija podelila 848 medalj in diplom, in sicer 405 zlatih, 436 srebrnih in 7 bronastih. V okviru sejmišča je delovala tudi komisija za žgane pijače in sadne sokove. Izleti Slovenskega planinskega društva Slovensko planinsko društvo iz Gorice je priredilo prejšnjo nedeljo uspel družinski izlet z avtobusom na Pohorje. Udeleženci so si v nedeljo ogledali Maribor ter se odpeljali na Pohorje, kjer so prespali v Mariborski koči. S Pohorja so se naslednji dan spustili v Dravograd ter se od tam odpeljali v Velenje, ki je bilo za številne izletnike pravo odkritje. Vozili so se skozi Savinjsko dolino, kjer je več tisočev delavcev, ki so prišli tudi iz sosednih republik, pričelo obirati hmelj, ki je dozorel ravno tiste dni. SPD prireja danes dvodnevni izlet k Triglavskim jezerom, prihodnjo soboto in nedeljo pa na Kanin z bovške strani. PRIHODNJI TEDEN V DOBERDOBU 20. obletnica ustanovitve domače godbe na pihala Na proslavi od 26. do 28. avgusta bo sode. lovalo 6 godb z Goriškega in Tržaškega Domača godba na pihala v Doberdobu praznuje letos 20-letnico svojega obstoja in svoje živahne dejavnosti. To je vsekakor lep in pomemben jubilej, saj ni lahka in tudi ne enostavna zadeva ustanoviti in obdržati godbo na pihala zlasti v tako majhnem kraju kot je Doberdob, pa četudi pritegnemo k njemu še njegovo okolico. Pomislimo malo samo na težave, ki jih imamo celo v Gorici, kjer se že nekaj časa trudijo krajevne oblasti in ustanove, da bi ustvarili primerno mestno godbo na pihala in smo šele v zadnjih mesecih lahko ugotovili prve sadove po precejšnjih gmotnih in drugih žrtvah. Da bi ta pomemben jubilej pri- ZA LETOS IN PRIHODNJE LETO Najvišje in najnižje najemnine za kmečko zemljo na Goriškem Za posamezna področja jih je določila posebna pokrajinska tehnična komisija . . . čane napetosti med Avstrijo in Ita- Wn4™iaJa, vodstvo združenja uj ; š]i in ker je Italija odpo- fpi- Utah Uidi _ sodelovanje „a d-„i- ^orskj spraviti podmornico v po-muzej. skem velesejmu. & na tiimt Wk- predvaja danes, 19. t. m. ob 18. in 21. uri na prostem film: Pattuglia anti-gang S Igrajo: ROBERT HOSSEIN RAYMONDO PELLEGRIN GABRIELE TINTI in drugi klalo «1 K1S» PROSEK ^edvaja danes, 19. t. m. ob 19.30 najbolj zabavni film: A qualcuno piace caldo l8tajo: MARILYN MONROE in njene dame, TONY CURTIS in JACK LEMMON Deželno odbomištvo za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo je zaradi zaskrbljenosti, ki jo povzročajo vedno bolj pogosti gozdni požari, ki jih zanetijo turisti zaradi malomarnosti, izdal poziv z gorečim priporočilom vsem, ki obiskujejo gozdove. Odbomištvo opozarja, da požari v naši deželi zajamejo vsako leto (travnikov, grmičevja in gozdov) več kot tisoč hektarov površine, in da je najmanj 200 hektarov gozdov uničenih. Uničevalna sila ognja zelo omejuje letne drage napore za pogozdovanje, ki zajamejo okrog 500 hektarov. škoda, ki jo povzročajo gozdni požari, je ogromna in znatno presega vrednost uničenih dreves, ker ogenj uniči tudi znatna naravna in krajevna bogastva. Gozdovi so potrebni za obrambo tal. Zaradi pomanjkanja gozdov so nedavne poplave povzročile ogromno škodo. Tudi potreba po večjih zelenih področjih v razvedrilne in turistične namene, ter veliko povpraševanje po lesu, narekujejo največjo pozornost, da je treba zavarovati gozdove pred požari. Znano je, da so potrebna desetletja preden zrase gozd, za njegovo uničenje pa zadostuje ena vžigalica. Zato je potrebno, da se turisti obvežejo, da bodo spoštovali in branili gozdove pred požari, s čimer bodo tudi izrazili ljubezen do narave in pokazali svojo civilizirano stopnjo, za kar jih stane samo nekaj pozornosti. ni Ferdinando Mazzei iz Ul. Man-zoni 24. Mazzei je prihajal iz zgornjega dela Ul. Matteotti. Kolesar podrl žensko na prehodu za pešce Na prehodu za pešce pri Portici di Chiozza je včeraj popoldne nekaj pred 18. uro 19-letni Federico Skodeler Iz Ul. S. Pelagio 27 podrl na tla s kolesom 71-letno Anno Kiechle por. Fuchs iz Ul. Gatteri 32. Ponesrečeno žensko so takoj prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK.. Dežurni zdravnik je ugotovil na njej zlom desnega zapestja ter razne poškodbe na desni strani prs. ženska se bo morala zdraviti na ortopedskem 30 dni. S skuterjem v avto Na nevrokirurškem oddelku sploš. ne bolnišnice se bo moral 49-letni uradnik Luigi Ugrin z Ul. Maršala 6 zdraviti od 7 do 12 dni zaradi raznih poškodb na sencih, na desnem kolenu in desnem gležnju ter zaradi možnega možganskega pre- Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Agenti prometne policije, ki so uvedli preiskavo, so sporočili, da se je Ugrin ponesrečil malo prej v Ul. Conti na vogalu z Ul. Matteotti. Moški se je peljal v smeri proti Trgu Perugino z mopedom znamke «motom» ter je trčil v avto fiat 600 Posebna pokrajinska tehnična komisija je določila pravično in utemeljeno najemnino za kmetijsko posest, ki velja za kmetijski leti 1967-1968 in 1968-69. Višina te najemnine je takole odmerjena: V Brdih: najvišja najemnina za orno zemljo znaša po 23.100 lir za hektar; ali po 8100 lir za goriško njivo. Najmanjša je določena na 15.400 lir za ha ali po 5600 lir za njivo. Krminsko-gradiško polje: najviš- ja najemnina za prodnato zemljo znaša po 25.000 lir za ha odnosno po 9100 lir za njivo. Najmanjša po 16.800 za ha odnosno po 6100 za njivo; za globoko zemljo je določena najvišja najemnina po 36.330 lir za ha in po 13.230 za njivo, najnižja pa po 24.255 odnosno 8820 lir. Goriška okolica v ravnini: najvišja najemnina za orno zemljo po 30.300 za ha in po 11.200 lir za njivo; najnižja po 20.300 za ha in po 7400 lir za njivo. Področje okrog Tržiča: za prod nato in namakano zemljo najvišja najemnina po 33.000 lir za ha ali po 12.000 za njivo; najnižja po 22 tisoč odnosno po 8000. Za zemljo ki ni namakana je določena najvišja najemnina po 25.000 lir za ha ali po 8000 lir za njivo in najnižja po 16.800 odnosno 6100 lir. Za globoko in namakano zemljo je določena najvišja najemnina po 41.580 lir za ha in po 15.120 lir za njivo; najnižja pa po 27.720 za ha ali po 10.080 za njivo. Za globoko in ne namakano zemljo največ po 39.705 lir za ha ali po 14.490 lir za njivo in najnižja po 26.565 za ha ali po 9660 za njivo. Na izboljšanem področju (bonifikacija): najvišja najemnina za izboljšane parcele po 39.765 lir za ha ali po 14.490 za njivo in najnižja po 25.565 za ha odnosno po 9660 za njivo. Za še neurejeno zemljišče najvišja najemnina po 26.930 za ha ali po 9970 za njivo in najnižja po 17.950 odnosno po 6530 lir. Za vso pokrajino: vinogradi prve vrste najvišja najemnina po 180.000 lir za ha ali po 65.500 lir za njivo, najnižja pa po 100.000 lir za ha odnosno 36.500 lir za njivo. V okviru navedenih najvišjih in najnižjih cen se lahko vrtijo sporazumno določene cene za najem zemljiške posesti na posameznih področjih. Za tehnično in drugo pomoč se prizadeti lahko obrnejo na strokovne kmečke organizacije, zlasti na Kmečko zvezo, ki ima svoj sedež v Gorici, Ul. Ascoli 1*1. stanuje v Gorici, na Tržaški cesti 13, peš po stopnicah Iz Ul. Aqui. leia proti železniški postaji, mu je nenadoma postalo slabo. Padel je in se pri tem udaril na zadnjem delu glave. Z rešilnim vozom goriških gasilcev so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 6 dneh. Starček je padel na cesti oddelku I Ko je šel včeraj popoldne oh 115.15 75-letni Angelo Peressoni, ki Avto na Rojcah povozil kolesarko Sinoči nekaj po 19. uri se je peljala 24-letna Laura Vuga por. Pacorig doma iz Tržiča z avtom fiat 600 po Ul. Campagnuzza proti Ul. della Barca v Gorici. Na križišču pa je iz Ul. Capodistria privozila s kolesom 12-letna Fulvia Kernjak doma iz Ul. Žara 4. Av-tomobilistka je mlado kolesarko prepozno opazila ter jo podrla. Ker je kolesarka pri tem dobila poškodbe, so jo odpeljali z avtom zelenega križa v civilno bolnišnico, kjer so Ji ugotovili zlom desnega kolena in so jo _ p^držali na zdravljenju. ta 18 — tel. 21-24. RONKE Ves dan in ponoči ]e dežurna lekarna «Alla stazione* dr. Ma-tittija, Vermeijan. Ol. Garibaldi 3, tel. 75046. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči ja odprta v Tržiču lekarna «San Nicol6» dr. Olivettija, Ul. 1. maja 94, telefon 73328. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 20. avgusta bo v Gorici odprta cvetličarna MICHELI FERDINANDO, Ul. XXIV Maggio 22, tel. 23-39. merno proslavili, je godbeno društvo iz Doberdoba, ki deluje sedaj v sklopu tamkajšnjega prosvetnega društva «Jezero», povabila na gostovanje v Doberdob še pet drugih godb. Tako bodo na proslavi, ki se bo vršila dne 26., 27. in 28. avgusta, sc pravi od sobote do ponedeljka prihodnji teden, sodelovale tudi godbe na pihala iz Trebč, Nabrežine, s Proseka, iz Tržiča in Št. Petra ob Soči; poleg domačinov seveda. Za proslavo so pripravili naslednji program: V soboto 26. avgusta: ob 17. uri otvoritev dobro založenega bifeja, z izborno domačo kapljico in domačim prigrizkom; ob 20. uri ples na prostem; igrala bo domača godba na pihala. V nedeljo 27. avgusta: ob 10. uri otvoritev bifeja; ob 15.30 nastop vseh šestih godb po vaških ulicah v Doberdobu. Ob 16. uri zborovanje vseh godb na slavnostnem prostoru, kjer bo sledil godbeni koncert do 19. ure. Po koncertu od 20.30 dalje ples in prosta zabava. Med odmorom tombola z bogatimi denarnimi nagradami (tombola 30 tisoč, činkVina 15.000 lir). V ponedeljek 28. avgusta: od 17. ure dalje bo deloval bife; od 20.30 dalje ples na prostem z izvolitvijo zvezdice praznika. Prireditelji vabijo domačine in vse prijatelje iz bližnje in daljne okolice, da se udeležijo te proslave v čim večjem številu. Danes se poročita Ivica Vižintin iz Dola ter Janko Ger-golet iz Doberdoba. Prosvetno društvo «Jezero» čestita svojemu predsedniku ob vstopu v zakonski stan. Svojemu sodelavcu Janku Gergoletu in njegovi soprogi vošči vso srečo uredništvo Primorskega dnevnika. Nesreča moža iz Cerovelj V tržiški bolnišnici so pridržali na zdravljenju za 5 dni 42-letnega Ermenegilda Toloja iz Cerovelj 28. Pri padcu se je udaril v glavo ter zadobil šok. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna D’UDINE, Ul. Rabat- Prispevajte m DIJAŠKO MATICO I V senci dreves na trgu v Doberdobu se je zbrala in »vrgla eno na karte« skupina mladih mi iiii fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nuli n iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiliilii,„tl|||||||||||||||||||||||||H|||||| VESTI Z ONSTRAN MEJE V parku v Novi Gorici pričeli graditi trgovsko poslovno središče Najprej bodo postavili trinadstropno zgradbo, v kateri bo vrsta trgovin in poslovalni« podjetij iz vse Slovenije - Urbanistični načrt občine Ajdovščina - Hude posledice suše V novogoriškem -parku so začed s pripravljalnimi deli za gradnjo trgovinskega poslovnega središča. Zaenkrat bodo Dostavili en trietaž-ni objekt z okoli 2700 kvadratnimi metri površine. V njem bo vrsta trgovin in drugih poslovnih lokalov Tovorni promet pri Rdeči hiši TS 24565, ki ga je upravljal 47-let- čakujejo še zadnji naval povratni Počitniški dnevi sredine avgusta kov z dopusta. Ostal pa je tovorni J- 1 *• promet, ki je vedno živahen in šte- vilni težko naloženi tovornjaki na obeh straneh meje čakajo, da pridejo na vrsto za carinjenje. Na naši sliki vidimo skoro vsakodnevni prizor na italijanski strani tega prehoda, ki že do\o čaka radikal nih ukrepov za olajšanje in pospe gredo h kraju in zato je tudi avtomobilski promet pri Rdeči hiši v Gorici, ki je bil v zadnjem tednu zelo velik in so vozila v več vrstah morala čakati, da pridejo skozi ozko grlo mejnega prehoda, je nekoliko popustil Za danes in jutri pri- šitev prometa in odprtja novih prehodov na mestnem področju. Če pristojni organi te zadeve ne bodo kaj kmalu rešili obstaja nevarnost, da se bo del turističnega prometa obrnil na druge mejne prehode, tudi izven naše pokrajine. Kakšna bo škoda za naše gospodarstvo, si ni težko predstavljati. številnih podjetij iz vse Slovenije Objekt bodo izročili namenu verjetno marca prihodnjega leta. se pred koncem tega leta pa bodo začeli v okviru trgovskega središča graditi tudi trgovski dom podjetja Grosist Gorica, ki bo obsegal okoli 4000 metrov površine. Celotna investicija bo znašala nad dve milijardi dinarjev. Nogovoričani so zadovoljni z zamislijo. V okviru tr govskega središča bodo namreč lahko nakupovali številne vsakodnevne potrebščine ter izdelke trajnejše vrednosti. * * • Ajdovska občina je dobila urbanistični načrt. Izdelal ga je lnvest biro v Kopru. Program podrobno obravnava gospodarski, demografski in družbeni razvoj občine do konca stoletja. Iz njega povzemamo, da se bo v tem času število prebivalstva le rahlo povečalo. Na območju občine naj bi ob koncu stoletja živelo okoli 25.000 ljudi, sedaj jih je nekaj nad 21.000. Med mesti, ki se bodo pospešeno razvijala, velja omeniti Ajdovščino in Vipavo, kjer se bo v glavnem osredotočil ves naravni prirastek prebivalstva. Ajdovščina, ki ima sedaj nekaj nad 3300 prebivalcev, naj bi Jih imela čez 30 let 6650, v Vipavi pa naj bi poraslo število prebivalcev od sedanjih 1400 na okoli 2000. V obeh mestih se bo razvijala tudi nadaljnja industrija. Program posveča posebno pozornost ohranitvi kulturno zgodovinskih znamenitosti. V Ajdovščini, Vipavi in Križu so namreč ohranjeni številni sledovi rimske kulture. Začeli so sicer že določene akcije za ohranitev teh značilnosti, vendar bo potrebno še veliko dela ln denarja. • • • Suša, ki traja na Goriškem že poldrugi mesec, je močno prizadela kmetijstvo. Zlasti trpijo poljedel-ske kulture. Slabo kaže s koruzo, krompirjem In drugimi kulturami. Prizadeto Je tudi sadje. V zadnjem času pa napada suša tudi vinsko trto. Jagode so marsikje začele veneti. škoda gre v stotine milijonov dinarjev. Kmetje pravijo, da bodo ubrali morda komaj polovično letino od normalne. Gorica VERDI. 17—22: «La sfinge d’oro», R. Taylor in A. Eckberg. Italijanski kinemaskope v barvah. CORSO. 17.00: ((Killer, calibro 32», Peter Lee Lawrence in Agnes Spaak, italijanski film v barvah in kinemaskopu; zadnja ob 22. CENTRALE. 17.30—21.30: «48 ore per non morire«, G. Ford in S. Stevens. Ameriški barvni film. VITTORIA. 17.30: «4 K 2 chiede aiuto», D. Janssen in E. Begley. Ameriški barvni film. Tržič AZZURRO. 18—22: «Non stuzzicate la zanzarau, Rita Pavone; v kinemaskopu in barvah. EXCELSIOR. 17.30—22: «La lunga estate calda«, Paul Newman, v kinemaskopu in barvah. PRINCIPE. 18—22: «11 sapore della pelle«, F. Lana, A. Benetti in L. Vornas. SAN MICHELE. 19.30-22.30: «A1-1’ombra di una colt», S. Forsyte, v kinemaskopu in barvah. Ronke EXCELSIOR. 20—22: «Una carabi-na per Shut». Lex Barker. RIO. 20—22: «Delito d’amore», D. Boschero in J. Moreno, v kinemaskopu in barvah. «10. JUBILEJNE ŠPORTNE IGRE» Jutri prva nogometna srečanja Le Sovodenjci favoriti za zmago Vse ostale tekme bodo zelo izenačene - Pri-morec-Vesna najzanimivejša tekma prvega kola Jutri se bodo uradno začele «10. Jubilejne Sšl«, in to z našo najpriljubljenejšo športno panogo — z nogometom. Večina ekip je že dlje časa na delu, da M se čimbolje izkazale na tem turnirju, ki je največja zamejska športna manifestacija. že prvo kolo bo nudilo ljubiteljem nogometa priliko, da si ogledajo nekaj zares zanimivih srečanj. Navijači pa se bodo lahko ponovno »ogreli« ob robovih igrišč. Skratka, naš «nogometni sveto bo zopet oživel. Tehnika igralcev, nogometna hudobija, zabava, polemike, občinstvo nikoli zadovoljno s sodniki itd.: vse te značilnosti bodo dale turnirju svojo folkloro, svojo barvo. Morda je prav zaradi tega ta turnir tako privlačen, poleg tega pa je vsem pri roki — je tako domač! Primorec-Vesna: sile popolnoma izenačene Nedvomno je «clou tekma« današnjega sporeda srečanje med Primorcem In Vesno. Igralci obeh ekip se zavedajo težke naloge, ki jih čaka. Navijači Primorca upajo v homogenost svoje ekipe. Morda bo tekma z Vesno najtežja ovira, ki Jo je do sedaj tre-bensko moštvo (ne toliko zaradi nasprotnikove moči, temveč zaradi številnih drugih čini tel jev: nujna zmaga, strah direktnega izločevanja, povprečna priprava ekipe itd ). Vsekakor pa je trebensko občinstvo precej zaupljivo v možnosti svoje ekipe. Možna postava: L. čuk; R. Kralj, Hreščak: Milkovič, E. Kralj, Frolja; Škabar, ž. Race, A. Race, B. čuk in Možina. Za Vesno je turnir kot priprava NEDELJA, 20. avgusta I. kolo nogometnega turnirja SŠI ČLANI Igrišče v Sovodnjah ob 15. uri SOVODNJE - BARKOVLJE (sodnik Ota) ob 17. uri DOBERDOB — SOKOL (sodnik Ota) Igrišče «Prvi maj* ob 16. uri PRIMOREC — VESNA (sodnik Rupel) Za člane veljajo pravila «Pra\ilnlka nogometnega turnirja SŠI* za «Pokal Bortolomeja« in prvenstvo II. kategorije. Moštvo se je sicer ojačilo z nekaterimi igralci kot oba Tenceja, toda odsotni bodo nekateri stebri ekipe: Michelini, De Michele, Renner. Zato bo naloga Križanov nadvse težka, čeprav igralci kot tudi navijači le gojijo precejšnje upanje. Sovodenjci brez težav Toda Barkovlje so lani premagale Primorje Sovodenjski nogometaši so z Brežani in Zarjo, vsaj tako je mnenje v naših nogometnih krogih, glavni favoriti nogometnega turnirja. 2e pred tednom so začeli s pripravami, da ne bi razočarali svojega občinstva, ki bo tako lahko pobliže prisostvoval SSI. Za Barkovljane torej nobenega upa? Na papirju nimajo tržaški predstavniki velikih možnosti. Ekipo sestavljajo v glavnem bivši nogometaši, ki nastopajo na športnih igrah brez posebnih zahtev. Nastop in konec! Prijateljsko vzdušje, pristna zabava, športnost: to je vse, kar zahtevajo Barkovljani. Zato tudi sproščeno, umirjeno igra- MLADINCI V NABREŽINI (Mladinske tekme torej ne bodo na igrišču «Prvega maja«, kot smo včeraj poročali. V zadnjem trenutku je namreč prlrediteljski odbor dobil dovoljenje uporabe nabrežinskega igrišča, zato je sklenil, da se bodo mladinci spoprijeli v Nabrežini.) Nedelja, 20. avgusta I. kolo MLADINCI ob 9. uri Vesna - Breg B (sodnik Mohorčič) ob 11. uri Cankar - Kontovel (sodnik Mohorčič) Mladinci bodo igrali dva polčasa po 30’, v primeru neodločenega rezultata bodo odigrali dva podaljška po 10'. V primeru še neodločenega rezultata bodo streljali izmenoma 6 enajstmetrovk. če bo izid še izenačen, bosta ekipi streljali izme-noma po eno enajstmetrovko, dokler ena enajsterica ne zgreši zadetka. Kontovel za zmago in za naslov V mladinskem turnirju so predvidevanja nekoliko lažja. Favorita za končno zmago sta dva: Kontovel in Breg A. In mladinci Konto-vela ne bodo imeli jutri ravno najtežje naloge. Spoprijeli se bodo namreč z nogometaši Cankarja, ki gotovo nimajo velikih upanj na tem turnirju. Vodstvo Cankarja hoče namreč nuditi tudi najmlaj-šim priliko, da se pomerijo v na- šem najljubšem športu, v nogometu. Torej le malo bodo lahko napravili začetniki Cankarja proti izkušenim igralcem Kontovela, ki resno mislijo na osvojitev jutrišnje zmage in tudi naslova. Možna postava Kontovela pa naj p. bila naslednja: Kante (Prašelj); Husu, Danev; Rebula, Stoka, Span-ger; Regent (Matjašič), Ukmar, Vodopivec, Edi Starc in Peter Starc. Vesna-Breg B neznanka Mladinski turnir bo otvorila tekma med Vesno in Bregom B, med dvrna ekipama, ki bosta prvič nastopil na šport,lih igrah. Torej sta novinca in zato neznanki. V Križu so že pred časom začeli s treningi, da bi pustili dober vtis na prestižnem turnirju. Poleg tega bo zanje izkušnja na SSI najboljša priprava za mladinsko prvenstvo, v katero se bodo letos prvič vpisali. Vsekakor mislimo, da bodo jutri Križani premagali Breg B, v katerem bodo nastopili le igralci, ki niso mogli izpod inili nogometašev iz prve mladinske ekipe. Vseeno pa je hotelo društvo nuditi priložnost, da se pomerijo z drugimi ekipami, da si napravijo kosti. Nedvomno hvale vredna poteza Brega. jo. In s takim načinom Igranja so lani spravili v težave tudi favorite turnirja Prosečane, ki so morali kloniti živahnim Barkovljanom z 1:2. Husu in Lasič sta lani ukanila bolj izkušene in tehnične igralce Primorja. Letos seveda bo ponoviti podvig skoro nemogoče. Sovodenjci igrajo doma pred lastnim občinstvom, na lastnem igrišču, razpolagajo s homogeno, uigrano ekipo, z nekaj res dobrimi igralci. Ni dvomov — favorit za zmago je samo eden: Sovodnje. Nabrežinci močni v obrambi, Doberdobci v napadu Doberdob - Sokol: drugo zelo Izenačeno srečanje. Nabrežinci so vid-no močnejši od lanskega leta, ko se niso ravno najbolje izkazali na nogometnem turnirju. S povsem drugačno postavo pa se bodo predstavili letos. Nabrežlnska enajsterica bo predvsem močna v obrambi, saj bo tu igrala večina branilcev Auri-sine, ki se je še posebno izkazala na prvenstvu III. kategorije. Tudi obe krili sta precej močni. Doberdobci bodo v bistvu ohranili postavo, s katero so lani le za las klonili Bregu, in to z minimalno razliko 1:2. Nastopal bo mladi Aldo Ferletič, ki se je na prejšnjem turnirju še posebno izkazal. Prvo linijo pa bo ojačil Bruno Marson. Za sredino igrišča pa bo poskrbel Dužman, ki je bil lani med najboljšimi režiserji turnirja. Tudi Doberdobci imajo torej svojo solidno enajsterico. Možna postava Doberdobcev pa naj bi bila naslednja: Gergolet; Šuligoj, Peric; Lakovič, Ulian, V. Ferletič: A. Ferletič, Frandolič, Marson, Dužman in Peric. —edson— ATtfTIKA Danes in jutri v Viarcggiu Troboj med Italijo ZDA in Španijo Ottoz, Frinolli, Simeon, Arese in Dionisi za prva mesta Danes se začne v Viareggiu zelo zanimiv troboj v lahki atletiki. ZDA so prišle v Evropo z zelo močno postavo, zato ni dvomov, komu bo šlo prvo mesto. Pred tem tekmovanjem so se ZDA že pomerile z raznimi drugimi evropskimi državami in jih gladko premagale. Ker je rezultat že prej določen in ker Španija nima nobenega atleta na višini, bo to srečanje zanimivo le v nekaterih disciplinah, kjer so možnosti Italijanov kar precejšnje. Najprej mislimo na Edija Ottoza, ki je v Montrealu klonil obema Američanoma. Dosegel je povprečen čas 13”8, predvsem zaradi slabega starta. V Viareggiu se bo skušal oddolžiti za poraz, zato je ta tekma morda najzanimivejša celotnega sporeda. Druga Izredno zanimiva tekma bo na 400 m z zaprekami. V Montrealu bi se moral Roberto Frinolli pomeriti z Američanom Whitneyem. Ker se ni počutil dobro in verjetno so bili vmes še drugi razlogi, ga je v Montrealu nadomestil Nemec Henningc. Gotovo je, da bo Frinolli tokrat prisoten na startu. Lani je Italijan gladko premagal Whitneya, čeprav se je slednji izka zal le v letošnji sezoni. Whitney se zato precej boji Frinollija, zato bo po vsej verjetnosti tudi ta tes zelo zanimiv in izenačen Videmčan Silvano Simeon se v metu diska vedno bolj uveljavlja, saj se je tudi v Montrealu odlič no izkazal z drugim mestom le za svetovnim rekorderjem Danekotn in pred obema Američanoma, čeprav tedaj nista bila Američana najboljša, je Simeon dokazal, da se v zelo kvalitetni konkurenci dobro znajde. Njegov zadnji met ;e še posebno nevaren, ker zna Simeon dati vse iz sebe prav na koncu, medtem ko so drugi konkurenti več ali manj izmučeni ali skoncentrirani. Na kratkih progah so Američani premočni, le Giannattasio ima nekaj možnosti na 100 metrov. Nekoliko bolj izenačena štafeta 4x100 m, kjer Italijani znajo teči okrog 39”3-39’’4 in se bodo morali Američani zato precej potruditi, čeprav so favoriti. Dobro obeta tudi tek na 1500 metrov, ker je Francesco Arese v izredni formi. Ker se bo sloviti Jim Ryun odpovedal teku na 1500 In prvič nastopil na 5000 m so možnosti Arese ja še toliko večje, še eno možnost imajo Italijani v skoku s palico, kjer se je Renato Dio-nisi le povrnil na boljše znamke lllllIlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIlIllIllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllllfUmill TUINTAM KOLESARSTVO BOLOGNA, 18. — Po kolesarski dirki «Tre Valil Varesine« je posebna lestvica za 25. Trofejo Cemas-bray - San Silvestro D’Oro naslednja: 1. Vittorio Adomi 104 točk 2. Franco Balmamion 90 » 3. Gianni Motta 84 » Nedvomno si Vittorio Adomi za- služi to trofejo RIMINI, 18. — Na mednarodnem boksarskem turnirju v Riminiju je italijanski boksar težke kategorije Dante Canč premagal v drugi rundi nemškega predstavnika Kraussa. Italijan je bil vedno v premoči in je stalno spravljal v težave Kraussa, ki ga je pred končnim k. o. že prej dvakrat spravil na tla. FIRENCE, 18. — Brazilski nogometaš Amarildo je končno prispel v Firence, kjer je takoj začel s treningi. Kot je znano, prestižni brazilski nogometaš ni hotel pristopiti v vr-pte «vijoličastih», kajti — po njegovem mnenju — je bil odkup preskromen. Amarildo je pač Amarildo: težave z njim so bile in bodo. QUEBEC, 18. — Na turnirju v ffluebecu je španski teniški igralec ttfanuel Santana premagal najbolj-a svetovnega amaterja Avstralca iya Emersona z 2:0 (6:4, 8:6). Brazilski predstavnik Ronald Bar. nes pa je odpravil prav tako v dveh setih (6:1, 6:2) Jugoslovana Nikolo Piliča. in prav pred kratkim popravil lastni državni rekord na 4,95 m. Ta višina pa je za Američane res še pre malo, zato bi moral Dionisi preskočiti 5 metrov, če se hoče vriniti vsaj na drugo mesto, kar pa je tudi zelo težko. V vseh ostalih disciplinah bi morali biti Američani daleč boljši, v mnogih tudi z obema prvima mestoma. T-ar DANES OB 18, URI NA ODBOJKARSKEM IGRIŠČU V NABREŽINI Začetek mednarodnega turnirja za «Prvo trofejo Sokola» Partizan (Celje) glavni favorit - Tekma Bor-Agi odločilna za drugo mesto Danes ob 18. uri se bo s kratko vsej verjetnosti odločilno za drugo VIAREGGIO, 18. — Atletska reprezentanca ZDA je danes prispela v Viareggio, kjer se bo spoprijela v troboju z Italijo in Španijo. Atleti ZDA so vsi v dobri formi in so povedali, da se bodo povsem potrudili, da bi pustili v Italiji najboljši vtis. otvoritveno slovesnostjo začel mednarodni ženski odbojkarski turnir «1. trofeja Sokol«. Na nabrezin-skem igrišču bodo odigrali štiri tekme. Kot prvi bo na sporedu slovenski derby, to je srečanje med Borom in Sokolom. Vsa predvidevanja govorijo v korist Bora, ki bo tako s skoraj gotovo zmago o-svojil prvi dve točki. Sledila bo tekma AGI — Partizan, ki ne bi smela nuditi nobenega presenečenja, saj je Partizan daleč najboljša ekipa. Vendar pa je treba upoštevati, da bodo Celjanke utrujene od potovanja in zato verjetno ne bodo mogle pokazati najboljše igre. Tretja bo na sporedu tekma Partizan — Sokol. Prvi del turnirja pa se bo zaključil s srečanjem med Agijem in Borom, ki bo po mesto in tudi za pokal deželne u-prave, ki ga bo prejela najboljša ekipa iz naše dežele. Po vsej verjetnosti pa bo prireditelj prisiljen spremeniti vrstni red tekmovanj, ker se goriška ekipa zaradi zaposlenosti igralk ne bo mogla pravočasno prijaviti in bo prispela šele okoli 19.30. Odbojkarska federacija je obljubila svoje najboljše sodnike. Verjetno bo važnejše tekme sodil mednarodni sodnik Caputto. Partizan Celje je glavni favorit turnirja. O ekipi ne moremo dosti povedati, nedvomno pa je tehnično na precej višji ravni kot ostale ekipe. Treba pa je tudi upoštevati utrujenost igralk, ki je logična posledica potovanja. Goriška AGI se bo predstavila z imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimtiimiii NEURADNO SVETOVNO PADALSKO PRVENSTVO Jutri otvoritev v Portorožu atraktivnimi skoki Prijavilo se je 180 tekmovalcev iz 22 držav Prisotna bo tudi italijanska reprezentanca Jutri popoldne z začetkom ob 16. uri bo na sečoveljskem letališču uradna otvoritev mednarodnega pa-daiskega tekmovanja za V. jadranski padalski pokal, ki velja kot neuradno svetovno prvenstvo. Letošnja prireditev presega po številu prijavljenih tekmovalcev — nad 180 — iz 22 držav udeležbo na lanskem svetovnem prvenstvu v Leipzigu, katerega se nista udeležili niti angleška niti ameriška reprezentanca, ki bosta letos prisotni v Portorožu. Američani so najavili moško in žensko ekipo, Angleži pa kar dve, in sicer ena bo zastopala Anglijo druga pa škotsko. Jugoslavija bo letos prisotna z ekipama A in B, prvič pa se bodo udeležile tega tekmovanja reprezentance iz Italije, Turčije, Finske in N’zo-zemske. Danes pričakujejo prireditelji pri- hod tekmovalcev, jutri zjutraj ob 7. uri pa bodo opravili prve poskusne skoke. Finski, francoski in jugoslovanski padalci so prispeu že včeraj. Cehi pa so kar prileteli s svojimi letali, ki bodo poleg madžarskih skrbeli za prevoz tekmovalcem v višine, od koder se bodo spuščali na cilj. Svoj prihod je najavil tudi predsednik mednarodne letaiske zveze FAI Kokkinaki. Po uradni otvoritvi bodo iutri na sporedu ekshibicijski skoki za nagrado «Turizem-Portorož». Ti skoki so prava atrakcija za gledalec. Ker je ta disciplina izven .contuirence za generalni plasma, lahko tekmovalci zbirajo sami figure, ki jih do-do izvedli v zraku med padanjem, včasih kar z zaprtim pada,om. posamezni ali skupinsko, v moških ali mešanih ekipah. Navadno se spuščajo z višine med 400 in 2.500 metrov. Poleg ekshibicijskih skokov ho jutri popoldne izvajam akrobacije v zraku tudi letalo iz alpskega letalskega centra na Bledu. Podobna prireditev bo tudi naslednjo nedeljo, ko bodo uradno podelili pokal najboljši ekipi in nagradili najboljše padalce v posameznih disciplinah. Atrakcija zase so pa skoki na cilj na morju, ki bodo na spoiedu v petek. Danes in jutri zvečer oodo v Por-toicžu tudi umetni ognjemeti. Prireditelji so poskrbeli parkirne prostore za vozila gledalcev, ki jin pričakujejo posebno v nedeljo v največjem številu. Vstopnice letos ne bodo v prodaji: vsak g'edaiec si bo moral nabaviti lično lzdeia-no spominsko značko za 5 ND, ki bo veljala kot vstopnica za vsa tekmovanja in otvoritveno cer zaključno prireditev. I. M. UNIVERZIADA V TOKIU SZ odpovedala MOSKVA, 18. — Agencija TASS je sporočila, da se SZ ne bo udeležila letošnjih univerziad v Tokiu, ki se bodo začele 26. avgusta. Sovjeti namreč so odrekli svoj nastop, ker vodstvo letošnjih univerziad ni dovolilo nastopa Severni Koreji z nazivom: «Demokratič-na republika korejskega naroda«. KOŠARKA «TROFEO DELLE PALME« Tudi sovjetski košarkarji LOANO, 18. — Na peti izvedbi «Trofea della Palme«, ki bo na sporedu jutri v Loanu, bodo nastopile peterke najboljših držav na svetu. Turnirja se bodo namreč udeležile ekipe iz ZDA, SZ, Jugoslavije in Italije. Moštva pa so: Gulf Ali Starš (ZDA), državna reprezentanca SZ, Zadar (Jugoslavija) in AlTOnesta (Italija). Favoriti so Američani. ). ZVEZNA NOGOMETNA LIGA JUGOSLAVIJE Maribor in Olimpija pred startom najboljšo ekipo, ki jo ima trenti" no na razpolago. Prijavile se bodo štiri igralke prve ekipe, to je ste, ki so nastopale v A ligi. Tak0 sestavljena ekipa ima možnost, <*8 se bo resno borila za drugo mesto v lestvici. Bor bo na igrišče prav tako p"' šel s svojo najboljšo ekipo in se bo tako lahko uvrstil na drug0 mesto. Možna postava je sledeč8’ Mijot, Bare j, Kenda, Pavletič, Ba*1’ Posnetek z včerajšnje prijateljske tekme med Borom in Sokolofl*; Ekipi se bosta ponovno sreča*' danes v otvoritveni tekmi 1,9 mednarodnem turnirju za «Pfv# trofejo Sokola« del, Bezeljak, Silva in Sonja Pe" narčič, Rauber, Rogelja. Domači Sokol nima na tem tuf' nirju nobenih realnih možnosti boljšo uvrstitev. Na igrišče bo Uvf stil ekipo, ki je zmagala na prom0" cijskem prvenstvu. Edina nov0s bo Nadja Švab, ki bo v prihodi1* sezoni nastopala prav s Sokole^' Možna postava: Knez, CahariJ M., Caharija T., Filipčič, Švab, brovec, Magajna, Kosmina, Fale" > Battigelli. r-" .. Dve slovenski nogometni ekipi bosta letos nastopili v prvi zvezni ligi. Ljubljanski Olimpiji se do letos pridružilo tudi moštvo Maribora, ki je v zadnjih časih želo vrsto uspešnih rezultatov. I- kolo, ki bo jutri v nedeljo, pa je naslednje: Crvena zvezda — Dinamo Hajduk — Vojvodina Olimpija — Reka železničar — Radnički Velež — Sarajevo Vardar — Maribor - Proleter — Beograd Zagreb — Partizan iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniMiiiiiiiMiiitiifmiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiinimiiii iiiiiiiiiiiiiiiinjiiiiiiiiiiiin iiiiiiiiiiimmmii'1111 j John Creassy LOBOV PEČAT Taggart in Rugg sta jo krepko držala v rokah, ona pa se je na vse načine hotela izvleči. Roger je šel k Jeanette ln jo nežno objel. — More ni več, Jeanette. Ali bi lahko zdaj zvedel, kaj ti je Helene rekla po telefonu? Roger ni izbral najbolj ugodnega trenutka za tako zaupne razgovore. — Oh, saj to sedaj ni več važno. — Je in še kako je važno. Kaj ti je rekla? — Neumnosti, Povedala ml je, da si prijatelj, veliki prijatelj Margarete. Poslala ml je celo Margaretino fotografijo. — Kdaj? — Minuli teden. — Prej, preden sem sploh slišal o Margaret, je vzkliknil Roger. — To pa pojasnjuje strel pri Morden Lodgu. Nikoli nisem verjel, da gre za slučaj. — Roger je vedel, da mnogi ki so ga poslušali, niso mogli razumeti niti besedice, o čemer je pripovedoval, vendar je občutil potrebo, da glasno misli. — Vse so pripravili vražje spretno in sicer najprej, da bi preplašili tebe, potlej pa da bi se tega strahu še sam navzel. Zaradi prepirov v hiši ne bi mogel uspešno delovati. Lepa taktika. V stilu Margaret Paterson. Sama je torej stre- ljala nase, da bi se pred dvorcem Morden Lodge spoznala z menoj v dramatičnih okoliščinah in da bi lahko odigrala vlogo na sceni, polni presenečenj. Zelo lepo zamišljeno in zelo spretno izvedeno, če ne bi pozabila svojega klobučka, bi ji mogoče poskus celo uspel. Cortland je stopil k Rogeru. — Pustimo to za kasneje, je rekel s precej grobim glasom, ki pa je pravzaprav prikrival razburjenje. — Kako se počutite Roger? — Zelo dobro. — No, pa nam povejte potem vse, kar se je zgodilo. — Kasneje bi, če želite. Brž ko se vrnemo v Scotland Yard bom vse napisal. Zdaj bi, kar bi povedal, bilo itak brez glave in repa. Kaj nimajo nič whiskyja v tej hiši. čaša whi-skyja bi mi lahko razbistrila misli. Eden od inšpektorjev je odšel v bar in se vrnil s steklenico whiskyja Ko je Roger napolnil čašo, je prispel super-intendant Chatsworth. Roger je dvignil čašo in nazdravil super-intendantu, potlej pa jo spraznil do dna. ChatsAvorth se je nasmehnil. V trenutku, ko je hotel nekaj ostrega in zajedljivega pripomniti, v njegovem stilu, je bilo slišati iz kleti neki hrup. Cortland in Roger sta pohitela proti vratom. V kleti je odjeknil strel. — Kaj pa naj to pomeni, Je vprašal Cortland. — Ujeli smo doktorja, je odgovoril neki glas. čez nekaj trenutkov so pripeljali Sorensena. Ko je zagledal Margaret z lisicami na rokah, je rekel: — Nikoli nisem verjel, da jo boste ujeli. Ne, nikoli ne bi tega verjel. Chatsworth in Cortland ter Taggart so pospremili Rogera in Jeanette do njune hiše Margaret so prepeljali v Canon Row, Sorensena pa v Scotland Yard, ostale pa v Malborough Street. Mobilizirali so skoraj bataljon policajev in uslužbencev kljub poznim uram, da so dobili izjave od vseh in da so sestavil' obtožnico. Stroj pravice je hitro delal. V Bell Streetu je Mark Lessing, brž ko je zaslišal avto, odprl vrata in pohitel vsem naproti. — Marc, je vzkliknila Jeanette. — Končano je. — Hvala bogu. Ne hvalite boga, kajti če ne bi bilo Rogera Westa, bog ne bi pomagal. Zdaj pa ukazujem: prepovedano je postavljati kakršna koli vprašanja. Vi West pa boste lepo sedli in nam vse povedali od začetka. To je ukaz. — Prav, gospod, je odgovoril Roger in se nasmehnil. — Ne bom dovolil niti ene vaše običajne nesramnosti. — Dobro, gospod. ChatsAvorth in Cortland sta sedla drug poleg drugega. Roger se je udobno usedel v naslonjač. Jeanette je sedla na nizek stol, ki ga je prinesla od nekod. Marc Lessing pa je sedel na stol zraven klavirja. — Sedaj, ko vemo vse, je začel Roger, je lahko reči, da bi morali razkriti resnico precej prej. Začnem pa naj z najbolj očitnim dejstvom. Alec Mac Dougall je bil noro zaljubljen v Margaret, Povedal mi je, da bi storil vse, kar bi hotela in jaz sem mu to verjel. Brž smo ugotovili, da igra v Lobovi bandi agenta za zvezo in morali smo se vprašati, zakaj. Da, zakaj se je on, mladenič dobro vzgojen, bogat, povezal z bando vlomilcev? Edini odgovor na to vprašanje je bil zaradi ljubezni. Roger je nežno pobožal Jeanette po laseh. — Margaret je spoznala, da lahko stori s tem mladeničem vse, kar hoče, pa je to izkoristila. — Da, ga je prekinil ChatsAvorth. Vendar začnimo z dogodki v Morden Lodgu. — Zdaj bom povedal o njih. Margaret je streljala sama nase, da bi nas prepričala, o atentatu. Nasedel sem, ker sploh pa og*9 msem pregledal jarka, če bi pregledali jarek, bi sigurno y njem našli revolver, s katerim je streljala. Njen načrt bil skrbno pripravljen. Vedela je, da se je lokalna policij" začela zanimati za dvorec in da se je začela smukati okc‘_ njeg. Vedela je, da sem prevzel preiskavo in zato si je P"'*9 devala, da bi mi naprtila osebne skrbi in začela z Jeane*4®' Tedaj, ko je ugotovila, da bom vtaknil nos tudi v nje"0 družinske odnose, je zaigrala vlogo žrtve in poskušala Pxer iskavo zapeljati na napačno sled. Njena taktika je bila v te"*' da bi mi preprečila razmišljati. Kot rečeno, je začela z Jeane" te, nadaljevala pa je s svojim najmočnejšim orožjem — peljivostjo. Da, je rekla potihem Jeanette, vendar ni vedeti, kako težko je pozabiti, da si policaj. Roger jo je nežno pogledal in nadaljeval: ' — Potlej pa so se začele dogajati spremembe Carney *n njegovi pomočniki so občutili, da je jel pihati čuden vet'P’ pa so izginili. Helene Wolff je organizirala vlom v Pate sonovo pisarno, prepričana, da bomo vse svoje napore oStt dotočili na Carneya in druge. To se je tudi zgodilo. MargaI pa je storila resno napako. Odšla je in se sestala z Alecom Mac Dougallom nedvoi""® zato, da bi mu dala navodila. Mislila sta, da sta sama■ telovadnici, pa sta govorila na glas. Loppy Lake ki ni ta*"" pobegnil z drugimi, se je skril v sobi s prhami. Slišal je govor. Tako je zvedel, kdo je Lobo in lahko bi spregov"1 ' če bi ga policija zasliševala. Brž ko je Margaret opazila "* govo prisotnost, in ko je Alec odšel, ni oklevala. S Kij' razbila Lakovo glavo, če pomislim na to, da je imela hrabf nekoliko kasneje in je vztrajala na tem, kakšno možnost J imela, da izvrši uboj. Vi ste brali poročila o njenem šanju, gospod Chatsworth. ChatSAVort je prikimal. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 6, II, TELEFON 93-808 tn 94-638 - PoStnl preda’ 559 - PODRUŽNIC A: GORIC A: Ulica 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 ur - *n»Pf£# četrtletna 2 250 lir, polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna Številka » tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) - PoStnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 -SFRJ- AD1T D2S,' Ltubljana, Stari trg 3/1, telr-on 22-207. tekoči račun pri Narodni oanki v I.iublian) - 501 3-270/1 <•<•' »si < ena »elasnv: zb vsak mm v Strin) enega stolpca: trgovski 150, tinančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur — MaU oglasi 40 Ur beseda - Oglas) goriške pokrajne se naročajo pri upravi — Iz vseh drugih pokrajin Italije prt cSocletk Pubbllcitži Itallana« - Odgovorni urednik' STANISLAV RENKO — Izdaja tr tiska Založništvo tržaškega tiska Trst ^