LOVEN Političen list za slovenski narod. p«»tl prejemali velja: Za oelo leto predplačan 15 jld., za pol leta 8 fid., za četrt leta I 1 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr V administraciji prejemali, velja: Za oelo leto 18 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta t • fld.. za en mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. 1 Posamezne Številke veljajo 7 kr. T Haročnino prejema »pravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat . 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStro je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ',',6. uri popoludne. Štev. 296. V Ljubljani, V sredo 28. decembra 1892. Letnik XX. Dežmanove grablje — oživljene! Z Dolenjskega, 21. dec. Ko je pred dobrimi desetimi leti kranjsko nem-škutarstvo podleglo oživljenemu slovenstvu, čul sem peti pesem z refrenom: „Ha-li, ha-lo 1 želoda več ne bo!" Kdo bi si tedaj mislil, da se bo tako bitro drugače obrnilo? Tetnpora mutantur! Da se po-nemčuje slovenska metropola, to je sploh znano, a da |e tudi na deželi začela pihati taka sapa, tega marsikdo v svoji dobrodušnosti ne sluti. Iu vendar: Slovenci na Kranjskem, pazimo, da nam čez noč ne posmodi mrzla nemška burja tega, kar smo si s trudom priborili v mnogo letih. Nemškutarski jarem nam zopet vsiljujejo! Na Kranjskem je oživel neki rod, ki je jel popravljati polomljene Dežmanove grablje; popravil je že toliko žob, da semtertje že grabi kar čez drn in strn. To se je pokazalo prav očitno med drugim tudi nekje na Dolenjskem. Tu je neki okrajni glavar s svojim pomočnikom tako nastopil, da se je prisoten človek nehotč vprašal: „Se je li Dežmanova doba vrnila?" Župan neke občine, ki je pred nekaterimi tedni tudi poslala zaupnico prevzvišenemu knezoškofu, poslal je nedavno nekaj nerešenih uradnih listin „re-tour" svojemu okr. glavarstvu z opombo, naj mu slovenski dopisujejo, ker on nemščine ne umi Dne 13. decembra se je sešel okrajni glavar z istim županom pri okrožnem sodišču, ki leži v področju istega okr. glavarstva. Tu je jel obirati župana, vrlega slovenskega poštenjaka, glavarjev mladi pomočnik, češ, da mora plačati globo 5 gld., ker je vrnil uradna pisma nerešena. Župan je odgovoril, da on ne more reševati nemških pisem, ker nemščine ne ume. Pomočnik mu na to zbadljivo odgovori, da je sramota (sic!) za občino, ako ima župana, ki ne ume nemščine, in ako sam nemški ne zna, dobi naj si stalnega tolmača (čujte!), ali pa naj gre k župniku ali učitelju, da mu pisma preložita v slovenščino. Župan ga pametno zavrne, da on po nikakem paragrafu ni dolžan imeti svojega pisača, župnika in učitelja pa tudi ne more in ne sme dan na dan nadlegovati s svojimi posli. Pomočnik se odreže: „Pa bote vendar kazen plačali!" in se tako ošabno znaša pred županom, da se (pri-tlikov mož) dvakrat prav okorno in neolikano zadene ob župana. Našemu očetu županu je bilo to že nekoliko odveč, položi globo na mizo in se molče nasmehne. Mali mož pa ga bara osorno, zakaj se smeje. Vrl župan pa mu odkritosrčno odgovori: „Ker sem zdaj skusil, da je res, kat nekateri govore, da se človek še-le pri baronu začne!" (Isti pomočnik je pravcati baron!) Okrajni glavarje imel med tem opravila z drugimi ljudmi, katerih je bilo okoli 80 prisotnih v sobi, a bil je tako blizu župana, da je vse slišal, kar je govoril. Ko župan izreče tisto možato besedo, plane glavar po koncu in začne tako razgrajati nad županom, da je bilo joj! Med drugim je rekel: „Al'ste vi šupan? Men* vse klik, vi štrafan bit' koker en fant!" Vsi pričujoči so bili jako indignirani nad tem neprelepim nastopom glavarjevim. Ta slučaj, ki ni povse osamel, d& nam misliti. Sploh župani tožijo, da dobivajo vedno več nemških uradnih dopisov, le plačilni nalogi so baje še slovenski. Le slovenski denar ima torej še kaj veljave, Slovenec sam pa ne! Smešno, a žalostno! Še ta le zanimiv slučaj! Blizu tod se je nedavno mudil neki uradnik v uradnem poslu. Neki kmet pride k njemu vprašat ga za svet v tehtni stvari. Učeni mož pa se odreže: „Vem, pa ne povem! Namesto da bi šel k „žnejdarju", pa pride k šuštarju!" Kmet presenečen po tako ljubezuivem odgovoru malo pomisli in deje: „Ne zamerite, gospod, da sem se zmotil. Mislil sem, da ste vi Šuštar', ker vaša beseda tako po smoli smrdi!" Dobro ga je plačal; ali ne? Tak slučaj nas pač uveri, da modrost marsikaterega neukega našega kmeta presega modrost nekih domišljavih gospodov. In da v oliki ni za njim, temveč narobe, ume se ob sebi. Neki gosp. župnik je dobil od okr. glavarstva poziv, naj naredi iz farnih matrik neki izpisek iz začetka tekočega stoletja. Župnik pri najboljši volji ni mogel ustreči, ker v matrikah o tem ni bilo sluha. Nato pa so mu zagrozili, da pošljejo komisarja, da preišče matrike, je-li vse v redu. Župnik tej izjavi seveda ni ostal na dolgu odgovora. Človek bi sodil, da smo že na Madjarskem med Košutovci! Vse to nas poučuje, da je jela v zadnjem času briti čez Kranjsko neka sapa, katere smo se že precej odvadili. Novi voditelj deželne vlade je baje priporočal uradnikom, naj si pridobi popularnosti med liudstvom. No, s takim postopanjem si je ne bodo priborili kmalu! In s kakšnimi izjavami si npajo na dan! Župan, priprost kmet, naj ima na-vlašč pisača, da bo nemški gospodi stregel. Gospoda, dovolite vprašanje: „Ste li vi zaradi kmeta tukaj, ali kmet zaradi vas?" Torej vam na ljubo naj se naš kmet ubija z nemščino, da bote vi mogli jesti sloveusk kruh. Ali imate še kakšno tako srčno željo? Le na dun ž njo! Toda vedite, naši pošteni župani si ne bodo vam na ljubo ubijali glav z nemščino. Slovenski kmet brez blažene nemščine lahko shaja; da, smelo trdimo, ložje brez nje, nego ž njo, ker nemškujočega kmeta kmalu obliže pogubni liberalni duh. Gospoda, ako hočete jesti slovenski kruh, učite se slovenščine in učite se olike, ako je še ne zuate ali ste jo že pozabili, pri našem nepokvarjenem kmetu! Vedite pa dobro: naš kmet se ne bo nikomur na ljubo mučil z nemščino, naj si bo gospoda rudeče ali „plave" krvi, magari, če prav — zelene! Din! „Slov. Narod" pa uprav iz omenjenega slučaja lahko uvidi, da možje, ki so pošiljali in pošiljajo zaupnice prevzvišenemu knezoškofu, niso puhle glave, temveč modre glave, katerih zdrava domača pamet brez dvoma užene marsikakega „Narodovega" trabanta — v kozji rog. To so možje-poštenjaki, ki umevajo položaj in ki dejansko, ne le s krilato besedo, pričajo neustrašeno svoja krščansko-narodna načela. LISTEK Prijatelja. Črtica iz bivše Krajine; spisal Janko Barle. (Dalje.j Tako zgodnje zime že skoraj ni bilo kot je bila jednega leta za stare krajine. Dasi je bilo še le godovno gospodične Bezike (15. vinotoka), vandar je že vzdihovala vsa narava pod težo zgodnjega snega. Sneg padel je kar nenadoma, pa je pokril še marsikateri pridelek, katerega ljudje niso utegnili pospraviti. Zima pritisnila je čvrsto in držala kar do božiča. Nekoliko dnij pred božičem je kar nenadoma odnehalo in solnčice prisvetilo, baš kot da se približajo pomlad. Viteza Oroslanskega, kateri se je bavil v svojih prostih urah, baš kot silni Dioklecijan, kaj rad z vrtnarstvom, privabilo je toplo solnčice nekega dopoldneva na njegov precej obširen vrt, kateri se je raztegoval za njegovo hišico. Sprehaja se on ondi, gleda sem, gleda tam, kar zapazi, kako se ondi na gredah nekaj zeleni. Gre bližje in kaj vidi ? Evo najlepšega graška, kateri je polagoma pod snegom dozorel in se zelenel, da ga je bilo lepo videti. To si morete misliti, kako se je zasme-jalo srce plemenitega viteza, saj je bil redek prijatelj vrtnarstvu, a grašek njegova najljuša jed. Že je mislil spis o tem redkem prirodnem dogodku poslati v časopise, naj se svet čudi, kar se nečemu domisli. Ej, ne povem nikomur, le potlej ko ga več ne bode, podražim prijatelje in vsakemu za pričo la nekoliko stročevja ohranim. Dobro! Odide naš vitez v hišo po košarico in z lastno roko nabere polno košarico in prinese domov. „Stara, ali jezik za zob6! Da nikomer niti besedice ne črhneš!" „Dobro, dobro" — smejala se je gospodična Rezika. — „Na božič bodemo ga jeli!" In prišel je božič in lepi božični prazniki. Vitez Oroslanski držal se je kot pravi sin svojega naroda, vseh božičnih običajev in zato ni na božič niti kam šel, uiti koga povabil na obed. Se celo gospod nadlajtnant Mikec, kateri je bil drugače često vitezov gost, saj sta se ljubila kot dva brata, še celo ou ni bil povabljen. Nu, saj on ni ničesar znal o grašku. Poldne je odzvonilo. Vitez Oroslanski sedi v palači pri pogrnjeni mizi in čaka, da mu prinese gospodična Bezika obed. Čaka, čaka--nič. „Kakov je to šment" — zagrmi najedenkrat od mize — „kosilo na mizo I Poldne je že davno odzvonilo." „Precej, precej" — odzval se zunaj tenak glas. Iu res je priromala čez kakovih pet minut juha na mizo. Gospod vitez Oroslanski, posrkal je hitro ovaj del in se v duhu veselil stvarem, katere pridejo. Nu, in grašek pride, lepi zeleni grašek — na božič. Saj ga nima na mizi niti njegov general. Čaka, čaka vitez Oroslanski na druga jedila, ali čaka zaman. „Saprament, to je pa že preveč. Bezi, tedaj se bom danes postil? Danes, ko ima tudi največji siromak obilo! Jedi na mizo, ali vas pa postreljam vse skupaj." „Precej, precej", oglasilo se je zopet zunai, gospod vitez zopet mirno čaka — ali zopet nič. „Kaj takovega se mi pa še ni pripetilo! — vsklikne in plane vitez Oroslanski od mize, hoteč v kuhinjo, da vse lonce in sklede razbije in zmeče na dvor. Ali v onem trenutku oglasi se na vratih: trk, trk — nekdo prihaja. „Kakov bes si" — zakriči vitez — „noter!" „Dober dan, dragi amice, vesel božič ti želim, dočakaj jih še veliko!" — pokaže se na vratih mala postava gospoda Mikca. — „Pa kaj ti si že pri obedu?" „Pri obedu du, da, a giadujem kot volk. Stara, stara, kakovega kleka delaš?" „Menim, da ne bodeš zameril? Samemu mi je dosaduo, pa sem prišel k tebi na obed." „Dobro, dobro, sedi, sedi! Morda vendar kaj dobiva. Krožnik, dobiš precej!" Bog nam daj mnogo takih mdž, takih županov in Slovenci si smemo radi njih častitati! Liga + 20. -1 i» «•» Politični pregled. >n V L j ubij a ni, 28. decembra. Notranje dežele. Nova večina. Program za novo večino je že odobril ministerski svet in $jačno se pogajanja z vodjami raznih strank. Kak je ta prograoj, .mislimo, da je dovolj, če povemo, da ga je sestavil učni minister baron Ganč. Odbor iz ministrov Taafleja, Steinbacha, Gauča in Zaleskega je pa ta program še pregledal in pretresal, predno se je predložil mi-nisterskemu svetu. Veselo znamenje pač posebno ni, da v tem odboru ni bilo niti Schönborna, niti Falkenhayna. Morda sta se Taaffeju zdela prekouserva-tivna, da bi sodelovala pri sestavi programa novi večini. Ker se govori, da se bode večina posebno pečala z narodnogospodarskimi vprašanji, bi poljedelski minister pač bil moral imeti precejšnjo besedo pri sestavi tega programa. Levičarjem ne ugaja, da se hoče grof Taaffe obrniti do vseh zmernih strank, da bi pristopile novi večini. Levica bi rada, da se sestavi večina le iz liberalcev, Koro-ninijevcev in Poljakov, da bi potem sama imela v njej odločilno besedo. Taaffe pa ne mara biti povsem odvisen od levice in skuša obdržati na svoji strani tudi Hohenwartov klub ali vsaj večji del tega kluba. Mi nikakor ne verujemo, da bi nova večina bila trajna, naj se tudi sestavi. Ogerako. Znano je, da na Ogerskem mislijo poslancem dovoliti letne plače na mesto sedanjih dnevnic. Vlada predlaga, da se dovoli poslancem po 2400 gld. letne plače in 800 gld. stanovnine. Za ta predlog se je izrekel tudi zbornični odsek. Mnogi poslanci pa s tem neso zadovoljni in zahtevajo 3000 letne plače in 800 stanovnine in mislijo zbornici staviti predlog v tem zmislu. Ta stvar pride kmalu po veliki noči v zbornici na vrsto. — Weckerle baje misli s svojim novoletnim nagovorom pripraviti nekako zbližanje z narodno stranko. Na ta način misli vlada preprečiti osnovo kouservativne stranke, na kar delujejo škofje in duhovščina. Velik del narodne stranke bi se dal morda pridobiti za konservativno stranko, ako vlada tej stranki ne da večjega upliva na državne zadeve. V nanje države. Panamski škandal. Ker je že skoro gotovo, da ie Freycinet močno kompromitiran, se splošno misli, da odstopi. Republikanci so pa vsled tfga v veliki zadregi. Kje mu hočejo dobiti naslednika? Kakemu generalu se v sedanjem zmedenem času boje izročiti vojno mlnisterstvo, ker bi je utegnil porabiti, da napravi kak državni prevrat. Sedaj bi ne bilo posebno težavno, narediti konec republiki, ko prebivalstvo vidi, kako žalosten plod je rodilo republikansko vladanje. Nekateri priporočajo za vojnega ministra Cavaignaca, ki pa v zbornici ni posebno priljubljen. Boljši bi bil Kazimir Perrier, katerega bi pa mnogi radi imeli za predsednika zbornici. Freycineta zaradi tega posebno napadajo listi, ker je on priporočil sleparja Hertza velikim častnikom častne legije. Da bi ga bil priporočil zaradi znanstvenih zaslug, nikdo ne veruje. Zatorej skle-oajo, da je bil s Hertzovimi sleparijami v zvezi. — Floquet po božičnih počitnicah najbrž ne bode več voljen predsednikom francoske zbornice, ker je zamotan v panamsko afero. Za predsedništvo zbornice se imenuje že več kandidatov, mej drugimi Kazimir Perrier, Etienne, Brisson in Maline. Poslednja dva sta že predsedovala zbornici. — Več oseb p» baje misljjo .v kratkem še zapreti. Sedaj, ko se je zaključno zasedanje, lahko zapr6 vsakega poslanca, ¡¿e da bt morali zbornico vprašati za dovolile. Hertz in ReUiach. Reinachov, agent, Ar-ton, kameri je podkupoval poslance, alj j.o. je sedaj pobegnil iz Francije, je nekemu časnikarju marsikaj novega povedal o odnošajih mej Hertzoop in Rei-nachom. Hertz je najprej Reinaeha finančno ugonobil, potem ga pa prisilil, da se je umoril. Reinach je deset let imel zveze s Hertzom. Izvršila sta razna ey»ktro-tehnična podjetja. Hertz je Reinacbn ugajal, ker je bil prebrisan mož. O panamski »fžri sta se pa sprla. Hertzu ni ugajalo, da je Reinach naročil Artonu, da podkupuje časopise in veljavne politike, ne pa njemu, da bi pri tem poslu si kaj prisleparil. Z neko zvijačo je dobil v roke neke dokaze o tem podkupljenju. S temi dokazi je iz Reinacba izsilil velike svote denarja, nikoli ne manj, kakor 500.000 frankov. Ko je naposled zahteval še 7 milijonov, se je pa Reinach umoril, ker ni imel več denarja, da 1 bi Hertza zadovoliil, in je videl, da temu izsilje- j vanju ne bode uikdar konca. Tedaj je bil Hertz že j začel po časnikih stvar razglašati, ko se je Reinach { branil dajati denar. Te Hertzove dokaze je pa videl Andrieus in jih hitro fotografiral, da jih sedaj pri občuje po listih. Delavska internacijonala se zopet oživi. Sedež jej bode v Parizu. Francoski anarhisti in socijalisti mislijo, da je seda) ziinje prišel čas, ko so republikanci vsled panamskih sleparij prišli ob veljavo. V Parizu so te dni bili po zidovih nabiti plakati, v katerih se poživljajo delavci, da pometejo sedanje zatožence, to je, zmerne republikance in njih tožnike, to je, konservativce, in tako naredi konec sedanjemu društvenemu redu. Policija se pa proti temu ne upa ničesar storiti. Ce se kmalu ne naredi kak konec panamskemu škandalu, utegne priti do prekucije. Socijalisti uporabljajo te škandale, da delavce hujskajo proti drugim stanovom. Očitno že priporočajo kraje in goljufije, češ, saj veliki gospodje tudi kradejo. Socijalisti sedaj druge stranke nazivljajo le stranke tatov, sleparjev in goljufov, in delavcem zatrjujejo, da mej mirni ni nobene razlike. Sedaj so goljufavali zmerni republikanci, ker so imeli priložuost, drugi pot bodo pa drugi. Ni čuda, Če so pri takih agitacijah že duhovi v delavskih krogih jako razburjeni, posebno ker še slišijo, da se od več stranij skušajo panamske sleparije, kolikor je mogoče, potlačiti. Nemška vojaška predloga. Če tudi ni skoraj nobenega upanja, da bi se nova vojaška predloga vsprejela, vendar vladni listi šč vedno neutrud-ijivo dokazujejo, kako je potrebno, da se pomnoži število nemške vojske. Mej drugim tudi strašijo, da bode odstopil grof Oaprivi, njegov naslednik bode pa še več zahteval za vojsko, ali se bode pa povrnil k popolni triletni aktivni vojaški službeni dolžnosti. Neki vojaški list pa opozarja na to, koliko se je že pomnožila francoska vojska. Sedaj šteje 17871/» ba-talijona in 32 stotnij pešcev in lovcev, 650 eska-dronov konjiče, 1022 baterij topništva. Leta 1870 je fr. poljska vojtka štela samo 368 batalijonov pešcev in lovcev, 16 batalijonov pomorske pehote, 115 novoosnovanih četrtih batalijonov, 115 depot-nih batalijonov, torej vkupe 614 batalijonov. Od tedaj se je vojska pomnožila za 1173 batalijonov, 308 eskadronov in 4908 poliskih topov. Vsi ti argumenti pa, kakor kaže, ne bodo dosti koristili. Nasprotne stranke, posebno katoliški centrum, ne-čejo ničesa slišati o tako siluem pomnoženju vojaških bremen. Strašenje s francosko vojsko pa tudi ne vpliva, ker so nemški poslanci prepričani, da je velik del francoske vojske le na papirju, kakor je tudi bil 1870. leta. Strašenjt z odstopom Caprivija se pa zlasti katoliki ne-bojd, ker >jp Caprivi p*č pokazal jefienkrat dobro voljo, ustreči željam kfttoliš-kega prebivalstva, ali se. ¿g pokazal preslabega da bil itresničil svoje dobre.) namere. (li . . TT*»- "iTP MV „Hvala prinesel sem vse seboj" — reče Mikec in začne razkladati krožnika, vilico, žlico iu nož, katere je imel pod . suknjo. Jedva se dobro sede, kar se začuje zopet na vratih: trk, trk. „Slobodno", zagrmi gospod vitez.— Danes, kot da mi ves pekel nagaj». — Oj, kaj si ti doktor? „Vesel božič, vesel božič", začne debeli doktor. „Nu sem si mislil, da vas bode tu več. Jaz sem tako svoboden---reče, odpre suknjo in postavi na mizo, krožnika in ostalo omiznino. Gospod vitez Oroslauski, prijel se je kar za glavo in molčal. Zdelo se mu je, kot da je vse začarano, kar se zopet začuje zunaj mrmljanje, a na vratih: trk, trk. Zdaj je bilo pa gospodu vitezu že preveč, plane kot razdražen lev k vratom, odpre jih silovito in imel je kaj videti. Kar je bilo vaškega razumništva, od prvega do zadnjega vsi so bili tu. Vsaki je držal v rokah omiznino, naklonili so se globoko gospodu vitezu in mu v složnem glasu zapopevali: „Narodi! se je kralj nebeški, Od Marije čiste djevice." Na tom mladom letu veselimo se Mladoga kralja mi molimo." Ko je društvo pesnico odpopevalo, vstopi se jeden izmed oficirjev pred viteza, nakloui mu se globoko in začne: „Veierodni gospod vitez in ka- petan. Naše malo društvance, štirinajst oseb po številu vsoja Vam se na današnji dan izreči svoja iskrena čutila in Vam kliče: Vesel božič. Pri tej priliki pa tudi prav ponižno prosimo, da podelite vsakemu izmed nas krožnik vašega izvrstnega, sladkega graška. Zivio, gospod vitez, živio gospod ka-, petan!" * „Zivio, živio!" grmelo je po palači. Gospod vitez ni vedel ali je trezen ali pijan, ali sanja ali je pri svesti. Nazadnje se je nasmejal, prijel za glavo m vskliknil: „Rezi, obed na mizo, pa graška ne pozabite! Oj ti nesrečni ženski jezik, saj vem, da vam je ona to izbrbljala!" Pogrnjeno je bilo v trenutku, saj so si gospodje že vse zunaj pripravili in potem je začela gospodična Rezika nositi ua mizo same izbrane jedi, saj je imela kaj. Jelo so je in pilo, posebno gradek je vsem kaj dobro teknil in da je društvo vse skupaj počakalo, da je napočil dan sv. Štefana, ni v te-dajnih razmerah nič posebnega. Gospod vitez Oroslanski je gospodični Reziki prav r«d oprostil, da je razglasila, da bode na božič grašek, raj je tudi gospodu vitezu bolje dišal, kakor pa da bi ga jel sam samcat. In kako bi tudi mogel ženski jeziček zatajiti takovo novost! (Konec sledi.) Izvirni dopiši. Iz Ptuja;22^ decSmbra. NetoVl^me j» dirnulo pojasnilo gosp."prof. Majcen-a v cenjenega Viašega lista štev. 290. z dne 20. t. m., kjer se mi očita laž, katero iz dna srca sovražim; natolcevanje in laž proti njim, ki so mojemu srcn naj-Ij ubši. Baš ta ljubezen in posebna simpatija za dija- štvo ■— znana je dosti dijakon blizu in daleč _ utegnila bi me zapeljati, da jim še kako napako 8pregledam, nikari da bi jih neosnovano pred svetom tožil! Spregledal bi jim bil pri Rakuševem pogrebu z g. prof. Majcenom tudi to, „da je drug drugemu tu in tam pošepetal kako besedo". Ali predočite si blagovoljno, g. profesor, prizor: Memo Vas se po-, mika kmetski sprevod. Da je kmetski pravijo Vam moških pogrebcev odkrite glave, oznanja Vam molitev rožnega venca! Za mestnim sprevodom se v Ptuju ne moli. Kdo so tisti, ki se prvi za križem vrstč ? Tiho korakajo — kar se pri vsakem sprevodu spodobi, če se ne pogovarjajo — kar se pri nas ne spodobi. To so Vaši učenci. Zadnja dva se prav posebno živahno razgovarjata in razgovarjata se celo pot. Nekaj veselega mora biti predmet pogovoru teh zadnjih Vaših pogrebcev, zakaj lahko vidite, da se oden vedno smeje. Za petami mu koraka pobožno kmetsko ljudstvo, po lepi tukajšnji naši šegi moleč sveti rožni venec. Tam v sredi sprevoda neso krsto. Pred krsto duhovnik z orga-nistom, pojoč pretresljivi „miserere" ; za krsto stopa pokojnikova potrta mati, brat in sestrice, solzeč se in tiho moteč; in zopet sledi dolga vrsta pobožnih žen, glasno moleč sveti rožni venec. In čisto zadej koraka nekaj gospodov. Kaj delajo, ne vem, pa me tudi malo skrbi: vsaj ti, s pokrito glavo, niso naši pogrebci. Še enkrat: do tod se za pogrebom moli, vzdihuje in solzi, tu pa se živahno razgovarja iu smeji — kaj pravite, g. profesor in veroučitelj, na to? Upam, da ste sedaj uverjeni, da ni laž, kar sem „Slovencu" pisal: „da obnašanje dijakov pri omenjenem pogrebu ni bilo baš v izpodbudo pobožnemu našemu narodu". Dixi, in pri tem ostanem. Sedaj pa, g. profesor: ter quaterque vale faveque — tuo amico. 0. Konrad Nik. Stazinski, slov. fare kaplan. S Primorja, 21. dec. (Tržaška„Edinos t.") „V boju za narodni obstoj se Slovenci ne smemo ozirati na to, kar pravi vera katoliška." Resničnost te laži hoče „Edinost" nasproti nam že v tretjem uvodnem članku dokazati. Glej število njeno 99. To in drnge stranske neresnice tržaške „Edinosti" sem zavrnil posebno f 268. in 278. „Slo-venčevi" številki. Že tedaj nisem „Edinosti" odgovarjal, kakor bi bil upal, da ona svojo zmoto prizna. Tudi sedaj tega ne upam. Pro ratione stat voluntas! Človek, ki ima še toliko plemenitosti v sebi, da resnico tudi prizna, ko se mu jo dokaže — ne more niti tako zlobno pisati, da bi vero katoliško mogel ostuditi slovenskemu ljudstvu. Trditve „Edinosti" hočem le radi tega navesti, da bodo Slovenci izven Primorske vedeli, kaj se pri nas, na katoliški zemlji, v pričo katolišnega ljudstva drzne pisati proti katoliški veri. Gospoda pri „Edinosti" misli, da je primorsko ljudstvo že zrelo za — liberalizem. Priznamo, da ste mu že precej okrali ponosa katoliškega, vendar tako daleč ni, da bi veri katoliški obrnilo hrbet. Našega ljudstva primorskega ne sodite iz nekaterih posameznikovi Tudi se nam zdi jako sumljivo, zakaj „Edinost" v tolikih člankih, tako vstrajno, odločno, zavestno skuša primorsko ljudstvo preslepiti, da bi mislilo, da je vera katoliška v narodnem boju stranska stvar, da, celo škodljiva. Ta vstrajnost more poganjati le iz globokih razlogov in meri v določene namenu. Vsa znamenja kažejo, da ti napori izvirajo iz nekegaznanega internacijo-nalnega sovraštva do katoliške vere, kateremu sovraštvu je brez verska ljubezen do narodnosti le sredstvo do — liberalizma. Vemo kaj smo zapisali. Odgovarjali bomo torej posebno, ker se pravda vrti okoli vprašanja, ali bh ima uaroduo uaše življenje organizovati na verski podlagi ali ne. Sedaj ad rem! O naših člankih: „Edinost, ki vse razjedinja" („Slov." št. 268 in 278) piše „Edinost" št. 99.: „Dopisnik in zajedno člankar Liga -f- 1 premetava in draži stvari, kakor je le njemu lastno; z druge strani pobija sam sebe; premika stališča nasprotnikova; se ogiblje odgovorov." Tako „Edinost". Tako zavračanje ni težko! Tako zavračanje, s takimi razlogi more pobijati vsak čevljarski pomočnik. Ni treba pogledati v peti gimnazijski razred niti skozi ključavnico ! Iz naših besedij: „Ne cerkev, ampak tisti, ki se nauka cerkve ne drže, tisti hočejo ukrasti Slovanom narodnost." Sklepa „Edinost": „da mi trdimo isto, kar ona: Slovani se morajo boriti za svojo narodnost posebe, ne oziraje se na vero. — Uboga logika! Je ta sklep v naši trditvi? Da je v volji in željah „Edinosti" istiua, a v naši trditvi ni. „Edinost" piše: „Naš nasprotnik konstatuje obžalovanja vredno dejstvo, da cerkev kljubu vsem nazorom ni mogla doslej teh agresivnih narodov ukrotiti s svojimi nauki, da ne bi napadali več narodnosti Slovanov." — Torej vera katoliška ' ni za rabo, za utrjenje narodnosti. „Edinost"! Ako cerkev kot taka, t. j. nauk Jeiusa Kristusa ni tega vspeha imel, ue sledi, da nima moči v sebi in da dosledno ni za rabo. Ako kdo iz trmoglavosti poleg dobre hrane umrje za lakotjo, ni kriva hrana, ampak človek, ker se ni hotel po-služiti hrane! Pa kako zlobno je očitanje, da katoliška vera ima malo vpliva, malo vspeha v narodih, in še zlobniši je sklep: Vera katoliška ni za rabo! Konstatujemo, da katoliška cerkev ima dejanski malo vpliva, malo vspeha. A kdo je kriv? Ona? Zvezali so ji roke iu od dne do dne je Še bolj vežejo, potem pa trobijo v svet: glejte, cerkev katoliška je nedelavna, nima nobenih vspehov! Je to pošteno! Itgnali so jo iz ljudske šole, izgnali iz srednjih šol, izgnali iz • šjih šol, izgnali iz po-stavodajalstva . . . potem pi še kričiš „Edinost" : Cerkev ni za nobeno rabo, v staro želeije ž njo! Dajte ji priliko razvijati prosto, s v o b o d n o s v o j e nadnaravne moči,in boste videli, ali je sposobna kaj storiti tudi za narodni obstanek. Dalje piše „Edinost": „S tem, da se Slovani pošteno vedeio nasproti tujim narodom, ni še slovanski narodnosti pomagano, in naj si bodo oni še tako verski ia pobožni." — Torej da Slovani rešijo svojo narodnost, morajo še tudi — nepošteno vesti. Grozna trditev. Vendar naraven sklep iz principa „Edinosti": da se Slovani morajo neodvisno od vere boriti za svoj obstoj. „Pobožnost samo na jedni strani in sicer pri jagnjetu (81ovanu) torei ne velja." Ta izjava zopet kaže, da vredništvo „Edinosti" ne pozna katolike cerkve. Ona sodi o nji, kakor slepec o barvah. Od tod nje nesmisli. It Davedenega mesta se razvidi, da Katoliška vera obsega le krotkost, pohlepnost, potrpežljivost. Da. A ne vsigdar. Priporoča jih pa le, ako so določene okoliščine. So pa okoliščine, v katerih je zunanja po-hlevnost, potrpljivost. krotkost— po nauka katoliške vere greh! Ko katoliška vera zahteva pod g r e-hom, da se mora pokazati zobe, da se m o r & m o odločno protipostaviti svojemu bližnjemu, posebno ako ta ruši pravice posameznikov, a še bolj eelih skupin, narodov. Ko gre za pr&vičoo stvar, katoliška vera še voisre ne prepoveduje, ampak š« blagoslovlja nje bojna znamenja! „Edinost pa ga bo konec, ko bodo listi u la „Slov. Narod" itd. nehali pisati brezversko in protiversko. Vi morite, mi le džiVljamo! Liga -f- 1. Cerkveni letopis. Pogreb časi gosp. Pavla Kramarja. Iz Žiro v se nam piše: Živa priča, kako da slovenško ljudstvo čisla in ljubi svoje duhovnike, bil je pri nas pogreb čast. g. Pavla Kramarja, ki se je, previden z vsemi sv. zakramenti, preselil v srečno večnost. Vodil je pogreb prečast. g. župnik iz Trate, govor pa, pretresljiv in času primeren, je govoril čast. g. katehet idrijski, Picigas. Prihiteli so tudi vsi prečast. gg. župniki iz bližiue, privrelo je ljudstvo iz cele fare skazat zadnjo čast umrlemu duhovniku. Do štiristo dečkov in deklic, izmed katerih so nekateri zgubili ljubega svojega učitelja, požarna hramba in dvanajst gg. duhovnikov razvrstilo se je pred krsto pokojnika, a za krsto vrstila se je nepregledna množica žalujočega ljudstva. 2e v začetku sepitembra, ko je pokojni dobil novega tovariša - kapelann, izrazil se je naravnost: „Sedaj bodeš deloval ti, |az pa pojdem počivat pod križ!" Žal, da se je to uresničilo tako kmalu. Blaga duša, počivaj v miru! Pri ljubljanski stolnici je razpisu Kiirchper«ov kanonikat, do katerega imajo pravico sorodniki ustanovitelievi, in če teh ni, drugi duhovniki plemenitega rodu. — Razpisuje se tudi „beneficium 8implex" pri Božjem grobu v Stefanej vasi, z« kateri so pred vsemi opravičeni duhovniki iz Stem-bergove rodovine. Razpisane SO do 4 februvarija 1893 fare: Podbrezje, Ježica in Osilnica. j Dnevne novice. i V L iu b 11 a n i, 28. decembra. (Stalna komisija za II. slov. kat. shod.) — Sinoči je dovršila fetalna komisija za II. slov. kat. shod svojo I. sejo, v kateri se je načrtalo delovanje komisije v smislu programa I. slov. kat. shoda. — V načelništvo komisije so izvoljeni gg. drž. poslanec Klun. drž. poslanec Bo bič, prof. dr. M ah-nič, dr. Gregorič, dr. Sušteršič. — V izvrševalni odsek so izvoljeni gg. dr. Gregorič, dr. Fr. Papež, Lud. K a v n i h a r, Jos. Šiška in dr. Sušteršič. (Prevzvišeni gospod knezoškof) j« za M rija-nišče zopet daroval 50 gold., za kar se mu vodstvo Marijanišča zahvaljuje najspoštljiveje. (Božičnica v Marijan Iščuj vršila se je ni noči prav lepo. Otroci so deklamovali in peli živo in vztrajuo, in kar je naiveč vredno, tudi dokaj umetao. Posebno oni zbor malih za kulisami in na odru je ugajal. Godba je bila dobro vre;ena: dva glapovirja in harmonij, in flavte in zvončki, vse ob svojem času, se je prav dobro prilegalo. Predstava se je prav taka dobro ponesla. Govorniki so bili vaieni, in kolikor manji, toliko navdušeoeji, podobneji ča- ; roben. Kostumi lepi in pravilni, tako da je težko ! povedati, katera skupina ¡o bila nailepša, Nekaterim j so bili najbolj všeč angelji, drugim zopet druge po- | dobe. Petje je vodil prav spretao g. Sak*. na u a- ; soviru sta spremljala p. n. o. Hugolin Sattner ia | g»pdč. Vjčič, na harmonija dnak Lamo*. Pevci »o ' bili poleg mojaterskega kvarteta «ami gojenci in de- | lali so čast učiteljem petja. Občin«t»o e bilo ' mnogobrojoo in izbrano. Videli srno preliv. gospoda kačtoškofa. eV^lenco go«po Scbiftn-.tko in ' F. M. L. Schilehavžšreg*. p. n. r»l»g. u ddk. gl»»»rj» I Orana Detelo, dež. odbornike dr. Papeža, Mnrnik» ' ne po- in dr. SihafFerja, vlade sv&oika Merk». mil. g. stolnega zoa cerkvene zgodovine, niti se ne spominja Je- • prosta dr. L. Klofutarja, p. t. provine. P. Pi»ei3», zusa Kristuaa, ki je bič vzel in izgnal oskroojevale« mnogo dahovi^ine ii mesta ia i dež*ie in l-po ¿tc-božjega hram»! „Edinost" hoče ljudstvo prepričati, fjj0 plemenitih gosp-j iq gospodičeo. Po ii»ri»ai da vera k»totrš«a veže mož-m roke, da je vera spo- preduan prevzv. knezoikot zahval jo dobrotnike iu dobrotni« u všo podporo in sieda ,4 otrokom toplo priporočajo, n»j «kuU;o ie -moitu »redr-e '.¿h ■><*- «oba» le za bojazljive«, a ta janake ne. V i-.izm članku pravi: .Ako oarodni duhovniki delujejo za Darod in branijo njegovo narodnost. DB delajo tega vsied cerkvene orgami«»j*, ampak kljub o nedoatatku, ki je v tej organizaciji nasproti z a p a d n i m i l ct a d s k i o a a r o d o m." T»*o .Ei no*. Katol ik» ork-v uaa.kaHor je. o a i a mati. P* „Edin®** )* F» orke». **r ■t ba;«! .n»«protoiea — Slo »»no«* — bfiUTeoa mač*b». V uk'b okob^ioah na voraiaoj« .Slo*. Uar." 1 ¿-.e» Ž86: rKda- r,ode ž« konee umu bratomornima j p /i«n;ao;o ?* odgovarjam j: Je i*-le ui«l! 8iw Lkih dibiot. Po trm ¡e bila i Boiem bAitum poslopja rat4eiit«v bcuiath daril o» (Atom. dobili «o lepih r-tiij. a.6 obleke ¡n D»ii i previv »aoai % pomoijo g. kanonik» Kiuna v pnto o a* bati*. Pnfi'«lo;» oAA-t 'ti boa« n a aoirt* -u d* i & pciiMiia» o& 5 or. Op'.itr im . ■ 'j «« ¿rag*, ki I.H/J v o'.■ «-. <-r «». '&<¥ m or* i-. «■•iti'. —J. 'C«l»v4ki fmtafki) m rt»i«iili Ah*. 17, L » Zi *«oo E. U»r.rrr.nfL*: in- . ri'. tt'nv- a«'/» net'..*» £ ixru -A 'iHiah BiW ii ?>:.».t4 je namreč vrgla svojo 7ietuo spečo hčerko v Dravo, da bi dobili; njeno premoženje 1000 gld. (Trgovska m obrtniška zbornica.) V včeraišnji seji je zboruica obravuavala o načrtu zakona gledti osobuega davka, je potrdila proračun za 1893. leto m sklenila dati 1100 gld., da se dopolni ustanovili zaklad ustanov za onemogle obrtnike. Zbornica s« je izrekla, da se preloži devet živinskih «emujev v Postojini od 10. ua 1. vsakega meseca, pritrditi pa ni mogla preložitvi treh drugih semnjev od 10. na 1. vsakega meseca, ker bi bili v škodo semnjem na Rakeku. Cesar Franc-Joiefove ustauove po 25 gld. za ouemogle obrtnike podelila je: Martinu Kralju v Radovljici, Janezu Perko-tu in Janezu IIu-dičku v Ljubljani, Videtu Roje tu v Dobu pri Za-tičini, Ja uezu Orlu v Vipavi, Janezu Slibarju v Tržiču, Gregorju Slabajni v Kainuiku in Janezu Jazbecu v Novem Mestu. Kouečuo ho ho podelile ustanov« po 50 gld. učencem na c. kr. strokovni šoli v Ljubljani: Frančišku Bokal-u, Rafaelu Gostiši in Jakobu Ule-tu, in učenkama na šoli za umetno vezenje: Pavli Rus ovi in Mariji Vebarjevi, prvi .'!'), drugi 20 gld. Vh« ustanove učencem in učenkam iia teh šolah podeljene od zbornico zneso za to šolsko leto 660 gld. (Delničarji dolenjskih železnic), ki ho vn« obroke vplačali na glavnišk« delnic«, VHprejerimli bodo od 1. januvarija 1893. I pričenši proti izkazu /,a-čaHinh potrdil pri kranjski hranilnici prav« delnice dolenjskih železnic. (Hismarck — na Hlovanukem jugu.) Dunajski listi poročajo, da knez HiHinarck pride meseca marca na Reko in v Opatijo. Na Reko pride obiskat obi-telj trrofa II yosovo, koja j« železnega kanclerja povabila. Kakor znano, je grofa Herherta IliHmarcka soproga porojena grofinj» Hojo* in je tor«) stari knez Bitmarck njeu lan. (Bratovsko vzajemnoHt) negujejo Cehi — to h« mora pohvalno priznati— pri v«aki priliki, bodisi v slovstvu ali v umetulstvu. T« dni razutavil j« v češki izložbi nlikarHke umotelnoHti slikar Janša celo zbirko krasnih pogledov na gozdne dolin« ob Savi in Pišenci, v boi'čnem albumu „Zlate. Prag«" I« pa narisal krasni motiv: „Svetovečerni w;n deškega vo|»ka na Krasu". Pri žrebanju slik v „Umetniški besedi" dobil j« prel«p obraz: „Meli stolp ob reki Tauber" trgovec goip. Jurca v p0Ht0|ini. V 1. sešitn Vlčiov« „Osvčte" za I. I8i>8. pa podaje v opisu flObrdiky ¡t Korutanska" pisateljica Gabrijela Preissov4 mičen prizor v črtici: „I. Lahko noč" iz ri4rodrje(/a živlieoja koroških Slovencev. (Božičnica društva kat. rokod. pomočnikov,| Vabilo k božiČnici, ki jo priredi katol. društvo rokod. pomočnikov v Ljubljani n» norega |«t& dan v hvo-jera domu, Poljske u'ic« Aev. 10. Vspored: 1 J. Boh m, „bruAtvena", zbor; 2. Nagovor; Alfr. Kobm „Pri jaslicah", zbor; 4. J. Mliller „CeA^erjo rajiko detece", zbor; 5. IJeklarn*f:ija; (>. A. Hifih« „Pri zibeli", četvero-pev; 7. A. Hajdrib „H rota", zbor z biriton-solo; H. A. Bicbi „T-iJovad*ki zbor" ; Sveti večer v podotreinic, bo ž čn» H.lika v jedri-rn deianju. V»t jpuirja: Sedeži po 40 in 30 kr.; vntop 20 kr. Zič^tek ob 6. uri zvečer. fiitalnica v Breiieakj prireli na 8il«e*f.roT ve^er v prortonb b6t«la „Klemb»*" vcielico ». Ujro-b')lo, petj-m id proiira zabavo, t*:r »abi k obilni udeležbi ODBOR. cČudtiii tat v e«rkvi) Župnik v fJ. j* v atraho. d» n*. prikrade kaki oebodigatreb» v f.rk1;», n» iTT^i v<;/:er i».-*To:»rnn rkrbno ntrtb\: „^'rarje*, po polnočo c. dobro zapri e*rkev, d» kdo ne ukrade r*rkr«;n««ta*je opr»»i »vojo dolžnost, kakor droge v<-/*re. —• Toda kar ja najmanj prič»ko»»l se veftd«r ¡¡{rodila Ko zjotraj odpre g »rata, takoj zapau, d» j*. l«.'^ra j- tat 'A*. . \'v> r*A naznani žapoik». Ta pregleda &a ftfvo Uicrftaitfi,, <»«< m ta/^di, r*> j* r>i.'. » r-ilo Si lieiib, n>C'iii e p««t«I pr pol-ti-i^D i. r.a kiUrjn >.»»1 ¡* f.a ra.l » »»tn, kamor sra > bi; pv»u»il. M.»'. * ¡¡ar/io yn i ».ta >.a/r..» r.at, ra.a k je ItprataO, ta pri t*tl al c>a »aa »-^a o, iu« *>.>. La ,». t,., p>o n/Ai tat » e^rt i. >.* «aia t :az»*.'."j »mu I.jf.&ao» >.*. i* kdo i> i ua ? * a» i* '¿tMmA ? fi't*r «i« trax -. tti.uult. Por«>ia» «»Akt itoHti m m t pri®''.'»«rs*»»! i . ./a«a * ;.* i v»--a f.ti ta.it». L-vt:'- . .e t»t#i a Jako notri. Proti jutra se zbudi. Strah ga je bilo in hudo zeblo. Kaj storiti? Hitro si zna pomagati. Po lestvici spleza na leeo, od tod gre v zakristijo, odpahue vrata in bil je na prostem. Vendar pravi, da zanaprej ne bo več spal v cerkvi. (Besede ne stanejo mnogo.) To nam dokaiuie iz zadniih dnij me| drugim tudi govor znamenitega zastopnika vladne stranke, bivšega predsednika Peči-ja (Pecby). On jih je izustil v s-ojem proračunskem govoru zadnji četrtek: „Gospodu ministru za Hrvaško pristavljam, naj tudi v bodočnosti goji tisto bratsko čuvstvo, ki je Ogerska že 800 let čuti in ima za Hrvaško, in č u ii a j s k a borza. Dné 28. decembra. Papirna renta h%, 1<5% davka . . . Srebrna renta 5%, 16* davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta.....116 Papirna renta b%, davka prost» .... 100 Akcije »vstro-ogerske banke, 600 gld. . . 980 Kreditne akcije, 160 gld........312 London, 10 funtov stri........120 Napoleondor (20 fr.)................9 Cesarski cekini ....................5 Nemških mark 100................59 97 gld. 97 . 75 kr. 40 . 35 „ 30 „ 50 . 25 . 58'/,. 70 „ 07 •/„ Dn6 27, daoembra. Ogerska zlata renta 4*.......113 gld. Ogerska papirna rent» 5%......100 „ 4* državne srečko 1. 1854., 250 gld. . . 141 . 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 154 . Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....187 „ Zastavnapism»avstr. osr. zem. kred.banke i% 96 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/»* 100 „ Kreditne srečke, 100 gld.......191 „ 8t. Genois srečke. 40 gld.......67 „ 70 26 25 50 50 50 Ljubljanske srečke, 20 gld...... Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. Rndolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... WindisehgraezoTe srečke, 20 gld. . . . Akcije »nglo-avstrijske banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2795 Akcije južne železnioe, 200 gld. §r. . . . 89 Papirni rubelj.......... 1 Laskih lir 100..........— 25 gld. 17 . 24 . «6 . 60 . 148 . 25 kr. 75 „ 25 „ 25 . 70 " 191/., •s List „Mercur". Zanesljiva informaoija o stalno obrestnih in dividendnih papiriih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločiluih pojavih na dunajski borzi. Sveti pismeni in ustni brezplačno. Celotna naročnina * portno poiiljatvijo vred gld. 2 60. Menjarnična delniška družba MERCUR Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariabilferstrasse 74 B. U __Žrebanje dne 2. januvarija. Dunajske komunalne promese k gld. 3'/« in 50 kr. kolek. Glavni dobitek SOO.OOO gld. avstr. velj. Kreditne promese 4 gld 60 kr Glavni dobitek 150.000 gld. »v. v. Obe vknpe le 8'/« goldinarja. '"•G Izdajatelj in odgovorni vrednik : Dr. Ivan anf. T i « l