r
©■
sjwStlCQ
NO.
Domovina
taVftERie/llll—HOME
AMERICAN FORCI&N IN UUMMMMONLY
MORNING
SLOVENIAN IINO NCWSfA
CLEVELAND S, 0.. TUESDAY MORNING. SEPTEMBER 6. 1949
LETO LL— VOL LL
IX SLOVEIHIJE
PONOVNO NA SMRT OB- jn zgled kom|uiniatične gošpo-SOJENI. — Na smrt 30 obsodi- [danske zmede in mizerije. Odlili Milana Finca, Henrika Gori- kuje se posestvo Mahovnik, čana in Ivana Rausterja. Vsi til UNIČENA JE C'BN|A KONJ. so bili že kmalu po koncu vojne j— Konja več nihče noče kupiti, obsojeni, potem pomiloščeni in ker čim imaš konja, moraš v zaprti. Sedaj so jih obsodili na takozvano vozarsko brigado na smrt radi protirežimskega delo- prisilno vožnjo lesa iz gozda.
vanja med kaznjenci.
ARETACIJE. — Koncem julija in začetkom avgusta je bilo zopet več novih aretacij v Sloveniji, posebno v Ljubljani. V glavnem so to 'bili 'ljudje, ki so še kaj imeli. Neki zdravniki, advokati, trgovci in drugi taki so zdaj prišli v ječč. Zaprt je sedaj zdravnik Dr. Justin* rentgenolog Dr. Ciril Cirman, ing.
Pred kratkim je by količkaj dober konj še 50,000 dinarjev, sedaj ga 5000 nihče noče.
PO LESNIH BRIGADAH, ki sedaj morajo izsekavaiti gozdove, so nekatere skupine o-pravljale večerno molitev. To je zvedelo komunistično vodstvo. Poslali so tja govornike Prišel je slavni Mikuš in. njegovi pomočniki. Smešili in nor-
Ciuha Marjan, Dr. Janez Drob- Jevali 3o se iz vere in Boga in
nič, stavbenik Modravčič in njegov sin, odvetnik Ivan Modic in drugi. Zaiprli so tudi zopet precej vidnejših ljudi iz komunistične partije: Franc Didič iz Idrije, ki je bil pri OZNI v Ljubljani, Vinko Mavrič in I-van Hribar, oba oficirja milice v Ljubljani, Gojko Leben iz Litije Joško Bergant iz Kranja, Jože Dolenc iz Kamnika, Just Barlor, Viktor Zupan, Zvone Vrečko iz Tržiča, Franc Trobec iz Kozarij, Dora Tonih iz D. M. v Polju, Marija Ring, posestnica v Mostah in še več ljudi, ki
vsega, kar je z verovanjem v nadzemska bitja v zvezi. Eden se je povlzpel, do ogabnosti, da je trdil, da je imela Marija sedem nezakonskih otrok, da je bil Kristus prvi komunist, da Boga sploh ni in razlagal razvoj človeka iz opice. Trudnim, trpečim ljudem je bilo prav tega treba, 'da so spoznali kam sedanji prosvetitelji vodijo.
ERAZEM GORŠE JE EKSPERT NA
NOVI GROBOVI Papež poziva
delavstvo k Kristusu
Louis Podržaj
Po kratki bolezni je umrl na domu Louis Podržaj .jtar 60 let po domače Čušperk stanujoč na 1483 E. 30 St. Doma je bil iz vasi Mala Račna Župnije Kopanj odkoder je prišel v Cleveland pred 38 leti. Zaposlen je bil pri Elwell-Parker Electric Co. Pogreb bo danes popoldne ob 1:00 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na pokopališče Whitehaven.
Pavline Mostečnlk Po dolgi bolezni je umrla Pauline Mostečnik, rojena Straus, stara 62 let, stanujoča na 1493 E. 65 St. Pogreb bo iz Zakrajškovega* pogrebnega zavoda. Drugo priobčimo jutri.
Mirko Mramor Po 6 mesčni hudi bolezni je preminul v Charity bolnišnici Mirko Mramor, star 37 let. Pred enem mesecem je prišel sem iskat zdravniško pomoč iz Davis, W. Va., ker je živel. Tukaj zapušča sestri Mrs. Marge Lokar, soprogo znanega John Lokarja, Mildred, in Emesto, ki vodi z John Lokar LAM Tobacco Co. na E. 185 St. Rojen je bil v Arrow, Pa. Bil je član društva št. 217 SNPJ in United Mine Workers of (America v Davis, W. Va. Trulplo bo prep-ljano v torek iz Želetovega pogrebnega zavoda v Davis, kjer bo pogreb v četrtek.
Novorojenček DeFraine Leonu in Josephihi DeFraine .7 E. 6'
Sv. Oče je govoril Nemčiji o komunizmu in diktaturi — Delavske množice morajo k Kristusu.
Castel Gandolfo, Italia.
Moša Pijade zopet napadel Sovjetsko zvezo
Belgrad, Jugoslavija. — Titov podpredsednik Moša Pijade je zopet našel priliko, da je napadal Sovjtsko Rusijo. Ob prihodu delovnih brigad v Belgrad je govoril, da so Rusi dosegli nasprotno kar so hoteli. Hoteli so svojl^letjii"* rezidenci "je papež oddvojiti jugoslovanske komuni-Pij XII govoril proti komunizmu kot sovražniku katoliške Cerkve. Papežev govor je bil namenjen Nemčiji in nemškemu narodu. Papež je govoril o Kristusovem nauku o ureditvi družbe, o katoliškem pojmovanju države in pravih odnosih med Cerkvijo in državo. Napadal je ponovno in zelo ostro komunistične diktature in vse totalitarne sisteme. Napadel je tudi zatiranje krščanskega nau-uka v šolah kakor ga predlagajo socijalisti v Nemčiji in kazal kako je edina rešitev vseh družabnih vprašanj le v strogem izvrševanju Kristusovega nauka, praktičnega krščanskega življenja, ki mora vae prevevati iskrena in vztrajno nesebična ljubezen do bližnjega.
ste od vodstva, pa so le še bolj utrdili enotnost med komunisti Jugoslaviji in voditeljem Titom. Pozivali so jugoslovansko ljudstvo naj vrže svojo vlado, vlada pa je močnejša. Hoteli gospodarsko streti Jugoslavijo, ta pa si bo pomagala sama iz njihovih klešč. Sedaj groze z napadi na Jugoslavijo, pa vsakdo ve, da si napadati ne upajo.
majo delavci edino ■ rešitev v Kristusovem nauku, ki naj ga izpolnjujejo v globoki veri in
daril, da Cerkev nikdar ne bo prenehala učiti svoj nauk in izvrševati avoje poslanstvo, ker bi
se bala
sjanja.
Vihar in poplava na Japonskem
Ogromna vremenska nesreča
Truman svari južne demokrate
Prihodnje leto bo borba proti Taftu v ospredju vseh . volitev.
Washington, D. C. — Predsednik Truman je pri slovesnem kosilu v čast novega predsednika demokratske stranke William M. Boyle svaril južne demokrate, da morajo spremeniti svoje posebno stališče, če hočejo, da bodo koristni sodelavci v občem ameriškem političnem življenju. Pohvalil se je, da je demokratska stranka dobila zadnje voli-
juga, brez New Yorka in indu-trijskega vzhoda. Izkazalo se je da je demokratska stranka res splošno ameriška, vsenarodna politična organizacija in vsak njen član je lahko ponosen nanjo.
Demokrati so se seveda spomnili tudi svojih političnih nasprotnikov in ugotovili, da se re-prizadevajo, da bi
Tokio, Japonska. — Japonska je imela najhujši tajfun v enaj- publikanci . stih letih ... Vihar je divjal po-[onemogočili izvršitev programa sebno v okolici glavnega mesta'kakršnega ljudstvo hoče. Oblju-Posebej je papež haglašal, da Tokia in mesta Jokohama. Do- bili so, da bodo poslali v Ohio slej poročajo, da je vihar ubil govornike, denar in vsa mogoča 12 os-eb in preko sto jih je ra- sredstva, ki bi mogla pomagati, njenih. Silni nalivi med vihar- da bi Taft propadel in končno iz-
R&zne drobite novice iz ! Clevelanda in te okolice
Izgubljena očala—
V nedeljo je (nekdo izgubil o-čala na poti od cerkve sv. Lovrenca po 81 cesti. Kdor jih najde in prinese v trgovino Jerič, 8583 E. 81 St., dobi nagrado in lastnik mu o zelo hvaležen za ljubeznivost.
Tekme avijacije Največji družabni dogodek preko delavskega praznika so bile nedvomno zopet tekme naše avijacije. Na stotisoče gostov so privabile v naše mlesto. Po-
tve brez takozvanega solidnega kazale so pa tudi velik napre-
trdni disciplini. Papež je pov- jem s0 povzročili poplave. De- padel iz političnega življenja
set in deset tisoče hiš je poško- Amerike, dovanih. Z dežele poročajo, da| je veliko ljudi utonilo v
Telefonske in telegrafske
SM* sosedje
dek tako v paratih kakor tudi v izvežbanosti pilotov.
Za ubogo druiino—
Za težko prizadeto družino Železnik smo prejeli sledeče ljadaljne darove: ISteve Mejak it 15918 W'hitecomb Rd. je daroval $10, Joseph in Ida Lap iz 1082 E. 66. St. sta pa darovala $5. Iskrena hvala vsem skupaj v imenu težko prizadete družine.
Poročilo iz Floride—
Mrs. Mary Modrian nam piše iz Tampa, Florida, da tistega mesta zadnji vihar ni nič obiskal. V petek veičer so jih pač opozarjale radijske postaje, da naj oni, ki se ne počutijo varne doma, 'pokličejo policijo, da jih ibo odpeljala na varne kraje. Toda v mestu Tampa m tam o-okusilt
JHR v nemilost.
PREPOVEDAN DOSTOP— Od 28. julija dalje je prepovedano hoditi ha Triglav in njegov okoliš. Menda tam vojaštvo dela neke utrdbe.
SPLOŠNA NADLOGA na Krškem polju in strah Krške doline je Dornik Slavko iz Drnove-ga pr Krškem. Ta je bil pod Nemci Clan hitlerjevske SS, sedaj pa je šef milice v Krškem in sadistično preganja in zasleduje ljudi.
V KOČEVSKEM ROGU na področju sv. Ane delajo velike podzemne rove, menda za zatočišča in skladišča. Delajo sani težki politični kaznjenci, ki so strogo zastraženi. Pristop drugim ljudem ni dovoljen.
KOCEVSKO-RIB NIŠKI O-KRAJ JE sedaj znan kot mesto kolhozov, državnih posestev
že 26 let v službi pri svetovno znani tvrdki Singer Sewing Machine Co. na 1016 Euclid Ave., kjer je uposlen kot glavni mehanik. Kadar rabi vaš šivalni stroj popravila, se lahko zaupnd obrnete na Erazem Goršeta. Po-kličte ga na MAin 5507, 5608 ali 5509 ali na dom, pa vam popravi vaš šivalni stroj tako, da boste popolnoma zadovoljni, ker se na Goršeta lahko popolnoma zanesete.
Kadar kupujete šivalni stroj, bodisi nov ali že rabljen, vselej vprašajte v tej glavni prodajalni na 1016 Euclid Ave. za rojaka Goršeta in vam bo svetoval in uredil v vašo popolno zadovoljnost. Vse delo je garantirano.
Tri na ital
Amerikanci naj si ne domišljajo, da imajo v Titu kakšnega zanesljivega prijatelja. Tito ne dovoli nobene politične svobode v Jugoslaviji. Nikoli ne more oprati krvi s svojih rok in kar obljublja "dobrega” ne bo zbrisalo njegovih Zločinov. Ves srečen bi bil, če bi mogel kdaj izdati Zed. države, ako bi to služilo njegovim namenom. On je izdal jugoslovanske narode in je zdaj izdajalec Rusije, ki ga je napravila kar je in postal bo izdajalec, kolikorkrat mu bo to prijalo ter služilo njegovim koristim.
» * •
Gorn jih besed si ni izmislilo (uredništvo Ameriške Domovine, ampak so bile zapisane pred nekaj dnevi v ameriškem dnevniku v Clevelandu, Plain Dealer] u, na uredniški strani • * *
Razume se pa, da vse tiste besede, ki jih je zapisal ameriški urednik, ml podpišemo Z o-bema rokama.
Poizvedovalni količek
Marica Sešek, D. P. Camp Spit-tal an der Drau, Kaerniten, Austria, išče svojega Sorodnika Rudolfa Cerkvenik, ki se je pred leti preselil v USA in nekaj časa živel v Clevelandu. On je rodom iz Kačič pri Trstu. Marica Sešek je hči njegove vnukinje Marije Požrl iz Bražca pri Trstu, ki je bila poročena z Antonom Skokom iz Kačič. Lepo prosi, da bi se ji javil ali Mr. Rudolf Cerkvenik sam lai kateri njego-vih sorodnikov na gornji naslov.
ne družine Dolenc iz E. '63 St. Pogreb bo v torek popoldne is Zelotovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. na pokopališče Kalvarija. Poleg staršev žalujeta še dva bratca in sestra.
George W. Adams
V pondeljek zvečer okoli 6. ure je umrl George W. Adams na 1193 E. 14 St. Dobil je srčni napad, ki ga ni prenesel. Hitro so pa prepeljal v Charity bolnišnico, pa so tam mogli samo ugotoviti smrt. Bil je 55 let star, rodom iz Union,town, Pa. Zapušča soprogo Thelma. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 2. uri iz Grdinovega pogrebnega 'zavoda na veteranski del pokopališča Highland Park.
Anton Sukovie
Po enotedenski bolezni je preminul v nedeljo zjutraj Anton Sukovie. Rodil se je v Mirni peči na Dolenjskem. Od tam je prišel v Ameriko pred 44 leti. Zapušča žalujočo soprogo Frances, rojeno Dular, hčere Mary, poročeno Travnik, Josephine,
SH o|Ai^i|Uiau* uk ,*n vouivcnf *« A-1 porušene. Skoda je K* MOD..J
ganjanju se znova svetijo večne velikanska, pa se boje še nadalj-resnice. ki jjh Cerkev uči in nih velikih poplav, ohranjuje.	| :	0
o
Tito pravi, da nikoli ni bil zaveznik Rusije
Belgrad, Jugoslavija. — Tito je sprejel ameriško delegacijo. Na vprašanje od kedaj je v sporu z Rusi, je Tito začudenim gostom povedal, da se je začel spor že v letu 1944. že takrat je pršlo, do nasprotovanj v raznih vprašanjih.
Kasneje je Tito sprejel delegacijo mednarodne banke za obnovo in razpravljal o posojilu, za katero sedaj prosi Jugoslavija.
goslovansko časopisje obtoiu- jyov priseljenec— je sedaj Rumunijo, Madžarsko, y 9prvm3tvu strica Andreja Albanijo in Bolgarjio, da bi nas je aadnji teden obis-
Velika črna masa za pobite Slovence
Pesnik je begune«. V prošnjo Očenaša je vpletel begunske občutke. Odlomek njegovih misli je tale:
Daj nam danes naš vsakdanji kruh.
V taboriščih prosim stoječ v dolgi vrsti.
Prejemam dar kot da sem potepuh in lenuh, krčevito ga stiskam med sojimi prsti
in nosim k ustnam: o kruh tujine,
grenak se topi med grenke sline. A hvalim Te Bog še za to blagodarje.
Kdaj vsajali kruh bomo v lastne peharje ?
Nagni nad našo prošnjo svoj
Pomožni škof v Pragi
Praga, <3eška. — Vatikan je imenoval pomožnega škofa praškemu nadškofu Beranu. Brez odobrenja češkoslovaške komunistične vlade bo novi škof Ka-ctan Matousk, sedaj župnik v praški župniji sv. Pankracija, posvečen, pa še ni objavljeno kdaj in kje.
-ausche odstavil nemarnega župana
Columbus, O. — Goveraer
UU1UIUUUO,	J'**»*‘	v ~ J----
Lausche je odstavil župana v ob- črt za naselitev beguncev vza-čini Hall’s Corners, župan Chas. me iz odbora v senatu in izsili Sedore ni uporabil zakona proti glasovanje še v tem zasedanju, igralskemu gnezdu in proti škod-Ijivim hazarderjem sploh. Isto-
poroceno Travma, jotwpimi«;,
poročeno Goža, Louise, poroče- daj nam danes naš vsakdanji no Lisko, sina Johna, brata 1'n/h Johna v stari domovini, 9 vnukov in vnukinj. Bil je član društva sv. Lovrenca KSKJ št. 63.
Pogreto bo iz hiše žalosti 4819 Green Rd., Randall v četrtek zjutraj ob 8:15 v cerkev sv. Lovrenca, kjer bo pogrebna sv.
.maša ob 9. uri. Pogreb oskrbuje zavod L. L Ferfolla.
Karol Vintar
Na svojem domu 5704 Bonna AVe. je v petek ob 11:40 d(o-
kruh.
V knjigi je cela trpeča Slovenija od začetka druge svetovne vojne do danes. V nji so slike od doma, iz taborišč, z morišč, s polja domačega in iz novih Belišč kamor so slovenski begunci šli po svetu. Naročite si to knjigo pri Ameriški Domovini. Cena je $2.75, s poštnino $3.00.
■o.
na Ave. je v peuea ou ki .-»v «v- PUEBLO, Colo. — Po dolgi poldne ipo daljši boleani premi- bolezni je 2. avgusta umrl Frank
v-.li 1 ‘ V n w/\l Vin tor flf A,r 77 1 pt,. Toivao atov Q9 lat /Tnma in
nul 'Karol Vintar, star 77 let Bfl je Irodiom iz Bistrice pri Vrhniki. V Ameriki je živel 48 let. Zapušča soprogo Marijo, v pueblu. Zapušča sina Franka hčer Juanita, ki je sestra Notre ;n ,jve hčeri — Anno Pachak
Jager, star 82 let, doma iz fie-ščevasi, fara Prečna pri Novem mestu, v Ameriki 48 let, ves čas
hotele pograbiti vsaka svoj kos jugoslovanskega ozemlja. Borba trdi, da se Rumunija priza-
kal Jernej Slak, ki je pred nekaj dnevi dospel s iz Koroškega. Jernej je še samski in feu-
WM. ***»», V.** OK.	g-ft. Jernej J c oc oamojvi lil •
deva, da bi dobila Jugoslovan- (en mle(kar in sirar. Pozdrav
sko žitnico Banat, Madžarska del Vojvodine, Bolgarija del vzhodne Srbije, Albanija pa Kosovo polje.
Podprl bo begunski zakon
Washngton. — Senator Hubert H. Humphrey, demokrat iz Minnesote je izjavil, da bo podpiral akcijo, da se zakonski na-
tako ni izvrševal zakona o točenju alkoholnih pijač.
ljen na svobodnih tleh!
Vabilo na sejo—
Jutri zvečer ob 8 bo seja društva St. Clair Grove št. 98 WC. Članice so prošene, da se udeležijo v velikem številu.
Seja nocoj
'Slovenska Ženska Zveza št. 14 ima svojo sejo nocoj ob osmi uri v rnvadnh prostorih. — Pridite vse članice. Poleg zanimivih tolčk, ki jih moramo reševati pri sej i bomo imele tudi prijetno godovanje po seji in zvedele bomo kako lepo napreduje
senatu vodi senator Scott W. Lucas iz Illinois.
Razne najnovejše svetovne vesti
EL FERROL, Španija. — Skvadron ameriške mornarice se-stoječ iz štirih ladij je obiskal španske luke. To je prvi uradni obisk ameriške mornarice Španiji po drugi svetovni vojni. Španci so ameriške ladje pozdravili z 21 topovskimi streli in vsemi
drugimi vojaškimi častmi.
•	•	•
BUKAREŠTA. — Buletin kominforme objavlja članek katerem trd, da se po celi Jugoslaviji organizira “resnična komunistična stranka,” ki bo prej ali slej zrušila izdajalskega Tita in njegovo bando. Naravnost pove, da bo novo komunistično gibanje imelo vso podporo komunističnih strank na Balkanu,
a	•	•
Dame in učiteljica višje šole v župniji sv. Petra Chas. sina John, ki je T-Sgt. pri Cleveland Air Base, sina Stanley sina Frank, hčer Jean McNeill, hčer Anne, v stari domovini sestri Katarino in Marijo, v Aleksandriji v Egiptu sestro Ano tu pa
in Mary Pugel.
še štiri vnuke. Bil ja član društva sv. Vida Št 26 KS K J in društva Slovenec it 1 SDZ. Pogreb je bil iz pogrebnega zavoda Grdina in sinovi k družinski grobnbici na Kalvariji.
Strašna nesreča pri tekmah avijacije
William P. Odam je s svojim aparatom zadel v hišo v Berea, ko je letel s hitrostjo SSS milj na uro. Aparat je eksplodiral, pilot se je ubil, hiša je takoj zgorela. V ognju, ki je nastal, je umrla ZS letna Mrs. Jeanne BELGRAD, JUGOSLAVIJA. — Komaj pred enim letom je Laird, njen sinček, star IS me-
bila v Belgradu sklenjena podonavska pogodba. Takrat je po-------------s- umrl
godbo diktiral Višinski in jugoslovanski zastopniki so čez dm in stm glasovali z Rusijo in sateliti. Vsi predlogi Amerikancev,
Angležev in Francozov so bili odklonjeni. Sedaj je Tito sam razrušil takratni dogovor in sporočil Rusiji, da za Jugoslavijo pogodba več ne velja. Jugoslovanska vlada sedaj objavlja, da je lik
* v *	— - maIaikm jIimiZIia U im. i a im TiifvnflloifiiA a	Ma	0
LONDON, ANGLIJA. — V Belgrad je odpotovala nova trgovinska delegacija, da razgovarja s Titovo vlado o novem trgovskem sporazumu oziroma o razširjenju sedanje britansko-jugo-3lovanske trgovine. Po novem dogovoru naj bi Tito dobil iz Anglije nekatere surovine, ki jih je doslej dobival iz vzhodnih dežel.
9	•'	•
Bojevanje v Boli#
La Paz, Bolivija. — Državljanska vojna v Boliviji se nadaljuje z menjajočo srečo. Uporniki so osvojili dve novi mesti na jugu, izgubili so pa svoje prvotno glavno mesto Cochacamba. Vladne čete se šele zbirajo in organizirajo. Vlada Bolivije samo pro3i vse sosede naj se ne vtikajo v njeno notranje bojevanje, pa bodo uporniki hitro likvidirani in dežela pomirjena.
secev je dobil poškodbe in umrl v bolnišnici, dočim je njegov stari oče ostal živ, dasi je bU hudo opečen. Pilot je bil eden rutj-večjih mojstrov, še v soboto je dobil v tekmah zadnjo trofejo.
godba več ne velja, jugosiovansaa viaaa seoaj oujavija, aa je ua- aoou v leKman zaanjo iru vidirana mešana dražba Rusije in Jugoslavije o plovbi na Dona- Xaj je bU resnični vzrok nesre-vi in skupno podjetje za civilno avijacijo.	|če, se še nihče ne upa soditi.
alti Ameriška Domovi ima
n.fl	uiijjgsnsgg
«117 St Ctair Are.
(JAIOES DEBEVEC, Editor) HEnderaon 0628
Cleveland S, Ohio
	NAROČNINA Za Zed. države 18.60 na leto; za pol leta 16.00; za četrt leta 83.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta »8.00, aa 8 mesece
SEPTEMBER (UH MON rut WED THU FKI UT * 2 3 4 5 6 7 8 9 io n n 13 1415 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 p	63.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per year; $6.00 for 6 months; |8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States 810 per year. $6 for 6 months, $8.60 for 3 months.
Entered u eeoond-Oei» muter January Oth HM. at the Poet Office at nieveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879.					
	No. 174 Tues., Sept. 6, 1949
stSsssSseb?
vine. Vse to se je zgodilo brez zskona ali bolje rečeno, ko so bili še vsi nekdanji predvojni zakoni v veljavi, zakoni po katerih so vsa ta podjetja nastala in delala.
Da je bila stvar še popolneje opravljena, so bili obsojeni tudi osebno vsi upravni svetniki, direktorji, višji uradniki, nadzorniki vseh teh ustanov. Vsi so izgubili tudi osebno premoženje na osnovi iste laži in nekateri so bili obsojeni na smrt pod pretvezo iste laži.
S to prvo generalno zlorabo besede “sodišča" je Titova roparska družba dosegla dvoje: vse. narodne ustanove je olila in prelila z gnojnico lažnjivega obrekovanja o kola-joraterstvu z nacisti in fašisti in pobasali premoženje.
BESEDA IZ NARODA
varljiv pomen zločinatvu, kot pri Hrvatih Nazor: Nazor, ki je umrl pet dini za upančičem. Poetične kulise so ae podrle.
Razumljivo je, da mi begunci ne moremo preko tega, da se je Župančič v odločilnih letih poJ stavil proti narodu. Tega bi on kot govoreča beseda naroda ne smel in ne mogel storiti, da je bil tako velik človek, kot je bil velik kot pesnik.
Zgodovina bo sodila tudi tem.
Mi se klanjamo Župančiču kot mrtvemu pesniku.
Usodne laži: komunistična sodišča
Sedaj, ko je Tito v ospredju svetovne pozornosti in dela lažnjiv vtis kot da se hoče preorijentirati na zapad, je dvakrat bolj potrebno opozarjati na osnovne lazi v njegovem sistemu. Zato smo že parkrat pisali o osnovnih lažeh, ki so Titovo vlado rodile in žalostno zaokrenile usodo narodov v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni.
Sedaj, ko Titova policija lovi kominformiste tudi javnost za železnim zastorom prodirajo grozote komunističnih kaznilnic, pada lažnjiva maska komunističnih ljudskih
S°dl Sedaj ko zapad s svojim denarjem vzdržuje Tita pri življenju, je prav, da podčrtamo, da ameriško blago gre v korist režimu, ki je temelj pravnega reda podrl, steber zanesljivih odnosov med ljudmi v miru zrušil, da je sodišča napravil za biriče in krvnike komunistične gospodstva. “Ljudska” titovska sodišča še naprej obsojajo na smrt, procesi so še dalje le propagandna tribuna najgrše vrste, sodni dvori so samo uradi za overovljenje laži.
Komunizmu ni nobena reč toliko važna, vzvišena in sveta, da je ne bi postavil v svojo službo. Komunizem je totalitarni režim. Zahteva vse življenje v državi zase, zahteva vse delovanje človeške družbe zase. Starši naj za komunizem vzgajajo otroke, šola naj jih komunizma uči, cerkev naj za komunizem pridiga, prosveta naj oblikuje komunistične fanatike, gospodarstvo naj služi komunistični državi, denar naj gre za komunistično vlado, dela naj vsak le za komunistično državo, bije naj se vsak za komunistično vlado, umira naj vojak za komunistične ideale. Tudi sodišča ne morejo hiti izjema. Tudi ona morajo biti v službi nasilja totalitarne vlade komunistične stranke in služiti samo njenim namenom. Zato so procesi in sodbe samo “najsve-čanejša” oblika nasilja in laži.
Ko je Tito Jugoslavijo “osvobodil,” je brž pometel z vsemi resničniimi sodišči, Najprej je uporabljal masko “vojnih sodišč” za uničevanje svojih nasprotnikov, ki jih ni mogla njegova soldateska kar na tihem spraviti s sveta. Titova vojna sodišča so takoj po vojni delala noč in dan. Morala so počistiti “izdajalce” in kolaboraterje.” Bila je to velika laž, da je z njo Tito spravil s poti svoje najnevarnejše politične nasprotnike, da je zadovoljil hijenske instinkte svoje bande.
Pod pojem “kolaboraterjev” so pritegnili vse uradnike denarnih zavodov, zavarovalnic, industrij, trgovskih podjetij. Zkaj? Treba se je bilo po komunističnih pojmih takoj polastiti vsega denarja, vsega premoženja proizvodnje in posredovanja blagovnih dobrin, vseh zasebnih podjetij. Zakona o razlastitvi še ni bilo. Ni ga smelo biti. Kajti Tito je dal Angležem obljubo in v pogodbi s kraljem Petrom na Visu je slovesno podpisal, da bo spoštoval in ohranil zasebno lastnino nedotaknjeno. Takrat še ni bilo niti ustave, ki bi bila postavila načelo socijalizacije gospodarstva. Za ustavo je treba najprej imeti nekake volitve ustavodajne skupščine. Za vse to so potrebovali časa, a denar in premoženje so potrebovali takoj, komunistična gospoda je morala imeti tuje vile in palače takoj in Tito sam se je moral, vseliti v kraljev dvor takoj. To krajo in ropanje je bilo treba napraviti nekako uradno. Opravila so to delo vojna sodišča. Zato so morali pred vojna sodišča vsi, ki so si “po starem redu” lastili pravico lastništva, vsi uradniki denarnih zavodov, in upravitelji vseh zasebnih premoženj. Titova vojna sodišča so torej bila'orodje za krivico in nasilje totalitarni države. Kdor je kaj imel, kar bi hotela imeti Titova vlada, je bil pred vojnimi sodišči proglašen za kolabo-raterja, čeprav ni kolaboriral, samo, da je mogel biti obsojen na izgubo premoženja na korist Titove totalitarne države.
Strmel je svet in strmeli zlasti mi, ki smo svoj narod poznali, ko smo kar naenkrat slišali, da je v Sloveniji vse kolaboriralo. Pred sodišča so radi kolaboracije prišli narodni denarci zavodi kot Ljubljanska kreditna banka, Zadružna Gospodarska banka, Kreditni zavod za trgovino in industrijo in druge vse po vrsti. Pred vojna sodišča so romale zadružne denarne ustanove: Zadružna Zveza, Ljudska posojilnica, Vzajemna posojilnica, Kmečka posojilnica, občinske hranilnice in posojilnice. Mestna hranilnica ljubljanska, Hranilnica Dravske banovine, Hranilnica kmečkih občin in podeželske občinske hranilnice in posojilnice. Pred vojna sodišča so prišle zavarovalnice: Slavija, Vzajemna zavarovalnica, in vse zavarovalne delniške družbe in zadruge.
Ker so imedi denarni zavodi v Sloveniji skoro vso indu-: strijo v svojem lastništvu, so vojna sodišča istočasno z obsodbami uradnikov teh zavodov plenila tudi industrijska podjetja. Kar padala so podjetja, trgovine, industrije, tovarne v last titove državne uprave.
upazne in pripomoe \ mavrica v be9edi brez de_
Cleveland O. - K»“ bjmo„ske tragičnosti in človeške priliki smrti pesnika Otona Žu-j^^ županffieya moč je v
pančiča zapisal, da je bil otpe-;jzobrazb. beged -n nazornosti:
snik mnogo/ mnogo	mu je ^ figuro pri
dovanja vreden kotjlovek ahj^ g. ^	? mko zbirko
občan, ker je tulil z mesto da bi stal svojemu narodu ob strani v njegovi najtežji preizkušnji, je bilo v naših so-potniških krogih precej hinavskega zgražanja, kakor bi bil zagrešil nekakšno kulturno bogokletstvo. Jaz sem tedaj pripomnil, da nisem edini Slovenec, ki tako sodi umrlega pesnika. Edini vzrok, da si nikdo v Sloveniji ne upa povedati svojega mnenja o Župančiču je na dlani: Titova diktatura, kateri je pokojni pesnik delal tlako in ki ga je v zameno proglasila za ljudskega svetnika; a obsojati takšnega svetnika zaradi česar koli bi bilo pred ljudsko oblastjo — bogokletstvo in izdajstvo. Resnico o njem, kakor tudi o vsem drugem, morejo pisati le begunci in nekdanji izseljenci, ki so dandanes edini “glasniki našega imena, besedniki prave
je gradil više — v razumu bolj kot iz srca: iz naturalistične “čaše opojnosti” v optimistično impresijo “čez plana,” od tam v zrelo misel “Samogovorov” in v ekspresionizem in vojno poezijo “V Zarje Vidove,” s katero je dosegel višek in bil ž njo vojnih letih naše “pojoče srce v sredini.” Ob teh postajah je zraven pel za otroke pesmi, ki bodo morda preživele celo njegovo najvišjo pesem, če ne v “Pisanicah” in “Ugankah” pa gotovo v “Cicibanu.” '
Kar je potem zbiral v knjige so bile več ali manj antologije do zadnjega partizanskega “Zimzelena,” ki pomeni Župančičevo “Slovo strunam.” To je Župančičeva pesniška žetev, ki je epohalnega pomena za slovensko poezijo in je dobila svoj dodatek še v klasičnih prevodih dramatičnih pesniških veledel
Enakopravnost je v svojem uvodniku “Tito in ameriški tisk” izrazila pobožno željo, da “bodo zagovornik Tita v bližnji bodočnosti umaknjeni iz seznama ‘ne-ameriških elementov’ in na njihovo mesto postavljeni o-ni, ki Tita obsojajo.” Dični u-rednik zarjavele device očivid-no sodi, da so naši državniki s predsednikom Trumanom vred
NASA MICKA IMA TUD BESEDO
Veste, to sem napisala še pred ohcetjo, ker naši fantje v tiskarni zahtevajo vse berilo za pondeljak ali torek že v petek. Zato sem pa tako vihrala, da sem tole sčačkala takralt, ko sam bila ravno najbolj bizi za ohcet. Križ božji, saj sem še za-kej, če sem še živa. Saj veste, kako je pri hiši, kadar imate ohcet, ko je treba kar naprej nositi skuipaj, pa nositi ven in vabiti, pa pripravljati, pa skrbeti, če nismo pozabili to, pa če nismo pozabili onega. Se sama
kako bo vse fletno in okusno, pa zakej."
Jože Mihelich, nekdanji štabni narednik po francoskih boj L ščlh, ki se razume na pijačo in disciplino, je pa rekel: “Vi pripeljite ljudi gor, drugo je »a naša stvari”
Vidite, koliko strašnih skrbi sta nam odvzela. Ko sva se z našim domov peljala, je nekaj strašno zaropotalo tam na bu-levardu; prav zraven našega kolovrata je zahreščalo. Kaj pa je, sem vsa v strahu zavpila. Naš pa: “Veš, slišala si tisti kamen, ki se je meni odvalil od srca, ker sta nam Otoničarca in Joe odvzelav so skrb.”
Pa še kljub temu so bile pri hiši take skrbi, da sem mislila, da se mi bo v glavi zvrtelo. Saj veste, da mora nevestina hiša skrbeti za vse, 'kadar gre hči od hiši. Naš -pa venomer: “Joj, saj ne vem, če bom vse to prestal; joj, take skrbi, take skrbi!” Saj
imeli ob sebi dveh, ki sta nam prvezela Skoro vso skrb. Mrs. Otoničar je prevzela s svojim
tako neumni, da ne vidijo tega, pridnim štabom kuhinjo. Jože
slovenske volje. . . ko je val	~ ,,	,.A ,
..	.	,	,	(Shakespeare, Calderona itd.)
nasilno zaprl usta celemu naro- {-	„ ,W1,„ in ,lp_
du,” kakor povdarja uvodnik
“Begunci odhajajo” v A. D. 9. avgusta. Med tistimi, ki so v tujini svobodno 'iiPbrežT pritiska
spregovorili o njem je bila tudi buenos aireška “Svobodna Slovenija,” ki je v izdaji z dne 30. junija prinesla nekrolog, katerega zaradi časovnosti v celoti ponatiskujem. članek, kateremu se vseskozi pozna, da je privrel izpod peresa slovenskega intelektualca, ki pozna
in številnih — v desetke in de-setke segajočih — proznih prevodih.	J
Storil jeŽSHko pesniško delo,
da, po Prešernu, največje in bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovini slovenskega pesništva.
Toda kot občan ne bo veljal za zgled premočnega človeka s svojo voljo in značajnostjo. Vemo o njem, da je bil “kot trst, ki ga veter maje,” in ga prav zaradi tega Ivan Cankar človeško ni ce-
slovensko poezijo s Prešernom | ml- Kil je eden prvih “Mahni-in Župančičem vred od A do Z'čevcev” v Ljubljani, ki je zaradi in čigar sodba o Župančiču kot I “Rimskega katolika presedel pesniku in kot človeku ali občanu soglaša z mojo, se glasi:
Prejeli smo sporočilo, da je 14. junija umrl v Ljubljani najslavnejši slovenski pesnik Oton Župančič. Tako je stopil resnično “v zarje Vidove,” ki jih je kot pesnik svoj čas pojmoval državno - nacionalno, pa jih je ob smrti doživel metafizično. Pokopan je bil z vso sla-
tisti znani karcer prvih “liga-šev,” prvih organiziranih “katoliških mladeničev” okrog Kreka.
Krek je prvi odkril njegov pesniški talent in ga gojil in širil s pesmimi slovanskih pesnikov. Pozneje je zašel s te poti in se v velemestih ločil od domače vernosti in zapel nekajkrat nekaj naših najbolj protiverskih pe-
vo na državne stroške v Ljubljani.
Na Otona Župančiča mi izseljenci iz domovine gledamo z dvojnimi očmi. Ne moremo nič zato, da se tudi ob njegovi smrti pojavlja med nami kot pesnik in kot občan, ki je živel med nami in z nami odgovarjal na čas in njegove premembe.
Kot pesnik je spadal' Oton Župančič md največje evropske pesnike, o katrem so napisane posebne francoske monografije, izdani številni prevodi in dodeljene vse časti narodnih pesnikov (član Akademije znanosti in umetnosti, predsednik PEN kluba itd.). Med Slovenci je njegova pesem dobila največje priznanje, dasi sodim, da bo bodočnost pokazala, da je bil Murn verjetneje večji pesnik v duši in morda tudi Kette; toda Župančiču je bilo dano, da se je razvil do viška in se tudi že prevesil nazaj prav v svoji zadnji zbirki “Zimzelen.” — Župančič namreč ni bil toliko poet duhovnih subtilnosti in globin, kot besednega bleska, miselnih ostrin, poleta in višin; ni pel toliko iz Goethejevskega srca kot iz
srni. Kot pesnik se ni znašel v realnosti dnevnih trenj, pa je vsakemu gibanju, ki je bilo tedaj pri moči, uklonil hrbet. Zagovarjal je kulturno jugoslo-venstvo in žrtvam političnega jugoslovanstva je pisal- spominske verze na grob. Prav tako je pisal kralju Aleksandru in jih polagal na Oplenac in mladega Petra - siroto je spremil z verzom iz Londona v Beograd, pač zato, da ga je nato s svojim glasom — odstavil. Služil je vsem diktaturam. Kako se je zadržal med drugo vojno vzkriv. ljen na vse strani, se je govorilo: pred ljubljanskim ‘ljudskim sodiščem. Partizanstvo pa ga je postavilo ravno, ker je bil lutka v rokah okolja, za svoje propagandne kulise: po njem je stopil v politiko kljub temu, da je sam nekje rekel, da politik ni. Pa je med partizansko vojno
kar je vsemu sveto jasno in kar je tukajšnji dnevnik Plain Deal-ler izrazil v naslednjih besedah:
“Tito je nezaželjjiv karakter v vsakih okoliščinah m če smo že sklenili kuipčijo ž njim, smo jo sklenili izato, da ga izrabimo v svoje namene, ne pa zato, da bi mu pomagali! ipri njegovih namenih, ki bistveno ne morejo biti nikdar drugačni kakor pro-tiameriški in protidemokratični. Ne smemo nikdar pozabiti, da je Tito še vedno komunist.” Urednik E. zelo podcenjuje razsodnost ljudi v justičnem departmental in F. B. I., če misli, da imajo o njem in njegovih tovariših za pičico drugačno mnenje kakor Plain Dealer o Titu, ali pa da bodo to mnenje spremenili samo zato, ker je slučajno Achesonov department zaključil,/daje Maj čas, da izrabi Titovo zadrego v svoje namene.
Še bolj pa je neumen, če se slepi, da v Washingtonu ne vedo, da je z vso svojo slovensko sopotniško tovarišijo vred ne samo titovec, temveč tudi pristaš in oboževalec vseh “ljudskih demokracij” s sedežem v Kremlju, katerim je dne 19. avgusta v uvodniku “Komunistična ‘nevarnost’ pri nas in v svetu” napovedal zmago kakor sledi:
“V tem prerivanju na svetu, v tem spopadu idej, v tej borbi za ali proti ‘komunistični nevarnosti’ bo končna zmaga na strani ljudstva. Le sila idej, ki je globoko pognala svoje korenine v široke plasti navadnega ljudstva, se 'bo ohranila. Vse ostalo, kar jo spremlja v obliki mrzle vojne, persekucij, nasilja, terorja, strahovanja in 'lova na čarovnice, bo izginilo in ostalo zapisano v zgodovini človeštva le kot žalostni odraz dobe, v kateri smo živeli” “Ljudska stran” seveda pomeni v sopotniškem narečju sveto komunistično stvar, “per-sekucije” in “lov na čarovnice” pa oviranje komunističnega prizadevanja za “odrešitev” vesoljnega sveta.
Mihelich, pa vse kar je bilo treba z mizami, stoli, dvorano in baro. Mrs. Otoničar je rekla: “Koliko ljudi ste 'povabili?” Toliko in toliko, sva rekla Iz našim.
“Dac oi,” je rekla Mrs. Otoničar in povedala, da se vidimo zvečer na ohceti. Nič drugega! Naš pa venomer: “Joh in pre-joh, pa kaj bo s tem, pa kaj bo z ornim, pa 'koliko bo treba tega, pa onega in kaj bo, če bo zmanjkalo, kaj bodo rekldi j udje, pa kdo bo na mizo nosil in kdo bo kokoši skubel, pa kdo to pa kdo ono. Mrs. Otoničar je pa še enkrat rekla: “Vse to naj vas čisto nič ne briga, če sem jaz prevzela kuhinjo. Boste videli, kako bo vsega dovolj, pa
vem kako bi bilo, da nismo, bi se mi smilil, ki sem tako do-
brega srca, pa če bolj sem premišljevala, manj sem mogla pronajti, kakšne skrbi da ima. Nazadnje pa nisem mogla več prenešati in sem ga vprašala: “Pa kaj te tako skrbi, povej mi no, kaj te tare, da tako jamraš, kot bi imel kostni revmatizem?” “Vidiš, kako govoriš!” mi je oponesel. “Lahko tebi, ki nimaš nič skrbi, ko je pa vse na moji glavi. Kaj me skrbi, vprašaš, Kaj me ne bo skrbelo, če ipa ne vem, ali bi šel k brivcu v petek večer, ali v soboto zjutraj, da bi mi malo lase sprenal.”
No, to so pa res skrbi, sem si mislila, reči mu pa nisem hotela nič, ki je bil ves teden tako nataknjen, da bi ga bila laže nosila kot pa 'poslušala. Včasih je bil ipa že tako siten, da nobena breja mačka ne tako, pa ki pravijo, da je bolj sitne stvari ni na svetu.
Enkrat sem postavila župco na mizo. Skuhala sem tako, ki gre njemu kar v galop. Najra-
Milan Medvešek pojasnjuje v Prosveti, da je bil urednik Proletarca Frank Zaitz nekoliko netočen, ko je poročal, da je Tito povabil Sansove opazovalce na obisk v Titovino na državne stroške. Belgrajsko vabilo tega nikjer izrecno *e o-menja, pravi Milan. I, kajpak, da ne. Takih stvari vendaT ni treba še posebej poudarjati. Saj vendar ne misli Milan, da jih imajo v Bdlgradu za takšna
stal — ne ob narodu, temveč ob teieta, da ne w razumelj njiho-
vih prozornih namigov?
"ljudstvu” in z njim tulil skozi1 gošče “kot volk” in “klal bele;”
pel srpu in kladivu in Titu in uti Milan M. se pritožuje, posojilu in udarniškemu delu; da jih dobiva po glavi od “nek-stopil v najvišje predsedstva danjih intimnih .prijateljev.” sedanjega režima — član pred- Milan se nima kaj pritoževati: sedatva F. R. Slovenije — in kdor sili k ognju, se cesto ope-Schillerjevega koturna. Zato postal “deželni” in "državni” če ali osmodi. A kar »e tiče ne-
kdanjega zaupnega prijateljst-va, na katero se sklicuje, mu pa je. w fnbano ka^ja toi m lahko javno zauipam, da ga je po tri krožnike si jo naloži, če
lahko javno zaupam,
v enem slučaju zapravil s svojo zavistjo, zahrbtnostjo in domišljavostjo že dolgo pred današnjim razkolom zagaldi komui-čnega sopotnikovanja rnaših la-žinaprčdinjakov. Pa tudi breiz tega bi Milan lahko razumel, da nekdanje prijateljstvo ne more vplivati v takih epohalnih bojih, kakršen je današnji spopad med silami komunističnega totalitarstva in demokratičnih dežel. Prijateljstvo gori, prijateljstvo doli, če si na nasprotni strani, sva si zdaj sovražnika! Trobentač, zatrobi “Napad!” Kdor se boji bušk, naj ostane doma pri materi!
Smrt komunizmu, svobodo narodu 1
Milan tudi razlaga, da “nesrečni spor med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo,” katerega je po njegovi bistri sodbi kriv nemarni Kominform, kajti “kolikor moremo soditi iz daljne tujine” (modruje Milan) ni današnji režim storil ničesar, da bi zaslužil očitke, ki dežujejo nanj med ognjem in žveplam iz kremeljskih kuhinj. Potem pa se povzpne do predrzne trditve, da bi “ameriški Slovenci ne bili pošteni napram sebi in ne na-pram svoji stari domovini, če bi se obrnili proti Jugoslaviji v tej uri, ko je skoraj v tako kritičnem položaju kot ob času vojne.” Milan seveda pojmuje' pod imenom “Jugoslavija” Titovo komunistično tiranstvo. Toda mi, ki se nam pojmi že niso tako grdo zmešali, pa nekoliko drugače gledamo na stvar. Po našem bi bilo nepošteno od nas, če bi svojemu narodu v teh obupnih dneh odrekli moralno oporo in ploskali Titovim komunističnim rabljem in biričem, kakor to delajo Milan in njegovi idejni tovariši na lawn-dalskih in šenklerskih ozarah. In mislim, da je nas mnogo več nego vas, “tovariš” Milan Medvežek.
Peter Kopriva.
'Ml	---- 7 LT
je ravno potreben. Tisti večer pa kar sedi in gleda v žuipo. Nič ne reče, kar sedi in zre kot lesen malik. Kakor vselej sem, morala biti zopet jaz prva, ki je spregovorila. 'Na vso moč prijazno sem rekla; “Juha bo mrzla, če ne boš 1” Tedaj mi pa on pove: “Saj prav na to pa čakam, da bo mrzla! Kaj naj s prgiščem zajemam vrelo žu-po?”
Pozabila sem vreči v skledo šefarco, pa ni mogel reči i daj šefarco. O, ne, molčal je in čakal, da bom jaz začela. Uh, da so taki!
Veste, dekliči, eno zelo pripravno sem slišala, ki ne bo napačna, če se prav vzame. Ampak drugače se be more 'porabiti kot takrat, če sta ves dan oba doma, on in ona. Ce gre on zjutraj od dama in pride šele zvečer domov, ta patent nima pomena. Samo ob nedeljah, ali na kak drug dan, če sta oba doma. Saj veste, 4a se takrat ves dan špetirata, grizeta, sponašata in očitata, ker pač nimata drugega dela. Pa je prišlo ongave-mu Joškotu na misel, da »e prav lahko naredi tako, da bo ves dan lep mir v hiši, tudi če sta oba doma. Pa je šel in storil. Takoj pri zajtrku namreč je nekaj rekel ženi, ona njemu nazaj in potem je dala beseda besedo, da sta se, še ipredno je bdi zajtrk končan, do samega funda-menta skregala. Zadnjo besedo je imela ona, kakor se to spodobi, ko je zmetala čepinje po zajrku v sink in odšla v spalnico, on pa ven v garažo. In potem nista ves 'ljubi dan spregovorila niti besedice, pa je bil tak lep mir v hiši, da nikoli tega. Vidite, dekliči, kadar bo on doma in če veste, da bo ves dan drdral in sitnaril, kar zjutraj pni zajtrku ali pa še na tešče se pograbita in dan vam bo minil v pravi blaženi tihoti in božjem mini, da nikoli tega.
Druga teden bom pa še napisala, kako je bilo na ohceti, ker za danes res nfcem mogla, . j
J
(&•
JtiuSttn...
KANADSKA
Ameriška Domovina
'sede, ki so nam lahko v blago- biriči in valpeti sijajno vihtijo slov ali pa v prekletstvo. svoj biž. Sem in tja pmde kaj “če /to storite,” tako ste zapi-[blaga, toda vse je samo za elito salj v slovenskem letošnjem ko- -barabe. Mi se moramo pa za-
»i M/1 * fl r« »/o i »Ji i i *
.»SKKSU
MOMNUM MODNIM MWIMNR
SEM IN TJA PO KANADI
Poroča Janez Dobernos ioooooooeeeeeeee—ooooooo—ooooooo—oooooM
KANADSKI ZASTOPNIKI [p0 štirih letih, je dejal, da se PRI IRO je neki Hector Allard, je dežela v teh letih čudno Berem, da je bil šele pred krat- spremenila. ŽesamotoJjeznia/čiL kim imenovan na to mesto. Na-'no, da je bilo pred štirimi leti čeluje celokupni kanadski dele-'veliko govorjenja v Kanadi, ka-gaciji pri IRO v Švici. Razgo- ko se mora ta dežela goepodar-voril se je o svoji nalogi in po- sko nasloniti na Ameriko, Zdaj ' pa tega govorjenja ni več. V, teh kratkih letih je prišlo Ka-
novil za drugimi znano reč, da bo IRO zaključila svoje delo s
Dr. JAKOB KOLARIČ:
Pozdrav M prevzv. gospodu dr. Rožmanu
Prevzvišeni! Nocojšnji ve- muke naših mučencev, vse sol-čer Vam je priča, kako smo ze očetov in mater, ki olbjoku-Slovencš v Kanadi srečni, da i- [jejo svoje pobite sinove in hče-
mamo v svoji sredi Vas, ki ste re, vse solze otrok, ki jokajo za dlte v dot>rem. vem, oa m xu-naš škof, naš veliki duhovnik, [svojimi starši. Vse to pa daru- d[ Vam Vaš obisk me prinesel
naš učitelj im naš vodmik. jete v trdnem zaupanju, da bo -------------«- "—
Naš škof. Vemo sicer, da cer- Bog _ če smem rabiti Vaše la- ne ________
kveno spadamo sedaj pod raz- |«tne besede — “v svojem mes- di v bodoče brezpogojno sledili lične škofe, a Vi, Prevzvišeni, končnem usmiljenju vzel v ra- -
DO mu zaiuj učim ovujc uciu o	----- •>~ **---—
30. junijem 1950. Do takrat bo madčanom do zavesti, da jenji-' skušala kar največ beguncev hova dežela na poti do tega, da preseliti preko morja. Pohvalil postane ena najbogatejših na
je Kanado da je doslej prispevala za vzdrževanje IRO po ?5,-400,000 na leto, odkar IRO obstoji. Nad pol milijona brezdomcev je že preselila IRO, je rekel Allard, Kanada sama jih je sprejela okoli 60,000. Ker je pa prostora za brezdomce v Kanadi še jako dosti, je rekel Allard, je zdaj zadnji čas, da se javijo sponzorji. Posebej se je obrnil na nove Kanadčane, bivše begunce naj postanejo sponzorji še drugim, ki so jih pustili. za seboj v begunskih ta. boriščih ali kjerkoli v Evropi. Kdor ima tam sorodnike ali sploh prijatelje in znance, naj zdaj hitro prijavi zanje svoje sponzorstvo, da bodo prej dočakali konca IRO kot pa odhoda v Kanado. — To se prav
ste kljub temu še vedno Mi škof: naš, ker smo po veliki večini iz Vaše škofije, katere ete še vedno pastir; naš škof, ker
svetu . . . Kanadčani radi sli šijo take komentarje prekomorskih obiskovalcev in jih ponavljajo v svojem tisku in govorjeni besedi. No ja!
DVESTO IN DVAJSET TISOČ ljudi je baje štela Kanada, /preden so jo odkrili Francozi in se začeli naseljevati na njenih tleh. Bili so Indijanči, to se pravi, to ime »o dobili ®ku
naša srca, ko smo tako srečni, da Vas moremo pozdraviti v svoji sredi.
Toda vem, da niste prišli med nas samo zato, da Vas pozdravljamo, ampak v prvi vrsti zato, da nas kot najvišji pastir utrdite v dobrem. Vem, da hi ta
ledarju, t. j. če bomo Vaš nauk ljubezni sprejeli in ga spolnili, potem, pravite, “ne bom prav nič dvomil, da se nas bo še Bog usmilil in nam izravnal pot iza vrnitev. Ce pa zavržete ta a-poftolski opomin, nimamo svojega upanja na ničesar opirati.”
Ker hočemo blagoslov ljubezni, ne prokleltstva sovraštva, zato Vam, Prevzvišeni, danes sveto obljubimo, da bomo vse storili, da se bo ljubezen med nami gojila in vedno bolj utrjevala.
Tako bomo po Vaši nadipas-tirski besedi smeli upati, da na-
čun trpljenje deset in deset ti-sočev naših rojakov.”
Pred nekaj dtaevi Ste zapisali sledeče besede; “Velika tolažba
e nami delite isto usodo; naš,' je v tem, da moremo svoje brid-ker ste z nami bežali v tujino; kosti Bogu darovati za rešitev naš, ker z nami trpite; naš škof, ker gojimo trdno upanje,
da se bpmo z Vami vred še kdaj vrnili v domovino, kjer nas boste zopet združili pod svojo pastirsko palico.
Nei veliki duhovnik. Naš veliki duhovnik ste, ker neprestano molite za nas. Kdo {>ret šteje Vse tiste ure, ko se z Bo-
našega naroda. — Naš, veliki duhovnik ste, ker velja o Vas
pno z Ameriškimi .Indijanci, ker gom v molitvi borite za rešitev drugega imena zanje ni bilo pri roki. Razdeljeni so bili baje'na sedem večjih skupin. Delitev po skupinah so odločevale županje razmere, podnebje, lega krajev, kjer so živeli, bogastvo ali siromaštvo zemlje, obilnost ribolova, divjačine, in tako dalje. Po večini pa itak niso bili stalno naseljeni, ampak so se selili iz kraja v kraj, kakor je
tistih, ki nas najbolj skrbijo, in jim sprositi dovolj močnih milosti v vsem njihovem trpijo nju.”	s'	'
Da, Prevzvišeni! Za Vas je tolažba, za nas pa neprecenljiva milost, da imamo v Vaši vzvišeni osebi takega velikega'
di v bodoče brezpogojno sledili kot svojemu škofu, učitelju in vodniku in se še naprej ravnali po Vaših naukih in navodilih.	,
Doma in v tujini pa ste nam vedno naročali zlasti troje: Prvič, naj otroško ljubimo pretolaženo Devico Marijo, njo, ki je doslej premagala vse krive vere na 'svetu. Predvsem ste nas učili častiti brezmadežno/ Srce Marijino. Neprestano ste nam v domovini in tujini ponavljali'obljubo ‘Naše ljube Gospe Fatimske: “Končno bo
vzvišeni ououi umnega vciiacgo uospe raumsKe:	ruhchu
duhovnika, ki z najsvetejšo da-, omagalo moje brezmadežno Sr-
ritvijo vsak dan tudi samega * •” —!	- *■-•------!
sebe daruje Bogu kot spravni dar za naš narod. ,
Vi, Prevzvišeni, ate na zeml-
jini, kakor kosti Izraelcev, ampak da bo za nas napočila ura, ki jo je Preblažena Deyica v Fatimi napovedala, ko se bomo skupaj z Vami, Prevzvišeni, vrnili domov.
Tiho in Skromno ste obhajali letos 14. julija dvajsetletnico svojega škofovskega posvečenja trdno pa upamo, da bomo 25-letnico Vašega škofovskega posvečenja in VAŠO zlato mašo za plačilo svoje ljubezni lepše obhajali v prerojeni domovini.
Za to srečno uro, Prevzvišeni, naj Vas ohrani Bog ipo pri-
ce!” In Vi sami ste o tej zmagi najgloblje prepričani. Ko ste prišli z nami v tujino, ste v svojem in našem imenu naredili svečano zaobljubo, da bomo, nas Marija pripelje srečno
prošnji Marije Brezjah.
•o-
Pomagaj 'na
To pismo pove prav vse
acuii P*	v	j^
lepo bere in čedno sliši. Toda ^[j kazalo. V marsičem 90 bili tako naj novi Kanadčani to /kanadski Indijanci precj raz-naredimo, je zgovorni mož hijsnj ^ amerikariskih, bojeviti menda pozabil povedati. Bo pa bili
duhovnik ste, ker velja o vas	““ “—;
vse to, kar pravi apostol oveli- jlji naš največji zagovornik pri
kem duhovniku Jezusu: sočut- /božji ipravici,	če um ««,«»	-------
je imate z nami, kakor Jezus, I Nai učitelj. Neprefcosljiv u-l nazaj v domovino, v Ljubljani	,Bpe	„a lUu, m,
razumete nas, ker ste z nami jčitelj ste nam bili v domovini; „ Zg. ŠBIkd z molitvijo, delom Naš naročnik v Kanadi jc ki tepi/ki sedaj vjdij0 in šli skozi iatti ogenj trpljenja; ,nepremično smo zrli v Vaš sve- ;in žrtvami pomagali zgraditi prejel od svojega očeta iz Jugo-1 jo skoro že vsi> saj 80 t naš veliki duhovnik ste, ker Vas ^eniški	obraz, kadar koli ste	svetišče Marijinega Brezmadež-	8iavije	sledeče 'pismo:	^	L	,8edaj toda »poznanje
je Bog izbral iz našega naro- nam govorila božjo 'besedo, sku- Lega ISrca.	™—1	'	*	1
da in Vasje našemu narodu po- šali /pa	smo se po svojih šibkih	Ob) j uibljamo Vam,	Prevzvi-
daril kot največji dar v tem močeh	tudi ravnati po Vaših	Leni, da 'bomo tudi v	tujini še
Dopisi in drugo
dovoljiti s starimi Žaklji. Ce bi tebe ne imeli tam v Kanadi, bi tudi že napol nagi hodili. Bog ti /tisočkrat povrni!
Vreme se tudi še kar lepo drži, čeprav ga ne zaslužimo. Čudno, da je še sonce na nebu, drugače pa imamo občutek kot da »mo že vsi v ječi. Nevidna roka ali sila nas tišči in jo prav, vsakdo občuti. Vprašujemo se že, zakaj smo sploh še na svetu In blagrujemo tistega, ki umrje naravne smrti, je vsaj rešen. Porok ni nič in tudi smrti zelo malo; vse čaka kaj bo še dobrega na svetu. Upanje je pri nas močno kot skala, če bi še tega ne bilo, potem ne vem kaj ,bi počeli. Ljudje so sedaj vse drugače pobožni in cerkve so polne. Kot še nikdar, molimo sedaj za rešitev — in to je vojna.
V naši vasi je sedaj priprava za zadrugo, mi pravimo človeški hlev. Pravijo, da za ljudske mase se mora po demokratično urediti, ampak ne vemo, 'kako to mislijo. Pred kratkim, je bila komisija v naši vasi za razširjenje vaškega pota. Vse je bilo v redu, samo leseno znamenje tam ob potu v meji je 0-viralo kotmlisij©. Sosed Gustelj ga je moral na. njih povelje spodžagati in so tekli, da naj ga /spravi z'a zimo, ko bo mrzlo, da bo lahko kuril z njim.
Pred kratkem sem tudi govoril z g. Jožetom. On je strašno spokorjen, čeprav jim je prej pomagal do stolčka in dal lepe tisočake, pa tudi ostali ta-
.................n se ke-
_______ _____ , _„	le hlapci sedaj toda spoznanje je prepozno.
aaru koi uhjvwji ucu v 1--------,	--- *	— ------ --- •
najtežjem času; naš veliki du- naukih. Prav tako skrben uči- dalje gojili pobožnost do Ma- muuum, uu ««	»a, > h komunisti. Mi jim nic vec ne.
hovnik ste, ker darujete Bogu /telj pa ste nam bili tudi v tuji- rjj jnega Brezmadežnega Srca, pošto in tudi pakete smo preje- !PoTCj r(>jakom tam, da naj ni-•--**----—-.......---------1 ,ni K« n,M ne morete doseči. da bomo zopet začeli opravljati li.	kar ne nasedajo tem lumpom.
slavij e sledeče pismo:
Dragi sin!
Danes se ti spet oglasim, pi-! pakaj »e govori, da bodo tušem ti bolj poredkoma. Tukaj ! j. jam lpr; vas kmalu zavlada-dobimo od tebe še kar v redu ' k komunisti. Mi jim nič več ne.
še zmerom slišati. Neki latvij- kov je bilo na dnevnem redu.
ski odvetnik, ki je prišel v Kanado kot preprost delavec, po-
Nihče ni mogel postati glavar, če se ni mogel izkazati z lepim
pisuje svoje lastne izkušnje, številom skalpov.
daritve za nas; vsak dan pot- ni. Ker nas vzdignete proti nebu kelih s ev. povsod s svnjo ^vo besedo, nas
iisrztHI
prosil« usmiljenja uwwauru »JU- - "r---—	7.V' l*'~**r	-
dstvu; naš veliki duhovnik ste, v syetem strahu božjem preži- pomagali, da boste v imenu ker vsak dan polagate pri sv. jvimo čas svojega 'bivanja v tu- vsega naroda Marijinemu Srcu
Človek 'bi tako rad pozabil bridkosti, ki jih je prebil pod dvojno diktaturo, nacistično in komunistično, pa začel nemoten v Kanadi novo življenje. Toda ne dajo ti miru. Komaj sem se z ladje presedel na vlak, je že bil pri meni mlad člo-.vek, ki mi je začel v najbolj črnih barvah slikati bedni položaj beguncev v Kanadi. Pravil mi je, kako me bo Kanada izkoristila, kako se ne bo živa duša zame potegovala, razen _ prestavniki delavnega razreda, kar seveda je imelo pomeniti komuniste. Ko je imel ta Latvijec že svoje delo v Montrealu, sta ga prišla obiskat dva druga mlada človeka in se nista mogla natarna-ti nad “žalostnim položajem” tega novega Kanadčana, čeravno jima je dopovedoval, kako zadovoljen je. Med pogovorom je ta Latvijec tudi opazil, da njegova obiskovalca natančno poznata vso njegovo preteklost. Temu se je čudil, zakaj šteje se, da samo kanadski uradni zastopniki vzamejo na znanje tiste podatke, ki jih kak begunec, ki hoče v Kanado, napiše na vprašalno polo. iSklepa/ti se torej, da imajo kanadski komunisti, na uradnih mestih še zmerom dosti svojih ogleduhov in špijo-nov.
IME “INDIJANCI” so dobili ti prvotni Kanadčani skupno z ameriškimi zato ker je Krištof Kolumb stopjvšd na ameriška tla mislil, da je prišel v Indijo. To je znana reč. Ime se je kar prijelo in ostalo do današnjega dne. Po angleško se reče “Indian.” Zdaj se pa oglašajo neki Kanadčani, ki predlagajo, da bi se ta reč spremenila. “Indian” pomeni tudi človeka iz Indije, torej iz dežele, ki je zelo daleč od Kanade ali Amerike.

maši na pateno vse diušne bole- |jin>. Učite nas, kako naj tudi čine ki ste jih prestali v tujini,,v tujini natančho spolnuje/mo in vsa grenka ponižanja, ki so božje zapovedi, ki se niso prav Vas zadela v konfinadji; ze- nič spremenile, čeprav se je
/kar ne nasedajo tem lumpom.
_______________________ILU' ,/‘,'‘1 r1,	';■»>> MMN*
apostolom Petrom, kako naj [pelje domov, z vsemi močmi val, a sem prepričan, da ni žive porežite j^fte tem lažnjiveem
duše poleg mene. Cudlno se ti jn akop]jite jim ^ kajti dru-. bo zdelo, kaj? Veš /postavim I ne za3iužjj0. Tako bi se-
meljske vice ste pred kratkim sami imenovali to /dobo svojega življenja, mi pa vemo, da je bil to čas, ko ste kot veliki d/uhov-iiSk največ žrtvovali za nas; naš veliki duhovnik ste, ker poleg svojih osebnih žrtev polagate na oltar tudi vse neizmerno trpljenje našega naroda, vso po nedolžnem prelito kri, Vse
nipegu, Manitoba, celih pet dni
spremenil način našega življenja, ampak so in ostanejo slej-kaprej vodilo našega življenja in kažipot v nebešifco domovino, če tudi bi se nikoli več ne vrnili v svojo zemeljsko domovino.
Naš vodnik. Vodnik ste nam bili v boju zoper brezbožni komunizem, vodMk, čigar neuis-trašenost je takrat za časa druge svetovne vojne občudova-
dano obljubo mogli izpolniti.
Drugič nam nenehano (naročate molitev. V pastirskme pismu, ki šte ga poslali slovenskm emigrantom že prve tedne našega bivanja v tujini, pravite takole:.“Z molitvijo pa moramo delati, da se boj med sproščenimi silami satanovimi ift
uaict/ WU 1SCM*WUV	------- —»
In zadnje čase Indija stopa in delal načrte. Gre za to, da se
božjim kraljestvom konča z /prav ti bi rad, pišem ti pa tako zmago sledta j ega.”
V ištem /pismu nam posebej priporočate molitev k svetemu Duhu, da naj razsvetljuje im vodi vse tiste, ki odločajo o u-
Igega ne zaslužijo. Tako bi se-stražo, na vsak konec hiše po dsj naredili pri nas že bi se le enega otroka, da vsaj brez skr- količkaj dalo poudarjam, da kdor jim še kaj verjame, ni vreden, da še zemlja nosi.
Tukaj nima nihče miru več, ne ljudje in ne živina. Stane v kočevskih gozdovih vozi les in je revež ves strgan, pa še tako mlad. Radi bi mu kaj kupili, ali kaj hočemo ko pa niti šivanke
bi pišem. Tudi otroci so sedaj čudno otožni in znajo molčati kot gro/b ter s skrbjo opazujejo, kje se bo pokazal kak mili-čar.
Pa, dragi sin, veselega ti ne morem nič pisati od doma, če-
bolj in bolj v ospredje. Ko človek na primer bere, da je pri Sveti (Stolici med svetovnimi diplomati tudi neki “Indian Minister,” bi lahko mislil, da so ga poslali tja kaki kanadski ali ameriški Indijanci. Ln še drugih “nevarnosti” je veliko, ko lahko zamenjaš človeka, ki je “Indiairi iz Kanade, pa drugega, ki je “Indian” iz Indije Zato predlagajo, naj bi se prvotnim kanadskim in
Najtaovejši dekret sv. stolice, ki
udeleži te velike “kampanje”
vseh 260,000 katoličanov v pro- .,„w------------------
vinciji Manitoba. Štiri velika odreja avtoonatčimo ekskomuni-zfcorovanja so se vršila tiste dni kacijo, izobčenje, za vsakega in /bili so zastopani vsi župniki katoličana, tudi duhovnika, ki
in mnogo laičnih katoliških delegatov. Manitoba hoče samo ponoviti, kar se je že izvedlo v Ontariju in Sasketchevanu. Dne 25. septembra bo veliko zborovanje tisočev in tisočev katoli-
la samo majhna Slovenija, a či-sodi narodov. Naročate nam^ gar dalekovidnost priznava da- da naj v ta namen vsak dan nels ves protikomunistični svet. molimo sedem zdravamarij k •-*—*■ —	brezmadežni Devici, nevesti sv.
Duha, d« da sedmero darov sv, Duha vsem vladajočim.
Najbolj pa ®te nam vedno
in beli les na postaji. Vsekala se je v nogo, rana se vedno ve-
”“J “F—-■> «■- »•— -------£a in nas kar resno skrbi, kaj
kaj to. Sedanje gorje se ne da ko pg ^jruvil ni mogoče do-
»ATriA (Mutltl Sft IY10- 1 ...	1____ xr_____1..1___
izpoveduje in podpira komunizem, ta dekret je najvišje potrdilo, kako /pravilen je bil boj, ki ga je takrat najbrž edini v Evropi, če ne celo edini na vsem svetu, vodil naš slovenski škof
škim prebivalcem, kolikor jih je še ostalo, ne reklo več “Indians,” ampak—“Americanos.” Med “Americans” in “Americanos” bi človek že ločil, ni pa tako lahko ločiti med “Indians” in “Indians.” — Hm! Slovenci si znamo že 'bolje pomagati kot si morejo angleško govoreči je-
V ali J C UotA,CV Ul	OYOIU, vvv».i*	' —----------
se pr- čanov zapadne Kanade, ki bo- dr. Gregorij* Rožman. Šeile da-ameri- do posluišali pohodnika te fcri-jnes dela, ali bolje rečeno, skuša
.•1 v i	•___11 n... n_____'n4-r.Mli-:	i.VawiuilniiafiAni cVpf.
pflv M	— 7	---- kaj hočemo ko pa niti stvarnike
kot je. Ce boš pa prejel, pa ne ne Francka je udarnica
vem, šlo na ipošto v Ljubija-............ , ,r , ,
ni, čprav imamo pošto tudi pri nas, saj upam, da razumeš za-
popisati, samo občutiti se more; saj si bil doma skoraj do konca vojne. Ti nas že razumeš in upoštevaš naše trpljenje. Rečem ti jaz in še mnogi in mnogi' drugi, da so bila pod okupatorjem nebesa, a tako kot
liaj/UOlJ pa	Ul«—, . --------—v
priporočali molitev svetega rož- je pa sedaj kot postopa s teboj
t •	•	i .'»ATVlll J_•	ki.nl Ki oi niK/tn TIP
nega venca, ki j« Marijinemu Brezmadežnemu Srcu tako draga.	'
Obljubimo Vam, Prevzvišeni, da bomo z 'novo gorečnostjo vsak dan molili sv. rožni venec in opravljali pobožnosti sedmerih /zdravamarij. Obljubimo Vam, da bomo vztrajali v tej molitvi s svetniško vztrajnostjo, dokler ne bodo strte peklenske sile, ki danes divjajo v naši domovini.
žarske vojne,” Rev. Peytona, in [storiti protikomulnistični svet (mu obljubili sodelovanje v tej [to, kar je slovenski narod pod duhovni vojni. Rev. Peyton po- .vodstvom ljubljanskega škofa vsod pripoveduje na takih zbo- storil že pred sedmimi leti. rovanjih, kako je na Marijino Bog bodi tisočkrat zahvaljen, priprošnjo v zgodnji mladosti da nam je v Vaši osebi, Prevzvi-iprišel do Zdravja v težki boleni šeni, dal tako velikega in mo-dn se zaobljubil v znak hvalež- [drega vodnika v dobi, ko je najsi morejo angleško govoreči je- nosti, da bo postal duhovnik in [večja zmota vseh časov hotela |P0.ai!au, P«.	■*-—- —
zičniki. Mi pravimo: Indijanec spravil /skupno družinsko moli- naš narod odtrgati od Boga in zen do vseh ljudi, tudi do ma-— indijanski za prvotne Aroeri- tov rožnega venca nazaj v DE- /njegove Cerkve.	jsih sovražnikov, zlasti pa Iju-
kance in Kanadčane, Indijec —1 SET MILIJONOV katoliških | Trdno smo prepričani, da bo tezj/n med nšmi^ samimi.
tvoja lastni brat, bi si nikdo ne mogel predstavljati. Kako nebeško lušno je bilo poprej, pa nismo vedeli. Vemo šele sedaj, ko nas bič komunizma težko tepe.
Davki so ogromni. Če si prej plačal 500 do 1,000 din., imaš zdaj 70,000 din. Nemogoče je plačati, če pa se komu posreči plačati, dobi pa za nameček še 20,000 din. dodatka. Ko pa obnemoreš pod bremenom, pa
biti, niti obvez. Napredujemo, kaj ne???
Še nekaj bi te rad prosil. Sedaj se približujejo Vsi sveti, nimamo že dve leti nobene sveče, da bi jo na grobu prižgali. Pošlji, če moreš. Vem, da si sam še revež, 'saj si komaj eno leto tam. Če boš poslal, zaveži močno, vsaj razvezati ne morejo. Veš, naša pošta je na jako “dobrem” glasu.
To je sedaj svoboda zlata. Stokrat in tisočkrat opevana poprej. Siti so jo tudi tisti, ki so se borili zanjo. Ne vem kaj bi /dali, če bi mogli tja k vam. Veš vsi bi šli radi, tudi tisti funikcijonarji sedanjega režima samo če bi se dalo. Življenje pri nas riima nobenega smisla več. Živimo kot brez glave—
Tretje, za kar ste se vedno [gre grunt v zadrugo. Mi pravi- gig ve(. iwlmu aul ulra trudili in nam najbolj na srce mo: naši žulji in znoj gre v ro- • d,aafva v Jan, 'brez najmanj-polagaM, pa je ljubezen, ljube- i"> nor^n/i,	in bravest-L	,,	,, ,	.
ke narodnih pijavk in brezvestnežev ter morilcev lastnega naroda. Seveda to si misli vsak sam, če pa kaj rečeš naglas, pa
šega veselja; naj pride karkoli, da bo le vsaj v eno stran naša rešitev.
Bog ti daj zdravje in blago-
bolj in bolj zaveda svoje velike vloge v svetu, bereš lahko vsevprek v časopisih in knjigah. Neki kanadski pisatelj je na kratko povedal: Kanada je postala tečajna točka med Ame-
kance in Kanadčane Indijec — 'SET MILIJONOV katoliških Trdno sm0 prepričani, da bo bežen med ntai samima. sam, če pa kaj rečeš naglas, pa Bog ti daj zdravje in blago-' „„ f akada POSTAV- indiiski Da za ljudi iz Indije, 'družin. Vse ‘kaže, da se njegova naš narod v tem gigantskem bo- Za letošnje leto ste nam dali lahko čez noc zgineš ali pa s] kakor tudi vsem ostalim
ti človeka, ki živi v ameriški državi Indiana, ga pa lahko ozmerja z “Indij ančanom,” če ravno hoče. Ali je to po ameri-kansko :Indianian? Jaz že ne
r«ko in celokupnim britanskim vem? svetom. Kanada je postala dr- ROŽNIVENSKA VOJNA zo-žavna sila, ki se tega tudi vsak /pen komunizem v zapadni Ka-dan bolj zaveda. Anglež ki je nadi se ima kmalu pričeti. Ge-prišel v Kanado pred kratkim neralni štab je zboroval v Wm-
Naročnikom v Kanadi!
Knjigo “Črna maia” lahko naročite pri Mia* Anici Dolenc, 1007 Lakeahore Rd„ New Toronto, Ontario.
zvest Bbgu, in to največ po zaslugi škofa dr. Gregorija Rožmana, 'ki je z odločno voditelj-
se med seboj vzljubite.” Iz svo-l Ljudem tii do nobenega dela jega občestva naj odstranimo dosti več mar in čemu pa. Ho-
J ega vlrvvovi ce	----------- ------ -- ----- *	JU
vse, kar more kršiti ljubezen: jdimo umazani in raztrgani kot ^
Ameriki. Tvoj — oče.
♦ ♦ ♦
Z molčanjem m ne
Igovori vsem
dko roko potegnil jasno črto zamerljivost, nevoščljivost, Be-Lerači. S pepelom in vodo sej Malvern, Ont. — Že okrog 50
.	. v ■ v •	1 .	i 1 _n______4- KiJLnnium 'krvi: Icilnkrv mmiiaa mila rva na I	...	. .
SKD ruiv ipvjaouu Viyy	—
med vero in /brezbožnim komu- bičnost, lakomnost, ljubosum-1 nizmom.	! nost, čaštihlepnost.
j Vse to ste nam Vi, Preivzviše- j “Konec bodi sporov in pre/pi-,ni: naš škof ste, naš veliki du- rov,” tako ste nam zaklicali.
rv - " e-e-.— —-------------- Maivern, unt. — Le ozrog 00
bolj Slabo umiješ, mila pa ne pjsem j^a v /predalu na odgo-dobiš za nobeno ceno. Zdi se ;vor_ jaz sem se pa tako oprij€l nam, da smo se pomaknili 300 farme, da ^ ^ar ne morem odlet nazaj, čeprav pravijo, da na- .........................
ni: naš škof ste, naš veliki du- !rov,” tako ste nam zaklicali. let nazaj, čeprav pravijo, da na- ,rgati ^ nje> da bi dobil dovo]j-hovnik, naš -učitelj in naš vod- j Na koncu svojega očetovske- predujejo. Smo spet v dobi tla- 'časa za pj,,anje. Da pa ne bo [nik. Zato so danefl radostna .ga svarila pa ste dostavili be- ke in graščinskega jarma, tudi	(Dalje oa A itranu
POLOM
POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK
S tistimi tre- Pariz. Brzojavka, ki je bila soeiuu kalnimi in vlažnosvet-[slabo poučena o pravih posto-limi očmi, ki jih je videl Mau- jankah nemške armade, se je rice že v Reimsu, je cesar ne-[zdela, da veruje v neke udob-premično gledal namiznik. To- nosti, ki jih ohalonska armada zdel se je še trudnejši, in 'da ni imela več, ter je vzlic vse-ko se je z izrazom nepopisnega'mu z nenavadno, mrzlično raz-napora odločil ter nesel par burjeno strastjo zahtevala grižljajev do ust, je porinil marš naprej, ostalo od sebe. Njegova večer-] “Cesar je dal poklicati mar-ja je bila končana. Izraz mol-šala”, je dodal lekarnar, “za-če prenašane bolesti je delal prla sta se in ostala skupaj sko-
Dopisi In drugo iz Kanado
(Nadaljevanje a I. itrann
kdo mislil, da več ne živim, se bom kar na kratko oglasil kar vsem v Ameriški Domovini.
Sicer je tamle spomladi res že kaizalo, da se bo treba začeti pripravljati na smrt, pa sem hitro pisal v Špittal na Koroš- jn drugod |po Kanadi, da vam ko dr. Pucu kaj mi fali m kot bi mignil, je bil v treh tednih odgovor k Spittala. Ko sem jn tudi par gospa je vmes. Zor-prejel odgovor, se me je priže-]čevima na kratko: Storita, ka-njala že druga bolezen in ko ](0r pj^ta. Se bo že kaj našlo.
so zdravniki tukaj precej dra- se mi zdi izvedeti, kateri ka- pozdravljam vse čitatelje A- nem svetu. Vaš prijatelj j, gi, pa še ne razumemo jih ne, 'menček si zapazil tam v Spitta- meriške Domovine po vsem iir-1	Stanko Osa.
ste lu. Jaz namreč prav dobro po-
zato priporočam vsem, ki bolni in kateri imate prilike in, znam vse kamenčke, saj sem kateri se ne bojite vode, stori-1 j ih kot taboriščni cestar neštete tak kot sem storil jaz, ker tokrat vse prebrskal ter pogra-t0 je najcenejše, pa tudi najsi- bil na kupčke kraj ceste. Tabo-gurnejše, ako le prav ravnaš, riščni paglavci so jih pa redno
tMMMjrMjrMjrMjrjrjTMjrjrMjirjrjrA ^
Po vsem tem pojasnilu mi, upam, ne boste zamerile dekleta tam v Quebecu, Montreal«
njegovo bledo lice še bledejše.
Ko je šel Maurice spodaj mimo jedilnice, so se njena vrata nenadoma odprla, in v dimu sveč in hlapu jedil je zagledal dolgo mizo s hlevarji in komorniki; bili so pravkar pri tem, da z največjim šumom izpraznijo steklenice tovornih voz, pogoltnejo perotnino in izmažejo polivke. Gotovost umikanja je navdušila vse, odkar je bil maršal odposlal svojo brzojavko: v osmih dneh, v Parizu, bodo spali vendar že enkrat v snažnih posteljah!
Maurice je zdajci mahoma začutil strašno trudnost, ki ga je morila; umikanje vse armade je bilo gotovost, in njemu je preostajalo le spati ter čakati, da pride 7. armadni zbor tod mimo. Prekoračil je trg ter se oglasil zopet pri lekarnarju, kjer je vdčerjal kakor v snu. Nato se mu je zdelo, da mu obvezujejo nogo ter ga spravljajo navzgor, v sobo.
Črna noč je -bila okoli njega, ležal je v 'popolni onemoglosti.
raj celo uro. Kaj sta govorila drug z drugim, tega seveda ne vem, toda častniki so mi ponavljali, da se vojska ne umika več dalje in da se nadaljuje pohod proti Meuisi. Baš zdajle smo rekvirovali vse krušne peči ipo deem mestu za 1. armadni -zbor, ki ipride jutri za 12. zborom semkaj. Topništvo 12. zbora ste videli, da ravnokar odhaja v Besace . . Zdaj je prav zares končano; vaša pot vodi v bitko!”
MALI OGLASI
nisem odgovoril. Tako mi tu di ne zamerite možje in fantje
Pohištvo naprodaj
Naprodaj je DeLuxe General Electric ledenica v jako dobrem stanju. Istotam je naprodaj dvojna postelja, spring in mo-droc, ter otroška postelja z mo-drocem; naprodaj je tudi omara s predali ter nočna mizica. Za podrobnosti pokličite UT 1-4321.
(Sept. 6, 8.)
Soba se odda
Lepo opremljena soba se odda Sipal je kakor ubit, ne da bi se fantu ali dekietu. Pokličite IV ganil. Toda čez nedoločen
sem prejel odgovor na drugo pismo, me je že objemala tretja. Ko mi je pa še dr. Puc sporočil, da v kratkem odpotuje v U. S. A. in ker sem s kanadskimi zdravniki bolj v slabem sporazumevanju, sem vsem pokazal fige ter se odločil za Kneip-pa. Kje dobiti knjigo in recepte? Kar hitro sem jo našel in sicer pri mami' dobrotnici, Mrs. Hajdinjakov!, v Torontu. O, ,to je dobra želna ter z vsem postreže! In začel sem se knaj-pati.
Najprvo sem spravil v red ledvice in mehur. Nato sem vzel recept za naduho ali astmo, kar se bolj nobel sliši. Začel sem obdelovati moj meh od dveh strani, natančno po receptu v Kneippovi knjigi in v 15 dneh sem že škoraj normalno dihal. Med naduho ali astmo se mi je -pa to čudno zdelo, ker mi je včasih kak nadušljiv tožil, da nima sape, jaz sem je imel pa še preveč. Zdaj pa ne vem, ali jaz nisem imel prave naduhe, ali pa oni ne. Ali pa so imeli oni naduho, jaz ipa astmo, ali pa obratno. Dejstvo je, da sem se zdravil po receptu naduhe ter jo tudi ozdravil. Ker sta pa pljuča in srce baje povezana kot dva zakonca, se je kmalu oglasilo -tudi srce s kar 120 udarci na minuto.
dolžiš, si pa gotovo sama napi- tu vidimo. Kanadske Ančke pa
sala. Kanalja! — Trobčeva: Dobiš v kratkem odgovor.—Pa Rozika, pa Zinka, pa Albinea, pa Mici, pa Anica, oh, pa Tončka, pa Ivanka, pa Ančka in vse druge. Ne upam si vseh naštevati, že tako se bojim obračuna, če bo naša brala.
Pa tam v Argentini je baje velika zaimera. France, Slavko Lojze, Janez, Tine, Pavle in drugi, ne bodite no hudi. Saj bo Bog dal še kakšno kanadsko zimo. Takrat ibo dosti časa in
m, čez ure alf čez'stoletja ga
je vrgla nekakšna groza iz sna; vstal je ter v temi obsedel na postelji. Kje je? Kaj pomeni to neprestano grmeče drdranje, ki ga je zbudilo? Takoj se je spomnil ter stekel k oknu, da pogleda na ulico. Spodaj v temi, po trgu, ki je bil ponoči sicer tako miren, se je pomikalo topništvo, brezkončen trab ljudi, konj in topov, ki je stresel te male, mrtve hišice.
Nerazumljiv nemir se ga je polastil ob tem nenadhem odhajanju. Kako pozno je utegnilo biti? Z mestne hiše je bila ura tri. Skušal se je pomiriti, s tem, da si je dopovedal, da enostavno pričenjajo izvrševati sinočnja povelja za umikanje; takrat pa se je napela njegova tesnoba do viška, ob pogledu, ki se mu je ponudil, ko je okrenil glavo: pri notarju je bila soba na vogalu še vedno razsvetljena, in v enakih presledkih so se risali pred njo mračni obrisi cesarjeve sence.
Naglo je zdrknil Maurice v svoje hlače, da bi se napotil doli. Toda Camibette mu je mahaje in s svečnikom v roki zastopil pot;
“Zagledal sem vas od spodaj, ko sem se vračal iz mestne hiše, in sem se napotil k vam, da vam povem . . Mislite si, niso mi dali, da bi legel spat; že dve uri si beliva glavo z novimi rek-vizdcijami, župan in jaz . . Da, vse so še enkrat izpremenili. Ah, tisti častnik, ki ni hotel da odpošljo brzojavko v Pariz, je imel prokleto prav!”
Di še dolgo je govoril v pretrganih, brbZzveZnih stavkih; mladi mož ga je naposled razumel, a je ostal nem, ker se mu je krčilo srce. Okrog polnoči je bila prišla od vojnega ministra brzojavka Za cesarja, v odgovor na maršalovo. Natanko se njena vsebina ni razvedela; toda neki adjutant je rekel na ves glas, da se cesarica in ministrski svet boje revolucije v Parizu, če bi cesar zapustil Bazaime-a ter se vrnil v
7110.
Ima
stanju; cena je $10,750. Za na-daljne informacije pokličite IV 0604. Nahaja se blizu Bliss Rd.
Blizu 185. ceste je naprodaj 7 sob hiša; za hitro prodajo cena samo $8,500. Pokličite IV 0604.	(177)
Čudnova: Tisto, kar mene
vsak dan zbrcali nazaj na cesto. In tako sem imel s kamenčki mnogo opravka, dela in jeze. Nisem pa vedel, da je med njimi, ki sem jih srečaval tam v taborišču tudi Tvoj tl “karnen-čak.” Malo popiši no, kakšen je in kako se mu godi. Pa kon-trakta boš kmalu prost in veš, da si obljubil, da se po kontrak-
0 srcu pa pravi Kneipp, da <1764 i« najbolj zdrav del telesa ih
j____ liani nima recepta Tii tudi dr.
Hiše naprodaj	Puc mi je pisal,'da naj zato še
6 sob, v jako dobrem [ne delam testamenta in začel sem iskati vzrok drugje. — Kneipp pravi: “Spravi nesnago iz telesa, pa bo srce tudi zdra-In vzel sem recept za “nesnago” ter v rešnici tudi srce ozdravil. Končno sem vzel še recept ’za revmatizem. Ni še končano, a že čuStim izboljšanje. Ako se še tega znebim, pa upam, da 'bom posta; “vorng fejst fant.” In ko se bo to zgodilo, bom takoj vsakemu odgovoril na pismo, ki ga bom prejel.
Kar sem napisal o Knajpu in knajpadjuječistarešnica. (Ker
kar v miru pusti. Odkar Te je dal Janez Dobernos na oklice, že vse vedo, da imaš v Spittalu svoj "kamenček.”
Vse prav lepo pozdravljam, ostanite v dobri volji, pa knaj-pajte se, da se bo jdza ohladila in s potrpljenjem se namažite.
Lojze.
♦ ♦ ♦
Za spremembo
Toronto. — Ker živimo v demokraciji, sem se budi jaz odlo-se bom vam vsem šklepetal. Pa [čil, da napišem par vrstic v ta tudi tja v USA sem precej na |nam tako priljubljeni časopis dolgu. G. p. Odilo, breskve so [‘‘Ameriška Domovina.’ Skoro že zrele! In g. p. Fortunat, le- sem že eno leto tukaj in pribli-. pa hvala za med. G. Grdina ne žno toliko časa tudi prebiram zamerite. Ali ste film iz Holan- [Ameriško Domovino, dije prejeli v redu? G. Dolčič: | Po pravici povedano zelo mi Bom 'kmalu kaj več napisal. Pa je všč, posebno "Vesti iz Slove-Johana Buhar: Se bom kmalu nije” in pa kolona g. Peter Ko-skušal oglasiti s pismom. Pa prive. Da ipa ne bo samo hvala, Gosarja in hčerki tam na Wil- moram dati malo opazko k eni lard'u lepo pozdravim in prav sliki, da ne bo tista gospodična lepa ‘za tiste malice, ki sem jih 'mislila kako je “fajn,”’ ko je še v Šmartnem dobil!	vsak teden “namalana” v Ame-
France Košir tam v Angli- riški Domovini. Noja, saj že na-ji: Kadar bom zvedel kaj po- slov pove, kaj bi rad in za to zitivnega za kar pišeš, Ti bom ne bom na dolgo in široko raz-sporočil. Pa še drugi tam v I- lagal, da bi bilo zelo priporoč-taliji, Avstriji in Nemčiji. Po-Jjivo — seveda, če je to mogoče čakajte no malo. Počasi vsi pri. —da 'bi 'prišla enkrat cela foto-dete na vrsto. .	. j grafi ja v A. D. Oprostite mi,
Z Maksom tam v Alberti bi jaz sem zelo daleč od Toronta, se rad pa malo več pogovoril, zato je 'nemogoče, da bi tisto Odgovor dolgujem že od velike'gospodično kdaj videl drugače noči. Pa to za naju, ki mm mo- kotk adar se bo pokazala v A-žaka, ni take važno. Bolj važno meriški Domovini. Prav iskreno

Nar ožite si
BARAGOVE KNJIGE
za lelo 1950
Knjige so sledeče:
1.	“BARAGOVA PRATIKA" za leto 1950, in
2.	"AMERIŠKE SLOVENSKE VEČERNICE” ali
druga knjiga Baragove knjižice.
Obe knjigi sta zelo zanimivi in staneta s poitnino vred $|.50
Vsaka posamezna pa 80c
Naročnino je poslati v poštnem Money Ordru, ali pa v bančnem čeku na naslov:
BARAGOVA
1857 WEST 21 st PLACE
PRATIKA
CHICAGO 8, ILL.
S
I
Naročite si PIVO!
Mi dovažamo VSAKO SOBOTO pivo na dom in sicer, vse po Chardon Rd., White Rd., Bishop Rd. in tam okrog. Kdor želj imeti fino ipdvo doma, naij pokliče nas in v soboto mu ga bomra točno pripeljali
MARINKO'S
41SE.156.St. — IVanhoe 3170
Stanovanje iščeta
Mlad slovenski par želi dobiti v najem 3 do 5 sob. Nimata otrok. Pokličite od 9 do 5 MA 4104, po 5:30 zvečer pa UT 1-1465.	(177)
1 aker zemlje
Naprodaj je 1 aker zemlje na Richmond Rd. med Euclid Ave. in Chardon Rd. v rastoči slovenski naselbini. Vprašajte na 3176 Richmond Rd. ali pa pokličite IV 3389.	(175)
Hiše naprodaj
V bližini E. 200th St. hiša s sobami v najboljšem stanju lot 75x140 samo $10,500.
Skoro nov bungalow blizu E. 260th St. 4/ sob garaža in cementni dovoz, gas kurjava car peting, peč in ledenica vse samo za $12,500.
Hiša za 2 družini 5 in 5 sob dva garaža, carpeting, Venetian blinds, samo $11,500.
Kovač Realty
960 E. 185th St.	KE 5030
(180)
MAKE
ti
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio
ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANOCB ZULICH, agent
Zavarovalnina vseh vrat za vaše domove, avtomobile in pohištvo,
IVanhoe 4121 18115 NEFF ROAD
ONE 1*| DAY
YOUR BUY WbRD
Mm* you Med vllnmlne. I* ygu dfc yee ura« ubornim Itral ere- , ygee), E«y eed Convert« te teke, EeeeoeUcol. loth Oee-ADcy (brand) Multiple VHomln Ceptule certain! tbe Ml belle dolly qunnlltlei rt dve vb» atlet, whole requirement! In human eutri. Son hove boon attnbllihd.
Toko one teptele every morning end yee tea tergal about vHomlo tupplementi urn t|] dm eeal day. tboft CONVENIENCE, fty ter oety eee eepiule uorh deg. Heft ECONOMY.
OUAIANTEEi Your moeuy burk », utlur taking e deglu OnedbOey (brand) Multh pit Meade Capeule every day ter limy den yee era eel entirely totWIad. Be tare taerk tar OaoAOey (brand) Multh
i MHJS lABOItATOftltS, INC
Thomas Flower Shop
CVETLICE za vse prilika
LimnjmruinjirLn^	/mri rumn
K. S. K. JEDNOTA
★ ★ ★ ★ ★
POSOJUJE DENAR Elanom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 5% obresti na zemljišča in posestva
brez kake provizije ali bonusa
★ ★ ★ ★ ★
Posojila to napravljena na tak nattn, da »e na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila In Informacije pilite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOIE
361-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET. ILLINOIS
OBLAK MOVER
Naša apecielnoat je prevažati klavirje ih ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
114« E. «1. Si
HE27M
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride
šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki
15800 Waterloo Rd___IV 3200
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptiona — Vitamina First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. In E. SStk
Li L UVUT-TVJLTinJYJ UT-rVXAnJmnJTJlJlAJTJl
WHISKERS