Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si S ce. Hi Izobraževanje Podravje • Študij zdravstvene nege in fizioterapije odslej na Ptuju O Stran 4 €9 Lil ± - 'O : O I- .■■ ^ J-J cj =m O — -in C CC "O M £ ® o ~ > OJ Štajerski Ptuj, petek, 23. avgusta 2024 Letnik LXXVII • št. 66 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Podravje • V kidričevskem Boxmarku in poljčanskem Eurelu viški zaposlenih Odpuščanja delavcev Ta teden sta v javnosti eksplodirali novici o množičnem odpuščanju v dveh sicer uspešnih proizvodnih podjetjih. V poljčanskem Eurelu so na cesto postavili 21 delavcev, v kidričevskem Boxmarku jih bodo do konca leta kar 120 - ne le zaradi zmanjšanja naročil, ampak zaradi selitve proizvodnje v BiH, kjer je delovna sila mnogo cenejša. Več na straneh 6 in 7. Kronika Majšperk • Pristrel lovskega orožja moteč za domačine O Stran 3 Turizem Žetale • »Neokrnjena naravaje priložnost Haložanov« O Stran 9 Črna kronika Ptuj • S sojenja Slodnjaku: Maratonsko izpraševanje kriminalista O Stran 12 Darsov razpis • - Agroremont izločen J zaradi dveh odvečnih decimalk---- cerra/M£ G&339ftS EUft, Vrednost Ptuj • Kje ukinjajo linije šolskega avtobusa O Stran 2 | So odpuščanja rezultat krize v Nemčiji? • Slovenski izvozniki vse manj konkurenčni ^///////////////////^^^^ 2 Štajerski Aktualno petek • 23. avgusta 2024 Slovenija, Sveta Trojica • Zakaj na Darsovem razpisu ni uspelo najcenejšemu ponudniku Agroremont izločen zaradi dveh odvečnih decimalk i»fl Na javnih razpisih v Sloveniji velikokrat ne zmaga ponudnik, ki odda najugodnejšo ponudbo. Včasih javni naročniki omejujejo konkurenco s postavljanjem strogih razpisnih pogojev ali pa najcenejšega ponudnika izločijo zaradi povsem banalnega razloga. Na državnem Darsu so, kot vse kaže, našli nov način, kako z javnega razpisa izločiti najugodnejše ponudnike, da posle dobijo »hišni« dobavitelji. Na državni Družbi za avtoceste (Dars), ki jo vodi David Skornšek, so namreč iskali dobavitelja samohodnih mulčerjev oziroma strojev za košenje trave. Marca letos so objavili javno naročilo, vredno nekaj manj kot 1,7 milijona evrov. Nanj se je odzvalo kar pet ponudnikov. V enem od sklopov je najcenejšo ponudbo oddalo podjetje Agroremont iz Svete Trojice v Slovenskih goricah, ki se ukvarja z dobavo kmetijske mehanizacije. 13 bolj zmogljivih mulčarjev bi dobavili za nekaj manj kot 1,1 milijona evrov. Toda Agroremont posla ni dobil. Ne zato, ker ponujeni mulčarji ne bi izpolnjevali razpisnih pogojev, ampak ker je podjetje v ponudbenem predračunu pri ceni posameznega stroja uporabilo štiri deci-malke namesto dovoljenih dveh ... Pri čemer je skupno ponudbo s ceno vseh strojev skupaj zaokrožil na dve decimalki SKLOP 1 Za p. 5t. Ponudnik ponudbena vrednost brez DDV (v EUR) ponudbena vrednost z DDV (v EUR) 1 RIKO RIBNICA d.0.0. 909.909,00 1.110.088,98 2 INDUSTRIJSKA OPREMA BREŽICE d.0.0. 934.700,00 1.140,334,00 3 AGROREMONT d.0.0. 899,998,55 1.097.998,32 4 GRADBENA MEHANIZACIJA, PREVOZI JOŽE JANČAR s.p. 940.875,00 1.147.867,50 5 AGROSERVISVODE d.0.0. 939.341,00 1.145.996,02 Vir: necenzurirano.si msdBB^^^^^M___________________ Foto: arhiv Riko Na Darsu bodo od podjetja Riko Ribnica kupili samohodne mulčarje. Ponudniki in njihove cene zavrnjene kot nedopustne. Zakaj sploh takšna določba, ni povsem jasno. Bila pa je vključena že v prejšnjih Darsovih razpisih. Ob tem velja izpostaviti, da nekateri drugi javni naročniki dopuščajo, da ponudniki navedejo ceno posameznega stroja s štirimi decimalkami, na dve pa morajo zaokrožiti zgolj končne vrednosti. To so v konkretnem primeru naredili tudi v Agro-remontu. Čeprav je imela napaka zanemarljiv vpliv na končno ceno, so na Darsu ponudbo Agroremonta izločili kot nedopustno. Odločili so se Ko so pomembne decimalke -in ne končna cena Kot je razvidno iz ponudbenega predračuna, ki ga je Darsu poslal Agroremont, bi bila v primeru, da bi ceno enega stroja zaokrožili na dve decimalki, končna vrednost ponudbe višja za pičla dva centa. Poleg tega je pri prepisovanju podatkov na več mestih prišlo do računskih napak. Kljub temu na Darsu ponudnika niso pozvali k popravku, ampak so ga izločili. Pri tem so se sklicevali na določbo v razpisnih pogojih, po kateri morajo biti cene zaokrožene na dve decimalki. Vse ponudbe, ki bodo vsebovale cene z več kot dvema decimalkama, kot je bilo v primeru Agroremonta, pa bodo Ponudnik: ........................-.................................... PONUDBENI PREDRAČUN Št. 8 Sklop 1: Dobava samohodnih mulčarjev nad 40 kW Jap. Št. opis ME kol. cena/ME Vrednost 1. IM12 Samohodni multar 1 gosenicami moči nad 40 kW kos 13 £Utt euo. Vir: necenzurirano.si Agroremont je pri ceni posameznega mulčarja navedel štiri decimalke namesto dovoljenih dveh ... za 12.000 evrov višjo ponudbo, ki jo je oddalo podjetje Riko Ribnica, sicer njihov »hišni« dobavitelj. Lastnik tega podjetja je Alojz Slanc. Agroremont, ki je v lasti Marjana Klobase, vidnega člana NSi in očeta trojiškega župana Davida Klobase, do sedaj ni dobil še nobenega posla na Darsu. Nastopal je kvečjemu kot podizvajalec. Medtem je Riku Ribnica jeseni 2022, ko je Dars vodil nekdanji podpredsednik NSi Valentin Hajdinjak, uspel veliki met. Prišel je do 20 milijonov evrov vrednega Darsovega razpisa za dobavo tovornih vozil. Na njem praktično ni imel konkurence. Riko Ribnica (ni povezan z Rikom Janeza Škrabca) je zaradi posla na Darsu v lanskem letu ustvaril rekordnih več kot 21 milijonov evrov prihodkov in skoraj milijon evrov čistega dobička. P. Cirman, T. Modic Slovenija, Podravje • Za delo varuha in analize lani 50.000 evrov Nemoč varuha in strah dobaviteljev Že slabih deset let je za spremljanje poštenih in nepoštenih praks oz. ravnanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano zadolžen varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. Funkcijo opravlja nepoklicno, a ne brezplačno. Poraja pa se vprašanje smiselnosti obstoja varuha brez pravih pristojnosti. Varuh naj bi spremljal odnose znotraj verig, ščitil šibkejše deležnike, praviloma pridelovalce - kmete, v odnosu do večjih trgovskih podjetij. Toda zaradi dejavnika strahu so pritožbe šibkejših nad močnejšimi prej izjema kot pravilo, »zato pogosto nepoštenih praks in nedovoljenih ravnanj niti ne zaznamo,« v poročilu priznava Igor Hro-vatič, varuh, ki mu je mandat potekel konec lanskega leta. »Poleg tega se deležniki tudi upravičeno bojijo, da bodo zaradi sodelovanja z varuhom izgubili posel s kupcem, na žalost pa sem se srečal tudi s primeri, ko je dobavitelj začel sodelovanje, vendar je na koncu zaradi različnih razlogov odstopil od reševanja. Največji razlog je bil razočaranje dobaviteljev nad delovanjem posameznih institutov države kot razlog za odstop od reševanja pa je dobavitelj navedel tudi nemoč varuha zaradi njegovih omejenih pristojnosti,« je dodal Hrovatič. Ob tem je ponovno opozoril, da slovenska zakonodaja dopušča različna tolmačenja, kaj so nedovoljena ravnanja, da so najšibkejši členi v verigi dobavitelji - pridelovalci ter da je oblikovanje dveh ustanov na področju odnosov v verigi preskrbe s hrano za Slovenijo negospodarno, tako z vsebinskega kot tudi organizacijskega in finančnega vidika. Varuh namreč le podpira pozitivne prakse, opozarja na nep- ravilnosti, domnevna nedovoljena ravnanja pa mora priglasiti agenciji za varstvo konkurence. Foto: Pixabay Najmanj slovenskih izdelkov v Eurospinu Osrednja študija je bila analiza strukture prehranskih izdelkov v trgovskih verigah, kije pokazala že znano: da so potrošniki sicer pozorni na poreklo še posebej mesa in mesnih izdelkov ter sadja in zelenjave, a da na samo izbiro še vedno bolj vpliva cena kot ponudba živil slovenskega porekla. Analiza pa je pokazala še, daje najnižji delež izdelkov slovenskega proizvajalca v skupini pekovski izdelki (33 %), najvišji delež izdelkov slovenskega proizvajalcaje v skupini meso in mesni izdelki (84 %). Najnižji delež izdelkov slovenskega proizvajalcaje v trgovini Eurospin (38 %), najvišji delež izdelkov slovenskega proizvajalcaje v trgovini Tuš (69 %), najnižji delež izdelkov trgovskih znamk je v trgovini Fama (1 %), najvišji delež izdelkov trgovskih znamk pa v trgovini Lidl (64 %). Foto: Mojca Vtič Varuh u verigi preskrbe s hrano je letos postal nekdanji direktor kmetijsko--gozdarske zbornice Branko Ravnik, imenovala gaje vlada za obdobje petih let. Prvi varuh je bil Jože Podgoršek, tudi nekdanji minister za kmetijstvo, od leta 2018 do leta 2023 pa Igor Hrovatič. Večina denarja za študije Varuh odnosov je torej brezzobi tiger ali le floskula na papirju, ki naj bi bdel nad odnosi v pomembnem sektorju. Zakaj pa bi moral biti pomemben? Ker kmetijstvo in prehrambna industrija povezuje 57.000 kmetij, 87 zadrug, slabih 300 podjetij, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, 722 podjetij s področja proizvodnje živil, ki zaposlujejo okrog 14.500 zaposlenih. K tem številkam je treba prišteti še krepko preko 1.000 trgovin v okviru trgovskih verig in še vsaj 500 manjših trgovcev. Čez palec je bilo v devetih letih za delovanje varuha namenjenega slabega pol milijona evrov. Lanski proračun zanj je znašal 60.000 evrov, porabljenih je bilo nekaj manj kot 50.000 evrov, od tega 13.000 evrov za plačilo stroškov varuhovega dela in 30.000 evrov za plačilo študij. Mojca Vtič petek • 23. avgusta 2024 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Ponekod se bodo učenci vozili le z mestnim ali potniškim avtobusom Velike spremembe pri šolskih prevozih Na področju šolskih prevozov se septembra, z novim šolskim letom, obetajo velike spremembe. Posebne linije šolskega prevoza se v celoti ukinjajo na osnovnih šolah Mladika in Breg ter delno na OŠ Ljudski vrt in Olge Meglič. Na teh relacijah jih bodo nadomestili z javnim potniškim prometom in mestnim avtobusom. Znano je že, kakšne bodo spremembe in kaj to pomeni za šolarje. Znano je, kako se bodo v novem šolskem letu v šolo vozili osnovnošolci na Ptuju. Spremembe, ki bodo veljale od septembra OŠ Ljudski vrt Šolska linija Podvinci-Kicar-Sp. Velovlek se v celoti nadomešča z redno linijo javnega potniškega prometa, enako tudi iz smeri Mestni Vrh-Placar. Šolska linija Rogoznica-Svržnjakova-Žabjak se nadomešča z mestnim avtobusom, ohranjen in racionaliziranje stari posebni šolski linijski prevoz iz smeri Štuki-Mestni Vrh. OŠ Breg Stari šolski prevozi se v celoti nadomeščajo z mestnim avtobusom Breg-Turnišče (obstaja še možnost uporabe javnega potniškega prometa). OŠ Mladika Šolski prevozi se v celoti nadomeščajo z dvema linijama mestnega avtobusa Spuhlja in Budina-Brstje (obstaja še možnost uporabe javnega potniškega prometa). OŠ Olge Meglič Linija iz smeri Orešja se delno nadomešča z mestnim avtobusom, ohranjen je posebni šolski prevoz iz smeri Sovretove ulice in iz smeri Štuki-Mestni Vrh. POŠ Grajena Trase posebnega linijskega oziroma šolskega prevoza ostajajo nespremenjene in nekoliko racionalizirane po številu posameznih voženj glede na število učencev. Na OŠ dr. Ljudevita Pivka in v Center za sluh in govor Maribor ostajajo trase nespremenjene. Foto: CG Šolski prevozi so v zadnjih letih postali izjemno velik strošek za občinsko blagajno, zato je bila racionalizacija pričakovana. Na javni razpis za opravljanje dnevnih prevozov učencev iz mestne občine Ptuj v osnovne šole za šolsko leto 2024/2025 sta se prijavila dva ponudnika, ki sta bila tudi izbrana, in sicer Arriva in MST-Lorbek, Sonja Glazer, s. p. Skupna vrednost ponudbe za nove, bistveno spremenjene linije, bo v tem šolskem letu občino stala 307.558 evrov. Spremembe 2. septembra na samih trasah Namesto sedmih sklopov šolskih prevozov, na katerih so v prejšnjem šolskem letu striktno izvajali samo posebne linije šolskega prevoza, bodo v prihodnje izvajali štiri. Posebne šolske prevoze ohranjajo na podružnični šoli Grajena, OŠ Olge Meglič, OŠ dr. Ljudevita Pivka in Centra za sluh in govor Maribor. »To so tiste linije, ki jih ni bilo mogoče nadomestiti z drugimi oblikami javnega prevoza,« so pojasnili na Mestni občini Ptuj. Preostali del bodo izvajali z novimi linijami javnega potniškega prometa, za katerega bodo učenci prejeli letne vozovnice za tekoče šolsko leto, in mestnega potniškega prometa, ki bo v razširjeni obliki ponujal brezplačen prevoz učencem vseh osnovnih šol. »Trase so racionalizirane, oblikovane in prilagojene glede na potrebe posameznih osnovnih šol ter ostajajo v glavnem enake in ponekod celo razširjene, s to razliko, da jih bomo v določenih linijah izvajali z mestnim in javnim potniškim prometom. Spremenila in poenotila se bodo tudi imena posameznih postajališč. Nekatera postajališča bomo dodali na novo in nekatera ukinili. Vozni redi s postajališči bodo objavljeni na spletnih straneh šol, da se bodo lahko učenci in starši z njimi tudi pravočasno seznanili,« so spremembe predstavili na ptujski občini. Vse linije (razen posebnih šolskih) bodo imele začetno in končno postajo na avtobusni postaji Ptuj. Kje ukinjajo linije šolskega avtobusa Posebne linije šolskega prevoza v celoti ukinjajo na OŠ Mladika in Breg ter delno na OŠ Ljudski vrt in Olge Meglič. Slednji dve šoli bosta imeli v novem šolskem letu eno skupno linijo posebnih šolskih prevozov iz smeri Štuki-Mestni Vrh. Razlika je tudi v tem, da avtobusi javnega potniškega prevoza voženj ne bodo zaključevali več na šolskih dvoriščih ali v njihovi neposredni bližini, temveč na najbližjih avtobusnih postajališčih. V primeru OŠ Breg to pomeni, da bodo šolarje odložili na Zagrebški cesti in ne več neposredno pri šoli. Bodo pa linije, ki se bodo izvajale z mestnim avtobusom ali posebno linijo šolskih prevozov, učence še vedno odlagale in pobirale enako kot v preteklem šolskem letu, torej na šolskih dvoriščih in ob njih. Konkretno to pomeni, da bo šolska linija (Štuki-Mestni Vrh) do OŠ Olge Meglič še vedno pripeljala neposredno do šole. Na ptujski občini pravijo, da so se z državo oziroma predstavniki ministrstva pogajali in skušali doseči, da bi tudi javni potniški promet ponekod vozil izven državnih cest, pa jim to ni uspelo. A niso vrgli puške v koruzo: »O tem se še pogajamo, spremembe so še vedno možne, ko bomo videli stanje na terenu.« > 1 I Vt • • v • Na občini prepričani, da bodo prevozi potekali nemoteno Kljub temu so na občini prepričani, da bodo prevozi potekali nemoteno. Kar se tiče integracije in samih linij, dopuščajo možnost sprememb: »Možno je, da bo na javnih linijah, ki jih bo izvajala Arriva, septembra prišlo do usklajevanj z Družbo za upravljanje potniškega prometa in popravkov voznih redov, ki jih bomo zaznali šele po izvajanju v praksi tako osnovne šole kot naročnik MO Ptuj.« Tudi na področju mestnega avtobusa, ki ostaja brezplačen za vse potnike, bodo najbrž uvedli kar ne- kaj sprememb. Obstaja namreč bojazen, da bo v jutranjih terminih na njem premalo prostora za »redne« potnike in šolarje. Če se bo izkazalo tako, bodo naročili večji avtobus ali uvedli dodatno linijo. »O vsem se bomo dokončno odločali septembra, ko se bodo stvari začele izvajati,« so sklenili na ptujski občini. Dženana Kmetec Majšperk • Lovci tarče prijav nezadovoljnih občanov Pristrel lovskega orožja moteč za domačine Za nekatere so moteči zvonovi, za druge kikirikanje ali pasji lajež, za tretje pristrel lovskega orožja. Zagotovo gre za neprijeten in nezaželen zvok, ki moti človeka in vzbuja nemir. Na nezadovoljstvo občanov ob pokih lovskih pušk je že pred časom opozoril podžupan Majšperka in svetnik Dragomir Murko, majšperški lovci pa odgovarjajo, da izvajajo pristrel orožja v skladu s pravili. »Uporaba strelnega orožja je zelo moteča za občane in tudi živali. Predvsem gre za lovce v Maj-šperku ter strelce v Narapljah in na Kališah. Društva naj podajo razpored uporabe strelnega orožja,« je dejal Dragomir Murko, ob tem pa posebej izpostavil spomladanske pristrele, h katerim so zavezani lovci. »Moteč je bil predvsem neenakomeren čas preizkusa, enkrat dopoldan, drugič dopoldan. Zdelo se je, da se je orožje preizkušalo vsakokrat, ko je imel nekdo pet minut časa.« Podal je predlog, da bi obvestilo o strelskih aktivnostih društev objavili na spletni strani občine. Damjan Purg, starešina in odgovorna oseba Lovske družine Dravinja Majšperk, odgovarja, da lovci o svojih aktivnostih vedno obvestijo občino in tudi policijo. »Že zaradi izkušenj,« dodaja Purg in pojasnjuje: »Vedno ravnamo v skladu s pravili, saj že imamo izkušnje s prijavami, običajno vedno istih ljudi. Res pa je, da pristrel običajno traja cel dan, to pomeni od jutra do večera, lovci pa ga moramo opraviti, če želimo izvajati odlov živali.« Drugi pristrel pušk načrtujejo septembra, in sicer pristrel šibre-nice. Preizkusi vsako leto Lovstvo je dejavnost trajno-stnega gospodarjenja z divjadjo, kar med drugim pomeni posege v populacije zaradi gospodarskih, veterinarsko-sanitarnih, zdravstvenih in drugih utemeljenih razlogov. Spremljevalka lovcev pa je seveda puška, a slednjo lahko lovci uporabljalo le, če imajo poleg zakonsko zahtevanih dovoljenj opravljen tudi pristrel. »Vsako leto spomladi pred začetkom lovne sezone lovske družine poskrbijo za pristrelitev lovskega orožja oz. preizkus strelskih sposobnosti lovcev: pristrelitev pušk risanic (streljanje z risanico velikega kalibra v tarčo srnjaka v naravni velikosti na 100 m), pušk s krogelnim izstrelkom za gladko cev na tarčo merjasca na razdalji 35 m, pristrelitev s kratkocevnim orožjem v tarčo 50 x 50 cm (pištolsko tarčo) na raz- Več kot 20.000 slovenskih lovcev poseduje orožni list, razpolagajo pa z več kot 70.000 kosi orožja. dalji 15 m. Člani lovske družine, ki ne opravijo pristrelitve ali z določenim orožjem ne dosežejo zahtevanih rezultatov, v tistem letu ne smejo loviti z orožjem, s katerim niso bili uspešni,« so pojasnili na Lovski zvezi Slovenije. O streliščih, ki jih upravljajo lovske družine, pa pravijo, da se lahko ta uporabljajo za pristrelitev in preizkus lovskega orožja svojih članov, za usposabljanja za varno ravnanje z orožjem in za treninge. »Na teh streliščih se ne sme izvajati komercialnih tekmovanj, uporabljajo jih lahko člani z veljavno lovsko izkaznico.« Lovske družine morajo pri tem upoštevati zakonske predpise in interne akte Lovske zveze Slovenije. Med drugim pravijo, da mora biti strelišče ustrezno zavarovano z opozorilnim trakom, ograjo in opozorilnimi tablami, ob tem pa mora biti streljanje vedno javljeno vodji streljanja. Mojca Vtič 4 Štajerski Podravje petek m 23. avgusta 2Q24 Majšperk • Kreativni center v iskanju vsebin Muzej na Bregu predvidoma spomladi 2025 Ob vhodu v nekdanjo Tovarno volnenih izdelkov Majšperk oz. tekstilno tovarno je bil pred leti urejen muzej volne in gobelinov. Prikazoval je obrt, kije v Sloveniji skoraj povsem zamrla, ohranjal spomine na nekoč cvetočo tekstilno industrijo v Majšperku, v Podravju. Z graditvijo Kreativnega centra Breg je muzej zaprl vrata. Letos februarja so bila s prerezom traku odprta vrata 1,7 milijona evrov vredne investicije. Osrčje zgradbe je galerijski prostor, začasno pa nudi streho nad glavo tudi dvema oddelkoma vrtca. Prostori, namenjeni mladim zagonskim podjetjem, ostajajo še nezapolnje-ni, prav tako so še ugasnjene luči v sobah, kjer naj bi stala muzejska zbirka. Župan Sašo Kodrič in Maja Avguštin z občinske uprave, ki med drugim koordinira turistične projekte in produkte v občini, sta povedala, da je ureditev muzejskega dela stavbe Kreativnega centra Breg v fazi zbiranja, čiščenja in priprave tako razstavnih eksponatov, njihovih opisov in besedil kakor prostora samega. »Odprtje muzejske zbirke je bilo prvotno predvideno v januarju 2025. Ker želimo del sredstev za obnovo prostorov in postavitev zbirke pridobiti iz razpisov LAS Haloze, ti pa bodo predvidoma razpisani jeseni, predvidevamo zamik odprtja v spomladanski čas.« Ob tem napovedujeta obogatitev vsebin muzejske zbirke ter s tem tudi preimenovanje muzeja iz Muzeja volne in gobelinov Majšperk predvidoma v Muzej Hamre - Od prvega kladiva do zadnjega prediva. »Muzejska zbirka ne bo povzemala le tekstilne industrije, temveč bo ohranjala spomin na obrtno-industrijsko kulturno dediščino na Bregu pri Majšperku vse Foto: Mojca Vtič Muzejska zbirka, ki priča o bogati tekstilni industriji na Bregu, bo na ogled ponovno spomladi prihodnje leto. od 15. do 21. stoletja, ki je bila v času svojega aktivnega delovanje še kako pomembna za kraj in tudi širšo okolico.« V muzeju bo predstavljena premična in nepremična obrtna in industrijska dediščina. Razstavljeni bodo ohranjeni arhivski dokumenti s fotografijami, predmeti, manjši obrtni in večji industrijski stroji, tekstilije, vzorci blaga, različne volne, gobelini idr. Proračunski denar ne zadostuje, računajo na razpis Za ureditev zbirke imajo v letošnjem proračunu predvidenih 20.000 evrov. »Planirana sredstva na postavki Muzej Breg smo v prvi fazi namenili za osnovno uredi- Kreativni center Breg po pol leta od odprtja le delno zaseden. Iščejo najemnike za podjetniške prostore Da lahko objekt, četudi nov, lesk kaj kmalu izgubi, če v njem ne zaživijo vsebine, se zavedajo tudi na občini, kjer si prizadevajo, da bi našli najemnike za dva prostora, namenjena podjetnikom, podjetništvu. »V času projektiranjaje bilo zanimanja in potreb veliko, po covid obdobju pa čutimo spremembo, predvsem imam v mislih delo od doma in podobne oblike. Ob tej priložnosti vabimo iskalce poslovnih prostorov tudi preko mreže vaših bralcev, da nas kontaktirajo in se dogovorimo za termin ogleda. Prostori so svetli, nudijo odlične pogoje za delo, okolje pa nudi vse potrebne pogoje za delo in prosti čas,« pravi župan Sašo Kodrič. Galerija na Bregu je odprta vsako sredo med 14. in 17. uro ter ob sobotah med 10. in 13. uro. tev prostorov ter plačilo zunanje strokovne sodelavke, ki pripravlja in postavlja muzejsko zbirko. Pregled prostorov, ti so namreč ostali ohranjeni od stare stavbe, je pokazal, da je potrebna večja sanacija, kot je bilo predvideno. Zaradi varnosti so potrebne nove elektro-inštalacije, prav tako je potrebna sanacija parketa, pa nakup ustrezne opreme za postavitev zbirke (vitrine, okvirov, mize). Obstoječo opremo, ki je še uporabna, bomo seveda ohranili. Potrebe presegajo planirana sredstva, zato računamo na sofinanciranje z razpisov.« Galerijo obiskalo 200 obiskovalcev Kot v uvodu omenjeno pa je srce Kreativnega centra Breg galerija, ki je odprta vsako sredo med 14. in 17. uro ter soboto med 10. in 13. uro. Od konca februarja do konca julija letos jo je obiskalo 200 obiskovalcev (40 mesečno). »V prihodnje si želimo še večji obisk, ki ga bomo skušali doseči z večjo promocijo. Verjamemo, da nam bo s široko paleto različnih razstav uspelo pritegniti več obiskovalcev.« Mojca Vtič Foto: MV Foto: MV Podravje • Fakulteta za zdravstvene in socialne vede Slovenj Gradec odpira dislocirano enoto Študij zdravstvene nege in fizioterapije odslej na Ptuju Potrebe po kadru v zdravstveni in socialni dejavnosti so izjemno velike, ustrezno izobraženih kandidatov za delovna mesta v teh panogah pa je premalo. V tem primanjkljaju je Fakulteta za zdravstvene in socialne vede (FZSV) Slovenj Gradec prepoznala priložnost. Na Ptuju odpirajo svojo prvo dislocirano enoto. Izvajali bodo študijska programa Zdravstvena nega in Fizioterapija ter kar sedem smeri magistrskega študija. Cene prvega letnika - gre namreč za izredni študij - se gibljejo od 2.600 do 3.800 evrov. Številni domovi upokojencev, bolnišnice, zdravstveni domovi in drugi, ki delajo na področju zdravstva in socialne dejavnosti, se v zadnjem obdobju srečujejo z velikimi kadrovskimi težavami. Na tem področju so potrebne sistemske spremembe, med katerimi je tudi ustrezno izobraževanje kadra, kjer bodo pomemben korak storili na Ptuju. FZSV Slovenj Gradec namreč v prostorih ptujske Ljudske univerze začenja z novimi programi. Študente že vpisujejo, šolanje bodo začeli oktobra. »Potrebe po izobraževanju na do-diplomskih in podiplomskih magistrskih študijskih programih so se izkazale tudi na Ptuju in v okolici, zato je fakulteta temu sledila in odpira novo dislocirano enoto. Fakulteta bo ponujala dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje za najbolj iskane poklice v zdravstveni in socialni dejavnosti: diplomirana medicinska sestra / zdravstve- Kako in do kdaj potekajo prijave Prijave v študijski program Zdravstvena nega potekajo od 21. do 27. avgusta, v program Fizioterapija pa od 12. avgusta do 19. septembra. Fakulteta bo izvajala tudi magistrski študijski program Zdravstvene in socialne vede, kjer je možnost izbire sedmih smeri: Zdravstvena nega, Fizioterapija, Javno zdravje, Skrb za starejše, Dolgotrajna oskrba, Nujna stanja v zdravstvu ter Skrb za duševno zdravje. Rok za prijave je med 12. avgustom in 19. septembrom. Več informacij: Referat za študijske in študentske zadeve (070 723 628 in 02 620 96 4 7) ali preko elektronske pošte referat@fzsv.si. nik, diplomirana fizioterapevtka / fizioterapevt ter magistra / magister zdravstvenih in socialnih ved,« je dejala dekanica fakultete prof. dr. Danica Železnik. Še bolj pa je seveda uvedba novih programov pomembna za bodoče študente, ki se v katerem od doslej dostopnih programov niso našli. Železnik: »Razvoja ne gradimo na starih shemah...« Danica Železnik pravi, da so njihovi študijski programi odraz potreb sodobne družbe in prilagojeni zahtevam kliničnega okolja: »Smo edina fakulteta v Sloveniji, ki združuje študije s področja Na voljo je tudi sedem različnih smeri magistrskega študija: Zdravstvena nega, Fizioterapija, Javno zdravje, Skrb za starejše, Dolgotrajna oskrba, Nujna stanja v zdravstvu ter Skrb za duševno zdravje. zdravstvene in socialne dejavno- težko opuščajo, temveč z neneh-sti. Razvoja ne gradimo na starih nim prilagajanjem spremembam shemah in utečenih praksah, ki se gradimo nove.« Cene študijskih programov Prva stopnja Zdravstvena nega: 3.600 evrov Prva stopnja Fizioterapija: 3.800 evrov Druga stopnja (magisterij) Zdravstvene in socialne vede: 2.600 evrov Doslej je navedena fakulteta delovala le na matičnem naslovu, v Slovenj Gradcu, po novem bodo tudi na Ptuju. Zagotavljajo, da bodo na obeh lokacijah nudili mednarodno primerljiv študij. Direktorica Ljudske univerze Ptuj Mojca Volk je izjemno zadovoljna, da so prav programe s področja zdravstva in sociale uspeli pripeljati na Ptuj, saj so potrebe velike. Dženana Kmetec Foto: CG petek • 23. avgusta 2024 Podjetništvo Štajerski 5 Ormož • Rast avtodomarskega turizma - rast proizvodnje avtodomov Carthago Slovenija z desetmilijonskim dobičkom Ormoški obrat evropskega vodilnega proizvajalca prestižnih avtodomov in avtodomov višjega srednjega razredaje pred dobrim letom kot tretji v skupini Carthago zagnal stroje in začel delo. Lanskega aprila se je namreč pridružil matičnemu sedežu v Carthago City v nemškem Aulen-dorfu in leta 2008 ustanovljenemu obratu v Odrancih, s katerim danes skupaj tvori Carthago Slovenija. V zadnjih letih je vodstvo vložilo veliko denarja v posodobitev in širjenje proizvodnje. Nova tovarna v Ormožu, ki je nastala, da bi razbremenila tisto v Odrancih, je stala približno 50 milijonov evrov (ob šestmilijonski državni pomoči), stoji pa na 100.000 kvadratnih metrih. V Odrancih, kjer trenutno poteka delna rekonstrukcija obstoječega objekta in gradnja prizidka, dela pa naj bi zaključili oktobra, so se tako lahko posvetili proizvodnji avtodomov Carthago in Malibu, v Ormožu pa predelavi kombijev Malibu Van. Prva faza gradnje je, kot sta ob položitvi temeljnega kamna spomladi 2022 povedala direktorja Sandra Županec in Stefan Weiss, zasnovana za letno zmogljivost do 5.300 vozil. Med večjimi zaposlovalci v Sloveniji Luksuzni avtodom je na montažnem traku v Odrancih pet dni, še 12 ali 13 dni potrebujejo, da vozilo dokončno pripravijo za dobavo do distributerja. V Odrancih se vozilo na montažnem traku na naslednjo točko premakne vsake pol ure, v Ormožu pa trenutno vsako dobro uro. Vsa vozila so narejena po meri kupcev, ki lahko izbirajo med 65 tlorisi avtodomov in 12 tlorisi va- nov. Na voljo jim je še 250 različic dodatne opreme pri avtodomih in 150 različic pri kombijih. Avtodomarski turizem velja za enega najhitreje razvijajočih se segmentov turizma, saj postaja vse bolj priljubljen način individualnega počitnikovanja in potovanja obenem, kar je pandemija covida-19 samo še okrepila. Zato seveda raste tudi proizvodnja av-todomov. Po podatkih e-bonitete. si je slovenski del koncerna Carthago, kjer si kruh na obeh lokacijah služi približno 800 ljudi, lani ustvaril dobrih 245 milijonov evrov prihodkov, kar je precej več kot v letu poprej, ko jih je bilo za nekaj čez 191 milijonov evrov, in deset milijonov več kot leta 2021. Dobiček je pred tremi leti znašal Ustanovitelj in lastnik Carthaga Karl-Heinz Schuler se drži filozofije drugačnega načina dela od konkurence. Prvega predelal v domači garaži Podjetje Carthago je leta 1979 v Ravensburgu v Nemčiji ustanovil Karl-Heinz Schuler, takrat mladi diplomant industrijskega inženirstva. Kot strasten popotnik seje v domači garaži lotil prve predelave kombija v avtodom. Takrat si seveda še ni predstavljal, daje s tem postavil temelje danes vodilne znamke luksuznih avtodomov. Večkrat so ga vprašali, kaj pomeni ime Carthago: »Ime nima posebnega pomena in ga ni mogoče prevesti v nemščino. Pri urah latinščine sem odkril kartažanskega vojskovodjo Hanibala, kije bil znan po svojih nekonvencionalnih metodah vojskovanja. Navdušilo meje njegovo drugačno razmišljanje - to je vez med njim in Carthagom. Da delamo stvari drugače kot naša konkurenca.« Ker sije želel, da bi Carthago ostal neodvisen, je leta 2014 ustanovil družinsko fundacijo, da podjetja ne bi prodali. V ormoškem obratu Carthaga so se specializirali za predelavo kombijev Malibu Van. 9,3, predlani 7,7, lani pa 9,98, torej skoraj deset milijonov evrov. Za slabih dvesto evrov se je v treh letih povišala tudi povprečna bruto plača zaposlenih, ki je bila leta 2021 1.530, leta 2022 1.626, lani pa 1.715 evrov. Zanimalo nas je, kako vodstvo ocenjuje minulo poslovanje, kako se je »prijel« ormoški obrat, kakšni so načrti za prihodnost in s kakšnimi težavami se srečujejo, vendar odgovorov na naša vprašanja nismo dobili. Senka Dreu Foto: ML Foto: SD Promocijsko sporočilo Sveta Trojica • Na griču nič več gostilna, pač pa prenočišča Uspešna reklama od ust do ust Po odhodu gostinca iz gostišča Pri babici Marici v centru Svete Trojice, je stavba kar nekaj časa samevala. Novo življenje ji poskuša vdihniti podjetnica Ana Černec iz Šentilja, ki v njej ponuja prenočišča z zajtrkom. »Potem ko so odšli zadnji najemniki, ki so tu imeli gostilno Pri babici Marici, smo si rekli, zdaj pa moramo zadevo vzeti v svoje roke in prostore obnoviti ter za začetek urediti sobe,« pripoveduje lastnica Ana Černec iz Šentilja, ki se je registrirala kot sobo-dajalka. Gostje tako po novem izbirajo med dvema klasičnima dvoposteljnima in eno družinsko sobo ter duplex apartmajem s tremi spalnicami, kmalu pa naj bi uredili še en apartma za štiri- do petčlansko družino. V nastanitvi Na griču, kot so poimenovali objekt, lahko zdaj hkrati prespi 13 oseb, nekatere sobe imajo tudi kuhinjo in teraso, vsem pa so poleg zajtrka, brezplačnega parkirišča in wifija na voljo še dve teniški in eno odbojkarsko igrišče. »Zanimanje za sobe me je že po prvih dveh tednih zelo pozitivno presenetilo. Trenutno smo zasedeni, in to zlasti po priporočilih od ust do ust. Imamo dva Romuna, tri Špance, pričakujemo Italijana ... Super je, da večinoma ne gre za tranzitne enodnevne goste, pač pa pri nas ostajajo več dni. Kaj malega si tudi sami skuhajo, vidim, da so veseli vrta, na katerem si lahko naberejo zelenjavo.« Lastnica nekdanje gostilne Na griču po novem oddaja sobe in apartmaje. Ana Černec upa, da bo njena družina v turizmu prepoznala potencial in obdržala spomeniško zaščiteno hišo Na griču, zgrajeno leta 1839 in obnovljeno 1999, ne izključuje pa niti možnosti oddaje ali celo prodaje. »Za zdaj mi je delo z gosti v veselje in mi predstavlja izziv, za naprej pa bomo videli.« Na griču je bila dolgo priljubljena gostilna, ki pa je zaprla svoja vrata in stavba je vrsto let samevala. Leta 2022 se je vanjo slednjič vrnila gostilniška zgod- ba, pod katero so se podpisali mladi najemniki iz družine Žgaj-ner iz Voličine. V gostinstvu so se že preizkusili, in sicer z najemom lokala v Zamarkovi pri Lenartu, nato pa se odločili za selitev v Sveto Trojico. A so po samo letu dni obupali. Javno sicer niso povedali, kaj je bil vzrok za zaprtje gostilne, neuradno pa poslovanje naj ne bi bilo uspešno, zato so naraščali dolgovi in Žgajner-jevim ni preostalo drugega kot oditi. SD Nazaj v šolo - s Qcentrom Ptuj Pred nami so zadnji počitniški dnevi in treba bo pripraviti vse za začetek novega šolskega leta. Lahko ste povsem brez skrbi - obiščite največje nakupovalno središče na Ptuju, Qcenter v Puhovi ulici, in vse boste dobili na enem mestu. peresnice ter 30 % popusta na šolske nahrbtnike. Zagotovite si kakovostne izdelke po izjemno ugodnih cenah ter poskrbite, da bodo vaši otroci v šolo zakorakali pripravljeni in s stilom. Vaša prva izbira za vse šolske potrebščine - Bags&more I Office&-more! Popusti veljajo do 31. 8. 2024 oz. do razprodaje zalog ob nakupu nad 10 €. Popust se obračuna na blagajni. Tudi v prodajalni Tedi v Ocentru Ptuj vas čaka ve.... „ „.,, „ ... lika izbira različnih pripomočkov, ki bodo odlično V trgovini Bags&more/Office&more so pripravili . „.,. „. „ . . . . , . . , ,, , , služili vašim šolarjem vseh starosti. Izberite zvez- iziemno bogato ponudbo vsega, kar potrebuiete . . . , ,. . , . J ar a ' ^ J ke, pisala, barvice, radirke in vse drugo, kar potre- za uspešen začetek šolskega leta. Ponosni so, da bujejo za uspešno šo,sko de,a vam lahko ponudijo širok nabor kakovostnih šolskih torb, nahrbtnikov in vseh šolskih potrebščin, ki bodo navdušile tako učence in dijake kot njihove starše. Izdelki niso samo uporabni in trpežni, temveč tudi modni, zato bo vsak šolar našel nekaj, kar bo z veseljem uporabljal vse šolsko leto. Poleg odličnih popustov vam ponujajo tudi uporabne nasvete pri izbiri šolske opreme. Izkoristite posebne ugodnosti: -25 % popusta na šolske torbe in Seveda pa so vaši otroci čez počitnice zrasli, zato je pred začetkom šole treba poskrbeti za modna in udobna oblačila. V prodajalno Sinsayje že prispela kolekcija »Backto School« znamke Sinsay, z modnimi oblačili, obutvijo ter šolskimi potrebščinami za lažji začetek šolskega leta. Sinsay je v svojo ponudbo vključil tako elegantna in casual oblačila za začetek leta, praktično obutev ter dodatke, kot so: nahrbtniki, peresnice in druge šolske potrebščine. Ta kolekcija ponuja vse, kar potrebujete za pripravo na novo šolsko leto. Naj bodo priprave na novo šolsko leto sproščene in brez stresa - obiščite Ocenter Ptuj, kjer boste našli pravvse, kar potrebujete. Foto: SD 6 Štajerski V središču petek • 23. avgusta 2024 Kidričevo, Podravje • Boxmark Leather bo odpustil 120 sodelavcev V ponedeljek bo 60 zaposlenih v družbi Boxmark Leather Kidričevo dobilo odpovedi delovnega razmerja, še 60 pa do konca leta. Direktor podjetja Marjan Trobiš je dejal, da do odpuščanja prihaja zaradi manjšega obsega naročil in rasti stroškov dela v Sloveniji. Na trgih, kjer je cenejša delovna sila, to je v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem, zaposlujejo okoli 2.000 sodelavcev, v Sloveniji jih bo ostalo manj kot 400. Celotno serijsko proizvodnjo šivanja usnjenih sedežnih prevlek so preselili na Balkan. Kar so nekoč šivali v Kidričevem, danes šivajo na Hrvaškem in v Bosni - torej segment, na katerem je kidričevska tovarna slonela vse od prihoda v Slovenijo, to je bilo leta 1991. Nekoliko sicer čudi dejstvo, da je usnjarski velikan pred desetletjem v Kidričevem zgradil nove in sodobno opremljene proizvodne in poslovne prostore, v katerih pa je iz leta v leto manj delavcev. V najbolj proizvodno intenzivnih letih šivanja prevlek je zaposloval čez 2.000 sodelavcev in v Sloveniji posloval na več lokacijah. Skozi leta se je število zaposlenih spreminjalo, v začetku leta 2020 jih je bilo blizu 1.500. Pred korono je prišel prvi masovni val odpuščanja, takrat so število zaposlenih skrčili na okoli 800. Zmanjševanje števila za- poslenih se ni ustavilo, saj jih je ta čas v podjetju okoli 500, po letošnji reorganizaciji jih bo ostalo samo še 380. Serijska proizvodnja prevlek na Balkanu „Naročila za vse znamke avtomobilov so se v poletnem času drastično zmanjšala. Uspelo nam je sicer pridobiti nove kupce, a se Možnost zaposlitve v Perutnini in domu upokojencev V ptujski območni službi Zavoda za zaposlovanje ocenjujejo, daje trenutno v lokalnem okolju na voljo dovolj primerljivih prostih delovnih mest, kjer se odpuščenim delavcem ponujajo možnosti za novo zaposlitev (Dom upokojencev in Perutnina Ptuj). „Realizacija zaposlitev je odvisna tudi od posameznikov ter njihovih trenutnih sposobnosti, kompetenc in pripravljenosti za posamezna dela," je povedala Smiljana Černezel Hrastar, namestnica generalne direktorice Zavoda za zaposlovanje. tudi pri teh naročila zmanjšujejo, povprečno za 20 odstotkov. Prisiljeni smo se odzvati, odločili smo se za optimizacijo števila zaposlenih. Prvim 60 delavcem bomo odpovedi delovnega razmerja vročili v ponedeljek in enakemu številu še do konca leta. Kriterije za presežne delavce smo uskladili s sindikatom, upoštevali smo socialni status zaposlenih in dolgoročno stabilnost podjetja. Med presežnimi delavci so šivilje ter pomožni in strokovni delavci v proizvodnji. V glavnem krčimo proizvodni del," je povedal direktor Boxmarka Marjan Trobiš. Dodal je, da bodo v luči konkurenčnosti in rentabilnosti poslovanja del proizvodnje iz Slovenije preselili v drugo državo, kjer so stroški proizvodnje nižji. „V Bosni zaposlujemo več kot tisoč sodelavcev, enako na Hrvaškem. Kon- V BiH trikrat nižja minimalna plača kot v Sloveniji V Federaciji Bosne in Hercegovine minimalna neto plača v letu 2024 znaša 619 konvertibilnih mark (BAM) ali približno 320 evrov. Po podatkih Zveznega statističnega urada povprečna mesečna neto plača na zaposlenega v tej državi znaša 1.384 konvertibilnih mark oz. nekaj nad 700 evrov. Tudi v ostalih državah nekdanje SFRJ povprečne plače zaostajajo za slovenskimi, kjer uradno povprečje kaže 1.450 evrov neto. V Črni Gori je tako povprečna neto plača (brez davkov in prispevkov) za december 2023 znašala 814 evrov, v Hrvaški 1.191 evrov, v Srbiji 811,3 evra, v Severni Makedoniji pa 649 evrov. Minimalne plače so seveda še bistveno nižje. kurenčnost poslovanja v Sloveniji v zadnjih letih pada. Stroški rastejo in bodo rasli še naprej. To vsekakor vpliva na prodajo oziroma pridobivanje poslov. V Sloveniji imamo jedro, osredotočili se bomo na letalsko industrijo, v kateri lahko dosegamo večjo dodano vrednost. V avtomobilski industriji je to težje, vsaj v serijskih proizvodnjah." Foto: MZ Poljčane, Podravje • Maloštevilna stavka zaradi odpuščanj pred podjetjem Eurel Sindikat z očitki, vodstvo podjetja trdi, da gre za Podjetje Eurel v Poljčanah deluje že več kot 30 let. Doživelo je vzpone in padce, zamenjavo vodstva, nazadnje je na direktorski stolček sedel nekdanji prvi mož Alpine in Peka Matjaž Delopst. Še v letu 2023je podjetje zaposlovalo skoraj 335 ljudi in ustvarilo 570.000 evrov čistega dobička, danes je slika drugačna. Vodstvo trdi, da gre za posledice nihanja naročil, ki so značilne za njihovo panogo, ter daje bil nedavni protest le samo-promocijska akcija sindikata in posameznikov. Ob 10. uri je pred stavbo Eurela v Poljčanah postopalo več novinarjev kot nekdanjih ali sedanjih zaposlenih. »Strah jih je, da bodo izgubile službo. V večini smo zaposlene ženske in kam naj gremo delat, vsaj me, ki smo stare preko 50?« je bilo slišati. Osrednji govorec na maloštevilnem protestu, katerega povod naj bi bila množična odpuščanja, je bil Milan Mesarič, prvi obraz Sindikata Podravje, prej imenovan tudi KNSS - Podravje. Povedal je, da podjetje že od leta 2021 zavrača vsakršen dialog, da bi s sindikatom sklenilo pogodbo o reprezentativnosti. »V podjetju se dogajajo eklatantne kršitve delovnopravne zakonodaje: verižno podaljševanje pogodb za določen čas, odpuščanje delavk z več otroki in mater samohranilk, odpuščanje na eni strani, na drugi strani nadure ... « Poudaril je še, da bi moralo podjetje v sodelovanju s Direktor Matjaž Delopst vse očitke zavrača in poudarja, da podjetje Eurel deluje že 32 let, v skladu z zakonodajo. »Sedaj sem resnično vznemirjen, nekateri gledajo le, kje bi lahko pristavili svoj lonček. Trudimo se, da dobimo mednarodne kupce, medtem pa lahko samopromocija posameznikov podjetju škodi.« sindikatom pripraviti seznam presežnih delavcev, kjer bi upoštevali različne kriterije od delovne dobe, socialnih kriterijev ... »Sedaj pa se na prefinjen način, ko vsak mesec odpustijo le nekaj odstotkov zaposlenih, temu izogibajo.« " v:* ' - Maloštevilni protestniki pred podjetjem Eurel Odpuščenih 21 delavcev, nekateri delajo nadure Koliko so jih odpustili in koliko jih morebiti bodo, ni znano. Izjave so bile neoprijemljive, tako glede števila zaposlenih kot obsega odpuščanj. V sindikatu so govorili o seznamu 25 delavk za odpuščanje, Delopst pa pravi: »Konec lanskega leta je bilo 300 zaposlenih, trenutno nas je 262. Z 21 zaposlenimi smo prekinili pogodbo zaradi zmanjšanja naročil predvsem pri enem kupcu. Žal so takšne razme- re na trgu.« Po drugi strani pa zaposleni delajo nadure. »Ko imaš delo, ga je treba opraviti. Nismo državna organizacija, temveč podjetje, ki mora število zaposlenih prilagajati obsegu naročil.« Domnevno nesorazmerje med režijskimi in proi- zvodnimi delavci je pokomentiral: »Menim, da smo že sedaj gledali, da se je prilagodilo število režijskih delavcev, da so se tudi ti začasno do novih naročil umaknili v proizvodnjo.« Iz proizvodnje je sicer slišati drugačne infomacije. Glede kriterijev za odpuščanje pa Delo- Foto: MV Foto: MV petek • 23. avgusta 2024 V središču Štajerski 7 Število brezposelnih v Spodnjem Podravju v juliju 2024 Kriza evropske industrije Število zaposlenih v kidričevskem Boxmarku krčijo že nekaj let, direktor Marjan Trobiš je večkratjavno povedal, da bo Kidričevo jedro poslovne skupine z delovnimi mesti z višjo dodano vrednostjo. „Evropska avtomobilska industrija je pod velikimi pritiski. Pred petimi leti je v Evropi veljala za temeljno, bila je vodilni delodajalec. Zelena politika je evropsko avtomobilsko industrijo pripeljala v zelo neugoden položaj. Druge države so nas v razvoju prehitele, na nemškem in evropskem avtomobilskem trgu vlada negotovost, to pa vodi v težave." V Kidričevem »možgani« podjetja Nove proizvodne hale v Kidričevem, ki so jih slovesno odprli leta 2012, ne bodo prazne. „Obeta se donosen posel za letalsko industrijo, ki ni tako delovno intenziven. Potrebujemo večje površine, kot smo jih bili doslej vajeni. Proizvodnja v podjetju se bo v celoti reorganizirala. Opremljali bomo letala, v proizvodnjo bodo prihajali večji deli letal. Kidričevo je zelo pomemben del skupine Boxmark, tukaj prodajne produkte razvijamo, ukvarjamo se z realizacijo poslov, ki niso vezani na serijsko proizvodnjo. Gre za tako imenovano butično proizvodnjo, butični interjer. Opremljamo jahte, hotele, rezidence, zasebna letala. Znanje, ki ga imamo v Kidričevem, se lahko kosa s katerimkoli podjetjem našega ranga v svetu. Vsekakor pa kot skupina ostajamo prisotni v vseh treh panogah: avtomobilski, letalski in ladjedelski." Boxmark Leather Kidričevo je lani pri prometu 68 milijonov evrov ustvaril dva milijona evrov dobička. Podjetje živi izključno od izvoza in velja za enega od vodilnih svetovnih proizvajalcev usnjenega interjerja. So dobavitelj priznanim in prestižnim znamkam. Oglasili so se v sindikatu Z izjavo za javnost so se na situacijo odzvali v Sindikatu tekstilne in Občina moški ženske Skupaj Benedikt 18 19 37 Cerkvenjak 14 15 29 Cirkulane 31 28 59 Destrnik 21 18 39 Dornava 16 23 39 Gorišnica 22 41 63 Hajdina 31 24 55 Juršinci 13 22 35 Kidričevo 46 80 126 Lenart 43 60 103 Majšperk 37 58 95 Makole 19 33 52 Markovci 39 37 76 Ormož 105 142 247 Podlehnik 19 19 38 Poljčane 50 47 97 Ptuj 267 306 573 Slovenska Bistrica 228 298 526 Središče ob Dravi 13 25 38 Starše 44 53 97 Sveta Ana 10 17 27 Sveta Trojica 9 15 24 Sveti Andraž 11 12 23 Sveti Tomaž 21 31 52 Trnovska vas 7 9 16 Videm 42 67 109 Zavrč 17 23 40 Žetale 9 12 21 Skupaj 1.202 1.534 2.736 V le štirih občinah Podravvja je bilo med nezaposlenimi več moških kot žensk. usnjarsko predelovalne industrije Slovenije. Med drugim so navedli obžalovanje, da se delovna mesta v Kidričevem krčijo. Računajo, da bo vodstvo podjetja v luči iskanja pravičnih rešitev upoštevalo stališče sindikata. Slednji še posebej opozarja na social- no ranljivost, pa tudi predanost zaposlenih in dolgoletno zvestobo podjetju. Po mnenju sindikata je ključno zaščititi starše mladoletnih otrok in enostarševske družine, starejše in zaposlene z zdravstvenimi težavami. Mojca Zemljarič Foto: CG Vir: ZRSZ • • samopromocijo Suzana Pajek Mohorko, predstavnica sindikata v podjetju Eurel: »Ne zdi se mi korektno, kako odpuščajo ljudi. Brez službe ostajajo sodelavci z daljšim stažem, medtem pa sprejemajo nove. Razmere so klavrne, odnos je slab. Zakaj je danes udeležba tako skromna? Zaposlene je strah.« pst pojasnjuje, da so odpuščali na programu, kjer so bila zmanjšana naročila. »Glede na zaloge in možnost vrnitve programa smo obdržali sodelavke, ki vedo več programov.« Dodal je, da so zaposlenim ponudili možnost dela pri enem izmed partnerjev v Nazarjah (slednje so od Poljčan sicer oddaljene okrog 72 km). O nesodelovanju s sindikatom pa je Delopst dejal: »Menimo, da smo z zaposlenimi komunicirali. Pred leti smo imeli podobno zadevo, ki se je po enem letu končala tako, da nas je bilo dvakrat več. Nihanja z naročili so vedno bila, žal pa je situacija v svetu in gospodarstvu sedaj mnogo bolj mračna kot pred leti. Videti pa je, da bomo obseg dela, ki smo ga imeli letos, tudi v prihodnje obdržali.« Inšpektorat nepravilnosti ni ugotovil Sindikalist Mesaric je dejal, da je preko sindikata od leta 2021 izvedel več prijav kršitev delovnopravne zakonodaje in pravic delavcev, a da se z inšpektorata za delo niso odzvali. Glavna inšpektorica Katja Čoh Plača za tri izmene 1.100 eurou »Imam tri šoloobvezne otroke in zaradi izobraževanja brezposelnega moža. Moja plača s potnimi stroški in malico, če sem delala vse tri izmene, je mesečno znašala 1.100 evrov. Pred tednom dni sem prejela odpoved, čeprav sem morala zaradi povečanega obsega dela delati nadure. Vodstvo smo vprašali, zakaj nas odpuščajo, odgovorili so nam, daje tako bolje, kot da tri mesece ne dobimo plače. Ni pošteno, kaj delajo z zaposlenimi. Ne borim se zase, ker sem že dobila odpoved, temveč za zaposlene,« je povedala odpuščena delavka Mateja iz Makol, kije bila zaposlena za nedoločen čas. Dodala je, da seje v štirih letih, kolikor je bila zaposlena v podjetju, število sodelavcev že zmanjšalo za skoraj polovico, ob tem pa je opozorila na nesorazmerno število režijskih delavcev. - Kragolnik je potrdila prijavo, ki je bila podana marca letos in zavrnila navedbe sindikata, da se inšpektorat na prijavo ni odzval. »Inšpektorat je v podjetju Eurel letos opravil štiri inšpekcijske nadzore - 26. junija, 4. in 19. julija ter 7. avgusta. In sicer glede spoštovanja delov-nopravne zakonodaje, zlasti glede zakonitosti plačilnih list, izplačila plač in izplačila regresa za letni dopust za leti 2023 in 2024, izplačila poslovne uspešnosti, sklepanja pogodb o zaposlitvi, prijav oz. odjav iz obveznih zavarovanj, prenehanj delovnega razmerja, delovnih dovoljenj. Kršitev, ki bi bile podlaga za ukrepanje, v navedenih inšpekcijskih nadzorih nismo ugotovili.« MV Foto: MV Podravje • So odpuščanja rezultat krize v Nemčiji? Slovenski izvozniki vse manj konkurenčni V Štajerski gospodarski zbornici (ŠGZ) odpuščanje v Boxmarku težko komentirajo, saj nimajo podrobnih informacij o poslovanju. „Verjamemo pa, kot je poudaril direktor Marjan Trobiš, da postaja Slovenija visoko cenovna država, v kateri morajo podjetja dosegati višjo dodano vrednost, na kar tudi sami več let opozarjamo." „Nemčija je kot industrijska lokomotiva Evrope že desetletja ključni gospodarski partner Slovenije," je dejala direktorica ŠGZ Aleksandra Podgornik. Slovensko gospodarstvo v glavnem sloni na izvozu, zato so za njegovo rast nujni konkurenčni pogoji, so izpostavili v ŠGZ. „Vi-soke cene energentov in neugodna davčna politika trenutno ne prispevajo k temu, da bi bili na mednarodnih trgih konkurenčni. Kljub izzivom je slovensko gospodarstvo doseglo izjemne rezultate, a prepričani smo, da bi lahko država s pravilnimi ukrepi zagotovila boljše pogoje za rast in širitev izvoznih trgov. Po analizi, ki jo je pripravila Slovensko-nemška gospodarska zbornica, številna nemška podjetja menijo, da obstaja velik potencial za izboljšanje slovenske davčne politike. Zaradi zapletenih davčnih predpisov, številnih dajatev in davkov ter samega delovanja davčnega sistema ima Slovenija na področju davčnega sistema in davčnih organov že od leta 2006 slabo oceno. Stopnja nezadovoljstva je letos s 73 odstotki še opaznejša kot prejšnja leta (54 odstotkov), posledično je Slovenija kljub minimalni davčni reformi letos pristala na zadnjem mestu v primerjavi z državami srednje in vzhodne Evrope. Foto: CG Očitek gospodarstva o previsoki minimalni plači je za večino ljudi nesprejemljiv. Plača namreč mora delavcu zagotavljati dostojno življenje. Že s sedanjo minimalno plačo je v Sloveniji nemogoče oz. zelo težko pokrivati osnovne stroške, kot so elektrika, voda, hrana, kurjava, vrtec, bivanje... Z minimalno plačo, kot je v Bosni, delavec v Sloveniji nima osnovnega pogoja preživetja. Razumeti pa je tudi podjetja, ki iščejo vzdržnost dolgoročnega poslovanja in proizvodnje selijo na cenejše trge. Da bi imeli samo dobro plačana delovna mesta, torej gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo, je v tem trenutku nerealno pričakovanje. Slovensko gospodarstvo je od te točke še zelo oddaljeno, prehod pa očitno že zahteva visoke žrtve. Tesno povezani sta tudi področji pravne varnosti in predvidljivosti gospodarske politike. Predvidljivost gospodarske politike se je po lanskem letu ponovno poslabšala. Kar 73 odstotkov anketiranih podjetij je nezadovoljnih s predvidljivostjo gospodarske politike. V letu 2021 je bilo s predvidljivostjo gospodarske politike nezadovoljnih približno 33 odstotkov anketirancev." Nemški motorji bolj kot ne v „leru" Slovensko gospodarstvo in izvoz sta življenjsko odvisna od Nemčije. Če Nemčiji ne gre dobro, to občutijo tudi drugi partnerji. Dejstvo je, da nemško gospodarstvo že kakšni dve leti hodi po robu recesije, njegovi motorji so na nižjih obratih. Če se situacija ne bo popravila, bomo to v Sloveniji močno občutili. „Trdne gospodarske povezave med Nemčijo in Slovenijo so vplivale na številne vidike slovenske ekonomije, od proizvodnje in izvoza do neposrednih naložb in prenosa tehnologij. Nemška avtomobilska industrija je eden od ključnih 'motorjev' slovenske ekonomije. Tesne gospodarske vezi so posebej močne v avtomobilskem sektorju, ki predstavlja pomemben del slovenske industrijske proizvodnje," je poudarila direktorica ŠGZ Aleksandra Podgornik. Mojca Zemljarič 8 Štajerski Podravje petek • 23. avgusta 2024 Ptuj, Podravje • Ginekološko-porodni oddelek: razvoj, oprema, kadri... Od septembra še ena novost v porodnišnici Čeprav v zadnjih letih število porodov na nacionalni ravni pada, se v ptujski porodnišnici lahko pohvalijo z odlično statistiko in naraščajočim trendom. Glede na lansko leto so do sredine avgusta zabeležili celo 20 porodov več. Približno petino vseh porodov opravijo s carskim rezom; na tem področju bodo od 1. septembra dalje ponujali novo pridobitev, ki bo mamicam omogočila še hitrejši stik z novorojenčkom. Gre za uvedbo rutinske uporabe pokrival pri načrtovanih carskih rezih v spinalni anesteziji. Testiranje so ta mesec že izvedli, izkazalo se je kot odlična metoda. Na ta način bodo porodnicam omogočili, da vidijo novorojenčka, še preden prekinejo popkovino. To jim ponuja možnost zagotavljanja tako imenovane odložene popkovine pri načrtovanem carskem rezu. Mamicam bodo na ta način zagotovili še hitrejši stik z novorojenčkom. Na Ptuju sicer že več kot pet let omogočajo prisotnost partnerjev pri carskih rezih, odlično sodelujejo tudi z anesteziologi in pediatri. To je zanje že popolna rutina, ki pa jo zdaj nadgrajujejo še s plastifi-ciranimi pokrivali z »oknom«, skozi katero staršem lahko pokažejo novorojenčka, ko se šele poraja. Gre za projekt zadnjega meseca. Od septembra dalje bodo imeli vse potrebno za izvedbo, enkratne sete, v katerih so namesto navadnih rjuh pokrivala z okni, so že naročili. Zagotovili bodo tudi tople obloge za novorojenčke, s čimer zagotavljajo, da so carski rezi do podrobnosti načrtovani in izvedeni. V ptujski porodnišnici spodbujajo regionalno anestezijo pri napovedanih porodih, seveda če je za to dovolj časa. »Žensko moramo slišati« »Rezultati v prvem polletju so dobri, zelo smo zadovoljni. Tudi delež carskih rezov se giblje okrog 22 %, kar je zadovoljivo. Še vedno spodbujamo in se trudimo za čim bolj individualen in spoštljiv odnos do ženske. Na tem zelo veliko delamo, kar je edina prava pot v porodništvu. Trudimo se slišati potrebe in želje vsake ženske, da se nosečnica ne počuti le kot nekdo, ki rojeva, pač pa da prisluhnemo njej, njenemu počutju. Zato jih tudi spodbujamo, da si napišejo porodni načrt in razmislijo o porodu. Skupaj prede-batiramo, kaj je realno in skladno s strokovnimi smernicami. Prav je, da povedo, kaj želijo, seveda pa morajo tudi one slišati nas, kaj je s strokovnega vidika varno za žensko in njenega otroka. Želimo si, da se pri nas počutijo, kot da rojevajo doma, le da so pod strokovnim nadzorom,« poudarja Damjana Bosilj, predstojnica ginekološko-porodne-ga oddelka Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Seveda pa je za to, da se lahko ustrezno posvetijo vsaki pacientki in nosečnici, potrebna tudi zadostna kadrovska izpopolnjenost. Trenutno so relativ- no zadovoljni, dela sedem ginekologov specialistov za polni in eden za polovični delovni čas, imajo tri specializante, dovolj je tudi babic, potrebovali pa bi dodatni negovalni kader na oddelkih, torej srednje in diplomirane medicinske sestre. Fluktuacija kadra je v zadnjih letih na nacionalni ravni velika, primarni nivo je za marsikoga bolj privlačen kot sekundarni, bolnišnice. Velike pridobitve v zadnjih dveh letih Ginekološko-porodni oddelek ptujske bolnišnice se je v zadnjih Foto: DK Tulec omogoča, da mamica novorojenčka pestuje in hrani, čeprav ima ta zlatenico. Neonatalna enota je odlično opremljena, zdaj se posvečajo še razvoju enote za spremljanje tveganih nosečnosti. letih precej moderniziral, tako na področju urejenosti samih prostorov kot opreme. V porodnih sobah imajo en brezžični CTG, drugega bodo dobili v naslednjih mesecih. S tem bodo lahko med porodom omogočili gibanje ženskam, ki to želijo, sočasno pa bodo nadzorovali potek rojevanja. Pred kratkim so dobili tudi težko pričakovane nove bolniške postelje za porodnice in dojenčke. Imajo nove inkubatorje, tulec za novorojenčke, ki omogoča, da je otrok tudi v primeru, ko zboli za zlatenico, ves čas ob mami. Lahko ga pestuje, doji ... Jeseni načrtujejo še eno obnovo, osvežili bodo stene in zamenjali stavbno pohištvo v operacijski sobi z že instalirano novo opremo. V načrtu imajo nabavo še enega ultrazvočnega aparata. »Že zdaj imamo zelo dober in zmogljiv aparat, kmalu pa bomo dobili še boljšega. To je zelo pomembno, ker počasi razvijamo ambulanto za tvegano nosečnost. Na tem zadnji dve leti zelo veliko delamo,« je dodala Damjana Bosilj. Dženana Kmetec Foto: DK Podravje • Novi poslovni prostori podjetja Eko Plastkom Pečani bodo sveče predelovali v Šalovcih Plastične nagrobne sveče, ki bi sicer končale med odpadki, podjetje Eko Plastkom s pomočjo najsodobnejše tehnologije sortira in predela. Gre za ptujsko podjetje, ki je nedavno poslovne prostore odprlo v novi obrtni coni v občini Šalovci. Foto: Eko Plastkom Čeprav gre za ptujsko podjetje, so se za odprtje poslovnih prostorov odločili v občini Šalovci. Podjetje Eko Plastkom je bilo ustanovljeno leta 2010, predelavo sveč so začeli dve leti kasneje v Ljutomeru. Po požaru, ki je njihove prostore zajel leta 2017, je podjetje mirovalo. Zdaj so ga ponovno zagnali, na novi lokaciji, v obrtni coni v Šalovcih. »Tam smo imeli vse ustrezne pogoje za delo, zato smo izbrali to lokacijo. Ponovni zagon podjetja je absolutno pomemben korak k okoljski odgovornosti in trajnostnemu razvoju,« je dejal direktor Sebastjan Kolednik. Odpadne nagrobne sveče predelajo v uporabno surovino, tržijo predelan parafin, predelano PVC-plastiko in odpadne kovine. Njihov cilj je uporabiti vse, kar je uporabnega, in tako odpadkom dati novo namembnost. Odprtje novih poslovnih prostorov so izvedli v okviru 20. občinskega praznika občine Šalovci. Podjetje načrtuje zaposlitev približno 15 novih delavcev. Dženana Kmetec Ormož • Slovesno odprtje gasilskega doma v Podgorcih Uresničene dolgoletne sanje Ko so v PGD Podgorci leta 2016 kupili novo vozilo na prevoz moštva, so začeli razmišljati, kako zagotoviti parkiranje za obstoječi vozni park in skladiščenje opreme ter obenem poskrbeti za sodobne prostore za gasilce. Foto: PGDP Podgorski gasilci so minulo soboto slovesno odprli novi gasilski dom. Kot je na sobotni otvoritveni slovesnosti povedal predsednik društva Sandi Munda, so sklep o gradnji novega gasilskega doma ob Domu kulture sprejeli maja 2018 in kmalu začeli pripravljati projektno dokumentacijo. Slabi dve leti kasneje so od Občine Ormož odkupili skoraj 1.000 kvadratnih metrov veliko parcelo, pridobili gradbeno dovoljenje, v začetku leta 2021 pa začeli prva gradbena dela. »Imeli smo srečo z dobrimi izvajalci, veliko gradbenih del pa smo izvedli tudi v lastni režiji. Pohvalimo se namreč lahko s kar 142 delovnimi akcijami oziroma 3.500 prostovoljnimi urami dela, od katerih so jih nekateri člani prispevali celo več kot 400. Svoje so prispevali še sokrajani, in to tako s pogostitvami ob naših delovnih akcijah kot s prostovoljnimi prispevki.« Gasilski dom, na katerega so v Podgorcih zelo ponosni, je stal 265.000 evrov, od katerih so največji del sredstev, dobrih 111.000 evrov, zagotovili iz občinskega proračuna. Poleg zbiranja prostovoljnih prispevkov krajanov so gasilci prodali tudi stari gasilski dom in najeli kre- dit v višini 60.000 evrov, več kot 33.000 evrov pa so prejeli donacij z gradbenim materialom in storitvami. PGD Podgorci je bilo ustanovljeno leta 1950. Svoj prvi gasilski dom so dobili šele 11 let kasneje, leta 1991 pa je na njegovem mestu zrasel novi, tako da je sedanji, ki stoji na drugi lokaciji, že tretje domovanje za podgorske prostovoljne gasilce, ki sicer slovijo po odličnih rezultatih na raznih tekmovanjih; med drugim so pred dvema letoma na svetovni gasilski olimpijadi v Celju osvojili bronasto medaljo. Slovesnosti ob odprtju so se poleg domačih gasilcev udeležili tudi gostje iz sosednjih društev ter drugi visoki predstavniki lokalne skupnosti na čelu z ormoškim županom Danijelom Vrbnjakom. Poudaril je, da so gasilci gonilna sila družbenega življenja v kraju ter da je novi gasilski dom plod neomajne angažiranosti gasilcev in njihovega vodstva. Obenem se je zahvalil vsem donatorjem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri gradnji, in spomnil, da bodo ob novem gasilskem domu kmalu zgradili še atletsko stezo, ki bo na voljo za treninge in rekreacijo krajanov in seveda tudi gasilcev. Pogostitvi z lovskim golažem, ki so ga pripravili lovci LD Bresnica--Podgorci, je nato sledila gasilska veselica z ansamblom Opoj. SD petek • 23. avgusta 2024 Turizem Štajerski 9 Podravje • Evropejci, naveličani mesta, iščejo spokojnost »Neokrnjena narava je priložnost Haložanov« Vila Linassije lesena hiška ob robu gozda, na enem izmed slemen Dobrine, kiji posebno noto daje ročno izdelano pohištvo iz masivnega lesa letalskega mizarskega podjetja Bioles. Junija so vzorčno leseno hiško, prvo te vrste, odprli, že kmalu pa zapolnili poletne nočitvene termine. Temelje mizarstva Bioles je postavil Vlado Medved. V treh desetletjih je s sinom Romanom podjetje, ki se je prvenstvo ukvarjalo z razrezom lesa, preusmeril v izdelovanje masivnega pohištva, vrtnih hiš (za zunanje delavnice, skladišča ali pisarne) in savn. V delavnici v Dobrini, kjer deluje mlad kolektiv iz okolice, pa je pred časom nastala tudi Villa Linassi. Ne gre za mobilno hiško, temveč unikatno leseno hišo z dvema spalnicama, razkošnim dnevnim prostorom, unikatnim pohištvom in razgledi, je poudaril Roman Medved. »Izpostavili bi lesene detajle, narejene iz 300 let starega hrasta, ki je bil nekoč del stare propadajoče hiše, v Villi pa v novi preobleki živi svojo zgodbo naprej. S svojo arhitekturno dodano vrednostjo je Villa Linassi tudi edinstven nastanitveni turistični objekt. Dodana vrednost so slikoviti razgledi, saj stoji v čudovitem okolju Haloz, v prekrasnem objemu gozdov.« Gostje iz vse Evrope Ker je bistvo vsake hiše, da nudi zavetje življenju, so tudi v podjetju Bioles na široko odprli vrata Ville Linassi. Številni so si že podali kljuko lesenih vrat. »Gostje prihajajo iz različnih evropskih držav: iz V mletju in kurjenju lesa ni prihodnosti Villa Linassije vzorčna hiša in odgovor na poziv zaslužnega profesorja ljubljanske univerze in ambasadorja lesa Franca Pohlevna (po rodu Makolčana), kije že pred leti dejal: »V mletju in kurjenju lesa ni prihodnosti - razmislite o predelavi lesa v izdelke.« V podjetju sicer izdelujejo predvsem vrtne hiše, kijih pretežno prodajo v Nemčijo, Avstrijo in Švico, medtem ko se Slovenci raje odločajo za izdelke iz kovin. »Vrtne hiše ali savne so narejene po želji stranke, obenem pa oblikovno in moderno dovršene.« Sogovornica Ana Linasi cen ne razkriva, saj se te razlikujejo glede na zahtevnost objekta, pravi pa, da so glede na konkurenco ugodnejše. Madžarske, Nizozemske, Belgije, Velike Britanije, Avstrije, Nemčije ... V povprečju rezervirajo od tri do sedem nočitev. Od gostov pri- hajajo prijetni odzivi. Navdušeni so nad čudovito naravo, razgledi, teraso, predvsem pa jih navdušuje hiška sama,« pravi Ana Linasi iz podjetja Bioles. Julija in avgusta je hiša polno zasedena, polni se tudi v ostalih mesecih. »Rezervacija Ville Linassi je možna čez celo leto, tudi v zimskih mesecih, saj ima hiša kamin in zunanjo savno, kar je njena posebnost. Cena nočitve se spreminja glede na sezono in povpraševanje,« pravi sogovornica. Giblje se od 100 evrov navzgor na noč, k ceni nočitve pa je treba prišteti še strošek čiščenja in storitve portala Airbnb (ki omogoča rezervacijo). V Haloze vabijo Evropejce, ki so svojo naravo že prodali V Mizarstvu Bioles si želijo med haloške griče pripeljati predvsem petične goste s celega sveta, ki Foto: Mizarstvo Bioles Foto: Mizarstvo Bioles bodo znali uživati v miru in ceniti lokalno. »Našo filozofija je, da je neokrnjena narava priložnost za Haložane. Ne potrebujemo vetrnic, ampak naravo, ki jo obdeluje lokalni kmet. To prekrasno naravo pa moramo znati prodati tujcem, kot so Nizozemci, Belgijci, Nemci ali Danci, ki so svojo naravo zaradi interesa kapitala v zadnjih desetletjih že tako zelo degradirali, da se morajo peljati na oddih v naravo nekaj tisoč kilometrov daleč. V Halozah ni priložnost vetrna elektrarna, ki degradira okolje, v Halozah je priložnost neokrnjena narava, ki ponuja neizmerne užitke zaradi dih jemajočih razgledov na čarobne terciarne griče. Turizem je najhitreje rastoča industrija v svetu, je zelo multiplikativen, prinaša priložnosti za razvoj kmetijstva in storitev. Vse to so argumenti, da verjamemo, da moramo prihodnost Haloz pisati ljudje, ki tukaj živimo. Zaradi tega smo hišo umestili v osrčje nam tako zelo ljubih Haloz,« je jasen Medved. Ob hiški iz lokalnega lesa ponujajo tudi lokalno hrano. »Za goste po želji pripravimo ekološki zajtrk, možen je ogled naše kmetije Medved, ki se razteza na 50 ha, in zgodbe predelave lesa. Gostom omogočimo obisk bližnjega vinogradništva Plajnšek in čebelarstva Vukalič, nakup mlečnih izdelkov kmetije Skok. Pogosto se gostje odpravijo na bližnje kolesarske in pohodne poti. Pripravimo jim tudi paket dobrodošlice, ki vsebuje lokalne dobrote, kot so med, vino, sadje, jogurti in zelenjava ...« Mojca Vtič Ormož • Tradicionalno Poletje na Kogu Festival za vse okuse Medtem ko avgusta marsikje vlada počitniško zatišje, na Kogu ni tako - prej nasprotno, saj domačini že vrsto let poskrbijo, da se pri njih kar 10 dni veliko dogaja. Foto: TKD Kog Vinske kraljice na festivalu Poletje na Kogu Festival Poletje na Kogu se je začel z literarnim večerom in nadaljeval z meddruštvenim tekmovanjem v kegljanju na vrvici. V Košarkini hiši so odprli razstavo Knjižni ustvarjalci s Koga, na kateri se predstavljajo domači avtorji literarnih in strokovnih besedil, pod isto streho pa je potekala tudi kulinarično-vinska prireditev V babičini kuhinji ob vinu, hrani in glasbi. Športniki so se podali na kolesarjenje ali pohod po ko- govskih poteh ter se na nočnem turnirju pomerili v malem nogometu. Organizatorji niso pozabili niti na romantike; na parkirišču pred osnovno šolo so namreč Kogovski dečki skupaj z Vladom Kreslinom pripravili nepozaben večer pod zvezdami. Tradicionalna serija poletnih dogodkov na Kogu se je zaključila minuli konec tedna. V soboto je na zelenici pred KS Kog potekal vinski festival, na katerem so podelili priznanja in postavili klopotec, popestrili pa so ga sta-rodobniki. Nedeljskemu blagoslovu obnovljene kapelice v Vodrancih je popoldan v Košarkini hiši sledila še delavnica z naslovom Spoznavanje z vinom, ki jo je vodil Kristjan Nedog, ormoški psihiater in vinski poznavalec ter eden redkih Slovencev z diplomo londonske vinske šole. SD javne siD^bT"""^ mestna občhaptcj Admiral supernova r dem dominikanski & predskupina SAMOSTAN ^ LEONART PTUJ vstopnice: sončni park ENTRIO | BLAGAJNA JSP DOMINIKANSKI SAMOSTAN WWW.DOMINIKANSKISAMQSTAN.SI 10 Štajerski Kultura petek • 16. avgusta 2024 Knjigarnica GLUHA REPUBLIKA MED VOJNO SMO SREČNO ŽIVELI In kadar so drugim metali bombe na hiše, smo A ne dovolj, se jim upirali, a ne dovolj. Bil sem v svoji postelji, okrog postelje je Amerika padala; nevidna hiša za nevidno hišo za nevidno hišo. Stol sem si nesel ven in gledal sonce. V šestem mesecu pogubne vladavine v hiši denarja v ulici denarja v mestu denarja v deželi denarja naši veličastni deželi denarja smo (odpustite nam) srečno živeli med vojno. ILYA KAM1NSKY ir« GLUHA RLIHAJKA 'H 1 Dragi bralci, pesem, ki ste jo pravkar prebrali, je napisal Ilya Kaminsky (Odesa, 1977) in je prva v knjigi z naslovom Gluha republika, ki jo je prevedel Zdravko Duša. Gluha republika (2019) je največkrat nagrajevano delo ukrajinsko-ju-dovsko-ameriškega pesnika, ki je leta 1993 poiskal novi dom v Ameriki. Ilya Kaminsky je profesor, prevajalec, kritik in predvsem pesnik. BBC ga je leta 2019 uvrstil med dvanajst umetnikov, ki so spremenili svet. Zraven navedene pesniške zbirke, je veliko slavo in nagrade požel s knjigo Ples v Odesi (2004). Gluha republika je izšla pri založbi eBesede iz Ljubljane leta 2022 v odličnem prevodu in je prav nenavadno, da izdaje ni sofinancirala Javna agencija za knjigo, marveč so jo podprli časopisna hiša Mladina, Knjigotrštvo Buča, kulturno društvo Myra Locatelli in Lutkovno gledališče Maribor. Slednje je prispevalo fotografijo lutkovne uprizoritve za naslovnico slovenske izdaje, kar je premišljen izbor, saj je pesnik postavil pesmi med meščane Vasenke, s poudarkom na lutkaricah, lutke pa visijo na vratih in verandah družin aretiranih ... Pravzaprav je Gluha republika ena sama podoba življenja v času vojne, represij in bega v novo življenje, ki ne more povsem iz primeža vojnega stanja, čeprav postane geografsko odmaknjen. Založnik se je obvezal, da bo dobiček od prodaje namenil beguncem iz Ukrajine, avtor in izvajalci slovenske izdaje so se v ta namen odrekli honorarjem. Pretresljivo je branje te poezije, ki je v bistvu vojna drama in dramatičnost življenja mlade družine. Izjemna je avtorjeva metafora z molkom meščanov, znakovnim jezikom, grozljive so vojne podobe, a nekako zakrite, ne tako kruto berljive, kakor so krvavi dogodki. Nihanje med rojevanjem, življenjem in umiranjem, smrtjo je avtorsko neverjetno pretanjeno, ponekod odrešilno. Ilya Kaminsky te dni gostuje na Ptuju v okviru festivala Dnevi poezije in vina (19.-24. 8.) Liljana Klemenčič P. s.: Dragi bralci, ne zamudite pesniških branj, koncertov, vinskih pokušin, filmskih projekcij, pesniških sprehodov, okroglih miz in programa za otroke ta konec tedna. Ptuj • 28. Dnevi poezije in vina so se začeli Poezija je bila za Tomaža Šalamuna i* • v • • *i edini možni jezik 27. decembra letos bo minilo deset let od smrti pesnika in prevajalca Tomaža Šalamuna, enega največjih in v tujini najbolj poznanega slovenskega pesnika. Njegovemu delu in življenju so se poklonili na prvem ptujskem večeru 28. festivala Dnevi poezije in vina, na katerem sta govorila dolgoletna prijatelja in poznavalca njegovega dela Aleš Šteger ter Ilya Kaminsky, kurator letošnjega festivala Dnevi vina in poezije. Leta 1966 je Tomaž Šalamun izdal kultno pesniško zbirko Poker, ki predstavlja mejnik v slovenski poeziji. Šalamuna imajo nekateri tudi za enega temeljnih stebrov slovenskega modernizma. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je sodeloval pri številnih avantgardnih projektih. Skupaj je izdal 52 pesniških zbirk. V zadnjih desetih letih svojega življenja je napisal 20 knjig. Njegova dela so prevedena v več kot dvajset jezikov. Za svoja dela je prejel nagrado Prešernovega sklada, Prešernovo nagrado, evropsko nagrado za poezijo, Munster, nagrado poezije in ljudje na Kitajskem ter še več drugih nagrad. Tomažu Šalamunu so se Ptujča-ni poklonili tudi s poimenovanjem ulice, saj je bil zelo navezan na Ptuj. Nekdanjo Staro ulico so leta 2015 poimenovali po njem. Nikjer v njegovi biografiji, v nobeni knjigi, niti VVikipediji ni zapisano, da je njegovo življenje povezano s Ptujem. Njegova družina po očetovi strani izvira s Ptuja. S svojimi šte- Foto: Črtomir Goznik O življenju in delu pesnika Tomaža Šalamuna sta govorila dolgoletna prijatelja in poznavalca njegovega dela Aleš Šteger in llya Kaminsky. Vodila ga je Petra Bauman. vilnimi nastopi in drugim literarnim ustvarjanjem na Ptuju od srede šestdesetih let prejšnjega stoletja je zaznamoval generacijo ptujskih ustvarjalcev. Bil je osrednji gost festivala Dnevi poezije in vina. „To ni problem Tomaža Šalamuna, to je problem Ptuja. Zelo radi pozabljamo," na to odgovarja Aleš Šteger, ki se je z njim prvič srečal leta 1992 v kleti ptujskega gledališča, kjer so dijaki prirejali literarne večere. S Ptujem pa je bil zelo povezan zaradi njegovega dedka, o čemer pričata dve pesmi, ki ju je napisal. Pisal pa je tudi pesmi o ptujskih umetnikih, med drugim o Dušanu Fišerju. Tomaž je zelo verjel v Ptuj, njegovo duhovno izročilo. Zelo rad je prihajal na Ptuj, v določenem ži- Foto: Črtomir Goznik Z uprizoritve izbranih del Tomaža Šalamuna, performansa, v izvedbi Teatra 111 v dvorani Stare steklarske, ki se je skladala z njegovo mislijo, da če hočeš postati pesnik, moraš stopiti v temo, v režiji Branke Bezeljak. Glasba Primož Vidouič. vljenjskem obdobju se mu je zdel bistveno bolj svoboden kot Ljubljana ali Maribor. Šalamun je svet razlagal v jeziku poezije. Bil je iskalec resnice, ni se strinjal s tem, da ni nobene resnice, ampak da obstaja kanček resnice ali vsaj več verzij te resnice. „Kot pisec je na nek način ustvaril svoj postmodernizem," je povedal Ilyja Kaminsky. S svojo mnogo-obraznostjo je Šalamun nagovoril izjemno paleto ljudi. Poezija je bila zanj bistveno pomembnejša kot ljudje, ki jih je imel najraje na svetu. Šalamun je bil po besedah Štegra največji virus v Sloveniji pred kovi-dom, saj nikoli ni obstajal pesnik ali pesnica v slovenskem jeziku, ki bi inficirala toliko mladih pesnikov in tistih, ki bi radi pisali. Šalamunova genialnost je v tem, da ima zelo malo pesmi, ki bi si jih ljudje zapomnili v celoti, ampak to, kar so brali, jih je napolnilo z ognjem, da bi želeli sami pisati. MG Ptuj • Razstava 15. mednarodne likovne kolonije Duplek Art Na ogled dela likovnih umetnikov iz desetih držav V mladi ptujski umetniški galeriji, Art ateljeju v Murkovi 4, so 15. avgusta postavili zadnjo razstavo v teh prostorih po njenem odprtju. Že novembra bodo svojo dejavnost nadaljevali v veliko večjih prostorih, prav tako v tej ulici. Ljubiteljem likovne umetnosti so tudi letos na ogled postavili dela mednarodne likovne kolonije Duplek Art, ki jo je organiziral in vodil umetnik, slikar, galerist, afo-rist in humanist Rajko Ferk, čigar umetniška dela krasijo številne poslovne lokale, hotele, objekte v zasebni lasti in druge prostore po vsej Sloveniji in na tujem. Na koloniji je ustvarjal tudi sam. Prepoznan je po uporabi akrilnih barv na platnu s tehniko večplastnih nanosov, ki jih nato spretno odstranjuje z različnimi orodji. Ferk je doslej postavil že več kot 300 razstav. V svojem domu hrani več kot 1.500 slik, ki jih je ustvaril v vseh doslej znanih likovnih tehnikah. Letos so udeleženci mednarodne likovne kolonije Duplek Art ustvarjali prvi vikend v juniju. Med njimi je bila ponovno tudi Mojca Lovrec Prezelj, ptujska slikarka in podjetnica, ki je zaslužna, da je Ptuj dobil še eno umetniško galerijo, Art atelje. Na ptujskem delu razstave 15. mednarodne likovne kolonije Duplek Art, na kateri je letos sodelovalo kar 34 umetnikov iz desetih držav, je na ogled 22 izbranih del likovnikov iz Slovenije, Kazahstana, Slovaške, Italije, Ukrajine, Srbije, Nepala, Rusije, Avstrije in Kube. Razstava je prodajnega značaja, P ■ BBHRiOg Foto: Črtomir Goznik V Art ateljeju v Murkovi ulici 4 so na ogled dela letošnje že 15. mednarodne likovne kolonije Duplek Art. ves izkupiček je namenjen za izvedbo 16. mednarodne kolonije v letu 2025. Izvedba ene kolonije stane okrog 11.000 evrov, od tega občina Duplek prispeva 4.000 evrov, ostalo pa mora zbrati organizator kolonije s podporniki. Rajko Ferk je doslej organiziral že 25 kolonij, Duplek Art pa je stalnica zadnjih petnajst let. Na letošnji mednarodni koloniji so ustvarjali vedute od Vurberka do Maribora, večinoma pa so prevladovale proste teme. Razstava se vsako leto seli po vsej Sloveniji. Ptujčani si bodo del letošnje razstave lahko ogledali do konca avgusta oz. prvih dni septembra. Mednarodna likovna kolonija Duplek Art je ena največjih v Evropi po številu sodelujočih držav. MG petek • 16. avgusta 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Skorba • Tridnevne zabavne in poučne delavnice za najmlajše n • •• 1 v. 1 . • 11 «v« . . 1 . Risanje, joga, domači kino in odlični prigrizki Hajdinski otroci so se med dvomesečnimi poletnimi počitnicami lahko družili, saj so različni organizatorji priredili delavnice in tabore, kjer so mali nadobudneži spoznali kaj novega, se zabavali in družili. Za zelo prijetno tridnevno počitniško dogajanje so med drugim poskrbeli v Kulturnem društvu (KD) Skorba, ki ga vodi Renata Gabrovec. Renata je vzgojiteljica, zna z otroki, sploh pa ji nikoli ne zmanjka ustvarjalnih idej. Seveda ni edina, ki poskrbi za organizacijo dogodkov, ampakje okoli nje zbrana lepa skupina prostovoljcev različnih starosti, ki z veseljem pristopijo. Tako je bilo tudi ta mesec, ko je KD Skorba za najmlajše priredilo tridnevno počitniško dogajanje. Otroci so se družili od ponedeljka do srede popoldne. Dobili so tudi malico, za katero sta poskrbeli vestni Renatini pomočnici, gospodinji Nežika in Marinka. Otroci so jima v kuhinji pomagali. Gnetli, valjali in rezali so testo, oblikovali rogljičke, kuhali puding... Prvi dan so imeli za malico treske (flanca-te) in rogljičke z različnimi nadevi, drugi dan so bili na jedilniku pečeni obloženi kruhki in puding, tretji dan pa hot dogi. Za osvežitev so imeli vedno na voljo sadje, domače sokove in vodo z okusom. Res jim ni čisto nič manjkalo, da so lahko brezskrbno uživali in se prepustili toku svoje kreativnosti, ko so risali, ustvarjali z glino, sestavljali lego, izdelovali dišeča mila in sveče. Material za ustvarjanje so priskrbeli v društvu. »Pripravili smo različne oblike delavnic, da je bilo otrokom zanimivo, pestro in poučno. Risali smo na temo gasilstva, saj je PGD Udeleženci torkovih delavnic, ko je bila na obisku lončarka Klara Hliš. Hajdoše razpisalo natečaj Zelena sirena. Otroci so imeli za ustvarjanje veliko idej, razvijali domišljijo in narisali veliko lepih slik oziroma risb. Prvi dan, v ponedeljek, smo izdelovali dišeča mila in svečke, pridružili so se nam člani društva Mali ustvarjalci z lego robotiko. Drugi dan, v torek, je prišla v goste mlada lončarka Klara Hliš iz Lan-cove vasi. Predstavila je tehniko izdelave lončenih izdelkov, otroci so imeli možnost soustvarjati, spoznavali so, kako nastanejo lončene posode in drugi izdelki. Imeli smo tudi kotiček za sprostitev in prosto igro, lahko so kartali, igrali družabne igre, sestavljali kocke ... Običajno vsak dan pripravimo za- bavno-športne igre. Letos smo bili zaradi izjemno vročega vremena nekoliko omejeni, zato smo prva dva dneva preživeli v dvorani, tretji dan smo bili več zunaj. V sredo, torej zadnji dan druženja, so na obisk prišli vojaki, nam predstavili svoj poklic in opremo. Zabavali smo se ob športno-družabnih igrah z vodo, se sproščali ob jogi, za konec pa si v dvorani naredili še domači kino, kjer so seveda morale biti tudi kokice. Ob takšnem tempu dogajanja poletna druženja zelo hitro minejo. Zadovoljni smo vsi, tako otroci kot mentorji oziroma organizatorji. Pri nas v Skorbi se vedno kaj dogaja, zato ob koncu enega projekta že razmišljamo o začetku naslednjega,« je povedala Renata Gabrovec. Vsak dan je na poletne ustvarjalne delavnice v Skorbi prihajalo med 30 in 40 otrok, v glavnem iz hajdinske občine, nekaj jih je bilo tudi iz okoliških. »To nas navdaja z zadovoljstvom. Poskrbimo, da se imamo lepo in vsi skupaj, odrasli kot mentorji ter otroci kot udeleženci delavnic, uživamo. Hvaležni smo občini Hajdina, ki podpira naše dejavnosti. Pomoči nam nikoli ne odrečejo domačini. Pri vsem, kar potrebujemo in za kar prosimo, se vedno najdejo mojstri, ki naše ideje uresničijo. Tudi njim velja zahvala,« je še dodala Gabrovčeva. Mojca Zemljarič Videm • PGD Tržec združuje prijetno s koristnim Gasilska mladina bo odprla avtopralnico PGD Tržec letos prireja že sedmi tabor za gasilsko mladino. Letošnja novost je odprtje ročne avtopralnice. »Avte bomo očistili in jih pripravili, da bodo sijali kot novi! Vabljeni v soboto, 24. avgusta, med 9. in 12. uro,« sporočajo. V občini Videm delujejo štiri gasilska društva, PGD Tržec na območju Tržca, Jurovcev in Lancove vasi, ob tem pa bdijo še nad delom naselja Majski Vrh. V društvu z več kot 90-letno tradicijo deluje več kot 120 članov, od tega jih je okrog 30 povezanih v gasilsko mladino. Posebej zanje domače društvo ta konec tedna prireja gasilski tabor. »Gre za tridnevni tabor, ki je letos neke vrste nagrada za tiste mlade člane, ki so skozi leto sodelovali na vajah in tekmovanjih. Skozi igro, delavnice bodo mladi spoznavali gasilsko tehniko in opremo, pridobili znanja prve pomoči in drugih gasilskih vsebin. Združili bomo prijetno s koristnim, obenem pa bomo ustvarjali nepozabne in prijetne spomine,« je povedala predsednica društva Mateja Kirbiš. Sobotno dopoldne pa bo na- menjeno pranju avtomobilov in zbiranju sredstev za izlet mladih gasilcev. »Ideja je nastala v mladinski komisiji. Želijo si namreč, da bi se lahko podali na daljši izlet proti morju. Seveda jim bo pri organizaciji izleta pomagalo društvo, po svojih močeh pa si za uresničitev želje prizadevajo tudi mladi. Podpora za opran avtomobil bo torej šla v dober namen, saj bodo vsi prispevki namenjeni za izlet, ki si ga gasilska mladina resnično zasluži, saj skozi vse leto pridno garajo.« Gasilski mladini tudi sicer posvečajo veliko pozornosti z organizacijo vaj, druženj, tekmovanj. »Mladina je temelj za obstoj društva, saj če se ne trudimo pri mladini, če ji ne posvečamo dovolj pozornosti, potem operativa društva nima podmladka.« MV Foto: PGD Tržec Utrinek z lanskega gasilskega tabora PGU Tržec Majšperk • ŠKD Sestrže spreminja zgodovino Soba pobega - tretjič Časovni stroj je letos vstopna točka v sobo pobega, ki so jo pripravili mladi Sestržani v domu krajanov Sestrže. Štiri sobe, edinstvene uganke, namigi in izzivi, ki jih morajo obiskovalci premagati. Letošnja tema je Spremeni zgodovino - ustvari mojstrovino. Skrivnost, ki čaka obiskovalce, da jo razrešijo. Foto: Mojca Vtič Tjaša Križanec na tel. št. 068193 206 sprejema rezervacije za obisk sobe pobega v Sestržah. Mladi iz ŠKD Sestrže so pred tremi leti v domu krajanov postavili prvo sobo pobega, to je igro za skupino ljudi, ki mora s pomočjo ugank, računov, namigov ter raznih drugih vrst pomoči poskusiti čim prej priti na prostost. Prvo leto so se poigrali z ugankami in namigi, povezani z izumiteljem, umetnikom Leonardom da Vincijem, lani so priredili sestrški alkatraz, letos je rdeča nit zgodovina. Kaj čaka obiskovalce, Tjaša Križanec iz Sestrž, ki je motor in s tem srce projekta, ni želela razkriti, niti ene uganke, niti ene podrobnosti. Skrivnosti čuvajo za obiskovalce, radovedneže, raziskovalce, ki lahko svojo logiko, iznajdljivost in splošno razgledanost preverijo predvidoma do februarja. Dobrodošli so osnovnošolci, srednješolci, družine, skupine prijateljev ... »Lani nas je obiskalo 85 skupin, torej okrog 460 ljudi od povsod, na žalost ali veselje v večini od drugod, pogrešamo domačine, Majšperčane, na drugi strani pa smo gostili kar sedem skupin iz Prlekije,« je povedala Križančeva. Mladi Sestržani vrata doma odprejo po vnaprejšnji rezervaciji, vstop je prost, zaželeni pa so prostovoljni prispevki. Namreč soba pobega zahteva obilo dela, prostovoljnih ur, kreativnosti, nekaj pa je tudi neizogibnih stroškov z opremo. »Sam projekt zajema nekje pol leta priprav, od ideje za osnovno temo, iskanja ugank in izzivov do same izvedbe. Ob tem sprejmemo in spremljamo vsako skupino, kar pomeni še vsaj dodatnih 120 ur, ki jih preživimo v domu krajanov.« Foto: ŠKD Sestrže Fotografija mladih Sestržanov v fotokotičku lanske sobe pobega Kljub obilici dela, ki ga zahteva soba pobega, zanos mladih ne pojenja. Žene jih izziv, kako se izboljšati, pohvale, ki jih prejemajo. »V treh letih smo pridobili veliko izkušenj, tako glede težavnosti izzivov, razporeditve namigov kot pomoči skupinam. Izboljšali smo fotoko-tiček, dolžino posnetkov. Resnično smo veseli in ponosni na doseženo,« je še dejala sogovornica. ŠKD Sestrže je sobo pobega odprlo 23. avgusta, ko se začenjajo tudi številne druge prireditve ob občinskem prazniku, konec avgusta pa prirejajo še tradicionalni kino pod zvezdami. »Začnemo z risanko, nadaljujemo z akcijskim in zaključimo z romantičnim filmom. Ob tem poskrbimo za brezplačne kokice in pijačo,« je napovedala Tjaša Križanec. Kino pod zvezdami bo 30. avgusta na sestrškem igrišču. Mojca Vtič 12 Štajerski Črna kronika petek • 16. avgusta 2024 Ptuj • Sojenje domnevnemu naročniku umora Kristijanu Slodnjaku i Dve leti in pol je minilo od umora Kidričana Andreja Kirbiša. Organi pregona odgovora na vprašanje, kdo mu je stregel po življenju, nimajo. Pred sodišče so pripeljali le domnevnega naročnika umora Kristijana Slodnjaka iz Dornave. Zoper Slodnjaka poteka maratonsko sojenje, zamenjale so se že tri sodnice - predsednice senata. Prva je bila Katja Kolarič, druga Bernarda Galun, tretja je Nika Brumen. Sodnico Kolaričevo so iz sojenja izločili, ker je bila „okužena" z dokumenti iz preiskave, ki jih v spisu ne bi smelo biti. Sodnica Galunova se je iz okrožnega vrnila na okrajno sodišče, njeno mesto v sodnem senatu je letos prevzela novo imenovana sodnica Nika Brumen. Tako se je sojenje že tretjič začelo znova. Brumnova razpravo v sodni dvorani vodi suvereno, artikulirano in argumentirano. Na eni od dveh Slodnjakovih obravnav v preteklem tednu je jasno dala vedeti, kakšna je čigava vloga v dvorani, zagovorniku obdolženega Andreju Kacu pa celo zažugala z ukrepom. Ta v luči branjenja svojega klienta poskuša obtožbe izpodbijati, zato so bila njegova vprašanja za vodjo kriminalistične preiskave Marka Veho-varja tudi provokativna. Kac je želel od policista slišati, kateri materialni dokazi utemeljujejo Slodnjakovo krivdo. Vehovar je pojasnil, da jih je do domnevnega naročnika umora Slodnjaka pripeljalo več informacij, skupek dokazov. Eden temeljnih je Kirbiševa beležka, v kateri je imel ob 21. uri zapisano srečanje. „Dokazi pričajo, da ga je z zvijačo - da mu bo izročil del dolga - zvabil na kraj. Kirbiš je na dogovorjenem mestu V i* Obramba obdolženega, ki jo vodi mariborski odvetnik Andrej zagovoru med drugim sklicuje na to, da je imel pokojni Andrej druge upnike, ne samo Slodnjaka, in da naj bi mu tudi ti grozili. pričakoval Slodnjaka, da mu vrne denar," je dejal Vehovar in dodal: „Zaključek preiskave je podan v ovadbi in pri tem vztrajamo." V terminu, za katerega naj bi se dogovoril s Kirbišem, da mu vrne denar, je bil Slodnjak poslovno v Benediktu, kjer je sklepal zavarovanje. S tem si je po oceni preiskovalcev zagotovil alibi. Storilca umora policija ni odkrila Odvetnik Kac je med drugim vztrajal z vprašanjem, zakaj policija ni odkrila storilca umora. Oglasila se je sodnica Brumnova in poudarila, da pripomb na račun dela sodišča, tožilstva in policije ne bo dovolila. Tudi tožilka Klementina Sodnica Kacu zažugala s kaznijo Ko je Slodnjakov zagovornik Andrej Kac pripomnil, da so vsi v dvorani proti njemu in njegovemu klientu, je pri sodnici Niki Brumen stopil čez rob. „Ne dovolim, da dajete pripombe, tega več ne boste nikoli rekli, ker vas bom kaznovala." Kac je gestikuliral z roko, levo roko je kot znak za stop, dovolj, mirno (morda je mislil tudi nase, da seje umiril) dvignil proti sodnici. „Tudi roke več ne boste dvigovali," je bila ostra Brumnova. Potem je začel odvetnik govoriti zelo potiho. Sodnicaje znova intervenirala in zahtevala, da se v zapisnik navede, da zagovornik v mikrofon šepeta. „Ne dovolim norčevanja," je bilajasna. Situacija seje umirila in odvetnikje začel priči Vehovarju ponovno postavljati vprašanja. „Ali ste med obtoženim Slodnjakom in morilcem našli kakšno sled, komunikacijo?" „Ne," je odgovoril vodja kriminalistične preiskave. Spomnil seje tudi vprašanja, ki naj bi ga obdolženi izpostavil ob prijetju: „Ali sem edini prijeti?" Te besede je Slodnjak zanikal in potem je šlo skozi dvorano vprašanje, kdo laže. „Ne vem, zakaj bi si to izmislil," je povedal kriminalist. Prevladalo je stališče, da bo verodostojnost vsega, kar je v spisu, presojalo sodišče. „Nimamo morilca in ne rekonstrukcije dogodka," je vztrajal Kac, tožilka Klementina Prejac ga je opomnila, da še ni čas za zaključno besedo in naj postavlja vprašanja. Pri enem od vprašanj, s katerimi je odvetnik vrtal v kriminalista,je tožilka pripomnila: „Ne morete od priče na sto različnih načinov poskusiti izvabiti odgovora, ki ga želite slišati. Prosim, ne zlorabljajte procesnih pravic." Kac, se v Kirbiš še Prejac je vprašanjem odvetnika Kaca večkrat nasprotovala, saj da na pričo - kriminalista Vehovarja - izvaja pritisk. Sodnica in tožilka sta odvetnika nekajkrat opozorili, da vprašanja ponavlja. „Ponavlja-nje enakih vprašanj ni dovoljeno, to je zloraba. Ne dovolim zavlačevanja," je opozorila predsednica senata Nika Brumen. Obtoženi pogovore snemal na tablico Slodnjakov zagovornik je kriminalista spraševal še o tulcih in nabojih, ki so jih našli na kraju umo- ra, sledeh smodnika na rokah in oblačilih pokojnega ter telefonski komunikaciji med obtoženim in pokojnim. Usodni dan, v četrtek, 17. februarja 2022, naj bi se slišala šestkrat. Nekatere pogovore je Slodnjak snemal na tablico, ki so jo policisti zasegli. Na posnetku naj bi se po besedah preiskovalca slišalo, da sta se dogovarjala o vračilu denarja. Posnet naj bi bil tudi pogovor iz decembra 2021, ko Slodnjak reče, da ne zmore več, da se bo nekomu nekaj zgodilo in da bosta že kje skupaj sedela oz. bivala. Tudi to navedbo je Slodnjak zanikal in navedel, da so preisko- valci besede priredili. V nadaljevanju so se vprašanja vrtela okoli treh fotografij, ki jih je pokojni Kirbiš na zanj usodni večer posnel iz avtomobila in poslal obtoženemu. S fotografijami je razkrival lokacijo svojega gibanja, na njih so bili reka Pesnica, krajevna tabla z napisom Pacinje in smerokaz za Polenšak. Kar nekaj časa so se v sodni dvorani vrteli okoli teh vprašanj, nato pa je Kac izstrelil: „Zašli smo." Vsi v dvorani so se debelo spogledali, saj je bil prav on tisti, ki je z vprašanji narekoval smer. Mojca Zemljarič www.tednik.si Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! v Štajerski Kakor Jernej (24.) in zadnji srpan vremeni, se vsa jesen drži. Danes bo pretežno jasno. Zjutraj bo ponekod po kotlinah kratkotrajna megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, na Goriškem in ob morju okoli 19, najvišje dnevne od 28 do 33 °C. OBETI V soboto in nedeljo bo sončno in vroče. Napoved za Podravje Nedelja 25.8. I Ponedeljek 26.8. delno oblačno jasno jasno rmpgi ro^EECj Vir: ARSO Foto: MZ Rokomet Visok poraz Ormoža, visoka zmaga Nedeljanov Stran 14 Padalstvo Domačini v zaključku izpustili iz rok zmago Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 2. SNL tednik Nogomet Presenečnje na Rogoznici, v Majšperku odločali penali Stran 15 Skejtanje V Ljudskem vrtu uživali skejterji in občinstvo Stran 15 iPoilulajh na± na íuitounim íjilztu! RADIOPTUJ tea. afoietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Za zdaj vse v skladu s pričakovanji Po dveh krogih sezone 2024/25 v 2. državni ligi je težko izluščiti kakšne relevantne zaključke, kljub temu pa je opaziti določene smernice. Ali se bodo te potrdile v naslednjih krogih, ali pa bo prišlo do manjših ali večjih obratov, pa bo treba počakati še vsaj nekaj krogov. Šumarji uspešni v obeh lokalnih derbijih Kidričani so odlično začeli in slavili v obeh lokalnih derbijih, najprej z Bistrico doma (2:1) in nato v soboto še v gosteh z Dravo (2:3). S šestimi osvojenimi točkami so nedvomno izpolnili cilje, podoben izkupiček je doslej uspel le še ekipama iz Belt-incev in Bilj. „Začetek je rezultatsko odličen, daje nam velik zagon in obilo pozitivnega razmišljanja, a moramo ostati z obema nogama trdno na tleh. Za zdaj nismo naredili še ničesar, veliko stvari moramo izboljšati in to je naše vodilo," je v uvodu dejal trener Aluminija Jura Arsic. V obeh primerih so rdeče-beli pokazali nekaj več od svojih tekmecev, čeprav so se v obeh primerih znašli v zaostanku (proti Bistrici 0:1, proti Dravi 1:2). „To zagotovo ne more biti naključje. Ves čas vemo, kaj hočemo, 2. SNL, 3. krog: Aluminij - Tabor Sežana (v petek ob 18.00 v Kidričevem), Ilirija 1911 - Drava Ptuj (v soboto ob 17.00 v Ljubljani). h kakšnim ciljem težimo in tudi kako do tega priti. Obenem pa se zavedamo tudi vseh lastnih pomanjkljivosti, ki jih poskušamo skozi proces tren-nga zmanjševati. V določenih delih gre smo ranljivi, a je pozitivno, da mamo na drugi strani dovolj moči, kakovosti in igralske širine, da to izničimo," je pojasnil Arsic. Strateg Aluminija na Ptuju ni mogel računati na Jagica, Gorenaka in Pečnika. Medtem ko bosta prva dva kmalu spet kandidirala za nastop, pa jo je slednji znova skupil in bo odsoten dlje časa. Resnično se zdi, da odlični bočni branilec, ki se je šele pred kratkim vrnil na igrišča, nima sreče s poškodbami. Naslednji tekmec Kidričanov bodo v petek Sežanci, ki so v 1. krogu klonili v Dekanih, v 2. pa doma ugnali Dravinjo. „Trije prejeti zadetki na dveh uvodnih tekmah so preveč, tu se moramo izboljšati. Hočemo postati kompaktna ekipa, želimo kazati raznovrstne predstave - tudi v petek pričakujemo nekaj iz tega repertoarja in ciljamo na zmago," je zaključil Arsic. Ne gre brez zahtevnega prilagajanja Ptujska Drava je ena izmed dveh novink v 2. ligi, ob njej še ljubljanski Slovan. Po uvodu imata obe omenjeni ekipi na svojem računu točko: Drava jo je osvojila v 1. krogu z Dra-vinjo, Slovan pa proti Krki (ob tem je izgubil še z Brinjem). Vse v skladu s pričakovanji ... Predvsem v lokalnem derbiju z Aluminijem se je Ptujčanom poznalo, da prihajajo iz nižje lige, kjer je napake preprosteje skriti, tukaj pa so prišle hitreje na plan. Prva razlika je bila na sredini igrišča, kjer so prepogosto izgubljali dvoboje, iz takšnih situacij pa so gostje nato z viškom igralcev (pre)lahko prihajali pred gol Lampreta. Ta je sicer reševal, kar se je rešiti dalo, a od 17-letnika je nemogoče pričakovati, da bo reševal tekme na tem nivoju. Druga težava dravašev je bila premajhna hitrost in odločnost pri sprejemanju in oddajanju žoge. V tem segmentu so bili šumarji - vsaj v večjem delu tekme - boljši in so tako lažje držali težišče igre daleč od svo-jegagola. „Že ob prevzemu funkcije trenerja Drave sem poudarjal, da nas v prvi vrsti čaka zahteven proces prilagajanja na višji novo tekmovanja. Med tretjo in drugo ligo so razlike, kar je povsem normalno, in tukaj nam še veliko manjka. Z Aluminijem smo naredili preveč napak, kar nas je stalo boljšega rezultata, tako da smo se Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija in Drave so po uvodnih dveh krogih nove sezone v 2. ligi (pričakovano) v različnih položajih. Na fotografiji sta Marko Simonič (Aluminij) in Timotej Angelo Rec (Drava) že naslednji dan obrnili k njihovemu odpravljanju," je dejal trener Drave Saša Gajser. Med tednom so dravaši gostovali v Bakovcih, kjer so se z ekipo iz Združenih arabskih emiratov pomerili v pripravljalni tekmi. Izid je bil 0:3 za goste. „Sredina tekma proti Arabcem je bila namenjena predvsem porazdelitvi minutaže med igralce, ki so v ligi igrali nekoliko manj, da ohranijo formo in ritem tekem. Na takšnih tekmah proti izredno kakovostnim nasprotnikom se nabirajo potrebne izkušnje, rezultat tukaj seveda ni v ospredju," je dejal Simon Rogina. V soboto čaka modre ekipa Ilirije, ki je v dosedanjih tekmah obakrat remizirala, najprej s Triglavom doma, nato še z Bistrico v gosteh. Med obema omenjenima tekmama je kar nekaj podrobnosti: Ljubljančani so v obeh primerih vodili 2:0, nato pa je tekmecem uspelo v končnici izenačiti ter tekmi zaključiti z izidom 2:2. Jim lahko točko odščipne tudi Drava? „V soboto nas zagotovo čaka zahtevno gostovanje v Iliriji, na katerega se dobro pripravljamo. Analizirali smo tekmo proti Aluminiju, vse v želji, da odpravimo tiste pomanjkljivosti v naši igri, ki so nas stale poraza. S sobotne tekme želimo domov prinesti tri točke in na ta način rezultatsko izboljšati začetek sezone," je v optimističnem tonu zaključil Rogina. Jože Mohorič V Ljudskem vrtu prvi »večni derbi« Po četrtkovih tekmah v kvalifikacijah za konferenčno ligo, v katerih so se merili Olimpija, Maribor in Celje, se pozornost domačih ljubiteljev nogometa vrača na prvoligaške zelenice. Konec tedna bo v ospredju prvi »večni derbi« v sezoni, v mariborskem Ljudskem vrtu bo v nedeljo ob 17.30 gostovala Olimpija. Nogomet • ŽNK Aluminij, Ženska nogometna liga Triglav Spektakulären začetek nove zgodbe - pod reflektorji z branilkami naslova V nedeljo sezono začenjajo tudi dekleta v državni članski ligi, ki se bo letos imenovala Ženska nogometna liga Triglav Zdravje. Del nje bo tudi novoustanovljena vrsta ŽNK Aluminij. Po razpustitvi ekipe WFC Drava Ptuj bo tako ženski članski nogomet na področju Spodnjega Podravja odslej zastopan v Kidričevem. V šumi so s člansko ekipo dopolnili celotno piramido, saj imajo prijavljene ekipe tudi v tekmovanjih selekcij U-17, U-15 in U-13. Članska ekipa ŽNK Aluminij začenja sezono v ženski državni ligi. „Ob zaključku lanske tekmovalne sezone so se nakazovale možnosti za oblikovanju ženske članske ekipe, ki bi lahko v jeseni 2024 začela tekmovati v 1. SŽNL. V klubu smo se resno lotili projekta in se odločili, da želimo svojim mlajšim generacijam, ki kažejo na svetlo prihodnost dekliškega nogometa, ponuditi priložnost, da tudi same nekoč zaigrajo v kategoriji članic. Zato smo pristopili k oblikovanju ženske članske selekcije, ki je sedaj tik pred prvo uradno tekmo," je dejal trener ekipe Sebastjan Jambriško, ki je izkušnje v ženskem nogometu nabiral v NK Aluminij, kjer je zadnja tri leta vodil mlajše selekcije. Ponosni na lanske prvakinje v selekciji U-13 „Prvič bomo igrali v članski konkurenci. Oblikovanje naše članske ekipe je nadgradnja mlajših selekcij. Ponosni smo na selekcijo U-13, ki je v minuli sezoni osvojila naslov državnih prvakinj, poleg tega je bili med šestimi najboljšimi v državi tudi selekcija U-15," je dejal Jambriško in nadaljeval: „Člansko ekipo smo sestavili iz mladih in starejših igralk, menim, da imamo dobro kombinacijo nogometašic. Ambicije in cilji so, da bi se uvrstili v sredino lestvice." Nekoliko podrobneje se je dotaknil sestave ekipe: „Imamo dokaj mlado ekipo, večina igralk je starih med 18 in 20 let. Imamo pa tudi nekaj izkušenejših, ki bodo nosile večje breme odgovornosti. Mednje štejemo kapetanko Evo Vidovič, ki je to nalogo opravljala že v prejšnjih klubih, za katere je nastopala, pa vra-tarko Mašo Šibila, iz Avstrije pa sta se v domače okolje vrnili Tajda Tušek in Lara Knuplež. Dolgoročni cilj je, da članski ekipi priključimo čim več mladih iz lastnega pogona." Prva uradna prvenstvena tekma novinke v članski konkurenci čaka v nedeljo, 25. avgusta, ko se bodo pod reflektorji na domačem stadionu ob 20. uri pomerile z aktualnimi državnimi prvakinjami, igralkami ŽNK Mura Nona. Prekmurke, ki so doslej 11-krat osvojile državni naslov, vodi trener Vladimir Kokol, ki je svojo nogometno pot začel v Vidmu. „Da bomo na uvodu gostili Muro, predstavlja lepo nagrado tako za klub kot za naše mlade nogometa-šice, ki se bodo lahko zoperstavile večkratnim udeleženkam lige prvakinj," je pred uvodno nedeljsko preizkušnjo dodal Jambriško. JM Liga letos z desetimi klubi V rednem delu Ženske nogometne lige Triglav bo na sporedu 18 krogov, sledili bosta liga za prvaka in liga spodnjega dela: v prvi bodo nastopala najboljša štiri moštva rednega dela, v drugi preostala šesterica. Naslov brani ekipa Mura Nona, novinki v ligi sta ekipi Aluminija in MB Tabora. „Veseli nas, da je letos prijavljenih deset klubov, postajamo resna in močna liga, kar potrjuje tudi povečano zanimanje. Po naši raziskavi se je zanimanje za žensko ligo povečalo za 15 odstotkov. Naredili bomo vse, da bo liga dobila še večjo in pomembnejšo vlogo v slovenskem prostoru," je pred začetkom sezone povedal generalni sekretar NZS Martin Koželj. 14 Štajerski Šport petek • 23. avgusta 2024 Rokomet • Prijateljski tekmi Visok poraz Jeruzalema, visoka zmaga Nedeljanov Čakovec - Jeruzalem Ormož 37:27 (19:15) JERUZALEM: Ranfl (5 obramb), Zemljič (2 obrambi), Balent; Mlač Černe 2, Munda 2, Sok 3, Vincek, Škrinjar 1, G. Hebar, Šulek, Lukman 1, Pungartnik 8, Krabonja 1, T. Hebar 9, Jerenec. Trener: Saša Pra-potnik. POTEK REZULTATA: 1:2, 5:7, 10:9, 10:10, 15:10, 19:12, 19:15, 21:17, 24:17, 28:23, 33:24, 36:25, 37:27. Ormožani so gostovali v Čakovcu pri novem članu hrvaške Premier-lige. Medžimurci so letos sestavili odlično moštvo, kar so pokazali tudi na tekmi proti Jeruzalemu. Gostje iz Prlekije so se upirali domačinom do 15. minute (10:10), sledila je domača serija 5:0 (15:10). Že v 1. polčasu je prednost Čakovca znašala sedem zadetkov (19:12). „Poškodba Tea Šuleka nam povzroča obilico težav v igri v obrambi. Pri obrambnih nalogah smo še vedno površni, izgubljamo dvoboje ena na ena in iz teh situacij si nasprotnik ustvarja prednost. Igra v napadu še ni toliko kritična kot igra v obrambi. Ko zakrpamo določene majhne poškodbe in ko bomo v popolni sestavi, bomo tudi mi na želenem nivoju. Treba je pohvaliti ekipo Čakovca za odlično predstavo," je o nekaterih težavah, ki tarejo Ormožane, povedal steber ormoške obrambe Sebastjan Vincek. V 2. polčasu se je zgodba ponovila: rokometaši Čakovca so se enostavno „razleteli po igrišču" in večali prednost do kar +11 (36:25). Četa trenerja Saše Prapotnika je morala priznati tretji zaporedni poraz v pripravljalnem obdobju. Utrinek s tekme Čakovec - Jeruzalem Ormož „Do začetka sezone je še več kot 14 dni, zato bo na treningih treba še bolj zavihati rokave. Trdo delo se bo hitro obrestovalo, brez tega enostavno ne gre. Treba je vztrajati na začrtani poti brez preskakovanja ovir," je dodal trener Prapotnik. Jeruzalem v petek, 23. 8., ob 18.00 na Hardeku gosti zasedbo AON Fi-versov iz Avstrije. Po tej tekmi je na sporedu še ena tekma, in sicer ob 20.00 med Albatro Siracusa in Barnbach Koflachom. V ponedeljek, 26. 8., ob 18.30 je prav tako na Hardeku na sporedu pripravljalna tekma proti italijanski zasedbi Albatro Siracusa, ki je na 10-dnevnih pripravah v Ormožu. Vrhunskih rokometnih dogodkov v Prlekiji kar ne zmanjka in prav je tako. Ormož je mesto kultnega Unterhun-da ter odličnega vina in rokometa. Vidovec - Velika Nedelja 29:37 (17:19) VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga (5 obramb), Bezjak (2 obrambi); Borko 6, Sraga 11, Toplak 3, Žižek Cvetko 2, Ude Tkalčec 5, Škorjanec 1, Žunič 7 (2), Potočnjak 2. Trenerja: Davorin Kovačec in Uroš Krstič. Okrnjena zasedba Velike Nedelje je v Vidovcu pri domačem hrvaškem 1. B-ligašu odigrala tretjo pripravljalno tekmo. Gostitelji so v uvodu zaigrali izjemno hitro in povzročali precej težav gostom iz Slovenije. Vi-dovec je dosegel precej lahkih golov in dolgo časa je prednost domačih znašala dva do tri zadetke. Ko so se Bikci navadili na igro nasprotnika, so počasi začeli prevzemati vajeti igre v svoje roke. Obramba Velike Nedelje je postajala čvrstejša in prednost je pridno rasla iz minute v minuto. „Po Radovljici smo odigrali še eno dobro tekmo. Za ta čas priprav mogoče izgledamo celo predobro. V 1. polčasu je bil tempo igre na obeh straneh na res visokem nivoju. Nasprotnika je počasi začelo zmanjkovati, sami pa smo skozi celo tekmo, kljub odsotnosti nekaterih pomembnih igralcev, ostali na istem nivoju. Če bomo ostali na takem nivoju, lahko na začetku sezone priredimo kakšno presenečenje proti favoritom, kot so Šmartno, Radovljica, Dobova ... Marljivo in kakovostno delo na treningih za zdaj rodi sadove in upamo, da bo tako tudi v prvenstvu, kjer si želimo uvrstitev v sredino lestvice," je po tekmi povedal Luka Ude Tkalčec, ki na desnem krilu kaže vse boljše predstave in se z velikimi koraki bliža vrnitvi v ekipo ormoškega Jeruzalema. V tem tednu čaka ekipo Velike Nedelje še trening z Ormožani, nekaj fantov bo sosedom pomagalo tudi na petkovi pripravljalni tekmi proti avstrijskemu AON Fiversu. Zaradi številnih poškodb v ekipi Jeruzalema bodo minute za dokazovanje dobili nekateri igralci Jeruzalema, ki so ali bodo kasneje posojeni k Veliki Nedelji. Naslednjo pripravljalno tekmo bodo rokometaši Velike Nedelje odigrali v petek, 30. avgusta, proti Jeruzalemu. Uroš Krstič Padalstvo • 45. Ptujski padalski pokal Domačini v zaključku izpustili iz rok zmago Aeroklub Ptuj je v soboto in nedeljo na Letališču Moškanjci organiziral 45. Ptujski padalski pokal. Na njem je tekmovalo osem ekip, v njih pa je bilo 38 padalcev in padalk iz osmih držav: Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije, Avstrije, Nemčije, Francije in Bahrajna. „Z udeležbo padalcev iz osmih držav smo seveda zadovoljni, to je znak, da je naše tekmovanje prepoznavno v mednarodnem smislu. Osem ekip je tudi nekakšna zgornja meja, da lahko tekmovanje izpeljemo na želenem nivoju. 45. izvedba tekmovanja je visoka številka, doslej je bila odpovedana samo enkrat, v času pandemije covida. Za naš klub je organizacija padalskega pokala velik zalogaj že v kadrovskem smislu, saj je že v pripravi na tekmovanje treba poskrbeti za številne zadeve, da lahko potem vse poteka tekoče in predvsem varno. Potrebno je tudi veliko angažiranosti z letalsko zvezo," je dejal vodja tekmovanja Marko Veselic. Aeroklub Ptuj je imel na tradicionalnem tekmovanju svojo ekipo, katere člani so bili Matevž Cestnik, Tomaž Korpar, Igor Vidovič, Marko Veselič in Dejan Veselič. Na koncu so zasedli 2. mesto. Kazalo je celo na zmago, a je nekoliko slabši zaključek botroval zdrsu na drugo stopničko \ \\ ' 1 \\ 1 ■H®-' : Foto: Črtomir Goznik Zmagovalec med posamezniki je postal lvaylo Delec (Red Bull). 12. Marko Veselič (AK Ptuj) 20. Matevž Cestnik (AK Ptuj) 25. Igor Vidovič (AK Ptuj) Rokomet • RD Moškanjci-Gorišnica Kažejo željo, borbenost in pozitiven pristop Pred dvema tednoma so priprave začeli tudi rokometaši RD Moškan-jci-Gorišnica, ki se bodo letos dokazovali v 2. ligi, v kateri bo v sezoni 2024/25 nastopalo 11 ekip. Ekipa je v premoru doživela nekaj sprememb, v prvi vrsti je igranje rokometa končal dolgoletni kapetan Nejc Šandor. Novim izzivom naproti sta odšla Žiga Zupanič in Tim Kro-flič, oba sta prestopila v RK Radeče Papir Nova in bosta tako tekmeca gorišniškemu klubu. Med novinci je trener Alan Potočnjak pozdravil mladega obetavnega Mihajla Timaraca, ki se je vrnil s posoje v Ormožu. Po poškodbi sta se v normalni trenažni proces vrnila Gal Trunk in Urh Bel-šak, po igralskem premoru pa se je ekipi znova pridružil še levoroki Nikola Toplak. „Priprave smo začeli 8. avgusta. Ker zaradi šolskih počitnic še vedno ne moremo uporabljati domače telovadnice, za zdaj uporabljamo zunanje terene v športnem centru Gorišnica. Kljub temu da še nismo trenirali z žogo, smo odigrali že dve 2. SRL (m) PARI 1. KROGA (14. 9.): Moškanjci-Gorišnica - DRŠ Sebastjana Soviča (Šoštanj), Kronos - Nova Gorica, Alples Železniki - Sevnica, Maribor Branik - Ankaran, Radeče Papir Nova - Pomurje. Prosta je ekipa Ar-cont Radgona. prijateljski tekmi. V petek smo RK Maribor Branik v gosteh ugnali z izidom 21:24, nato pa zelo oslabljeni - brez šestih igralcev - v soboto izgubili z RK Ajdovščina z izidom 32:35. Tekmo smo odigrali v Murski Soboti, kjer so Ajdovci na pripravah. Za dosedanji del priprav in obe tekmi moram pohvaliti prav vse igralce, saj so pokazali veliko mero želje, borbenosti in pozitivnega pristopa," je dejal Alan Potočnjak. Do začetka sezone, ko se bodo v 1. krogu pomerili z ekipo iz Šoštanja, Gorišničane čakajo še tekme z Mariborom, Dravo, Veliko Nedeljo, udeležili se bodo še turnirja v Ivancu. JM Foto: Črtomir Goznik zmagovalnega odra. „Tekmovanje so spremljale visoke temperature, kar je v smislu termike vse skupaj otežilo. Letos smo se predstavili s pomlajeno ekipo in tako dokazali, da lahko tudi mladi nosimo breme tekmovanja. Sicer nas je v padalski sekciji aktivnih približno 25 članov, večinoma pa skačemo ob vikendih," je dodal Marko Veselič. Končni vrstni red, ekipno: 1. AK Prijedor 159 cm 2. AK Ptuj 168 cm 3. Ptuj MIX 228 cm 4. Bahrajn 1 233 cm 5. Bahrajn 2 284 cm 6. Red Buli 300 cm 7. AK Sinj 327 cm 8. PK Croatia Posamezniki: 1. Ivaylo Delec (Red Buli, Avstrija) 14 cm 2. Ina Gittel (Ptuj MIX, Nemčija) 21 cm 3. Slobodan Terzič (Ptuj MIX, Srbija) 22 cm 4. Goran Stojanovič (Prijedor, Srbija) 22 cm 5. Tomaž Korpar (AK Ptuj) 23 cm 6. Dejan Veselič (AK Ptuj) 25 cm Žiga Zupanič je iz RD Moškanjci-Gorišnica prestopil v RK Radeče. Nogomet • Memorialni turnir v Sl. vasi Ponovitev lanskega finala, drugi zmagovalec V soboto, 17. avgusta, je v Slovenji vasi potekal tradicionalni turnir v spomin na preminule člane ŠD Slovenja vas. Na njem so ob domači vrsti sodelovale še ekipe NK Tržec, NK Podleh-nik in NK Duplek. Zadnja dva tovrstna turnirja v Slovenji vasi je osvojila ekipa Tržca, ki je bila blizu tretjemu zaporednemu zmagoslavju, a jim je veselje preprečila domača ekipa. Rezultati, polfinale: Slovenja vas -Podlehnik 3:1, Duplek - Tržec 1:2; tekma za 3. mesto: Podlehnik -Duplek 0:2; tekma za 1. mesto: Slovenja vas -Tržec 1:0. Končni vrstni red: 1. Slovenja vas, 2. Tržec, 3. Duplek, 4. Podlehnik. Predsednik ŠD Slovenja vas Matevž Pleteršek je po turnirju povedal: „Zahvaljujem se vsem udeleženim ekipam, ki so se z veseljem odzvale našemu vabilu. Veseli me, da je turnir minil brez večjih zapletov in poškodb. Čestitke naši ekipi za zmago, kar je dobra popotnica za začetek prvenstva. Zahvaljujem se vsem obiskovalcem in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi našega turnirja, vsem donatorjem in darovalcem za srečelov, še posebej pa Timiju Maxu Elšniku, ki je za glavno nagrado v srečelovu podaril svoj podpisani reprezentančni dres." JM 31 cm 42 cm 57 cm DB, JM Foto: Črtomir Goznik Ekipa AK Pruj je osvojila 2. mesto. Potek tekmovanja Tekma je sestavljena iz osmih skokov, skače se z višine 1.000 metrov. Celotna ekipa, v kateri je pet padalcev, skoči naenkrat, nato pa se razporedijo po višini in postopoma drug za drugim skočijo na isto doskočišče. To je t. i. palačinka, ki ima na sredini krog s premerom 2 cm. Doskok na ta krog pomeni nič kazenskih centimetrov, oddaljenost od tega pa pomeni kazenske centimetre. Zmaga ekipa, ki ima manj kazenskih centimetrov. Marjan Zupanič (predsednik VO Slovenja vas, levo) in Matevž Pleteršek (predsednik ŠD Slovenja vas, desno) sta predstavnikom vseh štirih sodelujočih ekip podelila priznanja. petek m 23. avgusta 2Q24 Šport Štajerski 1S Kolesarstvo m Alpe-Adria Tour 2024 Perutninarji uspešni v Avstriji Minuli konec tedna je v Avstriji potekala etapna dirka za mlajše kolesarje. V močni mednarodni konkurenci so bili uspešni tudi predstavniki KK Perutnina Ptuj, ki so dosegli odlične etapne rezultate, tudi v generalnih razvrstitvah so bili v samem vrhu. V kategoriji mlajših mladink je prestižno rumeno majico vodilne osvojila Hana Jeromel, ki je slavila na dveh etapah. Etapno zmago sta domov odnesli še Vivi Oblak in Kaja Adam, slednja je bila generalno tretja. Na stopničkah sta v skupni razvrstitvi končala še Anej Resman, ki je bil tret- Kikhoks m SP na Madžarskem V Budimpešto gre tudi Taja Šibila V Budimpešti bo od 24. do 31. avgusta potekalo svetovno prvenstvo v kikboksu. Organizator tekmovanja je svetovna WAKO organizacija, ki je priznana s strani Mednarodnega Foto: Franc Slodnjak Taja Šibila (KBV Ptuj) Skejtanje m 1. Proper Park Contest Uživali skejterji in občinstvo ji pri dečkih A, ter Maj Bohak, ki je bil tretji v kategoriji mlajših mladincev. Generalne razvrstitve članov KK Perutnina Ptuj (v oklepaju so etapne uvrstitve): - mlajše mladinke: 1. Hana Jeromel (1., 2., 1.) - mlajši mladinci: 3. Maj Bohak (2., 3.), 9. Nik Muršec, 11. Luka Lupša, 33. David Adam - deklice A, B: 3. Kaja Adam (1., 3. 2.), 8. Gaja Muršec, 10. Vivi Oblak (1.) - dečki A: 3. Anej Resman (3., 2., 2.) UR V Skate parku v Ljudskem vrtu je vsak dan živahno. Ne glede na visoke temperature skejterji uživajo na rolkah, osvajanju spretnosti vožnje in novih trikov. 17. avgusta pa je bilo še posebej živahno, saj je park, ki je med petimi najboljšimi sodobnimi skate parki v Sloveniji, gostil prvi Proper Park Contest v tem okolju. Ta je privabil skupaj 23 tekmovalcev z rolko iz Ptuja, Maribora, Velenja, Celja, Slovenske Bistrice, Ljubljane, Nove Gorice, Kopra in Prager-skega. Pripravilo ga je EPK Društvo urbanih športov Ptuj v sodelovanju z Rikon Brewery, pivovarno iz Maribora, Slovensko rolkarsko zvezo, trgovino Obsesen in Monster ekipo. Tekmovanje je potekalo po pravilih SLS, ki zajema dva runa, po eno minuto vsak, ter pet poskusov za najboljši trik. Nastopajoči so bili razdeljeni v tri kategorije: žensko, moško in otroško (tekmovalci mlajši od 12 let). V ženski kategoriji je prvo mesto osvojila Ptujčanka Leila Bečirovič, tudi drugouvrščena Ana Kolednik prihaja s Ptuja, tretja pa je bila Maša Babič iz Pragerskega. V moški konkurenci je zmagal Luka Božič iz Slovenske Bistrice, drugi je bil Chris Khan iz Velenja, tretji pa Mitja Težak iz Slovenj Gradca. Najboljši med moškimi so sicer tekmovalci prve lige v Sloveniji, tudi že udeleženci svetovnega prvenstva v skejtanju. Nagradili so tudi najboljši trik - skok čez stopnice -, ki ga je izvedel Sebastian Christidis. V otroški kategoriji je zmagal osemletni Ptujčan Vid Borko, perspektiven mlad skejter, čigar napredek z velikim zanimanjem spremljajo tudi starejši skejterji, je povedal Bruno Kolednik. Že drugič je v kratkem času osvojil prvo mesto znotraj organizacije tekmovanj EKP. Bil je tudi najboljši med najmlajšimi na dogodku Odprtje sezone, ki ga je podprl Samsung Slovenija. „Ptujski skejterji smo hvaležni vsem, ki so nas podprli pri izvedbi prvega Proper Park Contesta v novem ptujskem skate parku. Zadovoljni smo, da nam je uspelo," je povedal glavni pri organizaciji Bruno Kolednik, skupaj z drugimi ptujski skejterji, sponzorji in donatorji. Večji dogodek načrtujejo tudi ob zaključku letošnje sezone, ki bo konec septembra oz. v začetku oktobra. Ob tem pa želijo doreči tudi sodelovanje z MO Ptuj znotraj Ljudskega vrta. Ptujski rolkarji so z novim skate parkom pridobili odlične pogoje za svoj razvoj tudi kot tekmovalci v državnem in mednarodnem merilu. MG Foto: Črtomir Goznik Prvi Proper Park Contest v novem ptujskem skate parku je skupaj privabil 23 tekmovalcev iz devetih slovenskih mest oz. krajev. Foto: Črtomir Goznik Najboljše v ženski kategoriji: Leila Bečirovič (1. mesto), Maša Babič (3.) in Ana Kolednik (2.). Vse tri v skejtanju nadvse uživajo, pomeni jim veliko, zabavo in sprostitev hkrati. Leila in Ana sta v skate parku vsak dan, Maša vsak drugi dan. Nogomet m Pokal Pivovarna Union, predkrog Večje presenečenje na Rogoznici, v Majšperku odločali penali olimpijskega komiteja. Na tekmovanje je prijavljenih okrog 3.000 tekmovalcev iz 68 držav, med njimi je tudi reprezentanca Slovenije s 37 tekmovalci, ki bodo nastopali v štirih disciplinah. Del reprezentance je tudi članica Kluba borilnih veščin Ptuj Taja Šibila, ki bo nastopala v point fightingu in light kontaktu med starejšimi ka-detinjami nad 65 kg. Taja je letos že zmagala na tekmi svetovnega pokala, zato se lahko tudi na Madžarskem nadeja dobre uvrstitve. Reprezentanco Slovenije bo vodil predsednik slovenske kikboks zveze Vladimir Sitar, na tekmovanje pa v vlogi mednarodnih sodnikov potujeta tudi Ptujčana Aleš Skledar in Matej Šibila. Franc Slodnjak & ^ r N ■X r-. - Foto: Črtomir Goznik Na Rogoznici, kjer je pri domači ekipi (v zelenih dresih) gostovalo moštvo iz Grajene, se je zgodilo največje presenečenje uvodnega kroga pokalnega tekmovanja na nivoju MNZ Ptuj. Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 6. KROGA, V SOBOTO, 24. 8., OB 17.30: Mura - Kalcer Radomlje; OB 20.15: Domžale - Koper; V NEDELJO, 25. 8., OB 17.30: Maribor - Olimpija; OB 20.15: Celje - Primorje; V PONEDELJEK OB 17.30: Bravo - Nafta 1903. 2. SNL RAZPORED 3. KROGA, V PETEK, 23. 8., OB 17.30: Gorica - Kety Emmi&Impol Bistrica, Beltinci Klima Tratnjek - Triglav Kranj; OB 18.00: Aluminij - Tabor Sežana; V SOBOTO OB 17.00: Ilirija 1911 - Drava Ptuj, TKK Tolmin - Slovan, Jadran Dekani - Krka, Dravinja - Bilje; V NEDELJO OB 17.00: Brinje Grosuplje - Rudar Velenje. 3. SNL - vzhod RAZPORED 2. KROGA, V PETEK OB 19.00: Korotan Prevalje - ZASE Videm; V SOBOTO OB 17.00: Zavrč - Krško Posavje, Hajdina - Fužinar SIJ Ravne Systems, Maripol Starše - Čarda Mar-tjanci, Avto Rajh Ljutomer - IBLO Podvinci; OB 19.00: Premium Dobrovce - Šampion; OB 20.00: Brežice 1919 Terme Čatež - Šmartno 1928. Ženska liga RAZPORED 1. KROGA, V NEDELJO OB 11.00: ŽNK Cerklje - ŽNK Radomlje Medex; OB 16.30: MB Tabor - Krim; OB 17.30: ŽNK Olimpija Ljubljana - ŽNK Gažon Le-Log; OB 18.00: Primorje Tosla Nutricosmetics - ŽNK Ljubljana; OB 20.00: Aluminij - ŽNK Mura Nona. Mladinska liga 4. KROG: Aluminij - Mura (v nedeljo ob 17.00). Super liga MNZ Ptuj RAZPORED 1. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Tržec - Markovci, Apače - Gorišnica, Ormož -Bukovci, Boč Poljčane - Gerečja vas; V NEDELJO OB 17.00: Stojnci - Središče, Makole Bar Miha - Grajena Anpro. Kasaške dirke v Ljutomeru • Za nagrado Pomurskega sejma Tradicionalno kasaško prireditev v sklopu letošnjega 62. mednarodnega kmetijsko-živil-skega sejma AGRA (Gornja Radgona, 24.-29. avgust) bo ljutomerski kasaški klub pripravil to nedeljo, 25. 8., s šestimi točkami sporeda. Osrednja dirka bo štela za nagrado Pomurskega sejma, na 2100 metrov dolgi stezi pa se bo pomerila četverica kasačev: 5-letna Jerca z voznico Darjo Dolinšek Trontelj (KK Stožice, Ljubljana), 6-letna Maya Viva z Jankom Sagajem (KK Ljutomer), 8-letni Don Saxo in Branko Seršen (KK Ljutomer) in prvim favoritom, 8-letnim Mauglijem z Jožetom Sagajem, ml. (KK Ljutomer). Posebna pozornost bo namenjena dirki francoskih kobil, kjer se bo na 2200 metrov dolgi stezi pomerila šesterica kasačev francoskega registra; štirje tekmovalci prihajajo iz KK Ljutomer, po eden pa iz KK Komenda in KD Slov. gorice Lenart. Jože Mohorič, NŠ S tekmami predkroga se je na nivoju medobčinskih nogometnih zvez začelo pokalno tekmovanje Pivovarna Union za sezono 2024/25. V uvodu je najvišjo zmago zabeležila ekipa iz Gerečje vasi, ki je sosedom iz Hajdoš nasula kar deset zadetkov, tri je zabil Žan Leljak. To pa ni bil edini hat-trick tega kroga, dosegel ga je tudi član Središča Klemen Jakl. Največje presenečenje je tokrat uspelo pripraviti vrsti Rogoznice (1. liga MNZ Ptuj), ki je pred približno 100 gledalci izločila superligaša iz Grajene. Matic Krajnc je za domačine zadel dvakrat, obakrat iz penala, po gol sta dodala Žan Gonza in rezervist Tomaž Pogelšek. Najbolj razburljivo je bilo v Majšperku, kjer je ekipa Makole Bar Miha gostila Markovčane. Novinci v Super ligi so pred približno 200 gledalci pokazali več odločnosti - po rednem delu se je tekma končala 1:1, pri penalih pa so bili uspešnejši domačini. Ekipi Stojncev in Apač sta se v nadaljnje boje uvrstili brez boja, saj sta ekipi Podlehnika in Leskovca že predčasno odpovedali prihod na tekmo. REZULTATI PREDKROGA: Cirkulane - Središče 0:5 (0:3); strelci: 0:1 Jakl (12.), 0:2 Jakl (32., z 11 m), 0:3 Trstenjak (39.), 0:4 Goričanec (62.), 0:5 Jakl (64.); Makole Bar Miha - Markovci 5:4 (1:1, 0:0 - po 11-m); strelca: 1:0 Šket (57., z 11 m), 1:1 Bolcar (64.). Strelci iz penalov: Šket, Grašič, Kenda in Jer-nejšek (vsi Makole), Bolcar, Hozjan in Matjašič (vsi Markovce); Hajdoše - Gerečja vas 1:10 (1:4); strelci: 0:1 Leljak (3.), 0:2 Pišek Sven-šek (10.), 1:2 Tomič (13.), 1:4 Kolarič (27.), 1:4 Gorečan (31.), 1:5 Leljak (48), 1:6 Prelog (50.), 1:7 Leljak (55.), 1:8 Nahberger (64.), 1:9 Nahberger (81.), 1:10 Avguštin (83.); Senčila Senica Oplotnica - Tržec 0:4 (0:1); strelci: 0:1 Kodrič (29.), 0:2 Kalšek (52., ag.), 0:3 A. Mlakar (65.), 0:4 Emeršič (77.); Polskava avtop. Grobelnik - Boč Poljčane 0:6 (0:3); strelci: 0:1 Blaže-vič (19.), 0:2 Topič (22.), 0:3 Ciglarič (34.), 0:4 Blaževič (70.), 0:5 Ciglarič (73.), 0:6 Topič (88.); Rogoznica - Grajena Anpro 4:2 (2:0); strelci: 1:0 Krajnc (2., z 11 m), 2:0 Gonza (33.), 2:1 Sambolec (48.), 2:2 Majcen (58.), 3:2 Krajnc (67., z 11 m), 4:2 Pogelšek (86.); Skorba - Bukovci 0:2 (0:1); strelca: 0:1 T. Zemljarič (36.), 0:2 Šmigoc (88.); Podlehnik - Apače b. b. Leskovec - Stojnci b. b. Tekmi Dornava Digitalpartner. si - Pragersko in Zgornja Polskava -Slovenja vas SMS sanacija sta bili odigrani v četrtek, po sklepu redakcije. Jože Mohorič 1G Štajerski Za kratek čas petek • 23. avgusta 2Q24 t •V*?-. // puandura (žarg.) levičar izpitje na dušek mesto v severni makedonui čokoladka francoska znamka klavirjev in harf > ■ ^ predstojnik univerze trava zveč-cvetnimi klaski vlatu • : - -. - ■ ■ natrij vrsta luka živilo iz mleka JANIČASTA ... prva matemat. neznanka luka dončič - PER ogabnost zlatnik avtor: janez presečnik pobotanje prodajalka v trafiki zavih "pariški vrabček" piaf am. film. igralka (diane) otto nicolai počenje kravica (ljubkov.) lep okrasni kamen podeželsko naselje potapljač nadah jeranko varovalo pred strelo danza torkom šinzoabe izdajalec za denar kihuaj berti rodošek judovski duhovnik sobica za hrambo živil vprezni drog voza alja furlan novinar lipicer umberto nobile slovesna cerkvena oprava nekdanja tisočinka jena ocvrti koščki sv.špeha rastlina kopitnik (narečno) igračka na vrvici nas plavalec (martin) Caprimulgus longipennis Ima najdaljša letalna peresa v primerjavi s svojim telesom. Samca med letom se namreč takoj prepozna po dveh izstopajočih letalnih peresih, ki sta lahko dolgi tudi do 75 cm. Ptica peščene barve je sicer dolga od 21 do 25 cm, tehta pa od 40 do 65 g. Obarvanost samcev in samic je podobna, le da so samci nekoliko temnejši. Med dvorjenjem se samec spreletava v višini drevesnih krošenj in pri tem mu samica pogosto sledi. »Zastave« na perutih lahko razkazuje tudi med sedenjem na veji. Prehranjuje se v nestalnih jatah ali v parih - samica sledi samcu. Žuželke lovi visoko v zraku. Razširjenost: zahodni, osrednji in vzhodni del Afrike (suhe savane) priprava za reševanje v gorah beckhamov vzdevek vzdevek jennifer lawrence H pevka rupel angleška manekenka (kate) enota za moč žrelo množina baze angleški dramatik (thomas) orientalsko pokrivalo hiter odlet ptička orodje za CiSCenje pluga nemški skladatelj (carl) amanda setfried junak franšize "vojne zvezd" (luke) plod močan prijem Tedenski horoskop j OVEN (21. S. - 20. 4.) Dobro vam bo šla od rok diplomacija. Aktivni boste tam, kjer bo veliko ljudi in k akciji boste znali motivirati druge ljudi. Priložnosti na delovnem mestu boste znali pravilno izkoristiti. Največ energije in motivacije boste potrebovali doma. Spremembe so sestavni del življenja. _^ BJk> BIK (21. 4. - 20. 5.) Globoko v sebi boste izdelali načrt in določili pomembnost nalog. Prvi dnevi v naslednjem tednu bodo za vas zelo pisani in harmonični. V ljubezni se boste z ljubljeno osebo zbližali. Pomembne spremembe vas čakajo v pogledu komunikacije in intelektualnih dejavnosti. cO- TEHTNICA (23. S. - 23. 10.) Pričakovati je priložnost, da se vam bo izpolnila srčna želja. Pogumno boste stopali po zastavljeni poti in odločno hrepeneli po svojih izzivih. Na delovnem mestu vam bo jezik tekel kot namazan, imeli boste celo paleto idej in zamisli. V ljubljeni osebi boste našli tudi prijatelja. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Srečo boste iskali povsod in jo našli v osrčju svojega doma. Pred vami je ambiciozen teden. Uporabite kanček zdrave previdnosti, tako bo to čas briljantnih rezultatov. Službeno se boste še dokazovali in plezali po statusni lestvici. Srčni izvoljenec vam bo igral prijetno melodijo. j/fl K jCKAIL) A Pričakovati je, da vas bo spremljala sreča in tako boste kos obveznostim. Največ moči boste našli v pogovoru in naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Ustvarjalna in zvedava energija vas čaka v pogledu službe. Aktivno se boste soočili z izzivi. Srečen dan: sreda. STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Zelo se boste umirili in premislili, preden naredite korak naprej. Raziskovalno delo vam bo koristilo. Na svoj način boste raziskovali skrivnosti. Poglobili se boste v tisto, kar vam bo neznanka. Življenje vam bo ponudilo prijetno ljubezensko srečanje. BAU, Martin - mariborski plavalec, ERARD - francoska znamka harf in klavirjev, KYD, Thomas - angleški dramatik, Shakespearov predhodnik Slovenija • Pridelava, potrošnja in cena kave Evropejci je spijemo največ Številni ljubitelji kave si jutra brez nje sploh ne morejo predstavljati. Največ kave potrošimo Evropejci, a svoje lastne pridelave zaradi neprimernega podnebja nimamo. Največ svežih rdečih kavnih zrn pridelajo na južnoameriški celini, vodilna svetovna pridelovalka je Brazilija. Sledijo Vietnam, Kolumbija, Indonezija in Etiopija. Medtem ko Južna Amerika pridela slabo polovico vse kave na svetu, je v Aziji vzgojijo dobro četrtino, drugo četrtino pa Afrika in Srednja Amerika skupaj, kažejo podatki mednarodne organizacije za kavo. Zrna kave pakirajo v 60-kilo-gramske vreče, letna proizvodnja je 171 milijonov vreč, kar je dobrih 10 milijonov ton, od tega je pet milijonov ton letna proizvodnja v Braziliji. S kavo trgujejo na borzah v New Yorku in Londonu. Največ kave na svetu spijemo Evropejci, prvi so Nemci, drugi Francozi. Naslednji so Italijani, Španci, Poljaki in Nizozemci. Nasploh je pitje kave na Stari celini zelo priljubljeno. V Sloveniji smo je po podatkih Evropske zveze za kavo v lanskem letu potrošili 15.000 ton. Na Hrvaškem so je prodali 22.000 ton, Madžarskem 30.000 in v Avstriji 48.000 ton. Evropejcem po porabi kave sledijo Azijci ter prebivalci obeh ameriških celin, severne in južne. Prvo t Foto: Pexels Po podatkih Statističnega urada RS je bila lani povprečna cena ekspreso kave v slovenskih lokalih 1,6 evra. kavo so v Evropo v 17. stoletju prinesli beneški trgovci, v Italiji so bile tudi prve kavarne. Povprečna maloprodajna cena za kilogram kave je bila lani po podatkih Statističnega urada (SURS) 11,5 evra, skodelica ekspresa je v lokalih povprečno stala 1,6 evra. Na svetu raste okoli 60 vrst ka-vovcev, tri najpomembnejše vrste so arabika, robusta in liberika. Vse tri izvirajo iz Afrike, prva je iz Etiopije, druga Konga in tretja iz Liberije. Kavna zrna, ki se uporabijo za pripravo napitka, po večini niso semena samo ene vrste, tem- več jih trgovci zmešajo v točno določenih razmerjih. Okusi kave so sicer odvisni tudi od tal in podnebja, kjer kavovec raste, načina obiranja, obdelave zrn, skladiščenja in prevoza ter seveda same priprave napitka. MZ (21. 6. - 22. 7.) RAK Čeprav bodo mnogi trdno poprijeli za delo, boste vi imeli možnost oddiha. Sreča se lesketa na strani pogumnih in aktivnih ljudi. Soočili se boste s tistim, kar morate še spremeniti. V ljubezni vas čaka prijetnost in odprtost. Poslovni uspehi in finančni prilivi gredo z roko v roki. V) r LEV (23. 7. - 22. 8.) Globoko v sebi boste spoznali pojem ljubezen in se veselili vsakega dne. Romantična doživetja in prijetnosti bodo šli skupaj. Na delovnem mestu vas čaka zatišje in diplomacija vam bo prinesla napredek. Pravzaprav bo pomembno, da ne spregledate smerokazov. DEVICA (23. B. - 22. S.) Narava bo za vas sprostitev in oblika meditacije. Imeli boste veliko obveznosti, ki jih boste delali z ljubeznijo. Pomembno bo, da ločujete zrno od plev. Tišina v ljubezni vam bo podarila moč, da boste lažje spregledali partnerjeve namige. Kreativno izražanje bo igra za dušo. KOZOROG (22. 12. - 20. 1. V vaše življenje bo zapihal svež vetrič in prinesel določene novosti. Sprejmite spremembe z odprtimi rokami in naredite kaj zase. Odpravite se lahko na dolg sprehod in partnerju izpoveste ljubezen. Čas bo primeren za nove naloge in obveznosti. W VODNAR <>_/ (21. 1. - 18. 2.) Poletju boste pomahali v slovo in se soočili s kopico obveznosti. Naredili boste nekaj zase in pogumno stopali naprej po svoji poti. Ne pozabite na tiste trenutke sreče in povezanosti v ljubezni. V komunikaciji vas bo označevala tišina in našli boste mnoge odgovore. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Poletju boste pomahali v slovo in se soočili s kopico obveznosti. Naredili boste nekaj zase in pogumno stopali naprej po svoji poti. Ne pozabite na tiste trenutke sreče in povezanosti v ljubezni. V komunikaciji vas bo označevala tišina in našli boste mnoge odgovore. l^ek • 23. avgusta 2024 Agra 2024, oglasna priloga Štajerskega tednika Štajerski TEDNIK|l7 62. SEJEM AGRA - TUDI TOKRAT TRADICIONALNO SVEŽ! 1 J| Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA bo letos v Gornji Radgoni od 24. do 29. avgusta tudi ob svoji 62. ponovitvi ohranil sloves največjega in najpomembnejšega kmetijsko-živilskega sejma v tem delu Evrope. Z več kot 1700 razstavljavci iz več kot 30 sodelujočih držav bo ponujal vrhunsko teh- niko, opremo in sredstva za kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo in živilstvo. S strokovnimi razstavami živali in predstavitvami v maneži bo prikazal najboljše rej-ske dosežke in s sonaravnimi praksami in nasveti vabil na sejemske vrtove. Povezoval bo s strokovnimi in stanovskimi srečanji in nazdravil uspešnemu poslovnemu, stro- kovnemu in prijateljskemu druženju z najboljšimi kmetijskimi pridelki ter nagrajenimi prehranskimi izdelki in vini. V družbi vinske kraljice Slovenije se bodo še posebej zlatile žlahtne kapljice jubilejnega, 50. ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona. Država partnerica sejma bo Bolgarija. Ob njej bodo najvidnejši domači in tuji ponudniki ter ključne slovenske državne, gospodarske in strokovne organizacije predstavili pogled v prihodnost, inovativne kmetijske in živilske tehnologije, odlične pridelke, prehrano, vina in mednarodno sodelovanje. Se nadaljuje na strani 18. kmetijska zadruga AKCIJA VELJA OD 10.08. DO 31.08.2024 oz. do razprodaje zalog! 1^1 ■ POMURSKI SEJEM www.sejem-agra.si 18 štajerski TEDNIK Agra 2024, oglasna priloga štajerskega tednika petek 9 23 av§usta 2024 k n 62. sejem Agra - tudi tokrat tradicionalno svež! ... nadaljevanje iz prejšnje strani Najprodornejši ponudniki z vseh kontinentov prepoznavni domači in tuji razstavljavci bodo ponujali najnovejšo tehnologijo in vodilne svetovne blagovne znamke kmetijske ter gozdarske mehanizacije in opreme, semena, sadike, sredstva za prehrano in nego živali in rastlin, opremo za gastronomijo. Za poku-šino bodo na voljo odlični pridelki in prehranski izdelki slovenske živilskopredeloval-ne industrije in dopolnilnih dejavnosti kmetij ter vina. Bogat bo program izdelkov za koriščenje obnovljivih virov energije ter opreme za urejanje vrtov in okolice bivališč. Sejemska država partnerica Bolgarija bo med drugim predstavila sladke in slane jedi iz ekološko pridelanega sadja, oreščkov in zelenjave, vina, svoje svetovno znano rožno olje ter druga organsko pridelana olja in esence, naravno kozmetiko, zelišča in turizem. Novosti iz čebeljega in institucionalnega sveta sejem se bo ponašal z novo pridobitvijo, paviljonom Čebelji svet. V njem bodo lahko obiskovalci s pomočjo virtualnih VR-očal spoznali svet čebel, spoznavali lepote Slovenije s perspektive čebele, se poglobili v skrivnosti čebeljega življenja in slovenskega čebelarstva. Sejem bo živ! najboljše tradicije in nove pra- kse bodo oživljale strokovne predstavitve govedoreje, konjereje, prašičereje, reje drobnice ter avtohtonih pasem domačih živali. Maneža bo vsak dan prizorišče atraktivnih revij. Vabile bodo tudi razstave malih živali, rib v ribniku in vrtec malih živali za najmlajše. Oaze blagostanja s praktičnimi nasveti, vodenimi ogledi, delavnicami in različnimi dejavnostmi za otroke bodo postregli vrt poljščin, vrtnin in zelišč Biotehniške šole Rakičan, ekološki poligon Kmetijska in gozdarska tehnika Zeleni dragulji Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije, permakulturno-biodinamični vrt z ekološko hiško iz slamnatih bal Društva za permakul-turo Slovenije v sodelovanju s semenarsko hišo Amarant in gozdno-parkovni nasad Zavoda za gozdove Slovenije. Tu sta tudi nasad starih sort jablan in trt, razširjenih v Sloveniji, in vzorčni čebelnjak z nasadom medovitih rastlin. Kozolec podnebnih ciljev vabi v povezovalnico z različnimi srečanji in delavnicami na temo trajnostne pridelave, rokodelstva, krožnega gospodarstva in uresničevanja podnebnih ciljev OZN. Tehtni strokovni in poslovni dogodki agro bodo spremljali številni strokovni posveti, predavanja in okrogle mize z aktualnimi temami. Prijateljsko druženje s poslanstvom potekalo bo državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, kronanje medene kraljice Slovenije, tekmovanje v plesanju polke, ples maskot, prikaz vodenja teličkov s strani najmlajših rejcev, srečanje staro-dobnih traktorjev Steyr, tekma vinske reprezentance Slovenije, John Deere tekmovanje v vlečenju vrvi za najmočnejše slovenske fante in številna stanovska srečanja. Obiskovalci bodo lahko uživali v vodenih pokušnjah vin z jubilejnega, 50. ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona 2024 s Sanjo Ferjančič, vinsko kraljico Slovenije 2024. Otroci se bodo še posebej zabavali in učili v vrtcu malih živali in ustvarjalnih delavnicah ter se kratkočasili v lunaparku in na napihljivih ig-ralih. Prav vse pa bo navdušila pestra in slastna kulinarična ponudba. Podeljena bodo priznanja za kakovost, preverjeno na strokovnih ocenjevanjih pod okriljem sejma AGRA. Mnoge izmed nagrajenih izdelkov bo mogoče tudi pokusiti. Vljudno vabljeni! Preverite dnevno svež program strokovnega in družabnega dogajanja. www.sejem-agra.si Vrtavkaste brane za mehansko okopavanje vrtnin Brez vode in hrane ni življenja In v želji pridelati zadosti čimbolj kvalitetne hrane posamezniki in kmetijska gospodarstva pridelke poskušamo zaščititi pred vplivi okolja, pred škodljivci. Pri tem so nam v veliko pomoč izdelki, ki zaščito rastlin olajšajo in optimizirajo. Sodobni stroji nam omogočajo natančno odmerjanje škropiv in nanašanje le-teh na prizadete rastline. V podjetju Vreček agro izdelujemo črpalke za škropljenje, primerne tako za posamezna gospodinjstva z nekaj sadnimi drevesi, kot za kmetijska gospodarstva in vinogradnike. Črpalke vgrajujemo na samokolnice, vlečene škropilnice in pršilnike za motokultivatorje in na traktorske škropilnice s kapaciteto od 200 do 600l. Izdelujemo vgradne pršilnike na delovne stroje kupcev, ki ne omogočajo nakupa in montaže standardnih izvedb (npr. na goseničarje ali traktorske kosilnice). Izdelujemo tudi črpalke za namakanje, ki so v poletnih sušah nujne za ohranitev pridelka na njivi. Istočasno se lahko uporabijo tudi za prečrpavanje vode iz kleti v primeru poplav. Njihova kapaciteta je (odvisno od velikosti črpalke) od 24000-96000 mJ/h. Vabimo vas, da obiščete našo spletno stran, kjer boste našli še naš preostali proizvodnji in prodajni program: www.vrecek-agro.si Mirka Vadnova 22, 4000 Kranj T: 04 204 14 79, M: 040 831 441 E: vrecek@vrecek-agro.si W: www.vrecek-agro.si traktorje in ostalo kmetijsko mehanizacijo, odkupujemo tudi rabljena motorna kolesa, (mopede) Cene enodnevnih vstopnic • Spletni nakup - 7€ • odrasli - 10,00 € • upokojenci in starejši od 60 let - 8,00 € • družinska vstopnica (2 odrasla in 4 otroci do 18 let) -18 € • učenci, dijaki, študentje - 7,00 € • skupine nad 20 oseb - 8,00 € • skupine nad 20 oseb (učenci, dijaki, študentje) - 5,00 € Za otroke do 6 let in invalide na vozičkih s spremljevalcem ni vstopnine. VSE ZA SILOSE SILAŽNE VREČE / MREŽE / SILIRNI DODATKI OP0LYDRESS' SILOPRO SILAZNA FOLIJA RKW Odlična silažna folija za optimalne rezultate * debelineO,15 mm * barva: belo / bela * UV stabilna 15 mesecev SILIRNI dodatek proti PREGREVANJU siiaže • Omogoča odpiranje silosa že po 14 dneh • Občutno izboljšana aerobna stabilnost Uporaba: 2 g /1 tono siiaže 1 doza za 100 ton koruzne siiaže Pokličite oz. pošljite sms sporočilo na gsm 041358 960. OzmecAdrijanas.p., Cvetkovci 69, Podgorci (U)ProFarm (((«0307374 " »y KO&ENINAD O O . \ " petek • 23. avgusta 2024 Agra 2024, oglasna priloga Štajerskega tednika Štajerski TEDNIKll9 Šampionski akacijev med s Ptujske Gore Kot vsako leto so organizatorji sejma AGRA pripravili nekaj novosti. Med glavnimi je paviljon Čebelji svet, ki ga je oblikovalo kmetijsko ministrstvo z namenom ozaveščanja javnosti o pomembnosti čebel in drugih opraševalcev za trajnostno kmetijstvo, zagotavljanje varne preskrbe s hrano v svetu ter večjo kakovost življenja vsakega posameznika. V njem bodo lahko obiskovalci s pomočjo posebnih očal spoznavali svet čebel. Na sejmišču v Gornji Radgoni so sicer že predstavili rezultate 23. ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo. Na ocenjevanju je sodelovalo 88 čebelarjev iz Slovenije, Hrvaške in Slovaške s 142 vzorci medu. Podeljenih je bilo 32 zlatih medalj, 68 srebrnih in 29 bronastih. Podeljen je bil tudi naziv šam-pion za akacijev med Čebelarstvu Kolar iz Stogovcev na Ptujski Gori. Hkrati pa so Kolarjevi še prejemniki zlate medalje za gozdni med ter dveh srebrnih medalj za cvetlični in kostanjev med. Naslov Prvak vrste, to je med z najvišjim številom doseženih točk v posamezni vrsti, pa so prejeli: akacijev med Čebelarstvo Kolar, Peter Kolar, Ptujska Gora, cvetlični med Čebelarstvo Tigeli, Veržej, gozdni med Jernej Benedičič, Železniki, Kostanjev med Čebelarstvo D. J. Dušan Jere, Kresnice, in lipov med OPG Josip Kotiščak, Sveti Burd, Hrvaška. Koristne lastnosti akacijevega medu Akacijev med je zelo učinkovito naravno prehransko dopolnilo za številne bolezni in stanja. Je naravno sredstvo proti bolečinam. Zaradi svojih lastnosti je najboljše nefar-makološko dopolnilo za zdravljenje motenj spanja, kot so nespečnost ali nočne more, zmanjševanje ravni stresa ali drugih živčnih motenj. Izboljšuje krvni obtok. Posebej priporočljiv je tudi za ženske, ki se jim med menstrualnim ciklom zniža raven hemoglobina. Zagotavlja naraven odvajalni učinek in pomaga pri boju proti zaprtju ali drugim vnetnim črevesnim boleznim. Je tudi naravno in organsko sladilo, primerno za vse vrste hrane in pijače. Zaradi nizkega glikemičnega indeksa je v nasprotju z drugimi medovi akacijev med kot nalašč za dodajanje sladkega pridiha prehrani, zlasti za tiste, ki trpijo za sladkorno boleznijo. Prispeva k ohranjanju močnega imunskega sistema. Je naravni antioksidant zaradi visoke vsebnosti flavonoidov. Zahvaljujoč tej spojini akacijev med pomaga preprečevati prezgodnje staranje celic. Ima učinke, podobne naravni kozmetiki - pomaga ohranjati zdravo kožo in lase. ČEBELARSTVO KOLAH Prodajajo: - različne vrste medu (cvetlični, akacijev, gozdni, kostanjev, lipov,...) - matični mleček - cvetni prah - vzrejajo matice, le-ta poteka pod nadzorom Kmetijskega inštituta Slovenije Telefon 041 587 573 E-mail: peter.kolar03@gmail.com Čebelarstvo Kolar, Doklece 3, Ptujska Gora Več prejemnikov medalj s Spodnjega Podravja Med prejemniki medalj iz občin Spodnjega Podravja je še Čebelarstvo Vidovič z Lovrenca na Dravskem polju (zlata medalja za cvetlični med in dve bronasti medalji za kostanjev ter akacijev med), Franc Križan z Juršincev (srebrna medalja za lipov med), Čebelarstvo Šerod z Velike Nedelje (srebrna medalja za cvetlični med in dve bronasti medalji za kostanjev in akacijev med) in Zvonko Vodušek s Podgorcev (srebrna medalja za cvetlični med). »Lahko rečem, da so bili vzorci »težki«. Veliko je bilo netipičnih lastnosti za posamezno sorto. Kljub temu so končni rezultati lepi, saj je zlato medaljo dobilo 22,5 % vzorcev, srebrno 47,9 % in bronasto 20,4%. Brez odličja je ostalo le 9,2 % vzorcev, kar je manj, kot v lanski sezoni. Glavni vzrok za to, da so nekateri vzorci ostali brez odličja, je to, da v medu nismo našli tipičnih organoleptičnih lastnosti za posamezno vrsto, oziroma so bile lastnosti prešibko izražene glede na deklarirano vrsto. Od 142 vzorcev smo izločili samo en vzorec, saj je vsebnost vode presegala po pravilniku predpisano dovoljeno količino. Člani ocenjevalne komisije smo svoje rezultate vpisovali direktno v računalniški program, kar je odlično, saj se s tem načinom dela izognemo napakam pri prepisovanju rezultatov s papirja v računalnik in ocenjevanje poteka hitreje. Vsem prejemnikom odličij čestitam v imenu članov ocenjevalne komisije kakor tudi v svojem imenu,« je ob koncu ocenjevanja povedala predsednica komisije Amalija Božnar. Promocijsko sporočilo Zelena točka se bo prvič predstavila na sejmu AGRA 2024 Kmetijstvo Polanec d.o.o. Pleterje 34 2324 Lovrenc na Dr. polju 02/761-93-00 email: prodaia@kmetiistvo-polanec.si Med 24. in 29. avgustom 2024 bo sejem AGRA združil številne ponudnike in obiskovalce. Letos bo na njem prvič predstavila svoje storitve Zelena točka, inovativni ponudnik zelenjave, sadja in drugih proizvodov. Če ste gostinec, prodajalec, javna ustanova ali druga organizacija, ki potrebuje zanesljivo in redno dobavo svežih in kakovostnih proizvodov, obiščite razstavni prostor Zelene točke v hali A. Na voljo vam bo pestra paleta ponudbe z izjemnimi ugodnostmi za nove stranke: • dodaten 5% popust na vse sveže sadje in zelenjavo v septembru in oktobru • brezplačna dostava • zagotovljena svežina in sezonskost pridelkov skozi vse leto • personalizirano svetovanje za optimalno izbiro izdelkov • ažurnost pri dobavi in možnost naročila eksklu- 7i\/nih ar+iHn\/ Nagradnaigra: »Izpolni kuponček, zadeni zabojček« Vsak dan sejma lahko sodelujete v nagradni igri za enega izmed treh zabojčkov svežih pridelkov Zelene točke. Z obiskom razstavnega prostora v hali A prejmete tudi kupon za 30% popust na vse sveže sadje in zelenjavo v trgovini Zelene točke. Ugodnosti za obiskovalce trgovine Zelene točke V času sejma nudijo v trgovini v Industrijski ulici 5a v Murski Soboti 10% popust na vse sveže sadje in zelenjavo za imetnike kartice ugodnosti Zelene točke. Za vse informacije o ponudbi in dodatnih ugodnostih obiščite spletno stran www.zelena-tocka.si ter jih spremljajte na družbenih omrežjih. Vljudno vabljeni, da iih obiščete na seimu in v njihovi traovini! KMETHSTVO POLANEC SEJEM AGRA 24. - 29. AVG 2024 prostor 5016 AKCIJSKA CENA PH CALC PLUS EC . Granulat 5-6mm Cena 85,00 + DDV = 93,08 € z ddv / biabaa 600ka APV PS 200 M1 z elektroniko 5.2 3 7nn + nnv c Min Kmetijska Trgovina Lovrenc Lovrenc 8, 2324 Lovrenc na Dr. polju tel: 02/761-93-01 gsm: 041/234-907 traovina.lovrenc^kmetiistvo-Dolanec.si PEAgroles Kidričevo: Kolodvorska 1, 2325 Kidričevo tel: 02/796-14-41 gsm: 031/634-907 aaroles^kmetiistvo-Dolanec.si 20 Štajerski TEDNIK Agra 2024, oglasna priloga Štajerskega tednika petek • 23. avgusta 20^4 Nagrajena tudi vina iz Podravja Pod okriljem 62. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA je v Gornji Radgoni potekalo tudi jubilejno, 50. Odprto državno ocenjevanje vin Vino Slovenija Gornja Radgona in 14. Odprto državno ocenjevanje vin Vino Slovenija Gornja Radgona Bio. Na obeh prestižnih vinskih tekmovanjih je sodelovalo 148 vinarjev s 651 vzorci iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Bolgarije. Vino Slovenija, najstarejše strokovno ocenjevanje pod okriljem sejma AGRA, je najpomembnejše nacionalno preverjanje kakovosti doma- čih vin in vse pomembnejše mednarodno ocenjevanje vin. Vina po anonimni metodi ocenjuje neodvisna strokovna komisija vrhunskih slovenskih in tujih enologov, ki je letos podelila 14 vinom naziv šampion, 23 velikih zlatih medalj, 232 zlatih in 334 srebrnih medalj, 30 vinskih vzorcev je ostalo brez odličja, medtem ko ni bil noben vzorec izločen. Komisija je ocenila tudi ekološka vina, podelila je pet zlatih in 13 srebrnih medalj. »Kakovost vin na ocenjevanju je iz leta v leto boljša. Dokaz za to je tudi število prejetih odličij, ki smo jih letos podelili. Lahko bi de- Ocenjevanje kot pomembno tržno orodje Ocenjevanja kakovosti pod okriljem sejma Agra so pomembno tržno orodje, ki pomaga pri dvigu kakovosti izdelkov, izdelki, označeni z medaljo ocenjevanja, pa prinašajo boljšo promocijo za tržnih policah, je ocenil izvršni direktor Pomurskega sejma Boris Erjavec. Na 45. mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov je sodelovalo 44 podjetij iz Slovenije in Hrvaške s 505 izdelki. Prijavitelji so dali v pregled kakovosti 370 vzorcev mesnin ter 135 vzorcev mesa in mesnih pripravkov. Podelili so 23 šampi-onov. Na 38. mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov je sodelovalo 26 podjetij iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije s 174 izdelki, med katere je ocenjevalna komisija podelila 10 šampionov. Posebno priznanje za doseženo izjemo kakovost pa so soglasno podelili celotnemu programu ocenjenih izdelkov proizvajalca Kärntnermilch iz Avstrije. Komisija je ocenila tudi sokove, brezalkoholne pijače in embalirane vode. Sodelovalo je 32 podjetij iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske s 97 izdelki, podelili so dva šampiona, oba so prejele Pomurske mlekarne. 0 otpbanka jal, da se v vseh kategorijah vin lepo odraža tudi napredek slovenskega vinogradništva in vinarstva, tako v kakovosti vina kot tudi v sledenju mednarodnih trendov vinskega trga. Ker pa je ta panoga v veliki meri odvisna od narave, je pomembno, da se pridelovalci znamo prilagajati tudi na njene spremembe, s katerimi nas skoraj vsako leto preseneti. To ostaja tudi v prihodnje velik izziv za vse pridelovalce,« je dejal predsednik ocenjevalnih komisij Vino Slovenija Boštjan Zidar. Iz okoliša Štajerska Slovenija, ki je največji vinorodni okoliš v Sloveniji, je bilo 134 vzorcev. Iz širšega območja Podravja pa so sodelovali vinogradniki Herbersteinova klet iz Juršin-cev, ki je za sovinjon-barrique prejela zlato medaljo, Izletniška kmetija Breznik iz Cerkve-njaka je za jagodni izbor laškega rizlinga prejela veliko zlato medaljo. Klet Puklavec Family Wines je sodelovala s kar 34 vzorci, izstopali so z la- škim rizlingom, letnik 1993, za katerega so prejeli veliko zlato medaljo. Na ocenjevanju je sivi pinot hiše Vina Potrč z Mestnega Vrha prejel zlato medaljo, Vinarstvo Šoštarič iz Juršin-cev je z renskim rizlingom in sovinjonom poseglo po srebru, srebrno medaljo so prejeli tudi Branko Čebular iz Laporja, PRA-VinO, družinsko posestvo Čurin-Prapotnik s Koga, Vino - turizem kmetija Ratek Vinogradništvo in vinarstvo Marko Trop iz Ivanjkovcev ... Ekoloških vinogradnikov - oz. BIO vin z našega območja na ocenjevanju ni bilo. P I »OSOVILOCK ALTERNATIVNA REŠITEV ZA ŠKODLJIVCE MOSQUILOCK TEKOČI FILM PROTI KOMARJEM ^ BREZ SILIKONA FORMULA CILJNI Nova, inovativna rešitev na bazi naravnih sestavin, brez silikona in brez biocidnih aktivnih snovi. Ličinke komarjev ORGANIZMI (Culex, Aedes in Anopheles DELOVANJE +386 31 617 349 info@agroproagro.com AGROPR^AGRO - \. Kvalitetna storitev,brezugibanla!. opravimo« terenu Vse RačunzDDV£0 opravljen^™ ¡info@powertuning. iradbena točka d.o.o. Opravljamo posege na traktorjih in kombajnih: - optimizacija moči in navora - čip tuning ■ meritev moči in navora na kardanu traktorja (max 800kW) ■ popravilo EGR in DPF sistemov Tel.: + 386 (0)30 375 999 - popravilo AD-Blue sistemov - diagnostika modulov z licenčnim AGV testerjem - kalibracija modulov - nastavitev mehanskih visokotlačnih črpalk - nastavitev Heinzmann regulatorjev www.powertuning.si ■ Naj bo vaša dejavnosi pravi posel 5 Z OTP agro ponudbo na enem mestu poskrbimo za vse. Obiščite nas na sejmu AGRA, v hali A-čaka vas super dogajanje! OTP banka d. d.. Slovenska cesta 58,1000 Ljubljana petek • 23. avgusta 2024 Naše prireditve Štajerski 21 M arodno abavne radioPTUI lasbe Štajerski Ptuj 2024 Rimski kamp Poetovio, 6. septembra 2024, ob 19.30 PRODAJAVSTOPNIC: tajništvo Radia-Tednika Ptuj, Gostilna pri Žihri Moškanjci, Inplan Ptuj in na 02 749 34 10. Število vstopnic je omejeno. w MESTNA OBČINA PTUJ KOMUNALA PTUJ , Original Harmonika O R RADIO VESELJAK javne službe ptuj lM D INVESTd.. d.o.o. Podjetja za Investicijsko dejavnost, trgovino In atorltve Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS www.otrocipojejo.si WflíOTRI W f SL0\ JlilNSI 10. SEZONA OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo slovenske pesmi peli finalisti in zmagovalci preteklih sezon. Vidimo se v četrtek, 29. avgusta, ob 18. uri na Mestni tržnici na Ptuju. Vstop je prost! FINALE 10. SEZONE -r-fcik OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Rimski kamp Poetovio, 7. septembra 2024, ob 18.00 Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. radioPTUI Štajerski MESTNA OBČINA PTUJ Dobrodošli doma XXXI novi tednik KOMUNALA PTUJ i Vent / Smart ventilation SAZAS SI L K E M 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 23. avgusta 2024 JESENSKA POSLASTICA - PELJEŠAC. OREBIC " i mesto v Dalmatinski zagori skriva dva naravna fenomena - Rdeče in Modro jezero obisk Orebica, mesta pomorcev in kapitanov Pelješac, vinogradniško čudo z legendarnim vinom Dingač 25.-29. september Imotski, slikovito mesto s kamnito arhitekturo in sredozemsko klimo, le 50 kilometrov od morja. Tu bomo občudovali trdnjavo Topana iz turškega obdobja ter slavna Imotska jezera, vključno z najglobljim kraškim jezerom v Evropi, Rdečim jezerom, in priljubljenim Modrim jezerom. Pot čez Pelješki most nas bo vodila do mesta Orebic, ki ga krasita frančiškanski samostan Gospa od Andela in zbirka pomorskega muzeja, ki pričuje o bogati zgodovini slavnih pomorščakov. V Stonu bomo obiskali obnovljeno trdnjavo Kaštio in se po želji povzpeli na obzidje, s katerega so Dubrovničani varovali polotok Pelješac. Pri lokalnem vinarju bomo uživali v ogledu in degustaciji vin. Lahko se boste odločili za ogled čudovitega mesta Korčula, rojstnega kraja Marca Pola in občudovali staro mestno jedro, obdano z obzidjem in ulice razporejene v obliki ribje kosti. Zaključek potovanja bo v simpatičnem Omišu na ustju reke Cetine, kjer bomo občudovali lepote obmorskega kraja. Štajerski www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik noua Reha www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. KOLOFON PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! GRAD Vurbemj nedelja, 25- 8. 202J ob 19:30, ■v s\M Marko SKUGOR Prodaja vstopnic: EVENTIM, PETROL, POŠTA, petek • 23. avgusta 2024 Oglasi in objave ŠtajmkiTEDmK 23 Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni... OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 70. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in tast Franc Potočnik IZ BELŠAKOVE ULICE 21 Od njega se bomo poslovili v petek, 23. 8. 2024, ob 13. uri na starem rogozniškem pokopališču. Žara bo položena v kapelo na dan pogreba ob 11. uri. Žalujoči: vsi njegovi STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. legist ir j te se na wwrnSt^mfcoifl Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak, spomin nate in hvaležna misel luč je, ki ne ugasne ... OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 76. letu zapustilnaš dragi mož, oče,dedek, brat in tast Janko Kristovič upokojeni ključavničar IZ PACINJA Od njega se bomo poslovili v petek, 23. 8. 2024, ob 15. uri na novem ptujskem pokopališču. Krsta bo položena v vežico na dan pogreba ob 13. uri. Žalujoči: vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, ostane bolečina, v srcu našega spomina. SPOMIN 21. avgusta so minila štiri leta, odkar smo se morali posloviti od tebe, a v naših srcih boš vedno živel, naš dragi Anton Habjanič OB GOZDU 4 KIDRIČEVO Hvala za vsak poklon in prižgano svečko ob njegovem preranem grobu. Njegovi najdražji Mali oglasi STORITVE KUPIM debele krave za izvoz -pačilo takoj! Odkupujemo bikce in teličke za pitanje težke od 150 do 250 kg. Tadej Drofenik, s. p., Nezbiše13. Tel. 040 179 780. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnje, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom, nudimi kombi prevoze do 1,5 tone. Tel. 031 733 112. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a, Gorišnica. PRODAM traktor Store 502, letnik 1987, registriran, 1600 d.u., dobro ohranjen, dvobrazdni plug, klinaste brane in gumi voz, malo rabljen, ter navadno prikolico. Tel. 041 836 262. PRODAM trgatev na brajdah, gemaj. Tel. 02 753 11 81. KUPIM traktor, kosilnico in traktorske priključke. Tel. 041680 684. RAZNO UGODNO prodajo kritino zarezni bo-brovec, z ostrešjem - rušt, staro 4 leta, približno 200 m2, in lepljence, 4 kom, 10 m. Tel. 051 230 821. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.rama-inox.si. PRODAMO - Hajdoše - stanovanje z lastno parcelo v dvostanovanjski hiši, l. izgradnje 1975, v izmeri 147,5 m2. Cena: 130.000 EUR,^ tel.: 051/455 010, i» Rt/MAX 02 620 88 16. * POETOV IO www.re-max.si/Poetovio Štajerski v digitalni knjižnici: .dlib.s ZAHVALA V 62. letu nas je zapustil dragi brat in stric Martin Šel IZ JUROVCEV 28A Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za cvetje, sveče in darovane svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen pogreb, govornici, govorniku, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: vsi njegovi Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. VSPOMIN 26. avgust, dan, ko si odšel za vedno, dragi sin, brat, stric, boter in svak Tona Frajnkovič IZ DORNAVE 19 Ni res, da si odšel - nikoli ne boš! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini boš vsak naš korak spremljal v tišini. V globoki žalosti se znova in znova soočamo s tvojim preranim odhodom. Hvala vsem, ki spomin na našega dragega Tona ohranjate v lepih mislih. Ata, mama in sestra Dragica z družino Slovo, za nas najhujše zlo, spoznali smo, da vaju ne bo! V naših srcih za vaju prostor vedno bo. SPOMIN 24. 8. mineva eno leto, odkar si nas zapustil, naš brat, vujec, stric in boter Lojzek Job IZ SENEŠCEV 18A 5 let je minilo, brat, odkar te ni, v naših srcih boš vedno ti Stanko Job Hvala vsem, ki postojite ob grobu in jima prižigate sveče. Ne bomo vaju pozabili. Vajini najbližji OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 1 7. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. KUPIM traktor od 25 konev naprej in motokultivator Gorenje Muta. Tel. 041 680 684. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer (02) 582-14-01 Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvoj glas ne sliši, da zaman te čakamo ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta in brata Vlada Krajnca IZ SPODNJEGA VELOVLEKA 26 2. 5. 1961-7. 8. 2024 se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izražene besede sožalja ter darove. Hvala govornici Aniti za besede slovesa, g. župniku Slavku Stermšku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino ter Javnim službam Ptuj. Posebej hvala PGD Spodnji Velovlek in drugim društvom, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti. Velika hvala vsem. Tvoji najdražji Ko nekoga izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe ... 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 23. avgusta 2024 Ormož • V vinogradih je še pred trgatvijo spet glasno Zapeli so klopotci Trnovska vas • Tradicionalne kmečke igre - zares in za šalo Tudi letos sankanje po ločko V mestnem vinogradu, v katerem pridelujemo županovo vino šipon, ki služi za protoko- Društvo za ohranjanje običajev Ločičje na igrišču ob vaškem domu tudi letos organizi-larno darilo, so na Marijino vnebovzetje slovesno postavili klopotec. ralo kmečke igre. Na Svetinjah se prireditev, ko družno postavijo klopotec, imenuje Pozdrav trgatvi. Za vinograd skrbi Martin II. Ormoški oziroma Stanislav Rakuša, ki je skupaj z županom Danijelom Vrbnjakom in predsednikom Turističnega društva Podgorci Francem Cajnkom pomagal gasilcem PGD Ormož postaviti klopotec. Za kulturni program in pogostitev so poskrbeli člani TD in KD Podgorci, prireditev pa sta s svojo opravo in prisotnostjo popestrili tudi Sandra Kumer, VI. vinska kraljica Jeruza-lemsko-Ormoških goric, in Rebeka Čurin, VIII. kogovska vinska kraljica. Že dopoldne je bilo veselo tudi na Svetinjah, kjer je potekala prireditev Pozdrav trgatvi. Po slavnostni maši so tudi tam postavili klopotec, obenem pa okronali že omenjeno vinsko kraljico Sandro Kumer. Ob tej priložnosti se je Vrb-njak zahvalil V. vinskemu kralju Je-ruzalemsko-Ormoških goric Tilnu Sedlaku in mu za vestno opravljeno delo podaril županovo vino. Vinograd si je skoraj nemogoče predstavljati brez njegovega zaščitnega znaka - klopotca. V Sloveniji je najbolj značilen za Haloze, Prle-kijo in Slovenske gorice, razširjen pa je tudi na Hrvaškem in v Avstriji. Med seboj se razlikujejo po številu parov kril. V Slovenskih goricah in Prlekiji imajo dva para, v Halozah, na Goričkem in na Hrvaškem tri, na avstrijskem Štajerskem pa štiri pare. V Prlekiji, v vinogradu v Herman-cih, se lahko pohvalijo tudi z največjim klopotcem na svetu, ki po nekajletnem premoru tam znova stoji. Izdelal ga je Stanko Habjanič, sicer doma s Kajžarja, prav tako v občini Ormož. Leta 2014 je bil njegov leseni velikan s premerom vetrnic skoraj 21 metrov, ki je težak skoraj eno tono, vpisan v Guinnes-sovo knjigo svetovnih rekordov. Da se ta ogromna konstrukcija zažene in vetrnice »zaropotajo«, je potreben kar močen veter, ki pa je po drugi strani za klopotec OKNA, VRATA R -GARAŽNA l/fl/lglj www.naitors.si NAIiORSn Tel.: OZ 74113 80. Mob: 031793 204 Gorišnica 1. Gorišnica i M^mž - - .1 Na kmečkih igrah v Ločiču, kjer ne manjka smeha in zabave, so znova tekmovali v sankanju po locko. Foto: UG Foto: arhiv občine lahko tudi usoden. Rekorderju je namreč že večkrat polomil vetrnice, pred epidemijo koronavirusa je bil sunek celo tako močan, da ga je vrgel z droga, zato ga od takrat do letos Habjanič ni več postavil, saj je moral najprej zbrati potreben les in klopotec popraviti. V izogib novim poškodbam bo večino časa blokiran in ga bodo zavrteli le ob posebnih priložnostih, bo pa kljub temu mogočno bdel nad prleškimi goricami. SD Namenjene so ohranjanju tradicije in prikazu nekdanjih kmečkih opravil, še bolj pa druženju in zabavi ob tekmovanju v kmečkih veščinah. V njih se je pomerilo sedem ekip, ki so med seboj tekmovale v različnih šaljivih nalogah in spretnostih, kamor spada tudi vsakoletno sankanje po ločko. Na neke vrste skiroju na treh kolesih se namreč tekmovalci poganjajo z dvema palicama in hitijo proti cilju, pri tem pa večkrat padajo, saj so ločke sanke vse prej kot stabilne. Po besedah predsednika društva Petra Benka na sproščen način predstavijo mlajšim generacijam, kako so ljudje nekoč živeli in delali na kmetih, da bodo lahko ta znanja prenašali naslednjim generacijam. Medtem ko so na lanski prireditvi v vaškem domu predstavili, kako so čebelarji nekoč pridelovali med in kako to počnejo danes, pa je bila na letošnji »izobraževalni urici« na vrsti žganjekuha po starih metodah. Tekmovalce na kmečkih igrah je glasno spodbujala množica obiskovalcev, vsi skupaj pa so se ob koncu okrepčali z domačo jedačo in pijačo. SD sedajte ^*>'» " * * * O , —min«™« «i Sto«»«» AfORBWWWB» <>^^ Nagradno turistično vprašanje Tudi ta konec tedna bodo Ptujčani ter domači in tuji obiskovalci najstarejšega slovenskega mesta lahko uživali v festivalskih zgodbah letošnjega 28. festivala Dnevi poezije in vina. Pri dominikanskem samostanu se bo danes ob 10. uri začel Kilometer poezije, pesnikov sprehod, v okviru katerega bo letošnji slovenski avtor v fokusu Zdenko Kodrič predstavil mesto Ptuj kot vir pesniškega oz. pisateljskega navdiha. Med potjo bo bral svoje pesmi in odlomke iz različnih obdobij svojega ustvarjanja. Na poti bo udeležence kilometra poezije spremljal tudi turistični vodnik, ki bo na vsaki izbrani postaji povedal tudi kakšno zgodovinsko zanimivost. Danes bo mogoče prisluhniti tudi pogovoru s pesnikom Jacekom Deh-nelom, avtorjem Odprtega pisma Evropi, ki bo osvetlil poudarke letošnjega pisma. Pet uglednih pesnic pa bo danes razglabljalo o nekaterih najaktualnejših vprašanjih današnje družbe. Večerno dogajanje bo obogatil pesniški slam. Veliko pesniško branje na Vrazovem trgu pa bosta vodila David Bedrač in Tomi Petek. Na večernem koncertu pa bodo razvajale Gugutke, slovenski kvintet, ki izvaja folklorno glasbo od Rezije do Turčije. Na dogodku pet minut pred polnočjo na dvorišču za Mestnim kinom pa bodo predstavili kratke filme filmskega festivala Shots, ki ga bo spremljala pokušina izbranih sovi-njonov. Festival Dnevi poezije in vina danes gosti tudi dogodke v Mariboru, Gornji Radgoni in Varaždinu. Jutri pa v Križevcih pri Ljutomeru, Filovskem gaju, Juršincih in na Janškem Vrhu. Že po tradiciji pa festivalske dogodke spremljajo izbrani vinski okusi, tudi letošnje festivalsko vino in prvič festivalska penina. Sobota dopoldan bo v znamenju kilometra poezije in piknika s poezijo. Na pot se bodo udeleženci podali s kolesi. V grajskem parku Turnišče bodo v senci mogočnih dreves uživali v različnih okusih poezije. Častni gostji festivala, Valžina Mort in Pia Tafdrup, pa bosta na popoldanskem pogovoru govorili o vplivu izkušenj razseljenosti, kulturnih sprememb in eksistencialne krize za pesniško ustvarjanje. Jutri bo razvajal tudi vinski koktajl, vino in verzi. Sledilo bo še zadnje veliko pesniško branje, koncert skupine Kokosy in performans Dušana Fišerja: Telo svetlobe in njena mrtva senca. Na dvorišču Narodnega doma na Ptuju pa bo danes in jutri potekal Zvezani festival, ki je povezal glasbo, likovno umetnost in otroško delavnico Igrajmo se grafitarje. V okviru festivala bodo nadaljevali poslikavo na pustno etnografsko temo na dvorišču Narodnega doma. Jutri zvečer pa bo na gradu Vurberk večer slovenskega rokenrola s skupino Big Foot Mama. Na vprašanje o tem, kdaj je muzej v prostorih gradu odprl prvo specializirano trgovinico s spominki na Ptuju, da je to bilo leta 1990, nismo prejeli pravilnega odgovora. Obiskovalcem so bili na voljo lončeni izdelki, posnetki nekaterih eksponatov, npr. oljenk, lutke kurenta in umetniške slike. (vir: Zbornik ob 130-letnici ptujskega muzeja). Danes sprašujemo, kako se imenuje rimska boginja obrtnikov (predilcev, tkalcev in barvar-jev), umetnikov, učiteljev in vojne. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 30. avgusta. Foto: Črtomir Goznik V okviru Zvezanega festivala na dvorišču Narodnega doma na Ptuju nadaljujejo poslikavo v okviru pustno- ^ Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. -etnografske teme.