ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA
LJUBLJANA
St. 277
Piflstaa finim (M^csmtinila
V Trsku« ¥ soboto, 20, novembra 1926.
Posamezna številka 30 stot
Letnik Ll
L
EDINOST
UradniHro in oprmvniitros Trst (3K ulica S. France«co d'Auiai 20L Tm kfoa 11-57. Dopisi na| ae poiiljajo izključno orcdoUtra, oglaai, rekla« marija in daaar p* opravniltvu. Rokopisi m m vraiaj« pisma ■*> ne sprejemajo. — Last. založba ln tisk Tiskarne Fcduredništvo ▼ Oorici: ulica Glosut Garduod ft. 7, L a. — Telet it 131 Glavni ln odgovorni urednik: prof. FOlp Peric
Sela senata
Jutri bedo {razpravljali o
Faiizem pri dronlh narodih
Kaj je fašizem v Italiji in kaj pomeni ara Italija, je morda bilo umestno razlagati v L 1922. in 1923., medtem ko je Idaindaffbes odveč. Toda d očim se je v začetku fašistovskegaj gibanja govorilo le
0	italijanskem fašizniu ter je tudi sam Mussoiini ponovno naglašal, da je fašizem pristno italijanski pojav, pa se je od tedaj — od dobe po prihodu fa-
1	.	, ,	, , ._ ■ 1 « umvubtilv u1 111» v*. icoupiuiv 1"*	"
šizma na vlaao I preneslo to	poteči po poslovniku senata najmanj
inozemstvo, kjer se razni P^^^S-ok 48 ^ Zato ^ nudila tudi današnja
RIM, 19. (Izv.) Vesti nekaterih listov, (ia se bo še. na današnji seji senata razpravljalo o zakonu v obrambo režima, so se izkazale za . neosnovane. Kakor smo poročali, je izročil včeraj poročevalec senator Garofalo svoje poročilo o zakonskem načrtu v obrambo režima predsedništvn senata- Med to izročitvijo in med razpravo pa mora
joznačajo s to besedo, staro komaj šest »ali ?-edem let.
Kaj pomeni fašizem pri drugih narodih, v inozemstvu, o katerem se je govorilo in se govori na C eho slovaške m, na Romunskem, v Franciji, Španiji in po rugih državah? Če si ogle-!d;'mo tel fašizme drugih narodov od blizu, vidimo, da se označajo s tem imenom vsi oni politični pokreti, ki so v večji ali manjši meri revolucionarni, Lod-a kljub temu neizprosni nasprotniki tradicionalnih revolucionarnih strank, s katerimi edino smo bili vajeni računati do nastopa fašizma v Italiji, t. j. socialistov vseh barv in kategorij. S tega vidika je fašizem sploh in tudi fašizem pri neitalijanskih narodih udejstvovanje nekake nove revolucionarne ideje, katera si postavlja dvojni cilj: zrušiti na eni strani socialistično revolucijo, na drugi strani pa izvesti istočasno svojo revolucijo v o-bliki korenite preobrazbe dosedanje demokratične državo.
""Kakšna naj bo nova država, nam kaže tu v Italiji v prvi vrsti sindika-iizem, ki se po pravici označa kot
Jjistvo vse fašistovske revolucije. Le če *>e posreči in obnese sindikalizem, bo namreč zagotovljen uspeh fašistovake-
seja senata skoro m kakih zanimivosti. Visoka zbornicah je namreč razpravljala danes o zakonskih načrtih več ali manj podrejene važnosti. Najvažnejši med njimi je bil zakonski načrt, ki ^ pooblašča Vlado, da izvede vojaški kazenski zakonik. Posebna komisija za reformo istega je že pridno na delu, ker hoče predsednik vlade, da bosta istočasno stopila v veljavo novi vojaški in novi civilni kazenski zakonik, ki se tudi pripravlja Ti zakonski načrti so bili takoj odobreni in odglasovani, tako da je bila seja, ki je pričela ob 15. uri, že zaključena ob 17.30.
Prihodnja seja senata se bo vršila jutri ob 16. uri in na njenem dnevnem redu se nahaja končno zakonski načrt o uvedbi smrtne kazni. Danes ob 9. uri se je vršila seja poročevalske komisije, ki je temeljito prerešetala poročilo senatorja Garofola ter izvedla v istem nekatere izpremembe. Komisija se je zopet sestala ob 18. uri in pregledala od-tiske poročila, ki je bilo danes zvečer že dotiskano. Jutrišnja seja senata se pričakuje z velikim zanimanjem, ker bo imel pred glasovanjem pravosodni minister važen govor, v katerem bo razven pojasnil k zakonu o' smrtni kazni podal tudi popolno in točno in-ga socialnega poskusa, ki se je pojavil terpretacijo k posameznim členom za>-
NOVl OdlOkl	I mu ie pisala v Milan več pisem ter ga
{rotila, naj izpolni dano obljubo. Spominja-HIM, 19. (Izv.) Današnja «Gaxzetta| la ga je na dejstvo, da mu je žrtvovala vso ufficiale* prinaša odlok finančnega I svojo mladost in čast. Toda na vsa pisma ministra Volpija z dne 26. maja 1920., m Inferillo niti enkrat odgovoril.
s kaierim popolnoma razveljavlja kupno predaj no pogodbo, ki je bila skle-
Gentili je prispela včeraj iz Palerma v Mflan ter se je odločila, da se maščuje nad nezvestim zaročencem. In tako je tudi
njena dne 14. julija 1921. med državni-1	™	alH
„. .	, _ . . . . j storim danes predpoldn na javni milanski
m ■■ n nm nvi nit -vm fha/1 ofn-rrk-mm h«m	--	*	*	■*
poleg drugegcv znanega poskusa — ru-eke revolucije. Dočim si je ta poslednja stavila kot nalogo odpravo tako-imenovanili socialnih razredov, diktaturo proletariata, je pa fašizem zamislil rešitev, v obliki disciplinacije socialnih razredov v znamenju sodelovanja med njimi. V ta namen so se stanovske organizacije priznale kot juri-dične osebe, uvedlo se je delovno sodstvo — poleg raznih drugih reform.
Dejstvo torej, da so se pojavila fašizmu podobna gibanja tudi pri drugih jiarodih, nam kaže, da so imeli dogodki v Italiji zadnjih let gotov vpliv na inozemstvo, kakor ga je imela na drugi [strani tudi ruska revolucija, ki ima v vseh državah več ali manj številne pristaše. Eno ii* drugo gibaaije je gibanje, ki ga je rodil dvom nad demokratsko državo in iz njega porodivše se revolucionarno stremljenje po prenovitvi tradicionalnih državnih ustrojev. [ Povsod pa so ta fašistovska gibanja neopredeljena. To ime se daje, kakor rečeno, vsakemu revolucionarnemu pokretu, ki hoče biti nekaj drugega nego fiocializem. Značilne lastnosti vseh teh gibanj so: antiparlamentarizem, poveličevanje vojaškega duha, idealizem v borbi z marksističnim materializmom, disciplina, hierarhija, odpor preti individualizmu. Med vsemi fašizmi pri drugih narodih je zadobil naj razločne j še oblike francoski. Njegov duševni voditelj je George Valois, kateri je ustanovil list «Le Nouveau Siecle», ki je nekak francoski «Popolo d'Italia»v. Po drugih državah je gibanje manj razvito.
Radi tega dejstva, da se označajo v inozemstvu vsi revolucionarni pokreti, ki niso socialistični, z imenom fašizem, ni fiulno, da se govori tudi o fašizmu na 1/ iiskem, kateri je tem bolj zanimiv, ker je ta pokret izšel iz vrst Frizov, t. j. narodne manjšine, ki je bila priključena k Danski na podlagi izida svetovne vojne. Voditelj tega gibanja je Cor-nelius Petersen, a gibanje samo je izzvala gospodarska politika socialistične vlade pod vodstvom g. Stauninga. Od te politike so friški kmetje mnogo trpeli, a na drugi strani je šla Staunin-gova vlada tako daleč, da je sklenila odpramti v svrho štedenja armado in mornarico.
Petersenovo gibanje, ki je bilo v začetku čisto agrarnega značaja, je do-
armadnih krogih. Stotnik Niewenhuis-Moller je ustanovil oborožene organizacije, ki javno podpirajo antiparla-uientarni program Cornelija Petersena. Ta program se v marsičem razlikuje od fašistcvskih idej v Italiji. Tako za-liteva Petersen poleg odprave parlamenta tudi odpravo cerkve, dalje decentralizacijo, ki naj osvobodi kmeta od nadvlade mest itd. , Tako vidimo torej, da ima skoro vsak 'narod svoje fašistovsko gibanje. Vsa ta 'gibanja so seveda nastala pod vplivom italijanskega fašizma in so le njegovo {posnemanje, ki je tu pa tam več ali iiianj podobno originalu, dočim je ponekod lahko tudi povsem drugačno, a jše kljub temu označa kot «faŠistovsko» gibanje.
kona.	¥
Jutrišnja seja bi morala biti poslednja seja senata v tem zasedanju, ali kakor se poroča v poslednjem trenutku, se bo vršila v sredo izredna seja senata, ki bo posvečena izključno le razpravam o liktorskem posojilu in ki bo imela slovesen značaj. Tekom današnje seje je namreč vložil finančni minister Volpi dva zakonska načrta, ki predlagata, da se spremenita v zakona nedavno izdana kraljeva dekreta, ki pooblaščata vlado za emisijo novega državnega posojila v obrambo valute. O teh dveh zakonskih načrtih bo torej, razpravljal senat na svoji izredni seji, tekom katere bo imel finančni minister Volpi važen govor.
Ob. Mnoolinl še vedne zaslišuje prefekte^
RIM, 19. (Izv.) On. Mussoiini nadaljuje še vedno z zasliševanjem prefek-tov. Vodstvo stranke pa še vedno razr pravlja o položaju v posameznih pokrajinah v zvezi z uvedbo novega strankinega statuta. Izid razprav na sejah strankinega vodstva bo objavljen v «11 Foglio d'Ordini», ki izide jutri in ki pri-tnese imena mnogih pokrajinskih političnih tajnikov.
On. Turati noče več parad
RIM, 19. (Izv.) Vsi listi — nekateri celo v uvodnikih — komentirajo z velikim zadoščenjem sklep generalnega tajnika fašistovske stranke on. Turati ja, da od 22. t. m. dalje ne bo več prisostvoval nikakim paradam in manifestacijam. Ravno tako beležijo z zadoščenjem odredbo, ki postavlja na čelo odredov fašistovskega naraščaja in balil častnike iz vrst narodne milice.
Odlok o uvedbi politično-policijske službe
RIM, 19. (Izv.) Današnja «Gazzetta ,Ufficiale» prinaša kr. dekret z dne 6. 'novembra, ki ustanavlja posebno poli-ttično-policijsko službo. Dekret pravi: «Na ozemlju kraljevine se ustanovi po* sebna politično-policijska služba, ki ima nalogo braniti državni red. Politično-policijska služba je podrejena ministrstvu za notranje zadeve. Nadzorujejo jo prefekti. Ustanovljen je poseben urad za politično-policijsko službo pri vsakem legij skem poveljništvu narod' ne milice. Posebni uradi pri posameznih legij skih poveljništvih so podre-
mi domenami in med stavbnim društvom državnih uradnikov (Sediš) sklenjen v Trstu. Z dotično pogodbo so prodale državne domene stavbnemu društvu razna stavbišča v ul. Mira mare, v Spodnji Kjairboli, del zemljišča vile Necker in zemljišče nekdanje artilerijskega arsenala za 117, 222. 30 lir, ki niso bile še plačane. Ker stavbno društvo ni niti v celoti niti deloma izrabilo onih stavbišč za gradnjo cenih uradniških in ljudskih stanovanj, pa čeprav je že od leta 1921. proglašeno kot lastnik istih, se proglašajo pogodbe za razveljavljene.
RIM, 19. (Izv.) «Gazzetta ufficiaie» prinaša kraljevi dekret^zakon z dne 23. septembra, s katerim se razširi institucija občinskih načelnikov na vse občine in mesta kraljevine, in pa kraljevi dekret-zakon z dne 20. septembra, ki vsebuje nove odredbe glede razširjenja in s po polnitve beneškega pristanišča v Margheri.
ulici.
kilo na ta način, močnega zaveznika v "jeni posebnim pokrajinskim uradom,
tvt	jtj bodo ustanovljeni pri posameznih
prefekturah in bodo kot taki podrejeni meznim prefektom. Minister za notranje zadeve je pooblaščen, da izda predpise za izvršitev tega dekreta, ki stopi v veljavo z dnem njihovega objavljenja v «Gazzetta ufficiale»».
,	Podpora poplarljencem
RIM. 19. (Izv.) Min. predsednik je sprejel v palači Chigi deputacijo iz časen tinskih občin, ki so bile znatno poškodovane po poslednjih poplavah. reke Arno in njenih pritokov. Ministrski ^predsednik 'Je obljubil 'deputaciji, dJat bo v min. svetu predlagal za oškodovance podporo v znesku 300 tisoč lir in odpis davkov, kakor tudi posebno podporo za male obrtnike.
Gen. Nobile postevU« »
RIM, 19. (Izv.) Današnje uradno glasilo aeronautskega ministrstva prinaša odlok, s katerim se general aeronautič-nega genija Nobile stavi na razpoloženje. To se je ^godilo radi tega, ker ne more general Nobile radi posebnih misij v inozemstvu vršiti svoje službe.
posvetovanje voditeljev katoliških ©r-giuifiinfj
RIM, 19. (Izv.) V preteklih dneh so se vršila v Rimu važna posvetovanja voditeljev katoliških organizacij. Izgleda, da je med katoliškimi voditelji prevladalo mnenje čakati z zaupanjem na izid dela čiščenja in uvajanja discipline v fašistov skih vrstah, s katerima se sedaj ukvarjata vlada in stranka. Obstoja namreč upanje, da bo potem omogočen katoliškim organizacijam nekak modus videndL Za katoliške bodo smatrane organizacije, ki bodo direktno podrejene sv. stolici in ako se bodo vzdrževale od slehernega strankarsko-političnega uveljavljanja. Tako poroča «11 Lavoro d*Italia».
Obsojeni protlfašistavtfld duhovniki
RIM, 19. (Izv.) «11 Lavoro d'Italia» poroča iz Bergama vest, da se je pred tamkajšnjo preturo vršila razprava proti dvema duhovnikoma radi kršitve tretjega člena zakona o javni varnosti.
Eden izmed onih don Giuseppe Rug-gieri, župnik v Petosino, je na dan obletnice zmage o priliki Žalne službe božje za padlimi vojaki zahteval, da morajo izginiti iz cerkve zastave faši-jev in balil, ker drugače ne bo vršil službe božje. Sodnik ga je obsodil pogojno na 30 dni zapora
I sto tako je bil pogojno obsojen na 30 dni zapora drugi duhovnik don Gio-vani Todeschini, kurat v Mozzo, ker je dne 4. novembra pred zahvalno službo božjo radi srečno izbeglega atentata iz-pregovoril razburljive besede, ki so povzročile med navzočnimi fašisti zgražanja.
Krvava žaloigra u mM ollcl
Prišla je iz Palerma ter ustrelila svejega
Zakonski osnutek o centralni upraci v Jusoslauljl
Živahna seja narodne skupščine — Re-iorat dr. Srskića na seji zakonodajnega odbora
, BEOGRAD, 19. (Izv.) Od 6. do 9. ure zvečer se je vršila seja ministrskega sveta. Prisostvoval ji je tudi generalni ravnatelj neposrednih davkov dr. Le-tica. Ministri so razpravljali o rezerviranih členih osnutka zakona za izenačenje davkov. Po seji so ministri izjavili novinarjem, da je doseženo popolno soglasje glede vseh rezerviranih členov tega osnutka. S tem je torej osnutek zakona za izenačenje neposrednih davkov pred • ministrskim 3vetom
absolviran in utegne v kratkem priti pred narodno skupščino.
Narodna skupščina je zasedala danes dopoldne. Na seji se je razvila precej viharna razprava o črnogorskih razmerah. Federalistični poslanec dr. Drlje-vič iz Črnegore je namreč navajal preganjanja, ki se vršijo v Crnigori. Odgovoril mu je minister za notranje zadeve Maksimović, ki je preganjanja zanikal. Nato je zopet odgovarjal dr. Dr-Ijevič, kar je povzročilo, da mu je predsedujoči odvzel besedo ter ga izključil od treh sej. V nar. skupščini je zavla> dala velika živahnost in je predsedujoči moral sejo prekiniti. Po odmoru je narodna skupščina prešla na dnevni red ter je izvolila člane v poedine parlamentarne odbore, ki so bili zadnje dni predlagani. Končno je predsedstvo sporočilo, da se seje narodne skupščine odložijo do torka.
Plenum zakonodajnega odbora je imel sejo dopoldne in popoldne. Minister za izenačenje zakonov dr. Srskič je poročal o zakonskem načrtu glede centralne uprave. Osnutek tega zakona ima med drugim to zanimivo in važno določbo, da bo jugosl. država v bodoče imela samo 12 ministrstev inkluzivno
z ministrskim predsednikom. Tako re- , . .	, . , . .
ducirana ministrstva bodo potem nr*-. don?keea m vashmgtonskega dogovo-
Položm no Francoskem
Načrti ministrskega predsednika Pob* care j a Odmevi izpadov ministru Marina — Izboljšanje finančnega položaja
PARIZ, 19. Včeraj se je sestal ekse* kutivni odbor radikalov in radikalnih ,socijalistov. Načelnik tega odbora, »Maurice Sarraut, je ob tej priliki imel .daljši govor o političnem položaju. Naj-glašal je, da si je radikalna stranka stekla tekom zadnjih štirideset let veliko zaslug za napredek Francije. Ob--razložil je razloge, radi katerih socijalisti nočejo sodelovati v vladi. Izjavil je: «Mi, radikali, teh razlogov, ki jih navajajo socijalisti, ne moremo vzeti na znanje. Prepričani smo, da bo prišel čas, ko se bodo morale združiti vse stranke levice za izvedbo skupnega programa.»
Govornik je omenil tudi napade in obdolžitve, ki jih je izrekel minister Marin na račun radikalov. Z velikim zadoščenjem je poudarjal dejstvo, da je ministrski predsednik Poincarć izjavil, da vlada ne more prevzeti nika>-ke odgovornosti za osebne nazore ministra Marina. Končno je Sarraut izjavil, da bo ekskutivni odbor radikalne j in radikalno - socijalistične stranke vztrajal pri stališču, ki ga je določil kongres v Bordeauxu, in da bo še nadalje delal za blagor francoske države, i V političnih krogih smatrajo, da je| incident, ki ga je povzročil minister Marin, rešen. Položaj vlade, ki se je zdel že znatno omajan, se je z že omenjeno Poincarejevo izjavo spet utrdil.
Finančni položaj se vidno boljša. Trgovinska bilanca za pretekli mesec izkazuje lep uspeh; aktiva znaša skoro eno milijardo francoskih frankov. Tuje valute so predvčerajšnjim na pariški borzi znatno padle. Odkar je Poincarć na vladi, frank še ni stal tako dobro. Na to izboljšanje francoske valute je brezdvomno vplivala v veliki meri konsolidacija notranjega položaja.
Kakor zatrjuje «Echo de Paris», namerava Poincare poravnati predvsem dolg pri Francoski banki, ki znaša 40 milijard. Poincare upa, da bo drŽava še pred koncem tega leta zmanjšala ta dolg za dve milijardi. Poleg tega bo ministrski predsednik skušal čimprej rešiti tudi vprašanje ratifikacije lon-
MILAN, 19. Na korzu Sempione se je danes predpoldne odigrala strašna tragedija Neka lično oblečena mladenka se je približala 27-letnemu medicincu Nikolaju Inferillo ter ga je razburjeno vprašala, ali sploh misli izpolnftl dano ji častno obljubo. Medicinca Inferillo so spravile te besede v dokaj neprijetno zadrego. Skušal je mlado damo pomiriti, nakar ji je jecljajoči vprašanj "kraljevega dvora; razen tega
prevzela po posebni osnovi ministrstva., ki ostanejo. Največja reforma pa bo zadela ministrstvo za šume in rude. Po predloženem osnutku zakona o centralni upravi ministrski svet ne bo imel nikake administrativne oblasti, kar je storjeno zato, da se poveča osebna odgovornost posameznih ministrov, kakor to naglaša tudi ustava. Poleg kraljevih aktov bodo obstojali samo še ministrski akti. Že obstoječi državni pod-tajniki ostanejo v zmislu ustave, toda s točno določenim delokrogom pred parlamentom odgovornih nadrejenih ministrov. Državni podtajniki bodo prisostvovali sejam ministrskega sveta in narodne skupščine. Radi kontinuitete uprave bo pri vsakem ministrstvu u-stanovljeno mesto ministrskega pomočnika, ki se ne bo menjal pri vsaki iz-premembi vlade kakor doslej. Ti ministrski pomočniki se torej depolitizirajo in ostanejo stalno na svojih mestih.
V področje notranjega ministrstva spadajo: zaščita državljanske, osebne in lastninske varnosti. Javni red in mir ter celokupna notranja uprava, nadalje policijsko-informacijska služba, državljanstvo, javne kjijige in stanje državljanov in prebivalstva, novinarstva, zbori in udruženja ter končno nadzorstvo nad samoupravnimi oblastvi.
V kompetenco ministrskega predsedstva pa spadajo tudi posli, ki se tičejo
ra, ki se nanašata na ureditev dolgov z Anglijo in Ameriko.
Kar se zunanje politike tiče, posebno pa pogajanj za francosko-nemški sporazum, stoji sedaj v ospredju vprašar nje vojaške kontrole nad Nemčijo. Nemčija zahteva, da se medzavezniška kontrolna komisija čimprej odpravi Nadzorstvo naj bi prevzela potem posebna komisijaj Družbe narodov. Vendar pa bi ta komisija ne smela nadzorovati cele Nemčije, marveč samo po-rensko cono. To sol seveda maksimalne zahteve Nemčije, ki jih Francozi pač ne fcodo hoteli sprejeti. Vendar pa obstoja upanje, da bo prišlo do kompromisa! Pogajanja za' sporazum se še zmerom živahno vodijo.
dal razumeti, naj ga ne nadleguje s takimi vprašanji na ulici. Naenkrat je mladenka iztegnila revolver ic žepa ter izstrelila strel proti svojemu nasprotniku, ki se je medtem obrnil, da zbeži v bližnjo ulico. Komaj je medicinec Inferillo dosegel vogal ulice Domodossola, se je težko ranjen v hrbet zgrudil na tla Razburjena mladenka je hotela oddati proti medicincu še več strelov, a so ji to namero onemogočili trije šoferji, ki so ji po dolgi borbi izvili iz rok emrtnonevarno orožje. Prihiteli so na lice mesta tuđi varnostni organi, ki so takoj odvedli mlado morilko na kvesturo. Medtem pa so ranjenca prepeljali na rešilno postajo, kjer je takoj izdihnil. Krogla mu je namreč predrte, desna pljuča ter povzročila iskrvavttev. Ne podlagi listin, ki so j it? našli pri medicincu Inferillo, so ugotovili, da je bil pristojen ▼ Paatenno (Trapani) ter da je bival v Milanu, kjer je obiskoval medicinsko fakulteto.
Pri zsslišev8sju na kvesturi je areti-r&nka izjavila, da se imenuje Ana Gentili, da je 23 let stara ter rojena v Palermu, kamor je tudi pristojna. Ko so ji rek H, da je medretnee fnlerillo mrtev, je odgovorita: »Prišla sm namenoma za to iz Palerma.)* Ubijalka je po poklicu Šivilja. Izpovedala je, da se je seznanila z Ioferillom že pred tremi leti v Palermu, kjer je bivala s svojimi starfiO. Med obema se je razvilo ljubavno razmerje, ki je trajalo skoraj tri lc*a^ kajti dijak ji je obljubil, da jo bo po-
Lepega dne p* je Inferillo neopaženo zapustil Palerzdo ter se odpeljal v Milan, gdkoder pe se ni nikoli oglasil. Gentili
spada v njegovo kompetenco tudi splošna državna poročevalska, služba.
Predsednika imenuje kralj, ostale ministre pa imenuje kralj na predsednikov predlog. To je bil Srskićev referat dopoldne. Popoldne pa se je razvila načelna debata. Govorili so popa-mezni Člani odbora in se je diskusija razvila živahno, toda stvarno.
Dobrovoljci iz Banata v Beogradu
BEOGRAD, 19. (Izv.) Danes popoldne tse je v narodni skupščini oglasila deputacija dobrovoljce v iz Banata, bro-ječa 170 Članov. Obiskala je vse parlamentarne klube ter protestirala proti krivicam, ki so bile prizadejane dobrovoljcem v Banatu pri razdelitvi nekaterih sekvestriranih posestev. Deputacija je precej ostro demonstrirala pred i*adikalskim klubom. Deputacijo je sprejel tudi predsednik vlade Uzunovič ter jo ie odpravil k ministru za agrarno reformo dr. Šibeniku.
PODPISUJTE za liktorsko posojilo!
Etaaalna nija med Romanljo in Uln
Princezinja Ileana — kraljica?
BUDIMPEŠTA, 19. «Esti Kurier» razpravlja v včerajšnji številki o vesti le-gitimističnega glasila «Magyarorszag», Ki zatrjuje, da se bo v kratkem poročila romunska princezinja Ileana z madžarskim nadvojvodo Albrechtom Habsburškim. List ugotavlja, da je poset grofa Banffyja pri grofu Bethlenu v ozki zvezi s to ženitvijo. «Esti Kurier» omenja tudi članek bukareSke «Poli-tike», ki namiguje, da se bo romunski parlament preosnoval v konstituanto, ki naj bi revidirala ustavo, predvsem glede prestolonasledstva, o čemur je treba razmišljati z ozirom na slabo zdravstveno stanje kralja Ferdinanda-Načrt za poroko princezinje Ileane si je zamislila, kakor pravi «Magyar-przsag», kraljica Marija. Vesti potrjuje ' tudi dejstvo, da je nadvojvoda Albreht* ki je bil že nekaj dni na lovu v svojih gozdovih, povodom prihoda grofa Banf-Iy-ja prekinil lov in se nenadoma vrnil v Budimpešto.
BUDIMPEŠTA, 19. Vesti, da se pripravlja personalna unija med Romunijo in Madžarsko, so bile sicer pred dnevi v madžarskem parlamentu službeno demantirane, vendar pa se trdovratno vzdržujejo in najnovejši pojavi v vrstah madžarske aristokracije se tolmačijo kot potrdilo teh kombinacij. V akcijo je vpletena tudi romunska diplomacija. Albert Habsburški bi prir staj na ženitev z Ileano samo pod pogojem, Če bi regent Horthy prevzel polno odgovornost, da bo nadvojvoda Albreht izvoljen za madžarskega kralja* Madžarski legitimistični krogi se vedno bolj približujejo tej kombinaciji in opuščajo strogo legitimistično stališče.
Nemiri v Braziliji
PARIZ, 19. «Matinu» poročajo iz Buenos Airesa, da je bilo tekom zadnjih nemirov ubitih oz. ranjenih kakih 400 oseb.
n.
«EDINO"ST»
V Trsta, dne 20. novembra 1926.
M\ stiki diktator
prepeljan v Atene
ATENE, 19. Včeraj zjutraj je prispel % otoka Krete v Pirej bivši grški dik-lUUar gsoerai Pa&galos. Pangulos je se-oreda de zmerom ujetnik in pri poto-,vanj u v atensko pristanišče ga je spremljala močna straža.
Nekateri listi so fce prej sporočili« da bo bivfci diktator prepeljan v Atene. Ko ee je včeraj pomik «Kanaris», na katerem; se je ujetnik nahajal, bližal pri-Btajiišču, ga je pričakovala velika množica rodovednega občinstva. V množici ni bilo opaziti nikakega sovražnega raspoloženja napram bivšemu diktatorju. Pangulosu se je poznalo na licu, da je zdrav kot riba; vesti, ki so se zadnje dni širile o njegovi bolezni, so pač izmišljene. Pangalosa so takoj odpeljali v Averovsko ječo, ki jo je dal zgraditi milijarder Averov; daroval jo je državi, kakor je daroval tudi veliko vojno ladjo, ki nosi njegovo ime. Je"t-rrižnica je moderno urejena in jetnikom se tam ne godi slabo.
Pangalosa je dal aretirati sedanji ministrski predsednik Kondilis. Nekateri so prepričani, da bo bivši diktator kmalu spet prišel na svobodo, ko bo Kondilisa v načelništvu vlade zamenjal drugi ministrski predsednik. Pangalosa bo te dni zaslišal izredni sodni dvor, ki vodi tozadevno preiskavo.
General Plastiras, ki se je prejšnji teden nepričakovano pojavil v Atenah, je pred par dnevi zapustil glavno mesto in se utaboril v neki vili bližnje okolice. Pravijo, da Plastiras vsak dan
sprejema mnogo častnikov ter se z njimi posvetuje. Nekateri sumijo, da hoče izpodkopati tla generalu Kondilisu in >da pripraVfja nova presenečenja in b-premembe v notranjem položaju grške republike. _
MADRID, 19. Reka Segura je prestopila bregove. Mnogim vasem grozi poplava. .Voda je povzročila že mnogo Škode in baje tudi nekaj človeških žrtev.	_
Vpad bolgarskih teroristov v Romunijo
BUKAREŠT, 19. Po službenih vesteh so preteklo noč vdrli čez romunsko mejo bolgarski teroristi in so med Vi-dimom in Čizmo začeli ostro borbo z romunskimi obmejnimi stražami. Na obeh straneh je bilo več žrtev. Po nepotrjenih vesteh so teroristi zasedli več vasi in prodirajo še naprej.
Senzacionalna aretacija novinarja v Pragi
PRAGA, 19. Pozno ponoči je bil aretiran direktor narodno-socijalističnega glasila «češke Slovo«, Jaroslav Salda. Njegova aretacija je baje v zvezi z nekimi goljufijami pri vojnem posojilu. BIVŠI grški diktator
Velik požar v Švici
ŽENEVA, 19. V Murrenu na Švicarskem je izbruhnil velik požar. Dva hotela in več drugih poslopij je ogenj popolnoma uničil. Uničena so b?la tudi tri velika skladišča žita. V bližnjem gozdu je na mnogih krajih pričelo goreti.
TELESNA VZGOJA
SPORT
DNEVNE VESTI
Liktorsko posojilo
Prvi in drugi dan podpisovanja velikega liktorskega posojila so prijavile sodelovanje mnoge ustanove z znatnimi svotaini. Liktorsko posojilo je predvsem dober posel za podpisnike. Poleg tega je tudi najnen, v katerega je bilo to posojilo razpisano, občekoristen, ker se bo posojilo porabilo za nadaljnje vzpostavljanje vrednosti lire. Podpisniki posojila ne naložijo le zelo povoljno svoje razpoložljive gotovine s tem, da kupijo za 87.50 lir vrednotnico, ki bo vredna 100 lir ter z obrestmi po b% na leto, temveč pomagajo obenem dvigati kupno moč lire ter s tem množiti vrednost istega kapitala, ki so ga podpisali.
Z vseli vidikov nudi novo posojilo denarnim zavodom in privatnikom lepo priliko, da koristno, povoljno in sigurno naložijo svojo razpoložljivo go-. to vino.
« # *
Prve vesti o podpisovan ju poročajo o sledečih podpisanih svotah: Milan (občina) 135 milijonov, Banca Popolare v Milanu 70 milijonov, Monte di Pieta v Milanu 21 milijonov, Cassa di Rispar-mio v Camerino 1 milijon in pol, trgovinska zbornica v Caserti 100.000, pristaniška zadruga v Jakinu 250.000, poljedelska banka v Ragusi 1 milijon, častniki in vojaki milice 15. legije v Brescii 100.000, Banca S. Paolo 1 milijon, trgovinska zbornica 200.000, Banca per il piccolo čred i to v Bergamu 5 milijonov, trgovinska zbornica istotam 200.000. Opera nazionale combattenti 3 milijone. Razne banke so že začele sprejemati podpisovanja.
V Trstu se bo vršil v kratkem v trgovinski zbornici sestanek predstavnikov industrije in finance v svrho posvetovanja za dosego Čim večjega uspeha posojila v našem mestu.
Električna razsvetlim
je pokazala včeraj zopet, kako je nezanesljiva nadomestovalka božje solnčne svetlobe. Najmanj petkrat smo ostali v temi od 5. do 8. ure zvečer. Vzrok je bila seveda tudi to pot nevihta, proti kateri se elektrarne, ki zalagajo Trst s strujo, zastonj borijo. In vendar bi ne smela biti nadloga neviht nepremagljiva pri današnjem stanju tehnike, kakor so že ob drugih prilikah poudarjali tudi tukajšnji italijanski listi. Da je temu tako, se je pokazalo povodom strašne povodnji koncem septembra. Vse je bilo tedaj odpovedalo razen — luči. Torej? _
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG
Nismo več v dobi presenečenj — trg frivi skoro mehanično svoje življenje, ki postaja že monotono.
Edino, kar se zamore na trgu opaziti, je •koro umerjeno padanje oz. dviganje istega, bodisi v količini uvoženega blaga, bodisi v kupčijah, ki se na trgu sklepajo.
Predmet dneva je v tej dobi krompir. Tudi za zelje je zanimanje precejšnje. V tej dobi so dobro kvotirana jabolka. Drugo sadje je manj uvaževano, ali se vsaj ne giblje v takih količinah kot jabolka.
Cene so bile danes sledeče:
Zelenjava: Krompir 60—80, pesa rdeča 70—80, pesa bola 60—90, malancane 150— 180, grah —.—, paprika zelena 160—200, paradižniki —.—, buče 320—350, šelen 120 do 180, fižol v stročju 300—360, zelje belo 60—80, kartfijoli 160—220, vrzote 40—70, čebula 50—60, česen 150—220.
8a4|e: jabolka 60—260, hruške 120-^420, kostanj 100—160, «marroni» 150—210, grozdje 300—500, pomaranče 140—150 oziroma 46—50 lir za zaboj, limone 38—40 lir za zaboj.
I ehlo v vodi truplo moškega, ki so ga valovi i polagoma gnali od brega. Mož je obvestil ! o Žalostnem odkritju dva orožnika, ki sta i s pomočjo dolgega droga skušala doseči j truplo, kar se pa jima ni posrečilo. Tedaj i se je neki mladenič, ki je bil navzočen pri teh brezuspešnih poskusih, odloČil, da plava do utopljenca in ga privleče k bregu; čeprav so ga navzočni svarili, naj ne tvega ; zaman zdravja ali celo življenja, se je ! mladenič siekel in pogumno skočil v vodo. I Kmalu je priplaval do utopljenca in ga j začel vleči k bregu. Toda, ker je bila voda j premrzla, je moral mladenič končno opu-! stiti svojo namero; vendar se mu je po-' sneeilo sneti utopljencu z glave Čepico, ki jo je izročil orožnikoma Čez nekaj časa je na odredbo pristaniškega kapitanata, ki je bil obveščen o stvari, priplul na lice mesta vlačilec «Audax», toda medtem je truplo utopljenca izginilo; najbrž se je zopet potopilo, ali pa ga je tok" odnesel daleč od brega. Pomorščaki so preiskali daleč naokoli vso morsko gladino, a njihovo prizadevanje je bilo zaman.
Utopljenec je — kakor je izjavil mladenič, po delavsko oblečen mož. Na obrazu ni bilo videti znakov razpadanja, iz česar se da sklepati, da je nesrečnik utonil pred par dnevi. Seveda ni še znano, ali gre za nesrečo ali samomor.
Še o zagonetni smrti mlade ženske.
Kakor smo poročali, je bila predvčerajšnjim popoldne prepeljana v mestno bolnišnico 30-letna Bernardina Bressan, stanujoča v ulici Canova št. 11, ki so jo našli onemoglo in napol nezavestno v veži neke hiše v ulici Torre bianca. Kakor znano, je nesrečna ženska, ki je kmalu potem umrla, ne da bi zdravniki mogli ugotoviti vzrok njene smrti, izustila proti svoji tašči hudo obdolžitev, češ da bo. umrla po njeni krivdi. Na podlagi te obdolžitve je bila tašča Frančiška Bressan, stanujoča v ulici Ca-nova št. 11, aretirana. Pri zaslišanju je sicer ženska odločno zavrnila obdolžitev pokojnice, češ, da je brez vsake podlage. Pa kljub temu je bila Bressanova pridržana v zaporu, zlasti ker se je dognalo, da ni živela s snaho v dobrih odnošajih. Včeraj popoldne je bilo truplo pokojne Bressanove raztelešeno v mrtvašnici mestne bolnišnice v navzočnosti sodne komisije. Izid raztelešenja pa ni pojasnil skrivnostnega dogodka, kajti izvedenci so sicer ugotovili, da je Bressanova bolehala na težki pljučni bolezni, niso pa mogli z absolutno gotovostjo dognati, je li edino le ta bolezen bila net>osredni vzrok nagle smrti. Na to vprašanje bodo mogli izvedenci odgovoriti šele tedaj, ko bodo izvršili analizo krvi, kar se bo zgodilo najbrž tekom današnjega d le.
Raztopljeno železo mu |e pjlusknilo v oko
Ko je 22-letni težak Karel Krančič, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji št. 100, včeraj popoldne delal v plavžih pod Skednjem, mu je par kapelj raztopljenega železa pljusknilo v desno oko. Nesrečni mladenič je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v okulistič-ni oddelek. Siromak bo najbrž izgubil oko.
Is tržaškega življenja
Truplo utopljenca v morja
Včeraj zjutraj okoli 4. ure je neki čuvaj
nameščen pri družbi za zračni promet «S.I.S.A», zapazil pri nabrežju Mandrac-
Tržaško sodišče
Splavljen je.
Včeraj je tržaški kazenski senat, sestavljen iz predsednika Macri, sodnikov Gnezda in De Vuono, državnega pravdnika odv. Gargano in s sodelovanjem zapisnikarja Zanettija, obravnaval slučaj splav-' ljenja, v katerem je glavna obtoženka babica Zecchini Marija, soobtoženki Girardi Bruna, ki je splavljenje utrpela, in njena mati Antonija Girardi rojena Simak. Razprava se je vršila skoro celo jutro, toda sodnija je smatrala za potrebno, da jo dokonča pri zaprtih vratih. Branila sta ob-toženke odvetnika Giannini in De Prati.
Sodišče je obsodilo Zecchinijevo na eno leto, 10 mesecev in 15 dni ječe, od katere šesti del bo morala prestati v samoti. Izredno mila kazen (drž. pravdnik je zahteval Štiri leta) ji je bila prisojena le zato, ker je sodišče sprejlo tezo odvetnika Gianninija, ki je prosil, da se obtoženki prizna intelektualna pol odgovornost.
Bruna Girardi je dobila 10 mescev zapora z olajšavo pogojnosti, d očim je bila Girardi Antonija, roj, Simak, oproščena vsake obtožbe, ker je sodišče konstatiralo, da njen čin ne tvori zločina.
Sodniki jej Prosveta -
Adria - Zonu g, nt rtom:rti Tocnmaseo . Concocdia: g. Prijateljska tekma: Jadran - Barko vi je: g. Pertot Izdajo se "VfiniVf za nogometne sodnike sledečim gg.: Pfcjevec Drago. Novak Iran. Pertot Stankov Benetač Drago. TajniJtro S. S. prevzame g. Soai. Sodniki so TaMjem, da izročijo T. V. N. sod-nijska poročila najkasneje v torek ob 20. uri.
Redni sestanki članov S. S. se bodo vršili vsak torek ob 19JO v prostorih S. U.	S. S.
TEHNIČNO VODSTVO NOGOMETA Uradno poročilo Nedeljske tekme:
Adria - Zora ob 15. uri in ne ob 13., kakor je je bilo pomotoma javljeno.
Obzor - Magdalena odpade, ker Magdalena odstopa od prvenstvenih tekem I. divizije.
Opozarjamo članice S. U., da izročijo eventuelne prizive T. V. N. najkasneje v torek ob 20. uri.
Sancin Drago, kom. T. V. N. T. V. HAZENE Važe« ddas. - Članice, ki igrajo za •spominsko ploščo* S. U., se morajop redstaviti na igrišču najkasneje 15. min. po določeni uri in takrat 2e-v športnih drasah. V nasprotnem slučaju izgubi tekmo za forfažt.
Igralke, ki lahko nastopajo v tekmah za piotčo S. U. za Adrijo in Prosveto: Adria: Marangon, Zlobec II.. Kocijančič IL, Kocijančič HL, Vrabec ter ostale nove članice. — Prosveta: German, Kariž, žerjal, Obersnel, Breznik, Vatovec, Jerič, Vičič, Jug, Trikan, Drufovka, Blažina Pina, Ivan-čič.	T. V. H.
M. D. Bniuilji V nedeljo, 21. L m. se bo vrtila na igrišču v Herpeljah prijateljska tekma s S. K. Jadranom. Igralci naj se zberejo točno ob 1U5 na navadnem prostoru. V slučaju dežja tekma odpade. — Kač.
Vesti z Goriikega
Goriške mestne vesti
Dražba dol in priskibovanja materijala na deželnih
Ob 3. popoldne dne 2. decembra se bo vršila v uradih pokrajinske uprave v Vidmu dražba del in priskrbe materijala za navadno in izvanredno vzdrževanje sledečih cest v izmeri 51.300 metrov:
1)	Vipavska cesta iz Gorice preko Dorn-berga, Cebovmov v Vipavo.
2)	Odlomek ceste med Kobdiljem in Koprivo na Krasu.
S) Vrhpoljska cesta iz Vipave do Cola.
4)	Doberdobska cesta od Devetakov pa do meje tržaške pokrajine.
5)	Tolminska cesta, ki preko Tolmina veže obe glavni cesti.
Letni stroški znašajo približno 208.300 L.
Isti dan se uro poprej vrši v istih prostorih dražba za deželne ceste v goriški Furlaniji.
Sklepi upravnega odbora furlanske pokrajine Iz soje dne 15. novembra 1926.
1)	Zadeve, ki so se odobrile:
Grczioa: Pooblastitev za nabavo nepremičnin bivše italijanske kmetijske šole (via della Scuola agraria);
čepovan: Družinski davek 1926;
BMe: Obrtni davek in davek na patente;
Renče: Bilanca za 1. 1926;
Kamnje: Dobrodelno udruženje; bilanca 1924., 1925., 1926. in 1927.
Gcrjače: Dobrodelno udruženje; bilanca od 1924.-1927.
2)	Zadeve, ki so se odložile:
Čenovan: Povišek davka na živino;
Grgar: Davek na živino.
Rthemkerg: Kaplanova in cerkovniko-
va služba.
Čepovan: Davek na obrt in prodajalni davek.
Livek: Prispevek za poškodovance ob zadnji povodnji.
SovodnJ: Prispevek za poplavi jen ce.
KANOMLJE
Poprave po zadnji povodnji počasi napredujejo. Slabo vreme delo in poprave silno ovira. Poleg lega si morajo kmetje ob lepem vremenu spravljati domov Še stelje, kar jim je bilo v večnem dežju nemogoče. V nekaterih krajih imajo zunaj še pokošeno praprot in zopet bi bil udarec več, ako bi po južnem vremenu zapadel sneg. Na srečo se je ohrnilo vreme na bolje. —
Is Irtaike pokrajine
ftEMPOLAJ
Od 6. do 14. t. m. se je vršil pri nas sv. misijon. Prišla sta dva očeta jezuita, ki sta držala govore skozi cel teden. Ljudje so prihajali iz vseh okoliških vasi, in to zlasti zvečer, ko so bili navadno glavni govori. Cerkev je bila v teh urah natrpana. Slovesni zaključek je bil v nedeljo 14. t. m. z blagoslovitvijo misijonskega križa,
'A POROČILA
Amsterdam M5—965, Belgija 325—335, Francija 82^0—83.50, London 114.75—115.75 New York 23.70—23.90, dpanija 360—370, Švica 455—465, Atene 29—30, Berlin 560— 570, BukareŠt 12.50—13.50, Praga 70—71, Ogrska 0.0325—0.0840, Dunaj 330—345, Zagreb 41.75—42.75.
Uradna cena zlata (18. XI.) 455.02.
Vojnoodškodninske obveznice 65.20.
katerega bo naša dekleta res zelo lepo okinčala in katerega so potem fantje nosili v procesiji. Slavnosti je prisostvoval tudi g. poteštat Brovedani s soprogo. Ves teden je zelo dobro pel cerkveni pevski zbor, ki je sestavljen iz samih društveni-kov cRazvojašev». Nehote pride človeku ob tej priliki na misel, ali bi ne bilo mogoče obnoviti tudi društvenega petja. Fantje,
zganite se in obnovite društveni pevski zbor, kajti drugače nima smisla, da dru-! štvo nosi naslov tudi pevskega drrf&tva. Izgovor, da ni v šempolaju na razpolago! pevovodje, je piškav. Ce ga ni v Sempo-laju, se bo morda našel v kaki vazi. Malo smisla in dobre volje je in videli boste, da tudi to oviro z lahkoto! premagate.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je tiha - toiažnica smrt rešila naSega predragega očeta, starega očeta, tasta. gesp.
Miha Rozmana
v 64. letu starosti Iz njegovega dolgega vdanega trpljenja dne 19. novembra v petek ob 4. uri in pol popoldne.
Spremili bomo našega predragega pokojnika k večnemu počivališču na novem goriškem pokopališču iz hlie žalosti v Raštelfu št 27, v nedeljo ob popoldne. GORICA, dne 19. novembra 1926.
, Družine: Mervič, Kozman, pl. Reya

MALI OGLASI
BEHLITZSCH08Lvl* RW21-<~*1»
i prevodi v vseh JczUclfa. <1518
POHIŠTVO hrastovo se proda. Kompletna spalnica. Gorica, Via Trieste 76.	172S
BRIVSKI pomočnik starejši, za Št- Peter na Kraso se sprejme takoj. Pisati na Milavec Rafael, brn^ec^ Postojna 73.	1758
STANOVANJE (dve sobi, kuhinja, vrt) oddam takoj. Kova cesta, Dodicmanca, gostilna.	1759
SSEčO, preteklost in bodočnost življenja pove kiromant v via della PietA 12, vrata 6.	1756
S MILAJOĐ (Trpoiki sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizaui in težkemu dihanja, kažija in katara, uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let se prodaja samo v lekarni Casicllacovich, Trst, Via GiuHani 42 (paralelna ulica Via dell'Istria). (1524)
BABICA« avtorizžntna, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via GioKa 29. Telefon 33-1*1
1517
BABICA, diplomirana, sprejema nos^ donna del Mare 19/11.
TRGOVSKI pomočnik, vesten in poiten, izurjen v špecerijski stroki in po možnosti tudi v želcz-ninski, se sprejme takoj. Ponudbe na Fr. Repič v Ajdovščini.	1744
MANUFAKTURNA trgovina, mala, dobro vpeljana, se proda takoj. Naslov pri tržaškem uprav-ništvu.	1757
TRGOVSKI pomočnik, vešč železnine in kolonialnega blaga, samostojna moč, se pod ugodnimi pogoji sprejme. Ponudbe je poslati na tržaško apravniStvo pod «Železninar».	1751
Želite i sneti
električno rczsuetlpe ?
Obrnite se takoj na elektrotehnični zavod Ulica Mazzlnl št. 3, tel. 6-16, ki izvršuje vsako delo svoje stroke točno in solidno.	(1111)
Priporoča se Vam
Skerl Danilo.
NB. Za Opčine in okolico daja tozadevna pojasnila Ivan Marija Dancu, Opčine 176.
Predno prodate
KRONE, GOLDINARJE ZLATO In SREBRO
obtičite zlatarno
STERMIN Via Mazalni It. 43
kjer dobite najvišje cene. — Kupujem listke mestne zastavljalnice.	1140
NASMEH
VESELJE
ZDRAVJE
Kadar so vala čreva fn val
lelodec res čisti in urejeni, tedaj le težko obolite. Za očiščenje želodca in Črev je še najboljši čistilni Čokoladni bonbon ARR1BA.
Je te odvajalno sredstvo, ki učinkuje z vso gotovostjo pri starih in mladih. ARRIBA prinese v hišo nasmeh, veselje in zdravje.
L 0 50 komad
CARRSBA
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH
KRONE! KRONE!
triljanfi. Mi ZB-kroarte zlafe tesati
zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Albert Povh — uraru a
Trat« Via Mazalni 4C 1:19
PODLISTEK
JULBS VKRNB:
(166)
Skrivnostni otok
V kratkih in razumljivih besedah je kapitan povedal potek svojega življenja.
Njegova povest ni trajala dolgo časa in vendar je moral zbrati vse svoje sile, da jo je mogel do konca povedati. Bilo je očitno, da se kapitan bori proti strašni slabosti. Večkrat ga je Cir Smith prosil, naj se odpočije, toda oni je odmajal z glavo kakor človek, ki ve, da ne bo učakal naslednjega dne, in ko mu je poročevalec ponudil svojo pomoč, je odgovoril:
«Je vse zaman; moje ure so štete.»
Kapitan Nemo je bil Indijec, princ Dak-kar, sin nekega kralja prej neodvisne dežele Rundelkunda in nečak indijskega junaka Tippo-Saika. Oče ga je poslal v Evropo ko mu je bilo deset let, da bi bil tam deležen dobre vzgoje z namenom, da bi se mogel nekoč r istim orožjem boriti proti onim, ki jih je smatral za zatiralce svoje dežele.
Od desetesa do tridesetega leta se ie
princ Dakkar učil vseh znanosti in umetnosti, in ker je bil nadarjen, z velikim uspehom.
Princ Dakkar je prepotoval vso Evropo. Po svojstvu in bogastvu ugleden, je bil povsod dobro sprejet; toda posvetne skušnjave so file mimo njega. Dasi mlad in lep Je ostal vedno resen, samosvoj, grizla sta ga nenasitna ukaželjnost in nespravljivo sovraštvo.
Princ Dakkar je sovražil. Sovražil je deželo, kamor si ni želel nikoli noge položiti, narod, katerega naprednost je neprestano tajil, sovražil je Angleško tem bolj, ker jo je moral v marsičem občudovati.
Ta Indijec je združeval v sebi vse besno sovrafitvo premagancev proti zmagovalcem, ki niso načli nikoli milosti v njegovih očeh. Kot sin vladarja, ki je bil samo po imenu podložnik združene kraljevine, ni sovražil in ki je držala Indijo v sužnosti. sovražil in k i je držala Indijo v sužnosti: Ta potomec rodhine Tippo - Saibe je bil vzgojen z mislijo na sovraštvo in neizmerno je ljubil svojo poetično domovino.
Princ Dakkar je bil umetnik, znanstvenik in državnik, ker se je izobrazil na vseh evropskih dvorih. V očeh tistih, ki so ga oovrifio oosuii i« mosel veliaii za ko-
zmopolita, ki hoče vse vedeti, sani pa nič ne napravi, za enega tistih bogatih po-tovalcev, tistih ponosnih platonskih značajev, ki potujejo brez počitka po vsem svetu in nimajo nikjer domovine.
Pa ni bilo tako. Ta umetnik, ta učenjak je ostal v srcu Indijec, hlepeč po maščevanju, upajoč, da bo nekega dne osvobodil domovino, pregnal iz nje tujca in ji priboril neodvisnost.
Leta 1849. se je princ Dakkar vrnil v Bundelkund. Poročil se je z odlično Indijko, katere srce je ravno tako krvavelo kakor njegovo zaradi nesrečne domovine. Imel je dva otroka, ki ju je nežno ljubil. V svoji družinski sreči pa ni nikoli pozabil ponižanja Indije. Čakal je na priložnost. In ponudila se je.
Težko je stiskal angleški jarem indijsko ljudstvo. Princ Dakkar je bodril nen zadovoljneže. Vcepljal jim je vse svoje sovraštvo, ki ga je čutil do tujcev. Prepotoval je še neodvisne dežele indijskega pol-i otoka, pa tudi one, ki so bile že pod neposredno oblastjo Angležev. Spominjal jih; je velikih dni Tippo-Saiba, ki je v Seringa^ patanu napravil junaško smrt za domovina