ORMOŽ / DAN PROSVETNIH DELAVCEV
"Osebno sem zelo vesel, ko
vidim, da so v nekaterih
okoljih, med drugim tudi v
Ormožu, uspeli obdržati dan
prosvetnih delavcev, kot
obliko zunanje manifestacije
učiteljskega poklica. Ni za-
dosti, da naši prosvetni de-
lavci dnevno garajo v vrtcih
in šolah, da se zadnje čase do-
kaj intenzivno združujejo v
študijskih skupinah, poprej
pa v aktivih. Mislim, da je
včasih potrebno zbrati te lju-
di skupaj ob nekem kultur-
nem dogodku, da si od vsega
skupaj oddahnejo, se pogovo-
rijo in izmenjajo svoje
izkušnje. V tem vidim vlogo
dnevov prosvetnih delavcev
in jih kot take tudi podpiram,"
je uvodoma ocenil dan pro-
svetnih delavcev občine
Ormožpredstojnik Zavoda za
šolstvo Republike Slovenije -
Enote Maribor mag. Alojz
Sirec.
Govoril je tudi o novi šolski
zakonodaji ter o kolektivni po-
godbi v vzgoji in izobraževan-
ju, ki na tem področju ureja ne-
katera razmerja, neodvisno od
dnevne politike.
Dneva prosvetnih delavcev
občine Ormož so se udeležili
skoraj vsi šolniki iz osnovnih
ter glasbene šole in vrtcev
občine Ormož, ormoški župan
dr. Jože Bešvir pa tudi profesor
Vladimir Tkalec - generalni
tajnik Sindikata vzgoje izo-
braževanja in znanosti Slove-
nije, ki je med družbenimi dej-
avnostmi številčno naj-
močnejši, saj šteje preko
31.000 članov.
Ob tej priložnosti so se
spomnili treh starejših pro-
svetnih delavcev - Gizele Bla-
govič iz Ormoža ter Ignaca
Omana in njegove žene Mare,
ki sta velik del svojega življen-
ja preživela na osnovni šoli
Sveti Tomaž, ter jim poklonili
šopke cvetja.
Veliko delovnih uspehov in
dobrih medsebojnih odnosov
je prosvetnim delavcem
občine Ormož želela Zorica
Šimunič, predsednica
območnega odbora SVIZ
občine Ormož. V imenu aktiva
ravnateljev občine Ormož je
zbor pozdravil Franci Šulek,
ki je posebej poudaril, da so
takšna srečanja prosvetnih
delavcev koristna že iz vidika
medsebojnega spoznavanja.
Po končanem uradnem
delu, ki so ga pričeli in sklenili
godbeniki ormoškega sakso-
fon kvarteta, so si prisotni og-
ledali komedijo Zadrega za za-
drego, v izvedbi članov Pro-
svetnega društva Simon Gre-
gorčič iz Velike Nedelje. Po
kosilu sta jih v ormoškem ho-
telu zabavala Mojmir Sepe in
Lado Leskovar.
Vida Topolovec
Gizeli Blagovii so na dnevu pro-
svetnih delavcev občine Ormož ob
njenem jubileju - 80. letnici živl-
jenja v znak spoštovanja poklonili
šopek cvetja.	(Fofo:VT)
40 LET PROJEKTE INŽENIRING PTUJ
IIspelRIIIMffjciti^^
Tretja najuspešnejša sloven-
ska projektantska organizacija
Projekta Inženering iz Ptuja je
proslavila 40 letnico. Osrednje
slovesnosti so se v petek, 25. no-
vembra v romanskem palaciju
ptujskega gradu udeležili številni
poslovni partnerji, bivši in nek-
danji sodelavci, ter predstavniki
občine Ptuj. O razvoju tega reno-
miranega, v domovini in v svetu
znanega kolektiva strokovnja-
kov, ki so s svojim delom pustili
vidne in trajne sledove v arhitek-
turi mest, poslovnih zgradb in
podeželja, je govoril direktor
Drago Vobner; Za uspešno sode-
lovanje so izročili posebna priz-
nanja SO Ptuj, Komunalnemu
Podjetju Ptuj, Plinarni Maribor,
Zavodu dr. Marjana Borštnarja
Domava in arhitektu Francu Pre-
lesniku. Slovesnost so obogatili
tudi člani moškega komornega
zbora iz Ptuja, instrumentalni
duet violina - flavta Rogina-Fren-
kovič, ter mladi folklorni plesalci
OS dr. Ljudevita Pivka. Ob po-
membnem jubileju so pripravili
tudi spominsko brošuro, v kateri
so svojo razvojno pot, delo in
uspehe nazorno predstavili v be-
sedi in sliki.
Podjetje, ki dobesedno oblikuje
našo bivalno okolje, ki dejavnost
postavlja na ogled, ki je sožitje teh-
nike in umetnosti, zaposluje danes
43, v glavnem višje in visokošolsko
izobraženih ljudi. Bili so časi, ko so
jih zaposlovali tudi prek 80, pa se-
veda tudi časi, ko jih jebilo še manj.
Direktor Drago Vobner o tem ta-
kole:
"Podjetje je bilo ustanovljeno
leta 1954, kot "Mestni projektivni
biro", v dejavnosti pa jebilo zapisa-
no: izdelovanjeprojektovzaobjek-
te visokih in nizkih gradenj, urba-
nistične in regulacijske rešitve ter
izvrševanje celotnega tehničnega
nadzora o izvajanju projektiranih
objektov. V bistvu smo te dejavnos-
ti z nekaj razširitvami obdržali vse
do danes. Začetki so bili skromni.
Le nekaj zaposlenih in med^njimi
ustanovitelj ter duša biroja Štefan
Koter. Prostori nad kavarno na
mestnem trgu so bili več kot 20 let
drugi dom zaposlenih.
Nizale so se realizacije naših pro-
jektov, za takratni čas velike in
uspešne: stanovanjski bloki, šole,
zadružni in gasilski domovi, farm-
ski ter drugi kmetijski objekti pa
tudi industrijskehale ter s področja
nizkih gradenj rekonstrukcijecest,
mostovi, meliroacije. Izredno veli-
ko je objektov, pri katerih smo v
Ptuju in okolici sodelovali.
Naraščalo je tudi število zaposle-
nih. Ob dvajsetletnici nas je bilo že
za dva ducata. Prihajali so novi ar-
hitekti, statiki in strojni inženirji.
Vsi so se zagrizli v delo, širilo pa se
je tudi območje, na katerem smo
projektirali. Poleg Ptuja še Ormož,
Ljutomer, Lendava, Maribor,
Radlje, Ljubljana pa tudi
Varaždin, Sarajevo, Novi Sad, itd;
sodelovali smo tudi pri projektih in
pri delih v Iraku in danes tudi v Ru-
siji."
V tem času ste zagotovo širili
tudi svojo dejavnost?
"V to so nas silile potrebe. Usta-
novili smo biro elektroinštalacij,
od ptujske občinske skupščine pa
smo dobili pooblastilo za opravl-
janje del s področja urbanizma. Se-
veda so nam prostori nad kavarno
kmalu poslali pretesni in odločili
smo se za novogradnjo. Naša lepa
nova poslovna zgradba jezrasla leta
1978. Danes domujemo kot sosedje
Agencije republike Slovenije za
plačilni promet na poslovno izred-
no ugodnem mestu.
Z novo zgradbo in novimi ljud-
mi so se odprle tudi nove možnosti.
Zaradi hitrega razvoja sta se
povečala tako količina ustvarjenih
projektov, kot število zaposlenih,
teh je bilo kmalu 79 in to vseh po-
trebnih profilov in strok."
Večjih težav pa v teh štirih de-
setletij v bistvu niste imeli?
"Danes ugotavljamo, da smo go-
spodarsko recesijo v sredini 80 let
dočakali pripravljeni. Res je, da je
takrat nekaj ljudi videlo svojo pri-
hodnost in zaslužek drugje in se je
število zaposlenih zmanjšalo za
eno tretjino. Toda tisti trmasti smo
vstrajali.
Da uspehi so in da so veliki, do-
kazuje naša referenčna lista zgraje-
nih objektov in opravljenih del.
Med njimi jih je največ iz našega
okolja, lahko bi omenil vso stano-
vanjsko izgradnjo na Ptuju, naštel
nekaj sto realiziranih industrijskih
in družbenih objektov ter kilome-
tre in kilometre komunalnih infra-
strukturnih naprav. Omeniti velja
tudi večje število visečih fasad, po
katerih so sloveli pri nas zaposleni
projektanti."
Kako daleč pa ste z lastninjen-
jem podjetja?
"Lahko rečem, da lastninjenje že
zaključujemo; s prehodom na del-
niško družbo bo podjetje Projekta
inženering Ptuj zagotovo le prido-
bilo. Postalo bo last kolektiva in bo
imelo tudi dobro materialno osno-
vo in dovolj strokovni kader. In
prav ta kader je razlog več, da z zau-
panjem zremo v prihodnost."
•o M. Ozmec
Na osrednji slovesnosti v romanskem palaciju na ptujskem gradu je govoril
direktor Projekte inženeringa Drago Vobner.
2 - DOMA IN PO SVETU
1. DECEMBER 1994- TEDNIK
Branke CESTNIK / PISMO IZ RIAAA
Zahodni svet je poln Iclošar jev, beračev, socialno izrin-
jenih... V "Pismih iz Rima" smo se zato že nekajkrat
ukvarjali z temi žalostnimi pojavi. Tokrat pa pojdimo
v žlahten družbeni vrh - med plemstvo.
Pred leti kljub
"diktaturi delav-
skega razreda"
pojem plemstva
ni bil povsem
zavržen ali cen-
zuriran. Spomni-
mo se samo
pravljic o dobrih
kraljicah in hrabrih baronih.
Nihče ni prepovedal otrokom
sanjati skupaj s temi plemenitimi
junaki. Nihče se ni zgražal in prij-
avljal otroka Milici, če si je le-ta
zaželel postati grof, pa čeprav so
grofje pripadali humanoidni vrsti
"krvosesov ljudskih množic".
Vendar, izvzemvši v pravl-
jičnem svetu, kakšnega modrokrv-
nega zemljana večini izmed nas ni
bilo mogoče srečati ali spoznati.
Južnoitalijanski baron De Ange-
lis je bil prvi plemič, s katerim se je
imela priložnost spoznali moja
uboga kmečko proletarska oseba.
Nekoč je v cerkev sv. Lucija vsto-
pil starejši gospod. Izredno ravna
pokončna drža, lepo negovana siva
brada, skrbno počesani razredčeni
lasje, beli šal, staromodni plašč,
tanke usnjene rokavice, z žlahtni-
mi kovinami okrašena palica...
skratka, aristokratičnost je kar
žarela iz starčka. Pozanimal se je za
slike in pokazal veliko estetske izo-
braženosti.
Ker je pogovor nanesel na Jugos-
lavijo, ga je zanimalo kaj več o tej
balkanski stvarnosti. Povabil me je
na "tobak in viski". Tako sem imel
priložnost videti njegovo rimsko
stanovanje.
Baronovo stanovanje ni bilo
prostorno, zato pa zelo okusno ure-
jeno, predvsem pa nabito z raz-
novrstnimi	dragocenimi
baročnimi umetninami. V tem sta-
novanju sem se spremenil skoraj
dobesedno v "slona med porcela-
nom".
Gospod baron je potrdil mojo
klasično predstavo o plemstvu: bo-
gato, izobraženo, odmaknjeno, pri-
jazno, brezdelno...
Ruskonemški princ Eugen von
Freimann doma iz Češke je ustvar-
jen, da ti poruši to romantično
predstavo o aristokraciji. (Bolj kot
"romantično" bi danes rekli "ta-
bloidno", saj je rumeni tabloidni
tisk tisti, ki senajvečukvarjaz viso-
ko družbo ter z njenimi čustvenimi
in finančnimi pripetljaji.)
Eugen je pol Rus in pol sudetski
Nemec. Naziv princ je dobil po ba-
bici, ki je zbežala iz Rusije za časa
komunističnerevolucije. Babica ga
je vzgajala v skromnih življenjskih
pogojih izgnane aristokracije. Ko
je odrastel, se je poleg dela ukvarjal
še z ilegalnim poučevanjem verou-
ka. V sredini osemdesetih let je
češka tajna služba aretirala njego-
vega prav tako ilegalnega škofa.
Ker se je bližala tudi njegova areta-
cija, je izkoristil svoje nemško
državljanstvo in se odselil v Rim,
kjer je začel študirati teologijo. Ko
sem ga spoznal, Eugen na prvi pog-
led v ničemer ni spominjal na prin-
ca. Namesto vzvišenosti in aristo-
kratske zadržanosti, češka
sproščenost in veseljaštvo. Names-
to ekstravagantnih oblačil, pre-
prosta eleganca dobrostoječega
občana. Namesto limuzine, razpa-
dajoči Fiat 127 češkoslovaške regi-
stracije. Namesto palače, majhna
sobica z zastarelim pohištvom v ru-
skem kolegiju. Namesto prefmjene
kulturne razgledanosti, ne preko-
merna pa vendar strastna ljubezen
do piva.
Šele sčasoma sem začel odkriva-
ti, da le ni povsem "normalen".
Vedno je bil poln denarja. Ker je to
zelo redka stvar med študenti, sem
ga nekoč vprašal, od kod tistih sto
do dvestotisoč lir, ki jih vedno nosi
s seboj. Rekel je, da mu jih pač
pošilja "žlahta" iz Madrida, Haaga
in Nemčije. O kakšni žlahti je go-
vora, si lahko mislite.
Ne samo denarnica, tudi njegova
psihologi ja jebila "drugačna". Bil je
nenavadno ustrežljiv in nenareje-
no komunikativen. Rad se je pogo-
varjal z vsemi ljudmi, ne glede na
to, kdo ali kaj so.
Tako sem bil priča dogodku, o
katerem sem kasneje večkrat medi-
tiral. Na poti na univerzo - pred ba-
ziliko sv. Marije Snežne - je Eugen
vsako jutro srečal, pozdravil in
ogovoril na tleh sedečo in denarja
prosečo staro Romko. Ko sem ga
nekoč spremljal domov, mi je pred-
stavil to beračko. Z njo se je spustil
v kratek pogovor. Na koncu prijet-
nega čeblanja je Romka segla v
umazan predpasnik in povzdignila
proti Eugenu bankovecza 2.000 lir.
Kot dobra botra pridnemu otroku
mu je rekla: "Vzemi in si kupi sla-
doled!" Eugen se je seveda branil in
jo komaj prepričal, da naj si le
zadrži težko naprošen denar.
Prizor je bil čudovit: ubogo na
asfaltu sedeče človeče daje uglaje-
nemu princu denar za sladoled!
Takrat sem uvidel, kakšna naj bi
bila idealna plemenitost plemstva
in da je to plemenitost moč vzbudi-
ti tudi v najbolj pozabljenem
beraču, ki ga srečaš na cesti.
Branko Cestnik
SE O OSNUTKU PREDLOGA KATEGORIZACIJE SLOVENSKIH BOLNIŠNIC
Osnutek predloga o kategorizaciji slovenskih bolnišnic, ki je po zatrdilih ministrst-
va za zdravstvo Republike Slovenije zgolj se delovni osnutek, in ga zdravstveni
svet še ni niti izdelal, še naprej buri slovensko bolnišnično in politično javnost. Kot
je znano, naj bi po njem ptujska bolnišnica, če bo predlog obveljal, sodila med tri
krajevne bolnišnice. S tem pa se Ptujčani seveda ne morejo strinjati.
KATEGORIZACIJA -
POMOTA?
Prvi se je na omenjeni
osnutek oglasil ptujski
izvršni svet, ki je že v
začetku novembra obli-
koval stališča. Mnenja je,
da gre pri tej kategoriza-
ciji, kar zadeva ptujsko
bolnišnico, za pomoto.
Prepričan je, da bol-
nišnica Ptuj s svojo 120-
letno tradicijo izpolnjuje
pogoje za višji rang uvr-
stitve, opravlja zahtevane
dejavnosti, ki so pogoj za
uvrstitev med regional-
ne, najmanj pa območne
bolnišnice. Ptujski
izvršni svet tudi meni, da
predvidena kategorizaci-
ja tudi ni skladna z novo
zakonodajo o lokalni sa-
moupravi, pravosodju in
upravi. Ptuj je na osnovi
te zakonodaje pridobil
status mestne občine, iz-
kazana pa je bila tudi vol-
ja občanov po organizi-
ranju pokrajine. Po zako-
nodaji o pravosodju je v
Ptuju sedež okrožnega
sodišča in okrožnega
tožilstva za območje do-
sedanjih občin Ormoža
in Ptuja. Ptujčani pa ob
tem na osnovi zakona o
upravi pričakujejo tudi
opravljanje upravnih
funkcij države na delov-
nih področjih vseh mi-
nistrstev. S tem bo Ptuj
na vseh treh področjih
delovanja države prevzel
vlogo pomembnega raz-
vojnega središča. To so
argumenti, s katerimi
prihaja na ministrstvo za
zdravstvo, ki naj v novi
kategorizaciji bolnišnic
upošteva dejstva in vlogo
mest ter pokrajin v Slove-
niji. Predlaga tudi, da naj
usklajevanje predloga
kategorizacije sloven-
skih mest ostanestrokov-
no interesno vprašanje,
trenutno je po mnenju
ptujskega izvršnega sveta
to izrazito politično. Sta-
lišča izvršnega sveta so
dobila tudi podporo
predsedstva občine in
projektnega sveta Ptuj -
zdravo mesto.
PTUJSKI
BOLNIŠNICI
STATUS
NEPOPOLNE
BOLNIŠNICE?
Ministrstvo za
zdravstvo je na ptujska
stališča odgovorilo v
pičlih treh dneh. Državni
sekretar primarij dr. Ja-
nez Zajec se v odgovoru
čudi protestu ptujske
občine glede na to, "da se
bolnišnici v Ptuju nebo v
prihodnosti dogodilo
prav ničesar in bo še na-
prej poslovala v štirih od-
delkih (internem, kirur-
giji, ginekologiji s porod-
ništvom in pediatriji).
Edino, k^r smo želeli z
osnutkom doseči in tudi
kasneje, v dokončnem
programu je, da se dejav-
nost na različnih dejav-
nostih v krajevnih bol-
nišnicah ne bo mogla
širiti, kar pomeni, da se v
Ptuju ne bo moglo razviti
področje otorinolaringo-
logije, okulistike, derma-
tologije in podobno.
Tudi glede financiranja
ostane stanje nespremen-
jeno, kar pomeni, da sebo
bolnišnica še naprej do-
govarjala s plačnikom, to
je z Zavodom za zdravst-
veno zavarovanje Slove-
nije. Za vsako od omenje-
nih dejavnosti, bo
določena osnovna cena,
ki bo veljala za celotno
območje Slovenije."
Primarij dr. Janez Za-
jec ptujskemu izvršnemu
svetu piše tudi o tem, da
če jih moti naziv regijske
ali lokalne bolnišnice,
bodo imenovanja spre-
menili v smislu popolne
in nepopolne splošne
bolnišnice. Navaja pa
tudi, da ministrstvo za
zdravstvo ne želi splošni
bolnišnici Ptuj ničesar
odvzeti, zato je tudi zajeta
v programu srednje-
ročnega plana za investi-
cije v zdravstvu. Ne glede
na to pa je nesporno dejst-
vo, da se bodo tri bol-
nišnice v Sloveniji znašle
v stanju, ko nebodo imele
statusa popolne bol-
nišnice, ker pač imajo
samo štiri oddelke.
ZAČETEK KONCA
PTUJSKE
BOLNIŠNICE?
v ptujski bolnišnici so
o osnutku predloga kate-
gorizacije slovenskih
bolnišnic razpravljali že
pred koncem oktobra, ko
so predlog dobili "neu-
radno na vpogled." Seve-
da se s predlogom ne
strinjajo, kar so tudi hitro
prenesli državnemu se-
kretarju za zdravstvo pri-
mariju dr. Janezu Zajcu
in zdravstvenemu svetu
pri ministrstvu za
zdravstvu, ki ga vodi
prof. dr. Jože Lokar.
"Strokovni svet ptuj-
ske bolnišnice ugotavlja,
da se je splošni bolnišnici
Ptuj z uvrstitvijo med
krajevnebolnišnicenare-
dila velika krivica in to
prav v letu, ko praznuje-
mo 120-letnico njenega
obstoja. Zavedamo se, če
bo ostalo pri omenjenem
predlogu, da je to začetek
konca ptujske splošne
bolnišnice, ki pa si za svoj
razvoj v vseh teh letih
tega prav gotovo ni zas-
lužila.
Ocenjujemo, da ni toli-
ko važna oddaljenost
med bolnišnicami (kar se
nam pogosto "očita"), pač
pa	gravitacijsko
območje. Ne smemo po-
zabiti, da naša bolnišnica
pokriva ptujsko-
ormoško območje s pri-
bližno 87 tisoč prebival-
ci, z drugimi obmejnimi
občinami pa celo z več kot
sto tisoč prebivalci. Torej
območje, ki si prav goto-
vo zasluži svojo bol-
nišnico po obsegu in kva-
liteti dela," so med dru-
gim zapisali v ptujski bol-
nišnici v okviru odgovo-
ra na predvideno katego-
rizacijo slovenskih bol-
nišnic.
Glede na delovno gra-
divo osnutka predloga
kategorizacije v Ptuju
ugotavljajo, da izpolnju-
jejo vse pogoje za
območno bolnišnico.
Zato naj komisija za bol-
nišnično dejavnost po-
novno razpravlja o ptuj-
skem predlogu, če pa se
z njim ne strinja, želijo,
da imenuje posebno
strokovno komisijo, ki
bo na kraju samem ugo-
tovila dejansko stanje.
Ker pa protesti prihaja-
jo tudi od drugod, bo do
sprememb pri kategori-
zaciji slovenskih bol-
nišnic zagotovo prišlo,
vendar kot kaže, vsi ne
bodo zadovoljni. Ptuj-
ska bolnišnica, žal, leži
med dvema velikima,
mariborsko in mursko-
soboško, zato je njen
status toliko bolj pod
udarom in toliko bolj
negotov.
^MG
SLOVENSKA BISTRICA / NADVOZ NA DEVIN! ŽE DOBIVA SVOJO PRAVO PODOBO
Gradbena dela pri nadvozu na
Devini, ta potekajo od letošnjega
poletja dalje, gredo, kot smo izve-
deli od Janija Bradana, sekretarja
za varstvo okolja in urejanje pros-
tora v Slovenski Bistrici, v sklep-
no fazo. Kljub vsemu pa bo na tem
razmeroma majhnem območju
ostalo gradbišče še nekaj časa.
Ljudi zanima, nekateri so ob tem
tudi nekoliko nestrpni, zakaj
sočasno s širitvijo nadvoza ne
gradijo še priključka na avtoces-
to, ki je tukaj predviden. Jani Bra-
dan je povedal, da DARS pri-
pravlja vso dokumentacijo, ki je
potrebna za takšno gradnjo, od lo-
kacijskega načrta, ki ga bo moral
z odlokom sprejeti novi občinski
svet in kar bo osnova za vsa ka-
snejša dovoljenja. Zatrdil je, da bi
naj bila vsa potrebna dokumenta-
cija za gradnjo priključka na avto-
cesto pri Devini urejena do jeseni
prihodnjega leta.
Po pogodbi med Darsom, ki nas-
topa v vlogi investitorja in izvajal-
cem del Gradisom, podpisana pa je
bila pred mesecem dni v Slovenski
Bistrici, je zapisano, da bodo na
Sloveniki drugi del vozišča med
Slovensko Bistrico in Hočami
zgradili do jeseni 1995. leta. Tako
bo ta cesta dobila vse lastnosti avto-
ceste z ločenim dvosmernim pro-
metom.
Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
BOSNA IN HERCEGOVI-
NA: Predstavniki OZN in ZDA so
v izjavah niinuli konec tedna pos-
redno priznali, da so Srbi popolni
zmagovalci bitke za Bihač in da
niti novi napadi Natovih letal ne
morejo več pomagati obkoljene-
mu mestu. Predstavniki OZN so
sprtim stranem vnovič predlagali
ustavitev spopadov, v kar je vlada
v Sarajevu načelno privolila, od-
govor srbske strani pa še ni znan.
RUSIJA/ČEČENIJA:
Dolgo
pričakovani in napovedovani
"končni obračun" med vodstvom
odcepljene ruske republike
Čečenije, torej generalom
Džoharjem Dudajevom, in čečen-
sko opozicijo se je prejšnjo soboto
začel in končal v bitki za čečensko
prestolnico Grozni, ki jo je dobil
general Dudajev. Vojska čečenske
opozicije je ob pomoči ruskih na-
jemnikov sicer vdrla v Grozni in
zavzela nekaj strateško pomemb-
nih točk, vendar so enote Dudaje-
va napad odbile in prisilile opozi-
cijsko vojsko k umiku na izho-
diščne položaje.
RUANDA/ZAIRE: Visoki ko-
misariat ZN za begunce v Gomi je
potrdil, da je bilo v begunskem
kampu Katale na vzhodu Zaira v
petek in soboto med spopadi, ki bi
jih naj po izjavah predstavnikov
človekoljubnih organizacij izzvali
zairski vojaki, ki so hoteli izropati
že tako ali tako revne begunce,
ubitih 18 ruandskih beguncev in
en zairski civilist, 59 beguncev pa
je bilo ranjenih. Stanje v kampu
Katale je kljub umiritvi spopadov
še zmeraj napeto in nestabilno.
NORVEŠKA: Na Norveškem
je bil konec tedna posvečen refe-
rendumu o priključitvi te4,3 mili-
jonske skandinavske države Ev-
ropski uniji. Raziskave javnega
mnenja kažejo, da je le kakih 43
odstotkov ljudi tej priključitvi na-
klonjenih, 47 odstotkov pa jih
vstopu nasprotuje; 10 odstotkov
se jih ne more odločiti.
IZRAEL/JORDANIJA: Izrael
in Jordanija sta v skladu z mirov-
nim sporazumom, podpisanim 26.
oktobra letos, navezali stike na
ravni veleposlaništev. Vladi obeh
držav sta potrdili, da bosta svoji
veleposlaništvi v Amanu in Jeru-
zalemu odprli 10. decembra. Jor-
danija je tako za Egiptom druga
arabska država, ki je navezala di-
plomatske odnose z Izraelom.
NEMČIJA/FILIPINI: Nemci
bodo Filipincem odpisali dobrih
deset milijonov mark dolga, če
bodo ti zagotovili, da bodo 40 od-
stotkov denarja namenili projek-
tom za zaščito okolja, ki bi jih
potrdili strokovnjaki obeh držav.
ITALIJA: V nedeljo so papežu
Janezu Pavlu II. ob vstopanju v
avto, s katerim so ga prepeljali od
apostolske palače do bazilike Sv.
Petra, v kateri je imel mašo, do
krvi poškodovali mezinec desne
roke. Očitno so vrata zaloputnili
nekoliko prezgodaj, tako da je
papež moral maševati z obvezano
roko. Dan prej pa je cerkveni gla-
var imenoval trideset novih kardi-
nalov, med njimi tudi sarajevske-
ga nadškofa Vinka Puljiča, ki je s
svojimi 49 leti postal najmlajši
med 167 kardinali in so ga verniki
med obredom pozdravili s plo-
skanjem.
EGIPT: Pri grobnici staroe-
gipčanske kraljice Haštepsut, na
desnem bregu Nila so v nedeljo iz-
vedli spektakularno predstavo
Verdijeve opere Aida, ki jo je itali-
janski mojster posvetil odprtju
Sueškega prekopa leta 1869. V
predstavi, za katero so porabili 3,5
milijona dolarjev je sodelovalo
petsto pevcev, ogledalo si jo je pri-
bližno 3000 gledalcev, za varnost
pa je poskrbelo kar 7000 policis-
tov.
Pripravil: D.Sterle
TEDNIK -1. DECEMBER 1994
POROČAMO. KOMENTlR^\M() - 3
MINISTRICA RINA KLINAR NA SVOJEM PRVEM DELOVNEM OBISKU V PTUJU
Pousodsiieliio prostorskih po$odobiteM
NQ delAvnoiii ubisku v Ptuju sta v sredo bile ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina
Klinar in državna sekretarka v minstrstvu Anka Osterman.
Predsednik ptujskega
izvršnega sveta Branko Bru-
men, ju je seznanil kako izpoln-
jujejo socialni program, ki so ga
med prvimi v Sloveniji sprejeli
že marca leta 1991.
Ptuj je med redkimi slovenski-
mi občinami, ki je namenil kar
nekaj denarja iz občinskega pro-
računa za blažitev brezposelnos-
ti. Tako je letos v program javnih
del vključenih 253 ljudi. Preko
Centra za socialno delo pomaga
40 delavk pri negi ostarelim na
domu v 140 gospodinjstvih. Pri
kmečkih opravilih pa pomagajo
delavci na sedmih kmetijah. S
pomočjo tega programa pa dobro
delujejo tudi mladinske delavni-
ce po osnovnih šolah ter sveto-
valni ceter za otroke.
Direktorji ptujskih socialnih
ustanov pa so jo informirali s ka-
drovskimi,štipedijskimi in pros-
torskimi problemi.
Kot je povedal Miran Kerin,
direktor Centra za socialno
delo, so z novim zakonom o soci-
alnem varstvu dobili veliko do-
datnega dela. 34 zaposlenih dela
v zelo tesnih in neustreznih pros-
torih, stavba v kateri se nahajajo
pa je povrhu še v denacionaliza-
cijskem postopku. Tako so raz-
mere na Ormoški cesti zares
nevzdržne in predlagali so nove
prostore v poslovni stavbi, ki so
jo začeli graditi v Trstenjakovi
ulici. Ministrstvo jim je že dalo
zeleno luč za nove prostore.
O prostorskih težavah je govo-
ril tudi Milenko Rosič, direktor
Zavoda dr. Marjana Borštnarja
v Dornavi. V domu imajo že 325
varovancev z zmerno, težjo in
težko motnjo v duševnem razvo-
ju. Potrebujejo tudi nove prosto-
re za odrasle varovance, ki so še
vedno v baročnem dornavskem
gradu.
Do konca leta nameravajo ob-
noviti prostore varstveno - delov-
nega centra v Dornavi, iščejo pa
tudi primerno lokacijo v okolici
Ptuja, v katerem bi lahko ustrez-
no strokovno zaposlili ostale
zmerno in težje prizadete na
območju ptujske občine, ki niso v
domskem varstvu.
Ptujski dom upokojencev je
sredi velikih obnovitvenih del. V
novi prizidek so že preselili varo-
vance iz slabih bivalnih prosto-
rov stare graščine v Muretincih.
Še vedno pa tam biva nekaj osta-
relih, za katere bi v kratkem mo-
rali najti prostore v ptujskem
domu. Sedanjim potrebam pa ne
ustreza tudi kuhinja, saj je bila
zgrajena za 220 varovancev, zdaj
pa jih imajo že 380. Ker imajo v
domu za ostarele kar tri četrtine
delno pokretnih ter starejše z
duševnimi motnjami, si prizade-
vajo za status kombiniranega za-
voda, je seznanila ministrico
Kristina Doki, ravnateljica
doma.
Marko Strban iz mariborske-
ga Zavoda za zaposlovanje,jc
opozoril, da bi tudi ministrstvo
moralo hitreje reševati vsaj neka-
tere tehnične zadeve. Ptujčani so
nemreč že pred tremi leti predla-
gali, dabi v Ptuju ustanovili Urad
za delo, katere naloge že zdaj ne-
formalno opravlja.
Tudi v prihodnje pa bo brezpo-
selnost ostal specifičen problem
Ptuja in Slovenije. V Podravju
lahko v prihodnjem letu pričaku-
jemo še sedem tisoč ljudi, ki bodo
ostali brez stalne zaposlitve. Na
območju sedanje občine Ptiij pa
bo po teh predvidevanjih ostalo
brez dela 700 delavcev. Že sedan-
ji podatki pa so zelo zaskrbljujoči
saj je v Sloveniji brezposelen že
vsak šesti za delo sposoben držav-
Ijan, v Podravju je brez dela že
vsak pcii, v ptujski občini pa že
vsak četrti Ptujčan nima zapos-
litve.
Ministrica Klinarjeva in
državna sekretarka Ostermano-
va sta se ob koncu seznanile tudi z
dejanskim stanjem in obiskale
vse omenjene institucije.
Ministrica je pudarila, da ima-
jo ljudje v njih veliko volje za
delo, seveda pa potrebujejo tudi
finančno podporo od ministrstva
predvsem za uresničevanje raz-
vojnih načrtov.
Marija Slodnjak
Ministrica Klinarjeva in sekretarka Ostermanova sta poudarili, da je mogoče že
veliko narediti z voljo seveda s primerno kadrovsko in prostorsko podporo.
Foto Langerholt
4 - PO NAŠIH KRA.I1H
1. DECEMBER 1994- TEDNIK
Poslovni sistem Menator konial prodaio delnic
"1 8. novembra se je končala javna prodaja delnic poslovnega siste-
■ mu iv-.^.	p^ pjp^j^ podatkih, ki pa še niso popolni, je bilo vpi-
sanih okrog 64 tisoč certifikatov v sk^^, .•,	1 7,5 milijarde to-
larjev oziroma 85 odstotkov vseh razpisanih delnic. Več o tem m u
zultatih privatizacije ter o organiazcijskih in poslovnih načrtih bodo
predstavniki poslovnega sistema Mercator povedali na jutrišnji novi-
narski konferenci v Kočevju.
Obisk Ptuja poiasi ienjuje
Po podatkih, ki so no voljo vturističnoinformotivnem centru v Ptuju,
je tretji teden v novembru Ptuj in okolico obiskalo 249 gostov, mu-
zejske zbirke si je ogledalo 724, 66 pa jih je iskalo informacije. Sodeč
po podatkih obisk gostov, ki v mestu tudi prenočujejo, počasi jenjuje.
Enodnevnih obiskovalcev, ki pa jih statistika v turistični promet ne
vključuje pa je še vedno veliko.
Dosežen sporazum med Neodvisnim sindikatom
in lastnikom firme Cme Dolane
22. novembra je bil med podružnico Neodvisnih sindikatov Sloveni-
je v Eme engineering, d.o.o. v Dolanah in lastnikom firme Emilom.
Mlakarjem podpisan sporazum, po katerem bodoza uradnoveljovne
informacije v bodoče veljale le tiste, ki jih bo v imenu sindikata podpi-
sal uradni predstavnik podružnice Neodvisnih sindikatov v tej tovarni
Slavko Veselič. S tem se želita partnerja ogniti doslej večkratnim neso-
glasnim in neresničnim informacijam, ki so se pojavljale v javnosti. O
vsebini sporazuma so obvestili vse člane sindikata in Območni svet
NSSvPtuju.
Usposabljanje pisarniških delavcev obiine Ptuj
Od ponedeljka do srede je v sejni sobi ptujskega izvršnega sveta po-
tekal nadaljevalni seminar pisarniških delavcev občine Ptuj pod
delovnim naslovom "Z več znanja do večje učinkovitosti pisarniških
delavcev občine Ptuj", ki sta ga izvedli podjetji Elite. d.o.o in Znanka,
d.o.o. Tokratne teme so bile: pomen komuniciranja za učinkovito
delo, diplomatski protokol in poslovni bonton, kultura slovenskega je-
zika v poslovnih stikih, izbira poslovnega darila in aranžiranje ter
moda v pisarni. Debatni večer, ki so ga organizirali v torek zvečer, pa
je potekal pod naslovom Besede rušijo, besede gradijo.
Pripravila: MG
GOVORISL..
...DAsmo ta hip najaktivnejši
narod v Evropi. Evropa pa nas
še vedno noče sprejeti kot pri-
družene člane. Po njihovem,
prosto po italijanski verziji,
smo aktivni samo zaradi
bližajočih se lokalnih volitev.
Pozneje bomo po njihovem
pričakovanju znova zaspali in
Italijani nas bodo zlahka (vsaj
delno) kupili.
...DA je dobil zadnje dni radio
Ptuj mednarodne dimenzije.
Ko je po njemu pričao neko s
Juga, so se takoj oglasile do-
moljubnesile. Takoj za tem so
ničmanj domoljubni pos-
lušalci zahtevali ono: "pričaj
mioljubavi...".
...Da so na otvoritvi avtomo-
bilske trgovine v Ptuju ponu-
dili gostom za poskusno
vožnjo šest avtomobilov in en
balon. Kot se je izvedelo, se
nobeden od dveh prisotnih
kandidatov za župana ni po-
peljal z balonom. Oba sta
hotela štiri dni pred volitvami
ostati na trdnih tleh. Saj veste,
kdor visoko leta...
...DA se govorice polagoma
tišajo in razmere postajajo
predvolilno napete. Po volit-
vah pa bo o novih županih in
svetnikih znova mnogo jezi-
kave "župe".
PTUJ / ZKO OSTAJA NESPREMENJENA
Od \mi denar in Itubitel j^ko kulturo
Kljub temu, da je odločitev, ustanoviti v Ptuju zavod za kulturo ali ne, dolgo visela v zraku in je kazalo, da se |e obi*..«« «:i
pred zdajci le odločila za ustanovitev zavoda, zavod ne bo ustanovljen, saj je za to zmanjkalo časa. Zveza kulturnih orga-
nizacij bo seveda ostala, zaenkrat še neznanka pa je njeno financiranje. Začasno bodo njeni zaposleni plačani sicer nar-
avnost U proračuna Minisfistva za kulturo oziroma iz Sklada za kulturo, ko bo le-ta pričel delovati. Največje težave pa
pričakuje Branko Bczeliuk ClaT«>r, ki je*ie dolga leta zaposlena v ptujski ZKO, v financiranju ljubiteljske kulture pa vaseh.
Branka Bezeljak Glazer:
"Društva imajo svojo zvezo, svoj
statut, svoje organe in vsi ti bodo
tudi po reorganizaciji občin osta-
li. Gre za kontinuiteto strokovne-
ga dela, svetovanja, druženja...
Tudi srečanja in revije se bodo
odvijale v enaki obliki kot doslej,
ker je to edina možnost, da se te
skupine primerjajo med sabo, da
se spoznavajo in da se od tod
urščajo na državna in druga
srečanja."
Smo tik pred reorganizacijo
občin. Kaj bo pomenila za Zvezo
kulturnih organizacij ?
Branka Bezeljak Glazer: "ZKO
Slovenijein Ministrstvo za kulturo
se že leto dni koordinirata v zvezi z
reorganizacijo. Skupaj so pripravi-
li koncept za ustanovitev sklada za
ljubiteljsko kulturo. Vsetestvari so
bile na začetku nedorečene kot še
marsikaj v zvezi z bodočimi
občinami in tudi zdaj, ko smo kon-
kretno spraševali, kako bo s finan-
ciranjem ljubiteljske kulture, nam
prav nihče ni natančno vedel pove-
dati. Največ bo očitno odvisno od
tega, kako se bodo ljudje sami orga-
nizirali po bodočih občinah in
kako so bile stvari do sedaj financi-
rane. Verjetno bo veliko odvisno
tudi od tega, kateri ljudje bodo
prišli na oblast in kakšen posluh
imajo za kulturo nasploh.
V naši občini se glede na število
društev (več kot 30), število kvali-
tetnih nastopov skupin... Pravza-
prav ni bati, da bi ljubiteljska kul-
tura kot dejavnost zamrla. Odvisno
je od tega, koliko bomo namenjali
denarja za njo. Upam, da bo v vsa-
kem okolju še zmeraj posluh za to
dejavnost. Čeprav vemo, da je žese-
danji občinski proračun namenjal
v bistvu zmeraj premalo denarja za
dejavnost v ljubiteljski kulturi.
Slabo so se vzdrževali kulturni do-
movi, vemo, kako smo lahko
opremljali folklorne in gledališke
skupine ter zbore z oblekami, dvo-
rane s tehnično opremo. Nikjer ni-
mamo lučnega parka, niti v ptuj-
skem gledališču. Tu smo šele sedaj
dobili ozvočenje. To so stvari, ki
precej ovirajo ljubiteljsko dejav-
nost, a o njih nihče ne razmišlja.
Največji problem bo ta: če želi-
mo, da skupina pod strokovnim
vodstvom vrhunsko dela, je po-
trebno takšnega strokovnjaka se-
veda plačati. Za to je najmanj de-
narja. Na te stvari smo vsakikrat v
programih na novo pisali, opozar-
jali nanje, republiška ZKO in Mi-
nistrstvo za kulturo sta ravno zara-
di tega že pred več kot letom dni iz-
delala strokovne normative za
višino honorarjev za strokovne so-
delavce, vendar žal v naši občini ne
dosegamo niti tretjine teh normati-
vov.
V naši občini smo vse stvari v zve-
zi z reorganizacijo zamujali, v
začetku ni bilo posluha, kasneje, ko
so določene strukture ugotovile,
kaj bi bilo potrebno napraviti, pa je
bilo že prepozno, saj je tako za reor-
ganizacijo v zavod kot za sklad za
ljubiteljsko kulturo, potreben čas."
Kaj pripravljate v naslednji se-
zone?
Branka Bezeljak Glazer: "Za no-
beno večjo prireditev se nismo mo-
gli vnaprej dogovoriti, podpisati
pogodbe. Kljub temu smo po-
skušali najti skupine in posamez-
nike, ki jih bomo s temi sredstvi, ki
jih trenutno imamo, do konca fe-
bruarja povabili na Ptuj. V pone-
deljek se je v gledališki kleti pred-
stavil pesnik Josip Osti, s katerim
smo pričeli serijo literarnih
večerov. Ta teden bo tudi lutkovni
abonma za najmlajše. Na tem po-
dročju imamo sedaj, po desetih le-
tih dela, lutkovni in mladinski
abonma polno zaseden, imamo
stalno publiko in celo premalo
vstopnic. Potrebno je vzgajati
bodočo publiko že od mladih nog.
Abonmaja za odrasle že tretje leto
zapored nimamo, saj v proračunu
zanj ni bilo odobrenega denarja. V
mladinskem abonmaju smo izpel-
jali doslej samo gostovanje Mla-
dinskega gledališča z Gospodično
Julijo, upam pa, da bomo katero
predstavo pripeljali še januarja.
Opozoriti želim še na gostovanje
Gledališča Tone Čufar z Jesenic, ki
bo uprizorila komedijo Žensko
ročno delo. V gledališču bo gosto-
val tudi Marlizz v lastni režiji, me-
dobčinska revija pihalnih orke-
strov, občinska revija tamburaških
orkestrov, ki bo tokrat na Vidmu,
19. decembra pa bo imel svoj kon-
cert v gledališču Zoran Predin, me-
sec dni kasneje Vlado Kreslin, ka-
sneje še Jerca Mrzel, Iztok Mlakar
in drugi izvajalci glasbe. Po novem
letu bomo imeli še eno zanimivo
koncertno prireditev, godalni
kvartet s solistom Darkom Brle-
kom, na gradu pa bo nastopil Ali
Capone Štrajh Trio. Oba koncerta
nam bo pomagal izpeljati Merkur
Ptuj v počastitev svoje40-letnice.
Načrtujemo tudi obisk predstav
v Mariboru in Ljubljani. Zato vabi-
mo vse, ki bi želeli z avtobusom na
ogled predstave, naj se čim prej pri-
javijo, saj je potrebno tolikšno šte-
vilo vstopnic rezervirati veliko
prej. Ogledali si bomo vsaj Rusko
misijo v SNG Maribor in Hamleta
v SNG Drama v Ljubljani."
M.Zupanič
Ponedeljkov literarni večer Josipa Ostija, nagrajenca Vilenice 94, je bil letos
prvivvrstiiiterarnih večerov, kijih pripravlja literarni krožek. Foto: Langerholc.
Branka Bezeljak Glazer
Baletna šola Olimpic deluje na Ptuju že drugo leto. Vadba poteka na Vičavi v Aerobic centru
Olimpic in sicer vsak ponedeljek, torek in četrtek od 17.00 ure dalje. Pri delu sodelujejo s
Srednjo baletno šolo iz Maribora. Na koncu šolskega baletnega leta opravljajo tudi izpite
za določeno stopnjo oz. razred.
V	lanskem letu so
štartali z razredom pri-
pravnica in prvim razre-
dom, letos pa so vpisali
tudi že učenke za drugi
razred nižje baletne
šole. Po zastavljenem
programu se nam na
Ptuju obeta popolna šti-
rirazrednica baletne
šole, tako da se zaintere-
siranim, ki jih je vendo
več, ne bo potrebno vo-
ziti v Maribor.
V	naslednjem tednu bo
v baletni šoli še posebej
zanimivo, saj bo pričela s
svojim delom tudi gostja
.Maritza Galaz, o čemer
nam je več povedal idejni
in organizacijski vodja
baletne šole prof. Vlado
Cuš:
"V sodelovanju z Zvezo
kulturnih organizacij
Maribor smo uspeli zago-
toviti gostovanje dolgo-
letne primabalerine in
baletne pedagoginje
Martize Galaz iz Argenti-
ne tudi v naši baletni šoli.
Z njeno vključitvijo v
delo baletnešole Olimpic
bomo naredili velik ko-
rak naprej tako v strokov-
nem kot tudi organizacij-
skem pogledu. Gospa
Martiza Galaz bo ostala v
Sloveniji najmanj tri me-
sece, glede na zadnji raz-
govor pa lahko rečem, da
bo ostala do konca balet-
nega šolskega leta."
Naj še predstavimo go-
spo Martizo Galaz:
Martiza Galaz, rojena v
Čulu, dolgoletna prima-
balerina v Narodnem ba-
letnem teatru v Čilu, ba-
leta Santiago v Čilu, so-
listka Teatra Colon v
Buenos Airesu v Argenti-
ni, baletni pedagog na
High Art Institute of Co-
lon Theatre, direktorica
in koreografinja Modem
Company Ballet Arte
Conterpraneo v Argenti-
ni, Kulturnega centra Se-
zannev Franciji,direkto-
rica v Theatre Pertuzzelli
v Italiji. Poleg klasičnega
baleta in sodobnega plesa
je študirala še metodolo-
gijo poučevanja baleja,
scenografijo in umetnost
svetlobe.
Vpis v baletno šolo
Olimpic je možen še v
mesecu decembru in to v
času baletnih terminov,
sicer pa v Olimpic-u v Ja-
dranski ulici na Ptuju.
Petra Tement
DPD SVOBODA PTUJ - PLESNA SEKCIJA
mmm tetošn^pksne sezonm
Mladi plesalci plesne sekcije
DPD Svoboda so že dodobra ogreli
svoje noge in za njimi je že karnekaj
uspešnih nastopov doma in v tujini,
poleg tega pa se kontinuirano pri-
pravljajo na nova tekmovanja.
Razen tega so, po besedah predsed-
nice upravnega odbora Darje Petek,
vrata plesne sekcije zmeraj odprta
tudi tistim, ki ses standardnimi in la-
tinskoameriškimi plesi še niso
srečali in so željni učenja. Za takšne,
pa naj bodo mlajši ali starejši, so v
letošnji plesni sezoni pripravili kopi-
co tečajev, katerih se lahko udeležijo.
Trenutno že tečejo plesni tečaji na
nekaterih osnovnih šolah z name-
nom, da se osnovnošolci pripravijo
na zaključno valeto, tečaj i za odrasle,
v pripravi pa je še tečaj za
srednješolce ter njihov maturantski
ples. Poleg tega je v plesne tečaje iz-
ven šol v Ptuju vključenih okrog 110
plesalcev. Vsi potekajo pod strokov-
nim vodstvom, ki ga zagotavlja ple-
sna sekcija, v kateri se trudijo k
osveščanju predvsem mladih, da
ples, kot kulturna in športna dejav-
nost, ne bi izumrl.
Seveda pa ne gre brez problemov,
ki jih predstavljajo predvsem pros-
torskezmogljivosti. V Ptuju potekajo
tečaji v prostorih Narodnega doma,
ki je edini primernejši prostor za ple-
sno dejavnost in v posameznih
osnovnih šolah, za srednješolce pa bo
tečaj organiziran v Srednjšolskem
centru.
Sicer pa je program plesne sekcije
tudi tekmovalno naravnan. Strokov-
ni vodja in trener Izidor Gnilšek
nam je povedal, da si prizadevajo ust-
varjati polno zasedbo tekmovalnih
parov, zato skušajo privabiti k plesu
kot tekmovalnemu športu čimveč
mladih, kar pa ni zmeraj lahko. Se po-
sebej se zatika pri fantovski zasedbi,
čeprav so po tej plati v letošnji sezoni
zelo zadovoljni.
Delo tekmovalnih parov je v pri-
merjavi z ostalimi zelo naporno in
zahtevno, vendar so rezultati zadnj ih
let, ob ustrezni strokovni podpori,
zelo dobri, četudi se pojavljajo
občasna nihanja v formi posameznih
tekmovalcev.
Razen strokovnega vodstva že
uveljavljenih plesnih trenerjev je
eden ciljev sekcije tudi vzgoja lastnih
strokovnih kadrov. V ta nemen uspo-
sabljajo nekatere starejše tekmoval-
ce, za katere pa ni samo pomembno,
da so dobro teoretično podkovani,
ampak, da so tudi dobri pedagogi in
da imajo smisel za delo z mladimi.
Ker je tekmovalni ples precej drag,
ne gre zanemariti niti finančnih
težav, s katerimi se srečuje plesna
sekcija. Denarja za potovanja na tek-
movanja ter potrebno garderobo, ki
je za plesalce še posebej zahtevna, ni
nikoli dovolj. Razen sredstev sekcije
so njihov glavni vir starši otrok, ki
kjub finančni obremenitvi znajo po-
kazati veliko razumevanja in pa
sponzorji, ki jih je najlažje pridobi ti z
dobrimi rezultati in udeležbo na nji-
hovih prireditvah.
Omenimo še, daje trenutno v sesta-
vi plesne sekcije DPD Svoboda osem
tekmovalnih parov, ki tekmujejo
redno in seže vztrajno pripravljajo na
državno prvenstvo v standardnih
plesih, ki bo 10. decembra v
Domžalah ter na kvalifikacijski tur-
nir v standardnih in latinskoame-
riških plesih, ki bo 17. decembra v
Ptuju. Z udeležbo na tekmovanjih
naslednjo pomlad pase bo tem parom
priključilo še sedem novih.
Posnetki: Langerholc
Tekst: D.Sterle
Tekmovalni pari plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj s trenerji
TEDNIK -1. DECEMBER 1994
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE ■ 5
JOŽE CAFNIK - UMETNIK, KI JE USPEL V TUJINI
"fd umetdlLii pedstOMliii vmk mateitcil datoč^ Isii v'"
Otroška leta in mladost je Jože Cafnik preživel v Hrastovcu. Njihova hiša, pod hribom mogočnega gradu, je obdana z gozdovi. V jesenskem času se v njih prelivajo čudovite barve,
idilični motivi - še posebej za umetnike. Seveda se Jože takrat še ni tako intenzivno ukvarjal z umetnostjo kot danes. Sprva je bilo slikarstvo njegov hobi, a se je v Švici nenehno
izobraževal in opravil tudi več specializiranih tečajev. Veliko znanja iz umetnosti pa si je Jože Cafnik pridobil v umetniški šoli v Zurichu, še zlasti v slikanju na svilo. Umetnik že dvajset
let živi v Švici, a vsa ta leta ni izgubil stika z domovino, saj se je v Sloveniji predstavil s številnimi samostojnimi razstavami, prav tako v Švici, pa tudi drugod po svetu.
Njegovo umetniško ustvarjan-
je so potrdili različni kritiki in
strokovnjaki. Zmagal je namreč
na natečaju za umetniško upodo-
bitev nalepke za mineralno vodo,
znano pod imenom Adelbodner
ter v natečaju za Unieefove
voščilnice, katerih izkupiček gre
v Mednarodni fond za pomoč
otrokom.
SLIKANJE NA SVILO
Slikanje na svilo je staro že sko-
raj toliko kot svilogojstvo in ved-
no bolj atraktivno. Tudi vas.je
prevzela ta lesketajoča se tkani-
na?
Jože Cafnik: "Za vsakega umet-
nika predstavlja prazno platno, kos
kamna ali drugega materiala
določeni izziv. Tako sem začutil
posebno željo po ustvarjanju s tka-
nino. Sploh ni pomembno, ali pos-
likano blago uporabimo pozneje za
izdelavo oblačila, kravate, za del in-
teriera ali le kot umetniški pred-
met; njena vrednost ostane, po mo-
jem mnenju, nespremenjena in
deležna umetniških užitkov. Veli-
ko slikam na svilo, ki jo pozneje
kreator j i uporabijo za izdelavo uni-
katnih ali dekorativnih oblačil ali
pa modnih dodatkov. Ta lahka,
mehka, prefmjena, nežno lesketa-
joča se tkanina res inspirira umet-
nika, da iz nje naredi nekaj več -
umetnino, četudi kasneje pred-
stavlja samo ali predvsem upora-
ben predmet.
Splošno ločimo dve tehniki pos-
likave tkanine; prosto slikano ali
uporabno tehniko "Gutta", pri ka-
teri s posebnim rezervirnim sredst-
vom, imenovanim Gutta, ločujemo
posamezne barvne ploskve med se-
boj; seveda lahko uporabimo tudi
kombinirano tehniko.
V zadnjem času so začeli modni
kreatorji pri svojem kreiranju upo-
rabljati vse več poslikanega blaga."
Kakšno vlogo opravlja pri tem
slikar?
Jože Cafnik:"Tekstilna podjetja
se obračajo name z raznimi
naročili. Največkrat izdelam idejo
za vzorec, ki ga pozneje uporabijo
konfekcionarji. Vse topa so unikat-
na in umetniška dela. Ta izdelek od
mene zahteva poleg poznavanja
barvnih zakonitosti tudi druga
znanja, saj, morajo biti vsi ti vzorci
tudi računalniško obdelani. Tak
izdelek ima povsem drugo pot kot
slika, ki jo rišeš na svilo ali na plat-
no. Tudi za tiskanje na tekstil poz-
namo več tehnik."
Sodelujete tudi s slovenskimi
podjetji?
Jože Cafnik:"Lansko leto sem
Svilanitu Kamnik izdelal nekaj
vzorcev za tekstil ter ročno poslika-
nih kravat. Prav tako sem za hoste-
se v Cankarjevem domu poslikal
rute. Imam tudi nekaj naročil za iz-
delavo jedilnih listov ter vinskih
kart."
Kakšne pa so modne zakoni-
tosti za potiskani tekstil?
Jože Cafnik: "Zelo različne. V
Švici so najprej bile moderne ročno
poslikane kravate, v zadnjem času
pa so zelo modne razne montaže fo-
tografij. Vse več dobivam tudi
naročil za izdelavo delovnih uni-
form. Pri teh moram zraven zaščit-
nih barv podjetja upoštevati še
uporabnost in praktičnost oblačila
ter toplino barv, vse pa mora ostati
unikat. Nazadnje sem izdeloval
obleke za delavce, ki delajo v res-
tavraciji s hitro prehrano. Pri izde-
lavi teh oblačil sem moral paziti še
na številne druge zakonitosti, ki
vladajo v marketingu in ki bi jih na
kratko imenoval - funkcionalnost,
ki nas očara.
Tudi v tem mojem delu so vidni
odzivi na vsakodnevne dogodke v
svetu, utrip dežele in ljudje, za ka-
tereoblikujem.
(Na primer; Slovenci so tempe-
ramentnejši od Švicarjev in upo-
rabljam druge barve). Inspiracije
za vzorceso zelo različne, včasih jih
spodbuja pokrajina, barvitost, ri-
tem neke sredine,... vse skupaj pa je
povezano z utripom modnih smer-
nic."
VOŠČILNICE, KI OSREČUJEJO
Motivi vaših slik pa so bili iz-
brani tudi za Unieefove voščilni-
ce... Ste eden izmed maloštevil-
nih slovenskih umetnikov, ki so-
deluje v tej humanitarni akciji.
Jože Cafnik:" V ZDA sem takrat
poslal svojo sliko. To je bila oljna
slika, ki sem jo naslovil Mestno
cvetje. Zdaj sem dokončal že celot-
no zbirko, za Unieefove voščilnice
sem slikal namreč Ziarich v vseh
letnih časih. Med 700 prispelimi
deli jih izberejo le štirideset in med
njimi so selektorji izbrali tudi moj
motiv. Za letošnjo serijo pa sem
naslikal zimski motiv z naslovom
"Taxi".
Kako pa zbirate motive za te
slike?
Jože Cafnik:" Te slike morajo
biti predvsem sladke, ne preveč
komplicirane, kajti namenjene so
zelo široki publiki. Pri njih jezlasti
pomembna komercialna plat, saj je
tudi v interesu umetnika, da si pri-
dobi čim več sredstev za humani-
tarno pomoč."
Kakšna pa je pot od vaše slike
do reprodukcije voščilnice?
Jože Cafnik:" Original, torej
mojo sliko, fotografira profesional-
ni fotograf. Z mojim dovoljenjem
je potem ta fotografija namenjena
nadaljni reprodukciji oz. izdelavi
voščilnic, medtem ko original osta-
ja seveda moja last. Z njim lahko
svobodno razpolagam. V zahvalo
pa sem dobil brezplačno 500 voščil-
nic s svojim motivom."
Ste jih prodali?
Jože Cafnik:"Ne... Poklonil sem
jih, nekaj tudi slovenski Katoliški
misiji v Zurichu, ki jo vodi prijazen
pater Robert. On tudi najbolje ve,
komu je potreben denar."
Na prvi vaši voščilnici ste se
predstavljali še kot državljan Ju-
goslavije. Zdaj so že popravljene
in se predstavljate kot umetnik iz
Slovenije. Se mogoče pozna razli-
ka?
Jože Cafnik:"Ja, razlika je pre-
cejšnja. Tistih voščilnic, na katerih
jepisalo, da prihajam iz Jugoslavije
ni hotel nihče kupiti. Prebivalci
Švice imajo namrečo bivši Jugosla-
viji zelo negativno mnenje, zato je
bilo zame in za moje delo zelo po-
membno, da se predstavljam kot
Slovenec. Zdaj po popravku, so se
stvari zelo spremenile in tudi pov-
praševanje je veliko."
Kakšen pa je ta občutek "huma-
nitarnega poslanstva", ki ga širite
z vašimi slikami?
Jože Cafnik: "To se ne da opisa-
ti. Kot umetnik pač slikaš, ker to
nosiš v sebi in moraš dati na platno.
Ko je slika naslikana in ti uspe - je
to zelo prijeten občutek, še lepši pa
je takrat, ko veš, da s tem svojim
početjem mogoče ohraniš otroško
življenje,... zame je dovolj, da sem
vsaj enega otroka osrečil ali mu po-
lepšal dan."
Katerim otrokom boste poma-
gali z letošnjim izkupičkom?
Jožef Cafnik: " Ker živim v
Švici, je moja slika v posebnem ka-
talogu, ki je namenjena poslov-
nežem. Ves denar od izkupička
bodo namenili otrokom Nepala, za
njihovo šolanje in izbolšanje živl-
jenjskih pogojev."
UPODOBIL NALEPKO ZA ŠVI-
CARSKO MINERALNO VODO
Zmagali ste tudi na natečaju za
umetniško upodobitev nalepke
za mineralno vodo. Tako so se na
švicarskem trgu pojavile prve
steklenice z nalepko, ki jo je za-
snoval Slovenec iz Lenarta. Je to
naključje?
JožefCafnik:"Ja, sicer so pozna-
li nekatere moje slike in postal sem
jim zanimiv. Zato sem svoje ideje
za nalepko tudi naslikal in jih pos-
lal na natečaj."
Kaj ste naslikali, saj to je že
svet marketinga?
Jože Cafnik:"Res je, da v svetu
marketinga veljajo povsem druge
zakonitosti, vendar sam vse te izzi-
ve v prvi vrsti sprejemal kot umet-
nik. Tako sem - za ta natečaj - nash-
kal vrelec - v tistih barvah, ki sem
jih doživljal. In nakoncu sera bil iz-
bran."
NISEM UJETNIK STALNE SLUŽBE
Imate status svobodnega
umetnika...
Jožef Cafnik: "Status samostoj-
nega umetnika mi omogoča sode-
lovanje z različnimi podjetji pa
tudi umetniškimi smermi. Nisem
ujetnik stalne službe, zato pa sem
pravzaprav zmeraj na preizkušnji.
Vsako novo naročilo mi vliva neke
vrste samozavest, saj vem, da je da-
nes huda konkurenca ravno na po-
dročju ustvarjanja v tekstilu in
marketingu. Še posebej rad pa sli-
kam na platno. Zato si v prihod-
nosti želim urediti tudi svoj atelje".
Bo to v Sloveniji ali v Švici?
Razmišljate o vrnitvi v Slovenijo ?
Jožef Cafnik: "Žena Mia je po
poklicu profesorica zgodovine in
ne vemo, kako bo z njeno zaposlit-
vijo v Sloveniji. V Lenartu imamo
hišo in če bodo le pogoji se bomo
vrnili. Mogoče že drugo leto... saj
bosta hčerka Julija in sin Matej
začela obiskovati osnovno šolo.
Ja, res si želim atelje...kjebo to pa
v tem trenutku šene vem... Morda v
Lenartu."
Marija Slodnjak
Umetnik Jože Cafnik
(foto:MS)
Unicefova voščilnica, ki jo je Jože naslovil "Taxi".
JAKOB EMERSIC

Nadalievanje ii
prejšnje številke
Jezovopisanjebi lahko raz-
delili na naslednje skupine:
predvojno, ki zajema zlasti
sestavke v Mentorju, Mladi
setvi, ptujskem dijaškem
Klasju, ki ga je uspel ohraniti
v enem nepopolnem izvodu
Jezov prijatelj dr. Vanek Šif-
tar, poleg morda še nepregle-
danih dijaških listov ter tudi
avtorstvo v številnih protina-
cističnih letakih, o katerih je
govorila ga. Šuligojeva, nera-
ziskano je medvojno delo-
vanje, če je sploh kaj uspel na-
pisati v koncentracijskih ta-
boriščih, po vojni pa prvo ob-
dobje pri Slovenskem
poročevalcu (a bi se še našli
njegovi sestavki marsikje
drugje, ker bi bil potreben kar
precejšen čas, saj se tudi pri
tem ne moremo zanesti na
Slovensko bibliografijo), kjer
je bil kot novinar, v Trstu, ka-
mor je pobegnil leta 1948, pa
urednikovanje v Stvarnosti
ter Stvarnosti in svobodi, kjer
je bil tudi kot avtor precej
navzoč.
Sprejel je stalno službo na
Radiu Trst A, kjer je bil zelo
delaven kot urednik, prevaja-
lec in predstavljalec številnih
svetovnih del,čeneupošteva-
mo številnih iger,ki jih jesam
napisal. Sam sem pri pregle-
dovanju programa Radia
Trst, ki ga jeobjavil tudi Novi
list, delno tržaška Mladika,
naštel cca 263 bibliografskih
enot (če odmislim zaplenjene
številke) ter še primerjal s pu-
blikacijo iz 1966, ki jo je izdal
ob 20-letnici tržaški Radijski
oder, od koder sem dobil 108
bibl. enot. (Če še tu vzamem
Modrov Leksikon slov. prev.,
kjer do 1965 zajeme kakšnih
25 enot, bi dobil približno sli-
ko.)
Poleg dela na radiu je naj-
bolj intenzivno sodeloval pri
Novem listu pa tudi v tržaški
reviji Mladika, delno v Lite-
rarnih vajah in v Pastirčku,
seveda poleg samostojnih
knjig, od katerih jih je nekaj
izdal v samozaložbi. Od knjig
je imelo le delo Skandinavski
izvor Slovencev odmev v
matični Sloveniji in to seveda
odklonilno ter posmehljivo,
saj jebila knjiga za oblast naj-
boljši izgovor, da ga uničijo,
če ga že politično niso uspeli.
Pozitivno pa je o njem pisal
dr. Vanek Šiftar delno že v pu-
blikaciji Skozi viharje v lepšo
prihodnost (Ptuj 1981) ter
pozneje po osamosvojitvi
Slovenije v Tedniku. Po
smrti ter ob knjigi Spomini iz
taborišča pa ga širše obravna-
va v Knjiž. listih tudi
Franček Bohanec. Več je o
njem pisal Lev Detela v Med-
dobju ter v Delu, kar si lahko
pogledate na razstavi v študij-
ski knjižnici in v Delovem
sestavku (Oblikovalec "real-
ne fantastičnosti", 4. 8. 94)
omenja tudi J. pisanje v
nemškem in hrvaškem tisku
in tudi to je še potrebno razi-
skati.
Po tematiki bi Jeza lahko
šteli kot pesnika, pisatelja,
dramatika in publicista. Ob
poslušanju referatov in ob
razstavi smo si lahko pridobi-
li občutek, koliko je napisal, v
katere smeri vse je posegel ter
ugotovili, da bi ga kljub vsej
širini, ki jo je kazal, lahko
šteli kot tipičnega Slovenske-
ga Kulturnega Časnikarja
(vse tri besede pisane z veliko
začetnico); pri nas bi ga na
primer lahko primerjali z
bližnjim rojakom Božidar-
jem Borkom, edino da je še do
smrti ostal zvest tudi lepos-
lovju. Tako ni bilo niti ene
številke tednika Novi list, kar
lahko potrdijo Tržačani, ki
ne bi nosil vsaj enega, če ne
dveh, treh ali štirih njegovih
sestavkov. V bibliografski
pregled sem seveda štel le
obširnejše članke, ki so obse-
gali vsaj eno stran običajne
knjige, ne pa ogromno
krajših notic in poročil, ki so
prav tako tam nepodpisani.
Še enkrat omenim, da to
sploh ni popolna bera, saj v
Mariboru manjka vsaj za dva
letnika tega lista, ki so ga zlas-
ti v letih 1969-1971 intenziv-
no zaplenjevali. Vsebinsko je
pisal poročila o novih knji-
gah, ocenjeval posamezne re-
vije, ob tem največ Mladiko,
Most, Zaliv, Umano, Mladje,
Cerkev v sedanjem svetu itd.,
imel številne intervjuje z vse-
mi pomembnimi tržaškimi
kulturnimi osebnostmi od
Pahorja (s katerim je celo
nekoč tudi polemiziral) do
Rebule, poročal o naših roja-
kih, kot so M. Turnšek, S.
Cajnkar, F. K. Meško itd., pi-
sal dosti o Kocbeku bodisi
pozitivno bodisi, da je zav-
račal njegovo podrejanje ko-
munistom, pisal o splavu ter
budil vest zaradi izumiranja
Slovencev, pa tudi zgodovin-
ske sestavke ter zasledoval
življenje Cerkve, se s peresom
odločno boril proti fašizmu
kot komunizmu, pa tudi
srbski nadvladi, a obenem z
vso intenzivnostjo zagovarjal
OF kot borbo za ohranitev
slovenskega naroda. Kajti v
tem je bil paradoks, da je bil
kulturnik, ki jestal najbolj na
pozicijah protinemštva,
ožigosan kot najbolj protislo-
venski sovražni element, ki
ga je bilo potrebno, če ne li-
kvidirati, popolnoma za-
molčati.
Toda da se vrnem na bibli-
ografijo: pri njeni obdelavi je
potrebno še precej raziskav,
namreč odkriti odmeve,
kljub molku, ki so ga doživeli
pri nas njegovi članki, zlasti
pa knjiga Nova tlaka ter tudi
druge.
Kot Ptujčan bi izpostavil le
veliko zasidranost romana
Smrt v pomladi v ptujski in
mariborski okolici, v
Ljubljani ter na Dolenjskem.
Roman je izhajal v štirih revi-
jah, vendar ni bil nikoli do
konca objavljen, ne izdan sa-
mostojno; seveda se čuti šta-
jerska okolica tudi v drugih
delih.
Njegov neverjetni pogum,
odločnost in pokončnost so
bila tista merila, ki so žal pri
razumnikih danes tako red-
ka. Potreben je bil tudi pose-
ben pogum, da se je uprl urad-
nemu zgodovinopisju ter
razgrnil svojo fantastično
teorijo, ki pa v skrajni konse-
kvenci ni nič bolj fantastična
od teorij, ki nam jih prodajajo
naši zgodovinarji.
Naj bo kakorkoli, menim,
da bi ga morali Slovenci bolje
spoznati v vsej celovitosti,
razgledanosti in svetoval-
janstvu, obenem pa v fana-
tični ljubezni do slovenstva,
domovine in boga, a to bodisi
v zborniku, kjer ne bi smela
manjkati bibliografija - ne
zato, ker sem se je jaz lotil,
temveč kot pomoč in opra-
vičilo za oris in vrednotenje
celotnega Jezovega dela - bo-
disi v izdaji ali ponatisu nje-
govih pomembnejših del ter
tudi omogočiti dostopnost
romanov in novel po vsem
slovenskem matičnem
ozemlju.
Jakob Emeršič
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
1. DECEMBER 1994- TEDNIK
_JUBILEJNIH 70 LET IVA RAUA_
fjj-v................. , P........... ........ ^	ijj
d ^^ilJJJ^JJj ^J iJj/JjJil JjJJi) iillLJ
"Rad se spominjam otroštva in prijetnih trenutkov, ki se jim doživljal v rojstnem kraju Lača ves na Kogu. Še
danes sem navezan na Prlekijo..." takole je začenjal svoje pripovedovanje Ivo Rau, upokojeni pravnik in
nekdanji sodelavec ptujskega radia in Tednika. Slovesno in z dobrimi željami je stopil v sedemdeseta leta na
začetku tega meseca.
Ivo Rau je poznan tako
Ptujčanom kot tudi Ormožan-
cem, veliko pa bi o njem znali po-
vedati tudi tisti sodelavci, ki so z
njim delali precej let, tako na Ptu-
ju kot v Ljubljani. Po končani ta-
kratni meščanski šoli, je želel
svoje znanje poglobiti še na mari-
borskem učiteljičšu, vendar je
vojna naredila svoje.
Mnogo spominov na težke tre-
nutke vojne jeostalo in gospod Rau
se jih nerad spominja. Pa vendar je
v prijetnem pogovoru bilo mogoče
izvedeti marsikaj, kar do sedaj še ni
bilo zapisanega. Vojna in življenje
po njej sta pustili mnogo skrivnos-
ti, vendar gospod Rau pravi, da tudi
v prihodnje o tem ne bo pisal. Po
vojni je nekaj časa opravljal delo v
upravni službi na Ptuju, po letu
1957,ko jeprišlo do sprememb tudi
na Ptuju, pa je delo nadaljeval kot
tajnik občinske skupščine. Dolgih
sedemnajst let je ostal zvest temu
delu, vmes pa je svoje znanje pre-
našal še na takratne mlade rodove
administrativcev. Precej časa je so-
deloval še pri pisanju za ptujski
Tednik, s strokovnimi članki pa so
ga povabili še na radio, ki je v ta-
kratnih letih dobival svojo podobo.
Med opravljanjem svojega poklica
se je odločil še za študij na Pravni
fakulteti v Ljubljani in pozneje
tudi diplomiral. Službena pot ga je
vodila tudi v Ljublajno, kjer je kot
državni sekretar, zadolžen za
upravno področje, delal vsedo upo-
kojitve. Tudi v Ljublani je Ivo Rau
rad pomagal mladim študentom na
Višji upravni šoli, vseskozi pa se je
prilagajal času in spremembam v
njem.
Dobre stike z borčevsko organi-
zacijo je Ivo Rau obdržal tudi po
letu 1986, ko je stopil v upokojen-
ska leta. Od leta 1992 je predsednik
borčevske organizacije na Ptuju,
skupaj z ostalimi člani pa z boljšim
upanjem gleda v prihodnje dni.
"Prijetno in polno presenečenj
je bilo praznovanje osebnega
praznika," je povedal Ivo Rau, saj
so se ob okroglem jubileju nanj
spomnili domači in prijatelji. V
krogu svoje družine in sorodnikov,
hčerka že precej let živi in dela v
Ljubljani, so mu nazdravili še na
mnoga leta. Skupaj z ženo, ki je
prav tako s spomini povezanaz rod-
nim Kogom, obiščeta te kraje po-
gosto, saj Ivo Rau pravi, da je spoz-
nanje o tem, kaj vse ti ponuja
domači kraj, prišlo prepozno. Da-
nes svoje dni življenja preživlja na
Ptuju in kljub bolezenskim
težavam, ki ga pesti jo že precej časa,
z upanjem in mero dobre volje gle-
da v prihodnje dni, ki bodo prinesli
še veliko novega.
Precejšnjo mero dobre volje in
zdravja Ivo Rau želimo tudi iz ptuj-
skega Radio - Tednika.
Tatjana Mohorko
_EPTA - ZALOŽBA NAJLEPŠIH SLIKANIC_
Razstava v madinskem oddelku Kniiinke Ivana Potria
NASVETUJEVELIKOKMETIJ,
VENDAR NOBENA NI KOT
MULLEVVAP.
MULLEVVAR JE VELIKA,
TAKO VELIKA, DA IMA DOVOLJ
PROSTORA ZA VSE.
MULLEVVAR JE MAJHNA,
TAKO MAJHNA, DA LAHKO NAJDE
PROSTOR V NAJMANJŠEM SRCU.
MULLEVVAR NE PPRIPADA NIKOMUR,
TAKO KOTSONCEINVETERNE
PRIPADATA NIKOMUR.
MULLEVVAR PRIPADA VSAKOMUR,
TAKO KOT SVET PRIPADA NAM
VSEM.
HELMEHEINE
EPTA je mlada slovenska
založba, ki izdaja izključno slikani-
ce vrhunske umetniške vrednosti.
Svoj program je zastavila tako, da
ob slikanicah povezuje celo
družino, posreduje vsebine, ki go-
vorijo o osnovnih človeških kvali-
tatah in s tem nevsiljivo otroka mo-
ralno-duhovno vzgaja, ne po pred-
pisanih normah, temveč v človeka,
ki zna ustvarjalno mobilizirati vse
svoje potenciale, zna in zmore žive-
ti s sabo in drugimi v tem svetu,
skozi slikanico spodbuja otrokovo
ustvarjalnost, ob kvalitetni ilustra-
ciji in tekstu razvija otrokov čut za
lepo tako v estetskem smislu kot v
širšem, npr.: skrb za sočloveka in
naravo; Vsebine slikanic govorijo
tudi odraslim. Želijo jih predrami-
ti in spodbuditi, da bi znali pris-
luhniti, kajti starši so tisti, ki ust-
varjajo otrokovo osnovno kulturno
klimo, ki ga pogosto spremlja skozi
vse življenje. EPTA želi zmanjšati
otrokov šolski strah pred branjem s
tem, da se sreča s slikanico in knji-
go, ki mu je blizu že pred šolo, da
mu je ta knjiga ljuba in jo bo zato z
veseljem prebral in bral. EPTA pri-
bližuje otroku svetovno literaturo
skozi nekaj, kar mu je blizu, da bo
tako bolje cenil tudi našo lastno
kulturo.
V naši knjižnici je EPTA pripra-
vila razstavo 150-ih njlepših
otroških slikanic, ki jih ponujajo
svetovne založniške hiše. Med raz-
stavljenimi jezbirkapetdesetih na-
grajenih slikanic najvidnejših sve-
tovnih ilustratorjev v angleškem,
nemškem in italijanskem jeziku.
Razstava seznanja s prevedenimi
slikanicami:
NE MOREŠ ZASPATI, MALI
MEDO kaže na temo in strah, ki
domujeta v nas, v naših domovih in
tam zunaj v širnem svetu. Na temo,
ki je ne razsvetli nobena druga luč
kot tista, ki v sebi nosi slutnjo
večnosti v prispodobi zvezd. Lune
in ljubezni med otrokom in
staršem.
MAVRIČNA RIBICA pripove-
duje o lepoti in nadutosti, o zunan-
jem blišču in notranji praznini, o
spoznanju in žrtvovanju tistega,
kar se nam zdi najdragocenejše, da
lahko dobimo drobec tistega, res le-
pega.
GUSAR BERTO nam pravi, da
naj nesodimočloveka po zunanjem
videzu, da se za robatostjo skriva
toplo srce in da v vsakem odraslem
še živi otrok, ki zna gledati s srcem,
tako kot Mali princ.
KO SO BILI KROKARJI ŠE PI-
SANI nas opozarja na slogo in kon-
flikt, na harmonijo v naravi in v
vsem vesolju, kjer se vsako
porušeno ravnovesje vedno vzpos-
tavi nazaj, kjer ima vsaka naša akci-
ja svojo reakcijo in veljajo zakoni
nekevčasih nam nerazumljive pra-
vičnosti.
MALI BOBER IN ODMEV je
hrepenenje samo. Vsak iskalec je
na poti sam, tako sam, da včasih za-
joka in išče tisto, kar je na drugi
strani, zunaj njega, dokler ne spoz-
na, da se v njem samem skriva ves
svet, da je tisto hrepenenje za sa-
mim sabo in so nam drugi Ijudjeog-
ledalo, kajti če si ti vesel, je vesel
tudi odmev in če si žalosten, je
žalosten tudi ta. In na tej poti iskan-
ja srečaš ljudi, ki tudi iščejo in
lahko podeliš z njimi tisto najdra-
gocenejše, kar imaš.
SNEŽNA KRALJICA ne potre-
buje besed, kajti njena ledena lepo-
ta brez srca pove vse. Pozabili smo
na to pravljico, pozabili smo na glo-
bino njenega sporočila, ne večnost
rdečih vrtnic, tako kot smo pozabi-
li toliko drugih pomembnih stvari.
ZALJUBLJENI ŽABEC pa je
zaljubljen. In prava ljubezen ne
pozna meja. Ali jo znamo živeti
tudi miPTako nam govori enostav-
no besedilo v slikanici, čudovite
ilustracije pa oddajajo tisto, česar
besede ne morejo povedati.
Knjige so razstavljene tako, da
jih otroci in starši lahko prelistate
ali preberete. Mladinski oddelek in
s tem razstava (postavljena do No-
vega leta) sta odprta vsak dan od 8.
do 19. ure in ob sobotah do 12. ure.
Liljana Klemenčič
LENART - ZADNJE ZASEDANJE SKUPŠČINE
Delovno slovo poslancev
v četrtek je bila zadnja skupna seja zborov lenarške
skupščine in tudi zadnja delovna seja tega organa pred
lokalnimi volitvami - torej zadnja njihova seja nasploh.
Toda poslanci so kljub temu
bili delavni in podali so veliko
vprašanj, pobud ter predlogov.
Med drugim so vnovič terjali ure-
ditev Lackove ulice v Lenartu. Iz
smeri Voličine se namreč po tej
ulici odvija vse gostejši promet in
v nevarnosti so še zlasti otroci.
Tako naj bi do 15. decembra na-
mestili tudi ležečega policaja.
Tudi ostale poslanske pobude so
se v glavnem glasile na isto temo;
to je izgradnja in rekonstrukcija
cest v posameznih krajevnih
skupnostih. Vsak je hotel iztržiti
kar največ za svoj kraj, saj se z
letošnjim letom izteka tudi
občinski proračun in v prihod-
nosti bo še manj denarja za te na-
mene.
Pri rebalansu občinskega pro-
računa so predlagali, da se poveča
podstavka za odpiranje novih de-
lovnih mest ter za javna dela saj jev
občini po zadnjih podatkih 1883
brezposelnih občanov.
Marija Golež, predsednica
občinske komisije za denacionali-
zacijo, je seznanila poslance o pote-
ku in vračanju odvzetega pre-
moženja. Poleg tega jekot težave, ki
ovirajo hitrejšo denacionalizacijo,
naštela pomankanje kadrov za to
delo, premajhna pooblastila komi-
sij za denacionalizacijo ter zaradi
vse pogostejših pritožb upravičen-
cev še zlasti lenarškega podjetja
ŽIPO.
Direktor Žipa - Lenart Andrej
Šuman, pa je pojasnil, da nočejo
podaljševati postopkov in zahteva-
jo le natančno izvajanje zakona ter
seveda tisto, do česar so upravičeni.
V preteklosti so namreč vlagali pre-
cejšna sredstva za kvalitetnejša
zemljišča ter izboljšali pogoje ob-
delovanja.
Potrdili so tudi novega koman-
dirja Policijske postaje v Lenartu,
Jožefa Rožmarina, ker dosedanji
Drago Peklar, odhaja na novo de-
lovno mesto v Maribor.
Ob koncu se je predsednik
Skupščine občine Lenart, Jože
Škrlec, zahvalil poslancem za do-
bro sodelovanje saj je v štiriletnem
obdobju zaradi nesklepčnosti od-
padlo le eno zasedanje.
M.Slodnjak
TURNUSNO DELO NA INTERNEM IN KIRURŠKEM
ODDELKU PTUJSKE BOLNIŠNICE UKINJENO
Čebi turnusno delo naomenjenih dveh oddelkih ptujske bolnišnice na-
daljevali, bi prišlo do zastojev, zato je strokovni svet bolnišnice že v
prejšnem tednu odločil, da se od prvega decembra dalje tudi na internem
in kirurškem oddelku, delo nadaljuje po starem, torej z dežurstvom. Zas-
lugo za ukinitev turnusnega dela imajo tako zdravniki kot bolniki. (MG)
V NEDELJO REFERENDUM ZA NADALJEVANJE
KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA
v treh krajevnih skupnostih ormoške občine - v Ormožu, Podgorcih in
pri Svetem Tomažu, se bodo krajani v nedeljo, 4. decembra ob krajevnih
volitvah odločali tudi o nadaljevanju krajevnih samoprispevkov. Glaso-
valna mesta, ki so že na krajevno običajnem kraju (tokrat bodo skupaj z
volišči za lokalne volitve), bodo odprta med 7. in 19. uro.
Denar, ki ga bodo v omenjenih krajevnih skupnostih zbrali v petih letih
(od 1. februarja 1995 do leta 2000), namenjajo v glavnem za izgradnjo ko-
munalne infrastrukture in ker so v vseh treh krajevnih skupnostih dobri
gospodarji, ne želijo, da bi propadlo to, kar so v preteklosti s skupnimi
pomočmi zgradili.(VT)
SLADKORNI BOLNIKI OB ZAKLJUČKU LETA
Društvo za boj proti sladkorni bolezni Ptuj vabi člane in njihove
svojce na tradicionalno srečanje ob zaključku leta, ki bo v ponedel-
jek, 19. decembra s pričetkom ob 16-ih v okrepčevalnici Gastro pri
ptujskem Agisu. Prijave z vplačilom 1.100 tolarjev sprejemajo v
društevnih prostorih na Potrčevi 23 v Ptuju - pri vhodu v bolnišnico
in sicer v sredo, 7. in 14. decembra od 8 do 10 ure, v diabetični ambu-
lanti pa vsak dan. Vablj eni!
ZBIRALEC IMEN
Jokala je:
"Spusti me, prosim, spusti!
Moram te rešiti!"
Deček jo je gledal, držal in
spraševal za ime. Vedela je,
da mu ga mora povedati, si-
cer je nebo spustil in ga ne bo
mogla rešiti, zato je zavpila
Ana! Ana! Ana!, čutila svo-
bodo, ki se vrača vanjo, pri-
tisk je izginil, dečkov obraz
seje spremenil nazaj iz lede-
nega spraševalea v
prestrašenega otroka
v smrtni grozi, le dober
meter od Ane, ki je še
vedno kričala, nato pa
so ga zagrabile goseni-
ce in posesale podse.
Logo
"Jebemti, kakšna noč je za
mano, do enih sem bil pokon-
ci, sedaj pa še tole!"
"Ja."
"Dobro, ti si tu že pol ure.
Videl sem pi-vo poročilo, daj
mi vseeno povej, zakaj sploh
gre?"
"Takole, na prvi pogled, po-
noreli so in se pobili."
"Kdo?"
"Vaščani in turisti."
".Misliš, drug drugega?"
"Ne, kar vse povprek, bi re-
kel. Mučno je za gledat."
"Jebemti, nikoli ne pozabi
pn ega pravila: njihove more
so naša služba, naš kruh. Se-
daj pa dosti romantike. Pohi-
tiva, preden pride šef. Midva
morava naredi-
ti zapisnik in
poročilo. Ste jih
vse identifici-
rali?"
"Ne še. Pri vaščanih ni
težav. Z ostalimi pa takole,
če naredim en kratek preg-
led. Za tisto lopo, tamle, smo
našli nekoga, nasekanega
na koščke, kar bo bolj zoprno
delo. En podoben je bil zložen
v tanku, zanj tudi ne vemo, za
koga gre. Ženska, ki je vozi-
la, je imelaokoli vratu denar-
nico z dokumenti. Smo že po-
skušali obvestiti njene
starše. Ločujeta se in zato
stajo poslala sem na počitni-
ce, da bi postopek opravila v
miru. Tisti tam, na travniku,
tudi ne vemo, kdo je bil."
"Tapleskavica?"
"Ja, he, kako gaje povozila,
točno čez telo, okončine pa so
nedotaknjene."
"Kopje drži v roki, a je bil
indijanec ali kaj? Noro, noro.
Kaj je tamle, tisti bel kupček
sredi sledi gosenic?"
"Ne vem, sem že gledal prej,
raje počakajva ekipo."
"Poskusim vseeno lahko.
Hm, brez vonja... brez okusa.
Pesek ali kaj. Mogoče je kaj
notri, pobrskajva malo."
"Ne vem, če je pametno..."
"Beži, beži, ničesar ni. Hej,
tole... kapljica krvi. k si vi-
del?"
"Ja, čisto sveža, sredi pra-
hu."
"Ušlaje v zemljo, si videl?"
"Ja."
"Pustiva tole. Preživela je
edino ženska, ki je vozila
tank?"
"Ja. Nima izpita, sem že
preveril."
"Ti, bi rekel, če pogledam
tega sfaširanega, pa sledi,
kako vijugajo, tiste noge
tam, vilo, v katero je zavozi-
la, da pod ni zddal teže in je
s tankom pristala v kleti.
Pha, ženske za volanom!"
"Ha ha ha!"
"Smešno, a ne? To je moj
priljubljen štos! Dobro, živa
je, je dala že kakšno izjavo?"
"Ne in zdravnik, ki jo je
pregledal, pravi, da bo s tem
bolj težko. V komi je, kot po
kaki težki poškodbi."
"Rastlina?"
"Ja, ena od onih, ja. Doktor
pravi, da ni videti fizičnih
poškodb, razen prask in
bušk, a izvidi še niso do-
končni. Ne ve, kako bi lahko
prišlo do tega."
"Kaj pa sploh vedo? Kako je
druge po otoku, vse v redu?"
"Vvasi, da. Vkampu je imel
receptor v omari mrtvaka, ki
je sam sebi pregrizel žile na
zapestju, kot je videti. Šlo
naj bi za pisateljske zabave,
pravi receptor in se kar
hahlja in mižika, kot da ne bi
bil čisto pri pravi. Odpeljali
so ga v bolnico na celino, na
opazovanje."
"Prav, prav."
"Na cesti smo našli še ene-
ga, tudi neidentificiranega
in prerešetanega. Verjetno
so ga tile iz tanka uporabili
za strelske vaje."
"Tojevse?"
"Še iščemo, mogoče je še
kje kdo."
"Tole je pa helikopter. Šef
prihaja. Greva."
*
V kleti 80 na tramovih
obešene kapljice pričele vre-
ti, se gibati in drhteti. Iz njih
se je dvigovala sopara,
dišala po prastarih, davno
izginulih gozdovih, se zgos-
tila v dolge trakove, ki so se
ovijali okoli prednjega dela
tanka, zaritega v tla kot
ogi'omen, črn tujek. Izginja-
joče kaplje so pokale in iz
njih so padala imena. Sončni
žarki so silili skozi reže
ruševin in v temi napletli
konstrukt žarečih rezil svet-
lobe. Na j)oti skoznje so se
imena za trenutek rdeče za-
lesketala, se prekopicevala,
nekatera med njimi kar za-
lebdela, prej ali slej pa so se
vsa še pred dokončnim pad-
cem posušila v prah, ki seje
drobno in s komaj slišnim
šelestenjem usipal po tleh,
se vrtinčil, zagrizel v razpo-
ke ter izginil pod zemljo.
TEDNIK -1. DECEMBER 1994
NAŠI KRAJI IN LJUDJE -7
HekadilsRfkgibanie kotpodproiektproiektaZ^
Zaradi icajenja v Sloveniji umre letno 2000 ljudi. V svetu pa tobak ubije več ljudi, kot jih umre v prometnih nesrečah, zaradi aidsa ali pa zaradi terorističnih umorov. Kajenje je problem
številka ena v slovenskem zdravstvu, ker nam pobere preveč mladih življenj, zaradi infarktov, karcinomov, kapi itd. In ne samo to. Zaradi kajenja pride do velikih ekonomskih izgub, kajti
odvržen ogorek pogosto povzroči velikanske požare. Znane so tudi prometne nesreče zaradi kajenja. Velika ekonomska škoda nastane tudi zaradi prezgodnjih smrti, invalidnosti in izos-
tankov z dela pri obolevnosti, kot posledica kajenja.
Zaradi vsega tega,se je
začelo nekadilsko gibanje,
ki v Sloveniji poteka že 15
let. Nekdailsko gibanje ni-
kakor ni osamljeno. V svetu
obstajajo številne instituci-
je in združenja, v katere smo
sprejeti, odkar smo samos-
tojna republika in zato mo-
ramo njihove deklaracije
upoštevati in izvajati. Gesla
WHOso:
"ZDRVJEZAVSE DO LETA
2000"
"ENAKOST ZA VSE"
"EVROPA BREZ TOBAKA"
Tudi v naši ustavi jezapisa-
no:
"VSAK JE DOLŽAN SKRBETI
ZA SVOJE ZDRAVJE" in
"NIHČE NE SME OGROŽATI
ZDRAVJA DRUGIH".
PROJEKTNI CILJI
Z organizirano dejavnostjo
želimo doseči:
-	zmanjšanje obolelosti
občanov
-	izboljšanje kvalitete živl-
jenja
-	zaščito nekadilcev,
predvsem otrok pred
tobačnim dimom
-	preprečiti ekološko one-
snažitev okolja z ogorki
-	preprečiti požare zaradi
odvrženih ogorkov
-	preprečiti prometne nes-
reče zaradi kajenja
-	ponuditi turistu možnost
bivanja v čistem zraku, brez
tobačnega dima
-	pomagati mladini, da ne
začne kaditi.
IZVEDBA PROJEKTA
Raziskove, opazovanja, an-
ketiranja in analize so prived-
le do zaključka, da populacijo
lahko razdelimo na tri kate-
gorije:
-REDNI KADILCI,kate-
rim lahko ponudimo tečajeza
opusitev kajenja
-	POTENCIJALNI KA-
DILCI, to je doraščajoča mla-
dina, ki začenja kaditi. Ta ka-
tegorija zahteva našo veliko
skeb in prizadevanje, kajti
začetki kajenja imajo svoj
določen vzrok. Mladina, ki
imaštevilneproblemevšoli,s
starši, sama s seboj (puberte-
ta), v ljubezni, je s tem ne-
nehno izpostavljena števil-
nim stresom. Ta populacija je
zelo sugestibilna in kaj hitro
postane žrtev današnje agre-
sivne in nerealne tobačne re-
klame. Zato ni nič čudnega,
če si tolažbo poišče v svoji
"klapi", ki ji ponudi cigareto
kot "berglo" za lažje premago-
vanjetežav. Kajenjusekarhi-
tro pridruži tudi alkohol,
pozneje še droga.
Zato moramo mladini po-
nuditi zdrave razvedrilne
programe, kot so: plavanje,
gorništvo, pohodništvo, ta-
borjenje itd., ki jim bo izpol-
nilo prosti čas, jih okrepilo in
jim dalo novih moči za pre-
magovanje mladostnih težav.
-	NEKADILCI, predvsem
otroci, ki po konvenciji o
otrokovih pravicah morajo
imeti zagotovljen čist zrak za
pravilnoodraščanjein razvoj.
Tej populaciji želimo ponu-
diti zaščito, da lahko pridejo v
javno ustanovo (banko,
pošto, urad), kjer se ne kadi,
da imajo na razpolago neka-
dilska gostišča itd.
Za zaščito otrok v kadil-
skih družinah so posebni pro-
jekti, na katerih je ravno le-
tos, v letu družine, velik pov-
darek.
S kajenjem starši delajo tri
napake:
-	vzgojno slabo vplivajo na
otroka
-	onemogočajo otroku čist
zrak v stanovanju
-	materialno ga prikrajšajo.
Zato je potrebno tudi
starše, predvsem na rodi-
teljsiih sestankih, pritegniti
k sodelovanju in razumevan-
ju.
Izvajanja projekta za
zmanjševanje kajenja se
lahko lotimo iz dveh strani:
-	VZGOJNI, ki mora pote-
kati v zdravstvu, šolstvu in v
družini, z aduktativpimi pro-
grami in vzgledom
-	RESTRIKTIVNI prije-
mi, ki veljajo za tiste, ki one-
mogočajo izpeljavo programa
za zmanjšanje kajenja in
zaščito nedakilcev.
Zakon, ki je v pripravi
predvideva točno določene
norme, kje se lahko kadi in
kje ne. Prepoveduje pa rekla-
miranje, kot zavajanje mladi-
ne.
Vsa ta dogajanja morajo
nujno spremljati javna
občila, da bi občinstvo bilo
seznanjeno in obveščeno.
ODGOVORNOST ZA
PROJEKT
Odgovornost za uspešnost
projekta ima celotna družba.
1.	Predvsem so poklicani
ZDRAVSTVENI DELAV-
CI, ki se najpogosteje srečuje-
jo z boleznimi povzročenimi
z kajenjem. Zato morajo s
svojim vzgledom in nasveti
pomagati ljudem, da se zave-
dajo škodljivosti te razvade.
2.	PEDAGOŠKI DELAV-
CI lahko vplivajo že na otroke
in delujejo na ta način pre-
ventivno.
3.	Tudi LEKARNIŠKI
DELAVCI imajo pri tem pre-
cejšnjo vlogo, saj ponujajo
številne preparate za opusti-
tev kajenja.
4.	Svojo besedo imajo tudi
SANITARNI INŠPEK-
TORJI, ki lahko prepovejo
kajenja predvsem v slaščičar-
nah in drugih prehrambenih
lokalih.Zatopodročiesotudi
odgovorni ekologi, turistični
delavci, psihologi, sociologi,
gasilci, športni delavci itd.
NAČIN IZVEDBE PRO-
JEKTA
Upoštevati je treba
določene termine, v katerih
moramo povdariti problem
kajenja. To so:
-	31. maj, svetovni dan ka-
jenja
-	14.-21. september, teden
boja proti kajenju
-17. november, mednarod-
ni dan nekajenja.
Takrat je možno organizi-
rati: razstave, okrogle mize s
to tematiko, učne delavnice,
predavanja, akcije risanja in
pisanja na to temo itd. Po-
trebno je izdelati čim več edu-
kativnegamaterijala: plakati,
zloženke, brošure in video
kasete.
V gibanje je potrebno pri-
tegniti čim več mladine, da
sami s svojo kreativnostjo
nakažejo najboljšo pot za pre-
magovanje tega zla 21-tega
stoletja.
ZAKLJUČEK
Zadnja leta se pojavljajo
številna humanitarna
društva, ki imajo v svojih pro-
gramih na prvem mestu prob-
lem kajenja. To so:
1.	DRUŠTVO ZA SRCE
2.	DRUŠTVO ZA BOJ PROTI
RAKU
3.	DRUŠTVO ZA PLJUČNE
BOLEZNI
4.	CINDI PROGRAM
5.	RDEČI KRIŽ
6.	KNEIPPOVO DRUŠTVO
7.	DRUŠTVO ZA POMOČ ZA-
SVOJENIM
8.	ZDRAVA ŠOLA
9.ZDRAVVRTEC
10.	DRUŠTVO DIJABETIKOV.
Tako postaja nekadilsko
gibanjedel naše vsakdanjosti,
s katerim želimo obvarovati
mladino pred zasvojenostjo.
Želimo si zdravo, delaz-
možno in srečno populacijo v
naši mladi državi, ki vstopa v
Evropo oborožena z BOLJŠO
KVALITETO ŽIVLJENJA.
Marija Djurdjevič dr.med.
Prejeli smo
TUDI GOSPOD GRAH
SE SPRENEVEDA
V sestavku gospoda Graha v rubriki
Prejeli smo, dne 17. 11. 1994 je
vrsto netočnosti.
Res je gospod Grah, da je bila mest-
na občina Ptuj ustanovljena z zako-
nom, ki je sprejel Državni zbor, ven-
dar pa pot do takšne zakonske
odločitve ni bilo povsem "čista". Gle-
de na to, da na veliko analizirate izid
referenduma v KS Hajdina, Vas mo-
ram opozoriti, da se referendum za us-
tanovitev občine Hajdina ni vršil na
območju KS Hajdina s 4081 prebivalci
ampak v 196. referendumskem
območju, kjerpa je število prebivalcev
mnogo večje.
Pravilno pa ugotavljate, da smo pred-
stavniki KS Hajdina naivno verjeli v
"pravno" državo, zato tudi nismo iskali
vplivnih poslancev v Državnem zboru
ali svetnikov v Državnem svetu.
Pošteno bi bilo, da če že analizirate re-
zultate referenduma v KS Hajdina na-
mesto v 196. referendumskem območju,
napravitetudi primerjalno analizo izida
refereduma za ustanovitev mestne
občine Ptuj. Za osvežitev spomina vam
svetujem, da si te rezultate še pogledate;
objavljeni so bili 31.5. tega leta, na 13.
strani Večera!
Da Sla se referendumski območji za
ustanovitev občin Hajdina in Ptuja
določali na podlagi "sugestij" odnosno
predlogov predsednika IS in predsedni-
ka SO Ptuj, obstoje pisni predlogi zbo-
rom občanov in vladni službi za lokalno
samoupravo. Nekaj jih poseduje tudi
svet KS Hajdina.
Zaradi uspešno vsiljenega predloga
predsednika IS SO Ptuj o formiranju re-
ferendumskega območja za ustanovitev
občinePtuj,tudinibil v referendumsko
območje Hajdina vključen del naselja
ob Mariborski cesti, kar so pisno zahte-
vali 104 krajani. Z vključitvijo tega
območja bi imela občina Hajdina preko
5.000 prebivalcev, kar pa po pred nekaj
dnevih izdani odločbi Ustavnega
sodišča ni absolutni pogoj za ustanovi-
tev občine.
Tudi trditev v tretjem odstavku tretje
točke vašega prispevka, da se je volja
občanov ugotavljala za posamezna na-
selja in ne za celotne KS ni točna. Za
vključitev celotne KS Ivana Spolenaka
v območje za ustanovitev občine Ptuj se
je odločilo samo 19 krajanov na zboru,
ki se je vršil za območje celoten KS. Pri
tem 104 podpisi iz iste KS za vključitev
v 196. reverendumsko območje niso
šteli! Takšni zbori kot v KS Ivana Spo-
lenaka so se z zelo slabo udeležbo vršili v
vseh mestnih KS. Ti podatki so razvid-
ni iz pregleda o opravljenih zborih kra-
janov, katere je predsednik SO Ptuj ob-
javil pod št. 021-7 1/93 15. 3. 1994. Ob-
javljeni so pa bili tudi na 8. strani Tedni-
ka 17.3. tega leta.
"Lekcija", katero dajete organom KS
Hajdina pa jeneumestna. Za sodelovan-
je pri delu inštituta za javno upravo ste
sigurno bili dobro plačani, tudi z denar-
jem davkoplačevalcev iz KS Hajdina. V
kolikor ste pa pri tem projektu sodelo-
vali v prostem času volontersko pa se
vam opravičujem.
Lepo pozravljeni, pa brez zamere!
Albert Brenkovič
vodja projektne skupine za ustanovitev
občine Hajdina
Na vsebino objavljenega članka v Tedniku dne 3. novembra 1994 na strani 8 želim podati nekaj odgovorov bivši delavki Čevljarstva Kidričevo Nadi Jurančič.
Podjetje sem prevzel leta
1984, ko je bilo čisto roko-
delsko z osmimi zaposleni-
mi delavci, ki so želeli in vi-
deli prihodnost, da se zgra-
di nov poslovni prostor. Za-
misel je bila s pomočjo last-
nih in družbenih sredstev v
hitrem času uresničena in
podjetje je hitro prodrlo na
tržišče s količino in kvalite-
to.
Firmo sem vseh deset let
uspešno vodil in je bila vzor
malih podjetij po številu za-
poslenih in ustvarjalni moči.
Z razvojnimi možnostmi so
naraščale tudi potrebe vodil-
nega kadra na tehničnem, fi-
nančnem in komercialnem
področju. Moj ponos, odnos
in poštenje kot vodilnega de-
lavca v podjetju ni ogrožal ne
državein nezaposlenih,kiso
svoje delo z veseljem in ko-
rektno opravljali.
Problemi, ki so se pojav-
ljali v podjetju v 2. polovici
leta 1993, niso za podjetje
predstavljali nevarnosti,
vendar so razmišljanja neka-
terih ljudi in gledanja na
nastalo situacijo stopnjevala
napetost. Nekatere je motila
moja prisotnost v podjetju in
to je bila idealna priložnost,
da se v začetku leta '94 zade-
ve drugače mislečih obrnejo
v prid posameznikov, ki so v
podjetju uživali, širili dezin-
formacije, podpihovali in
ščuvali zaposlene k nedelu in
uporabi prazne filozofije, ki
se je sprevrgla v medsebojne
obračune. Rezultat je bil pa-
dec dnevne proizvodnje in
kopičenje zalog ter ne-
plačane realizacije. Napadi,
očitki in prekinitev dela so
pregreto stanje še poslabšali,
kar je na skupščini
povzročilo moj odstop in
razpad skupščine. Cilj je
tako bil dosežen.
Bivša delavka podjetja si
verjetno nikoli ni pogledala
opisa del in nalog ter odgo-
vornosti, ki jo je v podjetju
imela. Z izdelavo svoje pos-
lovne filozofije, matema-
tično kalkulacijo, je prikazo-
vala nedonosne posle, ki so
za podjetje nerentabilni in
prinašajo izgubo.
Projekt NORDICA-BE-
NETTON je v začetni fazi in
pri izdelani količini dopoln-
jeval domačega. Odgovorna
oseba Nada Jurančič ni poz-
nala in razumela tehnologije
programa. Domači program
prodaje in njena nemoč, iz-
siljevanje plačilnih pogojev
sta pospešila že nestabilno
stanje v podjetju. Nada Ju-
rančičzaradisvojeodsotnos-
ti iz podjetja (ukvarjanje s
privatnimi posli prodaje v
času bolniškega staleža) ni
nikoli sodelovala pri pogo-
vorih s strokovnjaki firme
Nordica Benetton, ki so pri-
pravljeni resno sodelovati in
v bodočnosti vlagati in seliti
proizvodni program v Ki-
dričevo. Vodilni tehnologi
Nordike, ki so bili v podjetju
(g. Loris in g. Zatendenchi)
sta si ustvarila sliko, da moj
odhod iz podjetja pomeni
tudi prekinitev pogodbe že
ustaljenega programa. Re-
zultati, ki jim je Nordica sle-
dila, so pod njihovim stro-
kovnim vodstvom v zelo
kratkem času dosegali 75 %
učinkov.
Obisk generalnega direk-
torja firme Nordica gospoda
Adriana Adama je označil
konec oz. prekinitev pogod-
be. Ščuvanje zaposlenih in
nedoseganje časov normati-
va izdelave ter tehnologije,
ki jo Nordice Benetton izva-
ja po Evropi, izračuni Nadi
Jurančič in njeno mišljenje
prinašajo zgubo podjetju.
Samo malo se zamislite,
akterji, da ste povzročili s
svojo poslovno filozofijo in
izračuni rušenje in prekini-
tev sodelovanja s svetovno
znano firmo, ki jeimela izde-
lan dolgoročni program za
Kidričevo. V izdelavi pro-
jekta Nordice v Kidričevem
ni Nada Jurančič nikoli so-
delovala, še manj ga razume-
la. Ustrezne poslovne
odločitve ste spremenili v
neustrezne in pripisali, da je
to družbo privedlo do
plačilne nesposobnosti. Ne-
kaj tako prirejenih podatkov
in umetnih izračunov ste
javno prikazali, češ da pri-
našajo zgubo. Sodni register
in stečajni postopek stespre-
jeli kot edino rešitev, da si
ohranite obstoj. V takšnem
pospešenem tempu ste nare-
dili usodne napake, ki so ar-
gumentirane in podkreplje-
ne s pričami. Omenjene po-
datke je bilo tako možno lan-
sirati v javnost in kot edino
rešitev videti stečaj, ta pa se-
daj prehaja v prisilno porav-
navo. V času svojega vladan-
ja sem poskrbel za zakoni-
tost podjetja in njenih služb,
ki so bile dobro plačane, ven-
dar svojega dela niso vestno
opravljale, saj so v fi-
nančnem sektorju bile tri za-
poslene, ki naj bi skrbele za
zakonito in ažurno opravl-
janje dela. Vsem zakonskim
aktom sem dodal tudi inter-
na navodila glede vodenja,
knjiženja in razknjiževanja
repromateriala.
Delovni nalogi,kisosepi-
sali v komerciali na podlagi
ustreznih naročil obutve, so
na hrbtni strani imeli rubri-
ko izračuna porabe in časa.
Tako opremljeni delovni na-
log je podpisal in overil
tehnični vodja podjetja, ki je
bil zadolžen skupaj s skla-
diščnikom in vodji oddel-
kov. Tako opremljen nalog
se je vrnil v knjigovodsko
evidenco. Očitki, navedeni v
zvezi z nekontrolo in spošto-
vanjem omenjenih del, so
neresnični, saj je delovni na-
log obdelalo najmanj pet za-
posleni h, preden sfejeodložil
v arhiv.
1.	Prejemi in oddaja mate-
riala, odgovornost za voden-
je skladišča in skladiščnika -
odgovorna oseba Nada Ju-
rančič.
2.	Evidenca prejetih in
zaključenih delovnih nalo-
gov - odgovorna Marija Maj-
cen, knjigovodkinja, ter Mi-
lita Repec, saldakonti.
3.	Pisanje delovnih nalog,
dvig materiala in njegovapo-
raba iz skladišča v proiz-
vodnjo - odgov. osebe - Leo-
pold Karneža, Nada Ju-
rančič in Milan Krušič.
4.	Kompletna nabava re-
promaterialov, gotovih iz-
delkov in polizdelkov ter vo-
denje zalog - odgov. oseba
Nadajurančič.
5.	Plačilo davka od iz-
plačanega regresa, ki sem ga
še v podjetju priskrbel: dav-
ka nisem mogel odvesti zara-
di blokade ŽR.
6.	Prodana dva osebna av-
tomobila yugo koral: oceni-
tev je bila strokovno opravl-
jena v podjetju Petoviaavto v
Ptuju in je ustrezala stanju
vozila. Razlika je le pri vozi-
lu, ki je bilo karambolirano,
vendar na stroške
povzročitelja popravljeno,
ampak zato manj ocenjeno
po oceni cenilca. Vsi zapisni-
ki o ocenitvi vozil so v omen-
jenem podjetju in nihče ni
vplival na zmanjšano ceno
vozila, kot očitajo. Vsa tri
omenjena vozila so bila
kompenzacijski posel pod-
jetja Agis v Ptuju, ki ni mo-
glo zaradi plačilne nespo-
sobnosti plačati zaščitnih
čevljev za svoje delavce.
7.	Plačilo reklam, kot so
omenjene v tekstu: njihova
letna poraba je znašala
159.000,00 SIT, kar pomeni
12.000,00 SIT mesečno in ne
predstavlja protizakonitega
trošenja družbenih sredstev.
Omenjena sredstva so dodel-
jena športnim društvom v
Kidričevem: NK Aluminij
100.00,00 SIT (reki. pano na
igrišču); TK Ptuj 40.000,00
SIT (reki. pano na igrišču);
izbor miss Slovenije
10.000,00 SIT (izdelava bil-
tena); Ribiška druž. Ptuj
10.000,00 SIT(mednarod.
tekmovanje). Menim, da je
bilo potrebno objaviti
stroške za reklame, da jav-
nost izve, kajti številke niso
bile prikazane; izomenjenih
številk lahko razberete, da
sem z reprezentančnim de-
narjem racionalno razpola-
gal.
Akterji in zlobneži, ki
pišete kronologije podjetja
in prikazujete izgubo, ki je
nastala zaradi trošenja in
razmetavanja denarja, zakaj
ne podate ustreznih številk,
ki bi prikazale javnosti de-
jansko stanje? Prejeta goto-
vinska plačila preko blagaj-
ne za opravljene storitve
znašajo 144.300,00 SIT let-
no, kar pomeni 12.000,00
SIT mesečno za potne
stroške in dnevnice ter ben-
cin za štiri avtomobile.
Omenjena gotovina je bila
sprejeta preko blagajniškega
prejemka,zavedena v blagaj-
niški dnevnik in dostavljena
finančni službi v evidenco, s
tem pa prihranjena pot za
dvig gotovine, ki je bila
dnevno potrebna za kritje
PTT stroškov, blagov.
pošiljk in podobno.
Odkrivanje poslovnih
skrivnosti, trošenje reklam-
nih sredstev, nepolaganje
gotovine na ŽR si lahko jav-
nost razlaga kot protizakoni-
ta dejanja in odliv sredstev v
privatne namene. Svojih
protizakonitih početij, ki ste
jih izvajali po moji odsotnos-
ti, niste nikjer prikazali, ven-
dar so stvari glede omenje-
nih kršitev argumentirane
in podkrepljene s pričami.
Bivša sodelavka Nada Ju-
rančič, ki pere umazano pe-
rilo, se ne zaveda, da javno
uporablja moje ime ter sta-
tus, ki sem ga pripravljen za-
konito braniti z vso svojo
moralno odgovornostjo.
Propagandni stroj dela s pol-
no močjo v moji neposredni
bližini, kjer prebivam ter ob-
javlja neresnične podatke in
hoče rušiti mojo stabilnost
in poštenost podjetja, v kate-
rem sem služboval ter tako
umazati moje ime. Zdaj je na
potezi resnica, javnost mora
biti obveščena, storilci kaz-
novani, oškodovanci po-
plačani, to pa pomeni, da se
boj pričenja.
V medijih ne bom raz-
pravljal o nastali situaciji v
bivšem podjetju, to pa pome-
ni, da pričakujem pravico us-
tavne zakonitosti.
Vlado Premzl
8- NAŠI KRAJI IN UUDJE
1.DECEMBER 1994- TEDNIK
PTUJ / JANEZ JANŠA NA PREDVOLILNEM SHODU
Gospodarstvu premalo pozornosti,
zunan|e politike nimamo
Na predvolilnem shodu kandidata SDSS, SKD in SLS ter s podporo neodvisnih sindikatov
v Ptuju, dr. Miroslava Lucija, shod je bil v torek v ptujskem gledališču, je sodeloval tudi
predsednik Slovenske socialdemokratske stranke Janez Janša. Njegovo bivanje v Ptuju
smo izkoristili za krajši intervju.
Te dni veliko potujete po Slo-
veniji in spoznavate tudi razpo-
loženje ljudi. Kakšno je po vašem
mnenju?
Janez Janša: "Razpoloženje ljudi
ječasu in kraju primerno. Večina,s
katero se srečujem, nikjer ne vidi
zgodbe o uspehu in sprašuje, kje je
100 tisoč delovnih mest, kar jepred
volitvami leta 92 obljubljala vlada.
Mi poskušamo razložiti, zakaj se-
danja vlada tega ne rrrore zagotoviti
in kako bi za te probleme poskrbeli
mi."
Kako bi v kratkem predstavili
program socialdemokratske
stranke?
Janez Janša: "Stranka ima v tem
trenutku v ospredju socialna
vprašanja, predvsem boj za enako
izhodiščno pozicijo. Predvsem v
času tako imenovane tranzicije, ko
se vzpostavljajo razmere, ki bodo
najbrž več ali manj stabilne v nas-
lednjih desetletjih. Mislim na last-
ninska in socialna razmerja. V tem
času in nasploh socialdemokrati
stojimo za tistimi, ki živijo od last-
nega dela in od poštenega gospo-
darjenja."
Je več primerov v Sloveniji, da
vaša stranka skupaj z drugimi
strankami slovenske pomladi
nudi volilcem skupnega kandida-
ta za župana?
Janez Janša: "Približno v 60 od-
stotkih občin nastopamo v taki ali
drugačni kombinaciji strank slo-
venske pomladi. V kakšnih 30 pri-
merih tudi s Slovenskimi krščan-
skimi demokrati, čeprav niso pod-
pisali sporazuma. Za večino ostalih
občin pa je sklenjen dogovor za
skupno podporo kandidatu teh
strank za župana, ki bo prišel v dru-
gi krog. Mi računamo, da bo tudi
tam, kjer zaenkrat še ni bilo sodelo-
vanja, kjer je več kandidatov za
župana iz vrst teh strank, v drugem
krogu prišlo do soglasja."
V zadnjem času nas žal, bolj kot
gospodarski, okupirajo zunanje-
politični problemi. Kako vi gleda-
te na dogajanja v soseščini, na od-
nose s Hrvatsko in Italijo?
Janez Janša: "Menim, da se go-
spodarskim problemom pri nas ne
posveča dovolj pozornosti, sicer ne
bi imeli skoraj 15 odstotne brezpo-
selnosti, 22 odstotne inflacije in 20
odstotnih obresti. To kar se dogaja
v naši soseščini pa še dodatno
otežujenaš gospodarski in tudi var-
nostni položaj. Zaradi tega sem
presenečen, da v zadnjem času, ko
se je v bihaški enklavi odločalo o
tem, ali bo naslednji konflikt tudi
na hrvaškem in s tem v naši nepos-
redni soseščini, naša diplomacija
ni rekla nobene besede in ni
podprla nobenih ukrepov medna-
rodne skupnosti, ki bi lahko tudi
Sloveniji zagotovili večjo varnost."
Kako gledate na našo zunanjo
politiko?
Janez Janša: "Težko bi govorili o
tem, da Slovenija ima zunanjo poli-
tiko. Smo brez zunanjega ministra,
smobrezvparlamentupotrjenezu-
nanjepolitične strategije. Na poga-
janjih s sosedi nastopamo, ne da bi
se prej zmenili med seboj. To kar
vodi naša vlada ni zunanja politika,
so le zaletavajoči koraki."
Pred kratkim ste dejali, da lo-
kalne volitve ne bodo regularne, v
kolikor državni zbor predtem ne
bo sprejel zakona o financiranju
občin. Zakona še nimamo, kako
torej gledate na ta problem da-
nes?
Janez Janša: "V parlamentu še
vedno poteka akcija zbiranja 23
podpisov poslancev za izredno sejo
zbora, na kateri naj bi sprejeli za-
kon o financiranju občin. Poleg
tega da se bojimo, da bo vlada špe-
kulirala s financiranjem občin in
ga bo skušala prilagoditi volilnim
rezultatom, je naša osnovna pri-
pomba na zakon v tem, da daje
občinam premalo sredstev. Vlada
predvideva poleg drugih manjših
virov, samo 30 odstotkov dohodni-
ne, ki naj bi ostala občinam. Mi
predlagamo, da je vsaj v fazi vzpos-
tavljanja občin, potrebno pustiti
občinam najmanj 35 odstotkov do-
hodnine. Tistim, ki imajo manj
razvito ali drugače demografsko
ogroženo območje pa pustiti do 45
odstotkov dohodnine. S tem bi
prišli do bolj poštenih razmerij. 30
odstotkov dohodnine v realnem
denarju pomeni veliko v Ljubljani
pa bistveno manj v Ptuju ali na
Destrniku."
Še kratko sporočilo vašim vo-
lilcem!
Janez Janša: "Želel bi, da čim več
ljudi pride na volitve. Tisti, ki iz
protesta ne misli priti, bo ravnal
napačno, saj bo pomagal k temu, da
bo stanje, zaradi katerega hoče pro-
testirati, ostalo še naprej. Menim
pa, da so Slovenke in Slovenci do-
volj zreli, da se bodo odločili po
svoji vesti. Želim, da vsak izkoristi
možnost, ki jo ima in odda svoj glas
tistemu, ki mu najbolj zaupa.
•>J.Bračič
Predvolilni shod SDSS. Z desne: Tomaž Neudauer, dr. Miroslav Luci,
Janez Janša in Milan Zver.
UNZ MARIBOR / V LETOŠNJEM TRIČETRTLETJU
Načelnik Uprave za notranje zadeve v Mariboru Milan Čuš je v sredo 23. novem-
bra na tiskovni konferenci povedal, da je zaskrbljujoča situacija na področju pro-
metne varnosti, saj se je v tričetrtletju na območju UNZ Maribor pripetilo kar
4.718 prometnih nesreč, kar je za dobrih 20 odstotkov več kot v enakem obdobju
lani.
56 nesreč se je končalo s
smrtnim izzidom, kar jedobrih 11
odstotkov več kot lani, 845 nesreč
pa se je končalo s telesnimi
poškodbami udeležencev, kar je 7
odstotkov več kot v enakem ob-
dobju lani. Področje kriminalite-
te je nekoliko ugodnejše, saj so
kazniva dejanja v letošnjem
tričetrtletju v rahlem upadanju.
Tudi zoper javni red in mir je bilo
storjenih manj kaznivih dejanj,
medtem ko so se pojavi in ukrepi
na mejah povečali za dobrih 20
odstotkov. Zaskrbljujoče pa je
predvsem dejstvo, da je zadnje
čase vse več groženj zoper organe
javne varnosti in njihove sorod-
nike in da zakonodaja zoper tako
ravnanje ni dovolj opredeljena.
S področja kriminalitetesoorga-
ni UNZ Maribor v letošnjem
tričetrtletju obravnavali 5.319 kaz-
nivih dejanj (KD), kar je za 528 de-
janj, ali 9 odstotkov manj kot lan-
skem obdobju. Upad pripisujejo
predvsem zmajnšanju KD s po-
dročja splošne kriminalitete, zno-
traj katerega je najobčutnejše
zmajnšanje KD zoper družbeno in
zasebno premoženje. Največ kaz-
nivih dejanj - 3.689 jebilo storjenih
na območju občine Maribor, takoj
zatem - na drugem mestu pa je s
1.061 KD občina Ptuj. Glede na
strukturo osumljencev pa se je za
dobrih 10 odstotkov povečalo šte-
vilo obravnavanih mladoletnikov.
Kljub padcu KD pa je škoda,
povzročena v primerjavi z istim ob-
dobjem lani večja za celih 481 od-
stotkov, saj je bilo letos s kaznivimi
dejanji povzročeno zaprek štiri mi-
lijarde tolarjev neposredne gmotne
škode.
Zaskrbljujoč je tudi podatek, da
v strukturi celotne kriminalitete
bistveno narašča delež gospodar-
ske kriminalitete, ki je letos enkrat
višji. Vse več ja namreč poslovnih
goljufij ter zlorab položaja ali pra-
vic odgovorne osebe.
Na področju klasične kriminali-
tete predstavljajo veliko večino,
kar 83 odstotkov premoženjski de-
likti, na drugem mestu pa so krvni
delikti. Ugotavljajo tudi porast iz-
siljevanj in raznih zatajitev, bistve-
no pa so se povečale tudi tatvine
osebnih avtomobilov in vlomov.
V letošnjem tričetrtletju so tako
na območju UNZ Maribor obrav-
navali 48 krvnih deliktov, od težjih
primerov pa velja izpostaviti 2
umora, 6 poiskusov umora, 2 deto-
mora, 2 primera povzročitve po-
sebno hude telesne poškodbe ter v
enem primeru povzročitev smrti iz
malomarnosti.
Zoper javni red in mir so v 9 me-
secih letošnjega leta obravnavali
4.594 kršitev, kar je za dobrih 14
odstotkov manj kot lani. Po številu
kršitev pa je Ptuj s 734 kršitvami
spet na nezavidljivem drugem mes-
tu.
Bistveno slabše je stanje na po-
dročju prometne varnosti, saj so le-
tos obravnavali dobrih 20 odstot-
kov več prometnih nesreč kot lani,
v njih pa je bilo udeleženih kar
8.995 udeležencev. Med vzroki
nesreč še vedno prednjačijo nepri-
lagojena hitrost, neupoštevanje
prednosti, neustrezna varnostna
razdalija, nepravilno prehitevanje,
itd. Zanimivo je tudi, da je bila al-
koholiziranost voznikov prisotna
kot sekundarni vrok v 603 nes-
rečah, kar je nekoliko manj kot
lani.
Promet na mejnih prehodih Slo-
venije se je v letošnjem tričetrtletju
povečal,vendarjepotekal tekoče in
brez večjih zastojev. Obravnavali
pa so nekaj odstotkov manj ilegal-
nih prehodov čez mejo, kot lani.
Pri opravljanju svojih nalog so
delavci ONZ Maribor v 10-mese-
cih letošnjega leta uporabili tudi
prisilna sredstva in sicer 184 krat v
149 primerih, pri čemer jev 22 pri-
merih prišlo tudi telesnih
poškodb. Ob tem pa jezanimiv tudi
podatek, da je število pritožb zoper
policiste v letošnjem tričetrtletju
za 20 odstotkov nižje kot lani.
•o^-OM
Predstavniki UNZ Maribor na tiskovni konferenci; prvi z leve načelnik
Milan Čuš.
•> Jak Koprive / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
K§e zivšmo
če bi sodili po polemi-
kah, ki zadnje dni potekajo
na Slovenskem, potem se
zdi zelo umestno
vprašanje, kje sploh živi-
mo, v kakšni državi smo.
Medtem ko nam največja
parlamentarna stranka
(LDS) dopoveduje, da
imamo "vse več Slovenije",
nekateri opozicijski politi-
ki in cerkveni dostojanst-
veniki, ki vztrajno govori-
jo o taotalitarizmu, ki naj
bi spet grozil Sloveniji, če
je že ni povsem obvladal.
Hkrati so Slovenski
krščanski demokati, po be-
sedah njihovega predsed-
nika Lojzeta Peterleta, na
razpotju - med vladanjem
in opozicijo, ker Sloveniji
tako ali tako vlada "nacio-
nalkomunistična naveza."
Združena lista socialnih
demokratov, ki je "dobre
volje" pa s tem svojim volil-
nim sloganom tudi zbuja
najrazličnejše protislovne
asociacijeoživljenju v Slo-
veniji...
ŠKOFOVSKI POZIVI
\A VOLH VK
Slovenski škofje so se
pravzaprav v zvezi z volit-
vami oglasili kar dvakrat.
Najprej je komisija Ško-
fovske konference za pra-
vičnost in mir ugotovila,
da "pomeni oblikovanje
novih občin enega zadnjih
pomembnih korakov v de-
mokratizaciji naše
države", med drugim tudi
zato, "ker si stare politične
sile vedno bolj očitno in
brezobzirno prizadevajo
za nov prevzem popolne
oblasti". Zaradi vsega tega
je komisija Pravičnost in
mir pozvala državljane
"naj prihodnje volitve vza-
mejo zares in se jih odgo-
vorno udeležijo". Komisija
v svojem sporočilu ugotav-
lja, da je prišlo do nove po-
dreditve sodne veje oblasti
izvršni oblasti, da se je z za-
konom zagotovil odločilen
politični vpliv na osrednjo
medijsko hišo RTV Slove-
nija in da se šolska zakono-
daja, ki je usodnega pome-
na za vzgojo in izo-
braževanje prihodnjih ro-
dov, sprejema brez nacio-
nalnega soglasja in z veliko
naglico... Pretkli teden pa
so posebno predvolilno iz-
javo izdali tudi slovenski
škofje.
"Slovenski škofje smo
ob različnih priložnostih
spregovorili o tistih vidi-
kih javnega življenja, ki so
nas navdajali z veseljem in
upanjem ali pa z upra-
vičeno skrbjo. Za obstoj in
razvoj demokratične
družbe smo namreč odgo-
vorni vsi, na poseben način
tudi škofje," pišejo v svoji
izjavi slovenski škofje.
"Številna razočaranja ob
dejstvu, da krivice in ne-
pravilnosti tudi po demo-
kratičnih spremembah še
obstajajo, ne morejo in ne
smejo biti razlog, da se vo-
litev ne bi udeležili. Kdor
misli, da z volilno neude-
ležbo izraža svoj državljan-
ski protest, bi se zelo motil
in bi ravnal v nasprotju s
temeljnim načelom
družbenega nauka Cerkve,
ki je skeb za skupno do-
bro." Slovenski škofje
ugotavljajo, da bi skromna
udeležba na volitvah lahko
pomagala utrjevati totali-
tarni družbeni red. Zato
škofje pozivajo vse verni-
ke, da se "zavedajo svoje re-
sne in velike odgovornos-
ti." Slovenski škofje opo-
zarjajo tudi na drugi vidik,
"ki ga moramo kot držav-
ljani in kristjani upošteva-
ti". To pa je "pametna in
trezna izbira kandidatov",
saj je, kot pravijo škofje, za
kristjane upravljanje z
oblastjo sprejemljivo samo
takrat, če predstavniki to
izvršujejo "v duhu
služenja, spoštovanja člo-
vekove osebe in vseh nje-
nih pravic."
SPREMENJENA
VLOGA CERKVE
Komentator Dela Boris
Jež ugotavlja, da v izjavi
Slovenske škofovske kon-
ference, ki jo je podpisal dr.
Alojzij Šuštar, "sicer ni
konkretnih napotkov ver-
nikom, koga naj volijo,
vendar lahko vsakdo raz-
bere, katere kandidate ozi-
roma stranke ima Cerkev v
mislih." Komentator mis-
li, da o tem, ali se Cerkev
(preveč) vpleta v politiko,
skoraj nima več smisla raz-
pravljati. "Vsekakor pa je
treba opozoriti, da se je v
zadnjih štirih letih njen
položaj močno spremenil:
prej je bila spoštovanja
vredna"idejna" sila,zdaj pa
postaja tudi vse močnejši
politični in gospodarski
dejavnik. Pravzaprav bi
lahko rekli, da je verjetno
že najmočnejši gospodar-
ski konglomerat (nepre-
mičnine, delnice, hranil-
nice itd.) s pridobitvijo no-
vih nepremičnin pa se bo
nedvomno še okrepila. Po
finančni moči ji morda
lahko konkurira le država s
proračunom in z devizni-
mi rezervami."
Delo piše, da je očitno,
da se ta "gospodarski sis-
tem" neposredno vmešava
v volitve. "To sicer počnejo
tudi drugi (financiranje
strank), vendar si nihče ne
domišlja, da mu vnaprej
pripada neka ekskluzivna
moralna država. Predvsem
si nihče, pa naj bo recimo
Petrol, Gorenje ali Hit, ne
more privoščiti, da bi Slo-
vence tako podučeval,
kako naj volijo, ali, da bi re-
cimo Mercator pozval svo-
je delavce, naj volijo samo
za stranke in kandidate, ki
so po volji poslovodni
strukturi. Škofovksa kon-
ferenca bi se v tem primeru
zagotovo ogorčeno posta-
vila po robu, češ, to je stari -
novi totalitarizem..."
Škofje v svoji izjavi
ugotavljajo, da bi skromna
udeležba na volitvah po-
magala utrjevati totalitar-
ni družbeni red. "Pred dve-
ma letoma pa se je škofov-
ski konferenci zapisala
drugačna misel: "Ce je v
času totalitarnega režima
peščica ljudi odločala o
našem življenju, smo v de-
mokratični ureditvi zanj
odgovorni vsi. "Skratka,
pred dvema letoma (tedaj
so bile na oblasti seveda
druge stranke) smo imeli
demokratično ureditev,
zdaj pa imamo totalitari-
zem."
Vladajoči koaliciji, po-
sebno LDS, je resda
mogoče očitati marsikaj,
vendar pa bi bila gotovo
pretirana trditev, da je tako
"vseobsegajoča", da že sme-
mo govoriti o totalitarni
ureditvi, ugotavlja komen-
tator Dela.
NE LE MOLITVE,
AMPAK TUDI
VOLITVE
Škofovsko predvolilno
izjavo je s posebnim ko-
mentarjem v Družini po-
spremil tudi dr. Drago Oc-
virk. "Kaj bo ostalo od de-
mokracije, če bodo volilci
volili ideološko koalicijo,
ki nam dejansko vlada in ji
je le do oblasti, popolne in
nenadzorovane," sprašuje
dr. Ocvirk. "Hamletovo
vprašanje: "Biti ali ne
biti?" se kaže slovenskemu
volilcu kot izbira med dve-
ma usmertvama: Ali gre-
mo novemu totalitarizmu
nasproti, z rjavo - rdečo li-
beralistično avantgardo
slovenskega ljudstva, ali pa
se bomo usmerili v demo-
kracijo, kjer si bodo oblast
delile različne stranke, se
med seboj nadzirale in de-
lale v interesu vseh pod
budnim očesom kritične
javnosti. Na to dilemo
mora odgovoriti vsak sam,
če se je odločil, da ne gre na
volitve, je vzel en glas de-
mokraciji in se že vnaprej
kapitulantsko sprijaznil,
da je naša prihodnost tota-
litarna. Takega neodgo-
vornega početja si kristjan
ne more privoščiti, saj je
poklican, da bi bil sol, kvas,
luč sveta..."
Dr. Drago Ocvirk ugot-
avlja, da "Slovenci, žal, de-
mokracije nismo vajeni,
saj so vsako demokratično
misel že v kali zatrli vsemo-
gočni komunisti. Šele, ko
je propadel komunizem v
Sovjetski zvezi, je morala
naša avantgarda dopustiti
večstrankarske volitve. Z
njimi smo se približali de-
mokraciji, saj smo dobili
oblast, ki je sprejela demo-
kratična pravila in nadzor.
Ta oblast se ni zadržala in
dobili smo novo. "Dr. Oc-
virk misli, da ne bi bilo
težav, "če bi "novi" oblast-
niki pokazali jasno voljo,
podkrepljeno z dejanji, da
so totalitarno prakso opus-
tili in zarnenjali z demo-
kratično. Žal kažejo dejan-
ja prav nasprotno: oblast -
dediči komunističnih
družbeno-političnih orga-
nizacij poskuša popolno-
ma obvladovati družbo in
državljane..."
KAJ JE
TOTALITARIZEM?
Janez Kocijančič, pred-
sednik Združene listesoci-
alnih demokratov, ob izja-
vi slovenskih škofov "in pi-
sanju uglednega teologa
dr. Draga ocvirka" (ter še
nekaterih drugih posa-
meznostih) ugotavlja, da se
je rimskokatoliška cerkev
pristransko vključila v
predvolilni boj in s tem
trenutkom "prenehala biti
splošna moralna avtorite-
ta, razsodnik, ki s stališča
(svoje) etike razglablja o
družbenih in političnih
razmerjih". Kocijančič
piše, da ne želi, da bi mu za-
radi tega kdorkoli "podta-
knil protiverska stališča.
"Vero in verne ljudi
spoštujem, stranka, ki jo
vodim, pa se je že zdavnaj
otresla protiverskih pred-
sodkov in ima veliko volil-
cev med vernimi ljudmi."
Predsednik Združene liste
pravi, da bi se iz škofovske
izjave in komentarja dr.
Ocvirka "dalo sklepati, da
najvišji predstavniki Cer-
kve menijo, da je pri nas na
oblasti totalitarni sistem,
da bi neudeležba na volit-
vah krepila ta totalitarni
sistem in da je bistvo de-
mokracije, da katoliki gla-
sujejo proti Združeni listi
socialnih demokratov in
Liberalni demokraciji Slo-
venije oziroma, da glasuje-
jo za desne stranke. Pri nas
totalitarnega režima seve-
da ni. Organi oblasti so le-
galno izvoljnei. Tisto, v
čemer vidijo cerkveni dos-
tojanstveniki totalitari-
zem, je večinska volja slo-
venskih volilcev..."
Kje, torej, živimo?"
•»Jak Koprive
TEDNIK 1. december 1994
OD TOD IN TAM - 9
mAKjAN fuuOBNIK - PRVAK s L s NA OBISKU V ORMOŽU
Pmmhai iešiteu probkmm
Marjan Podobnik je bil v zadnjih treh tednih kar dvakrat gost občinske podružnice Slovenske ljudske
stranke v Ormožu, kjer je no predvolilnem shodu stranke govoril o sedanjem političnem trenutku
Slovenije in seveda o lokalnih volitvah. Noš pogovor v vsej tej predvolilni vročici ni bil nič volilno
obarvan. Vrtel se je okoli odločitev in pogledov Slovenske ljudske stranke na dogajanja v naši državi.
*	TEDNIK: Slovenska ljudska
stranka je bila ves čas proti
takšnemu modelu lastninjenja,
kot se sedaj izvaja. Vi sami ste
poudarili, da ima sedanji način
lastninjenja nekatere hude po-
manjkljivosti, ki utegnejo biti za
prihodnost Slovenije, še posebej
za slovensko gospodarstvo, usod-
ne. Zato ste ponudili predlog, po
katerem bi večinsko lastništvo
slovenskega gospodarstva ostalo
v slovenskih rokah.
*	MARJAN PODOBNIK: Raz-
bremeniti bi morali podjetja, ki
morajo po sedanjem načinu last-
ninjenja namenjati svoja likvid-
nostna sredstva zato, da jih odliva-
jo v državne sklade. Po predlogu
SLS pa bi jih lahko namenila za
svoj razvoj, za nova delovna mesta
in za reševanje svojih notranjih
problemov, ob tem bi zagotovili
bolj pošteno lastninjenje, državlja-
ni pa bi dobili pravičnejši delež.
Poudarjem, da bi z našim predlo-
gom lastninili še nelastninjeno
premoženje, ne tisto, ki je predvi-
deno po zdajšnjem zakonu. Lastni-
nili bi banke, ki so v sanaciji, kajti,
če bomo vsi državljani plačali več
kot dve milijardi nemških mark v
prihodnjih desetih letih preko jav-
nega dolga, jepo naši oceni to skup-
na lastnina, ki jo je potrebno tako
tudi lastniniti. Enako velja za in-
frastrukturo, PTT in druge siste-
me, ki so jih sooblikovali državlja-
ni in podjetja, ki so v vse večjem šte-
vilu v Koržetovem razvojnem skla-
du. Ta predlog bi med drugim po-
menil tudi to, da bi se proces last-
ninjenja pospešil in da bi bil bolj
pravičen ter učinkovitejši.
*	TEDNIK: Problematično je
tudi štipendiranje kmečkih
otrok, ki brez te oblike pomoči
čedalje težje študirajo. Kako gle-
date pri SLS na ta problem.
*	MARJAN PODOBIK: O tem
problemu smo pogosto govorili na
odboru Kmečke zveze, pa tudi na
Državnem zboru smo sprožili vsaj
že desetkrat pobude v zvezi s šti-
pendiranjem kmečkih otrok, s tem,
da je potrebno nemudoma spreme-
niti to reč, kjer gre v bistvu za čisto
diskriminacijo, da imajo kmečki
otroci zaradi tako visokega faktorja
pri katastrskem dohodku pripisa-
no neko visoko premoženje, čeprav
dejansko tega dohodka ni in zaradi
tega ne morejo dobiti štipendije.
Osebno sem menil, če bi dr.
Drnovšek in kmetijski minister
samo enkrat stopila do prve kmeti-
je izven Ljubljane, ki zaradi te
neživljenske določbe onemogoča,
da bi lahko kmečki otroci prejema-
li štipendijo in se izobraževali, bi to
stvar v trenutku spremenili. Meni
je nerazumljivo, da je do tega
vprašanja takšen odnos, kajti, če
mladim onemogočiš izobraževan-
je, si jih praktično onemogočil za
mnoge stvari v življenju. S tem pa si
onemogočil tudi razvoj podeželja.
Ko se postavljajo vprašanja, kako
to spremeniti, trdim s polno odgo-
vornostjo, da samo z malo dobre
volje kmetijskega ministra, ki pod-
piše in spremeni ta odlok.
*	TEDNIK: Slovensko ljudsko
stranko še posebej skrbi, ker je v
Sloveniji vrsta nadzornih institu-
cij podrejenih neposredno vladi.
*	MARJAN PODOBNIK: Teži
nas dejstvo, da smo pri tem, ko smo
glasovali proti nekaterim vladinim
predlogom, ostali bolj ali manj
osamljeni, saj nas pri naših priza-
devanjih niso podprli niti SKD,
kljub temu, da se v svojem osnov-
nem programu zavzemajo za neod-
visnost tožilstva in sodstva in tudi
drugih nadzornih institucij. V Slo-
veniji imamo sedaj celo vrsto
takšnih primerov, od nadzornih
institucij pri gradnji avtocest, do
SDK, ko je vse to podrejeno vladi,
kar v bistvu pomeni, da se nadzor
kot takšen na določen način ukinja.
*	TEDNIK: Po vsem tem je
brez dvoma zanimivo vprašanje o
vaših odnosih s SKD.
*	MARJAN PODOBNIK: Ob
lokalnih volitvah ponekod prihaja
do pogovorov in sodelovanja. Na
lokalni ravni seSKD strinjajo, da je
politika kršačnske demokracije na
državni ravni neustrezna in v na-
sprotju s temi osnovnimi pogledi.
ki jih imajo preprosti ljudje na
podeželju in v mestih kot člani ene
in druge stranke. Na državni ravni,
dokler ne bo sprememb v odnosu
do teh ključnih vprašanj, od last-
ninjenja, neodvisnosti tožilstva, do
protikorupcijskega delovanja, se-
veda kakšno bistveno zboljšanje
odnososv ni možno. Posebej pa bi
poudaril, da je bilo vprašanje last-
ninjenja v tej fazi tako pomembno,
saj se s tem omogoči, da bodo delav-
ci, ki so jim skozi desetleja polnili
glave o avantgardi in zaščiti njiho-
vih pravic sedaj, ko gre za postopek
lastninjenja, najbolj izigrani. Mis-
lim, da je izredno pomembno, da bi
se jim omogočilo, da bi dobili ut-
reznejši delež tega, kar so ustvarja-
li. Nekaj upanja, da se bo politika
krščanske demokracije vendarle
spremenila imam, kljub temu pa
lahko jamčim samo za delovanje
lastne stranke.
*	TEDNIK: Pred nekaj tedni
se je veliko govorilo in pisalo o
problemu med SLS in njenim
glavnim tajnikom Francijem Fel-
trinom.
*	MARJAN PODOBNIK: Žal
jepotrebno ob drugih, reševati tudi
takšne zadeve znotraj stranke. Pra-
viloma se takšne stvari znotraj
stranke tudi uredijo, Če pa se
pričnejo reševati navzven, jih jepo-
trebno navzven tudi pojasnjevati.
Šlo je za to, da je v neki ključni
točki, medtem, ko Franciju Feltri-
nu - bivšemu glavnemu tajniku
SLSdajempriznanje,dasejetrudil
in skušal reševali probleme in delo-
vati v skladu z interesi stranke, v
določem trenutku pač prekoračil
mejo, ki je za normalno delovanje
strankesprejemljiva. Ključni argu-
ment, da sem zahteval sejo častnega
razsodišča, ki je pozneje potegnila
svoje poteze je bila ta, da je ob
reševanju finančnih vprašanj v
stranki, ki obstajajo, prišlo do sti-
kov s skupino tako imenovanih do-
natorjev. Eden izmed njih je ob
prisotnosti večjega števila prič,
med njimi smo bili dr. Franci
Zagožen, Tit Turnšek, Ciril Smer-
kolja, jaz in Franci Feltrin, pove-
dal, da ima zelo dobre stike z musli-
manskim in srbskim lobijem v Slo-
veniji, kar bi bilo lahko za SLS po-
zitivno, morali pa bi nekoliko spre-
meniti politiko do državljanstva.
Ve pa se, da je naša politika do
državljanstva zelo jasna. Tudi po-
tem, ko so ti donatorji povedali, da
želijo imeti neposredno zastopstvo
v izvršilnem odboru SLS in pravi-
co veta v finančnem odboru stran-
ke, smo zahtevali, da se vsi pogovo-
ri prekinejo in da vsem pogajalcem
vzamejo pooblastila. Franci Fel-
trin se s tem ni strinjal, nekatere
reči so se nadaljevale še tudi po tem
in jaz sem kot predsednik stranke
moral potegniti potezo. Žal mi je,
da je do tega moralo priti, očitno pa
se je pokazalo, da je šlo za interes
širše skupine ljudi z namenom os-
labitve stranke v trenutku, ko se
vsestransko krepi in je že pričela
tudi bolj uspešno gledati pod prste
vladnim strankam, oziroma lju-
dem, ki se ukvarjajo z nepravilnost-
mi.
*	TEDNIK: Kaj meni vaša
stranka o kopičenju funkcij pri
dr. Drnovšku?
MARJAN PODOBNIK: To je
po vsej verjetnosti posledica
določenega stanja, ki je presenetilo
tudi njega samega. Za povsem nor-
malno demokracijo to ni čisto v
redu, pa tudi zdravo ne, razen, če ne
gresamo za kratek čas. To kaže tudi
na notranje probleme v stranki,
kajti, če se ti tako kopičijo funkcije,
ti manjka ljudi, ki bi jim jih lahko
zaupal. Stvar, ki se mi zdi tu izred-
no pomembna, tako v povezavi z
zunanjo politiko, privatizacijo in
sploh s vsemi temi rečmi, ki se do-
gajajo, pa tudi kopičenjefunkcij, je
ta, da Slovenija izgublja možnosti
in prednosti, ki jih je imela na
začetku in da nas pri tem prehiteva-
jo številne države. Mi se resnično
premikamo, vendar so naše
možnosti mnogo večje, saj smo
imeli nekatere temelje dobro pos-
tavljene, naša gospodarska
zmožnost, predvsem pa delovna
sposobnost naših ljudi je velika in s
takim načinom, ki je način nezau-
panja do ljudi, način politizacije
problemov, ki niso politični,
predvsem pa popolna odsotnost
razvojne vizije, lahko pomeni, da
bo Slovenija, namesto, da bi bila na
čelu držav, ki so šle iz socializma,
postopoma prišla vse bolj nazaj,
postala država, kjer bodo razni lo-
biji in drugi načini obvadovali
prostor. Predvsem pa bomo iz-
gubljali kredibilnost kot država, ki
je na pomembnem geografskem
področju in, ki bi lahko to svojo po-
zicijo tudi uspešno izkoristila.
*	TEDNIK: Ob vsem klepetu
sva skoraj pozabila na denaciona-
lizacijo in stališče SLS do
vračanja po vojni odvzetega pre-
moženja.
*	MARJAN PODOBNIK: Slo-
venska ljudska stranka je bila no-
silkaob sprejetju zakonao denacio-
nalizaciji in tudi potem smo ostali
najvztrajnejši del, da se zakon izve-
de. Žal pa so problemi vse hujši, od
pobud za njegovo spremembo, do
sistematičnega oviranja pri spre-
jetju. Prav zato se mi zdi tako po-
membno, da so po eni strani raz-
laščenci organizirani v združenje
lastnikov razlaščenega pre-
moženja, ljudska stranka pa pobu-
de razlaščencev odločno podpira,
kajti ocenjuje, da je denacionaliza-
cija prva faza privatizacije, ki jo je
potrebno izvesti. Gre za odnos do
lastnine, spoštovanje dela, ki jebilo
narejeno in potem pač na takšen
način odvzeto in razvrednoteno. V
tem pogledu bi rad pohvalil tudi
naše podriižnice SLS širom po Slo-
veniji, ki so ponudile svojo organi-
zacijsko podporo v brezplačnem
delu, da se tudi ta projekt premika
naprej. Zanimivo je, da tam, kjer
imajo predstavniki SLS na terenu
večjo težo in besedo, se tudi dena-
cionalizacija praviloma uspešneje
izvaja. Upam, da bo prevladala mo-
drost in tega zakona ne bodo raz-
veljavili, temveč ga bo potrebno na
življenski način čim prej izvesti in s
tem skleniti to fazo preteklosti in
stopiti v prihodnost.
Vida Topolovec
Marjan Podobnik prvak SLS je
zadnje čase kar nekajkrat obiskal
Štajersko.	(Foto: VT)
SLOVENSKA ZNANOST ZA RAZVOJ /04
Domtmnm^m^^
Dnevi slovenske znanosti za
razvoj so bili letos organizirani
drugič. Na za javnost odprtih kon-
ferencah in okroglih mizah sta se
preverjali politika in delo mi-
nistrstva za znanost in tehnologi-
jo. Slovenci, ki se ukvarjajo z
znanstveno dejavnostjo so izobli-
kovali dva pogleda na politiko mi-
nistrstva za znanost in tehnologi-
jo. Oba v povezavi s smernicami,
stališči in zakoni, ki so vezani na
vlogo znanosti v Sloveniji. Eni so
zagovorniki temeljnega razisko-
vanja, ki ni nujno povezana z apli-
kacijo. Druga skupina, v kateri je
tudi Ptujčan mag. Štefan Čelan,
pa je mnenja, da je del temeljnega
raziskovanja sicer potreben, da
pa je potrebno večino sredstev za
raziskovalno dejavnost usmeriti
v aplikativne raziskave, ki imajo
znanega naročnika.
Ta skupina je odločen nasprot-
nik modela, v katerem kot prodaja-
lec sam določiš naročnika in obli-
kuješ lastno ponudbo brez
možnosti ugovora naročnika.
Zagovorniki temeljnih raziskav
so si oblikovali kol najpomemb-
nejšo edino priznano merilo za
vrhunskost lastnih znanstvenih
dosežkov - objavljanje v medna-
rodnih revijah s SCI indeksom, kot
da bi šlo zgolj zato, da raziskovalci
postanejo pisatelji. Zagovorniki
aplikativnega raziskovanja pa za-
govarjajo tezo, da so vrhunski
znanstveni rezultati tisti, ki so iz-
virni v ideji in hkrati aplikativno
izvedljivi. Enostavno povedano ra-
ziskovalna naloga mora imeti
naročnika, ki bo z izvirno idejo ust-
varila tudi tržni donos. To soočanje
mnenj in stališč med dvema struja-
ma slovenskih znanstvenih delav-
cev je "rodilo" različna gradiva. Če
bi torej nekdo želel postati znanst-
veni svetnik, bi po dosedanjih kri-
terijih moral zbrati 65 točk. Za
takšnega človeka je res najbolje in
najlažje, da sedi v pisarni, piše stro-
kovne članke ter jih objavlja v tujih
revijah, ker doma dobi za en objavl-
jeni članek eno točko, v tujini
osem.
Z APLIKACIJAMI
PODPRETI INDUSTRIJO
V Sloveniji je registriranih 7011
raziskovalcev. Za obnovo vrhun-
ske pameti pa potrebuje država 300
ljudi - raziskovalcev na univerzi.
Morda je tem ljudem res lahko me-
rilo, da nekaj pomenijo, da nekaj
tudi objavljajo v tujih revijah, pou-
darja mag. Štefan Čelan, vsi drugi
raziskovalci pa morajo delati na
aplikacijah, da se podpre industri-
ja, kajti le s podporo industriji, se
bo država lahko tudi obdržala. Kri-
teriji za vrhunskost lastnih znanst-
venih dosežkov so trenutno napi-
sani na kožo omenjenim tristotim
raziskovalcem in so zanje resnično
primerni. Za raziskovalca, ki dela
na spodbujanju tehnološkega raz-
voja, so pomembnejši kriteriji, ki
spodbujajo hitro, učinkovito in do-
nosno aplikativno raziskavo. Za
konkretne projekte in razvoj nove-
ga proizvoda - tehnologije bi moral
tak raziskovalec dobiti 50 točk. Na
koncu tridnevnega prepričevanja
in usklajevanj, je bilo v WTC v
Ljubljani, le doseženo, da je po-
trebno za oblikovanje kriterijev, ki
naj spodbujajo tehnološki razvoj v
Sloveniji, izoblikovati dodatna
merila. Tako se je rok za oblikovan-
je teh kriterijev po sklepu mi-
nistrstva za znanost in tehnologijo
podaljšal do konca novembra. Vsi
zainteresirani so do konca
prejšnjega meseca morali v pisni
obliki podati svoja mnenja in sta-
lišča, da bi jih ministrstvo lahVo
upoštevalo pri oblikovanju kriteri-
jev.
PREDSTAVITEV
REZULTATOV RJIZISKO-
VALNIH PROJEKTOV
Drugi del tedna slovenske zna-
nosti pa jebil namenjen predstavit-
vi raziskovalnih projektov, ki jih je
v tekočem letu ministrstvo sofi-
nanciralo. Med 164 raziskovalnimi
nalogami in 85 razstavljalci je bila
razstavljena tudi raziskovalna na-
loga iz Ptuja, ki jo vodi Biro za stra-
teško - tehnološki razvoj Bistra v
sodelovanju z mariborsko
tehnično fakulteto, nemškim pod-
jetjem Cass iz Hamburga in štirimi
domačimi podjetji. Naloga je v
zaključnietapi. Izdelan je že proto-
tipni saržni reaktor, ki je namenjen
za izdelavo gumenih izdelkov. V
Sloveniji je trg za tepotreberelativ-
no majhen, obstaja le okrog 40 po-
tencialnih kupcev. S tujim partner-
jem, ki bo skrbel predvsem za mar-
keting in prodajo na evropskem
trgu, bodo v kratkem podpisali po-
godbo o poslovno-tehničnem so-
delovanju. Naročnik raziskave in
končni proizvajalec je OPZ Pano-
rama Ptuj. Naloga tečeže šesto leto,
doslej je bilo za njeno uresničevan-
je porabljenih okrog 400.000
nemških mark.
•»MG
PTIIJ - O NASILJU V DRUŽINI, ŠE VEDNO NE GOVORIMO VELIKO

Okrogla miza, ki jo je
v torek pripravil Center
za socialno delo v Ptuju
pod naslovom - Nasilje v
družini spada v sklop
aktivnosti ob medna-
rodnem letu družine. Na
njej so sodelovali; spec.
pediater dr. Dušan Ko-
larič, psihologinja Irena
Toš - Koren, sociolog
Marjan Kokot in speci-
alni pedagog Aleksan-
der Solovjev, ki jo je tudi
vodil. Podali so izkušnje,
ki jih imajo pri svojem
vsakodnevnem poklic-
nem delu. Kot so pouda-
rili se žal tudi v našem
okolju pojavlja vse več
trpinčenih otrok, nad ka-
terimi se izvaja fizično ali
psihično nasilje.
V poznejših letih pa se
zgodba ponavadi ponovi
in prav ti otroci potem
posegajo po alkoholu.
drogah ter drugih obli-
kah omame ter prihajajo
v konflikte s starši in ok-
oljem. Zaradi stresov, ki
jih doživljajo v šoli in v
vsakodnevnem življenju,
mladi velikokrat vidijo
rešitev v samomoru. V
Sloveniji se število samo-
morov še vedno
povečuje, med njimi pa je
vse več otrok. Mnogi
strokovnjaki menijo, da
je problem samomora
tudi problem usmerje-
nosti agresivnosti v nega-
tivnem smislu. V vsakod-
nevnem življeju naj-
večkrat agresivnost
napačno vrednotimo in
beseda ima negativni
prizvok. Pri vzgoji pa jo
učimo potlačevati, ven-
dar bi otroka morali že
zelo zgodaj naučiti jo
preusmerjati v pozitivne
oblike; v igro, šport, ples.
s skupnimi sprehodi ali v
druge aktivnosti. Otroci
pase ponavadi vzgledu je-
jo po svojih starših in od
njih se naučijo tudi vzor-
cev vedenja.
Ko pa naletijo na
težave, ostanejo sami, ker
se mnogi starši sploh ne
znajo pogovarjati ali jim
zmankuje časa za pogo-
vor z otroki.
Kot je povedal dr. Ko-
larič, tudi v ptujsko ur-
gentno ambulanto pri-
peljejo tedensko veliko
mladostnikov, ki so
zaužili preveč alkohola
ali uživajo lahke droge.
Čeprav mnogi starši
govorijo, da so nemočni
in ne morejo v vsakod-
nevnem življenju zaščiti-
ti svojega otroka - naj-
večkrat ostajajo samo
nemi opazovalci. Kajti še
vedno odigrajo pri vzgoji
največjo vlogo prav oni in
družinsko življenje.
Strokovneinšolskeinsti-
tucije pa pozneje samo
nadgrajujejo.
Strokovni delavci pa
so večkrat poudarili, da o
nasilju ne govorimo radi.
Še zmeraj ostaja tabu
tema in velikokrat ga vsi
spretno skrivamo. Zato
obstajajo zelo redki evi-
dentirani primeri. Še
vedno pa nimamo zako-
nov, ki bi omogočali
ogrožene otroke zaščiti
pred nasiljem.
Škoda, da se okrogle
mize ni udeležilo več
staršev ter predstavniki
UNZ ter sodišč. Saj smo
tako lahko slišali le eno
plat.
M.Slodnjak
Š0L5KIZV0NEC
NAM JE ZAUPAL..
oš MAJŠPERK #Letos obiskuje to šolo 345
učencev. Večina jih je vključena vsaj v eno od 31 in-
teresnih dejavnosti na šoli ali pa se pripravljajo na
tekmovanja iz znanja pri dodatnem pouku. Največ
učencev se zanima za šport in se uspešno udeležuje-
jo vseh športnih občinskih tekmovanj. Živahno je
tudi na dnevih različnih dejavnosti. Učenci 2. in 4.
razreda so spoznavali gozd na naravoslovnem dne-
vu v Stopercah skupaj z vrstniki s podružnic Ptuj-
ska Gora in Stoperce. Vsi učenci nižje stopnje so
preživeli kulturni dan, 21. november, v Majšperku
s pravljičarko Jano Stržinar. Učenci 5. in 6. razre-
dov so si ogledali ptujski grad in zbirko glasbil,
učenci 7. in 8. razredov pa so bili v Ljubljani na gle-
dališkem živžavu v Cankarjevem domu. V novem-
bru je skupnost učencev izpeljala oddelčne in šol-
sko okroglo mizo na temo Moč prijazne besede. Za
letos načrtujemo tudi razvejano sodelovanje med
šolo in domom v obliki dnevov odprtih vrat,
srečanj, rekreativnih in literarno-glasbenih po-
poldnevov. Tako se bomo decembra srečali z dedki
in babicami. 23. december bo namenjen razvedrilu.
Učenci pa pripravljajo tudi prireditev Pokaži kaj
znaš, koncert Zlatka Dobriča in bogat srečelov, je
povedal ravnatelj šoleRajko Jurgec.
OŠ DR. LJUDEVITA PIVKA #Prejšnji pone-
deljek so učenci 6. razredov imeli naravoslovni dan,
na katerem sta sodelovali tudi medicinska sestra in
učiteljica športne vzgoje. Učenci so izvedeli veliko
o skrbi za zdravo in redno prehrano, za zdrave zobe
in redno telesno aktivnost. Ob delu je nastajala tudi
zanimiva in poučna razstava.
OŠ MLADIKA #Jutri bodo v Mladiki prazno-
vali dan šole. Na slovesnosti bo govorila mag. Teja
Valenčič, za goste pa so pripravili tudi kulturni pro-
gram in razstavo na temo družine.
10 - OBJAVE
1. DECEMBER 1994 TEDNIK
TEDNIK -1. DECEMBER 1994
OD TOD IN TAM - 11
12 - ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
L DECEMBER 1994- TEDNIK
MLAD VINOGRADNIK IN KLETAR
C C hi ne hilo pusmi in viua, a to dvoje gre tako lepo skupaj, hi ga zagotovo nikoli ne spoznal.Bila je ena letošnjih sponilaJan-
shlh nedelj, ko smo v šali na Kogu pripravljali vse potrebno za snemanje tamkajšnjega moškega okteta Holfenk.
Medtem ko smo postavljali mi-
krofone in napeljevali kable, so se v
preddverju že začeli zbirati pevci.
Veselo so kramljali, se smejali in na
hitro sem opazil, da jim, stoječim v
gruči, nekdo nataka. Kar naenkrat,
ko sem bil najbolj zatopljen v
uglaševanje snemalnih aparatur, se
je tisti "nekdo" ustopil predme. Ne
velik, ne majhen, bolj čokat, žilavih
od dela nabitih mišic, mi je z eno
roko ponujal zvrhano kupico, z dru-
go pa držal do polovice polno bu-
teljko brez nalepke. Takrat sem se
prvič pozorneje zazrl vanj, v njegov
še vedno mladeniški obraz pravil-
nih potezter s čisto in napeto poltjo,
kot da bi po njej še ne strgala britev.
Živahne, sprašujoče oči in droban
nasmešek, ki mu je venomer, komaj
opazno trepetal na ustnicah, so iz-
da^li, da je družaben in odprt lju-
dem. Preprosto, vendar naravno
spoštljivo vedenje, s katerim pristo-
pa k neznancu in z njim navezuje
sti^e, ga naredi simpatičnega še
predno prav spregovori.
"Ta je iz naše kleti!" je pojoče pov-
daril in nasmešek mu je še bolj zatre-
petal okoli ustnic: "Beli pinot je", je še
dostavil.
počasi, skoraj previdno sem srknil,
še prej pa poduhal, ga sem in tja po-
svaljkal po ustih in bilo mi je hipoma
jasno, da pijem vino izredno visoke
kakovosti.
''Čudovito, fantastično...izvrstno!"
»cm vzkliknil. "Ta bi v Podgorcih za-
gotovo dobil zlatoodličje".
ga je tudi 'dobio'...ne samo v
P&dgorcih, tudi v Radgoni!" je hlast-
n^iodgovoril v tistem značilnem,
težko ponovljivem melodičnem
narečju, ki prevladuje tod okoli.
Segla sva drug drugemu v roki, se
pj^stavila in tako sem zvedel, da mi
je]^pico kogovskega sonca ponudil
tf^gradnik in kletar, domačin Miro
Atttiida. Tistega dne za klepet nisva
več imela časa, saj se je snemanje ok-
teta, pri katerem poje tudi Miro, po-
tegnilo vse do poznih večernih ur.
Ponovno sva se srečala veliko kasne-
je, ko se je gorica že zdavnaj odela v
razkošno zelenje in ko je, sicer še /.
nezrelimi sadeži, že napovedovala le-
tino. Sprehajaje sva se pomenkovala
o tem in onem, drobila o vremenu in
cenah...vse kar tako brez glave in repa
tja v en dan, kot najbrž vsi, ki se po
dolgem času spet snidejo. A zaradi
neznosne pripeke,saj so dnevne tem-
perature že nekaj tednov vztrajale
nad 30C, nisva dolgo vzdržala med
vrstami v vinogradu. Umaknila sva
se v zatemnjeno in prijetno hladno
sobico nad vinsko kletjo, kamor se
Mundovi zatekajo k počitku ali je-
dem po napornem delu v gorici. V
enem kotu ležišče, v drugem hladil-
nik, sredi sobe dolga lesena miza s
klopmi. Skromno, a funkcionalno pa
vendar tako, kot da bi vse klicalo po
dobri pivski in pevski družbi.
"Ja, ja, saj se zgodi, dase kakšna vaja
ali nastop končata prav tu notri", je
dejal Miro, kot da bi vedel kaj imam v
mislih. Iz hladilnika je potegnil
majhno, za tri deci veliko buteljčico
in jo postavil na mizo kraj vaze z le-
pim šopkom suhih rož.."V takile
steklenički pa že ne more bin navad-
no 'špricer vino'", sem si mislil poti-
hem, "tu mora biti nekaj posebno do-
brega, nekaj, kar se pije pomalem". In
ko je Miro pred naju postavil še ko-
zarčka, mogoče nekaj večja od navad-
nega "štamperla", sem vedel, da sem
imel prav... to vino se pije po malem in
zvsemičuti!
"To pa je laški rizling", je dejal, ko je
točil.
No prav, sem si mislil, potem bova
pač pila vino, ki v meni nikoli ni
vzbudilo kakšnih posebnih občutij,
nikoli "oživelo žile, srce razjasnilo in
oko", dasiravno ga globoko spoštu-
jem kot vsako drugo zdravo vino.
Trčila sva, si nazdravila in srkni-
la...Hip za tem sem srknil še enkrat.
kajti na moč sem bil presenečen in
kar nisem mogel verjeti. Ljudje
moji...to, da je laški rizling?!., pa saj v
ničemer ni podoben tistemu
laškemu, ki ga, ne kot strokovnjak
temveč Vot ljubitelj, tako dobro poz-
nam. To kar pijeva, je vendar nek-
tar...pijača za bogove in kralje, ki sta
si jo ta trenutek, vrag vedi zakaj, bo-
gokletno privoščila še dva čisto na-
vadna Zemljana. Ne, ni laški! Če pa je,
potem presega vse moje dosedanje
poznavanje in vedenje o tem vinu.
Toda Miro je še enkrat zatrdil, da pi-
jevaprav tega!
"Fantastično!" sem občudojoče
vzkliknil in hkrati priznal, da tako
dobrega doslej še nisem pil.
Potem, ko sva, zares čisto pomalem
izpraznila kozarca in ko sem počasi že
začel spreminjati svoje prepričanje o
laškem, sta se nama razvezala jezika
tudi drugače. Miro me je začel zani-
mati. Zvedel sem, da se je 1965. rodil
v Vodrancih. Prve štiri razrede
osnovne šole je obiskoval na Kogu,
osemletko končal pri Miklavžu,
srednjekmetijsko pa v Mariboru. Po
šolanju se je odločil ostati doma. Po-
leg orne zemlje, nekaj gozda in vino-
grada, je tu še piščančja farma, v hle-
vih 30 glav pitancev, v "štaluncih" pa
nekaj "gujdekov" za lastne potrebe. S
tem pase zlahka preživi,če bopriden,
je mislil. Leta 1974, "se spoti" (spo-
min ja) ko je še v šolo "hodio", so vino-
grad prenovili, ker je bil še "na kolje",
ga "spremenili nažico" in vanj zasadi-
li 3600 trsov, nekaj šipona, nekaj
laškega in belega pinota. To so bili
časi, ko je kmetijaŠe bila glavna, gori-
ca pa..."tak poleg".
Ko je leta 19S6 /ačcl gospodariti, je
še nekako šlo, potem pa so se stvari
začelesukati drugače. Inflacija je bila
z vsakim dnem višja in varaždinska
Koka, s katero je kooperiral, ni bila
več zmožna rednega poravnavanja
stroškov vzreje. Plačila so bila čedalje
bolj redka, dokler niso povsem
usahnila. Nato je za Kmetijsko za-
drugo Križevci poiskusil rediti
kokoši nesnice, a je tudi to šlo po zlu.
Uvidel je, da s poljedeljstvom in živi-
norejo v bodoče ne bo kaj prida, zato
se je čedalje bolj oziral po vinogradu.
Navsezadnje, je tuhtal, ga niti ni
malo, "če se tak vzeme"... in če bi še
dokupil tisti "falat zemlje", ki meji na
njegovo gorico in ki jo sosed "odav-
le"...bi se nemara dalo živeti tudi od
vina. In res, kupil je zemljo, jo zrigo-
lal in jo lani zasadil z2000 trsi renske-
ga rizlinga, ki sedaj že dobro "žene".
Hkrati pa je doumel, da vinograda nič
več ne bo mogel razumeti kot dopol-
nilno dejavnost na kmetiji. Odslej se
bo moral posvetiti le njemu!
Pred leti se je Miro prvič poizkusil
kot kletar. Žal mu pri tem njegova
šolska znanost ni kaj prida pomagala,
ker se je v šoli usmeril v pol jedel jca in
živinorejca. Zato si je hitro "nabavio
čuda enih" knjig o kletarstvu in jih
vse zapovrstjo pozorno preučil. Poleg
tega pa je vedno "vuha napel", kadar
so se o kletarjenju "spominali" (pogo-
varjali) prekaljeni kletarji, ker "je ni-
koli ne vse vkraj zahititi kaj stari
vejo".
"Praksa v kleti, vete, čuda dosti po-
meni!" je še dodal in nama ponovno
natočil.
Prvi kletarski poizkus je naredil na
belem pinotu letnika 90 in če mislite,
da je z n j im "naredio" kaj bistveno no-
vega, se "jako motite". Nič mu ni do-
dal, nič odvzel, vse mu je "pustio, kar
je sebi doneso", le pretakal ga je vedno
"za cajta". Na ocenjevanju v Podgor-
cih je zanj prejel svojo prvo zlato me-
daljo. Vzpodbuda, kakršne ni
pričakoval! Grozdje letnika 91 je mo-
ral prodati, ker za kletarjenje ni imel
časa, zato pa se je naslednje leto tem
bolj posvetil letniku 92. Uspeh ni
izostal, saj je njegov tokratni beli pi-
not na ocenjevanju v Podgorcih pre-
jel 18,3 točke in zlatoodličje, v Gornji
Radgoni pa 18,9, zlato medaljo in še
listino o imenovan ju prvaka sorte. To
pa že niso več mačje solze!
Lansko jesen si je umislil pozno
trgatev belega pinota in laškega riz-
linga. Nabral je seveda manj, a je zato
kakovost bila čez vsa pričakovanja.
Ocenjevanje v Podgorcih aprila letos
je to tudi potrdilo (19,2 točke!). Za
vsak vzorec posebej je prejel veliko
zlato medaljo in še listini o imeno-
vanju prvaka sorte!
Seveda pa bi Mirova klet ne bila
prava vinarjeva klet, če bi bila brez
polnilnice. Ima jo! Ni sicer velika, av-
tomatska...je ročna in za zmogljivost
njegove gorice ravno pravšnja. Do
tod, pravi Miro, je vse lepo in prav.
Težave se začno s prodajo. Prvič zato,
ker je na tržišču še novinec, drugič
ker prideluje le visoko kvalitetna
vina, ki jih "široka potrošnja" še ne
ceni. Zato jih večinoma proda bolje
opremljenim trgovinam v večjih ur-
banih središčih, boljšim restavraci-
jam in seveda poznavalskim posa-
meznikom - ljubiteljem odličnih vin.
Za zabavo, na Kogu je nikoli ni bilo
v izobilju, mu ne ostane dosti časa.
Družina, trije prisrčni, čebljajoči
otročiči, ki ga takoj obstopijo čim se
prikaže doma, utrudljivo delo v vino-
gradu in kup drobnarij okoli hiše, vse
to ga sili k ustaljenemu dnevnemu
redu, ki ne dovoljuje (pre)pogostega
veseljačenja v noč. Edino veselje, ki
ga ima poleg družine, je prepevanje v
domačem Moškem oktetu Bolfenk,
ki deluje na Kogu. Enkrat, največ
dvakrat tedensko se s "Čehi (fanti)
vkup dobijo, da zapopevlejo"...za
dušo...za srce kajti - kdor ljubi vino,
ima rad tudi pesem.
Miro je spet segel po vinu, napolnil
kozarca in buteljčica je bila prazna.
Druge nisva odprla. Spet sva trčila,
spet nazdravila. Občutek, da sem
spoznal mladega, nadarjenega,ambi-
cioznega vinogradnika, kletarja in
vinarja, ki še le išče "svoj prostor na
soncu", a veliko obeta, je bila zame
nadvse prijeten. Svoje mnenje o
laškem pa sem docela spremenil.
Prvič se je namreč zgodilo, da mi je to
vino "oživelo žile, srce razjasnilo in
oko!"
Besedilo in foto: I. C.
Mlad vinogradnik, kletar in vinar Miro Munda s Koga.
•o JOŽE EKART / NA AVSTRALSKI TURNEJI - II

$tanovanje v cerkvenem sre-
d^ču seveda ni luksuzno, toda
prijaznost in skrb patra Toneta
t^kuharic gospe Francke, gospe
iSfici in gospe Ivke za naše
počutje in hrano, pripomoreta k
temu, da se počutimo odlično.
Lipo je pri srcu, ko vidiš, da se
nekdo trudi zate, da ti želi poma-
gati, da se počutiš kot doma. Or-
ganizatorji naše turneje so nam
dodelili tudi 12 sedežni kombi in
šoferja gospoda Maksa, ki je s
silnimi 73 leti "vra^i" šofer. V pe-
te^ 8. julija imamo koncert v St.
Atbansu. Tipična slovenska ve-
sefica s petjem. Kasete in video-
kasete gredo čudovito v prodajo.
Na koncu prireditve se zgodi nel-
jubi dogodek. Nekdo nam je ukra-
del fotoaparat in potni list. Orga-
nizatorji v St. Albansu nas nas-
lednjo nedeljo povabijo na piknik
in lov, kar smo z veseljem spreje-
li. V soboto, 9. julija, nastopamo v
najstarejšem slovenskem
društvu v Avstraliji - v Sloven-
skem društvu Melboum, ki slavi
401etnico delovanja. Društvo ima
svoje prostore na čudovitem Elt-
hamskem griču. Pod lepo urejeno
dvorano je velika jedilnica, v ne-
posredni bližini pa sta še lovski
dom z avtomatskim streliščem in
balinišče. Počutiš se kot v parku.
Ko gledaš vso to bogastvo, ureje-
nost in gospodarnost društva, se
nehote zamisliš nad ljubeznijo in
voljo teh ljudi do nekdanje domo-
vine. Vse so zgradili s prosto-
voljnim delom, s prispevki,
odločeni, da v te j daljni deželi ust-
varijo Slovenijo v malem.
Elthamskega griča ne bom nikoli
pozabil, čeprav bi bil srečen, da bi
to bile le sanje. Zgodilo se je v tre-
nutku veselja, med plesom, ko so
ljudje predani glasbi in pesmi. Ta-
krat je namreč prenehalo biti srce
rojaku Franku Arnušu, doma iz
Podvincev, priznanemu mizarju.
Krik in nato molk sta preplavila
dvorano. Neverjetno slovo od pri-
jateljev in dela. Za Franka slovo od
mnogih načrtov in želja, za nas
trezna vrnitev v sedanjost. Skozi
rosne oči gledam mrtvo telo. Ne
morem verjeti svojim očem. Člani
ansambla ga pospremimo na njego-
vi zadnji poli, Srečko zaigra tišino.
Velikega pomena za ljudi, ki žive
daleč od doma, je radio. Predstavlja
glavni vir informacij, razvedrilo in
zabavo. Najbolj znan je državni
SBS radio, ki ga v Melbournu vodi
gospa Rizmal, v Sydneyu pa gospa
Ličan. Oddajajo tudi privatne pos-
taje (eno vodi pater Tone in gospa
Levačič),zanimivepa so tudi lokal-
ne postaje, kot npr. v Geelongu ra-
dio 3YR, kjer se trudi gospa Franc-
ka Nekrep. Na vseh omenjenih
postajah sem bil gost in imel pri-
ložnost dvakrat brati poročila. Ra-
zen poročil iz domovinein društve-
nih obvestil predvajajo tudi precej
slovenske glasbe. Posebno pozor-
nost pa so povsod posvečali turneji
našega ansambla. Vsaka oddaja po-
meni poslušalcu droben stik z do-
movino, bodisi na političnem, kul-
turnem ali gospodarskem po-
dročju. Radijskim postajam in lju-
dem, ki sodelujejo pri oddajah, gre
zahvala, da so rojaki dobro
obveščeni o razmerah v domovini.
pamo po Avstraliji, mnogo stvari
smo že videli, čeprav je glavnina
turneješe pred nami. Težko sespri-
jaznimo z dejstvom, da je tukaj vse
drugače. Doma, v Sloveniji je sedaj
vroče poletje, tukaj zima, čeprav
mila in brez snega, promet, ki pote-
ka po levi strani, na cestah kača pre-
mikajoče se pločevine, čudnih
oblik in nepoznanih firm, zgradbe,
ki se razlikujejo od naših! Dežela
bogatih mest, oisana paleta ljudi
vseh narodnosti, razvit telefonski
sistem na eni strani in s pustim
podeželjem, z enolično pokrajino,
bogatim živalskim svetom na dru-
gi. Zaradi prostorskih zmogljivosti
prevladuje občutek neverjetnih
mogočnosti, čeprav ima Avstalija
zaradi svoje lege in specifičnosti
velik problem s pitno vodo. Kljub
temu pa je za mnoge narode,
predvsem iz Azije, zelo privlačna
dežela.
V petek, 15. julija, krenemo iz
Melbourna na 400 km dolgo pot v
Albory, kjer nas zvečer čaka kon-
cert. Vreme se poslabša, na trenut-
ke močno dežuje, najhujši pa je ve-
ter, ki nas nevarno premetava po
cesti. Dvorana v Alboryju je
majhna, a prijazna, tako, kot so pri-
jazni tudi ljudje, ki nas pričakajo.
Albory je manjše mesto z okrog
50.000 prebivalci in največjimi sej-
mi živine v Avstraliji. Slovencev je
tukaj malo, še vedno pa dovolj, da
so zgradili Slovenski klub
SNEŽNIK z dvorano in bali-
niščem. Na koncertu je tudi nekaj
Neslovencev, ki se veselijo in zaba-
vajo čisto po "naše". V tako
odročnem kraju ljudješebolj čutijo
in si želijo domače glasbe. Po kon-
certu smo se namestili pri
družinah. S Srečkom sva bila do-
deljena gospodu Jožetu Balagaču.
Okrog 70 letni možakar, še pri so-
lidnih močeh, žal že pol leta vdo-
vec, brez otrok, je pripravil večer,
ki ga bo težko pozabiti. "Tam je hra-
na, tam pijača, zdaj pa na delo", je
ponavljal! "Pri meni se je in pije!
Pivo in whysky sta naredila svoje.
Kljub obilici dobre hrane mi ni
prav jasno, kako in kdaj se je vse
končalo.
Ob 10. urismozbranivSnežniku.
Ogromnoljudi jeznamijslišisepe-
sem. Slovesa ni in ni konca. Še dol-
go mahamo v pozdrav, solze sreče
se iskrijo, pred nami pa je 500 km
dolga pot v Geelong. Tudi ostali so
imeli naporno noč, zato v kombiju
spimo, Maks pa varno vozi karava-
no novemu cilju naproti.
Po dobrih šestih urah vožnje smo
že v lepi dvorani Slovenskega
društva Ivan Cankar v Geelongu.
Mesto je precej industrijsko, z veli-
ko rafinerijo in okrog 200 tisoč pre-
bivalci. Naša "šefica" Štefica, ki je
tukaj doma, priskrbi za nocojšnji
nastop boljše ozvočenje. Dvorana
je polna. Začetek pa je nenavaden
pa vendar čudovit. Po predsedni-
kovem pozdravnem govoru nam
Frank in Nataša, dva iz mlade gar-
de v Avstraliji rojenih potomcev,
čutno zapojeta pesem Slovenija je
domovina moja! Zaradi boljšega
ozvočenja je bil koncert boljši in
prijetnejši. Srečamo mnogo ljudi.
Presenečen sem, ko v dvorani zag-
ledam gospoda Šimenka, ki se je na
koncert pripeljal iz več kot tisoč km
oddaljene Adelaide. Prespim pri
ge. Marti Jerenko, ki izhaja iz
Trnič, moje sosednje vasi. Pozno v
noč brskamo po otroških spomi-
nih.
zbrani v dvorani, saj je pred nami
zelo naporna nedelja. Zapuščamo
Geelong, v katerega se čez teden
dni zopet vračamo. Ob 11. uri smo
na pikniku "Vesele druščine lovcev
v St. Albansu. Prijeten klepet ob
obilni hrani je minil v veselem do-
poldanskem razpoloženju. Že ob
15. uri pa smo namreč že na odru
Slovenskega društva Jadran v Mel-
bournu. Tudi ta dvorana je zelo
lepa, prostorna in dobro zasedena.
Tokrat imamo precej smole z
ozvočenjem, ki prekinja. Kljub
problemom pa pripeljemo koncert
srečno do konca. Po dveh dneh se v
mraku vračamo v cerkveno sre-
dišče v Kew. Nočbo šeprecej dolga.
Na sporedu je finalesvetovnega no-
gometnega prvenstva, ki nam ne
sme uiti. Že tretjo noč skoraj nič ne
spim!
Zadnji teden bivanja v Melbour-
nu je najbolj naporen. V ponedel-
jek, smo bili gostje družine Bevc. S
Karlom Bevcem sva se spoznala
pred približmo tremi leti, na veseli-
ci v Framu. Takrat sva tudi sprego-
vorila o naši turneji po Avstraliji.
Najini pogovori so rodili sadove. S
Karlom in njegovo prijazno ženo
smo preživeli prijeten ponedeljkov
večer v priznani kitajski restavraci-
ji, kjer smo poskusili kulinarične
dobrote VZHODA.
V torek smo gostjepri družini Be-
lec. Njihova nova hiša, ki ji lahko
rečem kar vila, je zelo okusno
opremljena. Dobrot je na pretek,
pogovor, ki traja pozno v noč, pa
sklenemo z dogovorom, da se v so-
boto ponovno vidimo na plesu.
Jože Ekart
TEDNIK L DECEMBER 1994
POSLOVNA SPOROČILA IN OGLASI -13
ZDRUZENA LISTA
socialnih demokratov
"ZDRUZENA LISTA DOBRE VOLJE
GRADI NA
USTVARJANJU
MLADE SLOVENIJE IN
NA VSEM, KAR
ČLOVEK
POTREBUJEZA
GOSPODARSKO
USPEŠEN IN
SOCIALNO
PRAVIČEN
RAZVOJ.
Zavzemamo se:
Za tako občinsko politiko, ki
se ravna po zahtevah in potre-
bah ljudi, ki bo omogočala drža-
vljankam in državljanom, datudi
sami iščejo in predlagajo naj-
boljše rešitve problemov v svo-
jem okolju.
Za to, da občina pridobi nazaj
svoje nekdanje premoženje, da
vse, kar so ljudje zgradili s sa-
moprispevkom in prostovoljnim
delom ostane občinska last.
Za to, da zadržimo že pri-
dobljene pravice ljudi in uvel-
javljamo nove pri reševanju po-
samičnih in skupnih zadev svo-
jega kraja, območja in soseske.
Za močno, finančno neodvis-
no občino, ki ne bo pastorka
države. Le taka občina bo lahko
zagotovila:
- nove zaposlitve in pomoč za
dolgotrajno brezposelne
-	možnost izobraževanja za
vse
-	vsaj dosedanjo raven
otroškega varstva, šolstva, kul-
ture, zdravstva, socialne var-
nosti, skrbi za ostarele, športne
dejavnosti in dela društev
-	vlaganja v infrastrukturo
(ceste, vodovod, telefonijo itd.)
Občanke in občani!
Nedovolite,dadrugiodločajo
namesto vas. Udeležite se voli-
tev, 4. decembra, glasujte z ra-
zumom in dobro voljo.
G LASUITE ZA
ZD R U ŽEN O
LIS TO
S O C lALN IH
DEMO KR ATO V!
OBKROŽITE: ZA županjo
mestne občine Ptuj pod
zap.štev. 3.;
Lidijo HAZABENT
ZA listo članov v občinski svet
mestne občine Ptuj pod zapo-
redno številko 2
ZA listo članov v občinski svet
občine Destrnik - Trnovska vas
pod zaporedno številko 8
ZA listo članov v občinski svet
občine Gorišnica po zaporedno
številko 5
ZA listo članov v občinski svet
občine Kidričevo pod zapored-
no številko 5
LIDIJA HAZABENT, roj. 19. marca 1953.
Otroštvo je preživela v Kidričevem, kjer
je tudi l<ončala osnovno šolo, gimnazijo pa
v Ptuju. Potem je nadaljevala šolanje na
Ei^onomski poslovni fakulteti v Mariboru,
takratni VEKŠ in leta 1976 diplomirala iz
poslovnih financ. Njena prva zaposlitev je
bila v takratni Službi družbenega knjigo-
vodstva v Ptuju, kjer je delala deset let, naj-
prej je opravljala dela finančnega inšpek-
torja, nato pa vodila odsek za informativno
analitična opravila. To delo ji je omogočalo
dokaj neposredno vez z življenjem in go-
spodarstvom Ptuja in celotne ptujske
občine. V letu 1987se je zaposlila v Talumu
v Kidričevem kot vodja službe za plan in
analize. V okviru tega dela je - kot posledico
strokovnega izziva opravila podiplomski
študij managmenta (vodja podjetja) po
konceptu in v letu 1993 magistrirala iz
ekonomskih in poslovnih znanosti v okviru
mednarodnega managmenta. Tudi poli-
tično delo ji ni tuje, saj je v zadnjem manda-
tu štirih let tvorno delovala kot občinska
poslanka v Skupščini občine Ptuj.
LE DELO USTVARJA PRAVO OSNOVO ZAVSESPLOSNI RAZVOJ IN NAPREDEK
Možriost sodelovanja pri oblikovanju ifiuresfiičevanjuvizijerazvojaobčine Ptujjezamevelikizz^^^
To zame pomeni aktivno sodelovanje v procesu ustvarjanja pogojev za boljše življenje, da bo bitka za preživetje zgolj na robu
preživetja vedno manj skupna značilnost našega stila življenja.
Neplodno strankarsko rivalstvo kot način skupščinskega dela, katerega priča smo bili v preteklih in mnogokrat tudi v sedanjem
trenutku, je potrebno onemogočiti s tem, da dajemo prednost in poudarek delu in stroki. Le strokovno delo je lahko učinkovito
in v končni fazi uspešno. To je bilo tudi dosedaj izhodišče mojega poslanskega dela v Skupščini občine Ptuj.
V obdobju, kije pred nami, je potrebnozagotoviti enakomeren in celovit razvoj celotnega območja, ki ga pokriva mestna občina
Ptuj in ne samo ozkega mestnega jedra. Seveda pa bo osnova vsega mojega dela - skrb za socialno varnost delavcev z
ustvarjanjem takšnih pogojev za delo, ki bodo obstoječa delovna mesta spremenili v varna delovna mesta ter ustvarjanje
strateških možnosti za odpiranje novih delovnih mest. To bo zagotavljalo večjo socialno varnost delavcev in upokojencev, ker
je to edina prava materialna osnova za vsesplošni napredek in razvoj
Mag. Lidija Hazabent	(Naročnik oglasa je ZLSD)
DEMOKRATIČNA STRANKA
UPOKOJENCEV-
PRVIČ SAMOSTOJNO
NA LOKALNIH VOLITVAH
VOLITE LISTO ŠTEVILKA: 4!
Spoštovani Ptujčani, upokojenci in invalidi!
Smo demokratična stranka upokojencev, za razliko
od drugih strank, smo ideološko nevtralna stranka.
Združujemo se zaradi zaščite pravic upokojencev in
invalidov. Naša stranka nima denarja za drago pred-
volilno propagando, zato vas želimo z našo stranko
in njenimi cilji seznaniti po tej poti in vas s tem prido-
biti, da boste na volitvah, 4.12.1994 v MESTNI SVET
PTUJ glasovali za kandidatno listo naše stranke, ki
nosi številko 4, in bosteto svetovali tudi svojim prija-
teljem, znancem in sorodnikom.
Spoštovani upokojenci - Pred kratkim smo se sez-
nanili s proračunskim memorandumom za leto
1995, v katerem vlada načrtuje politiko zniževanja
pravic na področju pokojninsko invalidskega in
zdravstvenega zavarovanja v prihodnjem letu. Če
bo takšna politika tudi v Državnem zboru potrjena,
potem bomo posledice na svoji koži občutili upoko-
jenci in invalidi. Zato bodite previdni, ko nam z lepimi
besedami izražajo in zagotavljajo predstavniki raz-
nih strank, kako so zaskrbljeni za usodo upokojen-
cev in invalidov in kaj vse bodo za nas naredili, če
bodo izvoljeni.
Namesto tega, da neprestano vznemirjajo upoko-
jence in invalide, ko si tako rekoč po tekočem traku
izmišljajo in predlagajo spremembe pokojninsko in-
validskega sistema, njihov cilj je jasen - zniževanje
naših zasluženih pravic.
Vse to potrjuje, da je demokratična stranka upoko-
jencev potrebna in da lahko zaupamo na volitvah
našim predstavnikom in nikomur drugemu. Zdaj
imamo priložnost! Ne zamudomo je! Volite ljudi, ki
jim zaupate, ki so se že doslej učinkovito zavzemali
za vaše pravice in koristi in za katere ste prepričani,
da se bodo za naše interese borili tudi v bodoče. Daj-
te svoje glasove na volitvah 4. decembra kandida-
tom Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Ne pozabite, na glasovalnem lističu obkrožite torej
številko 4.
Zakaj pravzaprav želimo imeti v Mestnem svetu Ptu-
ja svetnika naše stranke, ko pa se sprejemajo najpo-
membnejše odločitve o nas v Državnem zboru?
Za to je več utemeljenih razlogov:
-	Dosedanje izkušnje nas učijo, da drugi ne rešujejo
zadovoljivo naših problemov oziroma, date proble-
me celo vedno bolj zapletajo. Zato je nujno, da se v
Mestnem svetu predstavljajo naši ljudje, da preko
njih tudi naša generacija soodloča o urejanju držav-
nih in v našem primeru občinskih zadev in pri tem še
zlasti tistih, ki se nanašajo na naš položaj.
-	V naših vrstah je mnogo, še vedno zelo vitalnih in
sposobnih ljudi - upokojencevz bogatimi življenjski-
mi izkušnjami in znanjem, ki bi lahko koristno in od-
govorno delovali v Mestnem svetu.
-	Praksa dokazuje, da se razvojna in tudi druga mno-
ga vprašanja najučinkovitejše, najoptimalnejše
rešujejo, ko posredujejo starejši. To je pomembno
še zlasti sedaj, ko se nam neprestano nekam mudi,
preprosto zato, ker gre za prenagljene odločitve, ki
jih je pozneje največkrat treba spreminjati.
-	V naši novi mestni občini je še veliko potreb na po-
dročju komunale, urejanja prometa v ožjem mestu,
parkiranje avtomobilov s plavo cono, cestnem
omrežju - naših vpadnic, ekologiji - nujni plinifikacije
ožjega in nato še širšega območja mesta, stano-
vanjski gradnji, razvoju turizma, socialnem po-
dročju, zagotoviti organizirano strokovno zdravst-
veno pomoč in nego na domu starejšim in invalid-
nim osebam itd.
To je torej le nekaj razlogov, zakaj želimo imeti pred-
stavnike v Mestnem svetu.
Pomagajte nam z vašim glasom na volitvah, da
bomo lahko vse to tudi dejansko uresničili!
IMAMO ZNANJE, IZKUŠNJE IN VOLJO!
Z vašo podporo na volitvah bomo to tudi dokazali z
delom v Mestnem svetu. Pri tem nas bodo vodile
zgolj koristi Ptuja in njene okolice in njegovih prebi-
valcev, še posebej upokojencev in invalidov.
Volitetorej našo listo, listo številka4, ki je v bistvu edi-
na resnična vaša upokojenska - invalidska lista.
Svetujte to tudi vašim sorodnikom, prijateljem in
znancem. Tudi mlajšim, naj namreč ne pozabijo, da
je naš boj za upokojenske - invalidske pravice tudi
boj zanje, ko bodo prišli v naše vrste.
Demokratično stranko upokojencev Slovenije sodi-
te po dejanjih pri obrambi pravic upokojencev, izvol-
jeni svetniki v Mestni svet pa bodo dokazali naše vo-
dilo koristiti Ptuju in njegovim prebivalcem in ne
strankarsko politikarstvo.
Zaupajte nam! Naše dosedanje delo je najboljše
jamstvo za to! Dajte glas kandidatom za Mestni svet
na listi številka 4.
DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV
SLOVENIJE - območni odbor Ptuj
predsednik
Albin Pišek, s.r.
(Naročnik DeSUS Ptuj)
Z novim zakonom smo se Slovenci odločili preurediti svojo državo tako, da bo kar na jbolj ustrezala željam
in potrebam slovenskega človeka. Vendar so želje premalo, zato bo potrebno zgraditi vse to, kar ni uspelo
narediti našim poslancem v državnem zboru. Državo pretresajo afere, nered, prepletajo se privatni interesi
nekaterih politikov in političnih strank z javnimi interesi in le malo se misli na slovenskega človeka. Povsod
se čuti odsotnost pravne države. Pravna država pa pomeni spoštovanje zakonov in enakost vseh pred
zakonom. Zato moramo začeti pri temeljih, to je v naši občini ter od tod našo pravno državo kot hišo graditi
do strehe. Menimo, da vi dragi volilci in volilke lahko dokažete, da vam ni treba vedno čakati na državo,
ampak, da znate sami poskrbeti za večino stvari v vaši občini.
Pravna država, ki pomeni tudi red, se začne v naši ulici, pod našim oknom, v našem kraju, ki mora biti
prijeten in varen za vsakogar. Naše delo je usmerjeno v dobrobit slovenskega naroda. To smo dokazali tudi
v Razkrižju. Bili smo prva in edina stranka, ki se je zavzela in uspela pripeljati slovenski jezik v Razkriško
cerkev.
Tako in v tej smeri hoče SNS skupaj z vami dragi volilci in volilke graditi in urejati v vaši občini. Druge
stranke vam bodo pred volitvami obljubljale prav vse. Mi vam obljubljamo le to, da se bomo potrudili
narediti, kar največ za vašo občino. Zatoraj dragi volilci in volilke VOLITE NAŠE IN VAŠE KANDIDATE NA
LISTI SLOVENSKE NACIONALNE STRANKE.
SNS
O.O.PTUJ
Zmago Jeliniii s svojimi člani v Razkrižju_(naročnik oglasa je SNS - Slovenije, Tivolska 13, Ljubljana)
Zeleni Ptuja smo nastali leta 1989 jz ekološkega
gibanja, ki je začelo delovati že leta 1985. Z^to
smo ohranili tudi veliko večino metod dela iz
takratnih časov. Na volitvah leta 1990 ste nam
zaupali in zato je naših 5 poslancev v ptujski
skupščini lahko veliko naredilo.
KAKO NAPREJ?
Da bi tudi v prihodnje lahko uresničili ekološke,
naravovarstvene, socialne in izobraževalne cilje,
potrebujenio vašo podporo. Če boste na volitvah
glasovali za naše kandidate, boste v občinske .svete
pomagali priti razgledanim, izobraženim in
ekološko usmerjenim ljudem. To je pomembno,
saj bodo bodoči občinski sveti odločali predvsem
o ureditvi komunalnih zadev (vodovod,
kanalizacija, odpadki...) ter o posegih v prostor
(gramoznice, gradnja najrazličnejših objektov...).
Zato se bodo naši kandidati zavzemali za
izvajanje že začetih in prej navedenih projektov,
predvsem pa za cilje, ki jih boste imeli Vi. Naš cilj
so uspešne, vplivne, do ljudi poštene in do okolja
prijazne nove občine.
Kandidatne liste smo Zeleni oblikovali v
naslednjih občinah: Dornava, Destrnik-Trnovska
vas, Kidričevo, Lenart, Ptuj in Videm. Povprečna
starost kandidatov je 38 let, izobrazba pa nekaj
nad prvo stopnjo fakultete. Ponosni smo, da so v
naših vrstah mladi in starejši, študentje in
strokovnjaki, tehniki, ekonomisti, učitelji,
zdravniki, obrtniki... Posebej smo ponosni, da
imamo tretjino žensk, da so med nami ljudje
različnih pogledov na družbo.
Mi ne zatiramo različnosti - mi jo podpiramo, saj
menimo, da je bogastvo v različnostih, ki .se med
seboj dopolnjujejo.
KANDIDATI:
Občina Dornava:
Mirko CigLila, Frančka Slodnjak, Danica Šegida,
Marija Belšak, Anica Zemljič, Ivan Šilak in Jože
Munda.
Občina Destrnik-Trnovsica vas:
Angela Fras, Ivan Bezjak.
Občina Kidričevo:
VEl: Franc Šalamun, Milena Zafošnik, Alojz
Požgan, Slavko Fegiiš, Metka Sabalh, Avgiist
Sibila, Jože Safranko, Hinko Vodušek.
VE2: Janko Čelofiga, Pavla Veler, Aleksander
Belca, Branko Trčko, Mirko Draškovič.
Občina Ptuj:
VEl: Vlado Čuš, Mirko Vindiš, Andrej Koter,
Boris Gerl, Darko Briški, Marko Lah, Mija
Vaupotič, Stanko Tominc.
VE2: Er\'in Hojker, Rajko Brglez, Stanko Žunec,
Franc Lukman, Dušan Kolarič.
VE3: Jože Stipetič, Zinka Gajzer, Andrej Turk,
Olga Gabrovec, Dragica Polajžer.
VE4: Janez Pičerko, Zoran Cernezl^ Dušan
Meznarič.
VES: Jožef Petrovič, Boris Šegula, Andrej Pihler,
Branko Lah.
Občina Videm:
VEl: Jožef Zelenko, Stanislav Vaupotič, Štefan
Murko, Zmago Zaje, Stanislava Zafošnik
Tatjana Mohorko, Marjan Nahberger.
VF^2: Daniel Zavratnik, Romana Mere, Zdenka
Vindiš Zavratnik
Naročnik: Zeleni Ptuja
14 - OBJAVE
1. DECEMBER 1994 TEDNIK
Planinskoi šola
za vse g,eiieracije
Planince ali gornike, kot nam pravijo dandanes, pozna širša javnost zlasti po
hoji v gore in drznih dosežkih alpinistov. Vendar pa malo kdo ve, da se ukvar-
jamo v planinski organizaciji tudi z izobraževanjem. To izobraževanje ima več
stopenj.
Najosnovnejše znanje lahko
vsi planinci pridobijo v planinski
šoli. Ta je namenjena predvsem
začetnikom. Ker leži Ptuj nekoli-
ko odmaknjen od gora, zlasti od
skalnih vršacev, se številni njego-
vi prebivalci v preteklosti niso
mogli odpraviti v "ta prave" gore.
Prav tako je do nedavnega večina
Slovencev dopustovala na morju.
V zadnjih nekaj letih pa je prišlo
do drastičnih sprememb. Števil-
ni "pomorščaki", so se v zadnjih
letih odpravili dopustovat v gore.
Pogosto pa žal brez osnovnega
znanja o gibanju in pravilih v go-
rah.
S temi besedami želim povedati,
da planinska šola ni namenjena le
mlajšim generacijam, ampak tudi
odraslim, ki želijo spoznati posa-
mezne veščine in pridobiti nove
izkušnjezaprijetnejšo in predvsem
varnejšo hojo v gore.
Seveda pa predstavljajo večino
tečajnikov planinske šole, ki jo vsa-
ko leto organizira Planinsko
društvo Ptuj, osnovnošoci. Podob-
no, kot vrsto let poprej, smo tudi v
letošnjem letu organizirali osnov-
no planinsko izobraževanje. Prvi
izobraževalni sklop, je potekal v
pomladanskih mesecih za učence
OS Breg, ki ima dokaj številčno
planinsko skupino. Podobna pre-
davanja in praktično izobraževanje
pa poteka tudi v teh jesenskih me-
secih.
Število interesentov za takšno
obliko pridobivanja novih znanj,
se je v zadnjih letih močno
povečalo. Tako mentorji v planin-
skih skupinah, predavatelji v PD
Ptuj, seveda pa tudi starši, se zave-
damo, da takšne dodatne dejavnos-
ti otrokom širijo obzorje, oziroma
jim omogočajo lažje spoznavanje
bližje in daljne pokrajine. V nas-
lednjih nekaj stavkih, bi rad opisal
nekaj vsebin iz samih predavanj, ki
potekajo na izletih oziroma v nara-
vi. Za takšen način smo se odločili
iz čisto praktičnih razlogov. Kot
primer lahko navedem predavanje
o gibanju v gorah, ki bi ga zelo težko
uspešno opravili v učilnici. S tem,
ko tečajnika postavimo v kontkret-
no okolje, lažje osvaja novo znanje,
kar velja zlasti za otroke.
Na predavanjih planinske šole
seznajamo tečajnike najprej s
splošnimi vsebinami. Mednje sodi
organizacijaplaninstva v Sloveniji,
zgodovina planinstva tako v Slove-
niji kot v svetu ter lik planinca, kjer
se seznanimo z vedenjem in načeli
v gorah. Sem sodi tudi spoznavanje
svetovnih in domačih gorstev.
Tem teoretičnim temam, sledi cela
vrsta praktičnih. V prvi vrsti je to
gibanje v gorah. Tukaj planinci
tečajniki spoznajo tako gibanje v
sredogorju, kot v visokogorju.
Slednjemu je namenjena posebna
visokogorska tura. Med ta sklop
predavanj sodi še orientacija v na-
ravi s kompasom in karto, prehra-
na v gorah, vremenoslovje, nevar-
nosti, ki prežijo na nas, oprema in
druge praktične vsebine. Seveda pa
ne smemo pozabiti na izlete ali bol-
je rečeno vzpone, med katerimi so
obvezni štirje. Ti vzponi pa so tako
v sredogorju, kot v visokogorju.
Planinsko šolo, ki jo organizira-
mo od jeseni do pomladi, večinoma
obiskujejo osnovnošolci. Izjemo-
masepriključi kakšen srednješolec
ali študent. Za odrasle, ki bi se žele-
li seznaniti s tem izobraževanjem
pa je najboljši letni tabor v Gozdu
Martuljku. V Maretovi koči, kjer že
tradicionalno vsako leto taborimo
ptujski planinci, organiziramo
tudi planinsko šolo. Takšen način
se je pokazal za zelo dobrega saj so
na taborenju številni predavatelji,
sicer vodniki in tudi časa je več kot
dovolj. Gledepredpisanih vzponov
oziroma planinskih tur pa v Mar-
tuljaku tako ali tako ni problemov.
Že nekaj korakov od koče se ponuja
cela vrsta bolj ali manj zahtevnih
poti. Številni starejši planinci, ki so
se do sedaj udeležili šole na taboru,
so bili navdušeni tako nad vzponi,
kot tudi nad novim znanjem, ki so
ga pridobili.
V	želji, da bi bilo v naših gorah
čim manj nesreč, kljub povečane-
mu obisku v zadnjih letih, vas vabi-
mo, da se udeležite planinske šole
in tako pridobite vsaj osnovno
znanje za hojo v gore. Pri tem pa se
seveda držimo tudi načela Planin-
ske zveze Slovenije, ki apelira
predvsem na kvaliteto in ne več
kvantiteto v gorah.
Vse informacije o planinski šoli,
seveda pa tudi drugo kar se tiče
gora, lahko dobitevsak torek od 17.
do 18. ure in vsak petek od 16. do 18.
ure v pisarni PD Ptuj, Minoritski
trg 5 (nasproti sodišča). Na omen-
jenem naslovu si lahko priskrbite
tudi knjigo Planinska šola, v kateri
boste našli celo vrsto koristnih in-
formacij.
V	prihodnji številki Tednika,
bomo predstavili izobraževanje
mladih planincev na Mrzlici.
Uroš Vidovič, PD Ptuj
GIMNASTIKA
mmkax.naibolišoQ€enonmbradlii
v soboto je bil v Brežicah 23.
Holyjev memorial v športni gim-
nastiki. V kategoriji ml. deklice,
"B" program, so tekmovale tudi
predstavnice Gimnastičnega
društva Ptuj, letos prvič z ekipo.
Dosegle so izjemen rezultat, saj
so se uvrstile na drugo mesto, z mi-
nimalno razliko za najboljšimi.
Alenka Bukovič je ponovila uspeh
z letošnjega državnega prvenstva,
ki je bilo v Mariboru. Bila je druga,
kljub smoli nagredi. Pohvaliti pa je
potrebno predvsem njeno izvedbo
vaje na bradlji, za katero je dobila
najvišjo oceno tekmovanja: 9:80.
Odlična je bila tudi Manja Ur-
bančič saj je dosegla 6. mesto. Prvič
sta v tej kategoriji nastopili Sanja
Drevenšek in Julija Senveter, ki sta
lansko tekmovalno sezono tekmo-
val še v "C" programu. Prav tako sta
dosegli lepe rezultate in prispevali,
da se je ekipa tako dobro uvrstila.
Najšibkejše orodje je še zmeraj pre-
skok. Pojavlja se namreč problem
treniranja preskoka saj sta za zalet
potrebna dva prostora. Poleg gim-
nastične dvorane tudi trim kabi-
net, ki pa je velikokrat zaseden,
tako da trening preskoka vsak dan
m mogoč.
REZULTAT EKIPNO:
1.TABORI	Ljubljana 102.95
2.	GID PTUJ 102.1
3.	SOKOL Brežice 101.1
REZULTATI POSAMEZNO:
1. Sonja Kneževič, Trbovlje 36.95
2.	Alenka Bukovič, Ptuj 36.50
3.	Naja Ferjan, Šiška 36.60
6. Manja Urbančič, Ptuj 34.80
15. Sanja Drevenšek, Ptuj 33.10
20. Julija Šenveter, Ptuj 32.20
B.L.
Tiha VukasoMiim glav-
nem turnmm diro/f c
Bralci Tednika so bili obširneje seznanjeni z odho-
dom sester Tine in Nene Vukasovič v enega od
tenških kampov v Avstralijo, kjer bosta ostali do
marca prihodnejga leta.
Po krajšem privajanju na novo
okolje, je sledil resen trening in
nastop na prvem turnirju, ki je bil
še posebej uspešen za Tino, ki je v
kvalifikacijah posameznic izgu-
bila šele v 3. kolu.
Se uspešna je bila v igri parov,
kjer je skupaj z Indonezijko Mimo
Chernovito zmagala štiri tekme v
kvalifikacijah in se tako uvrstila v
glavni turnir. Tam sta sicer izgubi-
li v 1. kolu z 4:6,7:6 in 1:6, vendar
kot je povedala Tina v telefonskem
pogovoru, sta bili zelo utrujeni, saj
so se kvalifikacije igrale en dan,
naslednji dan pa že nastop na glav-
nem turnirju. Iz Mt Gambierja,
kjer je bil prvi turnir, so se že prese-
lile v približno 900 km oddaljen
Port Pirie, kjer so se v ponedeljek
pričele kvalifikacije na drugem
turnirju, ki pa bo imel še močnejšo
zasedbo od prvega. Ker pa se ti tur-
nirji igrajo na trdi podlagi, ki je nis-
ta najbolj vajeni, tudi to prispeva k
nekoliko slabši igri in precejšni ut-
rujenosti. Tako bodo po tem tur-
nirju kljub planu izpustili tretji
turnir v tem prvem ciklusu in se na
travnatih igriščih pripravljali na
zadnjega, četrtega v sklopu te tur-
neje, ki bo na travi. Potem se vrnejo
v teniško bazo v Victorio, kjer bodo
trdo delale za nadaljnje nastope,
med katerimi bo prvi gotovo najpo-
membnejši "Australien open".
Silva Razlag
Strelci V Tnovski vasi
v petek, 18. novembra smo
člani Strelske družine Trnovska
vas gostili strelce sosednjih strel-
skih družin in izvedli 2. kolo Slo-
venjegoriške lige v streljanju z
zračno puško.
Tekmovanja sta se udeležili dve
ekipi iz Juršincev,Dornavein ekipi
domače strelske družine iz Trnov-
ske vasi.
Doseženi so bili naslednji rezul-
tati:
EKIPNO: 1. mesto - Juršinci-
Gomila I. - 603 kroge; 2. mesto -
Dornava I. - 560 krogov; 3. mesto -
Dornava II. - 553 krogov;
Tako po dveh kolih vodi: l.mes-
to-Juešinci - Gomila-1. -1172 kro-
gov: 2. mesto-Dornava -1. - 1137
krogov; 3. mesto - Juršinci-Željka -
1.1069 krogov;
Doseženi rezultati posamezno:
I.	mesto - Bruno Šincek Dornava
II.	- 167 krogov; 2. mesto - Alojz
Raušl Jurš. G. - I. - 160 krogov; 3.
mesto - Anton Toš G. -1. -156 kro-
gov;
Za naslednje tretje kolo se bomo
zbrali v Dornavi v petek 2. decem-
bra ob 17. uri!
Marjan Potrč
IVAN GOLOB / MARATONEC IZ ORMOŽA
Vse skupaj se je resneje
pričelo pred petnaistimi teti
Ormoški maratonec Ivan Golob bo 26. novembra dopolnil 40 let in s tem preide
v kategorijo veteranov. Vse okoli teka se je pri njem pričelo razmeroma zgo-
daj. Sprva se je z vrstniki iz Frankovcev podil za žogo na igrišču, ki sodi k hum-
ski šoli, kasneje pa so si naredili svojega v Rakitju, na prostoru sedanjih lagun
ormoške tovarne sladkorja. S športom, predvsem pa s tekom se je pričel ukvar-
jal že pri vojakih, kasneje ga je opustil. O teku, predvsem na dolge proge je
pričel resneje razmišljati pred poldrugim desetletjem.
Sprva je bil to maraton Treh src
v Radencih potem je tu in tam
preizkusil svojo hitrost in
vzdržljivost na velikih in malih
maratonih, ki so jih organizirali
bodisi v Varaždinu ali Kumrovcu.
Že od vsega začetka je sodeloval
pri maratonu kralja Matjaža v
Črni na Koroškem, ki sodi med
prireditve turističnega črnjan-
skega tedna.
Veliko več in tudi resnejesez ma-
ratonom ukvarja zadnjih šest let.
Njegovnajnovejši uspeh je87. mes-
to med 30.000 tekmovalci s časom 2
uri 33 minut in 26 sekund, kar je za
rekreativca dober rezultat in drugo
mesto v kategoriji tekmovalcev
med 35 in 40 let na letošnjem mara-
tonu v New Vorku, ki je potekal
med 3. in 7. novembrom. To je bila
na tem tekmovanju tudi najboljša
slovenska uvrstitev, njegovemu re-
zultatu pa je bil najbližji tekmova-
lec iz Velenja, ki je dosegel 117.
mesto.
Za pogovor sva se dogovorila pri
njem doma, na ormoškem Lentu,
kjer si je postavil hišo. V dnevni
sobi pozdravi vsakega obiskovalca
omara, z lepim številom pokalov,
ki jih jeprejel na raznih tekmovanj-
ih. Med njimi sta dva, ki sta mu še
posebej pri srcu. Prejel ju je za prvo
zmago v malem maratonu in naj-
boljši osebni rekord v velikem ma-
ratonu s časom 2 uri 28 minut in 47
sekund, ki ga je dosegel lansko leto
v Gradcu. Na steni prav tako lepo
zloščene visijo njegove medalje.
Ivan je obojih nadvse vesel, saj
predstavljajo tako medalje, kot po-
kali zmago nad samim seboj. Kljub
temu pa je Ivan skromen in pravi,
da ima tiste ta prave, velike pokale
njegov prijatelj maratonec Vindiš
na Ptuju. Pa kljub temu našteva ne-
katere kraje, kjer je ta priznanja
prejel. To so Atene, Rim, Frank-
furt, Dunaj in še katera znana mes-
ta.
"Če ne bi tekel, prav gotovo ne bi
videl toliko sveta pa tudi Amerike
ne," dodaja.
Beseda nanese na stroške, ki nas-
tajajo ob vsakem takšnem tekmo-
vanju. Meni, da vsega tega v lastni
režiji nebi zmogel, zato je dobro, da
je član Tekaškega kluba Maraton iz
Ptuja, kjer je še posebej prijetno saj
se tako druži s prijatelji, ki imajo
enake cilje. Z denarjem mu tu in
tam priskočijo na pomoč tudi razni
sponzorji. Potovanje v Ameriko in
nastop na maratonu v New Yorku
so mu omogočili izvršni svet
skupščine občine Ormož, podjetje
Jeruzalem, Kmetijstvo Ormož, Vi-
nogradništvo, vinarstvo in sad-
jarstvo Ormož, SKB banka iz
Ormoža, blagovnica Klas iz
Ormoža, podjetje Rogina iz Radi-
zela ter še nekateri posamezniki.
Tu ne smemo pozabiti tudi njego-
vih najbližjih, ki ga ob denarju pod-
pirajo tudi moralno.
Ivan trenira sam. Pretekel je že
vse od Hajndla, Šardinja, Senešc,
Runča, Tomaža, Miklavža, Jeruza-
lema, lagun tovarne sladkorja, jezu
ob Dravi ter še drugih krajev v
ormoški občini. Vedno išče poti, ki
še nimajo asfaltne prevleke, ugot-
avlja pa, da je teh v ormoški občini
čedalje manj, kajti asfalt je smrt za
tekača, ker lahko pride do poškodb
nog. Zanimivo je tudi to, da teče
celo na delovnem mestu. Kot skla-
diščnik v ormoški vinski kleti se
mora včasih dokaj urno zavrteti, če
hoče v najkrajšem času ustreči
strankam. Redkokdaj uporablja za
prevoz vina viličarja, največkat
kartone nese v rokah, ob tem pa
teče. Ker je skozi Ormož skoraj ne-
mogoč promet, ne more več hoditi
v službo peš, še manj pa s kolesom,
zato mu zadnji čas ta del treninga
odpade.
Zanimalo me je, kaj čuti, ko teče,
bodisi sam ali v skupini na
kakšnem tekmovanju. "Notranje
zadovoljstvo in sprostitev, ko poza-
biš na vse, kar se dogaja okoli tebe.
Glavno je, da prideš do cilja, to je do
tisteoptimalne točke, ki si jo posta-
viš, preden pričneš teči. Pri tem pa
ugotavljaš, kaj tvoj organizem pre-
nese," odgovarja na vprašanje. Ivan
trenira po občutku, sicer si vedno
naredi plan, kako daleč mora priti,
vendar je vedno v časovni stiski.
Pogovor nanese tudi na zadnje
tekmovanje v New Vorku, ko se je
na progo spustila 30.000 glava
množica tekačev raznih starostnih
kategorij in barv kože. "Kmalu po
startu se mi je uspelo prebiti v prvo
linijo in ko sem pogledal nazaj in
videl vso to silno množico, ki je te-
kla za mano, me je nehote postalo
strah, obenem pa sem čutil zado-
voljstvo, da sem lahko sodeloval na
največjem in najštevilnejšem ma-
ratonu na svetu. Če se jih denimo
prijavi za tek 70.000, moraš imeti
presneto srečo, da se prijaviš pra-
vočasno, ker preko 30.000 tekačev
organizator tega maratona ne gre.
Ko sem pritekel na cilj in izvedel,
da sem bil 87., sem bil presenečen
sam nad sabo, da sem tako dober. Z
rezultatom, ki sem ga dosegel, sem
zadovoljen, saj me je pred tem vse
leto pestila poškodba noge," v sko-
pih besedah opiše svoje vtise iz
New Vorku.
V letošnjem letu želi tekmovati
še vsaj na enem teku, ker meni, da
bi potem predolgo miroval. Na
vprašanje, če bo še tekmoval, do-
bim odgovor, da vsekakor, samo če
bo zdravje še vsaj takšno, kot je se-
daj. Kot vsi športniki, se tudi Ivan
boji poškodb.
Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
Ivan v domači dnevni sobi z dvema
najljubšima pokaloma.
Andrefa Razlag
uspešna podira keg/ie
16-letna Andreja Razlag, članica
KK Drava Ptuj in EMO Eterne iz
Celja, uspešno nastopa v drugi
državni ligi. V. 7. kolu je podrla
odličnih 436 kegljev, kar je bil naj-
boljši rezulatat kola v tej ligi in 4. v
prvi državni ligi. V dosedanjih sed-
mih nastopih je 5-krat zmagala in
prinesla točke za svojo ekipo (2 x je
izgubilaz minimalno razliko), ki se
bori za naslov prvaka in trenutno
vodi. Prav zadnji nastop proti ekipi
iz Ajdovščine je bil za Andrejo še
posebej odgovoren, saj se je prvič
po EP srečala s trenerjem kadetske
reprezentance, ki ji je na tem
prvenstvu "onemogočil" doseči še
kakšno medaljo. Dokazala je, da se
razvija tudi v psihološko stabilno
igralko, kar je dober obet pred iz-
birnimi nastopi za uvrstitev v ka-
detsko reprezentanco, ki bo nas-
lednje v Avstriji in za uvrstitev v
mladinsko reprezentanco za nas-
top na svetovnem mladinskem
prvenstvu v Romuniji. Glede na
konkurenco ne bo lahko, morda pa
bo Andreja ob trdem delu in vztraj-
nosti uspela vsaj v enem, kar je nje-
na največja novoletna želja. (S.R.)

Športna akcija BRAZDE
VZDRŽLJIVOSTI 94 je za nami.
V soboto, 19. novembra je bila v
Domžalah zaključna prireditev s
podelitvijo priznanj kaveljcem in
koreninam in družabnim progra-
mom s pogostitvijo, ki je trajal do
zgodnjih jutranjih ur.
Letošnje leto jeakcijo prvičorga-
nizacijsko izpeljala Športna unija
Slovenije,ki jo jepo 15 letih voden-
ja prevzela od Televizije Slovenije.
Šestnajst let je dolga doba in po
tolikem času dinamika akcije
zahteva določene spremembe. Ne-
katere spremembe smo na Športni
uniji ob soglasju Organizacijskega
odbora Brazd vzdržljivosti vpeljali
že na zaključni prireditvi, konkret-
nejše spremembe pa načrtujemo za
naslednje leto. Akcijo namerava-
mo razdeliti na dve stopnji in sicer
na:
KAVELJCE oz. KORENINE, z
nižjimi zahtevami ali brez časov-
nih norm. S tem bi dejavnosti, ki
potekajo čez vse leto in vzpodbuja-
jo k redni vadbi (sestavljene iz gor-
ništva, kolesarjenja, teka, teka na
smučeh in plavanja) približali
širšim množicam
in SUPER KAVELJCE oz. KO-
RENINE,pri katerih bi bila norma
(znotraj petih disciplin) zahtev-
nejša. S tem smo se želeli približati
željam in potrebam vseh tistih do-
sedanjih kavljev in korenin, ki
zmorejo in bi hoteli od sebe nekaj
več. S tem pa ponujamo možnosti
tudi tistim potencialnim udeležen-
cem akcije, ki so že doslej sami
poskrbeli za visok nivo telesnih
zmogljivosti, da z vključitvijo v ak-
cijo preverijo te sposobnosti in se
pomerijo.
Seveda akcija nima le tekmoval-
nega namena pač Pa je močno v
ospredju tudi druženje, povezo-
vanje in zabava vseh udeležencev,
kar bi prav gotovo lahko potrdil
vsak, ki bi bil prisoten na letošnji
zaključni prireditvi.
Ob zaključku pa ne moremo
mimo težav, ki jih imamo pri pri-
dobivanju sponzorja za akcijo.
Želimo, da bi se tudi letos našel
kdo, ki bi združil svoj interes z in-
teresom tako široko in vsestransko
zasnovane akcije v okviru športa za
vse kot so Brazde vzdržljivosti.
Iztok Rink
TEDNIK -1. DECEMBER 1994
ŠPORT -15
OB 40-LETNICI AEROKLUBA PTUJ
Menjava generatij
Pričelo se je popolnoma enako kot pri vseh ostalih aeroklubih: skupina letalskih
zanesenjakov je ob podpori širše družbe poiskala primeren travnik, tedanja Letal-
ska zveza je ponudila učitelje in letala ali padala, mladeniči in mladenke so obi-
skovali tečaje, se marljivo učili in prvič v življenju okusili opojnost zračnih višav.
Vojne je bilo konec. Ljudje so se ponovno naučili
živeti v miru. Veliko mladih je sanjarilo o letalstvu,
o nebesnih prostranstvih, o letenju. Tudi na Ptuju.
Te sanje so se lahko uresničile postopoma, z mnogi-
mi odrekanji in predvsem s trdim delom in temelji-
tim učenjem. In le tisti, ki je imel dovolj močno
željo, je ostal. Ostaja tudi danes, prihaja na naš trav-
nik, prihaja na letališče.
Letališče. Kako čarobna beseda za vse letalce. Vsem
nam, ki smo preživeli tu na tisoče ur, veliko let in celo
nekaj desetletij, pomeni letališče zelo veliko. Pri nas se
vedno kaj dogaja: ali vzleti motorno letalo, morda
kroži pod belim kumulusom vitkokrilo jadralno leta-
lo, že se odpirajo pisane kupole padal. Prihajajo tudi
modelarji s skrbno izdelanimi modeli, vzletajo sodob-
neultralahkepticeinvčasihsepod večer dvignevnebo
še balon. Med nami so tudi obiskovalci in ljudje, ki
sami ne letijo, so pa iz različnih vzrokov povezani z
nami.
Z LETALCI POVEZANI TISOČI
PRIJATELJI LETALSTVA
v štirih desetletjih, ki so minila od prvega padalske-
ga pouka spomladi leta 1954, je obiskovalo naše tečaje
za padalce in jadralne pilote več kot 1500 predvsem
mladih fantov in deklet, izmed katerih se nas je 500
usposobilo za samostojno letenje ali skakanje, mno-
gim pa se je kasnejeuspelo izšolati za motornega pilota.
Številni smo leteli v rezervnem sestavu jugoslovanske
vojske in spet drugi letimo danes v slovenski vojski.
Prav tako so se na travniku v Moškanjcih naučili letal-
skih veščin današnji visoko usposobljeni piloti pot-
niških letal Adrie Airways in poslovnega letalstva slo-
venskih podjetij.
Naši najboljši športniki so ponesli ime Ptuja na šte-
vilna mednarodna, evropska in svetovna prizorišča le-
talskih tekmovanj, velikokrat pa so svoje vrhunsko le-
tenje prikazali tudi domačemu občinstvu na letalskih
mitingih. Ti so od vsega začetka privabljali v
Moškanjce množice obiskovalcev: iz pisnih virov pov-
zemamo, da si je že prve padalske skoke leta 1954 ogle-
dalo 3500 gledalcev, nato pa so veliki mitingi v letih
1955, 1957, 1978, 1980 in 1992 privabljali na naš trav-
nik vse več in več bližnjih in bolj oddaljenih prebival-
cev. Najbogatejši je bil vsekakor letošnji miting, ki je
bil osrednja državna letalska prireditev z bogato med-
narodno udeležbo in prikazom vrhunskega leten ja slo-
venskih športnih, vojaških in poslovnih letalcev. Z
njim smo zaznamovali visok jubilej Aerokluba v srcih
tisočev naših prijateljev.
ZAČETKI PTUJSKEGA
LETALSTVA SEGAJO V LETO 1935
Aeroklub Ptuj jepraznoval letos 40 let svojega obsto-
ja, začetki letalstva na našem prostoru pa segajo prav
na začetek stoletja. Prav je, da seob praznovanju Aero-
kluba vsaj bežno spomnimo tudi poskusov letalskih
zanesenjakov na našem prostoru pred ustanovitvijo
Aerokluba. Pohvalimo se namreč lahko z zares zavi-
danja vrednim podatkom, da je bil prvi poznani slo-
venski brezmotorni letalec Otmar Kanet iz Ormoža, ki
jepoleti leta 1909, torej nekaj mesecevpred motornimi
poleti Edvarda Rusjana, vzletal vsaj s tremi jadralnimi
letali, ki jih je sam skonstruiral, z bližnjih gričev.
Naslednji dokumentirani letalski poskusi segajo v
leto 1935, ko jeskupina dijakov višjeptujskegimnazije
ustanovila letalski krožek. Dve leti kasneje je štela že
28 članov, ki so pričeli v prostorih gimnazijegraditi ja-
dralno letalo Zoegling. Trije člani so se celo izšolali za
prve samostojne vzlete na tečaju mariborskega kluba
na Jarenini. Delo krožka je prekinila vojna in druge
obveznosti dijakov, kontinuiteto te skupine z
današnjim Aeroklubom pa je vzpostavil Janez Petro-
vič, ki se je ob ustanovitvi leta 1954 zelo aktivno
vključil v klubsko delo.
NA PRVEM TEČAJU 100 PADALCEV
INPADALK
Aeroklub je bil ustanovljen zanesenjaško, vendar z
izdatno družbeno pomočjo. Na ustanovni občni zbor
je bilo 9. maja 1954 povabljenih 29 pomembnih ptuj-
skih mož in kar 26 se jih je zbora udeležilo. Pokazalo se
je, da je letalstvo podobno odmevno tudi med prebival-
ci.
Prvega razpisanega padalskega tečaja leta 1954 se je
namreč udeležilo še danes nepojmljivih 100 fantov in
deklet. Tretjina jih je opravila teoretične izpite in 29.
maja istega leta pred množico radovednežev prvič
skočila. Naslednje leto se je izšolalo za leten je z motor-
nimi letali prvih 12 pilotov, fantje in dekleta pa so
pričeli leteti tudi z jadralnimi letali. To leto je Letalska
zveza namreč dodelila Ptuju prvi letali za jadralno le-
tenje.
Težko si predstavljamo takratno letenje in skakanje
- predvsem padala in jadralna letala so se od takrat po
letalskih sposobnostih neštetokrat izboljšala. Jadralni
pilot lahko z današnjim visokosposobnim letalom pre-
leti z istevišineštirikrat daljein jepri tem lahko trikrat
hitrejši. Padalci, ki so nekoč v vsesplošno vznemirjen-
je doskakovali širom po letališču in po bližnjih njivah
ter hribčkih, se danes elegantno in mehko kot pticedo-
tikajo tal do centimetra natančno tam, kjer želijo. Na-
predovala je tehnika in nenehno se mora izpopolnjeva-
li tudi znanje letalcev.
V prvih letih so izjemno vlogo pri uveljavitvi letal-
skih športov prevzeli tudi ptujski modelarji. Do leta
1957 je bilo v Aeroklub vključenih 700 modelarjev.
Klubski zanesenjaki so vodili modelarske krožke na
vseh ptujskih osnovnih šolah, pričeli so osvajati prve
medalje. Ptujski modelarji so bili dolga leta najboljši
ptujski športniki, osvajali so številne naslove v repu-
bliki in takratni Jugoslaviji, iz modelarskih vrst je
klub vzgojil marsikaterega odličnega jadralnega ali
motornega pilota. Žal danes sekcija miruje, modelarji
pa se še srečujejo in nadaljujejo v letalstvu pričeta pri-
jateljstva.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
VUGRINEC V ŠIRŠEM IZBORU
ZA REPREZENTANCO
Novi selektor slovenske rokometne reprezentan-
ce Miro Požun je v širši krog reprezentaniov za akci-
je slovenske rokometne reprezentance vpoklical
tudi Renata Vugrinca, mladega igralca Rokometne-
ga kluba Drava iz Ptuja. Zraven Vugrinca so na spi-
sku selektorja še: Pušnik, Strašek, Jeršič, Šafarič,
Leve, Begovič, Šerbec, Tomšič, Pungartnik, Ficko,
Lubaj, Čater, Čop, Denič, Stojakovič, Banfro, Pla-
skan, Likavec, Glavač in Andrejič. Prvo pomemb-
nejšo preizkušnjo bo naša ekipa imela 5.-7. januarja
v Madridu, kjer bo nastopila na turnirju, skupaj z
domačinom Španijo, Francijo in ZR Jugoslavijo.
Danilo Kalajnšek
Podelitev kolesarskih priznanj
V prostorih ptujske Perutnine
sta Kolesarska zveza Slovenije in
Kolesarski klub Perutnina Ptuj
pripravila slavnostno podelitev
priznanj najboljšim kolesarjem v
točkovanju za Pokal Slovenije in
Kriterij slovenskih mest. Uprav-
na zgradba Perutnine je gostila
res vrhunsko kolesarsko smeta-
no. Skorajda ni bilo človeka, ki v
kolesarstvu v Sloveniji ne bi kaj
pomenil. V tekmovanju POKAL
SLOVENIJE 94 so pri članih pre-
jeli priznanje: L mesto Sandi
Papež, 2. mesto Brane Ugrenovič,
3. mesto Rajko Peter.
EKIPNO: 1. Krka Novo mesto -
163 točk, 2. Rog Ljubljana 125, 3.
Sava Kranj 49 točk.
Starejši mladinci: Posamezno -
1. Čeh Rog Ljubljana 49 točk, 2.
Kelner Perutnina Ptuj 38,3. Leban
Hit Casino Nova Gorica 36 točk.
Ekipno: 1. Rog Ljubljana 151,2.
Perutnina Ptuj 104, 3. Krka Novo
mesto 79 točk.
Mlajši mladinci- posamezno: 1.
Mervar Rog Ljubljana 44,2. Dular
Savaprojekt 36, 3. Mišvelj Rog
Ljubljana 35.
Ekipno: 1. Rog Ljubljana 149,2.
Krka Novo Mesto 77,3. Sava Kranj
75 točk.
Rezultati kriterija slovenskih
mest - posamezno: 1. Hauptman
Rog Ljubljana 29, 2. Pintarič Rog
Ljubljana 25, 3. Roušček Sava
kranj 21 točk.
Ekipno: 1. Rog Ljubljana 90, 2.
Krka Novo mesto 71,3. Sava kranj
36 točk.
Starejši mladinci-posamezno: 1.
Ličen Hit Casino Nova Gorica 26,
2.Klemenčič Rog Ljubljana 24, 3.
Leban Hit Casino Nova Gorica 23
točk.
Ekipno: 1. Rog Ljubljana 93, 2.
HIT Casino Nova Gorica 62, 3.
Krka Novo mesto 29.
Mlajši mladinci - posamezno: 1.
Mervar Rog 51,2. Plešnar Hit Casi-
no Nova Gorica 32, 3. Ribič Krka
Novo mesto 30 točk.
Ekipno: 1. Rog Ljubljana 90, 2.
Krka Novo mesto 68,3. Hit Casino
Nova Gorica 53 točk.
Posebne plakete za dosežke so
prejeli še Tadej Valjavec za osmo
mesto na MSP v Ekvadorju, sve-
tovni prvak v BMX Simon, Stojko
Falk, in organizator tega srečanja.
Perutnina Ptuj. Prav tako so pode-
lili še več drugih nagrad, med dru-
gimi direktor Dirke po Sloveniji
Ivo Bizjak, direktor reprezentance
Franc Hvasti in starosta slovensek-
ga kolesarstva Zvone Zanoškar.
Danilo Klajnšek
iahov^khltmpittfpredoModom¥moskvo
"Imeti olimpijce je čast - je pa
tudi obveza!" S temi besedami je
predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Ptuj in državni
svetnik Branko Brumen nagovo-
ril ptujske šahovske olimpijce na
svečanem sprejemu v mestni
hiši, ki jim ga je pripravil skupaj z
ministrico za šport Kristino Šam-
perl - Purg pred odhodom na
olimpijado v Moskvo. Šahovsko
društvo "Lipa" Ptuj je edino v Slo-
veniji, ki bo na olimpiadi zastopa-
no z štirimi člani. Kot članica
ženske reprezentance bo nasto-
pila edina slovenka z velemoj-
strskim balom Anita Ličina, MM
Danilo Polajžer bo na olimpiadi v
vlogi selektorja ženske reprezen-
tance, Milan Kneževič (predsed-
nik šahovske zveze Slovenije) kot
vodja olimpijske odprave in med-
narodni sodnik FIDE Janko Bo-
hak kot sodnik. "Debitant" je
samo MM Danilo Polajžer, pravi
veteran pa je vsekakor Janko Bo-
hak, saj bo sodil že na 4. olimpiadi
(Dubai, Solun, N. Sad, Moskva).
Na sprejemu pri predsedniku IS
Branku Brumnu je bila največje
pozornosti deležna Anita Ličina,
ki ji bo prav na olimpiadi v Moskvi
uradno podeljen naslovmednarod-
ne mojstrice. Predsednik IS ji je že
čestital vnaprej, saj bo tako druga
slovenska šahistkas tem naslovom,
na kar je Ptuj in še posebej šahov-
sko društvo "Lipa" Ptuj še posebej
_Rokomet_
RUDIS RUDAR: DRAVA
29:28(15:14)
Dvorana osnovne šole v Trbovljah,
gledalcev okoli 500, sodnika Čeak iz
Ljubljane in Babič iz Domžal.
DRAVA: Krauthaker, Novak 2, Pi-
sar 1, Osterc, Privšek 6, Terbuc 2,
Hrnjadovič 7, Belšak, A. Potočnjak 1,
N. Potočnjak 2, Vugrinec 7 in Valen-
ko.
Na zelo težkem gostovanju v
Trbovljah so bili ptujski rokometaši
zelo blizu točke. Do tega jih je delilo
samo štiri sekunde igre. Samo sedem-
najst sekund pred koncem srečanja je
Vugrinec zadel iz sedemmetrovke in
izid izenačil. Po minuti odmora na
zahtevo domačega trenerja pa so Ru-
darji le zmogli toliko moči, da so si
priigrali zmago. Tekma je bila ves čas
srečanja izenačena. Domačini so po-
vedli največ za dva zadetka, nato pa so
jih Dravaši ujeli. Z malo manj napak,
bi se dalo vTrbovljah narediti več. Za-
mujena priložnost, ne vrne se nobe-
na... Žal tokrat igralcem RK Drave ni
uspelo. Bili so zelo blizu. Prva pri-
ložnost je bila že včeraj, ko so ptujski
rokometaši gostovali v Velenju. S to
tekmo se pričenja drugi del prvenstva
v SRL. Sedaj je prava priložnost za
strnitev vrst ter nabiranje točk, ki
bodo pomenile obstanek v slovenski
rokometni ligi. Slabša igra, velika
borbenost lahko daje tudi rezultate. V
enajstih kolih bo še priložnosti do-
volj. Le takoj je potrebno stopiti v ak-
cijo nabiranja točk in še česa.
Danilo Klajnšek
ponosno.
Predstavniki Šahovskega
društva "Lipa" Ptuj so v kratkem
predstavili še obširen program pri-
reditev v letu 1995, ko društvo
praznuje 60-letnico delovanja. Za-
hvalili so se občini in ptujski vladi
za vso dosedanje razumevanje in
podporo saj brez te ob nesporni
pomoči generalnega pokrovitelja,
trg. podjetja "LIPA" Ptuj in števil-
nih takšnih uspehov ne bi bilo
mogoče doseči. Za prisrčen sprjem
in podporo se je zahvalila MM Ani-
ta Ličina in obljubila, dabo po svoj-
ih močeh poskušala dodati svoj
delež k čim boljši uvrstitvi sloven-
ske reprezentance in tako dostojno
prezentirati tudi ime Ptuja kot naj-
starejšega slovenskega mesta.
Košarka
SKL-C-VZHOD
Petek,25.11.1994,Kungota(MB)
KK Kungota : KK Ptuj 69:116
KKPtuj: Bojnec32,Damiš 2,Ja-
garinec2. Majal 2,Marin 5,Rozman
7, Ladič 16, Siračevcki 12, Hodnik
5, Kotnik 14,Indjič7,Janžekovič8.
Trener: Bojan Bedenik
Sodnika: Rutar (MB),Natek
(Kamnica)
KK Ptuj je v petek gostoval pri
ekipi KK Kungota. Že na začetku
tekme so igralci KK Ptuj prevzeli
pobudo na igrišču in v desetih mi-
nutah naredili razliko dvajsetih
košev. To razliko so potem še samo
večali. Ob polčasu je znašala
dvainštirideset košev.
V drugem polčasu so ptujski
košarkaši nadaljevali z dobro igro
in razliko iz prvega polčasa še
povečali za pet točk.
Do petnajste minute prvega
polčasa je pod obema košema go-
spodaril Tadej Bojnec. V tej minuti
je dosegel 32 košev in priboril veli-
ko žog pod svojim obročem. Zaradi
rahle poškodbe gležnja je moral ses-
ti na klop, kjer je ostal do konca tek-
me.
Naslednjo kolo bodo odigrali
Ptujčani v petek, ob 19.00 uri v
športni dvorani Mladika. Vljudno
vabljeni na ogled tekme.
F. Majal
Predsednik IS Branko Brumen je
izrazil prepričanje, da bo vrhunske
dosežke ptujskih šahistov znalo
mesto Ptuj ceniti tudi v bodoče saj
le vrhunski športniki, kulturniki,
gospodarstveniki pa tudi politiki
lahko ponesejo ime mesta v svet.
"Anita, naj ti bo nastop naolimpia-
di zraven dobrega rezultata tudi
novo spoznanje v tvojem življen-
ju", je zaključil sprejem v mestni
hiši predsednik ptujske vlade
Branko Brumen.
Šahisti so odpotovali v Moskvo
včeraj, danes pa se bodo že srečali
na 64 črno belih poljih. Vse do 16.
decembra bomo tako z zaniman-
jem spremljali šahovske novice iz
Moskve. Zaželimo dobre poteze.
Silva Razlag
ORMOŽ - ZAKAJ JE
NOGOMETNO
IGRIŠČE NAD
MESTNO GRABO
Krajevna skupnost Ormož je pričela z iz-
gradnjo rekreacijske cone v Ormožu 1987.
leta. Za gradnjo je bilo izdano lokacijsko in
gradbeno dovoljenje. Zaradi omejitve v
prostoru je projektirano in izgrajeno nogo-
metno igrišče minimalnih dimenzij v veli-
kosti 46x92 metrov, kar pa še vedno omo-
goča normalno tekmovanje v nogometu.
Okoli igrišča je atletska steza v dolžini 330
metrov (4 proge), na vzhodni in zahodni
strani pa prostor za skok v daljavo in višino
ter mete. Tako je mogoče izvesti atletsko
tekmovanje nižjega ranga. Po mnenju pro-
jektanta in tudi predstavnikov nogometne
zveze, igrišče ustreza za tekmovalne name-
ne.
V	krajevni skupnosti Ormož si več čas
prizadevamo, da bi se v Ormožu ustanovil
nogometni klub. S predstavniki Medobčin-
ske nogometne zveze iz Ptuja smo se že do-
govarjali o vključitvi nogometnega kluba
Ormož (ko bo ustanovljen) v medobčinsko
zvezo. Bilo ie že več obljub posameznikov,
da bo do ustanovitve prišlo, vendar ie žal os-
talo vse samo pri obljubah.
Sam objekt pa mislimo, da je opravičil
svoj namen. Ob pomanjkanju drugih ob-
iektov in športne dvorane je bil v minulih
letih edini za izvedbo telesne vzgoje pri
osnovni šoli Ormož in drugih, ki se rekrea-
tivno, oziroma tekmovalno ukvarjajo s
športom.
V	krajevni skupnosti Ormož smo s tem
objektom ustvarili vsaj minimalne pogoje,
na krajanih, še posebej pa listih, ki se ukvar-
jajo z določeno športno dejavnostjo pa je, da
se ustrezno organizirajo in izkoristijo dane
možnosti.
To je javni odgovor gospodu Strelcu iz
Ormoža na niegovo vprašanje, kdo je ta ob-
jekt projektiral in zakaj tako male dimenzi-
je.
Franci Trstenjak, tajnik KS Ormož
16 - OBJAVE
1. DECEMBER 1994 TEDNIK
•o-MIRKO KOSTANJEVEC / PRIKAZ PRAVNIH PREDPISOV - VI.

# Kdo vodi poslovanje
sodišča?
Poslovanje okrajnega
sodišča vodi predstojnik
sodišča, poslovanje drugih
sodišč pa predsednik. Oba
morata biti sodnika. Od
določb, ki so zapisane v 9.
poglavju (sodna uprava
ZS), naj omenim le tele:
imenovanje in razrešitev
predstojnika okrajnega
sodišča predlaga predsed-
nik okrožnega sodišča, na
katerega območju je okraj-
no sodišče, imenuje pa ga
minister, pristojen za pra-
vosodje, po predhodnem
mnenju sodnega sveta.
Kandidate za predsed-
nika okrožnega in višjega
sodišča, ki se javijo na v Ur.
listu RS objavljen razpis,
predlaga sodni svet mini-
stru, pristo j nemu za pravo-
sodje, ta pa izmed treh kan-
didatov imenuje predsed-
nika za dobo 6 let z
možnostjo ponovnega
imenovanja.
Kandidata za predsed-
nika Vrhovnega sodišča
Rep. Slovenije predlaga
minister, pristojen za pra-
vosodje, po poprejšnjem
mnenju sodnega sveta in
obče seje Vrhovnega
sodišča državnemu svetu,
ta pa opravi imenovanje.
Če so izpolnjeni v ZS
našteti pogoji, lahko pred-
stojnika okrajnega sodišča
in predsednika drugih
sodišč razreši tisti, ki ga
ima pravico imenovati.
ZAKON O SODNIŠKI
SLUŽBI
(Ur. list RS št. 19/94)
Čeprav se zakon o sod-
niški službi (skrajšano
ZSS) neposredno tiče le
sodnikov, so vendar držav-
ljani zelo zainteresirani za
izvajalce sodne oblasti,
kajti zavedajo se, da jim
lahko pravilno in pravično
sodijo in opravljajo še dru-
ge zan j e pomembne zadeve
le osebe, ki so dovolj stro-
kovno izobražene, ki so
poštene in za svoje delo in
obnašanje odgovorne za to
postavljenim organom.
Zaradi navedenih razlo-
gov želim bralce seznaniti
z nekaterimi določbami
ZSS, kajti po mojem
mnenju naj bi imel vsaj ne-
kaj znanja o sodiščih, sod-
nikih in njihovi službi
vsak državljan. (Opozorim
naj, da tudi ZSS iz ekono-
mičnih razlogov govori leo
sodniku, pri čemer pa pod
to besedo razume moško
in žensko osebo. Tudi
podpisani bom v tem ses-
tavku ravnal enako.)
#	Kdo je sodnik na
sodišču?
To je oseba, ki izvaja
sodno oblast, je v službe-
nem razmerju z Republiko
Slovenijo, pri opravljanju
svoje trajne sodniške funk-
cije je neodvisen in vezan
na ustavo, zakon in na rati-
ficirane in objavljene med-
narodne pogodbe ter uživa
poklicno imuniteto po
134. členu ustave, ki se gla-
si: "Nikogar, ki sodeluje
pri sojenju, ni mogoče kli-
cati na odgovornost za
mnenje, ki ga je dal pri
odločanju v sodišču. Sod-
nik ne sme biti priprt niti
ne sme biti brez dovoljenja
državnega zbora zoper nje-
ga začet kazenski posto-
pek, če je osumljen kazni-
vega dejanja pri opravljan-
ju sodniške funkcije."
#	Kdo je lahko izvol-
jen za sodnika?
Za sodnika je lahko iz-
voljen, kdor izpolnjuje v L
odst. 8. člena ZSS določene
splošne pogoje:
a)	da je državljan Repu-
blike Slovenije in aktivno
obvlada slovenski jezik,
b)	da je poslovno sposo-
ben in ima splošno
zdravstveno zmožnost,
c)	da je dopolnil 30 let
starosti,
č) da ima v Republiki
Sloveniji pridobljen stro-
kovni naslov diplomirani
pravnik ali v Republiki
Sloveniji nostrificirano v
tujini pridobljeno diplo-
mo pravne fakultete; Te
pogoje izpolnjuje tudi tisti,
ki je pred 25. junijem 1991
pridobil strokovni naslov
diplomirani pravnik v ka-
teri koli od republik bivše
SFRJ,
d)	da je opravil prav-
niški državni izpit,
e)	da je osebnostno pri-
meren za opravljanje sod-
niške funkcije, to pa ni tis-
ti, ki se je ali se obnaša tako.
da je mogoče na podlagi
njegovega ravnanja ute-
meljeno sklepati, da sod-
niške funkcije ne bo
opravljal pošteno in vest-
no. Opozorim naj, da kon-
kretnih primerov za oseb-
no neprimernost ZSS ne
našteva. Po mojem mnenju
pa za opravljanje sodniške
funkcije ni primeren npr.
notoren pijanec, pretepač,
uživalec mamil itd.
Zanimiv je zadnji odsta-
vek 8. člena ZSS, ki se gla-
si: "Ne glede na določbo
prvega odstavka tega člena
sodniki, ki so sodili ali
odločali v preiskovalnih
in sodnih postopkih, v ka-
terih so bile s sodbo kršene
temeljne človekove pravi-
ce in svoboščine, po izteku
svojega mandata ne iz-
polnjujejo pogojev za izvo-
litev v sodniško funkcijo."
Na pobudo sodnika
Vrhovnega sodišča g.
Toma Grgiča je omenjeni
zadnji odstavek 8. člena
ZSS ocenilo Ustavno
sodišče in s svojo odločbo
St.U-J-83/94zdnel4A^II-
1994 (Ur. list RS št. 48/94)
ugotovilo, da ni v nesklad-
ju z ustavo. Pravno zanimi-
va je obrazložitev omenje-
ne odločbe, ki obsega pet
strani in ki je bila sprejeta s
šestimi glasovi za in dvema
proti.
Našteti splošni pogoj i za
izvolitev sodnika veljajo za
sodnike na sodiščih
splošne pristojnosti in tudi
za sodnike v specializira-
nih sodiščih. S sodniško
funkcijo pa je izenačeno
opravljanje funkcije
državnega tožilca in sodni-
ka za prekrške.
# Pogoji za sodniško
mesto pri posameznih
sodiščih s splošno pris-
tojnostjo
V 9 - 12. členu ZSS so
določeni pogoji, kdaj je
lahko oseba, ki izpolnjuje
omenjene splošne pogoje,
izvoljena na sodniško mes-
to pri okrajnem,
okrožnem, višjem in
vrhovnem sodišču. Kot
pogoj je potrebno imeti
določeno dobo opravljanja
sodne prakse kot strokovni
sodelavec ali kot sodnik ali
opravljalec funkcije javne-
ga pravobranilca, poklica
odvetnika ali notarja ali
opravljanje pravnega dela
v državnem organu, pri
pravni ali fizični osebi. Ta
doba predhodne prakse je
različno dolga glede na to,
na katero sodišče bi želel
kandidat priti. Le univer-
zitetnemu učitelju prava,
če izpolnjuje splošne pogo-
je iz prvega odstavka 8.
člena ZSS in če je izvoljen
najmanj v naziv docenta,
ni potrebna predhodna
praksa, da lahko postane
višji sodnik, oziroma če je
izvoljen najmanj v naziv
izrednega profesorja,
lahko postane vrhovni
sodnik. Poleg omenjenih
pogojev mora sodnik, ki
želi biti imenovan na višje
sodniško mesto, izpolnje-
vati še pogoje, ki so v ZSS
določeni za napredovanje
sodnika.
# Postopek za izvoli-
tev oz. imenovanje sodni-
ka
Prosto sodniško mesto
razpiše pravosodni minis-
ter in razpis objavi v Ur.
listu RS. Prispele kandida-
ture posreduje personal-
nemu svetu sodišča, pri
katerem je razpisano pros-
to sodniško mesto. Naj po-
jasnim, da so pri okrožnih,
višjih in vrhovnem
sodišču formirani perso-
nalni sveti, sestavljeni iz
predsednika sodišča in od
sodnikov izvoljenega v za-
konu določenega števila
sodnikov. Personalni sveti
so pristojni za oblikovanje
mnenj o kandidatih za sod-
nika, za oceno sodniške
službe itd. (glej določbe o
personalnih svetih v 30. -
35. členu zakona o
sodiščih). Svoje mnenje
pošlje personalni svet sod-
nemu svetu, ki je omenjen
že v 131. členu ustave; ta se
glasi: "Sodni svet sestavlja
enajst članov. Pet članov
izvoli na predlog predsed-
nika republike državni
zbor izmed univerzitetnih
profesorjev prava, odvet-
nikov in drugih pravni-
kov, šest članov pa izmed
sebe izvolijo sodniki, ki
trajno opravljajo sodniško
funkcijo. Predsednika iz-
berejo člani sveta izmed
sebe."
DOMAČE ŽIVALI KOT ZDRAVNIKI
Da živali lahko pomagajo pri zdravljenju, so spoznali že zelo
zgodaj. Domače živali so poskusili uporabljati za izboljšanje
počutja ljudi v Angliji že leta 1792 in v Nemčiji proti koncu de-
vetnajstega stoletja. V ZDA velja za pionirja takšnega zdravl-
jenja Boris Levinson. Dr. Michael McCulIoch iz Pordlanda v
Oregonu je na mednarodnem simpoziju o povezanosti člo-
veka in živali na Dunaju, ki gaje organizirla lEMTob 80. rojst-
nem dnevu prof. dr. Konrada Lorenza, (avstrijskega Nobe-
lovca in "očeta etologije") poročal o najnovejših izsledkih ra-
ziskav na tem področju.
Pomoč za telesno in duševno bolne
Michael McCulIoch in ElisabethCorson sta raziskovala v neki
bolnišnici v ameriški zvezni državi Ohio tako imenovani
"učinek katalizatorja" domačih živali. Ugotovila sta, da bol-
nišnice omejujejo pacientom zasebnost. Pogosto oskrbo-
vanci nimajo možnosti, da bi se ukvarjali s kakšno dejavnost-
jo in so brez pravih spodbud za boljše počutje.
Pacienti se odtujujejo od okolice, zmanjšuje se občutljivost
na čutne dražljaje. Ko so uvedli pse, so pacienti počasi nave-
zali tesnejše stike z živalmi, potem s terapevti in končno z
osebjem bolnišnice in drugimi pacienti. Eden najbolj pre-
pričljivih uspehov je bil, ko je starejši človekz možgansko
poškodbo prvič po dvajsetin letih spregovoril. Besede so
veljale psu in njemu je mož tudi pozneje namenjal največ svo-
je pozornosti.
Dr. Aaron Katcher je leta 1981 odkril, da se je človeku, ki je
božal psa, znižal krvni tlak. Pozneje je opisal sedem funkcij,
prek katerih živali lahko vplivajo na človekovo zdravstveno
stanje. Njegove poskusne osebe so v živalih videle: 1. tova-
riša, 2. nekoga, ki ga neguješ, 3. nekoga, ki se ga lahko doti-
kaš, 4. nekaj, karte obdrži živahnega, 5. središče pozornosti,
6. povod za vsakodnevno gibanje, 7. varnost.
Pridobljena nemoč
"Pridobljena nemoč" je duševno stanje, ki ga je že leta 1975
opisal Seligman in so ga pozneje raziskovali naprej. Pojav
pojasnjuje fenomen apatičnosti, v kateri si nek človek v navi-
dez brezizhodnem položaju ni zmožen pomagati. Do takšne
nebogljenosti pride zaradi močnega občutka nemoči in bre-
zupa, ki lahko izvira iz hudih življenjskih izkušenj, večjih
zdravstvenih težav, lahko je posledica velike izgube ali poje-
manja življenjskih funkcij zaradi starosti. Depresijo pogosto
spremlja občutek popolne nezmmožnosti, da bi kakorkoli
vplivali na potek dogajanja. To se zgodi predvsem pri kro-
nično bolnih in telesno prizadetih ljudeh; ti razvijajo zelo
močno negativno držo do sveta in sebe, ki bi jo lahko označili
z besedami "ne zmorem". Domače živali v takšnem položaju
lahko zelo pomagajo: lastniku preprečijo, da bi se toliko
ukvarjal sam s seboj, ponovno mu vzbudijo veselje do sme-
ha, ljubljenec pa človeku tudi izkazuje popolno priznavanje.
Občutek lastne pomembnosti, težnja po priznanju, občutek,
da ima življenje smisel in namen, da nekomu nekaj pomeni-
mo in zanj nekaj vejamo... vse to je zelo pomembno, če
hočemo obdržati pozitivno čustveno ravnotežje. Domača
žival je lahko zelo koristna tudi pri ureditvi dnevnega urnika,
saj potrebuje redno prehrano in sprehajanje. S tem lastnik
dobi občutek, da je nekomu potreben. Ukvarjanje z živaljo
gospodarju odvrača misli od samega sebe in po drugi strani
ohranja občutek lastne pomembnosti. V povezavi z domačo
živaljo je lažje ohraniti osebnost, ker pri lastniku ne spodbuja
zavesti o njegovih človeških slabostih.
Manj napadalnosti in nasilja
Eden najbolj spektakularnih primerov zdravljenja s pomočjo
živali je znan s področja izvrševanja sodnih kazni. David Lee,
socialni delavec in psihiater, je začel leta 1975 v Državni bol-
nišnici za duševno motene prestopnike v Limi (Ohio) izvajati
program zdravljenja s pomočjo živali. Razvil je sistem, ki te-
melji na spodbujanju. Pacient sije moral šele pridobiti privile-
gij, da je lahko imel domačo žival. "Učinek katalizatorja" je bil
očiten, ko so pacienti začeli sodelovati med seboj in s tera-
pevti, opaziti pa je bilo tudi širjenje topline v odnosih med ljud-
mi. Pozneje so primerjali bolnišnice, ki so v svoje delo
vključile programe z domačimi živalmi in tiste, ki tega niso
storile. Ugotovili so, da so živali zmanjšale število primerov
nasilnih dejanj proti drugim pacientom in osebju in število po-
skusov samomorov. Zmanjšale so se celo potrebe po zdravi-
lih. Program je vzbudil tudi veliko pozornosti na področju
izvrševanja sodnih kazni.
Društvo za odgovoren odnos do malih živali
KRVODAJALCI
15.	NOVEMBER - Srečko Mura-
ta, Tovarniška 1, Kidričevo; Franc
Rižnar, Polenšak 41, Polenšak;
Zvonko Črešnik, Borovci 23, Dor-
nava; Boris Kaisersberger,
Gorišica 56/b; Vinko Burjan, Skor-
ba 44, Ptuj; Andrej Čuš, Kicar
119/a, Ptuj; Franc Vaupotič, Po-
povci 15, Ptujska Gora; Boštjan
Zajšek, Skorba 71, Ptuj; Leopold
Rodošek, Sela 3l/a, Lovrenc na
Dravskem polju; Miran Gojkovič,
Hajdoše 64, Hajdina; Janez Seruga,
Nova vas 105, Ptuj; Stanko Peteršič,
Dornava 72, Dornava; Roman
Dajnko, Dobrina l,Žetale; Konrad
Visočnik, Placar 54,Destrnik; Zlat-
ko Novak, Stoperce 67, Stoperce;
Stanko Marinič, Placerovci 29,
Gorišnica; Milan Železnik,
Čermožiše 80/a, Žetale; Alojz Pe-
trovič, Pacinje 20, Dornava;
VenČeslav Kacijan, Trubarjeva 7,
Ptuj; Franc Marušič, Zg. Velovlek
22, Destrnik; Žarko Jovanovič,
Kvedrova 1, Ptuj; Franc Vilčnik,
Muretinci 20/a, Gorišnica; Silvo
Čeh, Spuhlja 143, Ptuj; Božo Fras,
Trnovska vas 39/d; Jože Zelenko,
Tržeč 37/b, Videm pri Ptuju.
16.	NOVEMBER - Igor Grubar,
Gornje Vrhpolje 90; Gregor Vider-
gar, Parmova 5, Maribor; David
Stajner, Cankarjeva 12, Domžale;
Robert Rozman, Breg 2/a, Komen-
da; Robert Šušteršič, Horjul 28;
Merzuk Grabus, Regentova 8, An-
karan; Danijel Zupančič, Loke 28,
Tabor; Ignac Žabot, Dol j na Bistri-
ca 25; Tomaž Vrabič, Prihova 3,
Rečica; Matjaž Slekovec, Mala Ne-
delja 22, Ljutomer; Matjaž Brata-
nič, Bukošek 9/a, Brežice; Branko
Skrt, Žabjak 63; Zlatko Korošec,
Vrtna ul. 3, Celje; Jure Podobnik,
Podlubnik 100, Skofja Loka; Majda
Šimenko, Tržeč 24/b, Videm pri
Ptuju; Robert Ilibašič, Ul. Angelce
Ocepek 7; Aleš Kokol, Kraigherje-
va 5, Kidričevo; Marko Virtnik,
Kardeljeva 76, Maribor; Marjan
Ambrož, Matena 12, Ig; Renato Pe-
trovič, Hrastovec 61, Zavrč; Peter
Štigl, Loka pri Zidanem mostu; Se-
verin Zafuta, Hrovatova 15, Lim-
buš; Mark Strohmaier, Kovinarksa
10/a, Kamnik; Sebastjan Omahen,
C. 9. Avgusta 22, Zagorje; Romana
Habjanič, Ul. 5. Prekomorske 4,
Ptuj; Viktor Škrabl, Zg. Sečovo 22,
Rogaška Slatina; Matjaž Cerar, Ki-
dričeva 100, Dob; Marše j Horvat,
Partizanska 49, Maribor; Miran
Maučec,Gančani 123,Beltinci; Go-
razd Tirš, Prežihova 17, Lenart; Ja-
i nez Omrzel, Ivana Roba 8, Novo
mesto; Aleksander Jašaragič, Stari
trg 9, Veržej; Aleš Malnar, Podgor-
ska 23, Kočevje; Predrag Valadžija,
Ul. Molniške četa 17; Jože Bevc,
Drnovo 45, Leskovec; Mitja Šegu-
la, Dornava 110; Peter Namestnik,
Črešnjevec 21/a; Tomaž Budna,
Dol. Leskovec 50; Simon Rožman,
Presika 11/a, Ljutomer; Janez
Leinfellner, Ljubljanska 30
Ivančna Gorica; Drago Prah, Bre-
zovec 8, Rogatec; Alojz Žitnik,
Dornavska cesta 20, Ptuj; Matija
Brenk, Grampovčanova 31,
Ljubljana; Sebastjan Sluga,
Ivančna Gorica; Simon Terpotec,
Kot 8, Prevalje; Andrej Vanček,
Žabjek 35, Laporje; Janez Gomboc,
Gerlinci 66, Cankova; Silvo Gaube,
Vodole 16, Maribor; Boštjan Kralj,
Vodovodna 9, Domžale; Matjaž
Berčič, Dorfarje 35, Žabnica; Jože
Libman, Zg. Martinje 39, Jurovski
Dol; Damijan Herodež, Trnava 2,
Gomilsko; Darko Skok, Potrčeva
18, Pmj; Valter Bizjak, Jurčičeva 5,
Koper; Marko Povše, Ljuben 122,
Uršna Sela; Gorazd Kokot, Mari-
bor.
17.	NOVEMBER - Franc Hor-
vat, Bukovci 85/a, Markovci; Mirko
Šeruga, Nova vas pri Ptuju 80; Alojz
Košar, Bišečki Vrh 50, Trnovska
vas; Inge Lojen, Slovenja vas 67/b,
Ptuj; Dragica Perhač, Placar 14,
Destrnik; Darjan Predikaka, Lov-
renc na Dravskem polju 3; Mojca
Fras, Koroška c. 77, Maribor; Peter
Žnidarič, Dupleški Vrh 16, Sp. Du-
plek; Josip Kokot, Lancova vas 50,
Videm; Vladimir Ferk, Zadružni
trg 1, Ptuj; Ivan Bubnjar, Ul. Kir-
biševih 73/b, Maribor; Marjan
Voda, Podvinci 50/a, Ptuj; Bojan
Gregorinčič, Brunšvik 29/a, Rače;
Srečko Ponudič, Holcerjeva 1, Sko-
ke.
SADNI VRT je ob stano-
vanjskih hišah, kjer je
zemljišče v okolju mogoče iz-
rabljati kot vrt, imel že od nek-
daj pomembno mesto. Velike
stanovanjske zgradbe imajo ne
samo pri nas, temveč tudi dru-
god po svetu, okolje namenje-
no le kot bivalno okolje z okra-
snim vrtom, dočim je družin-
skim že tradicija, hkrati pa po-
treba, da si v bivalnem vrtu po-
leg okrasnega, uredimo tudi
zelenjavni in sadni vrt.
Načrtovanje in odločitev za
zelenjavni vrt, razen upošte-
vanja potreb po količini vrtnin
in določitvi najprimerneješe
lokacije in velikosti, ni kaj po-
sebno zahtevna. Tudi okrasni
vrt je mogoče v skladu s širšim
okoljem, vsklajenostjo med
posameznimi okrasnimi drev-
ninami in zelišči ter nekaj
izkušnjami in domiselnostjo,
lepo urediti, toda precej
zahtevnejše je načrtovati sadni
vrt. Sadne rastline so trajnice,
ki rastejo na istem mestu, ne-
katere tudi več desetletij, zato
se neupoštevanje nekaterih
bistvenih rastnih pogojev in
lastnosti posameznih sadnih
vrst, že po nekaj letih, maščuje.
Napake, ki smo jih storili pri
obnovi sadovnjaka je težko po-
pravljati, saj z menjavanjem,
podsajevanjem in spreminjan-
jem razvrstitve drugih drevesc
ni mogoče več doseči željenega
videza in pričakovanih koristi.
Z jesenjo, ko se je pričela se-
zona sajenja in podsajevanja
sadnega drevja, je prišel trenu-
tek, ko moramo pred odločit-
vijo o izbiri sadik sadnih vrst
in sort vskladiti naše potrebe
in želje z lastnostmi posamez-
ne sadne vrste in sorte. Raz-
lične skupine sadnih rastlin
bomo v sadnem vrtu zadovolji-
vo razvrstili, če bomo upošte-
vali njihovo velikost, ki jo s
krošnjo dosežejo, rast, oploje-
valne okolnosti, razpoložljivo
velikost in lego zemljišča, od-
pornost proti mrazu, začetek
in trajanje rodnosti, termine
zorenja sadja glede na potrebe
in uporabo, odpornost oziro-
ma občutljivost na rastlinske
bolezni in školjivce z ozirom
na potrebno varstvo, vpliv na
okolje, še posebno na sosesko
ter predvideti ostale negativne
vplive, ki bi jih lahko posamez-
na drevesa ali skupine imele na
ostale kulture, ki jih gojimo v
vrtu.
V OKRASNEM VRTU se
po dolgi topli in sušni jeseni za
zimzelene in listopadne okra-
sne trajnice končno začenja
obdobje zimskega mirovanja.
Poznojesenske cvetnice trajni-
ce, med katerimi so najbolj
razširjene krizanteme, se po
dolgem obdobju cvetenja,
počasi umikajo. Brž, ko cve-
tenje pojenja in preden prične
zmrzovati, jih tesno nad tlemi
porežemo, oplejemo in osiplje-
mo s presejano kompostnico
ali šoto.
Baklastim lilijam trakaste
liste povežemo v šop, da bi
zimska vlaga ne prodirala do
občutljive sredine. Okrog rast-
line razprostremo debelo list-
noodejoinpokrijemošezveja- |
mi,dabilistjaneodpihalveter. \
Orjaško pampaško travo |
pred zimo ovijemo s koruzno i
ali žitno slamo, smrekovimi U
vejami ali trakovi kartonskega H
papirja, da preko zime ne bi |
zgnila. Bakterije zgnitih stebel i
in latov preidejo v korenine, I
takookuženarastlinapaspom- |
ladi več ne požene.
Iglavce in zimzelene listavce
preden prične zemlja zmrzo-
vati, po daljšem sušnem ob-
dobju, če menimo, da je kore-
ninska gruda izsušena, izdatno
zalijemo. Zimzelene rastline
imajo tudi pozimi vse naravne
funkcije zelene rastline kot
med letom v dobi vegetacije,
čeprav v manjšem obsegu, za
kar potrebujejo vlago. Po jese-
ni z malo padavinami in v suhi
zimi, ko je povrhna plast
zemlje zmrzla, se korenine
posušijo, rastlina pa prične ve-
neti in odmirati, posledice pa
potem po krivem pripisujemo
mrazu.
V	ZELENJAVNEM
VRTU koncem novembra
opravljamo še poslednja opra-
vila za pripravo vrta na zimo.
Ostanke vrtnin skrbno po- |
spravimo iz gredic in jih kom- ;
postiramo. Stebla paradižni- ^
kov, fižola, grmiči paprike in "
drugo suho bilje daje vrtu pozi- |
mi upostošeno in klavrno po- '
dobo, vrtnarja pa izdaja za ma-
lomarnega.
Kolje, ki je služilo vrtninam
za oporo, pospravimo z vrta in
ga zložimo v piramido tako, da ^
bodo konice kolov obrnjene °
navzgor, s čimer preprečimo {
prenaglo trohnenje tistega
dela kola, ki je med letom bil v :
zemlji.
V	letošnji izredno dolgi in ^
suhi jeseni so ugodne vremen- J
skeintalnerazmerezagloboko
obdelavo tal. Naj ne bo prazne ^
gredice, ki bo ostala neprelo- i
patana. Spomladi je tako glo- i
boko prekopana zemlja prej :
godna za setev in je ni potrebno I
več prekopavati.	}
Stari kompost, ki jez večine *
že preperel, prekopljemo, da s
tem pospešimo trohnenje in
preprečimo gnitje.	i
Založno gnojenje z organ-
skimi gnojili opravimo v jese-
ni tako, da jih zakopljemo,
rudninska gnojila pa potresi-
mo po grobi brazdi, da se bodo
med zimo bolje izprala v globi-
no. Če se je izkazala potreba po
apnenju, apna ne družimo z
hlevskim gnojem niti z mine-
ralnimi gnojili, ker se kemično
med seboj izključujejo. V tleh
bi lahko prišlo do procesov, ki
bi imeli za posledico uničenje
talnih drobnoživk.
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastline,
ki jih pridelujemo zaradi lista
3. in 4. decembra, plodov 26. in
27. novembra ter od 4. do 6. de-
cembra, korenike od 28. do 30.
novembra ter od 6. do 8. de-
cembra, rasthne pa, ki jih sadi- I
mo zaradi cveta in zdravilna !
zelišča pa sadimo L ter od 8. do :
10. decembra.
Miran Glušič, ing.agr.
TEDNIK -1. DECEMBER 1994
ZA KRATEK CAS - 17
Prijatelji glasbe smo v bistvu vsi
ljudje, ne glede nato kakšno glasbe-
no zvrst poslušamo in ali poznamo
naslove naših priljubljenih skladb,
saj je osnovno sporočilo glasbe, da
se obnjej zabavamo in jo poslušamo
kot razvedrilo ali pomirilo!
Prva temnopolta Miss ZDAje bila
VANESSA WILLIAMS, ki je svoj
pevski talent pokazala v baladi Save
the best for Last. VANESSA ostaja
dobra mačka in tudi dobro poje v
novi romantični baladi THE S WEE-
TESTDAYS.*****
z glasbene scene se je pevka
CARLY SIMON poslovila leta 1987,
vletul994pasepuncavračasprijet-
no pesmijo LIKE A RIVER. ****
Trio TLC je zaslovel s komadi Ai-
n't 2 Proud 2 Beg, Baby, Baby, Baby
in What aboutyour Friend. Najstni-
ce iz skupine TLC opevajo "kretene"
v ritmičnem soul komadu CREEP.
***
s podobno zvrstjo ameriške ple-
sne glasbe se ukvarj^o tudi dame iz
kvarteta JADE, ki so posnele sklad-
bo EVERYDAYOFTHE WEEK. ***
Pevka MARY J. BLIGH pa v svo-
jem novem Rhythm and Bluesu ko-
madu sporoča vsem ljudem naj
bodo srečni v komadu BE HAPPY.
***
Novinke na glasbeni sceni so tudi
dekleta iz skupine BLACK - STRE-
ET, ki so odpele zelo pomirjajočo
pesem BEFORE I LET YOU GO.
N^boljši ameriški producent
BABYFACEimatrenutnovelikhitv
ZDA z akustično soul balado When
can I see you. Tokrat je B ABYFACE
k sodelovanju povabil britansko
pevko LISO STANSFIELD in sku-
paj sta odpela še eno akustično ba-
lado DREAM AWAY. ****
Rap zvezdnik SNOOP DOGGY
DOGG igra glavno vlogo v filmu
Murder was a Čase, za kateri Sound-
track so glasbo prispevali tudi Dr.
Dre, Ice Cube in Jodeci. Omenjeni
SNOOP pa rapa naslovni komad
MURDER WAS A ČASE. ***
Še popularnejši raper kot Snopp
je je WARRENG, ki je z albuma Re-
gulate snel komad DO YOU SEE.
PHARAO je nemška techno sku-
pina, kije dodobro zaslovelas koma-
dom I show you Secret, tokrat pa
nas "šopajo" s podobnim plesnim
komadom THERE IS A STAR.****
».V
Nizozemska skupina NEW AT-
LANTIC je po dveh enoličnih koma-
dih, posnela zelo razgiban komad
THE SUNSHINE AFTER THE
RAIN.***
».V
Pevko LULU so med zvezde sko-
vali Take That, ko so skupaj odpeli
pesem Re: Light my Fire. S solo hiti
pa LULU nima preveč uspeha zato
se sprašujem ali bo komad EVERY
WOMAN KNOWS postal hit? ****
».V
GRID jo britan.ska torhno skupi-
na, ki tudi v najnovejšem komadu
TEXAS COWBOYS eksperimenti-
ra z novimi zvoki! ***
Pevka JONI MITCHELL je po-
snela že svoj petnajsti album, na ka-
terega je kot gosta povabila pevca
SEAL-a in skupaj pojeta pesem
HOW DO YOU STOP, ki hitro pride
vuho!*****
Britanski pevec DAVID ESSEX
pa je znan kot pevec, ki najbolje pri-
reja stare velike hite. Tokrat DAVID
s pevko CATHARINE Z. JONES
prepeva klasiko TRUE LOVE
WAYS.****
SkupinaURGE OVERKILLpaje
na novo odigrala in odpela klasiko
Neila Diamonda s naslvoom GIRL,
YOU'RE BE A WOMAN SOON. ****
.V.V..V
Pevki KATE BUSHpajev skladbi
AND SO IS LOVE pomagal Eric
Clapton, ki je odigral solo kitarski
del.****
Irska kontraverzna pevka SINE-
AD 0'C0NN0Rje z albumaUniver-
sal Mother ponovno naredila dobro
pesem THANK YOU FOR HEA-
RINGME.****
Seatlsko godbo pa nadaljujejo
PEARL JAM, ki so v skaldbi SPIN
THE BLACK CIRCLE stršaU svoj
zvok. ***
Bobnar legendarnih QUEEN-ov
ROGER TAYLOR je izdal naslovno
temo svojega debitanskega albuma
HAPPINESS? ****
Ameriška pevka SOPHIE B.
HAWKINS pa ob svoji lepoti tudi
dobro poje, kar dokazuje z pesmijo
DOlJJT TELL ME NO in albumom
Whaler! ****
'.V.V..V
JIMMYNAIL je v letu 1992 beležU
plesni hit Ain't no Doubt, tokrat pa
je JIMMY zaplul v pop-rock vode z
pesmijo CRODOCILE SHOES. ****
V današnjem Info kotičku smo že
bili v ZDA, Veliki Britaniji, Irski,
Nemčiji, Nizozemski, sedaj pase po-
dajamo še v Avstralijo, od koder pri-
haja KYLIE MINOGUE, ki poje pe-
sem PUT YOURSELF IN MY PLA-
ČE!*****
David Breznik
1.Babycomeback-
PATO B ANTON
2.Always-B0NJ0VI
3.	Secret-MADONNA
4.	CottonEyeJoe-REDNEX
5.Steam-EAST17
6. Livingin Danger-ACEOFBASE
1. Another Night; Run A way -
MCSAR&REALMcCOY
8.l'llmakelovetoyou-
BOVZIIMEN
9.Runtoyou-R0XETTE
10.	Speed-BILLYIDOL
Ustvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj
(med20. in23. uro).
i^Mladi dopisniki
NABIRANJE MOČI
Zadnji šolski dan je minil v
pričakovanju počitnic. Ker treni-
ram namizni tenis v klubu NTK
Petovia, potrebujem dobro tele-
sno pripravljenost. Tudi letos
smo s klubom odšh na priprave,
na Pohorje v kočo Planinko. Ta
koča leži nad Hočami.
Teh priprav se je udeležilo več igral-
cev iz slovenskih klubov. Med sabo
smo postali veliki prijatelji.
Zbujali smo se ob sedmi uri in
opravili jutranji trening, ki mu
pravimo futing, ali jutranje razgi-
bavanje. Potem smo se umih in
odšli na zajtrk. Po obilnem
zajtrku smo se pripravljali za do-
poldanski trening, kije trajal do
kosila. Na teh treningih smo te-
kali po gozdu, delali vaje z žoga-
mi, utežmi, s kolebnico in igrah
nogomet. Temu treningu pravi-
mo "crknit", ker je zlo napore. Po
kosilu smo imeli počitek. Tudi
popoldanski treningi so bili na-
porni. Ob večerih smo prepevah
in se igrah družabne igre. Dnevi
so hitro minevali. Zadnji dan smo
priredih nogometni turnir. Moja
ekipa je vodila proti nasprotni
ekipi ena proti nič. V hitrem teku
po levi strani igrišča sem imel pri-
ložnost zadeti nasprotnikova
vrata pa meje nasprotnik nepra-
vilno zaustavil. Padel sem kot po-
sekano drevo. Iz nosu seje poce-
dila kri. Ker je bila z nami zdrav-
nica mi je hitro nudila prvo
pomoč. Moja ekipa je kljub temu
zmagala.
Na letošnjih pripravah sem pri-
dobil veliko moči, tako bom na
tekmovanju lažje prenašal tele-
sne napore.
Nejc Janžekovič, 6. a
OSTALO JE UPANJE
Nekoč seje rodila mala punčka,
katero so imenovali Zemlja.
Odraslaje. Imelaje mnogo otrok.
Tudi oni so dobili imena: Narava,
Reka, Gozd, Žival, Čistoča,
Zdravj e... To so bili sami pridni in
zdravi otroci. Bili so pravo mami-
no veselje. Ti otroci so dobili go-
spodarja - ČLOVEKA.
Potem so otroci odrasli in prišh
so vnuki. Imeh so čudna imena:
Avtomobil, Tovarna, Plin, Odpa-
dek ... No, pa saj je še kar šlo, dok-
ler se ni človek spremenil. Postal
je zelo zloben. Posodobil je vse
tovarne in pričel uničevati otroke
starke Zemlje. Dodajal jim je pri-
imke. Tako je Narava postala
Okrnjena Narava, Reka Okrnje-
na Reka, živah so postale ujetni-
ce v Uničenem Godzu ... Zdravje
je zamenjala Bolezen. Zemlja je
pričela umirati.
Potem pa je od nekod prišlo
Upanje. Pojavilo seje nenadoma
brez sporočila, brez pozdrava.
Naselilo se je v človeku. Taje sicer
še naprej ostal hudoben, vendar
ne več tako kot prej. Na Zemljo je
pričel gledati z drugimi očni in je
ni več onesnaževal. Toda bilo je
prepozno. Zemlja sicer ni umrla,
vendar je zaradi strupenih phnov
za vedno ostala priklenjena na
posteljo. Upanje pa je le ostalo.
Dokler ga bomo imeh, bo dobra
starka še živela, ko pa bo tudi
Upanje izgubilo zaupanje v ljudi
pa tudi Zemlje ne bo več...
Nataša Erman, 8.r., OŠ Juršinci
TRIDNEVNI IZLET NA
TRIGLAV
d odhodom so se začele kondi-
cijske piprave (kolesarjenje in te-
kanje na Ptujsko Goro). Zelo
nestrpno smo pričakovah ta dan.
Vtorek, 9. avgusta '94, smo se na
pot odpraviU zelo zgodaj zjutraj.
Prispeh smo do Pokljuke, se tam
namalicah in se odpravili na dol-
go pot. Najprej je bila pot lažja
potem pa vedno težja. Po štirih
urah hoje smo prišh do VODNI-
KOVEGA DOMA. Naš naslednji
cilj je bila KREDARICA . Zadnji
vzpon do Kredarice je bil zalo na-
poren. Tam smo prespali in se
odpočili. Naslednje jutro smo bih
na nogah že ob pol šestih. Začel
seje vzpon na vrh Triglava ob
močnem vetru in megli. Ob mno-
gih kUnih in jeklenih vrveh smo
po dveh urah prispeh zelo srečni
na vrh Triglava. Tu smo se veliko
fotografirali in si čestitali za
uspešen vzpon. Pogled na našo
domovino je bil zelo slab zaradi
megle.
Po treh urah hoje smo prispeh
do TRŽAŠKE KOČE NA
DOLIČU. Po kratkem počitku
smo se OdpraviU do KOČE PRI
SEDMERIH TRIGLAVSKIH
JEZERIH. V teh jezerih je zelo
mrzla voda, vendar zelo čista. Tu
so nas vse tiste, ki smo bih prvič
na Triglavu, krstili, kajti to je
običaj. Tovarišico Ivanko Gorše
so krstili za Skalo, Petro Pišek
(bivšo učenko lanskega 8. razre-
da) so krstih za Mišo, Sonjo Cafu-
ta (7.a) za Rož'co in Tanjo Med-
ved (7.a) zaUr'co. Zraven planin-
skih imen so sledih še udarci po
zadnjici. Ponoči, ko smo spah, je
deževalo. Zadnje jutro smo se od-
praviU na pot ob 8. uri. Naša pred-
zadnja postaja je bila koča Na
Komni. Zatem smo se odpravih
na dolgo pot skozi gozd mimo 48-
ih ovinkov. Naša zadnja postaja
je bila Slap Savica in tu nas je tudi
čakal težko pričakovani avtobus.
Slap Savicaje zelo lep, deroč in je
ena naravna lepota več. Na poti
proti domu smo bili utrujeni.
Prispeh smo v Kidričevo ob 19.
uri zvečer z zelo lepimi občutki.
Lep, čudovit je občutek, če stojiš
na najvišjem vrhu Slovenije -
TRIGLAVU. Ni nam bilo žal in
Triglav nas bo še pričakoval.
Upava, da tudi vas.
Tanja Medved in Sonja Cafuta,
7.a, OŠ Kidričevo
MATERINŠČINA JE LE ENA
Slovenski jezik se je skozi
tisočletja izoblikval iz stare slo-
vanščine. Med preseljevanjem iz
stare domovine in posebej po njej
seje začelo razcepljanje enotne
praslovanščine na več jezikov.
Eden od teh jezikov je bila slo-
venščina. Govorih sojo v Karan-
taniji, potem pa je za skoraj
tisočletj e postal j ezik tlačano v od
Nemcev zasužnjenih Slovencev.
Zato smo dokaj pozno dobih prvi
dve knjigi. Primož Trubarje bil
začetnik naše knjižne slo-
venščine in je prvi naš zatiran je-
zik prenesel na papir. Še zdaj se
zdi uganka, kako seje slovenski
jezik ohranil, ko so stoletja na
nas pritiskali tujci; na Primor-
skem Italijani, v Prekmurju
Madžari, na Koršoki in ostah slo-
venski zemlji pa Nemci.
Morda zaradi trme in ponosa
slovenskega kmeta ah pa zaradi
lepote naše materinščine. Verjet-
no zaradi obojega, saj je tudi
Prešeren dokazal, da se dajo v
našem jeziku pisati največje moj-
strovine. Pa ne samo on, temveč
tudi mnogi drugi slovenski moj-
stri peresa. Koliko je na knjižnih
policah neprebranih knjig, ki
čakajo, da jih preberemo? Koliko
pisateljev, da jih spoznamo? Slo-
venski jezik se je ohranil tudi po
zaslugi knjige, ki gaje ohranjala
za poznejše rodove. Če bi izgubih
rodni jezik, bi nehal obstajati
tudi slovnski narod. Če kdo mish,
da se slovenskijezikne spreminja
več, živi v strašanski zmoti. Živ je,
še in še se je skozi zgodovino spre-
minjal in se še zmeraj bo.
Cepi se na narečja in vsako mes-
to, vsaka vas ima svojo posebno
govorico. Združuje pa nas knjižni
jezik, ki se ga učimo v šoh. Iz tega
razloga razume Prekmurec Pri-
morca, Gorenjec Štajerca in
Korošec Dolenjca.
Tako moramo svoj lepi jezik go-
jiti in svoj besedni zaklad večati
in krasiti saj obstaja nevarnost,
da edinstvene slovenske besede
izrinejo popačene tujke. Branje
slovenskih knjig lahko pomaga
pri ohranitvi rodnega jezika.
Lepo se je učiti tujih jezikov,
vendar svojega jezika ne smemo
pozabiti, saj je materinščina le
ena.
Matej Škafar,8.b, OŠ Kidričevo
18 - ZA RAZVEDRILO
1. DECEMBER 1994- TEDNIK
Dober den, vsoki den! Evo ga na,
pa smo zajadrali v prve dneve
zadnjega mesca v toten leti. Tak se
je hitro okoli obrnolo, da je to sko-
ro nekaj neverjetnega. Zdi se mi,
da smo še kumer v prejšjem tjedni
Mikloša, Božičega in Silvestra sla-
vili in častili, pa se je že leto zasii-
kalo. Drgoč bomo začeli inventure
delati, kaj smo dobrega in kaj sla-
bega v toten leti zgrešili. Mija z
Mico se glih nemama s čim pohva-
liti...
Seveda pa obodvo čokama, kaj
bo se zgodilo na nedeljskih valit-
vah za nove župane in svetnike. Saj
vete, da moja Mica tiidi kandidira.
Svetnica je že itak, županja pa še
tiidi lehko grota. To ovo večer nam
je skuhala tokšnipredvolilnigulaž,
da smo si vsi prste oblizovali, še
njena sokandidata, ki se tiidi, se-
veda v moških hlačah, za županov
stolec poteguvleta. Sicer pa se moja
Mica že vnaprej veseli valitev, saj
bo med tremi kandidati lehko naj-
manj tretja in ji seveda bronasta
medalja ne vujde. Vete, moj oča so
negda pravli, da tam ge ženska
gospodari - vuk mesori. Jaz se se-
veda s tem ne strinjam, da ma
moja ženkica nekaj vučjega v sebi
pa je čista resnica. Ce jaz kokšno
oslarijo našpičim resen tuli kak
vuk, grize kak tiger in škromple
kak divja mačka. Drgačik pa je
prav pohlevno ženšče, čista pri-
merna za jovno hišo, tokšno kak je
občina...
Jaz vas v vlogi njenega predvolil-
nega štaba že zaj vobim na veseli-
co, ki bo v dvorani našega
gasilskega duma na Siihem bregi v
nedeljo zvečer po valitvah. Nano-
vozvaljeni župan, keri koli že bo,
bo pločal celo ceho, jedačo, pijačo
in še muzikante fcoj. Kre sebe pri-
neste samo dobro vola, pa še kakšn
boksar ali pa nož v žepi. Pač za
vsoki primer za kakšni strankarski
obračun. Saj je ena stranka eni
driigi stranki obečala, da si bodo
vsi iz nasprotnega tabora nesli
domu čreva v šurcih. Vidite, tiidi to
je pre demokracija.
Pa srečno vaš vol-lilec LUJZEK.
fEDNIK - L DECEMBER 1994
POSLOVNA SPOROČILA - 21
22 - POSLOVNA SPOROČILA
L DECEMBER 1994- TEDNIH
TEDNIK -1. DECEMBER 1994
OGLASI IN OBJAVE-23
24-POSLOVNA STRAN IN OGLASI
L DECEMBER 1994> TEDNIH
•o EKART SAMO / BORZNLKOJIČEK_______
Vrsici delnic^ ^hifeziilt iit	Usim
Tokrat bom predstavil, kako se razvrščajo delnice in obveznice, glavne tipe teh dveh vrednostnih pa-
pirjev in borzno tečajnico.
Delnice se razvrščajo glede na:
-koga se glasijo,
-	katere pravice so vsebovane v
njih in
-	po vrstnem redu izdajanja.
Delnice se lahko kot vsak vred-
nostni papir glasijo na prinosnika
ali pa so imenske. Enako velja za
obveznice. Na prinosnika so pre-
nosljive s preprostim prenosom,
imenske pa se prepišejo v knjigi
delničarjev. Po pravicah ločimo
navadne ali redne (vsebujejo član-
ske in premoženjske pravice) in
prednostne ali ugodnostne delni-
ce. Glavna značilnost prednostnih
delnic je ta, da imajo zagotovljeno
fiksno dividendo, ki se poplača prej
kot dividenda pri navadni delnici.
Slabost te delnice je ponavadi to, da
nimajo upravljalske pravice, kar
pomeni, da na skupščini delničar-
jev nimajo glasovalne pravice kot
jih ima navadna. Prednostnih del-
nic je več vrst in sicer so lahko par-
citipativne (lastnik ima pravico do
delitve preostalega dobička, potem
ko so že vse obveznosti in dividen-
de poplačane), konvertibilne (za-
menljive so za navadne delnice po
vnaprej določenem menjalnem
razmerju) ali kumulativne (v pri-
meru, da delniška družba ne iz-
plača dividend, se izplačilo prenese
v naslednje leto in takrat se iz-
plačata obe, v Sloveniji je takšna
delnica Zdravilišče Rogaška). Po
vrstnem redu izdajanja pa delimo
delnice na ustanoviteljske (prva oz.
primarna emisija ali izdaja), ko se
delniška družba ustanovi (večina
delnic na Ljubljanski borzi) in na
delnice naslednjih emisij.
Obveznice se delijo:
-	po pravicah, ki jih vsebujejo in
-	z vidika garancije za izplačilo
obveznosti.
Glavna delitev je po pravicah, ki
jih pridobi investitor z nakupom
obveznice. Poznamo navadne in
nenavadne obveznice. Pri navad-
nih obveznicah so obresti nespre-
menljive v nominalnem znesku
(pri nas so določene v DEM in so
znane vnaprej). Tukaj moram opo-
zoriti, da je zelo pomemben donos
in nesamo obrestna mera naobvez-
nici, donos pa je odvisen od cene, ki
jo je investitor dosegel pri nakupu.
Le v primeru, da jo je kupil po no-
minalniceni( = 100: toso odstotki,
v katerih kotira obveznica, podrob-
neje bo to pojasnjeno pri tečajnici),
je njegov donos enak obrestni meri,
zapisani na obveznici. V primeru,
da jo je kupil s premijo (cena nad
100), je donos manjši (računa se z
donosom do zapadlosti, več o tem
drugič), če pa jo je kupil z diskon-
tom oz. popustom pa je njegov do-
nos večji od obrestne mere na ob-
veznici (cena pod 100). Pri nena-
vadnih obveznicah so obresti spre-
menljive, lahko so vezane na pos-
lovni uspeh izdajatelja (dohodkov-
ne in parcipativne), na dejavnike
zunaj podjetja (pomembno pri in-
flaciji), lahko imajoobresti nižjeod
tržnih obrestnih mer (prodajajo se
s popustom, da postanejo zanimive
za investitorje) ali konvertibilne
(zamenljive za navadne delnice). V
tujini poznajo še nekatere druge
vrste nenavadnih obveznic (euro-
bonds,junkbonds),kipajihprinas
ni. Obveznice se delijo tudi po tem
ali jeizplačiloobveznosti izdajatel-
ja garantirano ali ne. Dolg izobvez-
nice je lahko namreč zavarovan s
hipoteko na nepremičnine, z
začasno odstopljenimi vrednostni-
mi papirji ali s certifikatom o
začasni lastnini opreme izdajatelja
obveznic.
Tečajno listo izdaja borza vsak
dan, v njej pa najdejo borzni invest-
itorji različne podatke o vrednost-
nih papirjih, ki kotirajo na
Ljubljanski borzi vrednostnih pa-
pirjev. Na vrhu tečajnice je Sloven-
ski borzni indeks, ki kaže splošno
dogajanje na borzi. Če raste, je v po-
rastu tudi večina delnic (v njem so
samo delnice kot vsepovsod po sve-
tu v podobnih indeksih; v ZDA je
glavni indeks Dow-Jones Industri-
al, v Nemčiji DAX, na Japonskem
NIKKEl). Naslednje, kar izstopa,
so različni segmenti kotacije:
uvrščena kotacija 1, uvrščena kota-
ci ja 11 in prosti trg (nova zakonoda-
ja predvideva namesto teh kotacij
kotacijo A in B ter prosti trg, pogoji
uvrstitve pa bodo enaki kot dosedaj
oz. z majhnimi spremembami).
Znotraj tega so posebej uvrščene
obveznice in posebej delnice
(ločene so na redne in prednostne)
zaradi lažjega razlikovanja in raz-
ličnih pogojev za kotacijo. Naj-
strožji pogoji veljajo za uvrščeno
kotacijo 1, najmilejši za prosti trg.
Višje v kotaciji so uvrščeni vred-
nostni papirji, varnejši so. Nav-
pične kolone so za vse kotacije ena-
ke. V prvi je vrednostni papir, ki je
označen s posebno borzno oznako
(npr. RSLl je prva obveznica Re-
publike Slovenije ali BTBR je red-
na delnica BTC d.d. Ljubljana ...).
Ker je teh oznak več, vas to od
začetka ne sme prestrašiti. Vsak
borzni posrednik vam jih bo z ve-
seljem razložil. Sledita koloni, ki
povesta višino obrestne mere, ki je
zapisana na obveznici oz. višino
zadnje izplačane dividende in kdaj
je bila izplačana ter kateri po vrsti
in kdaj je zapadel kupon pri obvez-
nicah. Enotni tečaj je glavni poda-
tek za investitorja, ki ga dobi iz
tečajnice. Enotni tečaj je tečaj, ki se
oblikuje na osnovi dnevnega trgo-
vanja, predstavlja pa aritmetično
sredino vseh sklenjenih poslov na
določen dan z vrednostnim papir-
jem. Obveznice in blagajniški zapi-
si kotirajo v odstotkih (tečaj obvez-
nice 105,5 pomeni 5,5% nad no-
minnlno vrednostjo oz. vrednost-
jo, ki jo je imela obveznica pri izda-
ji; 95,0 pa 5% pod nominalno vred-
nostjo). Delnice kotirajo v tolarjih.
Takoj zraven jeodstotna spremem-
baenotnegatečaja(npr.2,l pomeni
-I-2,l%gledena zadnji enotni tečaj;
1,50- pa pomeni 1,5% minusa). Da-
tum, ki je naveden za odstotno
spremembo je datum zadnjega
enotnega tečaja. Povpraševanje in
ponudba pomenita to, kar je ostalo
na koncu trgovanja kot neizvršeno
naročilo oz. pove višino tečajev ko-
nec dneva. Maximum in minimum
povesta posla, sklenjena po naj-
višjem oz. po najnižjem dnevnem
tečaju. Na koncu je še promet v
1000 SIT. Včasih zasledimo v tečaj-
nici različne črke: A pomeni apli-
kacijski tečaj, borzni posrednik je
vrednostni papir hkrati prodal in
kupil za različni stranki; Z je
zadržano trgovanje (npr. cena
vrednostnega papirja se je spreme-
nila za 30%, izdajatelj pa še ni dal
objave za javnost, zakaj je do poras-
ta prišlo); S je suspendirano trgo-
vanje; (O) pomeni, da je bila izko-
riščena davčna olajšava pri obvez-
nicah; * - dosežena je 10% dnevna
rast; **-cena vrednostnega papirja
se je spremenila za 30%, zato mora
izdajatelj izdati sporočilo za jav-
nost, zakaj je prišlo do spremembe
cene.
•»SAMO EKART
PTUJ-USTANOVNA
SKUPŠČINA ZLATEGA
MEDAUONA
v petek je bila ustanovna
skupščina Pooblaščene investi-
cijske družbe Zlati medaljon, ki
ima svoj sedež v Ptuju. Ta je kot
prva od treh Probankinih investi-
cijskih družb zaključil vpisovanje
lastninskih certifikatov in deluje
na območju občin Ptuj, Ormož,
Ljutomer in Slovenska Bistrica.
Do 22. novembra so zbrali in za-
menjali za 1,7 milijona lastninskih
certifikatov. Udeležili se bodo tudi
prve licitacije (7.' decembra) za na-
kup delnic firm, ki se lastninsko
preoblikujejo.
•»MS
PTUJ/PREVEČ RDEČE PESE
Nekaj možnosti
še v izvozu
v prejšnji številki Tednika
smo v pogovoru z direktorjem KZ
Ptuj ing. Stankom Tomaničem,
omenili tudi problem prodaje
letošnjega pridelka rdeče pese.
Omemba problema je imela pre-
cejšen odziv med kmetovalci, ki
so seveda nejevoljni zaradi zalog
rdeče pese ali nizkih cen, ki jim
jih ponujajo. Zato smo v KZ Ptuj
poiskali še dodatne informacije.
Kmetijska zadruga Ptuj je imela
sklenjenih pogodb za 1.400 ton pri-
delka rdeče pese. Pri tem so, glede
na dosedanje izkušnje, načrtovali
povprečni pridelek 30 ton na hek-
tar. Ugodno vreme pa je vplivalo na
to, da so bili pridelki mnogokje
bistveno večji, tudi do 80 ton. Dos-
lej soodkupili 1.300 ton rdeče pese,
iščejo pa možnosti za odkup večjih
količin, te pa so v glavnem v tujini.
Ker so bili tudi tam pridelki visoki,
so cene zelo nizke: na Hrvatskem 5
tolarjev, v Švici 10 in v Avstriji 8 to-
larjev. Za izvoz je potrebno peso
ovrečiti, poleg tega tuji kupci
zahtevajo najboljšo kakovost. Ker
se nekateri kmetje - dobavitelji
niso držali dogovorjenih pogojev
izvoza, so Švicarji del dosedanje
pošiljke vrnili. Problem je tudi v
tem, da so nekateri kmetovalci seja-
li seme, kupljeno v Avstriji, v rdeči
pesi iz tega semena pa je ogromno
niti, te povzročajo okvare strojev v
predelovalni industriji, ki je zaradi
tega pri prevzemu pese toliko bolj
previdna. Sicer pa, pravi direktor
Stanko Tomanič, se rdeča pesa
prodaja vse do februarja in kmetje
že iz izkušenj vedo, kako jo je po-
trebno skladiščiti. Zagotovo je bo
še nekaj mogoče prodati, trg pa se-
veda narekuje ceno.
•»JB
Avtomobili Seat tudi v Ptuju
Trgovina Avto Jerenko z Zagrebške ceste 53 v Ptuju je oboga-
tila svojo ponudbo, V torek so odprli avtosalon za prodajo avto-
mobilov znamke SEAT in mehanično delavnico. Lastnik Franc
Jerenko tako odslej nudi vse bolj popularne avtomobile IBIZA,
CORDOBA In TOLEDO Iz družine Volksvvagen, zagotavlja origi-
nalne rezervne dele in servis. V novi mehanični delavnici sicer
servisirajo tudi vsa ostala motorna vozila. Kupce In stranke ser-
visa pričakujejo vsak dan od 8. do 16. ure.
•»JB
NEODVISNI KANDIDAT ZA ŽUPANA
OBČINE MAJŠPERK
Sem neodvisni kandidat za župana občine
Majšperk, Anton Galun, roj. 1939. leta. Živim v Sto-
percah že od rojstva. Po poklicu sem gozdarski teh-
nik, sicer že v upokojitvi. Na lokalnih volitvah nasto-
pam na željo krajanov KS Stoperce pa tudi s podpo-
ro nekaterih krajanov KS Majšperk, Ptujska gora in
Žetale.
Živim in delam na mali hribovski kmetiji, tako, da tudi
poznam življenje kmeta in seveda življenje delavca. V
svojem življenju sem mnogo časa posvetil za kulturni,
socialni in gospodarski razvoj kraja pa tudi širšega
območja. Kot delavcu Gozdnega gospodarstva Maribor mi je bilo nekaj
mandatov zaupano delo predsednika 00 sindikata in članstvo v delav-
skem svetu. V tem mandatu sem poslanec SO Ptuj, zaupano pa mi je
tudi delo sodnika porotnika in sodnega cenilca. Kot predsednik sveta
KS Stoperce pa to delo opravljam že nepretrgoma polnih osemnajst let.
Menim, da sem si vtem času nabral toliko izkušenj, da bi zmogel opravl-
jati tudi delo župana v občini Majšperk. Z vso voljo in močjo bi se zavze-
mal za:
-	dosledno izpolnjevanje vseh nalog in pristojnosti, ki jih bo občina
imela. Posebni poudarek pa bi posvetil enakomernemu razvoju v občini
na področju infrastrukture, to je modernizaciji lokalnih in krajevnih cest,
vodooskrbe in telefonije;
-	omogočiti boljše pogoje za kmetijstvo, turizem in obrništvo, nuditi
večjo pomoč hribovskemu kmetu in s tem ohraniti poseljenost Haloz;
-	na področju kulture vzpodbuditi delo kulturno prosvetnih društev;
-	zagotoviti varen prihod učencev v šolo in ohraniti mrežo šol;
-	vso pozornost in skrb posvetiti temu, da se ne bi kršile pravice upo-
kojencev, ki jim gredo iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja:
-	zagotoviti pravočasno in učinkovito protipožarno varnost in pomoč
pri elementarnih nesrečah.
-	za nadaljnje delovanje KS, saj je takšna oblika samouprave bila že do
sedaj najcenejša in najučikovitejša;
-	zavzemati se, da bi dobila občina posebni status občin in s tem do-
datna sredstva iz države;
-	na področju zdravstva zagotoviti pravočasno zdravniško pomoč
vsakemu občanu;
-	na področju otroškega varstva ohraniti dosedanjo kvaliteto in omo-
gočiti še boljše pogoje za otroško varstvo;
-	skrbeti za čisto in zdravo okolje;
_(Naročnik Anton Galun)
TEDNIK -1. DECEMBER 1994
POSLOVNA SPOROČILA IN OGLASI - 25
26 - OD TOD IN TAM
L DECEMBER 1994- TEDNIK
DESTRNIK
Ali bodo še v tem letu uspeli
rešiti problematiko okrog
telefonije?
v krajevni skupnosti Destrnik
so si v tem letu naložili kar precej
dela. Pričeli so z gradnjo nove
mrliške vežice, naredili prizidek
k stavbi sedeža KS, napeljali
okrog 90 novih vodovodnih prikl-
jučkov, zataknilo pa se je pri tele-
foniji. Kako uspešni so bili kraja-
ni pri reševanju tega problema, pa
naj bi vedeli že na začetku tega
meseca.
Kot je povedal župan KS Destr-
nik Franc Pukšič, so z vsem že na-
rejenim delom v krajevni skupnos-
ti zadovoljni. "V tem letu se je v naši
KS marsikaj spremenilo. Po dese-
tih letih govorjenja, smo letos ju-
lija naredili pogodbo z izvajalcem
del pri gradnji nove mrliške
vežice. Ta pogodba znaša 14.5 mi-
lijonov tolarjev, njen aneks pa 6.5
milijonov tolarjev. Toliko naj bi
veljala tudi letošnja izgradnja sa-
mega objekta in strešne kritine.
Ob ureditvi mrliške vežice, ki naj
bi jo odprli sredi prihodnjega leta,
se v sklopu vežice širi tudi samo po-
kopališče. Uredili bomo precej par-
kirnih prostorov, naredili pot sko-
zi pokopališče ter napeljali raz-
svetljavo in potrebno ozvočenje.
Vežico gradimo v sodelovanju med
Župnijskim svetom Sv. Urbana in
KS Destrnik. Denar zbiramo po
prostovoljnih pogodbah, precej pa
smo ga zbrali tudi iz grobarin. Ob
koncu novembra smo zbrali že 4
milijone sredstev, čeprav še vsi
svojih obveznosti niso poravnali.
Od ptujskega Izvršnega sveta odgo-
vora na naše prošnje za dodelitev
manjšega deleža sredstev nismo
dobili," je povedal župan Pukšič.
Nova mrliška vežica bo tako v
naslednjem letu velika pridobitev
Destrnika, seveda ob novem pri-
zidku in adaptaciji stavbe KS. V
novi zgradbi bo prostor za pošto,
ta prostor bodo uredili s sofinaci-
ranjem Pošte, nove prostore bos-
ta dobila tudi matičar in tajnik, v
prihodnje pa naj bi uredili še
prostor za potrebe upravne
službe. Sredstva za gradnjo in
adaptacijo so pridobili iz občinske-
ga proračuna, ptujske Pošte, kraja-
ni pa bodo prostovoljno opravili
nekaj fizičnih del pri odstranitvi
stare strehe in podstrešnih prosto-
rov ter pri nekaterih instalacijskih
delih.
Destrničani uspešno rešujejo
tudi težave okrog vodovoda. V tem
letu so naredili okrog 90 novih vo-
dovodnih priključkov, 60 odstot-
kov tega so sofinancirali krajani, 40
odstotkov pa so pridobili iz občin-
skih sredstev. Kot je povedal
Pukšič, so za izgradnjo še novih
priključkov na območju Placarja
in Janežovcev že podpisali pogod-
be, za vodovod Strmec - Jiršovci,
ki naj bi ga uredili skupaj s Trnov-
sko vasjo, pa še čakajo na sredstva
za demografsko ogrožena območja.
Za zadnjo "vejo" vodovoda v krajev-
nih skupnostih Destrnik in Graje-
na pa so naredili že idejni projekt.
Še zmeraj pa, kot pravi Pukšič,
ostaja cestni dolg iz jeseni 1992,
saj takrat podpisane pogodbe še
niso izplačane. Prav zato se na
Destrniku novih cestnih del v tem
letu niso lotili.
Destrničani pa težav okrog tele-
fonije še vedno niso uspeli rešiti.
Kocka naj bi padla še danes, saj so v
kraju sklicali zbor vseh tistih, ki so
novo telefonsko omrežje pomagali
zgraditi in seveda vseh, ki se na že
obstoječe omrežje želijo prikl-
jučiti. Do sedaj imajo namreč blo-
kado pri priključevanju novih tele-
fonskih naročnikov. Kot je pove-
dal destrniški župan Pukšič, bodo
pri svojih zahtevah vztrajali in pre-
pričani so, da bodo zadevo uspeli
rešiti že ob koncu tega leta.
Tatjana Mohorko
Gradnja nove mrliške vence, ki naf bi jo končali do jeseni prihodnjega leta.
Foto: D: Sterle
PREJELI SMO
Opredelitev resoria
za turizem občine
Ptui glede uporabe
turistično promocii-
slcih konstant za po-
litično propagando v
predvolilnem boiu
na lokalnih volitvah
V predvolilnem boju na lo-
kalnih volitvah, ki je v polnem
teku se za namene politične
propagande uporabljajo tudi
slogani in likovne rešitve iden-
tične ali izpeljane iz celostne
podobe, ki smo jo oblikovali za
namene turistične promocije
Ptuja. Takšno pojavljanje sicer
širi vpliv turistične in gospo-
darske promocije tudi v poli-
tični prostor, vendar po drugi
strani lahko negativno vpliva
na sprejemanje in uveljavljanje
teh simbolov na vse subjekte,
ne glede na politično pripad-
nost. Turistično-gospodarska
promocija Ptuja je materialna
last občine Ptuj in namenjena
pospeševanju dodatnega pov-
praševanja po izdelkih in sto-
ritvah, ki prihajajo iz Ptuja ter
dvigovanju pozitivne klime na
našem območju in s tem v
pomoč ptujskemu gospodarst-
vu in ponudbi, ki prihaja iz
našega območja pri trženju v
slovenskem in širšem prosto-
ru. Načrt resorja za turizem je,
da se v prihodnje ta materialna
pravica do uporabe celostne
podobe prenese na Gospodar-
sko interesno združenje Poeto-
vio Vivat, katerega glavni usta-
novitelj je tudi občina Ptuj.
Vsekakor pa lastnik te materi-
alne pravice in njene uporabe
ne more biti ena politična gru-
pacija ali posameznik, kar se na
žalost dogaja v predvolilnem
boju za mestno občino Ptuj.
Javnost želimo obvestiti, da
stranka LDS in njen kandidat
za župana mestne občine Ptuj
Branko Brumen, ki je sicer se-
daj predsednik IS SO Ptuj upo-
rablja simbole celostne podobe
Turistično-gospodarske pro-
mocije Ptuja brez ustreznega
soglasja, bodisi kolektivnega
vodstva občine Ptuj ali turis-
tičnega resorja. Prav tako ne
želimo, da javnost postavlja v
zvezo (finančno ali vsebinsko)
dosedanje sodelovanje IS SO
Ptuj oz. njegovega turističnega
resorja s Studiom Marketing,
ki je snovalec celostne podobe
Turistične promocije in poli-
tično propagande aktivnosti,
ki jih le ta izvaja po naročilu
kandidata za župana Branka
Brumna. Branko Brumen in
LDS sta se odločila angažirati
Studio Marketing brez
kakršnekoli povezave z dose-
danjimi aktivnostmi le tega pri
celostni podobi Ptuja. To seve-
da ni nič nelegalnega ali nelegi-
timnega vendar so pri poli-
tično propagandni akciji upo-
rabljene enake konstante kot za
turistično-promocijske akcije.
S tem pristopom se vsaj osebno
ne morem strinjati saj se s tem
vzpostavlja direktna zveza pri
javnosti med turistično razvoj-
no-promocijsko akcijo in po-
nujenim kandidatom za župa-
na. Takšna aktivnost je
vprašljiva tako iz vidika mate-
rialnih pravic do konstant ce-
lostne podobe, ki jih nosi
občina Ptuj in en posameznik
alistrankakottudiizvidikane-
gativnega vpliva na nadaljne
promotivne in razvojno-turis-
tične aktivnosti Ptuja.
Projekt razvoja turizma, vseh
promocijskih in organizacij-
skih prijemov, ki sem jih pred-
lagal in vodil v svojem manda-
tu v izvršnem svetu občine
ptuj, sem vselej ločeval od poli-
tičnih ambicij, ki jih ure-
sničujem na druge načine, ki se
mi zdijo legitimni in politično
moralni. Zato tudi ne kandidi-
ram na nobeno politično funk-
cijo na lokalnih volitvah ali
drugo, kar bi mi s svojim
položajem zagotavljalo pred-
nost pred drugimi na račun jav-
nega denarja,o katerem sem so-
odločal v svojem mandatu na
občini Ptuj.
Zaradi vsega navedenga in
tudi nekaterih mnenj, ki sem
jih slišal v teh dneh, želim s tem
obvestilom jasno povedati, da
se ne strinjam z prijemi v poli-
tično propadandni akciji Bran-
ka Brumna in LDS in da ta ak-
cija nima nobene povezave z
pozitivnimi učinki turistične
promocije, ki je last vseh
občanov in s katero lahko zaen-
krat upravlja le koletivno
vodstvo občine Ptuj.
S spoštovanjem in razume-
vanjem ter željo, da politične
napetosti ne uničijo pozitivnih
učinkov dosedanjega dela na
področju turizma, vas lepo poz-
dravljam!
Peter Vesenjak, s.r.
Član IS SO Ptuj
za porečje turizma,
gostinstva in trgovine
DESTRNIK - pred-
stavitev kandidatov so-
cialdemokratske stran-
ke:
Franc Pukšič za župa-
na občine Destrnik -
Trnovska vas
V torek zvečer je Soci-
aldemokratska stranka
Slovenije predstavila
svoje kandidate za
občinski svet in kandi-
data za župana občine
Destrnik-Trnovska vas.
Kandidat za župana v tej
občine je Franc Pukšič,
ki je tudi predsednik 00
SDSS Destrnik-Trnov-
ska vas. Gost večera je bil
Janez Janša. (TM)
PTUJ - V petek so
imele javno predvolilno
zborovanje stranke Slo-
venske pomladi - Slo-
venski krščanski demo-
krati, Socialdemokrat-
ska stranka Slovenije,
Slovenska ljudska stran-
ka ter Neodvisni sindi-
kati. Predstavili so se
tudi skupni kandidati za
župane občine Ptuj, Ki-
dričevo, Majšperk,
Gorišnica, Videm,
Juršinci, Destrnik,
Trnovska vas, Dornava
in Zavrč. Navzoča sta
bila tudi predsednik Slo-
venske ljudske stranke
Marjan Podobnik ter
predsednik Slovenskih
krščanskih demokratov
Lojze Peterle. (MS)
JUROVSKIDOL -
Območni odbor Sloven-
ske nacionalne stranke v
Lenartu je imel v petek
predvolilno srečanje v
Jurovskem Dolu. Pred-
sednik stranke Zmago
Jelinčič je položil venec
na mesto zločina, kjer je
bil ustreljen Ivan Kram-
berger.Predstavili so
tudi svojega kandidata
za lenarškega župana
Draga Lipiča.(MS)
BENEDIKT V
SLOV.GORICAH -
Skupni kandidat Demo-
kratov in Zelenih Lenar-
ta
Demokratska stranka
Slovenije je imela v po-
nedeljek tiskovno kon-
ferenco. Udeležil se je
tudi predsednik stranke
Tone Peršak. Na njej so
predstavili skupnega
kandidata Zelenih za
župana občine Lenart
Ludvika	Mat-
jašiča.(MS)
ORMOŽ * LDS
občine Ormož je imela v
torek zvečer v
ormoškem hotelu pred-
volilni shod, kjer so go-
vorili so volilnem pro-
gramu stranke. Predsta-
vili so se tudi kandidati
za občinske svetnike v
vseh štirih volilnih eno-
tah: Srečko Kociper,
Pavla Majcen, Ivo
Orešnik in Milan Špind-
ler (1. volilnaenota), An-
ton Bolkovič, Miroslav
Tramšek, Otilija Kola-
rič, Alenka Janžekovič,
JožefTomažič(2. volilna
enota), Branko Kukec,
Franci Trstenjak, Ve-
koslav Kosi, Franc
Zemljič, Tone Luskovič
ter Ludvik Hriberšek (3.
volilna enota), Stanko
Pignar, Stanko Prejac in
Janko Korpar (4. volilna
enota). VT
ORMOŽ* Sinoči sta v
ormoški dom kulture
povabili ljudi dobre vol-
je stranki SKD in Zele-
nih Ormoža. Ob kultur-
nem programu, ki ga je
izvajal otroški instru-
mentalni ansambel BI -
PlizPtuja,so predstavili
kandidate za občinske
svetnike v tretji volilni
enoti (Alojza Soka, Iva-
na Kukovca, Martina
Hebarja, Ireno Meško -
Kukovec, dr. Jožeta
Bešvirja, Franca San-
dorja in Ivana Puklavca)
ter skupnega kandidata
desnice za župana
občine Ormož Mirosla-
va Hanželiča. Na
srečanju sta bila kot gos-
ta Janko Deželak - pod-
predsednik stranke
SKD ter direktor Agen-
cijeza sanacijo bank Slo-.
venije in Vane Gošnik -
predsednik Zelenih Slo-
venije.(VT)
ORMOŽ * V torek so
se v ormoškem domu
kulture zbrali člani De-
SUS. Predstavili so svoje
kandidate za občinske
svetnike v tretji volilni
enoti - Alojza Ivanuša,
Milana Čurina, Romana
Žabota, Stanka Mi-
klašiča, Cirila Bubka in
Franca Jakopiča. Z njimi
jebil tudi neodvisni kan-
didat za občinskega
župana Vili Trofe-
nik.(VT)
ORMOŽ * Drevi bo
na ormoški kabelski te-
leviziji potekalo
soočanje kandidatov za
župana občine Ormož
Andreja Pučka, Vilija
Trofenika in Miroslava
Hanželiča.(VT)
SLOVENSKA BI-
STRICA * SLS in SDSS
občine Slovenska Bistri-
ca sta predstavili skup-
nega kandidata za župa-
na Slovenske Bistrice -
32 letnega dr. Ivana
Žagarja.(VT)
SLOVENSKA BI-
STRICA * Sinoči je bila
v slovenjebistriškem
domu kulture javna pri-
reditev, kjer se je pred-
stavil neodvisni kandi-
dat za župana Slovenske
Bistrice Danilo Uten-
kar. V kulturnem delu so
nastopili Alenka Pinte-
rič. Bratje iz Oplotnice,
pihalni orkester Sloven-
ska Bistrica ter humorist
Trezika'.(VT)
SLOVENSKA BI-
STRICA * V slovenjebi-
striški kinodvorani bo
danes ob 17. uri osrednja
predvolilna prireditev
SDSS, kjer bodo pred-
stavili kandidata za
župana dr. Ivana Žagarja
in kandidate za občinski
svet. Srečanja se bosta
udeležila predsednik
SDSS Janez Janša ih slo-
venjebistriški poslanec
stranke SDSS v Držav-
nem zboru dr. Jože
Pučnik.(VT)
TEDNIK -1. DECEMBER 1994
OD TOD IN TAM - 27
BRNO/ LETOS 15 TISOČ TRAKTORJEV ZETOR
Ta teden podpis pogodbe Gorenje - Zetoir za leto t99i
v češki republiki je že navzven
opazno gospodarsko oživljanje. V
primerjavi z lanskim letom smo
letos slovenski novinarji, ki smo
Češko obiskali na povabilo pod-
jetja Gorenje Trgovina, opazili
neverjetno gradbeno dejavnost.
Verjetno, ali skoraj zagotovo gre
za učinek tujega kapitala. Vpliv
tujine se pozna tudi v ponudbi, ki
je pestra, za naš žep pa nič več
tako privlačna kot pred leti, še v
času socializma. Za češko krono
je potrebno odšteti pet sloven-
skih tolarjev, kar tamkajšnje
cene izenačuje z našimi ali pa so
cene za enake artikle tam celo
višje. Nasplošno pa je mogoče v
njihovih trgovinah kupovati vse,
tudi nam znane izdelke evropskih
in tujih proizvajalcev, tudi evrop-
ske in japonske avtomobile.
Češka se zagotovo hitro vrača v
obdobje gospodarsko uspešne
države.
Naša pozornost je veljala seveda
sodelovanju slovenskega in
češkega gospodarstva, natančneje
vlogi Gorenja na češkem trgu. Go-
renje trgovina ima tam vse trdnejše
pozicije, kar je glede na razvijajoče
se češko gospodarstvo zagotovo
pomembno. Tudi za češko kme-
tijstvo, ki je, kaže, najslabše
preživelo prehod iz socialističnega
- planskega gospodarstva v tržno,
se bo kmalu pobralo. Tako so vsaj
zagotovili predstavniki tovarne
traktorjev Zetor, ki seveda doga-
janje v tej panogi spremljajo še po-
sebej pozorno. Pri tem je potrebno
upoštevati dejstvo, da Češka prej ni
poznala zasebnega kmetijstva, kot
je bil primer pri nas, vsa zemlja je
bila v državni lasti. Tako med novi-
mi lastniki (država je zemljo razde-
lila) tudi ni bilo izkušenj pri gospo-
darjenju z zemljo. Posledica kme-
tijske krize se je odrazila tudi v to-
varni Zetor, ki je nekoč proizvajala
do 30 tisoč traktorjev letno, ob lan-
skemobisku so govorili o številki 13
tisoč, letos bodo izdelali že 2 tisoč
traktorjevveč.
Kot je povdaril direktor tovarne
Zetor Miroslav Polaček, je Slove-
nija, glede na velikost trga, med
najpomembnejšimi kupci traktor-
jev Zetor, letna pogodba med Go-
renjem Trgovino in Zetorjem
predvidena nakup 600 traktorjev.
kar se je v dveh letih trdnega sode-
lovanja uresničilo. Sicer pa tovarna
prodaja svoje traktorje v kar 60
držav sveta, celo v Ameriko. Za
tamkajšnjo tovarno John Deere iz-
delujejo Zetorje sicer z ameriškim
imenom in njihovo zaščitno - zele-
no barvo. Tudi v Zetorju so glede
svoje prihodnosti optimisti, njiho-
va skrb velja ta čas predvsem poso-
dobitvi traktorjev in že letošnji
imajo precej novosti: vturbo izved-
bi, največji s 103 KS ima medhla-
jenje, razvijajo ekološki traktor,
precej novosti je namenjenih
udobju v kabini. Gorenje Trgovina
pa ob tem skrbi za koordinacijo s
slovenskim gospodarstvom, ki naj
bi se postopoma vključilo v proiz-
vodnjo sestavnih delov za traktorje
Zetor.
Sodelovanje med podjetjem Go-
renje Trgovina in tovarno Zetor se
je začelo sredi leta 1992. V dveh le-
tih sodelovanja so na slovenskem
trgu prodali 1200 traktorjev, kar
predstavlja polovico prodaje vseh
traktorjev v Sloveniji. Gorenje
Trgovina je razvilo v Sloveniji
mrežo 23 pogodbenih prodajalcev
in mrežo lOservisnihcentrov. Vse-
lej sta na voljo tudi dve mobilni eki-
pi za hitre posege na terenu. Trak-
torje je mogoče kupiti tudi na kre-
dit, sicer pa predstavniki Gorenja
zatrjujejo, da je Zetor traktor, ki je
najprimernejši za strukturo slo-
venskega kmetijstva, poleg pa za
svojo ceno nudi največ. Prav ta te-
den se vodstva Gorenja Trgovine
in tovarne traktorjevZetorpogaja-
jo za pogoje sodelovanja v pri-
hodnjem letu. Direktor uvoznika
in generalnega zastopnika Goren-
ja trgovine Alojz Kovše je ob
našem obisku izrazil upanje, da
bodo s pogajanji dosegli čim boljše
prodajne pogoje.
Z Gorenjem je prijetno potovati
po svetu. Na Dunaju smo se ude-
leženci tokratnega potovanja
srečali z direktorjem Gorenja Du-
naj, v češkem Brnu so nas pričakali
predstavniki Gorenja Praga. Kar
dva dokaza venem dnevu, da je Go-
renje mednarodni gospodarski ve-
likan. V svoji sestavi ima 38 podje-
tij, od tega 22 v tujini, skupaj pa
6.200 zaposlenih, z letnim prome-
tom 1.3 milijarde nemških mark.
Gorenje Trgovina je sicer eno
najmlajših, a uspešnih podjetij v
sistemu, specializirano za zahtev-
nejše oblike trženja ter izdelavo in
izvedbo posebnih marketinških
projektov. Njihov prodajni pro-
gram obsega poleg omenjenih
traktorjev še viličarje Clark in
Deca, investicijsko opremo in re-
promaterial ter blago široke po-
trošnje, opravljajo pa še storitve iz-
voza in uvoza za slovenska podjet-
ja, vodijo kooperacijske posle in fi-
nančni inženering. Gorenje je na
češkem trgu prisotno že 22 let, nji-
hov letni promet s to državo pa
znaša 45 milijonov mark. Od tega
znaša uvoz 20, izvoz na Češko pa 25
mihjonovmark. Sodelovanje se bo
v prihodnje še okrepilo, saj bo Go-
renje prihodnje leto na Češkem
odprlo tovarno kuhinj.
J.Bračič
Miroslav Polaček - generalni direktor
tovarne Zetor
Aloiz Kovše - direktor podjetja Gorenje
trgovina
Utrinek iz proizvodnje traktoriev v tovarni Zetor
_PTUJ / SMUČARSKI KLUB PTUJ_
Na veselje tistih, ki so z malo denarja prišli do smučarske opreme za letošnjo sezono in z
nekaj godrnjanja tistih, ki jim to ni uspelo, se je v nedeljo končal trodnevni sejem zimske
športne opreme ZIMA - ŠPORT, ki ga je pripravil Smučarski klub Ptuj.
Po mnenju organizatorjev in
obiskovalcev je sejem uspel,
čeprav nekaj manj kot lansko
leto, temu pa je najverjetneje bo-
trovalo še zelo "nezimsko" vreme,
brez snega.
Tisti, ki so se želeli znebiti stare in
obrabljene smučarske opreme so
se je vsekakor lahko, če so le malo
poskrbeli zanjo in postavili dovolj
nizko ceno. Oprema v komisijski
prodaji je bila v povprečju dobro
ohranjena, cene pa relativno nizke,
skratka, v primerjavi s cenami v
trgovinah je bil nakup ugodnejši.
Kupci so lahko prišli na svoj
račun, četudi je bilo potrebno kdaj
pa kdaj počakati na ugodno uro, ko
se je ponudba povečala.
Največjo ponudbo in pov-
praševanje je bilo moč zaznati pri
otroški opremi, medtem ko so bile
večje številke smuči in smučarskih
cevl)ev slabse zastopane. 1 udi pri
montaži vezi je bilo nekaj manj dela
kot leto poprej.
Kakorkoli že, sejem je uspel,
oprema je nabavljena, zima je pred
vrati, le snega, vsaj v niz)ih prede-
lih, še ni. Vendar nikar ne obupaj-
te. Tudi snega še bo. Pa prijetno
smuko.
Tekst in posnetek:
Dušan Sterle
SseimaZIMA-ŠPORT
PTUJ / DOMISELNE IDEJE

Od petka do nedelje je bila v Mi-
heličevi galeriji na Ptuju znaimiva
in prijetna razstava A dvent. Na njej
je cvetličarna Roža predstavila ide-
je, kako si lahko v tem času pred
Božičem polepšamo stanovanje aH
delovni prostor. Ogledali in kupili
smo si lahko najrazličnejše in zelo
domiselne adventne aranžmaje,
adventne venčke ter različne za ta
čas primerne šopke.
•♦MS
_PTUJ / KATARINA JE SEJAAARILA_
V petek so se ptujske ulice spremenile v pravo sejmišče. Trgovci od blizu in daleč so ponujali vse vrste blaga.
Nekaj je bilo tudi stojnic z izdelki tistih pristnih obrti; s suho robo, z lončarskimi, kovaškimi in zeliščnimi izdelki.
Kupih smo si lahko tudi sadje in drugo zelenjavo za ozimnico. In kot je že v navadi so nekateri počistiU tudi svoje
omare in hoteli za odvečna oblačila tudi nekaj iztržiti. Lepo vreme je privabilo rekordno število obiskovalcev. Eni
so torej prodajali, drugi kupovali, tretji pa si samo ogledovali.
Fotozapis :A1. Slodnjak
Razstam m^i iftnmiii
Pričevalci zgodovine ptujske gimnazije, ki so jih ob 125-let-
nici te šole zbrali in obelodanili na razstavi muzej, arhiv,
knjižnica in šola, bodo odslej živeli med gimnazijci. Ravna-
telj Pokrajinskega muzeja Boris Miočinovič in ravnateljica
Gimnazije Meta Puklavec sta v ponedeljek podpisala doku-
ment o hrambi eksponatov v šolskem poslopju, ob podpisu
pa so se zbrali tudi avtorji razstave.
"Razstava je skupno delo ptuj-
skih kulturnih institucij, s čimer
smo želeli tudi simbolično poka-
zati na povezanost gimnazije s
temi ustanovami. Z eksponati
bomo opremili posamezne učil-
nice v stilu določenih obdobij.
Tako bodo učilnice zgovornejše
in lepše," je dejala ravnateljica
Meta Puklavec.
Sicer pa je Gimnazija skrajno ut-
esnjena v sedanji zgradbi
Srednješolskega centra - to pa velja
seveda tudi za druge sole - tako da
bo pismo o nameri za preselitev
Gimnazije v sedanje prostore
vojaškega učnega centra, ki ga je
ravnateljica podpisala z repu-
bliškimi predstavniki pred dvema
mesecema, moralo kmalu postati
še kaj več kot le dogovarjanje. Po
sedanjih predvidevanjih bodo
sredstva v državnem proračunu za
to preselitev predvidena za leta
1997 do 1999, pred tem pa morajo
opraviti svoje delo še arheologi.
M.Zupanič
MAJiPERK / ZAKONSKO SLAVJE
Biserna poroka
vMaišnerku
v dvorani krajevne skupnosti v Majšperku je bilo v soboto, 26. novembra, izjemno
slovesno. Za biseroporočenca sta bila proglašena Jožef in Katarina Brglez, stanu-
joča v Narapljah št. 5, zaselek Poluce. Njuno življenska pot je bila vzor mnogim,
kako si s poštenim delom zagotoviti skromno, a srečno starost. Prav je, da to nju-
no pot na kratko opišemo.
Jožef jebil rojen, 16.3.1908
v Spodnji Sveči na mali
kmetiji in v številni
družini. Takoj po končani
obvezni šoli je moral oditi služit
na Dravsko polje in uspelo mu
je, da se je med služenjem tudi
naučil čevljarske obrti. Katari-
na rojena Vuk, rojena 6.11.1914
na Jelovicah je prav tako v rani
mladosti morala iti za služkin-
jo. Poročila sta se 26. novembra
1934 v Majšperku. Tri leta sta
živela pri ženini mami v Laz-
nični grabi. Potem sta se prese-
lila na Jelovice v Kržinetovo
kočo. Jožef je kot čevljar z lese-
no skrinjo čez ramo hodil na
"štero" od hiše do hiše. Katarina
pa je skrbela za dom, otroke in
hodila h kmetom na dnino. Ro-
dilo se jima je šest otrok, sedmi
pa je umrl, ko mu je bilo osem
mesecev.
Med vojno se je Jožef spretno
izmikal služenju okupatorju,
zato so ga zaprli, vendar ga je naj-
hujšega rešil čevljarski mojster
Laksl s Ptujske Gore. Potem se je
Nemcem spretno izmikal, skri-
vaj šival in krpal čevlje za partiza-
ne. Katarina pa je predvsem
skrbela za otroke, da niso bili
lačni in da so hodili v čistih oble-
kah, ker ni bilo mila, je prala z le-
snim pepelom.
Po vojni se je Jožef zaposlil v
TVI Majšperk, kjer je v letu 1965
tudi dočakal upokojitev. Po letih
trdega dela in odrekanjastasi leta
1951 v zaselku Poluce kupila
skromno hišico z nekaj zemlje.
Družina je končno imela lasten
dom, otroci so odraščali, se učili
in odhajali v poklice. Nista jim
mogla dati premoženja in dote.
dala pa sta jim svetel vzgled, da se
da s poštenim delom in skrom-
nostjo veliko doseči. Zato se na
jesen življenja še posebno veseli-
ta trenutkov, ko se ob družinskih
praznikih v domači hiši zbere vsa
Brglezova družina - 3 hčere, 3 si-
novi, 11 vnukov in 5 pravnukov.
Tako je bilo tudi ob njunem bi-
sernem jubileju.
Biseroporočencema tudi naše
prisrčne čestitke in najboljše
želje!
Fideršek
Jožef in Katarina Brglez	Foto: J. Vrbnjak
M^mmimlni uspehi Mmliam
Znan ptujski magik in iluzio-
nist Marjan Lizzi - Marlizz je pred
kratkim sodeloval na dveh po-
membnih tekmovanjih magikov-
iluzionistov in dosegel odlični
uvrstitvi. Na mednarodnem tek-
movanju v odrski magiji v
hrvaškem Bežancu je med števil-
nimi magiki izdomovine in tujine
dosegel odlično prvo mesto in
zlato medaljo.
Na podobnem tekmovanju v mi-
kromagiji, ki je bilo te dni v Mari-
boru pa je v še močnejši mednarod-
ni konkurenci dosegel odlično dru-
go mesto in srebrno medaljo. To je
toliko bolj pomembno, ker je bil ta
nastop njegovo prvo tekmovanje iz
mikromagije saj se je do sedaj v
glavnem posvečal odrski magiji.
Svoj novi program iluzij,magike
in rokohitrstva pa bo Marlizz pred-
stavil tudi Ptujčanom in sicer v pe-
tek 2. in soboto, 3. decembra v ptuj-
skem gledališču. Oba večera bosta
predstavi ob 18. uri,zanimivopa je,
da bo vsak večer drugačen pro-
gram.
^-OM
Ena od točk, ko človeku zastane
dih • Marlizzova levitacija z dve-
ma ženskama, ki lebdita hkrati.
PTUJ #V petek, 2.de-
cembra in v soboto, 3. de-
cembra, bo ob 18. uri v gle-
dališču Marlizz show.
PTUJ #Na mladin-
skem oddelku Knjižnice
Ivana Potrča Ptuj bo do
konca leta na ogled razsta-
va 150-ih najlepših slika-
nic.
PTUJ #Študijski odde-
lek Knjižnice Ivana Potrča
razstavlja o Francu Jezi.
PTUJ Mestni hiši je
na ogled razstava akvare-
lov Petra Božiča.
DESTRNIK ♦Osnov-
na šola Destrnik vabi v so-
boto, 3. decembra, ob 15.
uri na odprtje razstave slik
17. likovnega srečanja. Ob
tej priložnosti bo Turis-
tično društvo predstavilo
zbirko etnografskih pred-
metov.
KINO PTUJ #Do 4.
decembra bo ob 18. uri na
ogled melodrama Varova-
nec, ob 20. uri pa film Lju-
bim težave.
# Izvršni svet SO Ptuj
organizira 5. decembra ob
19. uri v Proštijski cerkvi
Sv. Jurija koncert organis-
ta Milka Bizjaka. Rezerva-
cije in prodaja vstopnic v
TIC-u, Slovenski trg 14,
tel. 779-601. Cena: 500
SIT, dijaki in študenti 300
SIT, otroci vstop prost.
OTROK UMRL MESEC PO
NESREČI
V	prvi novembrski številki smo
poročali, da je 27. oktobra 7-letni
Z.V. iz Trgovišča pri Veliki Nedelji
s kolesom trčil v zadnje kolo
mimo vozečega tovornjaka in se
hudo ranil. Fantka so po nesreči
odpeljali v mariborsko bolnišnico
vendar so bile poškodbe tako
hude, da je 7-letni Zlatko Vnuk v
soboto, 19. novembra v maribor-
ski bolnišnici umrl.
DVELETNI OTROK HUDO
POŠKODOVAN
V	ponedeljek, 21. novembra
popoldne je Janko R. iz Markov-
cev pri Ptuju na dvoriščču stano-
vanjske hiše k traktorju priklopil
cisterno in v prostem teku vključil
pogon kardanske gredi, poveza-
ne s cisterno. Tedaj je do traktorja
prišel dveletni otrok A.C. in njego-
va oblačila so se vpletla v kardan-
sko gred. Janko R. je hudo
poškodovanemu otroku takoj nu-
dil prvo pomoč, ko je prišlo
reševalno vozilo, so otroka od-
peljali v mariborsko bolnišnico,
od tam pa v Klinični čemer v
Ljubljani, kjer je ostal na zdravl-
jenju.
UMRLA NA KRAJU NESREČE
V	sredo, 23. novembra nekaj
pred 6. uro zjutraj je Alekdanser
G. iz Godenincev vozil osebni
avto po lokalni cesti proti Sre-
dišču ob Dravi. V blagem desnem
ovinku je zadel v voznico kolesa z
motorjem 52-leini Hermino Ga-
vez iz Vitana, KS Kog. Vrglo jo je
na pokrov motorja in v vetrobran-
sko steklo, po nekaj metrih pa je
padla na cestišče in se hudo rani-
la, daje umrla na kraju nesreče.
Z AVTOM NA NASPROTNI
VOZNI PAS
Po magistralni cesti od Tržca
proti Gruškovju je v četrtek, 24.
novembra nekaj pred 15. uro vo-
zila osebni avto Hedvika B. iz
Podlehnika. Pred naseljem ZakI
pri Podlehniku je zapeljala na na-
sproti vozni pas in trčila z oseb-
nim avtomobilom, ki gaje naspro-
ti vozil hrvaški državljan Stjepan I.
VtrčenjusejeHedvikaB. hudora-
nila in so jo prepeljali v ptujsko
bolnišnico.
VLAK POVOZIL PEŠKO
Po železniški progi od Hajdine
proti Ptuju je v petek, 25. novem-
bra ob šestih zjutraj hodila peš
hrvaška državljanka Josipa Pa-
jan. Bila je gosta megla, peška pa
nepazljiva, zato se ni pravočasno
umaknila pred prihajajočim vla-
kom, ki jo je pozovil. Hudo ranje-
no peško so prepeljali v ptujsko
bolnišnico, kjer pa je kmalu za
tem umrla.
VOZNICA HUDO RANJENA
V	soboto, 26. novembra ob
16.30 je po regionalni cesti od
Ptuja proti Vurberku vozila osebni
avto J. L. iz Ptuja. V Grajenščaku
je zaradi prehitre vožnje zapeljala
s ceste, kjer se je avto še nekaj-
krat obrnil. V nezgodi se je vozni-
ca hudo ranila.
VOZNIK UMRL, SOPOTNICA
RANJENA
V	nedeljo, 27. novembra ob
8,40 je 67-letni Anton VrabI iz Ma-
lega Moravščka vozil osebni avto
od Juršincev proti Ptuju. Med
vožnjo skozi naselje Podvinci ga
je začelo zanašati, s sprednjim
KODll.K SO - ( LS IM AMO:
Bernarda Vinko, Dravinjski
Vrh 1, Videm - Denisa; Tatjana
Murko, Zg. Hajdina 100/a. Haj-
dina - Jakoba; Marica Bračck,
Tovarniška 13, Kidričevo - Mat-
jaža; Alenka Ivančič, Li)vr''nc
28, Ixwrenc-Tjašo; .Mateja Me-
sarič, Juršinci 43, Juršinci -
Mišelo; Simona Zavrtanik-
lirlek. Žabji kraj 13, Nova Gori-
ca - Načeta; Elizabeta Rašl,
Svržnjakova 7, Ptuj - Anjo;
Nataša Fekonja, Stanka Vraza
38, Ormož - Darijana; Ivanka
Jakopcc, Zasavci 1, Miklavž -
Denisa; Klavdija Kmctec, Fo-
brežje 8/a, Videm - Tamaro;
Ncžka Gašparič, Krčevina pri
Vurbcrgu 133, Ptuj - deklico;
Jasmina Vuk, Žetale 5/a, Žetale
- Nino; Snežana Ram.šak, Cesta
8. avgusta 19, Ptuj - Nušo; Kris-
tina Zelenik, Cunkovci 4,
Ciorišnica - dečka; Jelka
Kovačcc, Sp. Velovlek 44/a,
Ptuj-dečka.
URMLI SO: Marija Tušek, ro-
jena Ozmec, Vuzmetinci 48,
1912119. novembra 1994; Neža
Pravdič, Korenjak 10/a, 1926-
118. novembra 1994; Ivan Pun-
gračič. Turški Vrh 54/a,ii: 1945-
t22. novembra 1994; Elizabeta
Mlakar, rojena Sitzendrei.
Nova vas pri Ptuju 109, Ptuj,
1910 - t 22. novembra 1994;
Hedvika Kovše, rojena
Cajnkar, -i' 1935 -1 22. novem-
bra 1994; Neža Černič, Lo-
peršice 38, 1922 -124. novem-
bra 1994; Neža Sirec, rojena
Kukovec, Prečna pot 4, Ptuj,
1908 -124. novembra 1994; Ma-
rija Galun, Potrčeva c. 15, Ptuj,
1914 -126. novembra 1994.
POPRAVEK
V	45. številki Tednika je prišlo
do napakev osebni kroniki RO-
DILE SO. Napačno je bil napi-
san naslov in sicer: Irma Muhič,
Ivanjkovci 16, Tomaž - Simono.
Naslov se pravilno glasi: Irma
Muhič, Hranigovci 16,
Ivanjkovci-Simono.
desnim kolesom je zadel v rob-
nik, petam ga je odbilo v levo in
trčil je v zid gospodarskega pos-
lopja. Pri tem se je voznik VrabI
tako hudo ranil, daje umrl na kraju
nesreče, njegova soproga Klara
VrabI pa se je hudo ranila.
KARAMBOL Z UKRADENIM
AVTOMOBILOM
Policisti v Lenartu so bili v sre-
do, 23. novembra pozno zvečer
obveščeni o prometni nezgodi v
Cerkvanjaku. Na kraju nezgode
so našli osebni avto Zastava 128,
voznik tega avtomobila je tudi
povzročil nezgodo, vendar ni
počakal na policiste, temveč sta s
sopotnikom pobegnila peš. Poli-
cisti so hitro ugotovili, daje bil
avto, ki je povzročil nezgodo na
isti dan okoli 20. ure ukraden na
parkirišču športne dvorane v Ra-
dencih. Policisti so storilcema že
nasledi.
GORELO ZARADI KRATKEGA
STIKA
V	četrtek, 24. novembra okoli
14. ure je izbruhnil požar na go-
spodarskem poslopju Janka K. v
Novi vasi pri Markovcih. Zgorelo
je ostrešje, pod njim pa precej
krme za živino, močno poškodo-
vana je bila tudi strojna lopa, kjer
je ogenj uničil več kmetijskih stro-
jev. Požar so domačini in številni
okoliški gasilci omejili in pogasili.
Po oceni je škode za več kot dva
in pol milijona tolarjev. Ugotovili
so, da je požar nastal zaradi krat-
kega stika na električni napeljavi.
Kratek stik je bil tudi vzrok, daje
v nedeljo, 27. novembra okoli 20.
ure zagorel osebni avtomobil
znamke ford escord, s katerim se
je njegov lastnik Ivan H. iz Kicarja
peljal iz Drstelje proti Janežov-
cem. Lastnik sam ognja ni mogel
pogasiti, na pomoč so morali priti
gasilci. Vozilo je v celoti uničeno,
škodo pa so ocenili na dobrih
200.000 tolarjev.
•♦FF