Pasatučzna številka 20 vinarjev. Stev. 51. V liubljam, v petek dna 14. marca 1919. Leto I. VEČERNI LST Cena tsioieio« »o pašti K «a-~, za Un^isaa K 36-— - »oiiatno ... 20-—. „ 18'— • fetrtieJno ... 10~. . . . 9'—■ „ 3-50, „ .. 3 — “recnLhre in upraia: Kopitarjeva ulica 9. — Telefon 30. NEODVISEN DNEVIH inssrjti: toos2»;pna petitmu (59 o poslovalo v poslopju mariborskega okrožnega sodišča, ubijalec Fras, ki je ubil voditelja štajerskih nemškutarjev Girst-»najerja, C ~ tožen ni umora, marveč le uboja. k pokrajine. kr Imenovanje mestnih, oziroma okr. falskih nadzornikov. Dokler ee Šolstvo nc ^*'edl stalno, so imenovani za mestne, očimoma okrajne Šolske nadzornike: 1. za območje pol. okraja ljutomerskega, sodnega °kraja avetolenarčkega in za obmejne šole ^ Pol. okraju radgonskem: Josip Rajšp>-fr&dučitelj v Ormožu; 2. za območje sodnih okrajev ptujskega in ormoškega: Pavel ' lere, nadučitelj v Letušu; 3. za mesto "toribor in meščanske Sole bivše vojvodine štajerske- Friderik Š i j a n e c, glavni na državnem učiteljišču v Maribora* za območje sodnih okrajev mari-yn (okolica) in slovenjebistriška In •«, obmejnc gole y j.oJ> okraju Upniškem: a|ija Llchten\vallcor, aačasni me-Šolski nadzornik v Mariboru; 5. za . ttiočje sodnih okrajev konjiškega, roga-in šmarskega: Henrik S c h e 11, ^učitelj v Konjicah; 6. za območje sod-”, okrajev celjskega, laškrga in vran-Ludovik C e r n c j, nadučitelj v _ r*2ah; 7. za območjo pol. okraja slovenjgraškega in sodnega okraja gornjegrajska: Miha Grmovšek, nadučitelj v tanju; 8. za območje pol. okraja breši-cga: Gustav V o d u š e k g okrajni šol. nadzornik v Trbo’ 1 ja 1*. — Šoiski nadzorniki Matija II i r i c Alojzij S c h e c h o i in ,lrs>j. f upa ne k so odstopili; njim kakor tudi začasnemu vodju nadzorništva v Mariboru Jakobu J ur k u. jo poverjeništvo za uk in bogočastje izreklo priznanje in zahvalo za njih trud. kr Potovanje v Nemško Avstrijo. Splošno je še premalo znano, kake zahteve stavijo Nemci za potovanje v Nemško Avstrijo. Da se potniki izognejo neprijetnostim, se opozarjajo na sledeče predpise, ki jih Nemci uporabljajo od 20. februarja t. 1. dalje: Za potovanje v ozemlje Nemške Avstrije, ali preko njega je treba preskrbeti pri zastopstvu nemškega državnega urada za zunanje zadeve (Vertre-tung des deutschosterreichischen Staats-amtes fiir Ausseres) v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 6, potrdilo (vizum) po naših predpisih pravilno izdane potne listine. Za to potrdilo zahtevajo 20 K. Potnike, ki sc ne morejo izkazati s tako vidiranhni potnimi listinami, Nemci na obmejnih postajah ustavljajo in pošiljajo nazaj. kr Potovalni predpisi. 1. V notranjem prometu kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev potne Ijstine niso predpisane, Z ozirom na sedanje vojne razmere je pa vendar potrebno, da vsak potnik nosi s seboj kakršnosibodi izkaznico, s katero se zamore legitimirati ter jo na zahtevo pokazati policijskim organom, sicer tvega, da se mu zabrani nadaljevati potovanje, ako ni v stanu zadostno dokazati svojo identiteto. — 2, Dohod v državo iz inozemstva in odhod ali prihod v inozemstvo dovoljen je samo s pravoveljaVnimi potnimi listi in na mestih, ki jih napratn nepri-jateljskim državam določi vrhovno vojno zapovedništvo. Potovanje v ne-prijateljske države se prepoveduje. Izjemoma dovoljuje minister za notranje zadeve samo službena potovanja, zasebno pa le v povsem izjemnih primerih, od okrajne politične oziroma policijske oblasti potrjene hitre in neodložljive potrebe. Državljani neprijateljskih držav zamorejo potovati v kraljestvo samo z dovoljenjem ministra za notranje zadeve. Iz razumljivih razlogov in z ozirom na omejeni in otež-kočeni promet omejuje se tudi potovanje v zavezne in nevtralne države. Razen službenih oseb morejo tjekaj potovati tudi druge osebe v važnih trgovskih ali privatnih poslih, to pa le, ako niso zavezane vojaški službi in ako to dovoli minister za notranje zedeve. Potne liste v inozemstvo izdajajo okrožna načelstva, odnosno uprava mesta Belgrada in županiie, a kjer teh ni, okrajne upravne oblasti, oziroma za iz-davanje potnih listov pristojne policijske ooiasti, toda vedno šele tedaj, ako je to dovolil minister za notranje zadeve. Z ministrovim dovoljenjem izdane potne listine, ki morajo imeti v vsakem primeru sliko potnika, vidirajo nato lastno in zavezniško vojno poveljstvo, kakor tudi zastopniki onih dr--žav, v katere se želi potovati. Ako v kraju, kjer se izda potm list, teh oblasti ni, pošilja naj se potni list s fotografijo in s posebnim poročilom ministrstvu za notranje zadeve, da ono preskrbi vidiranje, Vi-dirani potni list se v najkrajšem času vrne lastniku preko njegove pristojne upravne oblasti, da mu ni treba hoditi ponj, kr Velike Uplje. To je neumnost. Grosuplje je pristna slovenska beseda; izvaja se cd »greznic« in »polje« = Grezopolje, V okolici se nahajajo > grezi«, jame, po celi ravnini, bodisi ob kočevski progi ali ob novomeški. Nahajata se tudi dve vasi: Veliko Grosuplje in Malo Grosuplje; ko bi bila beseda sestavljena iz Grofi-|-Uplje, bi se potemtakem morali omenjeni vasi imenovati Velike Velike Uplie ali Vele Uplje in Male Velike Uplje, kar je neumnost misliti. Vsi okoličani pravijo od panitiveka Gresuplje, nobeden Grosuplje, in Velike Uplje ne bo nihče nikoli rekel. Ker napis na postaji še ni definitiven in vozni listki še tudi niso samoslovenski, naj železniška uprava poskrbi za pristno slovensko besedo Gresuplje ali Grosuplje in ne poslovenjeno slovensko besedo Velike Uplje.— Zasebni filolog. kr Brnfitvo slov. odvetniških in notar« sitih uradnikov sklicuje sestanek vsega uradništva odvetniških in notarskih pl-sarcn brez oz ra na članstvo društva za nedeljo dno 16. t tri. dojioldne ob 10. uri v Narodni dom v Celju. Sklepi sestanka bodo j rJndpijelne važnosti za nadaljno deto našo orgamzseije; zaradi toga j>ri?a« kujemo vsestranske udeležbe -in sa prosijo oni, ki ta poziv čilajo, da v bližnih krog!h delujejo za čira številnejšo udeležbo. kr Posledico Straška bančnih uvadni« kov v Zrgrelni so zelo občutn*. Predvsem je morala borza ustaviti svoja delovanje. Dalje io pa začelo Udi zelo primanjkovati drobnega denarja. Francosko vojaštvo je iskalo po vseh kavarnah in gostilnah drobnega denarja za izplačilo mezd. kr Brdavsa! trgovski urad se osnuj o v Belpradu, ki bo vodil vso uvozno in izvozno trgovino. Vlnda je dovolila za urad 200 milijonov dinarjev. Urad bo organiziran popolnoma trgovsko; predsednik bo trgovec in tudi vsi ostali člani bodo trgovdi. Vlada bo imela v uradu samo svojega komisarja. Za predsednika je do>očon odlični belgrajski tjgovec Dragomir Radulovič; razen njo^a bo v uradu 3e 5 ‘irr.gjh belgrajškili trgovcev, iz vseh ostalih delov države bo 7 delegatov, in si »e .oo trgovina zastopana po strokah. V Sroiji se jo organiziralo doslej 10 strok. kr Za begunce. Sprejme se t a k o j 15 dobro izurjenih zidarjev, 10 pridnih zi ar-skih učencev, 25 dninarjev za pomoč zidarjem in 2 tesarja. De’alo se bo na bpod-nje Štajerskem. Plača od vsake ure te sledeča: zidarji 1 K 60 vin. do 1 K 80 vin., ičenci 1 K 20 vin-, dninarji 1 K do 1 K 20 nn. in tesarji 1 K 80 vin. Za stanovanjc in iprovizacijo je vse preskrbljeno. Delavci naj prinesejo s seboj odeje in posodo za hrano, zidarji pa potrebno zidarsko orodje, ce je imajo. Zglasiti se je najpozneje do 17, I. m. pri Posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani, Dunajska ccsta 38, L, kjer dobe natančnejša pojasnila. kr Nenasitnost — vejna bolezen. »Hr-na.U poroča, da jo dobil te dni noki kmnt t Zagrebu za nekaj voz vina 125.000 K. Siož, ki je imel toliko denarja v žepu, se je pa polakomnil nekih malenkostnih predmetov pri kupcu svojega vina, ki so l)iii vredni morda 50 K, ter jih je — ukradel. Zasačili so ga pri tatvin* in plačati je moral 200 K v dober mirne«, °det v kožuh. Dobro je bil rejen, legovo čelo gladko in svetlo, glas samo-p v0 gospod s kožuhom, sliši po-j v. 1® reče; »Šesttisoč!« — »Sedemti-rio° Vpi’e mlad' gospod.'— »Osemtisoč!« p Ve. gospod s kožuhom- »Devettisočf« V. “Oipalnikar in položi devet modrih Plrjev ra mizo. >2 vami se pa ne morem meriti,« se jezi kožuhar in odide. Za njim gre tudi mladenič, vesel svoje zmage, fn glej, tedaj je začela v kotu sobe žareti peč, svetilka jc dobila nov sijaj, gos se je smejala v skledi, zlatorumeno vino pa v kozarcih, Janez je bil popolnoma nov, Meta je bila vsa lepa, oec jc kadil dolgo debelo smotko, mati jc pa sklepala roke in hvalila Boga, ki je poslal srečo skozi okno/ s Križarska vojska nemških žena. Nemška ženska liga je izdala oklic, v katerem naglasa, da ječi še 800.000 nemških mož v sovražnem ujetništvu na Francoskem. Vsa prizadevanja, da bi te mučenike osvobodili ali jim vsaj olajšali kruto usodo, jc sovražnik doslej mrzlo odbil. Sedaj se nemško ženstvo še enkrat obrača na neizprosnega sovražnika in na šrca francoskih žena, Ako tudi to pot zastonj, potem naj se nemške žene in matere pripravijo, da gredo na Francosko osebno reševat svoje sinove in može, ne meneč sc za težave, ne za pomanjkanje in sledeč edino le klicu: Bog hqčc! s Slavolok zrnate v Parizu. V Franciji sc danes mnogo govori o tem, kako bedo sprejeli francosko armado, ki sc bo po sklcn.cr.ern miru vrnili v Pariz, na najsi o-vesnejši nač-n.. Sprevi.1 bo šel skozi slavolok zmage. Ta velikanski slavolok na trgu »de 1 ktcilc■< je bil sezicifm t a čar; zmagovitih armad Napoleonovih, ki pa niso nikdar korakale skozi,. To sijajno zgradbo so začeli zidati leta 1806, a dokončali so jo leta 1835-. Med zidanjem tega spomenika se je v političnem življenju Francije spremenilo marsikaj. Tudi so hoteli v marsičem zidavo spremeniti, posebno glede napisa, a nagli prevrati niso pustili mirno izvršitev^ te stavbe. Po poznejših zmagah tudi niso korakale čete skozi ta vrata v mesto, tako da se je ohranil slavolok do današnjega dne in bo šele »daj oričel sluziti svojemu namenu, Ali bo tudi na koncu leta 1919. prišla kaka zapreka? Negotovo ni! s Cren&a tolažba. Nedeljski podlistkar »Kurntnor Tagblatta« pripoveduje, kako mu je prijatelj s pustne zabavo prinesel kos šartlja, zavitega v odlok celovškega magistrata, v katerem prepoveduje vsako mesno ali močnato jed na dolični zabavi. Iz tega so vidi, piše podlistkar, da je z dopisi in odloki magistrata, opravilna številka ta in ta, pri kraju. Papirnata doba je minula. Od vseh, ki so v vojni oboleli in ostali v postelji, ni nihče tako bolan kakor gospa Avtoriteta. Nič ne verjamejo, da bi ozdravela. Sicer jc pa svojo usode sama kriva. Kar tiče posebej celovškega magistrata, ga moramo nekoliko potolažiti. Tudi okrajna glavarstva nimajo nobene avtoritete več, vlada je nima in vnov-čcvalnica za živino tudi no. Celo nemška narodna skupščina v Weimarju, ki jo je ljudstvo nanovo izvolilo, nikakor ne vži-va splošne pokorščine. Magistrat je torej s svojo jetično avtoriteto v zelo odlični družbi in more zavrniti kak morebiten očitek tudi s tem, da pokaže ha mnoge poštene državljane, ki tudi ne morejo krotili svojih pobov, kamo-li svojih žensk. Kljub vsemu temu pa ima seveda prav Abraham a Santa Clara, ki pravi: »Oblast pa, ki si no zna dati ugleda, je po- dobna petelinu, ki so mu izpulili peresa. Kadar korači po dvorišču, gre kokošim na smeh.« s Jakob Gallus. Ta pošteni Ribničan jc zašel v »Neues Wiencr Journal« tako-ie: »Kar je bila Palestrina za Italijo, to je bil Gallus za Avstrijo. On je bil rojen 1. 1550. na Kranjskem. Njegovi starši so bili kmetje. Rojen jo bil v Ribnici, tri ure hoda od Kočevja. Njegovo ime jc polatinjen psevdonim. Njegovo ime jc bilo čisto hrvatsko (!) Petelin, in še danes živi v Ribnici neka čisto hrvatska družina Petelin, ki pripoveduje, da je imela v rodbini nekega glasbenika, ki je šel po svetu. Petelin je svoje ime, kot prijatelj latinščine, ki jo je ljubil in govoril kot materni jezik, polatinil v Gallus. V nemških spisih se imenuje tupa-tam tudi Handl ali Handl. Šolo je obiskoval v Zatičini, kjer niso trpinčili učencev ne z zgodovino m zemljepisjem in no z nemščino in matematiko, ampak so jih učili toliko pridneje verouk in glasbo. Opisuje Gallovo pot in slavo. Umrl je U let star. Le tega ne vedo Nemci še danes, da je bil Gallus Slovenec. s Starinske najdbe v Makedoniji. An-, gleško - francoska armada je baje odkrila v Makedoniji zanimivo starinske grobove, pokrite s kameni ali marmornatimi ploščami, ki segajo v staro grško dobo. Tudi so odkrili gričke zemlje, pod katerimi so še poznajo sledovi človeškega dela. Pod prvo plastjo so dobili ostanke kolov in tramov, ki so omogočili hojo po močvirnati zemlji. Tudi rimske grobove so odkrili in celo zanimiv napis, ki sega, v dobo cesarja Hadrijana in hvali spomin nekega državljana, ki je za časa lakote v Soumu prodal žita. s NajgrŠi spomenik v Parizu. Neki pariški umetniški list je stavil na francoske umetnike in pisatelje vprašanje, kateri izmed v Parizu.se nahajajočih kipov je naj-grši. Odgovori so res zanimivi. Henri Bar-hus-e, pisatelj »Ognjai, trdi, da so vsi spomeniki grdi, Octave Uzzane bi rad prepričal človeštvo, kako neumno jc, postavljati spomeike. Maurice Leblond bi videl najraje, da postavijo vse kipe v muzej, ker bi to najbolj odgovarjalo čutu etikete in prostosti prometa tudi, V ostalem pa so označili vsi Gambettov sposneik v bližini Loure za najgršega. s Neuspeh Rosfandovega sina. Maurice Restand je takoj po očetovi smrti izročil gledališču svojo komedijo v verzih »Casanova«, a komedija ni imela uspeha. Slabo delo je in kritika je pripomnila, da so stihi kot parodija očetovega »Gyrana de Berge-raca«. s Ludesdorf. »Agenzia Reuter« javlja iz Ziiricha, da je general Ludendorf pregnan iz Švedske in da je prišel v Stralsund, kjer je izjavil, da se pelje v Berlin. General Ludendorf bo vladi na razpolago, da se izvede preiskovanje 'o vzrokih, Id so privedle Nemčijo do poraza. s Zrakoplovstvo bodo popularizirali. Tvrdka Tarniau je otvorila šolo za zra-koplovstvo v Toussu-deNoble (blizu Versaillesa). To bo šola za civilne osebe, ki toliko časa gledajo s zavistjo same vojake, ki letajo. Organizirali bodo polete na fronto, polete na morje itd s Mojster bokserjev —• vodga razbojnikov. Natakar Schor, duševni vodja in načelnik tolovajske tolpe, jc bil stalen gost raziičnih igralnih klubov, v katerih se je predstavil ko mojster za boksanje. Četudi je bil dalje časa brez dela in je stanova v mali podstrešni sobici, je razpolagal z večjimi vsotami denarja, rri svojih obiskih v igralnih klubih je pazil na to, kje bi se našel dober plen, da bi se napad izplačal. Potem se je podal navadno v neko poslopje, kjer so bili nastanjeni mornarji in je poiskal par ljudi, ki so bili sposobni, tla je zipeljal ž njimi svoj načrt. Posebno {e imponiral mornarjem tudi zato, ker se je predstavil ko mojster bokserjev. Navadno je šel Schor s svojimi pomočniki pred hišo, ki jo je nameraval oropati, dal je potrebna navodila, a sam ni ropal, ker te je bal, da ne bi ga spoznali oropanci. Zvlornarji so leteli v hišo z revolverji, ročnimi granatami in plinskimi bombami ter izvršili rop in si razdelili plen. s Hudodelstva se manjšajo. Kot poročajo listi iz Stockholma, da se pozna izboljšaj! položaj po končani vojni tudi v tem, da se je znatno zmanjšalo število hudodelstev v mestu. V novembru in decembru je bilo v mesto v mestu 1700 do 1800 kriminalnih slučajev, a meseca januarja samo 1400. Le tatvina jedil se drži še vedno v isti množini ko prej, v tem oziru tudi ni pričakovati kaj kmalu resnega izboljšanj-. . M!i bo Hmerika ostala feogaial Tako se vprašuje amerikanski dopisnik pariškega lista »Matin« že leta 1916. i^jegovo razpravljanje je zelo zanimivo, in zato naj podamo par najvažnejših mest. »Amerika uživa sedaj blagoslov bogastva, ki je v zgodovini te vendar še mlade dežele nezaslišan in brez primere.« Tako se je izrazil Viljem Adoo, finančni minister severoamerikanske Unije. Srečni fi-»ančni minister, ki ne ve, kam naj bi se skril pred poplavo zlata! Še srečnejša republika, ki se lahko baha, da plava v bogastvu! Zlasti zaklad, s katerim sedaj — kon tem leta 1916 — razpolaga Unija, znaša trinajst miljard in 180 milijonov frankov, to je pa tretjina vsega zlatega zaklada na avetu. Zaloge amerikantkih bank so se pomnožile v zadnjih treh letih za trideset miljard. Izvoz je dosegel nedoseženo višino 25. miljard. Vsota denarja, posojenega drugam, postavi Uni«c v prvo v isto držav upnic. Te številke govorijo. Amerika je danes bogata, zelo bog it a, dosti bogatejša kakor tdaj prej. Če pa pravi gospod Adoo, da to bogastvo ni samo posledica vojske in x njo združene trgovine, pa moramo o jtem dvomiti. Gospod Adoo se sklicuje na statistiko in pravi, da ni v poslovnem lelu od one vsote 25 miljard odpadla na vojne dajatve niti petina. Posiliatve streliva, čevljev, avtomobilov, bakra in drugega vojnega materijala niso dosegle niti 900 milijonov, sicer pa, pravi Adoo, Amerika niti od daleč ne more izdelati in poslati tega, kar vojskujoče se države naročajo. Ječi pod težo naročil in dajatver.ih pogodb, ki si «li je natvezla. Ena sama to- varna avtomobilov je prevrela naročilo na 200.000 voz, pa ga ne more takoj izvesti. Pa ta tovarna niti za vojsko ne dela. Plače so narastle na dvojno in trojno mirovno vsoto. Dobremu delavcu plačamo radi 80 dolarjev na teden, to je 400 kron za delo petih dni in pol, na dan skoro 80 K. Pa moramo pomisliti, da je bil dolar leta 1916 več vreden kakor pa pet kron. Najsi bo tudi tako, vprašanje je, ali bo tako ostalo. To vprašanje moramo krat-komalo zanikati, Amerika je bogata, a ne bo ostala bogata. Amerika sanja sanje zlata, a zbudila se bo naenkrat in mučno ji bo. O tem ne more nihče dvomiti niti trenutek, nihče, ki se z gospodarskimi vprašanji ne peča samo za zabavo. Po pravici je poskušal predsedniški kandidat Hughes (izgo%'ori., Hjuz) potegniti deželo iz tega zlatega spanja in jo pripraviti na to, kar mora neizprosno slediti pijanosti zlata in sreče in kar lahko pride kar čez noč, danes ali jutri. Iz vseh njegovih govorov je odmeval resen opomin pred bližnjim sesulom, na katerega se je treba pripraviti. Številke, ki jih je Hughes navajal, so bile deloma zelo drugačne kakor prej napisane. A to ne pomeni dosti. Bolj važno jc, da je bodočnost Amerike presojal zelo pesimistično. Najsi mislimo o njem kot politiku, kar hočemo, na vsak način je prav izvrsten poznavalec svoje domovine, »Gotovo,« pravi Hughes, »mi smo danes bogati. A zakaj smo bogati? Samo zato, ker je Evropa revna! Kakih 25 milijonov Evropejcev je pustilo dosedanje delo, da gredo v strelske jarke, iz producentov so postali konsumenti, A počakajte samo, da se ne bodo več borili in bodo proizvajanje in delo zopet tam začeli, kjer so morali prenehati z njim: tedaj boste takoj videli, kaj bo iz vaših industrij, vaših tovarn in vaših trgovin! Preštejte vaše zlato, preštejte ga dobro in natančno si ga oglejte, saj ga ne boste dolgo gledali. Ladje, ki so vam ga prinesle, ga vam bodo sčasoma zopet odpeljale,- Ne dosti več kot spomin vam bo ostalo od vsega vašega bogastva!« Prav lepo se je norčeval Hughes iz trditve finančnega ministra, da vojne dajatve ne znašajo več kot petino vsega izvoza. »Ali kupi ententa kako reč v Ameriki, ki ne bi naravnost ali pa drugače služila vojski? Tovarna avtomobilov, ki mora izdelati 200.000 voz, in sicer ne zavezniki, nam dokazuje samo, da imajo vse druge avtomobilne tovarne polno dela za entento, tako da mora ta tovarna prevzeti drugo delo, ki ni v zvezi z evropsko vojsko. Če bo le enkrat vojska končana in bo vsak tovarnar navezan le na mirovna naročila, bo teh presneto malo, tok bo kar izginil. Tudi da so plače tako zrastle, ne dokazuje dosli. Ali niso v isti meri, če ne več, poskočile tudi cene živil in stanovanj? Žito, ki je stalo pred vojsko pet dolarjev in pol, jih stane danes devet in pol. Funt •£ave je v štirih letih svojo ceno podvojil, ravno tako surovo maslo. Da, delavec res več zasluži, a tudi več izda in dobi mai}j živeža. Če bodo pa enkrat še te evropske delavske armade, ki so sedaj v vojski, prišle nazaj v delavnice in tovarne, sc bo položaj ameriškega delavca, z njim vred pa tudi položaj vseh drugih stanov in po« klicev, prav hitro poslabšal in bo padel globoko pod točko, na kateri je bil pred izbruhom vojske.« Tako Hughes. Njegova črna prerokovanja amerikanskim volilcem niso dopa« dla, Wilson je govoril bolj upapa no in je zmagal. A marsikak poznavalec amerikan-skih gospodarskih razmer drži še danes s Hughesom. Gotovo sc Amerika bogastva# ki ji ga jc dala vojska, ne bo dolgo veselila. Zlasti njena industrija bo imela težak boj za nova polja prodaje, preveč bo tekmecev, ki med vojsko niso mogli na dan. Štiri leta je trajala vojska in ni jc hotelo biti konec. Ko se je končala strašna drama, smo čakali na veseloigro. Na Qual d' Orsay se je pričela komedija, pri kateri sodelujejo veseli igralci iz vseh delov naše zemlje, ki se ne zmenijo za žvižge ru* ske galerije. Komedija se spreminja v groteskno burko, parter in lože sijejo od ve* selja. Galerija, tiho! Kje pa tiči pchcija« da jc ni nikjer? Pantomima, ki jo igrajo, ni nova, če tudi občinstvo ne sliši besed, so kretnje vse hvale vredne, — To igro so igrali z velikim uspehom nedavno v Brestu-Litovskem (režija jc bila druga), pred sto leti v Parizu, na Dunaju, Igralci so od Boga nadarjeni, in vsaka predstava se jim tako posreči, da privabi novega občinstva. Srečni ljudje, srečna doba! Med tem ječi še stotisoče ljudi pod bajonetom. Še stotisoče jih je, ki še niso, videli svobode. Polno jili je lačnih, ubogih* ki bi dali pol svojega življenja za eno sa* mo milo besedo upanja. Ko pride tuj človek, sin onih, ld so močni, obleče berač najbolj pisano suknjo« ki jo ima v hiši, napravi najlepši obraz* poklone se mu, kolikor mogoče globoko# nasmeje se, kolikor bolj mogoče prijazno in ga prosi za to, kar je — njegovo. Komedijo igrajo počasi, besedo zi besedo, akt za aktom, Kaj kričite, ko Va» nihče ne sliši? Tiho, zdaj govori »tiger«* da ga ne boste motili in ne požre vas vseh, Kaj to, če umirate v sužnjosti in ponižanju! Odgovor jc čisto enostaven; po-* trpite! In vendar so nas slišali, Ali, in ven-dar so nas slišali! »Tiger« je spregovoril o Ljubljani, Blagor nam! Blagor nam! Svet desetorice jc dolgo razpravljal o nas, in svet desetorice, v čigar rokah visi tehtni« ca nove zemlje, ne govori praznih besedil Motite se, prijatelji moji, motite se! Svet desetorice ni razpravljal, ko s d poteptali na Reki francosko zastavo f! j s tako dalekoscžnim prenašanjem. Vpraša!! so se, če bo dosedanji razvoj brezžičnega telegrafiranja v doglednem času lahko nadomestil podmorski telegraf, kabel. Odgovorili so, da bo to mogoče, Vsak dan dosegajo v tem oziru večje uspehe. Pomisliti moramo tudi, da celo tako velika postaja kakor ona v Nauenu, zahteva le razmeroma majhne stroške. Številke teh stroškov nas kar presenetijo. Kakor nas sploh vse preseneti, kar vidimo na tem kraju tehniških čudežev. Kako preprosto in vendar umetno je sezidan že vel ki stolp sami Velikanska množina jekla, teža 360.000 kilogramov, ne stoji na primer na visoki podlagi, ampak stolp se proti tlom vedno bolj zožuje. Njegov podstavek je ozko ogrodje s površino pat kvadratnih metrov, kjer se nahajajo izolatorji iz porcelana. Cel velikanski stolp stoji torej dobesedno na porcelanu! Malokdaj, k večjemu enkrat na mesec, gre kdo na vrh, saj je samo nositelj žičnega omrežja in pravzaprav nič drugega kako* v gigantičnost poveličan telegrafični drog. Kakor že rečeno, ga je vihar podrl. A to nič ne de, tehnika gre nevzdržema, naprej in kmalu bomo lahko brezžično brzojavili okoli sveta. Popolnoma smo prepričani in še mi bomo to doživeli, da bomo nosili vsak svoj telegrafični aparat v žepu in bomo lahko telegrafirali kamor bomo hoteli. Marsikdo se bo smejal, a kolikim ljudem smo se smejali še pred desetimi, da, pred petimi leti, kojih iznajdbo sc nam zdijo danes že kar zastarele. Samec 40 let star, so želS poroeltH z gospodično ali vdovo, katera ima svojo kmetijo. Ponudbo s sliko pod »Mesar« na upravo lista. Trgovec v Ljubljani, ožen.en broz otrok išče lepo zračno stanovanje s kopalno sobo in elektriko, in sicer tri sobe ako mogočo zn maj ali avgust. — Ponudbo na poštni predal 144, Ljubljana. Opeko Živo apno Cement v celih vagonih oddaja po primernih cenah transportna in premogovna tvrdka F. & A. Uher, Ljubljana Selenburgova ulica št. 4. Ablir Dražba zarubljenih prerfmeloo kakor: pohlStna, blaga IvIIIILa za Zenske obleke, perila, finih seroiceo, molkih oblek, se urit dne 17. marca 1919 ob 9. mri dopoldne pri fordhl »BALKAN", Dunaisfia cesta Sten. 33. Koman. Spisal Aleksander Potdfi. (Dalje.) »•Ker jih je na tisočo okrog njega . vratu. Odrešil sem vrv, ki jo je imel krog , »Prekletstvo nad te tisoče, ki stoje vi a tu in poljubil črne sledove na vratu, krog njega in prokletstvo na njih tisočero J Misli! sem, da bodo moji poljubi izbrisali potomstvo! . . , Da bi V3i umrli iste smrti, j te sledove in bo sin znova oživet, ki jo danes občudujejo; da bi poginili, po- j Ni oživel več. ginili . . . amen!« Zgrudil bi se bil, če ne bi me bil zadržal Janez. »Ti moj prijatelj,« sem nadaljeval, »s! fbe bil kdaj zgoraj na podstrešju?« »Bil sem . . .« »Ali se vidi do vislic?« V »Kaj hočete?« »Ali se vidi do vislic? Odgovori hi no {Sprašuj!« »Da . . .« »Tedaj grem gori . . .k ,v;: »In? . . .« »Videl bom, čo niso samo sanje, o čemur govoriva . . . ker še vedno mislim, da so samo sanje . . .« Šol sem pod streho, planil k oknu in pogledal skozi . . . Ničesar nisem videl, ker je vzhajajočo solnce ravno posijalo s prvimi žarki . . . Držal sem roko pred pči . . . in videl . . , kako je krvnik ra v-po zlomil mojemu sinu vrat. Bila je noč, ravno tako viharna, kot jc Jvilo jutro mirno in jasno. »Pojdiva, prijatelj,« sem dejal Janozu. »Ostanite, gospod!« je dejal Janez, ■liomo že opravili mi . « .« »No Janez, pri tem svetem opravilu ne sme biti druge roke bo tvoja in moja. Pojdi !* • in :. 1 n sva, da bi pokopala mojega sina. Pito je temno. Veter je pihal in žvižgal. Dež jo lil. Ulice so bile prazne... Koga bi veselilo, biti v tem času zunaj? . » « i.c obcšcnci so tam in ti, ki gredo, da jih ipokopljejo . . . Snamejo jih z višino in .pogreznejo v globino. šel sem z Janezom, iBorili sva so morala z vso močjo, da sva •*r tem viharju prišla dalje. Dolge sva hodila. Ko sva prišla tja, kamor sva hotela, je prenehal dež, oblaki so’ se razklali, skozi razpoke pa je pogledal snescc in se zopet skril . . . veter pa je 'divjal neprestano, morda še bolj ko poprej. —• Veter je pihal, pihal in zibal mojega otroka, mojega edinega otroka. Ko som prišel do njega, sem poljubil njegove mrzlic, gole noge, s katerih je bil krvnikov Ulanec potegnil čevlje. Iti to se je zgodilo ravno lam, kjer tne je pred dvaindvajsetimi leti ranil Tern jej. Janezovo pomočjo sem snel sina z »lalic . . . tako nežno sem delal ž njim, Jko da bi mogel vsak dotikljaj boleti, ta-. ko nežno, kot nni mati ne ravna s svojim bolnim dojenčkom. Kovno ko sva ga snela in ga. položila po dolgem na tla, so jc prikazal mesec izza oblakov in vrgel svojo pošastno luč na nas. Moj sin Je ležal na tleh. trd, s plavim obrazom, izbuljc-«l!. To so jo zgodilo pred šestindvajsetimi , leti, ko sem bil štiriinštirideset let star. j Sedaj imam sedemdeset let in nimam ve8-sodemdoset las na svoji glavi. Teh šestin* dvajset let sem prebil tu v divjini, nagro* bu svojega sina, v mai kočici, ki som j° zgradil z Janezom; malo ljudi sesa vičM med tem in malo ljudi jo videlo mene, ifl ti, ki so me videli, no vodo, kdo in kaj sem jaz in mo imenujejo samo: Gozdni mož. Ko som zapustil mesto, svet. je bil* moja duša tako brez moči, da ni kazal* niti iskro življenja v sebi, tako, da je niti Ternjejeve besedo niso pretresle. Nisem s« mogel spomniti, kdo jo bil ta Ternjej, če jo bil sploh kale Ternjej na svetu in če j^ sploh svet? Nisem vedel več, kar jo bilo< vedel sem to, česar ni bilo — mojeg* sina. Prodal sem vso in dejal Janezu: »Moj prijatelj, moja usoda jo zapečatena; lak sem, ko drevo, ki mu jc odpadlo listje . . . Lo šo on list je na njem! ti — in tudi ti moraš odpasti, ker 30 spo* dobi, da stoji drevo v zimi golo. Ločiti s® morava, prijatelj. No morem ostati med ljudmi, med temi ljudmi, ki so gledali sramotno smrt mojega sina tako hladnokrvno; ti pa no hodi za menoj, kor nočem, da so radi mene odpoveš svetu, ki ti % Še lahko prinaša radosti.« »Kakšne radosti naj mi še da svet,? jo vprašal Janez, »če sem daleč od Vas? Ali imam kako večjo radost, ko tof biti vedno v Vaši bližini? In zdaj, ko nimate nikogar več, zdaj naj bi Vas zapustil? Ne, ne! Z bičem me lahko naženete od sebe, a vselej se bom vrnil,‘ko najzvestejši pes; in čo boste umrli, vsedel se bom na Vaš grob in sedel tam tako dolgo, da born od lakoto umrl.« Janez je šel z menoj. Slekel sem lopo obleko in se oblekol preprosto. Vzel soiii svojo tisočake k sebi in šla sva. S tem denarjem, ki sem ga zbiral za sina, naj 3® ne okoristi nihče, sredi divje šume ga boni zakopal. Ko sva prišla k obelisku, kjer jo ležal moj sin, so oživelo okamenele mit* mije mojih spominov. Od svoje mladosti nisem več molil . »• Tu sem padol nehote na kolona, sklenil roke, pogledal proti nebu in prosil: »Bog! ne vzorni mi življenja prej, ko je maščevana smrt mojega sina.« In to je bila moja vsakdanja molitev . . . skozi šestindvajset let. Molli sem jo ob grobu mojega sina v lepem in slabem vremenu, v zimi in v poletju, pa* mladi in jeseni. Nobena pot ni peljala V lo dolinico, noben človek je ni obiskal. Samo Janez in jaz; midva sva bila Živ« stanovalca njona. (Dalje.) Irdaiatclj konsorci] »Večernega lisli«. Odgovorni urednik Viktor CenčjC. TUka Jugoslovanska tiskarna v LiubtfanL