PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /-» po 1. Abb. postale I gruppo ti6D3 DU ilT Leto XXIH. St. 132 (6716) TRST, torek, 6. junija 1967 ZASKRBLJENOST NA VSEM SVETU ZARADI DRAMATIČNEGA RAZVOJA NA SREDNJEM VZHODU iKšcrai zimrai K iMUa uma mm mi h M Obojestranske obtožbe o napadu ■ Bitka med tanki na Sinajskem polotoku ■ Protislovna poročila ■ Stanje je zelo nejasno - Izraelska letala bombardirala Kairo, arabska pa Tel Aviv in Hajfo - Spopadi med Jordanci in Izraelci v Jeruzalemu - Trije indijski vojaki ubiti med izraelskim bombardiranjem pri Gazi KAIRO, 5. — Danes so med Izraelom in arabskimi država-nenadoma izbruhnile sovražnosti in vojna se je vnela na vseh frontah, številna poročila, ki prihajajo iz Kaira, Tel Avi-V® in iz drugih arabskih prestolnic, pa so si med seboj v proti-"°vju in do večera ni bilo mogoče imeti jasne slike o dejan-stanju. Dejstvo je, da sedaj govori o-™zje, potem ko so spodleteli vsi ^Plomatski poskusi, da bi pre-]?rečili spopad. Spodletela je tu-ameriška akcija, da bi ustanovili posebne pomorske sile za vazzbitje blokade Akabskega za-Ijva. Vse kaže, da so Francija, htrčija, Grčija, Italija in Belgi-|a sporočile, da ne bodo sodelo-ya*e pri tej pomorski sili in ta- ko so ZDA, Velika Britanija in Kanada ostale same. Davi je vrhovno poveljstvo egip Ivških sil objavilo naslednje spodilo: «Davi ob 9 je izraelski so-Jnažnik začel obširen napad po kop-"atr> in v zraku proti Z AR. Izraelca letala so bombardirala nekate-^ vojaška letališča na Sinaju, ob Ppjkopu in neko letalsko oporišče š'i u. Kaira. Izraelske čete so izvrši6 številne napade po kopnem na L“eh frontah. Izraelska letala so jjtobardirala tudi Šarm Ei Šeik ob {Vrbskem zalivu. Nobenega dvoma “'da je Izrael začel globalen na-na vseh frontah. Kljub vsem r^kiisom izraelskega sovražnika, ki 2?> da je sovražnosti začela ZAR, SJgKva v celoti dokazujejo resnico, se sedaj dviga proti temu na-da ga odbije, in da sporoči, !?. bo storila svojo dolžnost. Izrael-*°vr£ižnik in vsi tisti, ki ga pod-' bodo trpeli posledice svojih Snnrnčiln ohtnžuie izraelska Sporočilo obtožuje izraelska -T^a, da so skušala bombardirati JO —> ua 50 snustua uuuuaiuuau 3* francosko petrolejsko ladjo juž-pj °d Ismailije ob Sueškem preko- ,Woč,lo pravi, da so do sedaj jC^elili 44 izraelskih letal. ZAR pa lo^šnbila dve. V teku dneva je bi-Kairu več protiletalskih popla- b^n izraelska letala so večkrat jrljoardirala področje okoli Kaira, jtski radio je javil, da je neka bleska petrolejska ladja, ki_ je K? Po Sueškem prekopu, skušala ^ati prekop, toda vlačilci so jo /fei Avivu pa obtožujejo ZAR, prva začela sovražni uti. Pori »tvo izraelske vojske je objavi- JtoroČilo, ki pravi: «0d prvih da-jiokh ur so v teku srditi boji na fronti med egiptovskimi oklepih vozili in letalstvom, ki so se ^in!- P.rerr|ikati proti Izraelu, ter ^ silami, ki so stopile v akcijo, zadržijo.* Poznejše sporoči- tvi. iC^lko število egiptovskih letal tti Približevalo izraelski obali Puščavi Negev. Izraelska le-fcferj odletela, da se z njimi spo- _a3o, v teku so srditi boji.« HTi>Javil, da šo Izraelci začeli bo- Pile j5ai,’u Pa Je vojaški predstav- 'k.vj* ob 6. url z letalskimi na-p® Kairo in na druga mesta. "'ka letala in protiletalsko , uVo so stopili v akcijo proti - kim letalom. čilo o napredovanju Izrael- iZr10 o napredovanju izraei-;«dla:eč je dal dopisnik izraelskega pravi, da so izraelske če-K saniziralg napad, takoj ko so St h sporočila, da se egiptovske SliT^ujejo izraelski meji. Do- ^tl^ 1P nl/«n 1 /1a IrrnA olelro din S&LJ® pisal, da «izraelske sile egiptovske sile onstran sv; /jt^,~a-Jan Je v svojem proglasu rjavil, da so Egipčani nena-| , Hnij». minister za obrambo *Pan, «toda gotovi smo, da uh »rfPkgali)). Predsednik vlade Je t vn.h8.padU ter da so mobilizira-s‘le od Alžlra do Kuvajta, nadaljuje. Končni rezul- -- P° radlu izjavil, da sile od davi v bitki Ko* da porazijo egiptovsko jjw» '.Levi ESkol je trdil, da je Posilil Izrael na vojno», in S^Ve , ' «Upam, da miroljubne “(Ntai? mlroljubni narodi ne bo- l DAsivnJ fpmi/p/1 nam ho- Pasivni, temveč nam bo-H^"8an, Upam, da razumejo fajS Izraela do življenja, ne da . nad glavo meč napadalca.« V® dejal, da «tudi sedaj, ko jkrrtiijo, hoče Izrael mir in l&w.:1P išillfllli! Silili ■ ’ N ! vr . :■- § J " rf.lA ii 'V- r- t/. • 'Hill r Letalo «DC 4» je padlo na tla v mestu Stockport blizu Manchestra. Od letala se lahko prepozna le še rep. Reševalci iščejo med razbitinami ostanke žrtev gledali&ce tjluhbu ~ Televizijska oddaja „L’Approdo“ včeraj zvečer posvečena Trstu Z radovednostjo smo pričakovali Trstu posvečeno televizijsko oddajo «L’Approdo». če se hočemo sedaj spomniti na celotno oddajo, ne moremo prirediteljem odrekati dobre volje, da prikažejo Trst brez patetike in retorike ter obenem v vsej realnosti, ki dandanes ni nič kaj rožnata. Režiser Claudio Triscoli, sicer še mlad Tržačan, ki pa že dolgo ne živi več v Trstu, je oddajo imenoval «Nemimi Trst». Od veselega pustnega rajanja v Skednju je objektiv posegel nazaj v leta takoj po vojni, v čas silnih demonstracij. Pa tudi v tisto imenitno, starejšo preteklost, ko je bil Trst tretje evropsko pristanišče, medtem ko je sedaj med italijanskimi pristanišči komaj na HUDA ŽALOST ZA ANGLIJO Dve letalski nesreči - druga za drugo sta zahtevali 88 in 72 smrtnih žrtev Tako opremljene, so ladje leta 596 pr. n. št. Iz Rdečega morja zaplule v Indijski ocean, smer jug. Ko je ladjevje imelo nekako tretjino poti za seboj in je bilo nekje v višini Madakaskarja, so prazna skladišča mornarje prislila, da so se zatekli v varen zaliv. Tedaj so zadevo prevzeli v roke felahi. Vsi z ladij so se morali naučiti hitro sejati zrnje. Pri tem pa so morali še pripraviti ladje za nadaljnje potovanje, tako da so pomorščaki med neprostovoljno prekinitvijo vožnje morali krepko pljuniti v roke. Na plodovitih južnoafriških tleh Je žito kmalu dozorelo. Toda naj raje Herodot nadajjuje s svo- Nesreči -ete-silno pretrealMHitan-. . sko javno mnenje. Obe letali sta XSži|i ^ se pravi letala, ki jih potovalne agencije najamejo za prevažanje turistov v letovišča, in to po nižji ceni. Navadno so to jim pripovedovanjem: «Ko so poželi žtto, so se odpe Ijaii dalje in ^_________ niso po dveh letih prišli mimo Herkulovlh stebrov in se v tretjem letu vrnili v Egipt. Pripovedovali so, česar pa jaz ne verjamem, morda pa verjame kdo drug, namreč, da so pri jadranju okoli Libije imeli sonce na svoji desni strani.* Po vrnitvi domov, ki je bila, če sklepamo iz Herodotovih podatkov, leta 594 pr. n. št., so pomorščake v Memfisu, glavnem mestu Egipta, slavili kot junake. S preudarnostjo, junaštvom in odločnostjo so do konca izpeljali za takratne čase neizvedljivo nalogo, poleg tega pa so še razširili poznavanje oblik« našega planeta. Faraonu, ki Je ob prihodu ladij bil že mrtev, so obljubili posmrtno slavo. V prvo potovanje okrog Afrike so že od starega veka sem bolj dvomili, kot pa verjeli. Presenetljivo pa Je, da Je ravno Herodotov dvom v poročilu, namreč, da so mornarji pri plovbi imeli sonce na desni strani, danes za nas najbolj zanesljiv dokaz, da je dogodek resničen. Kot je razvidno iz poročila, Je imel Herodot, ki Je dosežku časovno bil neprimerno bližji, sam pomisleke, ali naj bi napisal tako neumnost ali ne. Ker Je bil vesten kronist, seveda ni hotel kar pobiti tega čudnega podatka, saj Je, kot vsak pisatelj, pisal predvsem za sodobnike. In prav zato se mu je zdelo najpametneje, da podvomi v stvar, če se noče osmešiti. Iz previdnosti Je pa dodal tisti »morda pa verjame kdo drug* Kajti, kdo pa lahko ve, kakšna presenečenja bo Zemlja Se pripravila človeškemu rodu? To, nar se Je antičnemu zemljepisu zdelo nemogoče In nerazumljivo, se nam zdi samo po sebi umevno, že v sami Herodotovi opombi moramo videti zanesljiv dokaz, da Je Nehova odprava res dosegla daljni cilj. Na Jugu je morala preko ekvatorja priti vsaj do višine ustja Zambezija, da Je lahko trdila, da Je Imela sonce a desni roki, torej, da je sijalo s severa. Ko pa so že prišli do Zam-bezije, ni bilo več poti nazaj. Mornarjem, ki niso dobro poznali razmer v Mozamblškem prelivu, bi bilo nemogoče premagati tamkajšnje proti tokov e ln se vrniti nazaj. Mnenja za in proti, ki se vijejo okrog enkratne vožnje Feničanov, kažejo, da razmere ln možnosti še niso bile dovolj zrele, da bi lahko omogočile trajne posledice, obenem pa omogočile nadaljevanje takih podjetij. Ni bilo ustrezajoče materialne gonilne sile in gospodarske razmere niso bile dovolj močne, da bi novo ozemlje lahko priključili k življenjskemu ln kulturnemu krogu antičnega sveta. Pri drugi nesreči se je 12 oseb rešilo - V obeh primerih je šlo za letala charter, ki jih uporabljajo za turistične polete LONDON, 5. — V času nekaj ur sta britansko civilno letalstvo prizadeli dve hudi nesreči, ki sta zahtevali kar 160 smrtnih žrtev. V soboto zvečer ob 21,40 je stirimo-tomik «DC 4», poln angleških turistov, ki so se peljali v Španijo, zletel na tla na Pirenejih, ko je bil že povsem blizu letališča v Perpigna-nu. Vseh 88 oseb, ki so bile v letalu, je izgubilo življenje. Medtem ko je radio komaj začel oddajati nekaj več podrobnosti o tej nesreči, je ob 9. uri padlo na tla druge letalo istega tipa v Stock-portu, kakih deset kilometrov od Manchestra. V tem letalu, ki je bilo prav tako polno, so se potniki vračali iz Španije. Pri tej nesreči je bilo 72 mrtvih, medtem ko so 12 oseb- še rešili. nekoliko zastarela letala, ki niso več uporabna za redne linije. A-gencije nudijo za skromno ceno prevoz tja in nazaj ter določeno dobo letovanja tudi v takih krajih kot je otok Palma de Majorca. Tak aranžma je dandanes za Angleže zelo vabljiv, ko ne smejo odnašati iz države domače valute prek določene meje. Seveda pa se javno mnenje sprašuje, ali lahko letala charter dajejo jamstvo za varnost potnikov. O tem pišejo tudi vsi britanski listi in zahtevajo preiskavo. Tako v Perpignanu kot v Stock-portu se je nesreča zgodila nenadoma. V Stockportu je pilot še javil, da je na letalu vse v redu, medtem ko so mu z letališča javili, da ima prosto pot za pristanek. Na letališču je nekaj desetih V Perpignanu so že dah trupla ponesrečenih na velik mrtvaški o-der, toda vseh trupel ni mogoče prepoznati. Štirje mrtvi v «600» FANO, 5. — Štiri osebe so zoglenele v gorečem avtomobilu pri nesreči, ki se je preteklo noč dogodila približno 14 km od Fana. Z avtom «600» se je peljal 33-let-ni delavec Claudio Berloni, poleg njega pa njegova nevesta in njeni starši. Ko je avto nekje začel zavijati na levo. je privozil tovornjak s prikolico in zadel v «600», ki se je vnel. Sicer so takoj pritekli prebivalci vasi Calcinelli in skušali pomagati, toda zaradi plamenov je bilo to nemogoče. Ko so ogenj pogasili, so lahko potegnili iz avtomobila tri že zoglenela trupl^j ^četrta oseb pričakovalo vračajoče se svoj- oseba pa je umrla med prevozom ce, ki so potem boli priče nesreče, .v douhsiucu. MOSKVA,srtžSrelili 163. «Kozmos». Okoli Zemlje leti 93 minut; apogej 616, perigej 281 kilometrov. iiiiiHiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiniiiiiimiiiiitiiiiMiiifiiinmiiiiiiMimiiiiiiMiii iRUAIELMI OBISK IZ BOLGARIJE Predsednik vlade Živkov je včeraj prišel v Beograd Zaradi dogodkov na Bližnjem vzhodu je program njegovega obiska znatno spremenjen (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — Predsednik republike maršal Tito s soprogo, pred sednik zvezne skupščine Milentije Popovič, predsednik zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič ter številne druge osebnosti ln člani diplomatskega zbora so danes ob 13.30 pozdravili na beograjskem letališču prvega tajnika CK KP Bolgarije in predsednika vlade Bolgarije Todora Živkova, ki je s soprogo v spremstvu člana politbiroja ln tajnika CK KP Bolgarije Borisa Veilčeva in drugih visokih državnih in partijskih osebnosti prispel na obisk v Jugoslavijo. V svojem pozdravnem govoru na letališču Je Tito poudaril, da Je o bisk Živkova izraz uspešnega razvoja jugoslovansko - bolgarskih odnosov in njegove pripravljenosti, da ae tl odnosi vsestransko naprej razvijajo. Tito je dejal, da z zadovoljstvom gleda na Izmenjavo mišljenj o možnosti nadaljnje razširitve in utrditve medsebojnih odnosov in da zaradi napada Izraela na arabske države daje poseben pomen izmenjavi mišljenj o mednarodnih vprašanjih. Tito je Izkoristil tudi to priložnost, da bi poudaril, da je Jugoslavija popolnoma solidarna z narodi ZAR, In Je ponovil poziv vsem miroljubnim državam na svetu, da se zavzamejo za takojšnje prenehanje sovražnosti ln zagotovitev miru na Bližnjem vzhodu. Todor Živkov Je v svojem odgovoru poudaril tradicionalno prijateljstvo med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki Je zadnja desetletja prekaljeno v borbi za socializem in srečno življenje, ln dodal, da se posebno zadnja leta odnosi med obema državama ln partijama dobro razvijajo v duhu iskrenega prijateljstva in dobrega sosedstva. Izrazil je prepričanje, da bodo razgovori okrepili vsestransko sodelovanje ln prijateljstvo. Razgovori bodo po besedah Živkova nudili priložnost, da se izmenjajo mišljenja tudi o osnovnih vprašanjih socialistične izgradnje obeh držav, o osnovnih vprašanjih mednarodnega položaja, ki je »sedaj z vojaškim žariščem na Bližnjem vzhodu ustvaril resno ne- varnost*. To je vse, kar je prvi tajnik CK KP Bolgarije rekel v zvezi z Izbruhom vojne na Bližnjem vzhodu. Živkov za razliko od maršala Tita ni neposredno osumil Izrael kot napadalca. Na kraju svojega govora Je Živkov dejal, da Bolgarija na razvoj prijateljskih odnosov z Jugoslavijo gleda kot na prispevke skupnim naporom za krepitev enotnosti in moči svetovne socialistične skupnosti, mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja, kot prispevek borbe proti imperializmu za mir na Balkanu in na svetu. Prebivalstvo Beograda je toplo pozdravilo visokega gosta sosedne bratske države na poti od letališča do rezidence na Dedinju. Todor Živkov je popoldne položil venec na grob neznanega junaka na Avali potem pa je sprejel delegacijo mestne skupščine, ki mu Je Izročila spominsko plaketo glavnega mesta Jugoslavije. Ob 18.30 je Živkov obiskal predsednika Tita, s katerim se je dogovoril, da se zaradi razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu uraden ohisk bolgarske državno-partijske delegacije konča jutri, ko se delegacija vme v Sofijo. Po prvotnem programu bi Živkov s svojim spremstvom obiskal Makedonijo, črno goro ln Hrvaško ln se šele v soboto vrnil v domovino. Vojna na Srednjem vzhodu (Nadaljevanje s 1. strani) * v sporočil, da je jemenska republika v vojni z Izraelom. Na vsem ozemlju ZAR so odredili stanje pripravljenosti. Uradna sporočila, ki so jih zvečer- objavili v Kairu, pravijo, da je bilo do sedaj sestreljenih okoli 70 izraelskih letal med napadi na ZAR. Sirska poročila pa govorijo, da je bilo nad Sirijo sestreljenih 30 izraelskih letal. Kairski radio je pozval arabske delavce v petrolejski' industriji, naj prekinejo izvoz goriva, ki Je namenjeno »potencialno sovražnim državam*. toft*aJ izženejo delavce, »ki so državljani napadalnih, dr-Ršd(C* Bagdad'Je javil, da so države proizvajalke petroleja, katerih predštaimikl -so se -zbrali v Bagdadu, soglasno sklenile ukiniti dobavljanje petroleja vsaki državi, ki bi napadla katero koli, arabsko državo, ali ki bi podpirala napadalce na arabske države zlasti v Akabskem zalivu. Na konferenci so priporočali ustanovitev stalnega odbora ministrov arabskih držav proizvajalk petroleja, ki bi se lahko vsak trenutek v najkrajšem času sestal. Libanonska vlada je sklenila ukiniti izvoz petroleja iz libanonskih rafinerij. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil ZAR je javilo, da so izraelske sile začele opoldne po krajevnem času tri glavne napade na področju Kon-tilla. Abu Egueila in Khan Junes Younes na področju Gaze ter da so jih egiptovske sile odbile in jih prisilile na umik. Sicer pa je na Sinajski fronti in na področju Gaze težko dobiti jasno sliko po začetku bojev in o bitki, ki Je v teku. Baje sta obe armadi v stiku na vsej meji, zlasti na na treh področjih, kjer se nadaljujejo srditi spopad: med tanki. Ob 22.10 po srednjeevropskem Ca- 4Jst’ ' - - su Je poveljstvo oboroženih sil ZAR javilo, da so egiptovski oklepni oddelki prišli na izraelsko ozemlje, potem ko so odbili izraelski napad na področju Kuntilla na Sinajskem polotoku. Zvečer je bil v Kadru četrti letalski poplah, ki je trajal od 17.30 do 20.15, Sporočilo dodaja, da so izraelske sile napadle področje Um El Katah, toda so bile odbite kljub temu, da so dobile ojačenja s helikop- terji, ter so utrpele hude izgube." Kairski radio pravi, da je bila sovražna sila uničena ter da so egiptovske sile prevzele pobudo in prišle na ozemlje v Palestini, ki ga je bil zasedel sovražnik. Po nekaterih informacijah Je bilo število tankov, ki so jih uporabili MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiinniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii pri današnji bitki na Sinajskem polotoku, večje kakor število tankov med bitko v El Alameinu. Levi E-škol je izjavil, da »izraelska vojska dobro prestaja preizkušnjo*. Predstavnik izraelske vojske je izjavil, da je jordansko topništvo za veliko razdaljo bombardiralo nocoj ob 21.15 po krajevnem času okolico Tel Aviva. Jordansko, sirsko in egiptovsko topništvo nadaljuje bombardiranje izraelskih naprav ob treh mejah. Na sektorju Jeruzalema se jordansko bombardiranje nadaljuje tudi ponoči. V južnem delu mesta se izraelske sile spopadajo z jordanskimi. Sirci so bombardirali nekatere kraje v severnem delu Izraela. Na področju Gaze so začeli Egipčani bombardirati nekatere izraelske naprave. Tudi pozno zvečer prihajajo z ene in druge strani protislovna poročila. Zvečer se je nadaljevalo streljanje med jordanskim in izraelskim sektorjem Jeruzalema. Nadaljevali so se tudi spopadi okoli hriba Scopus. Po jordanskih poročilih so bili zvečer v teku srditi boji tudi na področju Jenin ob izraelsko - jordanski meji severno od Jeruzalema. Bagdadski radio je zvečer javil, da so iraške čete prišle na izraelsko ozemlje in da zasledujejo sovražnika. Jordanski vojaški predstavnik v Amanu pa je izjavil, da so izraelske čete začele popoldne obširen napad na severni del Jeruzalema ter so zaman skušale zasesti področje okoli hriba Scopus. Jordanske sile so odbile napad in zadale sovražniku hude Izgube. V južnem delu Jeruzalema so se jordanske čete močno spopadle s sovražnikom. Načelnik izraelskega glavnega štaba Je zvečer izjavil, da Je bilo uničenih 374 sovražnih letal in 34 verjetno uničenih pri spopadih med Izraelskimi in arabskimi letalskimi silami. V Tel Avivu pravijo, da so izraelske sile zasedle kraj El Ariš v severnem Sinaju. V Te) Avivu priznavajo izgubo 19 letal. Jordansko obstreljevanje Tel Aviva s topovi se je končalo ob 21.55 po krajevnem času. Izralesko poročilo govori o drugih izraelskih uspehih na Sinajskem polotoku ln pravi, da Je egiptovska vojska utrpela velike izgube, ter da so izraelske izgube majhne. Izraelski vojaški predstavnik je tudi izjavil, da so izraelske čete zasedle tri vasi na področju Jeruzalema. V Tel Avivu so nocoj sporočili, da so arabski saboterji razstrelil! izraelski naftovod na področju Gaze. Gabriel Chevalier, SL CLOCHEMERLE BABILON Pred leti, ko smo dobili prvo knjigo o Clochemerlu izpod peresa Gabriela Chevaliera, smo v našem knjižnem poročilu o tej knjigi zapisali, da nam je bil film posnet po tem romanu bolj všeč kot pa knjiga sama. Drugi del romana o Clochemerlu ni bil posnet za film ali pa ga pri nas še nismo videli. Toda če ta drugi del, ali nadaljevanje romana o Clochemerlu — knjiga je izšla zdaj v slovenščini pod naslovom Cloche-merle-Babilon v prevodu Maksa Veselka pri založbi Lipa v Kopru — primerjamo s prvim delom, moramo ugotoviti, da je nadaljevanje slabše od začetka. Gre torej -za knjigo, ki najbrž ne bo deležna kakega posebno navdušenega sprejema na slovenskem knjižnem trgu kljub vsem duhovitostim in širini francoskega humorja, ki ga to delo vsebuje. Sedaj izšla knjiga prikazuje povprečno francosko mestece v vinorodni provansalski pokrajini po prvi svetovni vojni, ko je tudi v to mestece prišel duh napredka, film, motorizacija, turizem, prostitucija, želja po lahkem zaslužku in ko je vse to zamajalo trdne, solidne temelje starih družbe- nih odnosov. Žal pa nam pisatelj razmer v Clochemerlu ne prikazuje v okviru zaokrožene zgodbe ali več zgodb, ki bi se prepletale med seboj, temveč nam samo slika podobo mesteca in prikazuje posamezne predstavnike raznih stanov. Res je, da se s temi ljudmi v zgodbi večkrat srečamo. Tako spoznamo dva župnika, enega asketa in drugega dobrovoljnega uživača, ki sta sledila staremu, umrlemu Ponossu. Nadalje spoznamo lepo gostilničarko Torba-yon, ki si je postavila hotel, uredila dobro kuhinjo »n nastavila privlačno natakarico Floro, kar vse privablja množice turistov, ne glede na njenega zapitega moža. Spoznamo pohabljenega Tistina, ki se je spomnil postati prvi brezpo-selnež mesteca in mu je uspelo dobiti redno dnevno podporo 7.5 franka, obenem pa je začel mešati ženske in na koncu obvisel med dvema vdovama. Nadalje spoznamo po ljubezni hrepenečo po-štarico, zaljubljeno v učitelja, ki je ne mara in ki najde slednjič tolažbo drugod. Spoznamo nadalje senatorja Piechuta, ki postane slednjič celo minister za kolonije, čeprav o njih ve prav malo, a toliko kot drugi njegovi predhodniki. Nadalje spoznamo lekarnarja Euseba Basipha, ki proizvaja u-niverzalno zdravilo zephanal, pa Melanie Boigne, ki je potolkla vse rekorde materinstva in rodila šestnajst otrok, zvonarja, pesnika in celo galerijo likov vseh družbenih plasti Clochemerla. Tako se nam od župnika, baronice, senatorja, do zvodnika, prostitutk in morilca zvrsti pred nami podoba cele vrste prebivalcev malega mesteca, ki s svojimi malimi in velikimi težavami, z uživanjem življenja in veseljem vsak po svoje skušajo doseči košček zadovoljstva in sreče pod soncem. V pisateljevem prikazovanju Clochemerla in njegovih ljudi igra veliko vlogo ljubezen in seksualnost, vendar je zadevno pisanje neprisiljeno, duhovito in je ta stran človekovega življenja prikazana kot nekaj samo po sebi um Ijivega in naravnega. Seveda mora bralec upoštevati uvodno pisateljevo opozorilo, da knjiga ni pisano za mlade deklice. Poglavitna vrednost avtorjevega pisanja je vsekakor v duhovitosti in deloma v zabavnosti Pisatelj duhovito ironizira in se posmehuje ljudem ter smeši njihove navade v vsakdanjem življenju, pri tem pa odkrito prikazuje ljudi take kot so. brez vsakega zavijanja in olepšavanja. Odkritost in naravnost je druga odlika pisanja. Toda vse skupaj, napisano kot mozaik raznovrstnih zgodb, ki sicer dajejo določeno podobo mesteca in življenja v njem, nas vendarle ne ogreje najbolj. Pač zalo, ker manjka delu neke notranje napetosti, neke notranje zgradbe in neke osrednje zgodbe, ki bi vse drobce sicer zanimivega mozaika povezovala v zaokroženo celoto. Četudi bodo torej bralci uživali nad duhovitostmi in deloma tudi nad zabeljenimi pikantnostmi po sameznih detajlov, bodo tudi oni občutili pomanjkanje zaokrožene zgodbe v sicer z duhovitostmi naravnost itabii knjigi Omeniti moramo slovenski pre vod dela, ki je sočen in plastičen in dobre prevode verzov (Pavle Oblak), pa tudi oprema knjige (Zvest Apollonio), ki je sicer skromna, a se dovolj približuje duhovitostim vsebine knjige. Sl. Ru. 9. mestu. Do prve svetovne vojne Tržaški Lloyd ni imel konkurence v Sredozemlju. Na kratko je oddaja omenite politični razvoj po l. 1945; tu seveda ne bi mogli pričakovati P°-polne nepristranskosti, vendar je pripovedovanje še dovolj umirjeno. (Prav pri istrskih beguncih je bilo nekoliko patetike; videti je bilo n. pr. barake, medtem ko begunci stanujejo tudi v prav lepih hišah, nalašč zanje zgrajenim česar pa med oddajo nismo videli.) Od tržaških kulturnikov so na ekranu govorili pisatelj Erno Bet-tiza, Nora Baidi, pesnik Bia0° Marin, pisatelj Tomizza, glasbenik De Incontrera, slikar Perizi, kipar Mascherini, gledališki ravnatelj d’Osmo, ravnatelj «Verdija* Mario Zafred. Dlje sta govorite kot predstavnika revije «Trieste» Guido Botteri in zgodovinar Car-lo Schiffrer. Zlasti ko je šlo za današnjo tržaško likovno umetnost pa se nam je zdel prikaz brez Spacala ali Černigoja zelo nepopoln; omenjen pa je bil ko* pripadnik skupine Raccordosei slikar Klavdij Palčič. Kot predstavnika mednarodnega centra za teoretično jiziko sta ogvorila te°-Abdus Salam iz Pakistan tet Tržačan Budini. Posebej nas je pa zanimal tisa del, ki je bil posvečen Slovencem, za katere je speaker dete ’ da jih je v Trstu 10 odstotke ■ Prikazala se je Tržaška kujte0' na zunaj in znotraj, omenjena s bila pisatelja Rebula in F«*"" nato revija Most in njen ure nik dr. Aleš Lokar je imel te ložnost dlje časa govoriti. pottte smo na ekranu videli iz Pirandellove komedije «SM zares» v izvedbi Slovenskega 9 dališča na odru v Kulturnem mu, Filibert Benedetič pa je dal nekaj podatkov o gledališču- Seveda je oddaja pokazala^ t marsikaj tržaškega — od muzč' oi ja Revoltelle do naftovoda burje s snežnim metežem pevanja ob glasbi v lokalu. vetjem odda^ Ne da bi hoteli peti tej oa ^ posebno slavo, hočemo ven<\„ je .raziti, svoje zadovoljstvo, oddaja brez predsodkov P?sV gg. tudi v slovenski kulturni Upamo, da se bo še lahko tej te-priložnost za posvetitev nekaj levizijskega časa slovenskim - Claudiu Trtscotet vam v Trstu, pa gre priznanje, led. je teel 0 Izšla je zadnja števili letošnjega letnika GALEBA na katero opozarjaj tako šolarje kot stars_ Podprite revijo, PorTl.e gaj te ji, da bo lahko naprej prihajala v r° našim šolarjem. Orkester Glasbene n* je nastopil v Pulju oti‘e P.. Kot gost glasbene šole tflP, telič-Ronjgov* je gostoval v i m ii,ili*** iti zvečer orkester Glasbene jp * dirigentom Oskarjem Kjudr solisti: Paolo Jankovič, Ambrozet in Vojko Česar .te s) no) akustični dvorani .--.i doma Slavko Grubiša» v ^ Prvi del se je uverturo k teri so sledite Spored je bil sestavljen Jfliri je razen orkestralnemu d ()• omogočil tudi našim domom^gi stom, da se uveljavijo na nem odru. se je začel open “Ognjeni za gjotitf 'ile <-lnvenctje za Vi in godalni orkester» ,s°col0cl skladatelja Daneta Škerla-part je z njemu lastno a. nosijo izvedel Paolo Janka .jj/t Učinkovit, barviti !,e^e tpjl eDance sacre el profane* te u v solistu Erminiju .Ambro .g A peramentnega izvajalca, * ^ (r pa j z orkestrom predstava beni dialog. Prvi ael so zaključile Urte skice za godalni orkester ga skladatelja Marina o 0 tr . V nadaljevanju koncerta . ški umetniki izvedli J- . oficir Bacha Koncert za fagot s N v b-duru, v katerem »e j nično dognano in muzikam., j yw Ijeno igro uveljavil kot z Cesar. jjme Koncert je zaključila j va Simfonija št. I v a Orkestralni ansambel matice se je tuni pri pod vodstvom Oskarja stavil kot homogen, iep° jelteif discipliniran ansambel orkester ter kot tzvrste' jitiP nnlpr snlistnv Sodeč Pl> ...n H1 J uec sonsiov. soato .r ,.lvo " . r katerim navzoče nP^vlLrigel|f gostovanje boprineš‘^y k medsebojnemu 'te Go- dilo ter soliste di to delež k medsebojnemu -r. „ in navezovanju stikov. F ustč^ no matico in glasbenim mi v matični domovini . Zastopniki srednje 0*°.! fiiijj i1 ( goste iz Trsta prisrJJtf. £ ^ izrekli željo po nadalPr bojnem sodelovanju. i ŠE O OBČNEM ZBORU SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Združenje naj vsestransko podpre vsako zdravo gospodarsko pobudo Stvarna izvajanja dr. S. Oblaka in D. Košute - Kje uspevamo in kje zaostajamo - Gospodarski pomen jugoslovanskega turizma za naše področje Med razpravo, ki se je razvila Po prečitanjU glavnih poročil na 9- ojčnem zboru Slovenskega gospodarskega združenja, so nekateri strokovnjaki postavili v ospredje vrsto zanimivih problemov s posameznih področij krajevnega in mednarodnega gospodarstva. O posegih nekaterih strokovnjakov smo Po'očali že v preteklih dneh, danes bi pa radi povzeli še nekaj stvarnih misli iz razprave, ki sta jo na zasedanju razvila dr. Stanislav Oblak in operater Dušan Košuta. Dr. Oblak je v uvodu poudaril, da so nastopili za gospodarsko uveljavljanje Slovencev na področju dežele Furlanije-Julijske krajine v zadnjem času neprimerno boljši pogoji kakor v preteklosti. Slovenski gospodarstveniki imajo zaradi tega v sedanjem trenutku večje možnosti, da razvijajo svoje dejavnosti, mladim ljudem Pa se odpirajo številne poti za u-veljavljanje novih pobud. Med gospodarske dejavnosti, v okviru katerih so naši ljudje in njihova stanovska organizacija že v preteklih letih poseono uspeli, sodi ta vsekakor področje mednarodne trgovine in to zlasti med Italijo in Jugoslavijo, ter področje maloobmejne blagovne menjave, pri kateri so imeli slo-venski operaterji od vsega začetka veliko besedo. V splošni trgovini so naši trgovci vedno znali izkoristili ugodne konjunkture, v zadnjem času pa so se začeli uveljavljati tudi v gostinstvu. Turi-zem je pridobitna panoga, ki ima Zagotovljeno prihodnost na celotnem področju naše dežele. Zraven obstoječih pobud bi moral zaradi tega naš človek prevzemati nove iniciative, pri čemer naj bi mu bi'o Slovensko gospodarsko združenje v spodbudo in podpori- Uveljavljanje na področju turizma ola;šu’ejo tudi posebne zakonske določbe v okviru deže'ne-Ki in državnega proračuna, le premagati je treba v našem človeku tisto «lastnostv, da nerad seže po razpoložljivih sredstvih, pri soevkih in posojilih, ker včasih ne znupa v svoje lastne sile. drugič se zooet boji previsokih obresti, davkov, itd. Tudi naši obrtniki imajo možnost, da razvijejo svoje obrate in da izbrusijo svojo proizvodno »kvaliteto,), ker je tudi na tem področju mogoče računati na primerno pomoč. Nekaj izmed naših obrtnikov, mehanikov, elektrikarjev, itd. je že razvilo svoje de-tavnice v prave male industrijske obrate in na tej poti bi jim morali slediti še številni drugi. Tudi tu mora biti prav Slovensko Gospodarsko združenje tista bodrilna si'a, ki lahko odločilno vph-va na nadaljnji razvoj tega področja. Slovenski prihranki v slovensko banko! Tudi v bančništvu se je naš ži-Mj v deželi Furlaniji Julijski kralji polagoma, a zato toliko bolj Zanesljivo, uveljavil. Obseg denarnih vlog na slovenskih denarnih Svodih se iz leta v leto veča. Pn j*irih posojilnicah in hranilnicah pr pri dveh bankah v Trstu in gorici so se v zadnjih petih ledi hranilne vloge skoraj potro-?«• žal je treba na tem področij* zabeležiti, da pri nas še mar-«kdo vlaga denar v neslovenske jduke, tako da bi lahko razvoj na-bančništva bil mnogo več-1 kakor dejansko je, če bi se vsi "dži rojaki držali preprostega a ?to toliko bolj pravilnega načela tSv°ji k svojim*. . dede zaposlovanja naših ljudi dr. Oblak poudaril, da mlada plovna sila z nižjo srednješolsko ?°brazbo nima s tega vidika da-S* nobenih skrbi. Prav te dni smo „ ko nekje brali pritožbo mlade-dekleta, da ne mori najti v J?beni trgovini dela, ker ne zna ri2*venščine ali srbohrvaščine. Tu-: . absolventi naših višjih srednjih v . se uspešno vključujejo v tu-šJšnje gospodarsko življenje in o priča zlasti zgovoren podatek, C so danes absolventi sovenske Govske akademije v Trstu sko-3 vsi brez izjeme primerno zakleni. Glede tega smo Slovenci v^J morda celo na boljšem ka-Pripadniki večinskega naroda. m1. P® tudi tu ne manjka senčna VbI Problema, ker smo tudi Slo-(l r'ci še vedno prisiljeni pošiljali v svet zlasti svojo mlado inte-k"hco, ki končuje svojo izobraz-v. na tukajšnjih ali ilrugih unijah. Glede zaposlovanja Slovenil v javnih službah ter glede pra-J: ki nam na tem področju pri-Wai°, pa je treba ugotoviti, da lip ■ že vedno odločno zapostav-4n' 'n de si bomo morali v tem dev!rV v prihodnje močno priza-iwati, da dosežemo vse to, ker ni Pripada. iJ^kor je splošno znano, je les-rgovina na našem področju v i)a,ji!> letih skoraj usahnila. Tudi vKl ,ovek je tu na žalost nazado-h„’ kakor so nazadovali številni tk^ei, ki pripadajo večinskemu t«ro U' Drugo področje, na ka-tiikn ne moremo beležiti poseb-Vj. n"predovanj, je področje trgtv . a« drobno in to zlasti pri L l,1«i,jih, to je na področju, ka. *e že dalj časa čuti kriza, iz vi*./1' se skušnjo posamezniki iz-$|J Predvsem z združevanjem. I^llensk° gospodarsko združenje C izreče o vseh teh problemih vNiv besedo 1° lahko odločilno btjji8 na nase ljudi, da bodo u-^ Pravo pot, in da bodo čutili, da imajo za seboj trdno zaslombo. Kljub nekaterim negativnim elementom, ki se pojavljajo tu pa tam v splošnem okviru gospodarskega dogajanja na področju naše dežele, nas dosedanji razvoj in že omenjena ugodna konjunktura, v kateri se razvija naše gospodarsko udejstvovanje, torej lahko navdaja z zdravim in vedrim optimizmom, naša osrednja stanovska organizacija pa nam mora biti stalno ob strani in nas opozarjati na nove možnosti uveljavljanja, nam nuditi pomoč in nasvete z vseh tistih področij, ki pridejo v poštev pri reševanju naših specifičnih problemov, tako na primer zlasti glede združevanja, itd., ter tako konkretno prispevati k uspehu naših pobud. V treh mesecih 10 milijard lir Podpredsednik Dušan Košuta je med razpravo navedel vrsto zanimivih podatkov o najnovejšem razvoju jugoslovanskega turizma pri nas in pt o delovanju italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice iz Milana ter njene tržaške delegacije. Med najbolj zgovornimi podatki o stvarnih koristih, ki jih jugoslovanski turizem predstavlja za tukajšnje gospodarsko življenje, naj omenimo zlasti naslednje: turistom, ki so se odpravljali na pot v Italijo, so samo v Sloveniji v prvih treh mesecih lanskega leta pristojne oblasti izdale za približno 4 milijarde lir predpisanih deviz. Če zdaj računamo, da so v drugih republikah izdali v istem času — ki pa predstavlja, in tudi to je treba poudariti, s turističnega vidika najslabšo sezono — še vsaj drugih šest milijard lir, je to deset milijard v enem samem trimesečju, ali 40 milijard v celem letu. Najmanj še toliko pa smemo sklepati, da je izrednega deviznega priliva. In od vsega tega ostane na našem področju okoli 75 odst., tako da imamo v tem primeru pred seboj postavko, ki ne potrebuje posebnega komentarja. Glede delovanja mešane italijan-sko-jugoslovanske trgovinske zbornice je D. Košuta omenil, da šteje tukajšnja delegacija 63 članov, od tega pa predstavljajo tržaška slovenska podjetja nekako dve tretjini. V odboru so štirje Slovenci, pri milanski zbornici pa so med osmimi Tržačani trije Slovenci. Vrednor.t blagovne izmenjave med Italijo in Jugoslavijo je v lanskem letu dosegla približno 214 milijard lir ter je bila za 11,20 odst. večja od predlanske. Bilanca se je zaključila s prebitkom okoli 3,170 milijarde lir v korist Jugoslavije. Ud tega prometa lahko računamo, da je odpadlo na Trst in Gorico približno 20 odst.; to je zopet gospodarska postavka, ki je ne smemo podcenjevati. Na tem področju so naši gospodarstveniki zelo aktivni, pri svojem delovanju pa morajo računati, da se struktura jugoslovanskega gospodarstva polagoma spreminja iz pretežno agrarne v izrazito industrijsko, in da se je treba temu primerno in sprotno prilagajati, zlasti z iskanjem novih poti v specializacijo in potrebnih novih tehnik, kar pa je zhsti pri naši mladini za sedaj precej pomanjkljivo. Glede poslovanja v okviru sporazuma o maloobmejnem blagovnem premetu se je položaj v zadnjih mesecih zopet izboljšal po krajšem zastoju, ki je pred časom nasta' zaradi pomanjkanja 1 ritja. V maloobmejnem osebnem prometu je bila kmalu po uvedbi ponovno odpravljena carinska kontrola na uvoz bencina pri italijanskih državljanih, ki so se vračali čez mejo v mednarodnem prometu (s potnim listom). Tudi pri tem problemu je Slovensko gospodarsko združenje poleg trgovinske zbornice in drugih pristojnih krogov doprineslo svoj delež v korist tukajšnjega prebivalstva. Naš poslovni svet je z zadovoljstvom pozdravil končno odobritev blagovnih spiskov «C» in »D* za brezcarinski uvoz jugoslovanskega blaga v skupni vrednosti 1 milijarde 250 milijonov lir. na katero je čakalo več let. Enaka količina blaga bo oproščena carine tudi v prometu v . asprotno smer, to se pravi izvozu z obmejnega področja ne jugoslovansko tržišče, kar bo ugodno vplivalo na razvoj gospodarstva tega unitarnega področja, ki ga sestavlja obmejni pas na tej in na oni strani meje. Glede osebnega in tovornega prometa prek obmejnih prehodov poteka delo kljub nekaterim izboljšavam, do katerih je prišlo v zadnjem času, še vedno precej pomanjkljivo, in to zlasti pri carinjenju blaga. Mej- zgube časa in materialno škodo zlasti operaterjem, ki se udejstvujejo na področju mednarodnih prevozov. Zato je potreben nastop vseh prizadetih forumov, pri upravi carine, da se vse te pomanjkljivosti čimprej odpravijo. Tako se mora odpraviti tudi komplicirani carinski postopek, ki ga je svojevoljno "vedla tukajšnja carinska uprava, pri carinjenju lesa v lesnem skladišču. Najmanj, kar lesni operaterji zahtevajo na tem področju, je to, da se vzpostavi prejšnji režim za carinjenje lesa, odnosno da se uvedejo carinska pravila, ki veljajo za ostala konkurenčna pristanišča evropske gospodarske skupnosti. Po končani sobotni predstavi ljubljanske Drame v Kulturnem domu Mrakove himnične tragedije »Marija Tudor« so avtorju in igralcem podarili mnogo cvetja. «iii«iiiiitiiiiiiiiiviaiiiiiiif»iiiiaai*aiiitii«Bai|ii«aiaiitiai«i««iivaiii«iiiiiMMiitiiaifiiii«i«iBiiiiaftiiiiiiitiii»iiiiiiiiiiiiiiBiiig|ijuiaiiifMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMii«aaiaiiiiiiiiia»iii«aiMii««i«>iiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiai«iviiiiiiiMiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBi OB 25. OBLETNICI FAŠISTIČNEGA POKOLA PRI ILIRSKI BISTRICI Kilovie: Tu je podla prva partizanska puška na Primorskem Odkritje spomenika na jasi pod Kilovčami, kjer so fašisti 4. junija 1942 postrelili 28 domačinov - Srečanje bivših borcev III. prekomor- ske udarne brigade - Spomenik je izklesal obrtnik Peter Velenik OD 2. DO 4. JUNUA V ZGONIKU _____________i Izreden uspeh vinske razstave Seznam nagrajenih vinogradnikov V nedeljo opolnoči se je zaključila občinska razstava domačih vin v Zgoniku, ki je po kakovosti vin in številu gostov prekosila vse dosedanje. Prireditelji so z uspehom zelo zadovoljni, škoda le, da je v nedeljo popoldne nekaj časa nagajal dež. Zaradi tega je bil koncert godbe iz Idrije in nato tombola kasneje. V nedeljo dopoldne je bilo na županstvu nagrajevanje vinogradnikov. Prvo nagrado za belo vino (zlato kolajno) je prejel Miroslav Žigon iz Zgonika, prvo negrado (zlato kolajno) za črno pa Stanislav Milič iz Zgonika. Drugo nagrado (srebrno kolajno in 4000 lir) za črno vino je prejel Miroslav Žigon iz Zgonika, za belo (srebrno kolajno in 4000 lir) pa Ivan Kocman iz Zgonika. Tretja nagrado (bon za nakup pri Kmetijski zadrugi) za belo vino je prejela Marija Doljak iz Zgonika, za črno (bon pri Kmetijski zadrugi) pa Karel Štrukelj iz Saleža. Vsem razstavljavcem je Kmečka k zveza podarila »Kmetijski priroč-' nik za leto 1967.» Svečanosti ob podelitvi nagrad' so se med drugim udeležili pod-! i prefekt dr. Pino, nabrežinski žu- f pan Legiša, ravnatelj kmetijskega!; nadzorništva dr. Perco, tajnik j| Kmečke zveze Lucijan Volk, po-B veljnik karabinjerske postaje naf Proseku brigadir Rubbo in povelj-p nik gozdne policije brigadir Gen-i tile. V svojem nagovoru je župani:1 Guštin čestital vinogradnikom in i‘ omenil lep uspeh letošnje razstave, jj', dr. Perco je čestital vinogradni- S kom zaradi dobre kakovosti vin, J obenem pa opozoril na nekatere Ji! pomanjkljivosti zlasti glede kletar- gi' jenja. Ko se je v nedeljo popoldne speti; zjasnilo, je prišlo na razstavo ve-i liko število gostov, zlasti iz me-j sta. Vsak, ki je pokušal pristno,1 domačo kapljico, je ni mogel prehvaliti, mnogi pa so nestrpno ča-| kali, da se je spekel teliček naj' žaru. Množica na vinski razstavi v Zgoniku ILIRSKA BISTRICA, 4. junija. KILOVCE, konec leta 1941. Tu je počila prva partizanska puška na Primorskem. Prva partizanska edinica je napadla fašistični vlak na progi Reka — šent Peter na Krasu. Pred spomenikom fašističnih žrtev v Kiiovčah To je bil herojski začetek borbe primorskega ljudstva proti fašističnemu zatiralcu in potem proti nemškim nacistom. Mussolinijevi oprodniki so se pol leta pozneje strahovito znesli nad civilnim prebivalstvom teh malih vasi okoli Kilovč. 4. junija 1942 so fašisti postrelili na jasi pod Kilovčani 28 nedolžnih žrtev. To je bil teror, ki ga je italijanski fašizem izvajal z vso brutalnostjo nad našim ljudstvom, nad Slovenci na Primorskem, že od let po prvi svetovni vojni. Predvčerajšnjim smo se znašli tik tiste jase, kjer so padle te prve žrtve totalnega genocida, ki ga je sprožil fašizem Ob poti, ki pelje proti vasi vihrajo zastave na visokih drogovih. Tik pod vasjo je postavljen na desni strani ceste spomenik 28 žrtvam. Izklesal ga je obrtnik iz Ilirske Bistrice, kamnosek, Peter Velenik. Je zelo preprost, predstavlja valj, ki podaja lik stiskalnice, simbol trpljenja in terorja, ki ga je moralo prenašati primorsko ljudstvo skozi 25 let fašistične strahovlade. Na vsakem »rebru* te umetniške stiskalnice pa je sklesano ime žrtve, ki je padla tisti usodni dan. Pa te niso bile edine. Že nekaj dni prej so fašisti obesili na Mali Bukovici tri osebe, a dan pozneje dve osebi na trgu v Ilirski Bistrici. Ko smo stali na shodnem prostoru pod Kilovčami, pred še neodkritim spomenikom, me je presunil prizor še razmeroma mlade žene, ki se je opirala na rame moškega, verjetno njenega moža, ali pa brata, ter krčevito ihtela. Te- daj, v tistem tragičnem 4. juniju 1942 je gotovo postala sirota, izgubila je morda brata, strica in druge sorodnike. Na eni strani vzdušje proslave v sodobnih razmerah in na drugi strani solze in bolestni spomini deklet in fantov, ki so izgubili svojce. Ta kontrast je prihajal do izraza na vsakem koraku, toda izlival se je v sproščeno zavest vseh prisotnih. Žrtve, ki so bile na tem mestu ustreljene niso padle zaman. S svojim življenjem so prispevale k zruše-nju fašizma. Nekaj po II. uri so se začeli zgrinjati okoli spomenika domačini, bivši borci 3. prekomorske udarne brigade. Taka slovesnost ne more poteči, seveda, brez tradicionalnega »partizanskega napada*. Zapokale so puške, zaregljali so mitraljezi. Pri »napadu* so sodelovali mladinci predvojaške vzgoje in pripadniki Jugoslovanske ljudske armade. Odkritju spomenika padlim so prisostvovali predstavniki vseh političnih, družbenih in upravnih organizacij s področja Ilirske Bistrice. Med drugim smo videli tu-tu predstavnika Zveze borcev Ukmarja. Prisoten je bil tudi domačin Jože Šeme, general JLA v aktivni službi, ki je malo prej prejel na slavnostni seji občinske skupnosti Ilirske Bistrice spominsko plaketo v počastitev III. PUB. Bili so predstavniki bivših partizanskih borcev iz Opatije, Dalmacije, da ne govorimo o »pre-komorcih* iz vseh krajev Slovenije. od Primorske do štajerske. Tako je še enkrat prišla do izraza tista partizanska solidarnost, ki je nekoč vezala borce z našim ljudstvom in ki je čas ne more zbrisati. To globoko povezanost je otipljo-vo začrtal tajnik občinskega komiteja Jože Gril, ki je pozdravil vse prisotne ter orisal pomen te veličastne manifestacije ljudstva, ki se je zbralo tu pod Snežnikom, da potrdi svojo voljo, da po lastnem preudarku odloča o svoji bodočnosti. Tajnik Gril je v svojem govoru obširno obravnaval razna vprašanja gospodarske in družbene gradnje v okviru ilirskobistriške občine ter pereča mednarodna vprašanja. Po odkritju spomenika je četa JLA izstrelila tri salve v počastitev padlih. Pred slovesnostjo v Kiiovčah je bila v Ilirski Bistrici slovesna seja občinske skupnosti, kjer je govoril predsednik Vitomir Dekleva, ki je izročil spominsko plaketo generalu Šemu. V popoldanskih urah je bilo prijateljsko srečanje bivših borcev III. PUB in razdelitev knjige «Prekomorci» članom in svojcem bivših borcev. Proslave se je udeležilo približno 500 bivših borcev te slavne partizanske edinice. Na kraju naj še pripomnim, da so fašisti 4. junija 1942 požgali skoraj do tal sledeče vasi: Kilov-če, Ratečevo brdo. Gornje in Srednje Bitnje, Mereče, Podstenje in Podstenjšek. Iz teh vasi so izginilo 462 ljudi, i V. KENDA ne formalnosti povzročajo občutne imillllUMIIIIMIIiniHIIMIIIIIUIIIMIIIIIIIIIMIIItOlICKIIIliaiMllllllltMmilllllllllllllUlllllllllllMlinilMIMMlIlllfllllltllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIB STRELEC (od 22.11 do 20.12.) Z umirjenostjo se boste odločno uve OVEN (od 21.3. do 20.4.) V poslovnih zadevah prilagodite ročno delo z umskim. Današnji dan vam bo zelo naklonjen v ljubavnih odnosih. BIK (od 21.4. do 20.5.) Brzdajte svoj pustolovski značaj v poslovnih stikih. Dober prijatelj vas bo izvlekel iz težav. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Da nes imat- možnost, da dobite boljšo službo. P~ vaši zaslugi bo prišlo do zadovoljivega sporazuma s sprto osebo. _ , . RAK (od 23.6. do 22.7.) Na delu boste dobro uspevali, če boste izko ristili praktične zamisli. Bodite pri stopni kritiki in si bost. pridobili dobrega prijatelje LEV (od 23.7. do 22.8.) Na poslovnem področju se vam obetajo velike možnosti. Prevelika sebičnost vam bo škodila v ljubezni. DE . lCA (od 23.8. do 22.9.) Samo z odločnostjo se boste izognili škodljivim posledicam na delu. Poravnajte spor v družini da ne bo prepozno. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne spuščajte se v nekoristne pobude. Na zavračajte roke, ki vam jo ponuja dober prijatelj. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) S prisebnostjo boste dosegli vaše smotre na poslovnem področju. Ni vse zlatu, ka. se svetli; zato bodite previdni v ljubezni. ljavih na delu. Težite preveč k samohvali; če boste samokritični, boste ugotovili, kako je to nevšečno. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V poslovnih zadevah ne obsojajte močnejšega partnerja. Sreča je naklonjena tistemu ki vedro preživi prosti čas. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Ves dan vam '-o sreča naklonjena, vi pa se boste hvalili, da se je vse izteklo po vaši zaslugi. V ljubezenskih razmerah vau bo marsikdo zavidal, kar pa vam ne bo škodilo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V kulturnem .n družabnem življenju boste imeli mnogo uspeha. Ne izzivajte osebe, ki že itak živi v velikih skrbeh. Išče se francoski znanstvenik Pariška univerza — znanstvena fakulteta — Orsay — Laboratorij za teoretsko fiziko in jedrsko energijo sporoča: 10. februarja je fizik našega laboratorija izginil v Chamonixu, kjer se je udeležil znanstvenega zasedanja. Doslej je bilo vse iskanje zaman. Po avtomobilski nesreči, ki je svej čas doletela gospoda Flaman- mm i p Gostje in Openci na slovesnem poimenovanju slovenske srednje šole po Srečku Kosovelu 1 ■—I Govornik in recitatorji med slovesno prireditvijo na Opčinah da. trpi za posledicami udarcev v glavo in je možno, da je izgubil spomin. O zadevi je bila obveščena policija in francosko notranje ministrstva je začelo preiskavo. Ker je gospod Flamand velik ljubitelj Italije, kamor hodi vsako leto na počitnice, menimo, da je možno, da je sedaj v vaši državi. Osebni podatki: Gerard Fla- mand, star 34 let, fizik, poročen, oče veh sinov, visok 1.75 metra, z rjavo brado in očali. Na sebi je imel svetlomodri jopič, volneno čepico, gojzarje in nahrbtnik. Kdor bi ga videl, naj obvesti policijo. Biicher umi Zeitschrijten ltaliens. Biichen undsehau. (Zweimonat-lich). N. L Jahrgang X. Januar* Februar i967. Ministerprasidium. Informationsdienste und literari-sches Eigentum. Rom. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.J0 Koledar - 7.30 Ju-tranj s glasba - 11.35 šopek slovenskih pesmi - 11.50 Zvočne razglednice - 12.00 Lelja Rehar: »Nej tou služet cesarji* - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 00 Ansambel Carla Pac- chiorija - 17.20 Italijanščina po radiu - 17.49 Glasb za transistor-nik - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Duo Agostini-Gulli - 18.55 Za vedro razpoloženje - 19.10 Plošče za vas - 19.30 Zvoki, uglašeni na temo - 20.00 šport - 20.35 Puccini: «Manon Lescaut*, lirična drama - v odmoru: Opera, avtor in njegova doba - 22.35 Motivi, ki vam ugajajo 23.00 Črni cvet. 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran 13.20 Juke box - 13.35 Radijski oder - 14.35 Na sporedu Stradella. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, ’6.30, 20.15 — Poročila -8.15 Titranja glasba - 9.00 Popevke - 9.45 Celentanov klan - 10.00 Pod senčnikom - 10.45 Vitali: Cic-con 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci ■ 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.45 Plošče -14.20 Jugoslavija v svetu - 14.40 Operna panorama - 16.00 Za oddih in razvedrilo • 16.45 Slov. na rodne - 17.00 Pionirji kinoamaterji - 17.15 Glasbeni spored - 17.30 Tretja stran - 17.45 Popoldanski koncert - 18.40 Pevci - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Orkester Borba • 22.15 Znani motivi. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — TOREK, 6. JUNIJA 1967 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.10 Smetana, Delibes, Strauss -10.05 Plošča za poletje 11.00 Triptih - 11.30 Operna antologija - 14.40 in 15.10 Plošča za poletje - 16.00 Program za mladino - 16.30 Nove francoske plošče - 17.20 Pogovorimo se o glasbi - 18.15 Lahka glasba - 19.30 Luna park - 20.20 C. Bertolazzi: »La maschera*. tro-dejanka - 21.00 Simf. koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila • 8.45 Plošča za poletje - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman • 11.00 Filmske novosti -11.45 Pesmi desetletja - 14.00 Juke box • 14.45 Glasbeni koktail - 15.15 Duo Mainardi Zecchi - 16.00 Rapsodija - 17.05 Plošča za poletje - 17.35 Enodejanka »Fuori del tempo* C. Mascijeve - 18.35 Enotni razred - 19.50 Giro dTtalia - 20.10 Pozor na ritem - 21.10 Jazz - 21.50 Plesna glasba. III. program 10.00 Klavičembalo - 10.55 Schumannova simf. štev. 1 - 12.10 Teden dni v New Yorku - 12.50 Pianist Rudolf Firkusny - 14.30 Strani iz opere »Stratonice* - 16.00 Plošče resne glasbe - 16.25 Šostakovič - 17.10 Skrjabin in Martinu - 18.45 Benetke so v nevarnosti - 19.15 Koncert - 20.30 Weimarska republika: politična in vojaška oblast - 21.00 Franz Liszt. Slovenija 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila - 9.05 Glasbena matineja - 9.55 Radijska šola: Maček na dopustu - 10.25 Akademski oktet * 10.40 Pesem mladih vojakov - 11.15 Iz oper čeških moj strov - 12.00 Turistični napotki -12.20 Kalejdoskop zabavnih zvokov - 13.00 Na današnji dan 13.10 Domači ansambli 12.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Priljubljene violinske priredbe 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 M. Vo dopivec: Naš kuža - 15.25 Melo dije za klavir in godala 16.20 Zabavni intermezzo 16.40 V to rek na svidenje 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Orkester RTV Ljub ljana - 19.00 Aktualnosti 19.15 Iz naših relejnih postaj 19.50 Na mednarodnih križpotjih - 20.00 Lahko noč, otroci! - 20.15 Glas bene razglednice - 21.00 Komorni zbor iz Celja - 21.20 F. Puntar: Kralj smetišča - 22.20 Pesem go dal - 22.35 Iz fonoteke radia Ko per - 23.15 Jug. glasbena tribuna - 24.05 Orkester Harry James. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Šola - 16.16 Gi ro dTtalia - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Glasbeni spored - 19.15 Znanstvena oddaja - 19.45 šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Film «H ricatto piu vile» - 22.50 Stopimo v kino - 23.00 Dnevnik. II. kanal 17.00 Program za najmlajše 18.30 Franco ičina - 21.00 Dnevnik - 21.15 športni tednik - 22.00 Simf. koncert - 22.30 TV razprava: Ali naj se zavarujemo, ali ne. Jug. televizija 19.25 in 23.10 Poročila - 19.30 Torkov večer z J. škofom in triom Vitala Ahačiča - 19.50 Svet na zaslonu . 19.30 Obzornik - 21.00 Trentov poslednji primer — angl. film - 22.30 Kulturna panorama. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 - Vreme včeraj: najvišja temperatura 25, najnižja 15.4, ob 19. uri 22.8 stopinje, vlaga 45 odst., zračni tlak 1019.9 pada, veter 10 km severozahod, nik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19.9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 6. Junija Milutin Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.50. Dolžina dneva 15.33. Luna vade ob 3.58 in zatone ob 19.24. Jutri, SREDA, 7. junija Zorica SE EN PRAZNIK ZA SLOVENSKO SOLO NA TRŽAŠKEM Slovenska srednja šola na Opčinah slovesno imenovana po Srečku Kosovelu Odkritje doprsnega kipa Srečka Kosovela ob prisotnosti predstavnikov javnih in šolskih oblasti, pesnikovih svojcev in kiparja Borisa Kalina - Recitacije in nastop zbora «Vasilij Mirk» openska šola ime po Srečku Koso-1 nekatera posebna vprašanja sloven- Vsakokratni praznik, ko kaka šlo- _ *enska šola dobi ime po tem ali velu. Poudaril je, naj bo _ to _ dej- ske manjšine, onem velikem Slovencu, pomeni mnogo več kot zgolj praznik za tisto šolo. To je praznik vsega slovenskega šolstva v zamejstvu in, lahko rečemo, tudi praznik vseh zamejskih Slovencev sploh. Slovencem v zamejstvu že ne more hiti kaka stvar bolj pri srcu kot šola. ga šolo smo najbolj občutljivi, od šole največ pričakujemo, tudi smo nj.njo najbolj ponosni, obenem nam je naša šola naj večja skrb. Zato vsak praznik šole globoko občutimo in to ne le zaradi zunanjega prazničnega vzdušja temveč v trdnem prepričanju, da pomeni tak praznik potrdilo za vrednost in veljavnost naše šole; da pomeni spodbudo in bodrilo za vse, ki mogoče v slovensko šolo še premalo verjamejo, da bi ji — kot Slovenci — zaupali svoje otroke. Končno naj tak praznik pomeni opomin vsem našim ljudem, naj se zavedajo svojih velikih mož, zakaj potem se ne bodo niti za trenutek pomišljali, kam naj vpišejo svoje otroke, ko pridejo leta za šolo. Pred dobrim tednom je nabre-žinska šola dobila ime po domačinu, pesniku Igu Grudnu. V nedeljo pa so na Opčinah enotno srednjo šolo imenovali po kraškem pesniku Srečku Kosovelu. šolska veža je bila kar natrpana gostov in šolskih otrok, ko je ravnatelj dr. Viktor Sosič pričel proslavo s pozdravom zastopnikov oblasti ter predstavnikov političnih in kulturnih organizacij. Prireditve sta se udeležili tudi obe pesnikovi sestri, gospa Ravbar-Kosovelo-va in prof. Anica Kosovelova ter brat Stanko Kosovel, ki jih je ravnatelj imenoma pozdravil. Prav tako je pozdravil kiparja prof. B. Kalina, ki je napravil kip Srečka Kosovela. Ravnatelj je nato dejal, da «daje poimenovanju šole po pesniku Srečku Kosovelu mladini vzor, ki naj ga ima v svojem učnem prizadevanju vselej pred seboj. Srečko Kosovel, sin naše rodne zemlje, našega Krasa, je bil po mišljenju globok, po delu pa sodoben človek. Zelo zgodaj je zaradi svoje genialne intuicije in zaradi svojega humanega občutja spoznal probleme in hotenja človeka sedanje generacije. Ti problemi so tudi problemi hotenja današnjih dni. Dijaki, ki danes črpajo znanje iz knjig in besed svojih vzgojiteljev, so možje jutrišnjih dni. Prevzeli bodo odgovornost za usodo svojega ljudstva v zamejstvu v prihodnjih desetletjih. Njim bo Kosovelova misel vodilo v boljši svet, v svet miru in socialne pravičnosti. Dozorevanje demokratičnih prizadevanj človeštva, stremljenje po mirnem sožitju In sodelovanju med narodi je bilo cilj tudi pesniku Srečku Kosovelu, kateremu danes odkrivamo kip v naši šoli,» je v svojem nagovoru končal ravnatelj. Takoj zatem je spregovoril nekaj besed škofov vikar dr. Lojze Škerl, ki je kot Sežanec ln Kraševec izrazil svoje veselje, da je dobila DELO KOMISIJ POKRAJINSKEGA SVETA Ugodno mnenje o načrtu za gradnjo turističnih cest Sklepi komisije za zdravstvo - Poročilo o per. spektivah turističnega razvoja na našem področju Stalne komisije pokrajinskega I Grmade. Na tem področju bi mo-sveta nadaljujejo z intenzivnim de-1 rali zaščititi naravne rezervate v velu. Poudaril je, naj bo to dejstvo zlasti mladim opozorilo, kako lepa je slovenska beseda in koliko so slovenski ljudje s slovensko besedo povedali. Mladi naj se slovenske besede vneto učijo in naj jih pred nikomur ne bo te besede sram, saj je obenem popolna kot malokatera. Nato je izmolil priložnostno slovensko molitev za blagoslov. Slavnostni govor je imel prof. Kodrič, ki je zelo plastično podal podobo Srečka Kosovela kot človeka in pesnika. Med njegovim govorom so dijakinje in prof. Nora Jankovič recitirale nekaj pesmi, Ekstazo smrti pa v Salvinijevem prevodu v italijanščini. Prireditelji so za to priložnost povabili zbor «VasHij Mirk« s Proseka - Kontovela, ki je pod vodstvom dirigenta Ignacija Ote zapel Mirkovo Na trgu, Otov Devin, narodno «Vrtec ogradila bodem« ter Vrabčevo «Zdravico». Prisotni so imeli priložnost poslušati petje, ki daleč presega vse, kar bi lahko pričakovali od neprofesionalnega zbora, in so seveda svojo hvaležnost izkazali z navdušenim ploskanjem. Sledila je zakuska, zbor pa je še (dzven programa« zapel nekaj pesmi. Med številnimi gosti so bili poleg navedenih še nekateri Kosovelovi sorodniki iz Amerike, posl. Bemetičeva, prof. MartusceMi in dr. Baša s šolskega proveditorata, jugoslovanski pedagoški svetovalec prof. Stane Mihelič, konzul Jože Gačnik, dr. Vernier s prefekture, gospa prof. Faraguna, občinska odbornica za šolstvo, občinski odbornik Dušan Hreščak, pokrajinski odbornik Saša Rudolf in pokrajinski svetovalec Mirko Kapelj. Nadalje se je na tej prireditvi zbralo več šolskih ravnateljev in profesorjev, ravnatelj ljudske knjižnice dr. Orise in drugi. Berzanti sprejel predstavnike SS in SDZ Predsednik deželnega odbora Berzanti je včeraj sprejel skupino predstavnikov Slovenske skupnosti iz Trsta in SDZ iz Goriške, in sicer deželnega svetovalca odv. Škerka, repen taborskega župana Guština, šte-verjanskega župana Klajnščka, gori-škega občinskega odbornika Sfiligoja, tržaškega pokrajinskega odbornika Rudolfa in dr. Poštovana. Skupino je spremljal k predsedniku odbornik Stopper, ki je pooblaščen za obravnavanje vprašanj manjšin. Predsedniku Berzanti ju so_ predočj-li nekatere zadeve, ki se tičejo možnosti, da bi bili Slovenci sprejeti v javne službe, olajšav imetnikom prepustnic za delo in dejavnosti manjšinskih ustanov. Med razgovorom so orisali predsedniku Berzantiju še Obvestilo zavarovancem INAM Pokrajinsko ravnateljstvo INAM sporoča, da bodo od 10. junija dalje specialistični poliambulatorij v Ul. Farneto 3 ter centra za parenteral-no terapijo v Ul. Pieta št. 7 in v Ul. Puccini št. 5C ob sobotah popoldne zaprti. Občni zbor združenja industrijcev Združenje industrijcev iz tržaške pokrajine bo imelo prihodnji petek v kongresni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo, svoj redni letni občni zbor. Razširitev prehoda med Italijo in Slovenijo Na posebnem sestanku v okviru sveta za promet pri Zvezni gospodarski zbornici v Beogradu so te dni vzeli v pretres vprašanje razširitve in melioracije obmejnih cestnih prehodov med Slovenijo in tujino. Na področju republike Slovenije je danes 96 cestnih obmejnih prehodov, od tega 53 z Italijo, 33 z Avstrijo in 10 z Madžarsko, štirinajst prehodov spada v prvo kategorijo, 72 je drugorazrednih, 10 prehodov proti Madžarski pa ni katalogiranih. Na vseh prehodih prvega razreda med Slovenijo in Italijo nameravajo v bližnji prihodnosti opraviti vrsto adaptacijskih del, razširiti cestišče, speljati posebne steze za tovornjake in opraviti druga potrebna dela, da bi omogočili prometu nemoten razvoj. Tiskovna konferenca o tržaškem velesejmu Predstavnika tržaškega velesejma glavni tajnik dr. Chiaruttini in načelnik tiskovnega urada L. Cobau m ™ n»»»--5J. bosta orisala nonnarjem predstav- g** »"gJlto.JtuJ).AS mkom radia in televizije glavne značilnosti letošnjega tržaškega velesej- NA MEDNARODNEM RISARSKEM NATEČAJU V FORTE DEI MARMI Velik uspeh dveh malih učencev slovenskega vrtca pri Sv. Ivanu 6-letna Miriam Kandut je prejela prvo absolutno nagrado (veliko zlato kolajno in diplomo) njen sošolec Fulvio Dovgan pa drugo nagrado (zlato kolajno in diplomo) ma ter obsežno akcijo, ki je že dalj časa v pripravi, za njegov organiziran obisk iz Slovenije in drugih republik. Podobno konferenco bosta predstavnika velesejemske uprave imela tudi v Zagrebu. Z velikim zadoščenjem moramo zabeležiti še en pomemben uspeh in afirmacijo ugleda slovenske šole na Tržaškem. Na mednarodni razstavi otroških risb in slik, ki jih že enajsto leto prireja ministrstvo za javno vzgojo, in ki je bila tokrat od petka do nedelje v Forte dei Marmi, sta namreč dosegla izreden uspeh dva učenca slovenskega otroškega vrtca pri sv. Ivanu: mala 6-letna Miriam Kandut je osvojila absolutno prvo mesto in prejela zanj veliko zlato kolajno ter diplomo, njen vrstnik 6-letni Fulvio Dovgan pa je prejel drugo nagrado z diplomo in zlato kolajno. V okviru razpisa za letošnji natečaj je bilo iz vse države in iz inozemstva poslanih v Forte dei Marmi 11.600 risb in slik, od katerih isija odbi 'žirija ' pod predsedstvom Angleža Moora je iz te poslednje selekcije odbrala za razstavo dela 64 mladih umetnikov, ki so imeli nato pravico sodelovanja pri nagradnem tekmovanju «ex tempore». Tekmovanje je bilo v petek in mednarodna žirija je soglasno prisodila absolutno prvo mesto mali Miriam Kandut od UH..............................................................iiiiiiiiiiinmininiiiiBiiiiiiiiMinmiiniiHiiiiiiiiiiiiiu.. REAKCIJA TRŽAŠKEGA JAVNEGA MNENJA NA PRETRESLJIVE NOVICE Globok odjek in zaskrbljenost zaradi vojne na Srednjem vzbodu Izjava predsednika pokrajine dr. Savone, sindikata Nove delavske zbornice CGIL in izvršnega odbora KPI s skupno željo: vzpostaviti mir na osnovi pogajanj v okviru OZN A, vHEi Miriam Kandut Fulvio Dovgan Sv. Ivana za risbo «Pinocchio» iz-1 še slovenske šole, ki je tako še en-delano z voščenkami in vodnimi I krat dokazala svojo visoko peda barvicami. Devet otrok je prejelo goško raven in kvalificiranost svo- Vest o izbruhu vojne na Srednjem vzhodu je globoko odjeknila in povzročila zaskrbljenost tudi v Trstu. Odkar so prišle prve vesti, krajinski odbor se popolnoma strinja s pozivom osrednjega vodstva KPI, da se mobilizirajo vsi člani in opozori vse prebivalstvo na res- vs> govorijo o tem in se zavedajo nost mednarodnega položaja in nuj-nevarnosti nadaljnjih zapletljajev, nost, da Italija proglasi svojo poki jih lahko povzroči vojna med Egiptom in Izraelom. lom. Komisija za javna dela je pod predsedstvom odbornika Visin-tinija proučila načrt za ureditev pokrajinskih turističnih cest v tržaški pokrajini in sicer na podlagi deželnega zakona štev. 23. Načrt predvideva 21 cestnih del v skupni vrednosti 963 milijonov lir. Ta dela naj bi opravili do leta 1970 v vseh občinah tržaške pokrajine. Predsednik pokrajine dr. Savona se je že na nedavnem srečanju z župani vseh občin sporazumel o tem, katere ceste naj bi prišle najprej na vrsto. Komisija je poglobila proučitev načrta ter je ugotovila, da se lahko vsa dela opravijo v omenjenem roku. Odbornik Visintini, ki sta mu pomagala namestnik glavnega tajnika dr. Vascon in ravnatelj oddelka javnih del arh. Pe-trossi, je orisal finančno plat načrtov tudi v zvezi z ugotovitvami sestanka, ki ga je nedavno sklical podpredsednik deželnega odbora Giacometti. Kaže, da bo dežela toliko prispevala, da bo možno uresničiti celoten načrt. Komisija je vzela poročilo Visintinija z zadovoljstvom na znanje in izrekla o načrtu ugodno mnenje. O vprašanju se je razvila razprava, v katero so posegli svetovalci Jona Do-nadel, Gostissa, Celli, Rudolf, Kapelj, Škrk, Fogher in Coslovich. Sestala se je tudi stalna komisija za zdravstvo in socialno skrbstvo. Pod predsedstvom odbornika Foschija je proučila dva sklepa, ki se tičeta prispevkov zavodu za slepe «Rittmeyer» in otroški bolnišnici «Burlo Garofolo«. V obeh ukrepih so govorili odbornik Fo-schi in svetovalci Weiss, De Vec-chi, Hruby, Beltrame, Kapelj, Mar-chesich, Franzin, Coslovich in Gostissa. Zatem je komisija izrekla ugodno mnenje. Na zadnji seji komisije za pokrajinske finance pa je odbornik Dassovich orisal perspektive turističnega razvoja našega področja. Pri tem je omenil raziskave, za katere je dala pobudo dežela in iz katerih je razvidno, da obstajata v tržaški pokrajini dve področji, ki bi se lahko turistično razvili, to je «obrežno» in «gričevnato». V prvo področje je vključena obala od Barkovelj do izUva Timave, k čemur so dodani še Griža, Konto-vel, Prosek in miljski polotok. Na tem področju naj bi zgradili tudi tri žičnice. Gričevnato področje pa obsega ves Kras od Glinščice do Bazovici, med Bazovico in Repen-tabrom ter med Velikim Repnom in Grmado ter gozdove na Volni-kUj pri Padričah in Trebčah. Poleg tega bi morali pripraviti tudi posebne parke. Po poročilu odbornika Dassovi-cha se je razvila obširna razprava. Odbornik Apih je poudaril, da se je pokrajinski odbor obvezal, da se zaščiti Kras. Svetovalec KD Celli je izrazil željo, da bi se izvedli predlogi prof. Mezzene in Poldinija. Svetovalec KPI Škrk je zahteval, da se valorizira področje Grmade. Liberalec Beltrame je o-menil možnost, da bi zgradili na Krasu male tovarne, drugi svetovalci pa so bili proti temu. Coslovich (KD) je dejal, da bi morali zavreti preveliko parcelizacijo Krasa. Komunist Kolenc pa je dejal, da bi morali nameniti za turistične dejavnosti nekatera področja, ki jih sedaj uporablja vojska. Zopet sezonska zveza z Nabrežjem Iraiana Ravnateljstvo avtofilotramvajške službe sporoča, da bo od 7. t.m. obnovljena v dneh, ko bo vreme lepo, sezonska zveza s kopališči na Nabrežju Traiana. Zvezo bodo vzdr zevala samo vozila proge št. 8 po naslednjem voznem redu: Od Rojana proti Nabrežju Traiana ob delavnikih od 8.03 do 20.15 tor ob praznikih od 8.06 do 20.15. Od Nabrežja Traiana proti Rojanu ob delavnikih od 8.16 do 20.27 ter ob praznikih od 8.20 do 20.27. Tudi uporabnikom proge St. 9 bo dana možnost, da se poslužujejo teh zvez tako, da bodo lahko izstopili na postajališču pri črpalki Total na stičišču Riva Grumula in Ul Ottaviano Augusto in vstopili na vozila proge št. 8 brez nakupa novega listka, a pod pogojem, da pokažejo vozovnico proge 9. Na povratku bo dovoljen prevoz z vozili proge 8 (vedno z vozovnico proge 9) od kopališč do postajališča na Čampo Maralo tako, da bo omogočena zveza z ostalimi progami, ki vozijo na tem sektorju. Isto bo veljalo za potnike proge 15, ki se bodo na enak način lahko posluževali vozil proge 8. Ta ugodnost bo dobrodošla uporabnikom prog 15 in 9, namenjenim proti Čampi Elisd. Predsednik pokrajine dr. Savona, je na seji pokrajinskega sveta, podal svojo izjavo glede nevarnega položaja, ki je nastal na Srednjem vzhodu. V svoji izjavi dr. Savona med drugim pravi: »Čeprav se zavedamo važnosti vseh problemov, ki tarejo razne narode, ne smemo nikdar pozabiti, da sta največji dobrini človeštva mir in svoboda. Zaradi tega je naša obsodba uporabe sile, nasilstva in vojne združena z zaskrbljeno željo in voščilom vseh, da bi si narodi prizadevali z vsemi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, in to takoj, da bi tragični položaj čimprej rešen, da se ne bi več prelivala kri in da bi se mir vrnil na Srednji vzhod, ker smo pač prepričani, da se vsaka kriza lahko reši z lojalnimi diplomatskimi pogajanji in pravičnimi dogovori«. Včeraj so se spričo dogodkov na Srednjem vzhodu sestali pokrajinski voditelji in aktivisti Nove delavske zbornice CGIL, ki so izdali razglas, v katerem pozivajo delavce, prebivalstvo, vse demokratične politične organizacije, da bi se vse miroljubne sile združile za preprečitev razširitve in zaostritve vojne ga spopada v Srednjem vzhodu do naše države. Zaradi tega je potrebno zahtevati, naj se takoj prenehajo vojaške akcije in naj se začnejo pogajanja v okviru Združenih narodov. Prav tako naj pride do izraza zahteva, da italijanska vlada proglasi popolno nevtralnost Italije ter odkloni kakršno koli podporo vojskujočim državam, obenem pa izvede vse pobude, da se vzpostavi mir, kjerkoli so oborože. ni spopadi, ter zagotovi neodvisnost in celovitost vseh držav. Vodstvo delavske zbornice CGIL poziva sorodne organizacije v arabskih deželah in Izraelu, naj krepko posredujejo pri svojih vladah za prenehanje vojnega stanja Pokrajinsko vodstvo Nove delavske zbornice CGIL bo drugim sindikalnim organizacijam predlagalo skupne akcije in vabi vse delavce ter prebivalstvo, naj se polnoštevilno udeležijo, da na ta način izrazijo svojo odločno voljo in zahtevo za ohranitev miru, da ne bi prišlo do tretje svetovne vojne. Tudi pokrajinski izvršni odbor KPI se je včeraj sestal in razpravljal o resni nevarnosti zaradi dogodkov na Srednjem vzhodu. Po- polno nevtralnost ter se zavzame za prenehanje vojne in začetek po. gajanj. Pokrajinski odbor KPI poudarja, da Tržačani iz lastnih izkušenj vedo, kako vsaka napetost na Sredozemlju škoduje tudi našemu me-stu in pristanišču. Razen tega pa se zavedajo velike nevarnosti, ki Trčenj'e avtov v Miramarskem drevoredu Včeraj popoldne je v Miramarskem drevoredu pri trošarinskem uradu prišlo do trčenja dveh avtov. 22-letni Stellio Iaverni iz Ul. Capodistria 53 je proti Miramaru vozil fiat 1100 TS 25097, v katerem se je peljal tudi 26-letnl Vincenzo Cozza iz Ul. Trasversale al Boseo 3, pri omenjenem uradu je treščil v nasproti vozeči fiat 1100 TS 74075, .. __________ki ga je šofiral 20-letni Fausto Pre- preti človeštvu spričo ameriškega geIio jz Drev xerza Armata 8. Ta napada _na Vietnam in izbruha voj- je bil y družw 17.ietne Grazielle ne med Izraelom m Egiptom. Oltremonte iz Ul. Madonnlna 26. Pri trčenju so §e vsi, razen Pre-gellia, ranili in pobili. Iaverija m Cozzo so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom, Oltremontejeva pa je prišla sama. Iaveri se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti od 15 do 20 dni zaradi udarcev in ran po levem komolcu, nogi in uhlju, Cozza se je pobil po obrazu, prsih in levem kolenu, zato so ga pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 12 dni. Oltremontejevi so dali pr- Danes ob 20. uri bo v Ul. Madon, nina 19 izredna skupščina voditeljev in članov KPI, sledila bo vrsta zborovanj v raznih predelih, deželni pokrajinski in občinski svetovalci KPI pa bodo dajali pobude za sklicanje izrednih sej. Izjave tržaške KPI o procesu proti manifestantom 8. oktobra V zvezi s procesom proti osebam, ki so obtožene, da so se udeležile demonstracij v obrambo ladjedelnic 8. oktobra lani, je izdala tržaška KPI poročilo, v katerem pravi, da so ti obtoženci žrtve policijskega nasilja. Tržaški komunisti so ponosni, da so se udeležili z velikim zagonom vseh manifestacij in pobud v obrambo ladjedelnice Sv. Marka in ladjedelske industrije sploh. S še posebnim ponosom se spominjajo 8. oktobra 1966, ko je naše mesto soglasno izrazilo svoje ogorčenje proti načinu, s katerim so hoteli z velikim kopičenjem policijskih sil in vojaških sredstev preprečiti manifestacijo v obrambo Sv. Marka. Sedaj, osem mesecev po tistih dogodkih, bodo sodili ljudem, ki so se udeležili manifestacije. Tržaški komunisti prisrčno pozivajo vse delavce in meščane, naj izkažejo svojo solidarnost z obtoženci s tem, da dajo svoj prispevek nabiralni akciji, ki jo je sprožila enotna sindikalna organizacija za obrambo obtožencev. To svojo solidarnost bodo pokazali predvsem tudi z nadaljevanjem borbe v obrambo tržaškega gospodarstva in Sv. Marka. potem prvo nagrado, devet pa drugo in na prvem mestu med temi je bil Fulvio Dovgan, ki je nadvse prikupno narisal dve mačkici, črno in belo. Sledilo je potem še osem o-trok s tretjo in devet otrok s četrto nagrado. Pri tem je treba omeniti, da sta med vsemi nagrajenimi otroki edino naša slovenska malčka iz Trsta bila iz otroškega vrtca in torej po letih med vsemi najmlajša, ker so vsi ostali bili že osnovnošolski učenci. Med nagrajenci so končno bili le še trije otroci iz naše dežele in sicer po eden iz Trsta, Gorice in Vidma. Slovesna podelitev nagrad je bila v nedeljo dopoldne v prisotnosti ministra za javno vzgojo Guija, žirije, prirediteljev in predstavnikov diplomatskega zastopstva tistih držav, katerih otroci so se udeležili tekmovanja in bili tudi nagrajeni. Slovesnost je bila zelo prisrčna in mali umetniki, zlasti pa absolutna zmagovalka Miriam Kandut, so bili deležni nežne pozornosti, nedeljenih priznanj in občudovanja vseh navzočih strokovnjakov in pedagogov. Krajevni florentinski dnevnik «La Nazione sera», ki je o tem dogodku izčrpno poročal pod velikim naslovom, je tudi objavil Mirianino sliko na dveh stolpcih žal pa pri tem ti navedel, da sta Miriam in Fulvio učenca slovenskega vrtca v Trstu). Včeraj popoldne smo se oglasili na domu pri obeh malih umetnikih v Ul. Caravaggio, oz. v Ul. Paglia-ricci pri Sv. Ivanu, da jima prisrčno čestitamo, da čestitamo zadovoljnima mamicama, ki sta Miriam in Fulvia pospremili v Forte dei Marmi in bili prav tako deležni čestitk, ter da naredimo posnetek o-beh nagrajencev za naš list. želimo pa še posebej poudariti, da je individualni uspeh obeh naših malih slikarjev tudi uspeh slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Ivanu in vzorne vrtnarice Valerije Magajna, končno pa uspeh celotne na- jega učnega osebja. SLOVENSKI FILM NE JOČI PETER BODO PREDVAJALI danes, 6. junija ob 21.00 uri v Ljudskem domu Marušič v Rocolu. v sredo, 7. junija ob 21. uri prosvetno društvo «škedenj», Škedenjska ulica 124. v četrtek, 8. junija ob 16. uri za otroke in ob 21. uri prosvetno društvo Slavko Škamperle. v petek, 9. junija ob 18. uri za otroke in ob 21. uri v prosvetnem domu na Opčinah. Vabimo ostala prosvetna društva, da čimprej rezervirajo proste večere Slovenski film VESNA PREDVAJA danes, 6. junija ob 21.00 uri prosvetno društvo Barkovlje. Slovenska prosvetna zveza vo pomoč VČERAJ NA TRŽAŠKEM SODIŠČU Zasliševanje nadaljnjih prič o grozodejstvih v Rižarni V odsotnosti najavljenih nemških sodnikov dr. Bacha in dr. Warlda je zasliševanja vodil dr. Serbo * Na vrsti je okrog 20 prič Prispevajte tu DIJAŠKO MATICO I VČERAJ NA TRŽAŠKI UNIVERZI Začetek 14. kongresa družbe za farmakologijo Pozdrava rektorja Origoneja in župana Spaccinija Razprave na štirih ločenih zasedanjih Včeraj ob 10. uri se Je začel v veliki dvorani tržaške univerze 14. kongres italijanske družbe za farmakologijo. Otvoritvene ceremonije so se udeležili številni kongresistl in predstavniki oblasti, med katerimi so bili rektor univerze Origo-ne, župan Spaccini, pokrajinski odbornik za zdravstvo dr. Fogher, deželni odbornik za zdravstvo Nardini, podprefekt dr. Miceli in drugi. Rektor Origone je pozdravil kon-gresiste v imenu univerze, v imenu tržaške občine pa je spregovoril župan Spaccini. Ko so se končali pozdravi, je deželni odbornik za zdravstvu dr. Nardini uradno odprl kongres. Na koncu otvoritvene slovesnosti so predstavniki RTV intervjuvali u-deležence simpozija. Izjave so dali prof. Maffii iz Milana, prof. Caniz-zaro iz Palermo, prof. Marino iz Neaplja, prof Gatti iz Rima, Nobelov nagrajenec za medicino prof. Bovet in prof. Beccari, ki bo moderator simpozija. Ob 11.15 je imel prof. Dessi iz Bologne prvo poročilo kongresa v dvorani inštituta «Domenico Costa«. V svojem poročilu je obravnaval povezavo med raznimi zdravili in proteinami, ki sestavljajo človeški organizem, kar je zelo zapleteno vprašanje. Opoldne je sprejel kongresiste v muzeju Revoltella župan Spaccini. Ob 15. uri so se kongresistl ponovno sestali na štirih različnih zasedanjih. Na njih so obravnavali 73 znanstvenih sporočil. Med drugim obravnavajo ta sporočila vprašanje hormonov, splošne farmakologije, kemičnih antibiotikov, psi. hofarmakov itd. Med drugimi so spregovorili Prezlosi iz Neaplja, Bartholtni in Platscher iz Basla, Raskova iz Prage, Runti iz Trsta, Vallette iz Pariza, Giotti iz Florence, Segrč in Camerina ln Paoletti iz Milana. Danes ob 9. uri se prične važen simpozij o psihofarmako-logiji ob udeležbi Nobelovega nagrajenca Boveta. Včeraj dopoldne je preiskovalni sodnik dr. Serbo začel z zasliševanjem prič v zvezi z obtožnico proti bivšemu komandantu Rižarne esesovskemu majorju Aller-su. Kakor smo na kratko poročali v našem listu preteklo soboto, bi morala priti te dni ponovno v Trst, glede preiskave proti Allersu, državni pravdnik dr. Bach in preiskovalni sodnik Warld. Verjetno sta bila zadržana zaradi drugih poslov in nista mogla priti v Trst, da bi nadaljevala z zasliševanjem prič o grozotah v Rižarni, ki sta ga začela lanskega julija. Zaradi tega je začel zasliševati priče dr. Serbo. Skupno bodo zaslišali približno 20 prič, in sicer osebe, ki so bile zaprte v Rižarni, ali pa so prišle v Rižarno takoj potem ko so Nemci odšli. Kakor smo že večkrat pripomnili, je o zločinih v Rižarni ohranjenega zelo malo gradiva, ker so esesovci skoraj vse zažgali ter porušili krematorij pred svojim porazom. Nekaj smo objavili v Primorskem dnevniku v jubilejni številki leta 1965, ki smo prvi navedli imena bivših komandantov Rižarne in njihovih pomagačev. Nekaj gradiva je v arhivih Instituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, nekaj pa tudi v Trstu. To gradivo bi bilo treba zbrati in ga obdelati, obenem pa zbrati pričevanja preživelih. Preteklo je že 22 let in zaradi tega je zbiranje gradiva zelo težavno. Mnogo lahko pripomorejo tisti, ki so bili v Ri-žavni zaprti. Tudi najmanjši podatek, ki se morda ne zdi važen, lahko pripomore, da se zberejo drugi podatki. Naš urednik, ki je zbral in objavil gradivo v jubilejni številki našega lista, nadaljuje z zbiranjem gradiva. Zaradi tega naprošamo vsakogar, ki bi znal kaj povedati, naj sporoči našemu uredništvu. * * • Na prizivnem porotnem sodišču je bila včeraj razprava o prizivu, ki sta ga vložila Mario Del Pin in Pietro Fasolato iz Latisane, ki ju je porotno sodišče lanskega novembra obsodilo zaradi ropa. Obtožena sta bila, da sta v juniju lanskega leta v Lignanu s kosom svinčene cevi udarila po glavi Ul-derica Parpinelo iz Trevisa, zaradi česar se Je moral zdraviti 20 dni, ter mu ukradla denarnico in 10 tisoč lir. Razen tega sta bila obtožena, da sta istega dne odnesla iz šotorov v kampingu fotoaparat, brivski aparat in 16 tisoč lir. Sodišče v Vidmu je zaradi tega obsodilo Del Pina na 5 let zapora in 360 tisoč lir globe, Fasolata pa na 2 leti in 4 mesece zapora ter 163 tisoč lir globe. Na včerajšnji razpravi sta branilca zahtevala znižanje kazni, češ da ni šlo za rop, ampak za malenkostno tatvino. Dejala sta, da sta Fasolato in Del Pin prišla v prazno, še nedograjeno stavbo, da bi tam prespala. Ko jih je Parpinel, kot čuvaj, spodil, pa sta ga «v samoobrambi« napadla. Prizivno porotno sodišče ni upoštevalo ugovore branilcev in Je potrdilo prvotno razsodbo. Koncert velikega mojstra Artura B. Michelangela sinoči v gledališču Verdi Za zaključek sezone tržaškega koncertnega združenja je sinoči nastopil v gledališču Verdi veliki italijanski pianist Arturo Benedetti Michelangeli. Svetovni renome tega velikega klavirskega mojstra je privabil v gledališče toliko občinstva, da je dobesedno natrpalo vse razpoložljive kotičke. Spored, ki ga je izvajal umetnik, je bil v celoti posvečen Chopinovim skladbam. V prvem delu je zaigral Fantazijo op. 49, Preludij op. 45 in Sonato op. 35 v štirih stavkih, v drugem delu pa šest mazurk, Balado št. 1 op. 23 in Veliko briljantno polomzo op. 22. Mojster je s svojim izvajanjem naravnost očaral občinstvo. Dejansko je njegovo mojstrstvo tolikšno, da poslušalcu niti ne dopušča časa, da bi se utegnil poglabljati v tehnične finese njegovega muziciranja in občudovati njegove neizčrpne izrazne sposobnosti. Vse (o nekako podzavestno osvaja kot samo po sebi naravno umetniško prvino njegovega muziciranja in se samo predaja uživanju čiste muzike, tiste, ki je sinteza polnokrvne muzikalične osebnosti, tiste, ki se svobodno, očiščena vsake fizične prisotnosti izvajalca sprošča v nedopovedljivo vsebinsko lepoto. Res težko je reči katero skladbo jc umetnik lepše izvajal, v kateri je globlje dojel in globlje izrazil vse romantično bogastvo Chopinovega navdiha. Ali je bila to Fantazija z bogastvom ritmične motivike, ali elegični preludij s svojo intimno nemirnostjo in globokimi modulacijami, ali sonate z vrhunsko virtuoznostjo in religiozno čustvenostjo izvajano Mrtvaško koračnico, ali čudovito melodiozne, spevne in plesno razgibane mazurke, ali Balada, kateri je mojster vtisnil vso somantično pasionalnost in prekipevajočo vehementnost v izvedbi, ki je izzvala viharno navdušenost, ali v zaključni polonezi, polni melodičnosti, plesne motivike in blesteče sonornosti? Res težko je reči, kajti vsa izvajana dela so se v sintezi zlila v en sam nedopovedljiv glasbeni užitek in občinstvo si je dalo duška s tem, da je ob zaključku koncerta dolgo ploskalo in še ir še pozivalo mojstra na nozornico, da mu izkaže vso hvaležnost za tolikšno čisto umetniško doživetje. j. k. SLOVENSKI KLUB priredi danes 6. junija ob 20.30 • Večer slovenskega gledališča na katerem bo ob zaključku sezone govoril upravnik gledališča. Vabimo vse, ki se zanimajo za naše gledališče in njegove probleme, da se večera polnoštevilno udeležijo! GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v sredo, 7. junija ob 21. uri v mali dvorani glasbene šole (Ulica R. Manna 29) recital violinista MIHE POGAČNIKA absolventa srednje glasbene šole v Ljubljani — šola prof-Cirila Veronka. — Pri klavirju prof. Jelica Suhadolnik Zalokarjeva. Izvajal bo skladbe Tartinij®> Bacha, Brahmsa, Ramovša Paganinija. Vljudno vabljeni! Izgubljeno-najto Na občinskem oddelku za ekono-mat v sobi št. 128 občinske palače, hranijo predmete, ki so bili izgubljeni in najdeni na javnih prostorih v mesecu maju 1945. Naslednji predmeti so zakonitim lastnikom na razpolago od 9. do 12. ure vsak delav nik: italijanska in inozemska valuta ure, zapestnice, denarnice, dežniki, lahko motorno kolo, torba za tobak, dežni plašč, torba s posodo, moški čevlji, srajca, torbice, moški površnik, zavoj z rabljenimi oblačili, potna torba, pribor za kavo. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 5. junija 1967 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 20 oseb. UMRLI SO: 80-letnl Emddio lan-nuzzl, 54-1 etni Albino Spangher, 65-letni Enrlco Marchetti, 82-letni Antonio Zelascbl, 77-letna Arnu Husu vd. Timeus, 65-letni Giovannl Depo-lo, 83-detna Maria Depase vd. Morat-to, Valentina Bortodot, stara 4 dni, 57.1etnl Giovannl Buonglomo, 63-let-na Norina Plisca por. Rossi, 77-letna Elisabetta Nanut vd. Dean, 65-letnl Carlo Baxa, 63-letni Gugllelmo Ros-settl, 87-letna Margherita Podrecca, 7(Uetn1 Edmondo Sedran, 68-letnt Fer-dinando Vlrnerl, 78-letna Glovanna Casall por. Marangon, 76-letni Fran-cesco Manospertl, 71-letna Teresa Mal cen por. Sklemba, 79-letna Carmela 1 Grili vd. Favento. Ljudska prosveta Dne 11. junija t.l. ob 17-39 bo v Kulturnem domu v Trstu II. PRODUKCIJA BALETNIH ŠOL gojencev Slovenskega dijaškega doma in Prosvetnega društva Barkovlje. Mladi plesalci se bodo predstavili s 13 točkami sporeda klasičnih in folklornih plesov. Tečaja je pripravil za nastop koreograf Adrijan Viles Cenjeno občinstvo opozarjamo na nastop Prosvetno društvo Primorec v Trebčah priredi danes, dne 6. Junija ob 21. uri nastop gojencev šole Glasbene madce. Vljudno vabljeni. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub eL. Košir« bo Imel v sredo, 7. t.m. redni sestanek od 19. do 20. ure v prostorih kluba, Ulica del Montecchl 6. Dospele so novitete. Podporno društvo Dijaška matica bo imelo svoj redni občni zbor v petek, 16. junija tJ. ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9. SPDT priredi 16. t.m. Izdet na Nanos ln Vremščico. Vpisovanje v Tržaški knjigarni od 18.30 do 19,30 vsak večer do 16. t.m. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do l(. ure) AlFAlabarda, Ul. dellTstrla 7; Al Galeno, Ul. S. CIU.no 36 (Sv. Ivan); de Lektentourg, Trg. S. Giovannl 5; Mlzzan, Trg Venezla 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od lf.3« do 1.34) Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Vle&mettl, Trg della Borsa 12; G.Pa-pa, Ul. Feltuga 46 (Sv. Alojz). SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Z» poklic v prazničnih dneh r primera, če ni mogoče najti d ni gega zdravnika, Ja treba telefoni ratl na Štev. 90-235. Mali oglasi VAJENKO sprejme takoj v službo j krojačnlca Mozetič, Trg Garibaldi 11. Naztonale 16.00 «QSS 7 operazl°ng* Deutschland« Angela Chiarin i manuele Petri. ,. mof- Excelsior 16.00 »Chiamata per 11 ,.„o to« Maximilian Schell.Prepov mladini pod 14. letom. ,,,0iz- Fenice 16.00 «Ballata per un P1* ro» Eastmancolor. Eden 16.00 «Un uomo, una ou A. Technicolor. 2 nagradi Asturir (linča čuruiti, filoDUS »• Počitek. Astra Počitek. co"' Abbazia 16.00 «Ringo e Grlng tro tuttl« Technicolor. LETNI KINO )9. Satellite (Borgo S. Sergio. *‘j s« 20. 21) 21 (Blagajna ob ir ponovi prvi del filma) S pan°r>' nes «Arlanna» Technicolor. r* ^ mleo. Audrey Hepburn, Gar' per. ■ib TRŽAŠKA KNJIGAH^ Trat - Ul. ev. Tclelon 6I-7R* N ovost: Govekar: V krvi (brošura) (vezano) HUDA PROMETNA NESREČA AVTOBUSA II FIRENC PRI POSTOJNI 17 m ram« g prevrnlenem avtobusu li le ea nnKrem asfaltu zgrmel o globel Vseh 10 hudo ranjenih izven smrtne nevarnosti ■ 25 ranjenih so prepeljali v tržaško bolnišnico, ostale pa v ljubljansko in v izolsko - Hitro in učinkovito ukrepanje jugoslovanskih organov in reševalcev Pri Postojni se j« v nedeljo popoldne okrog 18.30 pripetile huda °8stna nesreča. Avtobus Pl 247474 Prevozniškega podjetja SITA iz FU-r®c je približno kilometer pred Postojno pri Ravbarkomandi zdr-V®1 s oeate, se štirikrat zakotalil po Pobočju približno 30 metrov globoke doline in obstal z zmečkanim zgornjim delom s kolesi navzgor. Vseh 44 izletnikov, šofer in dva dremljeva] ca so se več ali manj Poškodovali. Med temi se jih je 10 nudo ranilo in pobilo. Ponesrečencem v prevrnjenem avtobusu so prvi prihiteli na pomoč ®Bno vozeči avtomobilisti, kmalu Pkto so na kraj nesreče pridrveli rešilni avtomobili vseh bližnjih rezalnih postaj, celo iz Ljubljane, Jjčpra in Izole ter prometniki, 'toševalci so, ne brez težav, pomagali ranjenim potnikom, in jih popekli iz prevrnjenega avtobusa, da 80 Jih nato bolničarji in zasebniki Vozili v bolnišnice. Del ranjencev prepeljali v ljubljansko bolniš-Moo, dva hudo ranjena so odpeljali ^'bolnišnico v Izolo, 25 pa so jih Prepeljali v bolnišnico v Trst. Lažje ranierr 'ranjenim so dali prvo pomoč na r**®valni postaji v Postojni. V izolsko bolnišnico so odpeljali Joterja avtobusa Luigija Chicdja “Firenc in Tosco Peppijevo iz Vid-®a. iti sta bila hudo ranjena; včeraj pa so zdravniki izjavili, da sta bJJMi življenjske nevarnosti. V bolnišnici v Trstu so na razne oddelke prejeli Nevia Bdottija. Francesco °acct por. Bemocchi, Gina Giova-nettaja, Libero Foti por. Giovanet-“• Rodolfa Tagliaferrija, Franco Li-u por. Tagliaferri, Liano Tagliafer-to Giulio Volpi por. Tagliaferri, Vando Meluzzo, Anno Pomasarig, pasquaia Bonannija, Eliso Orlandi- ni, Fiorenzo Bianchi, Carlo Niccoli, Settimo Belli por. Biottd, Nevia Blottlja, Giovanno Ranicchi vd. Bardi, Fiorenzo Focardi, Paolino Bertelli vd. Focardi, Itala Morandi-ja, Amelio Giannelli por. Morandd, Grisanta Ra^trellija, Piero Zanibo-ni por. Rastrelli, Bruno Lari por. Mazzuttini m Amelio Conti vd. Lari, vse iz Firenc. Od teh so se najhuje poškodovali Nevio Biotti, Iibera Foti por. Giovannetti, Franca Livi por. Tagliaferri, Vanda Me luzzo in Grisante Rastrelli. Po zagotovilih zdravnikov so vsi ranjenci izven življenjske nevarnosti, morili pa se bodo zdraviti' do največ dveh mesecev. Florentinski izletniki so se ude ležili izlfeta, ki ga je priredila UDI iz Firenc. Prejšnji petek so odpotovali v Ljubljano, kjer so si ogledali zanimivosti in bili v gosteh tamkajšnjih sorodnih organizacij, v nedeljo popoldne so. se vračali proti Trstu. Nameravali so se ustaviti v Postojni in si ogledati jamo, malo pred prihodom rrg, cilj pa se je pripetila nesreča.' .Šofer je že vozil mimo Ravbar-komande, pustil za seboj sotesko blizu vojašnic in zavozil po ravnem proti Postojni. Nekaj stotin metrov pred križiščem ceste proti Rakovemu Škocjanu, na ovinku proti desni, pa se je pripetilo nepričakovano. Prav tedaj se je vlila močna ploha. Zdi se, da je šofer pred seboj v gostem dežju zapazil kako je zaneslo zasebni avtomobil, hitro zavrl, da bi se izognil trčenju, toda težki avtobus je zdrsel po mokrem cestišču, z vso naglico zavozil s ceste in se zakotalil v globel. Pristojne oblasti so imenovale posebno komisijo, ki proučuje vzroke nesreče, obenem so o nesreči PROMETNA NESREČA NA OBALNI CESTI Zaradi mokre ceste in brzine čelno trčenje dveh avtomobilov Hudo ranjen moški in laže ranjena ženska Mokra cesta in hitrost sta pred-Jterajšnjim popoldne povzročili hu. 51° prometno nesrečo, ki se je pri-ffpla na obalni cesti blizu kopala «Le Ginestre«. Proti Sesljanu B 29-letni delavec Benito Fantato !* Lendinare Ul. Carota 22 okrog vozil avto fiat 850 coupe RO v katerem se je peljal 26- prijatelj Franco Angelo Rizzi - Vallogna Barinella w vauugna i*iu\uieu» 37. Ko je ^btato privozil do omenjenega, r*Ja, j« zaradi hitrosti izgubil obit** nad vozilom, ki je zdrselo prelevi strani cestišča. Drvečemu JjMatovemu avtu se Je_________za_JlaB SjbU Aldo Sarochi, ki je tedaj s fiatom 600 TS 30600 privozil jjtoproti, to pa ni uspelo 40-letne- Sfu Claudiu Suggiju iz Ul. Rosset-F 8, ki je vozil fiat 124 TS 85005 S ,v. katerem se je peljala njegova J V 4{j ____ kletna žena Marisa Lorenzi. drveča avtomobila sta s silo čel-r®treščila, da je Fantatov avto za-protiudarca zdrvel s cestišča. jc, pro________ u1 nudi nesreči sta se poškodova-, Suggijeva žena in Rizzi. Oba so w fešflnim avtom odpeljali v bol-^nlco, kjer so Rizzija sprejeli v* Ortopedski oddelek. Zdraviti se J? nioral dva meseca zaradi zlo-desne stegnenice in več ran po ,rjh- Lorenzijevo so pridržali na Jf^okirurškem oddelku s progno-w°krevanja v 10 dneh, ker se je po glavi in nogah. Živčno bolan in božjasten se je vč&*šj zjutraj 48-letni 'Enricb- Bor-din iz Ul. Zorutti 4 vrgel z balkona svojega stanovanja v tretjem nadstropju in strmoglavil na cesto. Nesrečnik je bil na mestu mrtev zaradi prebitja lobanje in notranjih poškodb. V Ul. Zorutti so prihiteli karabinjerji in sodni zdravnik dr. Nic-colini. Po pregledu trupla in po predhodnem dovoljenju namestnika državnega pravdništva dr. Franzo-ta so truplo nesrečnega Bordina odpeljali v mrtvašnico na razpolago sodnim oblastem. »Jjtedtem so na kraju nesreče po-formalnosti opravili agenti kfdie policije in urejevali promet, £,,er niso s pomočjo premičnih Udavov odstranili močno poškodo-ij?*. avtomobila. Fantato se je 05?htom izgovoril, da je izgubil Ulit?4 nad avtom, ker so ga tre-ijj * prej oslepeli žarometi na- prej oslepeli vozečega avta. V Avstriji odprt odsek Naftovoda lrst-lngolstadt ^akor poročajo avstrijski viri, so ■LJadeljo odprli odsek naftovoda »J1’.togolstadt, ki teče po avstrij; 111 državnem ozemlju. Slovesnosti lij6 ut)eležili nekateri med najviš-Predstavniki avstrijskih oblasti, iju?? znano, je naftovod, katerega listna meri 460 km. speljan po ita- lii^lt'a meri 460 km, speljan po h”.kem. avstrijskem in zahodno- SC. j, —jem ozemlju. Pri nas naj bi kg ,°dprli šele septembra, medtem i- J6 vse nrinravlienn že dnher me- SsJ® vse pripravljeno že dober me-^dni. Kaj zadržuje družbo SIOT kbn?i?n° mednarodne petrolejske t^Panije, da še niso pognale v i^.^Painih naprav, ni znano. Prav tega, ker je naftovod že dalj Ho*i nared in ker so že tudi zadost-lojj^uličine nafte v skladišču, je Mj nerazumljivo, da so naf O! odprli le na avstrijskem Cn]u' koder je speljan za sedaj hjL|. *v tranzitu*, ker nanj še niso ijljjJjali tistega manjšega voda, ki j?h>eravajo speljati iz Mauthena k ^Uhaja, medtem ko se pri nas D*c ni premaknilo. diskovna konferenca 0 fclbertauernstrassc H^kodnji petek ho na trgovinski tiskovna konferenca o teh-značilnostih in pomenu tako v °vane Felbertauernstrasse za povezavo avstrijskega z italijanskim avtocestnim omrežjem. O problemu bosta govorila predsednik družbe «Felbertauernstrasse A. G.» iz Lien-za dr. Heilingsetzer in njen pooblaščeni upravitelj dr. Schlick. Vrgel in bil se je z balkona na mestu mrtev obvestile prevozniško podjetje v Firencah. Včeraj so v Postojni pričakovati prihod posebne komisije tehnikov iz Firenc, da ugotovijo, če je na avtobusu trenutek pred nesrečo nastala kaka okvara. Preiskava je v polnem teku. Jugoslovanski organi reševalne službe in zdravniki v bolnišnicah so ukrepali z naj-večjo naglico in požrtvovalnostjo, da t» ponesrečence čimprej odpravili v bolnišnice in jim nudili vso potrebno pomoč. Nadaljevanje mednarodnih razgovorov o kavi Na tržaški univerzi se je včeraj nadaljeval 3. mednarodni razgovor o kavi: na sporedu so bila. štiri zasedanja, dve v dopoldanskih in dve v popoldanskih urah. Zvečer je strokovnjake pogostila tukajšnja turistična in letoviščarska ustanova s koktajlom na gradu Sv. Justa. Na prvem zasedanju ki mu je predsedoval ameriški strokovnjak Levenson, je izvedeneč Telegdy-Kovats poročal o delu- druge komisije, nakar je strokovnjak Menchu prebral daljšo razpravo o pripravi zelene kave za kemično analizo. Sledila so obširna poročila o različnih načinih, po katerih se meri sestava kavnih mešanic (A.E. Wootton), dalje o kofeinu v kavnih listih (M. D’Ornano), o merjenju in doziranju kofeina (P. V. NaveUier), o učinkih klorogenske kisline (D. Lehmann) ter o nekaterih posebnih metodah pri raziskovanju kemičnih sestavin kave na podlagi tako imenovane gaskromatogra-fije (Wurziger). Danes se bo kolokvij nadaljeval, in sicer bodo strokovnjaki v glavnem obravnavali različne raziskovalne metode pri ugotavljanju kemične sestave kave. V sredo seja deželnega sveta Po presledku v preteklem tednu, ki so ga posvetili delu stalnih komisij, se bo deželni svet zopet sestal jutri v sredo ob 9.30. Na dnevnem redu so vprašanja in interpelacije kakor tudi razprava o zakonskem predlogu nekaterih demo-kristjanskih in socialističnih svetovalcev, ki vsebuje spremembe kraljevskega dekreta štev. 2330 od 21. novembra 1929 glede strokovnih zavodov za bolničarke. Predlog vsebuje samo en člen, po katerem bodo lahko strokovni zavodi sprejemali poleg notranjih tudi zunanje gojenke. Omenjena obveznost, po kateri smejo sprejemati samo notranje gojenke, pomeni predvsem velike stroške in bremena, ki jih morajo nositi uprave bolnišnic. Zaradi tega se tudi številne interesentke morajo odreči tečajem, ker se ne morejo oddaljiti od kraja svojega bivanja. Poleg tega pravijo predlagatelji zakonskega predloga, da bi lahko številne učenke hodile v šolo od doma, kjer so na razpolago prevozna sredstva. Na ta način se bo število strokovno usposobljenih bolničark povečalo. V NEDELJO V DIJAŠKEM DOMU V GORICI Gojenci so na zaključni predstavi prikazali življenje in delo v zavodu Koristni napotki za starše in dijake na roditeljskem sestanku Recitacije in igre gojencev ter petje otrok so navdušili občinstvo mmm i mm mm wtaam m mmm - « Pogled na del občinstva, ki je v nedeljo popoldne prisostvovalo zaključni prireditvi gojencev Slovenskega dijaškega doma v Gorici NA SEJI OBČINSKEGA SVETA V TRŽIČU Danes pričetek razprave o občinskem proračunu Proračun za leto 1967 obsega večje izdatke za pomembna javna dela Drevi se v Tržiču sestane občinski svet. Glavna tema današnjega sestanka bo razprava o proračunu občinske uprave za leto 1967. Vsem 30 svetovalcem so pred dnevi izročili po en izvod proračuna, h kateremu so priložili tudi podrobno programsko poročilo, ki so ga sestavili načelniki skupin. O proračunu bo poročal župan Romani. O njem so se večkrat pogovarjali načelniki skupin strank levega centra, kakor tudi tajništva teh strank. V osnutku proračuna je nakazan programski načrt, ki ga sedanja u-prava namerava izvršiti med svojo upravno dobo. Gre za vrsto javnih del, ki jih nameravajo izvršiti z deželnimi kakor tudi z državnimi prispevki, ki so zanje povečini že zaprosili. Mednje sodijo ceste, ljudske hiše, klavnica, vojašnice, šport na palača, popravila šolskih zgradb, okrepitev vodovoda in nakup peči za sežiganje smeti, da navedemo le najpomembnejša dela, ki bodo stala občinsko upravo nad eno milijardo lir. V svojem poročilu bo župan Romani opisa! stališče občinske uprave do nekaterih najvažnejših vprašanj občinske uprave kot so občinska podjetja, stalež, razvoj vijše le žečih predelov itd. Po županovem poročilu bodo spregovorili posamezni odborniki ter podrobneje obdelali vprašanja, !d zadevajo njihova ob- močja. Ker se bo občinski svet večkrat sestal, bodo o proračunu po vsej verjetnosti glasovali že ob polovici tega meseca. Praznik karabinjerjev Obvestilo izletnikom v Budimpešto Vse Goričane, ki se bodo udeležili izleta v Budimpešto, opozarjamo, da najkasneje do 7. junija prinesejo potne liste in dve fotografiji v naše uredništvo v Gorici, kjer bodo plačali 2.400 lir za madžarski vizum, podpisali obrazec ter sporočili materino ime in priimek, podatek, ki je potreben za vizum. Vodstvo Slovenskega dijaškega doma na Svetogorski cesti v Gorici je v nedeljo popoldne povabilo starše domovskih gojencev in druge prijatelje mladine na zadnji roditeljski sestanek pred zaključkom šolskega leta, do katerega je le še nekaj tednov. Ravnatelj Doma dr. Peter Sancin je številnim staršem, kd so se zbrali za to priliko v dvoranici tega zavoda, govoril o učnih uspehih posameznih gojencev in o potrebi, da se posebno zdaj v zadnjih tednih potrudijo pri učenju, da bi dosegli kar najboljši uspeh in se rešili tisti, ki jim preti nevarnost, da bodo zaostali. Poudaril je, da je potrebno sodelovanje staršev s šolo in tudi z vzgojitelji v Domu pri navajanju dijakov k učenju. Poleg tega je dal nekaj koristnih napotkov za življenje In delo gojencev med počitnicami, kar velja posebno za tiste, ki bodo imeli ponavljalne izpite, ter se bodo morali nanje pripravljati med počitnicami. Prisotni so z zanimanjem sledili ravnateljevim’ izvajanjem'.' Sledila je zaključna predstava gojencev, katere osrednja točka je bil pester film o življenju in delu gojencev Doma. Film je bil posnet v barvah v zadnjih letih ter prikazuje vsakdanje življenje v Domu, kulturno in športno udejstvovanje gojencev, njihova srečanja z gojenci Dijaškega doma v Trstu, prizore in vtise s šolskih izletov, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiHiiiiiiiiiriiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiirniiiiiiiiiiiimoiiig SE ENA ŽRTEV LJUBEZNI DO GORA Smrt mladega tržaškega alpinista v steni gore Agner v Dolomitih Žrtev je sin višine 50 znanega tržaškega odvetnika Francesca Sferca - Padel je z m, ker se mu je pod nogo odkrušila skala ■ Pogreb bo danes Mladi alpinist, 23-letni Gianni Sferco iz Ul. Fra Pace da Vedano 47, sin znanega tržaškega odvetnika in bivšega pokrajinskega svetovalca in odbornika Francesca Sferca, se je smrtno ponesrečil pri padcu s severne stene gore Agner v Dolomitih. Strašna nesreča se je pripetila v petek popoldne, ko je Sferco v navezi z 31-letnim prijateljem Aure-liom Sabellijem dosegel višino približno 50 metrov. Tam je zabil klin Šele v soboto popoldne so reševalci našli mrtvega Sferca in Sa-bellija, ki je visel v steni in bil močno pod vplivom šoka. Mrtvega Sferca in Sabellija so reševalci prenesli v dolino, kjer so vso noč čuvali na truplo, katerega so položili pod šotor. Sele predvčerajšnjim zjutraj so truplo mladega hribolazca prenesli v kapelico pokopališča v Agordu. Medtem so v Trstu obvestili odvetnika Sferca o tragični smrti si- v steno in tedaj se je pod njegovo!na. Žalost staršev Je bila nedopo- nogo odkrušila skala, da je strmoglavil v praznino in se ubil. Njegov prijatelj je ostal obešen približno 25 metrov niže. Vnet hribolazec in ljubitelj visokih vrhov, je Sferco prejšnjo sredo v skupini sedmih prijateljev odpotoval v Dolomite. S seboj je vzel potrebno opravo, ker je mislil preplezati severno steno Agnerja, imenovano Stia, po poti De Tassis-Castiglioni. Skupnina je prispela v dolino San Lucano do podnožja gore in se tam razdelila po dva in dva. Posamezniki so si izbrali različne poti plezanja z namenom, da se snidejo na vrhu. Sferco je s Sabellijem začel plezati, preplezal približno 50 metrov stene in bil 25 metrov nad prijateljem, ko se je pripetila nesreča. Prijatelji, ki so plezali po drugih poteh so nenadoma slišali klice na pomoč in so si takoj mislili, da se je pripetilo kaj hudega. Opustili so plezanje in se spustih do kraja Agordo, kjer so obvestili alpsko reševalno postajo Reševalci so se podali do gore, toda zalotila jih je noč, da so morali iskanje opustiti. Medtem so Sfercovi prijatelji obvestili reševalno ekipo tržaškega CAI, ki je prispela v Agordo v soboto dopoldne. klNO «1K1S» PBOSEM ®**dvaja danes, 6. tan. ob 19.311 barvni film: U avventure e gli amori di Moll Flanders (DOGODIVŠČINE IN LJUBEZEN MOLL FLANDERS) Prepovedane ljubezni dekleta *8**Jo: RICHARD JOHNSON K IM NOVAK in DRUGI. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan! vedljiva. še zdaleč nista mislila, da Giannija, ki je prejšnjo sredo ves vesel in poln mladosti odpotoval v gore, ne bo več nazaj. Odvetnik Sferco in njegova žena sta nemudoma odpotovala v Agordo. Vrnila sta se predvčerajšnjim zvečer, ko sta spremljala krsto s posmrtnimi ostanki mladega Giannija do pokopališča pri Sv. Ani. Pogreb bo danes. Letna veselica v rekreatoriju «Cobolli» V soboto je bila v občinskem rekreatoriju »Nicolo Cobolli* letna veselica, na kateri so gojenci prikazali, kaj so se v letu dni naučili. Na sporedu je bil najprej telovadni nastop, nakar so odprli razstavo ročnih del. Sledila je uprizoritev operete «Začarano jezero* Romola Corone, v kateri je z velikim uspehom nastopila skupina mladih igralcev. Občinstvo je navdušeno ploskalo izvajalcem in vzgojiteljem, ki so jih pripravili. Veselice so se udeležili najvišji predstavniki oblasti, med katerimi vladni komisar dr. Cappellini, župan inž. Spaccini, podžupan prof. Lonza, odbornica za šolstvo prof. Elvira Faraguna, šolski skrbnik prof. Angioletti, general Oliva, razni šolski ravnatelji itd. Goste je sprejel glavni ravnatelj rekreatorijev dr. Ferruccio Olivo. Avto podrl žensko Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli na zdravljenje 80-letno gospodinjo Giu-seppino Blsiani iz Ul. Cancelheri 9, ki Je malo prej postala žrtev prometne nesreče. Bisianljeva je na vogalu Ul. Clgotti na zebrastem prehodu prečkala Istrsko ulico. Tedaj je iz Ul. Cigotti z avtom TS 56222 privozil 33-letni Armando Sca-bati Iz Ul. Felluga 35 in pri zavijanju v Istrsko cesto podrl Bisia-nijevo. Pri nesreči si je ženska poškodovala desno ramo in se ranila po bradi. Zdraviti se bo morala od 15 do 30 dni. zlasti v Kanalski dolini in ob Belo-peških jezerih, še poseben poudarek pa je bil na proslavi ob 20-letnid Doma, ki so jo praznovali lani in so Ee ob, tej priliki zbrali na zavodovem dvorišču stari in novi gojenci iz vsega obdobja 20 let ter skupno obujali spomine na lepe čase preživete v tem zavodu. Film prikazuje tudi številne predstavnike slovenskega javnega življenja, ki so prišli na proslavo in razne zastopnike. Vmes so gojenke in gojenci red-tirirali pesmi. Omenimo naj Lilijano Vižintin, ki je redtirala Gregorčičevo «Soči» in Grudnovo »Nabrežina)), Nedo Dornik, ki je lepo podala pesem «Brda» in še eno pesem Srečka Kosovela, Benečan Jurij Krapic je podal Predanovo »Nadiža«, čemic Lucijan pa Benede-tičevo »Moji zemlji« in končno še Jadranka Mozetič Gregorčičevo «Bratje v kolo«. Otroški zbor pod vodstvom prof. Silvana;JKrlžmančiča je ob sprem-ljavj^&Jiga ftrk£$tr8>..ubr£Wfl„zapel nekaj pesmi. Prireditev, se:.je..zaključila z dvema burkama. »Zlata gos« in »čudna kupčija«, ki so ju prav tako podali gojenci in vzbudili ? njima med občinstvom precej smeha. Kot rečeno je bila udeležba zelo dobra, čeprav je bila popoldne nevihta, ki bi lahko marsikomu preprečila udeležbo. Nekajkrat je bil med predstavo prekinjen tudi tok, prav zaradi nevihte, vendar to ni motilo v večji meri poteka predstave in veselega razpoloženja. Ob koncu je občinstvo nagradilo vse nastopajoče z živahnim ploskanjem. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiitiuiiniiiiiN Stališče deželnega odbora PSU do avtomobilske ceste Nedeljske nesreče Med nedeljsko nevihto je strela udarila v hišo št. 11 v Ul. Taglia-mento, kjer stanuje družina Bogomila Mučiča. Skozi dimnik Je prišla na podstrešje, kjer je nastal manjši požar. Na kraj so prišli tudi gasilci ter požar pogasild. Ogenj je ožgal tramovje na podstrešju; škodo cenijo na okoli 30.000 lir. Z dveh metrov višine je padel 58-1 etni Anton Vogrič iz Uklancev 17 ter si zlomil desno nogo. Vogrič je pri hiši na lestvi obiral češnje. Izgubil Je ravnotežje ter tako nerodno padel, da se bo moral zdraviti mesec dni. V Ul. Coranini Je padel 54-letni Ivan Zimic. Pobil se je po glavi ter se bo v bolnišnici zdravili 10 dni. Na tleh so ga našli ljudje, ki so šli tam mimo ter o nesreči obvestili tudi kriminalni oddelek. O dogodku, ki se Je zgodil pri gostilni, vedo povedati, da vanj ni zapletenih tretjih oseb. Padec dečka iz Jamelj in drugega iz Tržiča V nedeljo pod večer so sprejeli v tržlško bolnišnico za 10 dni na zdravljenje 14-letnega Alojzija Kobala iz Jamelj St. 1, ki Je malo prej padel s kolesom ter se pri tem ranil na tilniku in sl ga verjetno tudi malo nalomil. Prvo pomoč pa so nudili 6-letne-mu Kasslu Pahorju iz Tržiča, Ul. I. Magglo 97, ki se je ranil nad desnim očesom, ko Je po nesreči padel na cesti. Okreval bo v nekaj dneh. Deželni odbor enotne socialistične stranke PSU se Je sestal v Trstu pod predsedstvom sotajnikov Fortune in Devetaga in je razpravljal o poročilu odv. Cesara Devetaga o vprašanju izgradnje avtomobilske ceste Gorica-Villesse, katere idejni načrt je pred kratkim odobrilo ravnateljstvo ANAS v Rimu. Odbor se zahvaljuje ministru Manciniju za njegovo odločilno posredovanje v korist urejevanja cestnega omrežja naše dežele, ki je mednarodnega pomena. Odborniki pooblaščajo deželna sotajnika naj preko predstavnikov stranke in vlade navežeta stike z vlado v Beogradu in Slovenski republiki, da bi konkretno izvršili že predlagan načrt o izgradnji avtomobilske ceste Ljubljana - Vil-lesse. VESTI l ONSTRAN MEJE Asfaltirali bodo cesto do prehoda na Sempetrski cesti Razstava Franceta Zupana v Novi Gorici ■ Kulturna prireditev dijakov v Kromberku ■ Uredili bodo galerijo goriških umetnikov V Šempetru pri Gorici bodo že letos pokrili potok Vrtojbico, prav tako bodo asfaltirali pot, ki pelje od vhodne ceste iz Nove Gorice v središče naselja, do mejnega prehoda z Italijo To so sklenili pred kratkim na sestanku predstavnikov Socialistične zveze in delovne organizacije. Predsednik občinske skupščine Milan Vižiri&i,' ki je sodelb-val"na sestanku, je "obljubil pbmoč skupščine, pri ureditvi teh prepotrebnih del. V Novi Gorici so te dni odprli razstavo del enega najbolj pomembnih sodobnih likovnih umetnikov v Sloveniji, Franceta Zupana, ki ga je letos nagradil Mestni svet v Ljubljani. Skupaj je razstavljenih 30 olj in akvarelov, med katerimi je precej primorskih motivov. Razstava v avli občinske skupščine bo odprta do 11. junija. France Zupan je osemdesetletnik. Čeprav je bil vseskozi zelo delaven in ima za sabo izredno bogat slikarski opus, je vse življenje živel nekako skromno in odmaknjeno od zunanjih manifestacij in modnih šol. Udeleževal pa se je številnih skupinskih razstav doma in v tujini. Med drugim je sodeloval na razstavah na Dunaju, v Berlinu in v Veroni. Osnovna značilnost njegovih del je, ljubezen do barvitosti in narave, ki mu je pobudnik za slikarska doživetja in njihove ustvaritve. V začetku svoje umetniške poti je bil slikar pod precejšnjim vplivom ekspresionizma, potem pa se začne vračati k realizmu s poudarjenimi impresioničnimi črtami. Kot takega ga predstavlja tudi novogoriška razstava, s katero je vzbudil pri občinstvu veliko zanimanja. prebral eno svojih uspelih črtic. V bližini tovarne pohištva Meblo je pred kratkim odprlo sodobno urejen kamping Novogoriško turistično društvo, ki je bilo nosilec investicije, je vložilo v ureditev kampinga ter izgradnjo objektov o-koli 80 milijonov dinarjev. Turisti, ki bodo ^prenočevali v kampingu si bodo lahko kuhali, saj je društvo uredilo dve čajni kuhinji z vso potrebno opremo. Ob kampingu Je urejen tudi lep bife in prostor za garderobo kopalcev. Skupaj bo lahko hranilo obleke in razno okoli 280 kopalcev, ki se bodo kopali v bližnjem kopališču. Upoštevajoč, da je pristojno ministrstvo kreditiralo le prvo fazo izgradnje tega objekta, se pravi od avtomobilske ceste Trst-Benetke do kraja Grotta na državni cesti štev. 351, zahteva deželni odbor PSU, da dežela finansira preostali del izgradnje tega objekta, da bi ga v čim-krajšem času zgradili. Za zaključek tekmovanja za bralno značko Simona Gregorčiča so učenci osnovnih šol ajdovske, novogoriške in tolminske občine pripravili te dni pred gradom v Kromberku zelo bogato kulturno prireditev. Poleg številnih zborov iz posameznih šol so na njej nastopile tudi druge skupine, ki so izvajale prijeten program. Prireditve se je udeležilo okoli 1000 otrok. Letos je tekmovalo v vseh treh občinah 1150 učencev. 341 od njih je osvojilo srebrno značko, preostalim pa so podelili bronaste značke. Ob zaključku tekmovanja je obiskal učence tudi pisatelj France Bevk, ki jim Je pred gradom v Kromberku Galerija goriških umetnikov se bo razvila v okviru goriškega muzeja. Občinska skupščina je namreč na svoji zadnji seji priporočila delovnim organizacijam v občini naj namenijo slikarske stvaritve goriških umetnikov v zbirko galerije. Zavzela se je tudi za to, da bi rojstvo nove galerije finančno podprle. Skupaj je v seznamu okoli 60 umetnikov, katerih dela bi bila primerna za stalno razstavo v galeriji. Zaključna produkcija šole Glasbene matice v Gorici Gojenci šole Glasbene matice v Gorici, ki jo je tudi letos z uspehom vodil prof. Silvan Križmančič, bodo priredili v sredo 7. t.m. zvečer ob 20.30 zaključno produkcijo ob koncu leta, na kateri bodo pokazali napredek, ki so ga dosegli v tem šolskem letu. Prireditev bo v prostorih kluba «S. Gregorčič*. Na programu je nastop gojencev iz Gorice in bližnje okolice: poleg tega bo nastopil otroški pevski zbor, ki ga bo spremljal instrumentalni ansambel. Vabimo vse prijatelje glasbe in mladine, da pridejo polnoštevilno k tej prireditvi. Poziv PSU za obrambo miru Mestna sekcija PSU v Gorici je poslala mestnim sekcijam KD, SDZ in PRI vabilo za sestanek predstavnikov strank levega centra v Gorici, da bi podvzeli skupno z vsemi sloji meščanov skupno akcijo za mir, ki je zaradi vojne na Srednjem vzhodu še bolj ogrožen Jubilej planinca Hvale iz Nove Gorice Protest proti vojni v Vietnamu — Mladina nosi po goriškem Korzu Italija v povorki protestne napise proti vojni. Protestno zborovanje je organiziral mladinski odbor za mir na svetu Te dni je slavil Alfred Hvala, bivši predsednik planinskega društva te Nove Gorice svojo 60-letni-oo. Ob tej priliki so mu člani društva priredili slavje v koči na Tr-atelju, ki so se ga udeležili tudi predstavniki SPD Iz Gorice potem, ko so bUl v Jutranjih urah na Izletu na Blegošu v škofjeloških hribih- Planinci so jubilantu podarili lepa darila In tudi goričko SPD mu je poklonilo lep šop nageljnov. Dopoldanski Izlet na Blegoš Je tudi prav lepo uspel, čeprav udeležba ni bila številna. Metalki so se peljali preko Oetkna do Novakov ter se nato povzpeli peš na vrh, odkoder so trnsii krasen razgled po vsej Gorenjski In tja do Ljubljane. Tudi ljubitelji cvetja so prišli na svoj račun. Imenovan upravni svet turistične ustanove Predsednik deželnega odbora Ber. zanti Je objavil dekret o sestavi upravnega sveta Pokrajinske turistične ustanove v Gorici. Sestavljajo ga zastopniki ustanov, turističnih organizacij, kategorij, župani ter strokovnjaki v turističnih vprašanjih. Odrezal si je prst Med rezanjem mesa se Je pone- srečil 42-letni Emilio Bandelli iz Ronk, Ul. S. Lorenzo 57; odrezal si je zadnji členek na desnem kazalca. Zatekel se je v civilno bolnišnico v Tržič, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 20 dni. Z ZSPD v Cerkno in Idrijo. Ker so v prvem avtobusu za izlet v Cerkno z obiskom bolnišnice Franja In Idrije ter povratkom preko Črnega vrha in Ajdovščine že vul pro-stori zasedeni, se nadaljuje še nekaj dni vpisovanje za drugi avto-bus. Kdor želi na ta izlet naj pohiti z vpisom pri A. Košuta, Ul. Mameli 8 v Gorici. Kot znano bo izlet v nedeljo, 25. junija. Podrobnosti pri vpisu. Gorica VERDI. 14.30: «Matt Helm non pes, dona». D. Martin in A. Margret, Ameriški barvni film. CORSO. 15.00; «Penelope la magnl-fica ladra«. N. ood in G. Ban-nen. Ameriški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 16.30-22.: «As-salto al treno Glasgow-Londraa Horst Tappert in Kay Fischer’ Nemški film . CENTRALE. 15.15: «Dick Smart — 2007». R. Wyller ln M. Lee. Ameriški barvni film. VITTORIA .15.30: «Zorro 11 rlbelle«. Howard Ross in D. Desantis. Italijanski film v barvah. Tržič AZZURRO. 18.—22.: «La battaglia piu lunga - Stallngrado)). G. Froe-be. S. Zeman. EXCELSIOR. 17.30—22.: «Ballata in blu». R. Charles. PRINCIPE. 18.22.: «Deserto che vi-ve». Dokumentarni film Walta Di-sneyja v barvah. Ronke EXCELSIOR. - zaprt. RIO. 19.30—22.: «Bandido». Robert Michum. V barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO na Verdijevem korzu 57, tel. 28-79. RONKE Ves dan ln ponoči je dežurna lekarna «Alla Salute« dr. Olivetti, Dl. Roma 22, tel. 72-393. TRŽIČ Danes ves dan ln ponoči je odprta v Tržiču lekarna »Centrala* dr. Flitz ln Ennery, Trg ke 23, tel. 72-341. Včeraj so karabinjerji v Gorici slavili 153-letnico obstoja svojega korpusa. Osrednja svečanost za go-riško in videmsko pokrajino je bila v Vidmu ob navzočnosti goriških častnikov. Včeraj dopoldne je po Korzu korakala karabinjerska fanfara s častno četo v paradni uniformi. I PRIMORSKI DNEVNIK 6. Junija 19Sl ODBOJKA V NEDELJO NA STADIONU «PRV! MAJ 'V Sesterka reškega Partizana zmagovalka ženskega turnirja NEDELJSKI PLANINSKO ■ ORIENTACIJSKI POHOD SPDT Borovke osvojile drugo, Brežanke pa tretje mesto V okviru mednarodnih srečanj, na katerih sodelujejo Borovi odbojkarji, je bil v nedeljo na stadionu «Prvi maj» ženski turnir, na katerem so nastopile šesterke Partizana z Reke, iz Brega in seveda organizatorja, športnega združenja Bor. Po ženskih tekmah so se spo- prijeli tudi moški vrsti Partizana z Reke ter ekipa iz Brega ojačena z dvema igralcema Bora. Odbojkarski dopoldan je nudil veliko športnega užitka, predvsem v finalni tekmi ženskega turnirja. Videli smo izredno borbenost in tudi tehnično zelo dobre poteze. Predvsem je navdušil napad jugoslovanskih pr-voligašic, ki so neusmiljeno «bu-tale» v Borovo obrambo, ki je bila včeraj zelo pozitivna. Skoda le, da ne razpolaga z blokom, ki bi preprečil marsikatero ostro tolčeno žogo. V prvi tekmi sporeda sta se pomerili tržaški ekipi Brega in Bora. Bor je za to tekmo nastopil s pomlajeno postavo, v kateri so nastopile igralke, ki so pravkar zaključile prvenstvo B lige. Igra je bila tako precej izenačena in tudi tu ni manjkalo navdušenja, ko so nas veselo presenetile igralke s precej dobro napadalno igro. Prvi set je po zagrizeni borbi pripadel borovkam, ki so sicer z nekoliko spremenjeno postavo osvojile še naslednjega. Tretji niz je bil spet na nitld. Točke so se vrstile tako na eni kot na drugi strani. V zaključni fazi pa so bile Brežanke boljše in so osvojile set, medtem ko so borovke zapravile kopico servisov. V četrtem setu se borovke niso več pustile presenetiti in so gladko zmagale. Izid Bor — Breg 3-1 (17-15, 15-11, 16-18, 15-8) Postavi BOR: Pavletič, Rauber, Kenda, Hmeljak, Silva in Sonja Pernarčič, Rogelja, Barej in Bezeljak. BREG: čuk, Bandi, Divna in Nevenka Slavec, Foraus, Racman in Žigon. Nato smo občudovali izredno hladnokrvnost reških predstavnic, ki so nastopile proti Bregu. Večja izkušenost in tudi boljša tehnika je povsem prevladala v prvih dveh setih, ki praktično ne potrebujeta komentarja. V zadnjem setu so v vrstah Partizana nastopile mlajše sile in tedaj je prišla na svoj račun tudi igra Brega, ki je z uspelimi zaključki kljubovala nasprotnicam. Ko smo že mislili, da bo set za Brežanke, je trener Partizana izvedel menjavo in poslal na igrišče najboljšo igralko, ki je takoj spravila igro v ravnovesje in tako je tudi tretji pripadal gostjam. Izid PARTIZAN (Reka) — BREG 3-0 <15-0, 13-4, 15-11) Postavi PARTIZAN: Majetič, Dukič, šču-lac, Erniša, Dobrovič, Kardun, Peršič, Brožič, Diminič, Pulič in Forgo. BREG: čuk, Divna in Nevenka Slavec, Foraus, Bandi, Racman in Žigon. Kot smo že omenili je bila finalna tekma med Borom in Partizanom pravi užitek za ljubitelje odbojke. Vseskozi napeta, na dobri tehnični ravni z izrednimi posegi posameznic je stalno držala na nogah prisotno občinstvo. Borovke so zelo dobro zaigrale in zares navdušile s požrtvovalnostjo in vztrajnostjo, s katero so nasprotovale ostremu napadu Partizana. Partizan je bil sicer kot ekipa, boljši od domačink. Predvajal je popolno odbojkarsko igro z blokom, pogostimi «rušadami» (menjave na mreži) itd. Vsemu temu pa so se domačinke upirale in s plasiranimi žogami ki so ga po ostri borbi iztrgale Boru, potem ko je ta že vodil z 12-8. V naslednjem setu so borovke stalno vodile in «omrežile» igro nasprotnic. Osvojitev seta je bila tako neizbežna. Zaradi tega poraza je Partizan krepkeje zaigral v četrtem nizu in gladko zmagal. Borova obramba je popustila in dovolila nasprotnicam da so si nabirale točko za točko. B T,Tn IZIDI •Arezzo - - Varese 0-0 »Genoa - - Reggiana 8-1 •Padova — Modena 2-1 •Palermo — Novara 2-0 •Piša — Catanzaro 5-1 •Potenza — Livorno 1-0 •Reggina — Catania 1-0 Alessandria — •Salecnitana 2-1 •Savona — Sampdoria 2-1 Messina — ‘Verona 2-0 LESTVICA Sampdoria 36 18 14 4 43 19 50 Varese 36 18 13 5 41 19 49 Catanzaro 36 14 12 10 43 41 40 Catania 36 13 12 11 31 29 38 Reggiana 36 14 11 11 32 37 39 Potenza 36 13 12 11 34 33 38 Medena 36 12 13 11 39 13 37 Genoa 36 12 12 12 37 28 36 Padova 36 10 16 10 35 32 36 Messina 36 11 14 11 36 38 36 Palermo 36 11 13 12 30 26 35 Reggina 36 10 15 11 31 31 35 Verona 36 11 12 13 29 34 34 Novara 36 12 9 15 37 33 33 Livorno 36 11 11 14 31 36 33 Savona 36 12 9 15 41 42 33 Piša 36 9 15 12 23 27 33 Arezzo 36 11 9 16 38 40 31 Alessan. 36 8 13 15 33 46 29 Salernit. 36 9 7 20 23 47 25 Prihodnje tekme (11. junija) Alessandria - Reggina, Catania- Genoa, Catanzaro - Padova, Li- vorno - Salernitana, Messina - Palermo, Modena - Savona, No- vara - Potenza, Piša Verona, Reggiana . Varese, Sampdoria - Arezzo. V odločilnem setu so naprej prevladovale igralke Partizana k, so vodile ob menjavi igrišča z 8-6. Borovke so takoj odgovorile in tako se je vnela izenačena borba ki je trajala prav do zadnje točke, ko je Rečankam uspelo osvojiti dve točki prednosti in zmagati z minimalno razliko. Izid PARTIZAN (Reka) — BOR 3-2 (10-15, 15-12, 9-15, 15-6, 16-14) Postavi BOR: Pavletič, Mi jot, Kenda, Švab, Rauber, Hmeljak, Silva in Sonja Pernarčič, Rogelja, Barej in Bcz&l jsk PARTIZAN: Majetič, Dukič, šču-lac, Erniša, Dobrovič, Brožič, Forgo. Končna lestvica 1. Partizan, Reka 2. Bor 3. Breg V četrtek zvečer je bilo na stadionu «Prvi maj» žensko srečanje 1 n d irt f-1^ i*-, Alnvir>lr/\ aUIma TO . . „ J_ mladinske in članske ekipe Bora in Partizana iz Poreča. Istranke so slavile zmago v obeh srečanjih. Mladinke so zmagale z 2-1, članice pa s 3-1. f. v. visan, Comelli, Calligaris, Capello in Tesolin. Sodnik: Alt iz Cormonsa. Ponziana je morala v prvem srečanju za deželni naslov prve amaterske kategorije kloniti enajsterici Pierisa, ki si je z nedeljsko zmago (1:0) skoro avtomatično osvopi-la lovor najboljšega v deželi. Furlani niso v nedeljo sicer prikazali navdušujoče igre, saj tega niso niti nameravali. Z racionalno in odločno igro pa so vseeno spravili na kolena Tržačane, pa čeprav se je srednji napadalec Calligaris že od vsega začetka (v 10’ p.p.) poškodoval in je nato lahko le delno sodeloval z ostalimi soigralci. Ponziana pa ni zašla ravno v najboljši dan in predvsem napad ni zadovoljil (Ruan, Kirchmeyr — katerega si je prišel Rocco iz Milana ogledat — in Curd). Prvo mesto tabornikom RMV prehodni pokal pa Opencem Na startu enajst ekip s petdesetimi tekmovalci Slovensko planinsko društvo v Trstu je organiziralo v nedeljo, 4. junija tradicionalni planinsko - orientacijski pohod, ki je letos potekal po gmajnah in gozdovih okrog Malega Repna in Zgonika. Na start se je prijavilo enajst ekip z okrog 50 tekmovalci. Proga ni bila posebno težka ali utrudljiva, glavno težavo so predstavljale razne naloge, ki so jih morali tekmovalci rešiti po poti. Ena od teh, verjetno najtežja, je zahtevala od tekmovalcev, da so prinesli na cilj celo vrsto znanih in manj znanih rastlin, če so vse ekipe z lahkoto našle orehovo ali hrastovo listje, so Se le redke lahko pohvalile s tem, da so dobile materino dušico ali tržaške klinčke. Po rešitvi zadnje naloge, ki je ukazovala prinesti na cilj živo mravljo. so se tekmovalci lahko okrepčali, medtem ko so se organizatorji lotili zapletenega računanja rezultatov. Okrog dveh je predsednica Planinskega društva dr. Sonja Mašera razglasila rezultate: zmagala je ekipa, ki je bila že od vsega začetka glavni favorit, in sicer taborniki RMV v postavi Rupel, Cu-pin, Starec, Milič, Fischer. Prijet- 51 kaz. točk 58 kaz. točk 61 kaz. točk 64 kaz. točk 68 kaz. točk 78 kaz. točk 111 kaz. točk 144 kaz. točk ■iiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA Nepričakovana zmaga enajsterice N. Gorice Nova Gorica si je z nepričakovano zmago nad Železničarjem v Mariboru že skoraj zagotovila sedmo mesto na prvenstveni lestvici. V zadnjem kolu igrajo namreč Goričani doma z Branikom in dve točki jim ne bi smelo uiti. Glede samega srečanja v Mariboru poročajo športni novinarji, da je bilo dokaj grobo, vendar so gostje po- Druga moška Borova ekipa je v promocijskem prvenstvu brez igre premagala bazoviško Zarjo s 3:0. Zarja se je namreč pred tem srečanjem odpovedala že dvema tekmama in je zato izključena iz prvenstva. ZA DEŽELNI NASLOV AMATERSKE KATEGORIJE Ponziana izgubila s Pierisom 1:0 (1:0) Strelec: v 1’ p.p. Tesolin (P). PONZIANA: Dapas; Suard, Gian-nella: Gerin, Kovacich, Fonda; Ruan, Ravalico, Barnaba, Curci in Kirchmeyr. PIERIS: Nicoli; Verzegnassl, In-dri; Marizza, Bazzeu, Cecone; Tre- kazali bolj zrelo igro in zasluženo zmagali. f Predzadnje kolo v zahodni skupini druge republiške lige je bilo izredno pomembno tako za razplet na vrhu kakor na dnu prvenstvene lestvice. Osnovna in najbolj razveseljiva ugotovitev je ta, da bodo vse primorske enajsterice ostale v ligi! V nevarnem položaju se je znašel le sežanski Tabor, toda ker bo zadnje srečanje dobil brez boja s 3:0 zaradi izstopa Svobode, je tudi tu vse v redu. Položaj na vrhu prvenstvene lestvice je kolo pred koncem prvenstva kolikor toliko razčiščen v korist Kopra. Primorje je namreč odščipnila dragoceno točko Hrastniku, Koper pa je osvojil obe v Kamniku. V zadnjem kolu igrata Koper in Hrastnik doma in po računih na papirju bosta oba osvojila točki. Vendar je vmes še nerešena zadeva okrog tekme Koper-Hrastnik. V primeru, da tekmovalna komisija registrira tekmo s 3:0 . korist Hrastnika, bi imel le-ta boljši količnik kot Koper. Edina sigurna pot za osvojitev prvega mesta je zmaga Kopra nad Primorjem. Z zmago nad Jesenicami je Izola spet dokazala, da je v veliki formi in ker igra v zadnjem kolu doma s Kamnikom, ji je tretje mesto že skoraj zagotovljeno. Srečanje na Jesenicah je bilo dokaj težko, saj so domačini večkrat nevarno pritiskali, toda izolska o-bramba se je znašla tudi v najbolj kritičnih trenutkih. V zadnjih desetih minutah pa so Izolčani v hitrih protinapadih dosegli dva zadetka in zasluženo zmagali. Tekma v Ajdovščini je bila izrednega pomena za obe moštvi. Hrastnik si je po uspehu v Kopru odprl realne možnosti za osvojitev prvenstva in je ostro igral na zmago. Primorju pa so bile točke nujno potrebne za obstanek v ligi. Tako so bili gledalci vseh 90 minut priča borbe za vsako žogo. Prvi so dosegli vodstvo domačini tik pred zaključkom prvega polčasa. V začetku drugega polčasa pa so gostje izenačili. Sežanski tabor se je v Ljubljani zagrizeno boril proti Iliriji, ki pa je bila boljša in je zasluženo zmagala. Pred tekmo v Ljubljani je Tabor dobro vedel, da mu preti izpad, vendar so dogodki na drugih igriščih potekali ugodno za Se- žančane, tako da je poraz proti Iliriji brez pomena. Tako Jesenice kot Litija sta ostala praznih rok, to pa je dovolj, da se bo Tabor obdržal v ligi ne glede na rezultate zadnjega kola. no presenečenje pa so nam pripravili Openci, ki so s svojima ekipama zasedli drugo in tretje mesto ter tako odnesli Nabrežincem prehodni pokal Planinskega društva. Vrstni red POP 1. RMV 2. MK Opčine A 3. MK Opčine B 4. Škamperle 5. Sokol A 6. Sokol F 7. Sokol B 8. Sokol C Izven časa so dospele na cilj KA STA in SPDT, Breg pa je odstopil. Vrstni red za društva pa je bil naslednji: 1. MK Opčine 11 točk 2. RMV 8 točk 3. Sokol 7 točk 4. Škamperle 4 točke Potem ko je tajnica Planinskega društva Alenka Kravos izročila prehodni pokal openskemu predsedniku Rinaldu Vremcu, se je začel drugi del sporeda, ki je obsegal vrsto manj zahtevnih tekmovanj in je bil nekajkrat prekinjen zaradi slabega vremena. Rezultati so bili naslednji: Streljanje z lokom 1. ex aequo Cupin (RMV) Kocijančič (Breg) Bandelj (Opčine) Vlečenje vrvi 1. Sokol A 2. M K. Opčine 3. Sokol B Tek v vrečah 1. Križman (Opčine) 2. Cupin (RMV) 3. Bandelj (Opčine) Tek s kuhalnicami 1. Cupin (RMV) 2. Pertot (SPDT) 3. Marc (SPDT) Inter in Juventus sta se uvrstila v polfinale turnirja za italijanski nogometni pokal. Milančani so premagali Fiorentino 1:0 (0:0), Turin-čani pa Bologno šele po streljanju enajstmetrovk 5:4 (1:0, 0:1, 0:0 in 0:0). Jugoslavija premagala Poljsko 82:78 (40:42) MONTEVIDEO, 5. — Jugoslovanom se je posrečilo z razburljivim zaključnim forcingom spraviti na kolena uporne Poljake, ki so skoraj ves čas tekme finalne skupine svetovnega prvenstva vodih, z rezultatom 82:78 (40:42). Tudi ZDA so danes premagale Urugvaj 88:53 (36:26), medtem ko je Sovjetska zveza v nedeljo odpravila reprezentanco Brazilije 78:74 (42:42). V drugi nedeljski tekmi je Argentina premagala Urugvaj 79:75 (35:29). V tolažilni skupini, ki nastopa v Cordobi, so italijanski košarkarji premagali Paragvaj 91:58 (33:22). Ostala izida sta naslednja: Mehika — Peru 56:44, Japonska — Por-torico 86:79. — 1. Parioli 2. Barbablu — 1. Semaglia 3. Vardar — 1. Micolina 2. Veliero — 1. Carantana 2. Lord — 1. Orgnon 2. Royal Dream — 1. Radetzky 2. Piantella KVOTE 12 — 9.529.885 lir 11 — 414.342 lir 10 — 27.622 lir X X X 2 X X 1 2 1 1 2 X tiililll>liriilnislllliilltlllMlliiliiliiiiiiiiiii>i>l»>vitiiiiiiBiliiiaiiiiiifiaililllllllliillillllllifllitiiiiMiililailllsilliiiiliilllllllllllillBllll«lillilllllMiiiiiliim>ll>iiiii>aBlllllf>10 V ZADNJEM KOLU TOLIKO PRIČAKOVANA PROMOCIJA TM •iiiiiiiiiililiilliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiilinmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi n n n ii ut ii n im m um im m n ■■ m I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Olimpija — Čelik Zagreb — Dinamo Radnički — Vardar Rijeka — Vojvodina Sarajevo — Beograd Velež — C. zvezda Hajduk — Sutjeska 1:0 0:3 1:2 5:1 3:1 1:1 5:1 (1:0) (0:1) (0:1) (1:0) (2:0) (0:0) (4:1) Partizan — željezničar 1:0 (0:0) LESTVICA LESTVICA Maribor 30 19 10 1 51:12 48 Sloboda 30 16 5 9 47:27 37 Sarajevo 26 13 5 5 42:22 37 Lokomotiva 30 15 7 8 51:42 37 Partizan 26 13 9 4 45:22 35 Osijek 30 14 8 8 46:32 36 Dinamo 26 13 9 4 38:18 35 Šibenik 30 13 9 8 43:33 35 Vojvodina 26 10 9 7 32:30 29 Rudar 30 10 11 9 29:33 31 Crv. zvezda 26 10 8 8 47:42 28 Borovo 30 7 15 8 48:34 29 Vardar 26 12 4 10 36:36 28 Trešnjevka 30 10 9 11 31:31 29 Hajduk 26 10 7 9 36:32 27 Famos 30 10 9 11 47:48 29 Radnički 26 12 3 11 29:29 27 BSK 30 11 7 12 40:43 29 željezničar 26 12 3 11 35:36 27 Bratstvo 30 10 9 11 41:51 29 Velež 26 8 9 9 28:30 25 Segesta 30 u 6 13 51:64 28 Zagreb 26 8 7 11 29:43 23 Varteks 30 8 11 11 30:28 27 Rijeka 26 7 7 12 32:37 21 Aluminij 30 10 7 13 34:41 27 Beograd 26 6 7 13 29:33 19 Leotar 30 8 11 11 33:43 27 Olimpija 26 7 5 14 27:39 19 Borac 30 10 5 15 40:54 25 Sutjeska 26 6 6 14 23:52 18 Bosna 30 4 11 15 30:46 19 Čelik 26 6 6 14 17:34 14 Istra 30 5 8 17 34:64 18 ZAHODNA CONSKA LIGA SLOVENSKA LIGA Kamnik — Koper 2:3 (1:1) Mura — Rudar 4:2 (1 .1) Jesenice — Izola 0:2 (0:0) Celje — Kovinar 4:1 (2:0) Zagorje — Litija 3:6 (1 1) Slovan — Triglav 0:3 (0:3) Svoboda S. — Tolmin 0:3 p.f Ljubljana - - Slavija 3:1 (1:0) Ilirija — Tabor 3:2 (2:1) Branik — Svoboda 3:4 (1 1) Primorje — Hrastnik 1:1 (1:0) železničar - N Gorica 0:2 (0:2) LESTVICA LESTVICA Koper 20 14 4 2 51:19 32 Ljubljana 21 14 4 3 58:26 32 Hrastnik 20 12 5 3 46:20 29 Slavija 21 12 4 5 39:26 28 Izola 21 11 6 4 51:24 28 Mura 21 12 3 6 59:39 27 Ilirija 21 13 1 7 57:35 27 železničar 21 n 4 6 42:28 26 Zagorje 21 10 5 6 42:41 25 Celje 21 9 6 6 44:25 24 Kamnik 21 7 4 10 37:45 18 Rudar 21 9 4 8 39:42 22 Tolmin 21 6 6 9 31:39 18 N. Gorica 21 8 5 8 27:29 21 Primorje 21 7 4 10 31:42 18 Svoboda 21 9 2 10 47:47 20 Litija 21 5 7 9 36:49 17 Kovinar 21 9 1 11 36:46 19 Tabor 21 7 2 12 34:46 16 Triglav 21 8 8 11 30:35 18 Jesenice 21 6 3 12 42:48 15 Branik 21 2 5 14 24:61 9 Svoboda 21 3 1 17 27:76 I Slovan 21 1 4 16 21:62 6 II. LIGA (ZAHOD) Bosna — Maribor Famos — Segesta BSK — Aluminij Istra — Rudar Šibenik — Trešnjevka Lokomotiva — Osijek Borac — Sloboda Borovo — Leotar Varteks — Bratstvo 0:3 4:1 3:0 2:2 0:0 1:3 2:1 4:1 3:1 (0:0) (2:0i (2:0) (1:0) (0:0) (1:1) (2:0) (2:0) (0:0) Rosandra - Fontanafredda 1:0 Gol je v 3' drugega polčasa dosegel Turk Fontanafredda — Vivian, Pusiol, Bortolus, Sfreddo, Fazzoler, Carbo, Conte, Pavlicevic; Turchet, Cecchin, Moraš. Rosandra Zerial — Karlicek, Giovannini, Bussani, Bertoia, Olaut, Vignali, Bazzara, Kocjančič, Santelli, Turk, Vascotto. Sodnik — Adami iz Tolmeča. Opombe — Drobno travnato igrišče, lahek veter z Alp z nekaterimi še zasneženimi vrhovi, kar je ohranilo temperaturo v idealnih pogojih. Kotje 3:2 za Fontanafreddo. Gledalcev je bilo 500. Od 16’ do 21’ p. p. je bil Moraš zaradi poškodbe izven igrišča. V 39’ d. p. je moral Turk zaradi krčev tri minute izven igrišča. Ko je sodnik Adami dal znak za konec tekme, so številni navijači Rosandre vdrli na igrišče in čestitali igralcem, ki so po razburljivih tekmah prav v zadnjem kolu prišli na tujih tleh do zmage. Ti dve točki sta za Rosandro toliko bolj drogoceni, ker se je z njima uvrstila v drugo amatersko kategorijo. Rosandra se je predstavila Fon-tanafreddi s precej spremenjeno, vendar zelo dobro postavo; obramba je bila z Giovanninijem v be-kovski vrsti nepremagljiva, Bertoia se je umaknil v krilsko vrsto, v napadalno pa so vnesli Turka. Be-lo-plavi *so odigrali zelo previdno tekmo. V prvem polčasu so nadzorovali hitre prodore domačinov, katerim se ni nikoli posrečilo nevarno ogrožati Karlicka. V drugem polčasu, ko so domačini nekoliko popustili, so gostje prešli v napad, ki jim je že v prvih minutah j prinesel vodstvo. Gostie so vztrajali v napadu in so bili celo blizu podvojitve rezultata. Čeprav je bila nagrada izredno velika, je bila tekma vseskozi korektna in lojalna. Že v prvih minutah tekme je pri. šlo do razburljivih zavrtljajev. V 2’ je imel Pavlicevic zaradi zmede obrambe gostov izredno priložnost, da doseže gol. Zveza domačinov je poslala žogo v prazna vrata, kjer jo je Bertoia prestregel in jo z glavo odbil v polje. Takoj nato napad Rosandre s predložkom Turka Bazzari. Vivian ni ustavil žoge, ki je prišla do Santellija. Ta jo je poslal proti mreži, toda branilec jo je prestregel in odbil do Vascot-ta, kateremu je Vazzoler ustavil strel in rešil položaj. Fontanafredda je silovito napadala, vendar so gostje hladnokrvno ustavljali tem-mece. V 15’ je Conte poslal nad prečko v 10’ je Vignali z glavo poslal žogo tik mimo vratnice, dve minuti kasneje je Cecchin poslal visoko nad Karlickom, v 19’ je isti igralec spustil silovit strel, ki je šel za las mimo droga. V 26’ je Kocjančič z daljave za las zgrešil cilj, eno minuto kasneje pa je Santelli prisilil Viviana na parado. V 35’ je Pavlicevic zadel zunanji del droga, v 42’ pa je Vivian odbil nevaren predložek Turka, še zadnji strel Santellija, ki je poslal odličen predložek Giovanninija mimo droga. V 3’ d. p. gol, ki praktično velja celotno prvenstvo. Celotni napad Rosandre je izvedel prodor z z®-ključnimi izmenjavami Turk-Bazza-ra-Turk. Slednji je hladnokrvno nadzoroval žogo in jo poslal mim® Viviana v desni kot vrat. Rosandra je vztrajala in v 9’ je Santelh J skoku pustil silovit strel, ki se J® odbil od vratnice. V 14’ je Pavk' cevic poslal močan strel, katerega je Karlicek ustavil. V 20’ je Tuj“ slabo zadel žogo, ki mu jo je Pre“' ložil Bazzara in s tem zamudil hj redno priložnost. V 28’ je Santeiu preigral dva branilca in strelja*' vendar mu je Vivian v plovnem skoku ustavil žogo. V 29' kazenski strel Sfredda, ki je zmedel K®(' lička; v 36’ zopet strel za ne, katerega je zid gostov odbij-V 43’ zadnji strel domačinov, katerega je Cecchin poslal rnim° vrat. Igralci in navijači Rosandre so s® navdušeni vrnili v Boljunec z avtobusom, katerega so okrasili z ne-loplavimi klubskimi zastavami- S. B- KOLESARSTVO F. .a.' • . . _ _ . GIRO D ITALIA . . . . _ Ut I Genoa - Reggiana (8-1) 1 Palermo • Novara (2-0) 1 Piša - Catanzaro (5-1) 1 Potenza - Livorno (1-0) 1 Reggina - Catania (1-0) 1 Salernit. - Alessan. (1-2) 2 Verona - Messina (0-2) 2 Arezzo - Varese p.p. (0-0) X Arezzo * Varese d.p. (0-0) X Padova • Modena p.p. (1-0) 1 Padova - Modena d.p. (2-1) 1 Savona • Samp. p.p. (1-0) 1 Savona - Samp. d.p. KVOTE 13 — 3.740.900 lir 12 — 152.600 lir (2-1) 1 Po etapi na kronometer Anquetil z roza majico Včeraj so imeli udeleženci dirke odmor v Veroni VERONA, 5. — Po nedeljski etapi na kronometer, ki se sicer » končala z etapno zmago Anquetila, a ga je vseeno pripeljala prav na vrh lestvice, danes nihče ne vidi možnosti, da bi Francoza spodnesli s prestola najboljšega. Anquetil spada tudi med najboljše vzponske kolesarje in prav gotovo bo znal prav svojo prednost braniti in ohraniti. Motta, Adorni, Zilioli in drugi Italijani so odrezani iz borbe za končno zmago, kar velja prav gotovo tudi za Merckxa, Altiga in za Španca Pereza Francesa. Edini, ki bo skušal ogrožati Anquetila, je Gi mondi, ki ima v splošni lestvici samo 53” zaostanka. Danes so se kolesarji odpočili. Premor jim je po 16 etapah kar prijal, pa čeprav so morali udeleženci popoldne na kolesa, da se I nekoliko razgibljejo. Etapne dirke so naporne in zato se kolesarji ne smejo prepustiti popolnoma odmoru niti tedaj, ko jim ga razpored do loči. Od jutri dalje torej zaključna faza z najbolj napornimi vzponi na najvišje prelaze dolomitskega pogorja. Vrstni red na cilju nedeljske etape na kronometer Mantova — Verona (45 km) je naslednji: 1. Ritter Ole (Germanvox Wega) 56’59”, s povprečno hitrostjo 47,340 km na uro 2. Altig Rudi (Molteni) 57’00” 3. Bračke Ferdinand (Peugeot) 57’01” Anquetll Jacques (Bic) 57’05” Gimondi Felice (Salvarani) 57’37” Vicentini 57’43” 7. Velez 57’58” 8. Guerra 58’08” 9. Echevarria 58’09" rpf 10. Balmamion 58’11”; 11. MauL 58’30”; ■ 12. Adorni 59’05”; San ** guel 59 06”; 14. Cabica 59’09": Lievore 59’13”; 16. Brands 59*“: 17. Novak 59’34”; 18. Pingeon 59’37 ’ 19. Gonzales 59’40”; 20. Pinera v Gomez Moral 59’41” i;td. 4. 5. 1. LESTVICA Anquelil 2. Gimondi z zaostankom rf, $0* 2’16", 2 ’2£ 2’^ iK 2’3'P 2’5®" 2’55' 3. Adorni 4. Merckx 5. Perez Frances 6. Schiavon 7. Altig 8. Gabica 9. Pingeon 10. Moser 11. Motta 12. Carletto 3’25„ gr 13. Gonzales 14. Bitossi 15. Aimar 16. Velez 17. San Miguel 4 V $• 18. Zilioli 19. Balmamion U" 20. Maurer mil......um Hlinili .....................IIIIIIIIII.Hlinili...m..........................im............I....................................................................im.....................................im,„|||,m,||„„„|,im,umili,mi,im11" AFRIKA PRIPOVEDUJE CYPRIAN 0DIATU DUAKA EKWENSI U 1. £o se je čoln približal oto-, je Jagua na obali zagledala okoraslega moža. Na glavi imel svilen cilinder iz ča-i kraljice Viktorije, roke pa imel prekrižane na prsih, lehljal se je. Ko je Jagua ipala po stopnicah, ji je podil roko. (Dobrodošli v Bagani! Ime je Namme. Freddie me kli-stric Namme, kar tudi sem. oda, da je Freddiejev oče potoval na sestanek v Port ucourt. Saj veš, kakšni so ti itanki. Včasih se zavlečejo tuna tri tedne in na koncu ni : iz tega.» lalantno ji je prijel roko. Ta-j ji je bil všeč. Videti je bil t Freddie, samo zrelejši je in resnejši. Kako lepo bi o, če bi jo Freddie lahko ob-, tu, to noč, v svoji domo-li. čez dan pa bi pod roko , skozi vas in lahko bi ji vse pokazal, samo njej, za razliko od drugih. «Meni je ime Jagua.» «Jagua?» Toplo ji je stisnil roko. «Freddie je pisal o tebi, kako si mu v Lagosu pomagala, da je dobil potni list in uredil veliko formalnosti. Zato naj ti bog pomaga.« Jagua je bila očarana. «Iz Lagosa sem prišla, da bi videla Freddie j e vo domovino. Veliko je govoril o Bagani. Zdaj, ko jo vidim, bi rada živela tu — s Freddijem.« «0 ja, Bagana je lep kraj. Vsi, ki pridejo sem, ga hvalijo.« Skrbno je izbiral svoje besede. «Ravno zdaj imamo tu nekega Angleža iz Cambridgea. Proučuje naše običaje, knjigo hoče napisati o tem. Stanuje v majhni hiši ob obali.« Pri tem je pokazal čez strehe. šla sta na dvorišče. Ko sta vstopila, je Jagua videla, da je Nancy prišla pred njo. Tekala je okrog poslopij in delala vtis, da je v vsem v kar najboljšem odnosu. Skoraj se je zdelo, da že šteje med Nammove, kajti vsi so bili zelo prijazni z njo. Jagua je začutila, da ji pogum upada. Namme je eni od deklic ukazal, naj odnese Jaguine kovčke. V hiši je pokazal na stol: ((Sedi, prosim. Prinesel ti bom nekaj pijače, domači gin.» Zaploskal je z rokami. «Naš gin žgemo zunaj, ker je vlada to prepovedala. Sicer se ji pa niti sanja ne o tem. Hočejo, da bi pili uvoženi gin, ki v trgovini stane 35 šilingov. Steklenico domačega pa dobim za pet šilingov, pa ni nič slabši, samo zrel mora biti. Naš je star najmanj pet let.« Prinesli so steklenico, z njo pa še mizico s kozarci, ki so bili iz lepo brušenega stekla. Vse v tej hiši je Jaguo navdajalo z velikim dostojanstvom. Dnevna soba, v kateri sta sedela, je bila okrašena s tremi slikami. Na eni je brez težav spoznala strica Namma. čeprav je bila slika stara in obledela, so visoki ovratnik, široka kravata, bleščeč cilinder in zlata urna verižica postavnega moža napravili malce sveto- ljanskega, tako da Je bil videti kot Freddie v svojih najboljših časih. Jagua je hotela vedeti, kdo sta druga moža na drugih dveh slikah. «Tisti v sredi je David Namme, Freddiejev oče. Zdaj je v Port Harcourtu, kot sem ti že rekel. Drugi —», napravil je majhen premor, in za trenutek se je Jaui zdelo, da se mu je obraz zmračil, «no, to je dolga zgodba. Je eden naših. S tem mislim, da Je naše krvi, da je Namme. Toda sprla sva se in odšel je. Zdaj živi v Kri-manehu. To je otok onstran vode.« Stric Namme je pokazal skozi okno. «Ime mu je Chief Ofubara.« Jagua sl je natančneje ogledala sliko. Chief Ofubara je imel malce dvignjene obrvi in je delal vtis gizdalina. Njegova elegantno orokavičena roka je počivala na palici z zlato glavo. Jagui je bil všeč. «Zakaj pa je šel proč iz Bagane, zakaj je šel živet na Krimaneh?« «To je dolga štorija,« je ponovil stric Namme. Srknil je malo gina. «Gre zato, kdo naj vlada v Bagani. Pač prepir za knežji naslov. Po izročilu ima- mo tu v Bagani yaniba. Ko je pred tridesetimi leti tedanji yaniba umrl, je Freddiejev oče hotel postati njegov naslednik. Toda Chief Ofubara mu je o-porekal pravico do knežjega naslova, šel je na sodišče. Reč se je vlekla več kot pet let. Za ta čas pa so mene določili za namestnika yaniba. In to sem še vedno. Pozneje je Chief Ofubara svojo tožbo pri sodišču umaknil, verjetno zato, ker je reč preveč stala. On in njegovi podložniki so naložili čolne in odveslali tja čez na otok Krimaneh. Tam so v močvirju nastavljali ribje zanke in podirali drevesa, da bi dobili prostor za njive. Danes imajo svojo vas in Chief Ofubara je njihov knez. Dodati moram, da zelo spoštujem Chiefa Ofubaro. Na koncu koncev je še vedno naš bratranec. Toda mi iz Bagane nimamo nobenih stikov z ljudmi s Krimaneha. Sovražniki so nam. Kadar ujamejo našega človeka, ga ubijejo in položijo truplo v čoln, da ga lahko vidimo. In mi tudi nismo preveč nežni, če nam kdo pride v pest.« Trpko se Je smejal. «Tako je to, kot sedim v tem stolu. Vedno smo previdni, kadar gremo k reki, pa naj si bo po vodo ali se kopat. Tam nas namreč dobijo, veš. Nikoli tudi ne gremo čez mejo v krimaneške vode. Nekateri so poskusili, pa so jih požrli krokodili in njihove duše so šle v onostranstvo. To je seveda bilo še vedno veliko bolje, kot biti ujet. Peljejo te k Chiefu Ofubari in tam te mučijo. Muči vse ljudi iz Bagane, če pridejo v njegove roke, dokler mu ne obljubijo, da bodo postali njegovi podaniki in da hočejo živeti pri njem. To, Jagua, ti pripovedujem, da boš vedela, kako je. Po možnosti ne hodi tja na kopanje. Toda če vzlic temu greš, se dobro pazi.« Jagua si je natočila domačega. Srknila Je in začutila, kako jo žge po požiralniku. «Toda kako naj vem, kateri del vode pripada Krimanehu.« «To je enostavno, čuvaj tl bo pokazal.« «Povej mi nekaj, stric Namme! Kako pa to, da vlada dovoli, da Chief Ofubara počenja take reči?« Stric Na.nme se je smehljal. «Kaj pa naj stori vlada? Naš otok je manjhen in daleč vstran. Tu ne morejo imeti policije. Poleg tega pa smo mi iz Bagane vedno bili miroljubni. Sem ter tja policija seveda pride. Zapre nekaj ljudi, pa je spet mir za nekaj časa. Nato se pa spet začne po starem. Nikoli ne bo konec tega sovraštva. Vsaka malenkost, zadostuje, da se spet razširi. Vidiš, mi iz Bagane bomo vedno trdili, da je Namme prvotni ustanovitelj baganskega ljudstva, Chief Ofubara pa nasprotno trdi, da knežjega rodu Nammov ni, temveč samo rod Ofubarov. Dejstvo pa je, da res obstajajo dokazi, da so Nammi ustanovili našo Bagano. To Je ohranjeno na bronastih odlitkih. Naš rodovni oče je bil hraber bojevnik. Naučil se je celo ravnati s topovi, ki so mu jih podarili Portugalci.« Jagua pa je rekla: «To je grda zgodba. In zaradi nje zapravljata oba bratranca gore denarja za sodišče.« «Ja, ja, tako je to. Toda tebi se zaradi tega ni treba žalostiti Povedal sem ti vse to, ker si tujka. Mi v Bagani si zaradi tega že dolgo več ne delamo sivih las. Kadar pa se David Namme odpelje na zbor v Port Harcourt, vedno c advokata. In ko mu bo u: da mu bodo priznali mest nuba v Bagani, bo tu sp® lepo. Trenutno pa smo ® dno brez vladarja za naš) di. Mislim vladarja, ki 1 uradno priznan. To vidiš ; tem, kako nemarno gradijc je hiše. Seveda, kdo pa £ še naseljeval tu pri teh pirih! Dokler si naša gostja, J pazi, da vedno ostaneš na ni Bagane. Glej, da ne bo® la opravka s Chiefom 0 rom in njegovimi. To se) povedal Nancy in njeni teri. In s tem sem storil 1 dolžnost.« Vstal je. «pr sta vi jam, da se boš zdaj la in preoblekla. Potem 1 bom poslal koga, ki ti ho kazal Bagano, če si mog°c želiš počitka.« Fojavilo se je neko d®* odpeljalo Jaguo v sos® zgradbo, kjer so ji bili P vili sobo. Posteljnina j® D dobrega platna, čista in 5 Slekla si je bluzo. «Oh, F* pridi in spala bova skup9-v hiši tvojega očeta.« (Nadaljevanje sle UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6. II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 lir celoletna 7.700 lir — SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) SFRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči i-čun pri Narodni banki v Ljubljani —501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tinančno-upravnl goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih prkrajln Italije pri »Societa Pubblicitk ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdala ln tiska OfPp št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna «00 ih' „ - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst *1’,ajl1lr P 250, osmrtnice 150 Ur. - Mali oglas 40 lir beseda - Oglasi u7 Založništvo tržaškega tiska, Trst