139 številka.
„IDINOIT"
iikaja po trikrat na taden v ieatih ii-daajili ob lovklh, 6«tvtklh in aobotfth. /jutranja itdanja it-haja ob 6. uri (jutraj, večerno pa ob 7. mri vačar. — Obojno isdanj« stan*: aa J«dan aacae . f. —.»0, itrm Avatrija f. 1.40 n tri aaaae, . . 3.80 , . . 4 ,— ■a pol lata . . . 5,— . . . 8.-aa »aa tato , . . tO.— . , . Na »r*iki kru pritožen* naročnin« t«
t j«nl|t Mir. ilka io dob
Posuntoa številke io dobivajo t prodaj at ni c ah tobak* v lrtttu po fl n »6., 9 Ooriet po S avi. Sobotno rečemo Udanja 9 Irttu S a«., v Gorici « n«.
C*
i)
V Trstu, v torek dne 20. novembra 1894.
Tečaj XIX,
EDINOST
Oglasi »e r ur u no jm tarifu t p<'tiiu; ra naslov t. debelimi črkami ne pl&čuj>-proitur. kolikor oh*i>s;>i navadnih t ruti-. PoiUna osmrtnice In j »vaaiahrale, •lomači oglatii itd. hm računajo po pokadili.
V*i dnpiii nuj s<* poAiljajo •j'-vlnUtvu ulicu C»«i<rmi It, 13. V-iaku pimiio mor. biti franKovano, k«- nof< ankov *n t «« m> »pri-i tmajo. Roko juni »e m> »rn*i»jc.
Naročnino, rcklama.-ij-j in >t?la-> ■ »[>• juma Hprarniitvo ulira Molino pic-colo hit, 3, II nadut. Odprte roklaraacij« •o prosto poštnine.
GtlMflo slovenskega političnega druitva za Primoreko
„ T tiiMili J* mar /'.
Podgora, ne „Piedimonte".
Interpelacija poslancev dra. O r e g o r-č i č a, A I f r • d a grofa Coroninija in tovariiev na njegovo ekioelenoo, gospoda ministra aa notranja stvari.
Življi, ki niao zadovoljni a južnimi mejami driave, hoteli bi povspeiiti korekturo istih tudi ■ tam, da delajo na to, da preva-janjem in parenjem slovenskih krajevnih in osebnih imen pokaiejo tamoinje okolice kot italijansko pokrajino in prebivalce iste kot potomoe ustanoviteljev Rima. Ii tega prisa-davanja je nastalo aainamovanje Piedimonte •a slovenski kraj Podgora pri Gorici, katero ■asnamovanje so v najnovejšem času navlaič imalli in raiiirili iidovski listi v veliko nevoljo tamoinjega slovenskega prebivalstva.
Vsled pritoftbe občinskega urada v Pod-gori, da se namreč nekaj časa sem v javnosti, celć v poitnem prometu, mesto krajevnega imena Podgora rabi sasnamovanje Piedimonte, isdalo je e. k. namestniitvo t Trstu na vsa c. k. okrajna glavarstva avstrijsko-ilirnke Primorske, na o. k. politiiko ekspozituro na Krku, na o. k. policijsko ravnateljstvo t Trsta, na mastne magistrate v Trstu, v Gorici in v Rovinju ter na trgovsko in obrtno ibornico v Gorici okroinico s dne 11. januvarja 1891. leta, it. 18.048 ex 1890, v kateri je rečeno doslovno:
,Ker to poslednje krajevno tainamc* vanje (Piedimonte namreč) ni vsprejeto ni v sestavke ljudskega itetjs, ni v uradne sezname krajev, oposarjajo se zgornje oblasti, da se jim je v občevanju i imenovano občino po-slulevati izključljivo uradno jej priposnanega imenaPodgors. — S e. k. poitnim in brzojavnim ravnateljstvom se je določila odredba, da je s poštnimi po-iiljatvami • prvo omenjenim sasnamovaniem kraja postopati tako, kakor da istih ni mo-goče dostaviti radi nedostatnoga naslova in da je iste vračati tja, kjer so bili oddani na pnlto, v ta namen, da se prav oanači kraj, kamor so namenjene".
Slovensko prebivalstvo v Podgori in v ostalih slovenskih občinah pokneiene grofije Goriike in Gradiiianske, ki je a onim v Podgori jadnega mitljenja in jednega srca, posdravilo je * veseljem to naredbo c. k. namestniitva, menć, da sme smatrati isto kot jamstvo, da o. kr. vlada po saslugi pritisne irredento, osiroma, da obvaruje Slovence pred nadaljnjim takim nasilstvom. A kmalu, žal, moralo se je uveriti, da se je varalo v svojem opravičenem pričakovanju.
C. k. vlada je valic gori navedeni naredbi c. k. namestniitva tržaškega, vilic sestavkom ljudskega itetja občine Podgorske in e. k. okrajnega glavarstva za okolico Go-viiko, valio iarecni volji in poleg protesta občine, ne da bi imela v to kakov pameten raslog, in valic dejstvu, da je aaanamoranje Piedimonte ca slovenski kraj narodno-poli-tiike, vznemirjajoče nravi, vendar dala vspre-jeti isto v splošni seznam krajev aa 1. 1892., in sioer v oklepu, in pozneje v posebni re-pertorij krajev avstrijako-ilirske Primorske, in tu na prvo mesto. Obćinu Podgorska je dne 23. avgusta t. I. aopet protestovala proti rabi takega krajevuega zaznamovanja, ne da bi bila dobila kakov odgovor dosedaj.
Slovenako prebivalstvo v Podgori in pre-bivalatvo pokneiene grofije Goriike in Gra-diičanske smatra, da se mu je s tem, da se je krajevno zaznamovanje Piedimonte vsprejeto v uradni seznam krajev avstrn-ilirske Primorsko, prizadela sramota, kakoršno ni saslužtlo, smatra to kot razžaljonje narodnega in dinastiško-patrijotiš-kega čutstvovanja svojega, kot izzivanje, ki postaja tem nevarneje, čim dalje traja.
Kakor da ne bi le irrednnta sama skr-
bela aa to, da ne amanjka gradiva aa narodne prepire, povapeiuje pa ie državna oblaat se svojimi odredbami gibanja, o katerih je težko misliti, da ao na koriat države.
Zato ai doavoljujejo podpisani povpraiati njegovo ekscelenco, gospodo ministra aa notranje posle, nastopno :
i,l. Na kaki podlagi ae je vsprejelo sasnamovanje Piedimonte v uradne aeaname krajev avatrijako-ilirske Primorske P
2. HoČ«-li njegova ekscelenca vzdržati naredbo o. k. namestniitva triaikega s dne 11. januvarja 1891., it. 18.048 ex 1890 in vsled tega dati iabrisati is uradnih seanamov krajev avatrijsko-ilirske Primorske aaanamo-vanje Piedimonte, vsprejeto poleg protesta občine Podgorske in v nasprotju se sestavki niijih oblasti o ljudskem itetju a dne 31. decembra lota 1890. P
Na Dunaju, dne 17. novembra 1894 Dr. Gregorčič, Alfred Coronini, Pfei/er, Na-bergoj, dr. Ferjančič, SpinČic, Rumancauk, dr. Dcatal, Borčič, Mesnik, Schlesinger, dr. Dr-aor&d, dr. Scheicher, Perič, Thurnher, dr.
Slavik, Troll, Biankini.
Politiške vesti.
Driavni zbor. (Poslanska zboru Cd.) V svoji včerajšnji seji je sklenila poslanska zbornica preiti v podrobno raspravo o vladni predlogi, aadevajoči rasprodaje. Kdor ve, kako se često sleparijo ljudje po takih „razprodajah*, ko ljudem usiljujejo is-ležano in ničvredno blago, prepričan jo, kako potreben je tak sakon, ki bode gledal nekoliko na prste rasnim interesantnim .trgovcem In res so priznali vsi govorniki, da je potreben tak sakon, izvsemii jednega aamega : poznanega nemiko-liberalnega fotografa se slovanskim imenom — Wrabeta. To ao mora priznati nemškim liberalcem, da ao dosledni v svojem navduienju za židovska trgovinska načela, zibajoča se neprestano na ostrini sakona — le mali omahljaj in odprta so — zapora vrata. Gospod minister Schonborn je sioer naglaisl, da je novi sakon naperjen le proti nesolidnim kupčijam, ali s tem gotovo ne potolaži one, katerim ao nesolidne kupčiji pravi in jedini element, v katerem so radi gibljejo.
Volilna preosnova. In zopet so zborovali v nedeljo popoludne in aopet ao ae raaili po tistem reku: Martin k posvetovanju, Hartin od posvetovanja. Ne, stvar postaja že dolgočasna, kajti o nezmožnosti koalicije za vsako pozitivno reformatorično delo imamo dokazov že več kot dovelj. Toda nekaj no-vega smo vender iavedeli, kar naj si zapomnijo vsi oni, ki poiiljajo zaupnice grofu Ho-henwartu. Kakor čitamo v dunajskih listih, se ravno ta „slovenski* poslanic najodločneje poteza zato, daleindustrijalni delavci zadobe volilno pravo. Mi amo naglaiali že opetovano, dn bi bila to vuebovpijoča krivica za vse obrtnike in uianjfts davkoplačevalce, ako bi morali le od atroui gledati, kako hodijo na volišča industrijalni delavci. To bi biln krivica, pravimo, naravnost nezaslišano pa je, ako stavlja, take zahteve poslanec, iavoljen v kmetskom okraju.
Dogodki na Ruskem V Parizu so se vriile dne 18. t. m. po vseh hiiah božjih reformirane cerkve žalostinske molitve za carsko obitelj rusko.
Iz Peterb u r g a poročajo dno 18. t. m.: Včerajšnje mase zadužnice v katedralki l'«tra in Pavla udeležili ho ae car, carioa-udova, princesa Alikf, kralj Danak', kralj Grški, nadvojvoda K a r o I L u d o v i k. princ Henrik pruski, knez Črnogorski, franooska delegacija itd. Po maši ao skazali v.ia carska obitelj in druge knežje osobe spoštovanje ostankom pokojnega carja. — Ob 4. uri po-
poludno je bila ialostinska služba božja v katoliški cerkvi.
Dne 18. t. m. je car Nikolaj vsprejel avstrijsko vojaško deputacijo.
Ko ae je dno 19. t. m. vozila carica-udova is Aničkove palače v cerkev, prigodil se je pretresljiv prizor, da ae je vae ljudstvo vrglo na kolena, tako, da se je moral voa ustaviti. Redarji so hoteli razgnati Ijud-atvo, toda carica jim je zabranila to in je raje čakala — aahvaljevaje se na vse strani —, dokler ni ljudstvo samo napravilo poti.
Pogrebne slavnosti so se vriile včeraj po določenem vsporedu. Prifiele so ob 10% ure ter minile ob l.uri. Krsto so nesli car in veliki knezi, inozemske knežje glave pa no sledile. Podrobnosti o teh »lavnostih ne moremo priobčiti danes radi nedostatnosti prostora.
Različne vosti.
God Nj. Vel. cesarice slavil se je včeraj v Trstu a slovesno službo božjo, katero je daroval v župni cerkvi Marija pomagaj stolni proit megr. Š u s t v prisotnosti škofa msgr. dr. Glavine. Po sv. maii odpela je duhovščina zahvalno pesem. Službo božje udeležili so se poleg c. kr. nameatnika, tudi župan ter drugi zastopniki o. kr. oblasti in go-junke c. kr. dekliške meščanske šole z uči-učitoljstvom na čelu. Po končani zahvalni pesmi odpela je mladež cesarsko pesem.
Poroka. Po svoji neumorni delavnosti, po avojem kremenitem značaju in po avoji oaebui Ijubeznivoati vsem Tržaškim Slovencem predobro znani dr. Konrad Jane-i. i č poročil se je v Kamniku dne 19. t. m. z gospodičino Barbko Medvedovo. No-voporočencoma »aprisrčnejšo častilko.
Slovesna služba bolja. Povodom jutraj-šnjega praznika Darovanja Marijo Device (v Trstu „Mati Božja dobrega zdravja*), bode v cerkvi pri 8v. Mar. Gornji (»o. Jozuviti) Blovosna služba božja, pri kateri bode svirala mestna godba,
2alostinka služba božja za pok. carja Aleksandra III. Prihodnji četrtek 22. t. m., bode v tukajinji arbsko-vstočni cerkvi žalo-stinska služba božja v spomin carja Aleksandra III. Služba boija prične ob 11. uri do-poludne.
Ovacija grofu Alfredu Coronlnlju. Minolo nedeljo ob 10. uri dop. dospel jo poslanec grof Alfred Coronini z Dunaja v Gorico. To priliko je porabilo večje štovilo goriikih Slovencev, da prirodi neumorno delujočemu poslancu toli prisrčno ovacijo, da so so drugi potniki — kakor nam poroča očividec — kar začudeno zgledovali. Ta krepki pojav narodne znveBti in iskreuo udanosti do pravega zastopnika narodnih koristi j, jo toli im-ponoval tudi navzočim Italijanom, da so kakor okamonuli gledali ta prizor. Gola laž je torej, kakor nam odločno zatrjuje naš poro« čevalec, kar trdi sinočni „II Pioc. d. Sda bi bili namreč Italijani krepko reagovali. ali col6 udušili omenjeno ovacijo grofu Alfrodu Goroniniju.
šuklje v Krškem. „Slovencu" poročajo is Krškega: „Dno 15. t. m. bil je dvorni svetnik g. Šuklje tudi v Krhkem, V gontilni g. GregoriČa zbralo se je na večer na razgovor colih lest volilcev, mod njimi samo jeden meščan. Ne vem, ao-li Krčani iz stahu prod visokim gospodom doma ostali ali kali ?'
Zanimivosti iz izredne skupščine odvetniške zbornice. Odvfttnik jo ukaJerniško izobražen mož in povsod po ivctu poštovajo o-Jvetriko kot cvet narod'io inteligencije. Ako so nestanu veče Stavilo odvetnikov v važna posvetovanja, tuduj Htneuio reči: to jo odlična družb al Kadar govore odvetniki, tedaj nam je pričakovati duhovitih mi-nli, kromenitih argumentov in žolczue logike.
Toda epapoda niao le izobraženi možje, ampak ota so tudi pravoslovci — juristi, o katerih misliti, da poznajo zakono po črki in po duhu, in da sta jim aamo-ljubje in dovzetnost za svoj ugled in svojo odvetniško čast prešla tako v meso in kri, da so jim določila zakonov in iz tega izvirajoče juristiiko prepričanja visoko vzvišono nad vse vaakdanje politiške in socijalne bojo.
Minole sobote so se sešli gospodje člani odvetniške zbornice tržaške v izredno skupščino, o kateri smo poročali jako obširno v denašnjem zjutrnnjcm izdanju. Iz tegr. poročila hočemo v prihodnjih številkah pod zgornjim naslovom v kratkih noticah naglasiti in na kratko tolmačiti nekoliko važnejših momentov, da se uverijo nu*i čestiti čitatelji sami o tem, v koliko ho gospoda posamični italijanski odvetniki zadostili nn^im nazorom o vzvišenem in odličnom stanu odvotniškeiu. Shoda zaupnih mož udoloži so tudi
politično društvo „Edinoat* po svojih odposlancih. Tako ju sklenil odbor h oglasno. Stališče svojo gloda na orne* njeni shod smo žo označili natanjčno, p r i-p o z n a v š i brezpogojno potrebo istoga. Nikari pa misliti, d>i pojdejo naši možje v Ljubljano kot slepi „trabanti" — to oznaČenje jo prišlo nekako v tnodo v dobi slovenskega prepira —, ampak iali ponesejo seboj določena navodila, primarna našim nazorom in našim potrebam. V ta namon izbran jo bil v poslednji odborovi neji poseben odsek, kojemu je nalog, temeljito proučiti došlu nam resolucije, promeniti ali popolniti iste, ali pa tudi sestaviti povsem novo. Kajti nam volja na vso strani načelo : Clara pacta, boni amici.
Kar pa no dostaje potrebo tacega shoda, ponavljamo Ae enkrat: kdor jo slovoinki rodoljub v svojem srcu in no samo n.t jeziku, komur jo ljubezen do niitodrm stvari veča, nego pa strast v mo'hobojnom .-prepiru, ta mora lo želeti, da so snido na shodu lopo štovilo zareanih, treznih in po svojom a l o-venskem patrijotizmu odličnih mož, kjer naj zasnujejo kropk i podlago toli potrebni in tuli pogrešani odločnosti pri narodnem delu,
Boj za slovenske iole. Odlok, s katerim je miniaterstvo zavrnilo oba utoka mestnega zastopa Goriškega proti sklepu deželnoga šol* skega sveta, da se ima v Gorici ustanoviti slovenska mešana štirirazrodna Šola, ao glasi Št. 1172.
Mostnemu šolskemu svetu
v Goiioi.
Visoko o. k. ministarstvo za bogočastjo in pouk z odlokom z dno 25. oktobra t. I. ni ugodilo utokoma tamošnje mestno občina in dr. Aloksije Rojca a tovariši proti odloku C. k. deželnega šolskega sveta z dne 24. junija t. I. št. 543, s katerim jo bila zaukazana ustanovitev javno mešane občne ljudsko šulo a slovenskim učnim jezikom, in to na podlagi izpodbijanih razlogov.
Mostni svet se s tem pozivljs, da brez odlašanja ukreue vse potrebno za ustanovitev to Šole v zmislu tukajšnje nospodbite rešitve in da o tem poroča v teku štirih tednov.
V Trstu, l. uovombrs 1894.
C, k. namestnik R i n a I d i n i, s. r.
„Soča" pridodaje tomu odloku: „Hitro je šlo! Okoli 20. oktobra, ko je govoril z ministrom poslanec dr. Anton Gregorčič, minister še ni imel pred očmi te zadeve. Obljubil je, da jo poteši. Pet dnij pozneje jo minister žo podpisat odlok, s katerim je bila šola dovoljena tudi od strani ministarstva, a v potih iiuduljnih dneh jo dal že namestnik to rešitev na znanje uioj'nomu iolekotou svćtu Goriikomu*.
Prav ium „Suča* : to ju bila zares hitrost, nonavadna doslej v Avstriji, zlasti v takih
•lučajih, ko tr»ba privoliti Slovaooss najdrobnejšo arvieo. I* poročila „Sarinega" j« ja«no,
d« j« gn»p. dr. Orog-.rič pnvtpešil ugodno rešitev s teia, da je osebno podresal g. mi« nistra, iz česar moramo sklepati, da drezanje vendar pumagit. In k<>r je tako, prosituo go« spftdo poalanco — koaiirane in nekoalirane —, naj istotako malo podrezajo gospoda ministra, da vendar enkrat reši tudi šolsko rpriianjetriaiko, ki se »leče ie nad jedno desetletje, gotovo ne v posebno čast moderni in kulturni državi. Opravičenost zahteve tržaških Slovenciv je dokazana vse« stranski, tako po določbah naših zakonov, kolikor po praktičnem izvajanju istih povsod drugod. In ko imamo pred si-boj jasna dolo« čila zakona in ko imamo pred seboj tudi veliko maso, zahtevajočo glasno in odločno, da se tudi njej v prilog isvrše praktično ta določila, menimo, da bi se slavna vlada ne smela ozirati ni na trmoglavitost občine, raa-vajeno in razbrzdane po racseini svoji avtonomiji, ni na krik beguutonov, ki nočejo pri-poznavati državne ustave, ker jim ja srce izven črn irumeno meje t
Na 5 rek u rs je pojasnil šolsko vprašanje tržaško na vse strani, dokazal je, kje je res-n ca in kje so zgolj slep« zavijanja, in mini-Nterstvu ne treba torej druzeg*. nogo da položi na jedno stran tehtnice naAo resnico, na drugo strun pa nasprotne — lofiioe; in kAkor se nagne tehtnica, tak6 naj razsodi! Ali hitro naj razsodi, hitro, tako hitro, kakor je razsodilo v Gorici, kajti našo hrepenenje po svojem pravu, po isobrasbi in po tfvoboduom razvoju nafte narod* noati je isto tako silno, kakor v Gorici, To naj vzame blagohotno na znanje njegova oksceluucti, a to naj si zupouiniju tudi fsi gospodje poslanci, kajti mi se nočemo poko. riti gorostasni teoriji po svojih — muhah znslovelega lista .Siidsteierischo Post", kateri list bi hotel valiti dolžnosti le na po« slance, stoječe izven koalicijo, v vseh takih slučajih, kadar se koalirana gospoda boje sa
—	obstanek koalic'je, kakor da je ta poslednja konečni smoter vsem slovenskim pri« zadevanjem is denaSnje dobe.
Pojavi „Avlta culture'. Po noči od so« bote na nedeljo so neznani zlikovci zamatali tablo nad tiskarno Dolenc s dišečiui poizvo-dom svoje laike culture. Na dotični tabli je namreč v sredi napisa tiskarski grb. Orla na tem grbu so menda laski kolturonoaitelji ima-truli sa cesarskega orla (ker avstrijskega gotovo ne poznajo. Stavec), sato so metali vuuj svojo „kulturo", pogodili ga pa niso uespretneži, — Še bolje in drastnejši pojavil je svojo navzočnost drug Lahon, ki je postavil na prag Šverljugove brijačnice v ulici Stadion hSt. 1 kar colo kopico — .kulture.* Zakaj sedaj modro molči vrli JI Pic-colo" ter se ne oglasi s svojim — „porobi", kakor se je oglasil zaradi tabel v Skednju P Tuku pojava „kulture" naj si pač pridrži tačk* go^pdda za-se in naj gnoji žnjimi lastno svoje „kulturno polju'j!
Za moftko podružnico družbe av. Cirila in Metoda v Tratu doposlal je g. I. S. Fojatev iz Italije I ital. liro. — V liumen, da postane povBko druStvo „Velesila* pokrovitelj, nabralo se je med Škedenjci in TržaSani — da se rezveaeli štiri mlade vdovce — v gostilni „pri tambuiju" 7 kron 22 st. in 20 cent., kateri svoti je dodal g. Josip T., krojač v Trstu, Se 2 kroni. — Kravosovi prijatelji, vžaloSčeni, da ga v njegovi gostilni niso našli, nabrali so 5 kron 20 stotink upajoč ga kmalu zopet v gostilni videti ter priporočajoč rodoljubom, da bi mnogoštevilnejSe njegovo gostilno podpirali. — „Hajdrihovci* na 1'roseku nabrali v gostilni Elize Tance 344 st.
—	V Št, 135 (zv.) naj se čita «5 novčičev in ne stotink, ki so bili nabrani na Prošeku.
Za Isterako družbo sv. Cirila in Metoda doposlal je veleč. g. župnik Janez Kovač iz Ku-beda 3 gld. 80 nč. (poštu ina 3 nvč. odbita), na-brauih na Martinovo v veseli družbi.
Za telovadno orodje „Trž. Sokola" doposlal je g. I. S. Fojačev iz Italije 1 it. liro. — Živio!
Ali 80 modri ! Ker je bilo v poslednji seji mestnega lastopa Goriškega le malo občinstva na galeriji in ker je bil nekdo cel6 t iko „neverojetno predrzen", da je vskliknil „živio", takoj so našli laška gospflda primerno sredstvo, da bi bili pojavi lahcnskega občinstva na galeriji goriškega občinskega zastopa i< ilikor mogoče sijajnejši. Uzoren vzgled jim daje galerija v Trstu; zakaj no bi se goriška fikinaža vspela tudi na tako visoko stopinjo 1'OJikeP Ker pa k popoldanskim sejam Goriškega občinskega zintopa no utegne prihajati mnogo laških somišljenikov, hočejo gospoda
preložiti zaeedanja na večer. Zvečer ima iz-▼estna klika dovolj č**a, da pride deann-
strovat v kolikor m>Jn» velikem številu. Ako bode v bodočnosti kdo tako „predrzen", da bi zaklicil .živio*, i.dgori mu stoiin sto grl: „Pora i ićavi !* — In goipAda bode zadovoljna.
Porotne razprave. Danes, ob 9. uri zjutraj, pričelo je tukajšnje porotno sodišč'' svoje jesensko sasedanje. Pred porotniki stoji 57letni kurjač Anten Todič iz Delaiaoije, zatožen premišljenega umora. Svojećasno bili smo sporočili, da je dnć 14. avgusta t. I. na vse rano Tadič umoril baje is ljubosumnosti bivio svojo 57letno priležntco, udovo Josi-pino Tadič, iznajmljevalko postelj, star.ujočo v ulici Capitelli hit. 1. Videvši, da ga Todi-ćevka ne mara veo, vtihotapil se jo v nje stanovanje, vrgel se na na postelji ležečo vdovo in jo slepo ubadal s velikim nožem, ranivši jo tako težko, da je nesretnica urtnia po nekoliko trenotkih. — O izidu razprave obvestimo naše čitatelje. — Nadaljne rasprave bodo : dne 21. t. m: proti Matiju Grželu, satoženemu zavratnega umora, dn6 22. in 23. proti Ivanu Tolussu, Juliju Čermlu, Karlu Depretiju in Viktor,u Pallegriniju, zatoženim tatvine ; dne 24. preti Rikardu Piaeentiniju, Karlu Untcrkiroherju in Leopoldu Lingerju, žito/en i m goljufije; dnć 26. proti Urši Zupan, zatoženi tatvine, dnć 27. proti Andreju Kobalu, zatoŽenemu sukrivnje ponarejenja kreditnih papirjev in dnć 28. proti Josipu Eratu založenemu zavratnega umora.
Odbor detalakega podpornega druitva
javlja, da so v dobi od 1/7 do 30/9 1894 znašali dohodki bolniškega zaklada 4205 g!d. 88 nč., izdatki pa 3399 gld. 97 n«.
Kmetijska podružnica za Št. Peter In okolico priredi sabaven večur dne 25. novembra t. 1. v gostilni g. Ivana Spilarja v Št. Petru.
Nova apaka. Kar dela nai „II Piooolo* v popačenje slovenskih krajevnih imen, to je naravnost neverojetno. Vidi se, da prevaja in pači kljubu namestniitvu iti kljubu interpelacijam v državnem zboru pristna slovenska krajevna imena prav navlušč. V danal« nji iteviiki dodal je svoji zbirki takih spak, kakor so Montecorooa, Montespina, Piedi-luonte itd. novo cvetko, ki presega in nad« kriljuje vse ostale. Ćujte! Pristne Štor je nasivlja ,8 a t o r i a o o* Ij Pohlevni Štorjani, sedaj pa le kvišku glave; ,Piccolo* udaril vam je rimljanski pečat na ćelo! No, nadejamo se, da ukrene o. kr. politUka oblast potrebno, da se ta najnovejša „Piooolova" spaka no razširi dalje.
Zblaznel. 47letni pek Andrej Marušič, stanujoč v ulioi Molino a vapore hit. 1, zblaznel je včeraj nenadoma. Odpeljali so ga v bolnišnico,
Umrla skopuhinja. Včeraj zjutraj naili so
65letno sasebnico Antonijo Alberti, stanujočo v ulioi Madoonina bšt. G, mrtvo v postelji. Zadela jo je menda k&p po noći. Pokojna živela je popolnoma osamljena in je bila ne« verojetno skopa. Za svoje životarenje trošila je po 8 nvč. na dan! Vendar so naili pri njej 4 hranilnične knjižice, na katerih je uloženih blizo 1000 gld.
Surov soprog, Minolo soboto zvečer vrnil se je težak I. Valentinčič, stanujoč v zagati dei Lotteranei hit. 3, jako zlovoljen domov, češ, da se je spri s nekim svojim prijateljem. Svojo jezo je hotel ohladiti na ubogi svoji soprogi, katera pa je pobegla svojim nekoliko tednov starim otrokom k neki sosedinji. Valentinčič je kmalu potom sapustil stanovanje, zaklenivši sobo. Uboge ione niso mogli prenočiti sosedje, ker niso imeli pro« štora in tak6 je morala rovica z dojencem trepetajo čakati pred zaprtimi vratmi, da se povrne njo „ljubeznivi* soprog. Ob 2. uri po polunoči spremil je nek stražar ubogo ženo k Trevesu, kjer jo dobila tečne hrane in dobro prenočiiče. — Vprašamo : Mar ni taka surovost bolj kažnjiva, kakor nevarno pretenje kojega pijanca ?
Potres V Siciliji. O poslednjem potresu v Siciliji in Kulabriji (Glej brzojavko is Mes-siue v večernem isdanju „Ed." od minole sobote. Ur.) priliajejo grozno podrobnosti. Naj-večo škodo trpela je pokrajina Reggio. Občina Sandroconio je skoraj popolnoma ugo-uobljona; tamošnja cerkev se je podrla baš med mašo; 60 oseb je nnilo smrt pod podr-tinami. V selu S. Eufemia jo bilo ubit h 8 oseb, m.uij ali bolj teško ranjenih pa je nad 100 ; v Popidu so ubite 4 o: ebe, v Bagnaru jih je 7 pokopanih pod poditinumi ; v obeh teh
selih je veliko oseb raojaaih. V Massini je nekega iz cerkve prišediega meščana ubila
oanics, ki mu je psdla na glavo, več oseb je ranila raz strehe padajoča opeka. Pomorska svetiljka, ki se je vsled potre-«* dolom* zrušila, bila je visoka 75 metrov ter je stala 125 00O lir. Mesto Musaina jo kakor izumrlo, kajti kdorkoli je le mogel, je pobegnil. Ulice so polne luSevin; v mestu zaostalo prebivalstvo naselilo se je po polju pod odprtim nebom, ker se boji daljnih sunkov. Strah ljudstva je neopisen. V saporth prišlo je malo ne do revolucije, ker ao prestrašeni jetniki zahtevali s silo, da se jih izpusti na prosto. Potres je napravil na poslopjih ogromne škode. — Italijanski kralj je podaril prefektu v Messini in onemu v Reggio di Calabria 40 000 lir, da jih razdelita med ljudstvo : Crispi odka-zal je v isti numeu 20 000 lir, -- Poročilo z dnš 19. t. m. javlja d* je tudi občina Seminara popolnoma uničena. V tej občini je ubitih 13 oseb, ranjenih je nad 50; v Palmi podrle so se vse hise. Ubitih je 7oseb, ranjenih okolo 50. Vlada je poslala vojake v razdejane kraje, da odstranijo ruševine.
Sodnijako. ISletni mizarski pomočnik Ljudevit Matejčič iz ReČuie pri Voloskem dobil je včeraj zaradi slobnega poškodovanja tujega lastništva in zaradi obrekovanja 18 mesecev ječe. Matojčič je bil dne 12. aprila t. 1. iz hudobije zažari grmovje v gozdu udove Maljevao in pogorel bi bil ves gozd, da niso kmetje pravočasno prihiteli in udušili ogenj. Ko so ga prijeli orožniki, pripovedal jim je, da je kmet Juretič pred nekoliko letuii ukradel na pošti v Novem na Hrvatskem 400 gotd., ne da bi bil ked<ij kdo sumničil na njega. S tem se je hotel Matejčič maščevati nad Juretičem, ker si je mislil, da ga je po* slednji ovadil orožnikom. Pokazalo se je pa, da si je Matejčič vso to pravljico izmislil, da bi spravil Juretiča v nepriliko. — 64letui kmet Mihalj Barat iz Klane dobil jo zaradi javnega nasiUtva in žaljenja službenih organov 2meseoa ječe. Dne 6. septembra t. 1. prišla sta sodnijski vnščak s sodnijskim slugo k Barutu, da mu zaplenita nekoliko predmetov zaradi nekega dolga. O tej priliki se je Barat uprl ceniteljema in ju opaoval.
Najnovejše vesti.
Dunaj 20. Njeno Velićanstvo, presvetla cesarica, dospe koncem tega museca v Mira-mar, od kodor se poda na daljša potovanja, ki bodo trajala 10 mesecev.
Dunaj 20. „Fremdenblattu" javljajo iz parlamentariških krogov, da se medza-upniki strauk in vlado ni doseglo sporazumljenje glede na volilno preosnovo. Isti list pravi, da je bilo danes miniatersko posvetovanje, v kate-rem so določili nadaljne postopanje vlade.
Dunaj 20. Ob zaključku borze raznesla se je govorica, da je nastala mini-sterska kriza.
Dunaj 20. Finančni minister srbski Petrovič je dospel iz Belegagrada tu sem.
Budimpelta 20. (Poslanska ibornioa.) Na interpelaoijo posl. Hermana radi katoliškega shode v Stolnem Belemgradu je odgovoril ministerski predsednik Wekerle, da seveda ne odobruje tamošnjih pojavov, proti katerem treba nastopiti sooijalno protiagita-oijo. Ni mu znano, da bi bili morali tam nastopiti proti slorabi govorniške svobode in svobode ibororovanja. (Lepi liberalci so ti židomadjarski srditeži; ako se jim kdo postavi po robu, pa bi hoteli, da mu policija zamaši usta,
čel, zlorabil je svobodo govora. Op. vred.) Uverjen je in se nadeja sa trdno, da crkveno-politiške predlo*« sidobe najviij* odobrenje. Frankobrod 20. „Frankfurter Zeitung*
javljajo iz Peterburga: Minister za vnanje stvari Giers in vojni minister Vanovskv h-^eta baje odstopit1. Poslednjemu je odgovoril car, da še ni Čas sa to. OJgovor carjev Giersu še ni poznan.
I Peterburg 20. A lton Kubin-tein je umrl vsled srčne kapi. (Rubinstein je bil sloveč ruski glasbenik. 0;>. nr.)
Tvgovlntke bpaojuvk«.
Suatmpešta. Pionir m spomlad fl.70-«-8O Koruza z* november ft-45 do fl'55. Ovss sa spomlad 6 07—tt 10. fli nova 6 30 -5 40. Koruza stara 5*41 do 5-50.
Planica nova od 78 kil. f. 6 60—fl «5, od 7S kil. f. 6 65-6-70, od 80 kil. f. 6-70—6-75. od SI kil. f. 6 76-6 80, od H9 kil. for. 8'80—«.85.
Ie^m»n 6'4D—8 50 j proso 5-90_6 20
Pšenica: Mnogo ponudbe, povpraievatnoživahno. Prodalo se je 45.000 met. stol. rado 8'/, ni. dražit. Vreme : megleno.
Praga. Nerafinirani sladkor sa november f. 18-42. december f. 12 47.
Praga. Centrifuga! novi, postavljen v Trst in s carino vred, odpoiiljatev precej f. 39 -a» 89. Kov.
raarc f-29^25-29.50. Concassd za november-maro 80"_
do —•—. Četvorni za november 31'—. V glavah (sodih) zakonec novembra 31'/,.
Bavrs. Kava Huntos good average sa novssibar 91.— zs marc 81-85.
Hamburg. Santos good average za decsmbsi 68-70. mare 65-—.
Dunajska borna ao. novembra laae
_ ,	danas vSeraj
Državni dolg v papirju .... 100.— 100---ti »v srepru . . . . 9H95 8900 Avstrijska renta v ilatu . . . 184-70 184.80 m v kronah . . . 97 7ft »7-76 Kreditne »keije ....... 392 75 888 —
London lOLst........ 124.85 184*80
Napoleoni.................9-93
100 mark.........gj-ao fll.17'/,
100 italj. lir........46-20 48*80
a piva
pivovarne bratov
Reininghaue v Stelnfeldu
in
Gradec
in	1S6
zaloga kisle rode Mattoni's MOMor
k. DEJAKU, junior,
v Trstu, via degli Artisti it. 8. zastopnik le Prlmorako. Dalmacllo In Levant.
Maslo in
9 liber svoiega masla, ugodnega vkusa, napravljenega od kravjega mleka, hranjenih na paši, gld. 4 50 j 5—7 k okolij, ki obilno nesejo gld. 3 50; 5—7 debelih petelinov gld. 3 - ; 3 isredno velike rac« gld. 8 — ; 1 gos, it redno velika, teika 7—9 liber gld. 3'—; S debela pUtsta (poulardns) gld 3 -, Vse se pošilja franko in bres troŠkov sa omot s poštnim povzetjum, jumčeč, da kuretina (perotina) dospe šiva do cilja. Bft. FIUBR, _____ Bacaaca, 88 (Gallclja\
eeH>eeiiei>ii»i98eiiiiin>ii
; Otvoritev novega
prenočišča in restavracije Al „Moncenlsio"
I Plazza delle Legna it. I in Vla Toranta. !
J Podpisani priporo&a slavnemu potovalnemu	|
i obMnatvu svoje popolnoma novo seiidano in	i
; elegantno vrejeno prenočišče se restavracijo	l | po cmerni ceni in pošteni postrežbi.
8b štovanjem	<
JL. Tuzzi.
Ti
FRIDERIK # SIBHENS
Dunaj.
Tovarna c. k. prav. aparatov za razsvetljavo in kurjavo.
IX., 9. Alte ratruHse HO.
Nojnnvojia plinova svetiljka za mnanjo raisvetljavo:
ii plinov šolnini
75 odiitutkov ocneji, kakor eloktriške bojne svetiljke,
a dajo njim jednako svetlobo. Nnduljo za dvorane, delavnice, prodajalnice i. t. d stapolahuiano -v entilujoče re-ganarativna plinov« svetlljke ter plinova svetiljka v steklu, katuro so tnorojo rabiti povsodi in so primerne za vae slučaje. Uvedeno so po vtttin svetu. —MBfi Canlkt ln pporaćunl matonj. i^Mfr——
M zastopnik za Trst: HENRIK WAGNER, Via Carintla 4.
R
Uiorol lastonj ln franko ?
azgrejevanje stanovanj,
kakor tudi cerkv&, šol, dvoran, prostorov itd.
Je moguće I« ]>o
SlEMENS-ovim ZA PLIN (GAS) PRIREJENIM PEČIM
ki a* lahko ti/rtjtju
brez oglja, brez pepela, brez saj, brez smradu, so najprikladnejo i najzdravajo
vsled
razproatuj oče se govkote S Najboljša pef kar se dostaje moči razgrejevnnja ali trpežnosti. Mnogo najboljših priznanj.
Fried. Siemens, Dunaj, IX/2	"
1AUOOA V TMITU 3»«l TYHDKI
Oarl Greirjitz Neffen.
Lastnik političnu društvo .Edinost" — ladavatelj in odgovorui umdnik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Tratu.