PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 eruppo Cena 50 lir Leto XXIII. St. 73 (6657) TRST, torek, 28. marca 1967 ODGOVOR HANOJA NA PREDLOGE U TANTA Edini za rešitev problema ameriškega napada način je ustavitev Komentar moskovske «Pravde» - Številne naprave za izstreljevanje raket okoli Sajgona HANOJ, 27. — Sevemovietnamska vlada je zavrnila U Tan-tove predloge za začetek mirovnih pogajanj. Vsebina U Tanto-vih predlogov ni bila nikoli objavljena. Predstavnik hanojske vlade pa je s tem v zvezi izjavil: «Ti predlogi niso v skladu 2 vietnamsko stvarnostjo. Ker so ZDA izvršile napad na Vietnam, je edini pravi način za rešitev problema v tem, da Američani ustavijo napad. Predlagati ustavitev ognja obema strankama in začetek pogovorov brez Pogojev pomeni ne razlikovati napadalca od napadenega. Sicer je potrebno ponoviti, da se vprašanje Vietnama ne tiče Združenih narodov in da ti nimajo absolutno nobene pravice vmešavati se v zadevo.» Moskovska ((Pravda« piše, da so ameriški strategi danes manj pripravljeni kakor kdaj koli na mirovna pogajanja. V poučenih krosih ameriške prestolnice so mnenja, da so ZDA, kar se tiče pogajanj s Hanojem, vedno bolj nepopustljive. To stališče praktično Pomeni ultimatom v smislu, da bo Washington pripravljen na pogajanja šele tedaj, ko se bodo Vietnamci prenehali upirati. Na koncu Pravi list, da je vse to rezultat konference na Guamu, kjer so vojaški voditelji zahtevali od Johnsona, naj poveča pritisk na Vietnam, in so pri tem govorili o uspehih v vojni, ki pa so povsem lažni. Vsekakor je odpor generalov oddaljil možnost mirovnih pogajanj. Ameriška obveščevalna služba je sporočila, da so okrog Sajgona odkrili naprave za izstreljevanje 140-milimetrskih raket. To je najtežje orožje, ki ga imajo osvobodilne sile. V ameriških krogih pravijo, da take naprave uničijo, brž ko jih odkrijejo, vendar pa jih je mogoče postaviti v nekaj urah. Vsake pedi zemlje okoli mesta pa praktično ni mogoče nadzirati. Trdijo, da so v sajgonskih predmestjih opazili kmete (ki so prav lahko bili tudi partizani), kako so nosili dolge cevi, podobne tistim za izstreljevanje raket. V poročilu piše, da je ta raketna gnezda mogoče vsah hip uporabiti za napad na mesto. Osvo- •iiiiiminniiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinminiiiiiimiiiiiimiuiiiimiiniiiiinmmmiummiimiiiiiiiB PO DALJŠEM PRAZNIČNEM PREMORU Ta teden živahnejše politično življenje v Italiji Bombni alenlal v Bocnu - Našli so aktovko z dinamitom in vžigalniki - Tajnik KPI Longo odpotoval v Moskvo RIM, 27. — Po dobrem tednu dni, Včeraj pa so našli v vagonu na trajajočem počitniškem razdobju se bo ta teden začelo živahnejše politično življenje. Pričeli bosta zase-9ati obe zbornici parlamenta in Verjetno bo še ta teden zasedanje ihinistrskega sveta. Na dnevnem re-flu so številna pereča vprašanja in •hed njimi sprememba zakonskega odloka o progresivni obdavčitvi dohodkov od delnic v zakon, za kar Je točno določen rok; razprava o obračunih Federconsorzi, dokopčna odobritev proračuna, odobritev gospodarskega načrta pred senatom itd. Pri tem je treba povrh upoštevati, da čas teče in da so pred vladno večino poleg tega še številna druga vprašanja, ki spadajo v okvir obveznosti levega centra. V zadnjih dneh ni bilo nobenega Pomembnejšega dogodka, če izvza-biemo ponoven napad južnotirol-skih teroristov, ki so postavili v soboto okrog 23. ure peklenski stroj v palačo nasproti poveljstva IV. armadnega korpusa v Bocnu. DANES Med preteklimi prazniki je vladajo zlasti v Evropi politično zatišje in najvažnejši dogodek je obisk a-bieriškega podpredsdnika Humphre->’a v Evropi, kjer bo obiskal šest Prestolnic. Včeraj je bil v Ženevi, Kjer je izjavil, da sc je pogovarjal Predvsem o neširjenju jedrskega orožja z voditeljem ameriške delegacije Fostcrjem na razorožitveni konferenci in s predstavnikom ZDA >ri carinskih pogajanjih Kennedy-eve runde. Danes bo obiskal Haag. Pri jev To. 'oda moskovski tisk poudarja, da je namen njegovega potovanja Predvsem okrepitev atlantskega Pakta in iskanje podpore za vojno v Vietnamu, kajti ZDA so danes Vedno bolj nepopustljive, kar sc tire pogajanj s Hanojem, kjer je vlada poudarila, da predlagati usta. vitev ognja obema strankama in začetek pogovorov brez pogojev po-bieni ne razlikovati napadalca, od Napadenega — kot je to storil s Svojim zasebnim predlogom U Tant. Ameriška letala so nadaljevala bombardiranje Severnega Vietnama, v Južnem Vietnamu pa so bili moč-kejšl spopadi na področju delte reke Mekong. Zelo pomembno pa je dejstvo, da so Američani odkrili okrog Sajgona partizanske naprave Za izstreljevanje 140-milimetrskih raket. V samem predmestju Sajgo-ha je predsinočnjim izbruhnil velik požar. Neka ameriška revija poroča, da bodo partizani v vedno Večji meri uporabljali močnejše in težje orožje iz SZ, CSSR in Kitajske. Kar šest ladij sedmega ameriškega brodovja pa je bombardiralo Severnovietnamsko obalo. V Pekingu je prišlo predvčerajšnjim do novega protisovjetskega incidenta, ko je skupina rdečih gar. distov ustavila avtomobil nekaterih sovjetskih funkcionarjev. Končno so zanimiva ugibanja o sestanku med Johnsonom in Wil-Konom ter Johnsonom in de Gani; lom med mednarodno razstavo, ki bo letos v Kanadi, v Montrealu. Toda to bo šele čez tri mesece, govorili pa bodo predvsem o Vietnamu. Po zahtevah Zahodne Nemčije, Avstrije in Poljske je včeraj tudi izraelska vlada zahtevala od brazilske izročitev nacističnega zločinca Franza Stangla, ki je obtožen, da je kot poveljnik nekega nacistične ga taborišča, sokriv za smrt 120.000 Židov. Med nepolitične vesti pa spada inipresionantno število smrtnih avtomobilskih nesreč med preteklimi prazniki v vsej Evropi. Rekord fio-si tokrat Francija. V Italiji pa je samo v deželi Furlanija-Julijska krajina v eni sami avtomobilski nesreči zgubilo življenje deset oseb. bodilne sile so pred štirimi meseci obstreljevale Sajgon z minometi. V sajgonskem predmestju blizu letališča Tanh Son Nut je sinoči izbruhnil velik požar, v katerem je zgorelo skoraj 400 hiš. Vzroki požara še niso znani. Ob delti reke Mekong je bil danes močnejši spopad med sajgon-skimi in osvobodilnimi četami. Med spopadom so osvobodilne čete sestrelile sedem ameriških helikopterjev. Blizu oporišča Cu Lai so osvobodilne sile uničile ameriško-sajgonsko patruljo 16 mož. Bombniki «B-52» so danes dvakrat bombardirali nekatera področja okoli Sajgona. Sest ladij sedmega brodovja je bombardiralo severnovietnamsko obalo Torpedni lovec «Ozboum» so sevemovietnamske obalne baterije zadele in moral se je zateči na Filipine za popravila. Ameriška revija «Newsweek» piše, da so v Pentagonu mnenja, da bodo osvobodilne sile v vedno večji meri uporabljale močnejše in težje orožje. SZ, CSSR in Kitajska so že dobavile osvobodilni vojski minomete in topove. Baje namerava Sovjetska zveza dobaviti sedaj več raketnih izstrelkov in med temi tudi nekatere vodljive izstrelke, ki dosežejo razdaljo lfiO kilometrov. Ameriška letala so včeraj izvršila 98 bombnih napadov na Severni Vietnam. Hanpjski radio je sporočil, da so ob tej priložnosti sestrelili tri ameriška letala. Odkar se je začelo bombardiranje Severnega Vietnama, je bilo sestreljenih 1736 ameriških letal. glavni postaji v Milanu aktovko s tremi kg tritola, detonatorji in dve. ma urnima vžigalnima napravama. Vagon je pripeljal iz Miinchna skozi Brener in so ga v Veroni priključili vlaku Benetke-Turin. Policija je prepričana, da gre za pošiljko eksploziva za južnotirolske teroriste, češ da so že enkrat odkrili na sličen način podobno pošiljko, in da gre za material, ki ga uporabljajo teroristi, med drugim tudi za dve budilki nemške znamke ((Kdnzle«, ki jih vedno uporabljajo pri atentatih. Policija meni, da je nastala pomota in da teroristi niso mogli pravočasno pobrati torbe z vlaka, ki se je tako sama odpeljala do Milana, kjer so jo našli. Eksploziv je bil že povsem pripravljen in je bilo treba samo priključiti in naravnati uro. V Moskvo je odpotoval generalni tajnik KPI Longo, ki se bo sestal z najvašjimi sovjetskimi partijskimi voditelji. Uradno poročilo pravi, da gre za posvetovanja in za mednarodne stike, ki jih opravlja v teh dneh italijanska komunistična partija. V Humphrey v Ženevi ŽENEVA, 27. — Ameriški podpredsednik Humphrey je prišel davi v Ženevo. V Evropi bo obiskal šest prestolnic. Jutri bo odšel v Haag, zatem pa v Bonn, nato v Pariz in Bruselj. V Ženevi se je Humphrey sestal z voditeljem ameriške dele; gacije na razorožitveni konferenci Fosterjem in s predstavnikom na carinskih pogajanjih Kennedyjeve runde. Pozneje je Humphrey izjavil časnikarjem, da se bo v prihodnjih tednih sestal s številnimi prijatelji in zavezniki ZDA, da proučijo glavna politična in gospodarska vprašanja. Izjavil je, da nima s seboj nobene posebne poslanice in da ni prišel v Evropo kot pogajalec. Še prej je izjavil, da se je danes predvsem pogovarjal o vprašanju neširjenja jedrskega orožja. S tem v zvezi je voditelj ameriške delegacije Foster omenil svoje nedavne o-biske v glavnih evropskih prestolnicah. Izjavil je, da je treba pojasniti še nekatera vprašanja in v ta namen bodo izkoristili prekinitev ženevske konference. Voditelj delegacije na carinskih pogajanjih je izjavil, da so glavna ovira pri teh pogajanjih kmetijski pridelki, glede katerih so pogajanja zelo težavna. Če ne bodo dosegli sporazuma glede tega, se pogajanja ne bodo mogla uspešno zaključiti. Moskovska «Pravda» piše, da je namen Humphreyejevega potovanja po Evropi okrepiti NATO in iskati podporo za vojno v Vietnamu. List pravi nato, da nameni za okrepitev NATO nasprotujejo trditvam ameriških voditeljev, da želijo skleniti pogodbo proti širjenju jedrskega orožja. Okrepitev NATO je namreč v veliki meri odvisna od Zahodne Nemčije, ki se na vse načine trudi, da bi preprečila sporazum proti širjenju jedrskega orožja. Kar se tiče pomoči Ameriki v Vietnamu, nadaljuje list, so mnoge zahodnoevropske vlade zaskrbljene, ker Bela hiša in državni departma vztrajata na tem. V glavnem, piše list, je Humphrey začel potovanje v trenutku, ko narašča nezaupanje v ZDA, zlasti zaradi skepse o umetnosti. da se NATO ohrani pri življenju, in zaradi želje, da se upirajo pritiskanju z onstran oceana. «Izvestija» pa pišejo, da je namen Humphreyevega obiska v Evropi «zaustaviti proces razjedanja NATO v temeljih«. Poleg tega bo Humhprey govoril o Vietnamu. Zna. čilno je v zvezi s tem, da je pred dnevi ameriški poslanik pri NAT,O pozval evropske države, «naj mis-slijo manj nase in več na red na svetu s posebnim ozirom na jugovzhodno Azijo«. Samoupravljanje v sovhozih MOSKVA, 27. - V kratkem bodo uvedli na sovhozih (kot nazivajo v Sovjetski zvezi državna kmetijska posestva) sistem samoupravljanja, ki spada v okvir Kosiginove reforme. O tem bo sklepal plenum centralnega komiteja KP Sovjetske zveze, ki se bo ta teden sestal v Moskvi. Sovjetska agencija Tass posveča temu vprašanju obširno poročilo in ugotavlja, da so o upravi sovbozov razpravljali na konferenci, na kateri so sodelovali funkcionarji ministrstev, znanstveniki in predstavniki sovhozov. Izdelali so dva načrta, o katerih mora sedaj odločati plenum CK KP. odbora partije in deželnih sovjetov severnozahodne Rusije in ga podpirajo tudi partijski komiteji in sovjeti Moldavije in Estonije. Načrt je znatno radikalnejši in predvideva u-vedbo samoupravljanja na celotnem področju severnozahodne Rusije in v obeh republikah. Načrt je tudi občutno liberalnejši glede razdelitve dobička, saj predvideva samo, da sovhozi oddelijo 15 odstotkov za zvišanje dohodkov delavcev, glede ostalih 85 odst. dobička pa lahko odločajo samo po krajevnih prilikah. Oba načrta predvidevata zvišanje odkupnih cen pridelkov sovhozov, ki su sedaj za deset odstotkov nižje, kot so cene na zadružnih posestvih (kolhozih). Sovhozov je v Sovjetski zvezi o-krog 12 tisoč in na njih pridelajo okrog 40 odst. vseh tržnih pridelkov v SZ. Sedaj so državna posestva zelo centralizirano upravljana, zaradi česar skoro nimajo nobene samostojnosti in tudi ni spodbud za izboljšanje proizvodnje, ker žive slaba podjetja na plečih boljših. Johnsonov sestanek z Wilsonom in de Gaullom? NEW YORK, 27. — Ameriški tednik «Newsweek» piše, da so v diplomatskih krogih mnenja, da bi mednarodna razstava, ki bo letos v Montrealu, mogla omogočiti sestanek med Johnsonom in Wilso-nom ter med Johnsonom in de Gaullom. Wilson, ki bo obiskal raz. stavo junija, bi utegnil izkoristiti priložnost za obisk v Washingtonu, kjer bi se z Johnsonom pogovarjal o Vietnamu, NATO, evropski gospodarski skupnosti ter o odnosih med vzhodom in zahodom. De Gaulle pa bo obiskal Montreal konec julija in bi ga eventualno zanimal sestanek z Johnsonom, s katerim bi predvsem govorila o Vietnamu, in sicer na «nevtralnih tleh«, t. j. v Kanadi. Izrael zahteva izročitev Stangla JERUZALEM, 27. — Izrael je zahteva od brazilske vlade, naj izroči nacističnega zločinca Franza Stangla, ki je obtožen, da je bil poveljnik taborišča Treblinka, kjer je umrlo približno 120.000 Židov. Do sedaj so izročitev Stangla zahtevale Zahodna Nemčija, Avstrija in Poljska. Izraelski ministrski predsednik je izjavil, da je zahteval od Brazilije, naj izroči Stangla eni od treh držav, ki so to zahtevale. ŠTEVILNE PROMETNE NESREČE ZA PRAZNIKE Deset mrtvih in štirje ranjeni pri nesreči blizu Portogruara Mnogo smrtnih nesreč v raznih krajih Italije • V Franciji 75 mrtvih za praznike, v Angliji 66, v Zahodni Nemčiji 50, v Venezueli 79 PORTOGRUARO, 27. ■— Deset ljudi je zgubilo življenje, 4 pa so bili hudo ranjeni med cestno nesrečo, ki se je dogodila včeraj med Fossalta di Portogruaro in San Michele al Taglia-mento. Med drugimi so umrli vsi člani ene družine: starši in hčerka, ki Je imela eno leto in sedem mesecev. Nesreča se je dogodila ob 19.40. i-------- V avtomobilu «Lancia Flavia«, ki ga je vozil 24-letni Orlando Orlandi iz Latisane in v katerem so bili še 21-letni Danilo Perosa, 23-letni Ales-sandro Guarini, 18-letna Annamaria Mattassi, vsi iz Latisane, ter 20-let-ni Gianpaolo Tognela iz Milana z 19-letno zaročenko Caterino Gobba-to, oba iz Milana. Avtomobil je vozil iz Fossalte proti Latisani, ko je od zadaj zadel lambreto, na kateri sta bila 44-letni Giovanni Stec-co s 40-letno ženo Rito Cecchele, oba iz Pocenia pri Vidmu. Voznik avtomobila je prepozno opazil lambreto in se ni mogel izogniti trčenju. Vozil je s precejšnjo hitrostjo-Lambreta z zakoncema Stecco je zletela v kanal ob cesti. Avto pa se je nekajkrat zavrtel okoli sebe in zletel na levi strani v avtomobil «primula», ki ga je vozil 29-let-ni Luigi Giubelli. Z njim so bili še 27-letna žena Alessandra Rivani, poldrugoletna hčerka Stefania, 66-letna mati Giuseppina Lucchetta, UMiimiiiiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TITOV GOVOR V PRIŠTINI,, GLAVNEM MESTU KOSMETA 0 gospodarskem napredku Kosmeta 0 enakopravnosti večine in manjšine Obsodba napadalne vojne v Vietnamu ■ Pomoč nerazvitim državam - Tito se je zavzel za novosadski sporazum lingvistov o enotnem srbohrvaškem jeziku - Obsodil je sleherni poskus rušenja bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije Prvi načrt je izdelal gosplan (dr-1 množico 100.000 ljudi med drugim žavna ustanova, ki se ukvarja z ostro obsodil poskuse, da se z Je-načrtovanjem gospodarstva) in je ^ likovno razpravo^vnese razdor med dokaj oprezen, saj predvideva, da ‘ ” 1 J~ “ ’ “ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Prebivalstvo, avtonomne pokrajine Kosova in Metohije toplo in prisrčno pozdravlja predsednika republike maršala Tita na potovanju po pokrajini, kjer je Tito obiskal Kosovsko Mitrovico, Pri-, -—-—r——: , . , . štino Prizren Diakovico in Pe - > >e ln Afrike in dejal, da so socla- I iiaUčne države dolžne nesebično po-kamor je prispel nocoj. Njegovo mag,ai[ tem državam. Odločno je potovanje se je spremenilo v ....................... navdušene manifestacije bratstva in enotnosti. Včeraj je Tito na velikem zborovanju v Prištini pred navdušeno bi nov sistem v omejenem obsegu uvedli samo na tisoč posestvih, ki so že sedaj aktivna. V teh podjetjih bi lahko izkoristili po lastnem preudarku in odločitvi vodstva sov-hoza okrog 30 odstotkov dobička, pri čemer pa bi se obvezno morali držati okvirne razdelitve na tri tretjine: za zvišanje plač uslužbencev, za fond socialno-kulturnih in stanovanjskih potreb in končno za povečanje proizvodnje. 15 odstotkov so namenili za kritje eventualnih izgub zaradi slabe letine, odnosno za zavarovanje pridelka. Od ostalih 55 odst. dobička bi del šel za amortizacijo proizvodnih sredstev in končno zadnji del v korist osrednjega državnega proračuna, ki bi ta sredstva ponovno razdelil. Po mnenju gosplana bi nadaljnji ukrepi bili odvisni od uspeha tega poskusa. Drugi načrt pa so izdelali člani Hrvate in Srbe. Tito je ugotovil, da so se po osvoboditvi na Kosmetu vse narodnosti pokrajine prvič v svoji zgodovini znašle na skupni poti in da so bili večji uspehi, ki jih je prebivalstvo pokrajine po vojni doseglo, možni samo v socializmu in socialistični skupnosti, kjer vlada prava enakopravnost, bratstvo in enotnost. Tito je omenil velike uspehe pokrajine in prikazal rezultate in uspehe v gospodarskem razvoju Jugoslavije spioh ln pozval vse državljane na maksimalne napore za uspeh gospodarske in družbene reforme. Opozoril je na potrebo, da se čimprej z ekstenzivne proizvodnje preide na racionalno rentabilno proizvodnjo, da se uresniči integracija sorodnih podjetij, da bi se jugoslovansko gospodarstvo lahko uspešno vključilo v mednarodno delitev dela in konkuriralo na svetovnem trgu. Tito Je omenil tudi sodelovanje Jugoslavije z drugimi državami, posebno z nerazvitimi državami Azi- obsodil neokolonializem in njegove poskuse, da z vojaškimi prevrati prepreči postopni razvoj v teh državah, kakor tudi napadalnost ZDA v Vietnamu, ki ogroža mir na svetu. Tito je poudaril, da je borba ljudstva Južnega Vietnama popolnoma zakonita, kajti vsako ljudstvo ima pravico zrušiti zatiralce, medtem ko so ZDA Intervenirale, da bi rešile protiljudski režim. Bratstvo ln enotnost, ki so ju uresničili narodi Jugoslavije v narodnoosvobodilni borbi, je po besedah Tita, eden dejavnikov, ki je prispeval k velikemu ugledu, ki ga uživa Jugoslavija danes na svetu. Toda Tito je z obžalovanjem ugotovil, da so ljudje, ki ne mislijo, kaj pomeni nacionalna enakopravnost, bratstvo in enotnost in ki neodgovorno načenjajo vprašanja, ki neposredno zadevajo bratstvo in enotnost In naj večje pridobitve narodov Jugoslavije. Zveza komunistov Jugoslavije ne bo dovolila, je poudaril Tito, da kdorkoli ruši to največjo pridobitev. Po besedah Tita je novosadski sporazum o e-notnem srbohrvatskem, oziroma hr-vatskosrbskem jeziku najboljša rešitev in ugotovil, da je deklaracija nekaterih hrvatskih kulturnih ustanov obsodila jugoslovanska javnost, posebno pa še ljudstvo Hrvatske, imiiiiiiiiHiiiiiimiiimiiiiimiiiiiiiimmiiriiiiiiiiiiiiimiiimimiimimiimimimiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimimiiiiiiiiimi «TOKREY CANYON» SE JE RAZKLALA NA TRI DELE Nevarnost tudi za francosko obalo zaradi nafte, ki pušča iz ladje Več britanskih ministrov stalno zaposlenih pri pripravljanju ukrepov za obrambo pred «invazijo» nafte LONDON, 27. — Petrolejska ladja «Torrey Canyon», ki je nasedla v bližini obale Cornvvalla, se je razklala na dva dela zaradi razburkanega morja. Sprednji del ladje je ostal na sipini, drugi del pa je oddaljen kakih 15 metrov od prvega dela in je napol potopljen. Zvečer pa se je sprednji del zopet razklal na dvoje. Podtajnik za obrambo in za mornarico Maurice Foley je na tiskovni konferenci izjavil, da je potem ko se je ladja razklada, steklo v morje drugih 30.000 ton nafte. Dodal je, da se je zmanjšala nevarnost eksplozije na ladji, ker so valovi verjetno odstranili plin iz razklanih rezervoarjev. Nafta, ki je iztekla iz ladje, je do sedaj povzročila veliko škodo britanskim ribičem na tem področju, predvsem pa tamkajšnjim plažam in zelo oškodovala turizem. Kaj bi se zgodilo, če bi se tudi ostala nafta razlila v morje? Verjetno bi se razlila ob vseh 200 mi-lijah cornovvallske obale, bi prispela tudi v Rokavski preliv in bi morda dosegla tudi francosko obalo. Na obširnih področjih angleških plaž je močan duh po nafti. Na črnem pesku je veliko število rib in morskih ptičev, ki so poginili. Britanska vlada je preteklo noč razglasila ladjo «zunaj zakona«. To pomeni, da ne bi mogli delov ladje privleči v nobeno britansko pristanišče, tudi če bi se to izkazalo za mogoče. Odredili so tudi akcijo 1500 vojakov in prostovoljcev, da bi preprečili, da nove količine nafte zalijejo obalo. 25 ladij trosi kemijske snovi, ki naj bi raztopile nafto. Poleg tega je prispel v Devonport dolg «trak» iz plastike, ki ga je izdelala neka tovarna v Liverpoolu. S trakom bodo obdali dele ladje v približnem obsegu enega kilometra, da bi preprečili nadaljnje razlivanje nafte. Odbor ministrov, ki ga vodi notranji minister Jenkins, je dobil nalogo, da skrbno prouči nastali položaj. Odbor je danes popoldne sklenil poveriti trem državnim ministrom nalogo, da organizirajo izjemno službo proti ((invaziji« nafte na angleške plaže. Med tri ministre so razdelili posamezne predele obale. Notranji minister Jenkins je na tiskovni konferenci izjavil, da se je dosedanji sistem pokazal za nezadostnega. Na vprašanje, ali ne bi skušali zažgati plavajočo nafto in tisto, ki je še ostala v ladji, je Jenkins odgovoril, da današnji poskusi s tem v zvezi «niso dali zadovoljivih rezultatov.« Stanje Je zelo kritično in zaradi tega se z njim ukvarja veliko število ministrov. Poleg treh državnih ministrov sodelujejo pri izjemnih operacijah tudi notranji minister, podtajnik za mornarico, minister za krajevne ustanove, minister brez Ustnice Walker, podtajnik za o-brambo in podtajnik za zaklad. Indija in atomsko orožje NOVI DELHI, 27. — Indijski zunanji minister Čagla je izjavil v poslanski zbornici, da indijska vlada upa, da bo čim prej dosežen sporazum o neširjenju jedrskega orožja. Poudaril pa je, da ne bi pri tem smelo biti nobene diskriminacije in krivice. Indija je mnenja, da pogodba ne sme ovirati napredka v jedrski znanosti in tehnologiji v miroljubne namene v razvijajočih se deželah. Indija je ena od 17 držav, ki sodelujejo na ženevski razorožitveni konferenci. Minister je izjavil, da bo Indija, kar se tiče podpisa pogodbe, predvsem gledala na svojo varnost. Nekateri člani parlamenta so o-menili, da je Kitajska že jedrska sila. Čagla je odgovoril, da bodo pri pogajanjih upoštevali tudi to dejstvo. Dodal je: «Indija ima svojo jedrsko zmogljivost. Lahko bi povzročili eksplozijo bombe tudi mi, toda tega ne mislimo storiti. To je naša sedanja politika.* KAIRO, 27. — Sovjetski zunanji minister Gromiko bo odpotoval v sredo na uraden obisk v ZAR. Ni znano, koliko časa bo obisk trajal. kjer žive pobrateni Hrvatje in Srbi. Tito je nadalje ugotovil, da je osnova socializma enakopravnost. V polni enakopravnosti pa se ne more več postavljati vprašanje manjšine in večine, kajti v polni enakopravnosti ni manjšine ne večine, temveč samo delovni človek, socialistični človek. Na koncu svojega govora je Tito ostro obsodil posameznike, ki včasih tajno napadajo zvezo komunistov, trdeč, da je zveza komunistov preživela stvar, da je izgubila bitko ln ugotovil, da se bo dejavnost zveze komunistov, ki se trenutno preusmerja, v kratkem še bolj občutila. Tito je opozoril na vloge komunistov in glede vloge komunistov v podjetjih dejal, da je njihova osnovna naloga, da razvijejo pravilne notranje odnose, pravilno notranjo razdelitev in da pazijo na moralni lik. Danes Je Tito obiskal zgodovinske znamenitosti Prizrena in Dja-kovice in zvečer prispel v Peč. Na poti od Prizma v Djakovico je Tito položil venec na spomenik padlima junakoma Srbu Borivoju Vukmiro-vlču in šlptavju Ramizu Sadlku, ki sta objeta šla v skupno smrt. Njun spomenik je simboli bratstva in enotnosti ljudstva Kosova In Metohije. Uredništva glasil Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in druge družbene organizacije prejemajo še vedno številna pisma in brzojavke, v katerih posamezniki, skupine volivcev in delovni kolektivi ostro obsojajo ((Deklaracijo« nekaterih hrvatskih kulturnih ustanov in predlog resolucije nekaterih srbskih književnikov. V mnogih pismih se zahteva, da se objavijo imena nodpisnikov in pobudnikov ((Deklaracije«. «Mar je to vaš prispevek k znanosti, kulturi in umetnosti naše republike?« Tako sprašujejo volivci zagrebške občine Medveščak podpisnike ((Deklaracije« v pismu, ki so ga poslali glavnemu odboru Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvatske. Podobna pisma so poslali volivci iz predvolilnih sestankov v Sisku, Si-nju, Šibeniku, v Dubrovniku in delavci številnih hrvatskih delovnih kolektivov. Za jasno obsodbo ((Deklaracije« in resolucije nekaterih srbskih književnikov se Je zavzel danes na seji kultumoprosvetnega sveta zvezne skupščine tudi poslanec Zdenko štambuk, ki je dejal, da so med podpisniki ((Deklaracije« tudi nekateri člani kulturno-prosvetnega sveta Zvezne skupščine, štambuk je ugotovil, da le-ti brez posvetovanja s svojimi volivci ne bi smeli podpisati ((Deklaracije« v prepričanju, da jih bodo volivci poklicali na odgovornost, štambuk je poudaril, da mora vsak pred ljudstvom nositi odgovornost za svoja delanja in nihče nima pravice rušiti bratstva in enotnosti, ki je vzklilo na grobovih brezštevilnih žrtev, člani sveta so s ploskanjem pozdravili besede hrvatskega književnika in novinarja Zdenka štambuka. B. B. Izgnana diplomata iz Aten ATENE, 27. — Grčija je danes razglasila dva svojetska diplomata za nezaželeni osebi in jima ukazala, naj v 48 urah zapustita Grčijo. Diplomata sta drugi tajnik sovjetskega poslaništva Albert Zaharov ter član sovjetskega trgovinskega odposlanstva v Atenah Igor Očuv-kov. Predstavnik grškega zunanjega ministra ni hotel povedati, ali je izgon v zvezi z nedavno odkrito vohunsko mrežo. Ciprska policija je sporočila, da so aretirali še eno osebo pod obtožbo vohunstva v zvezi z nedavno odkrito vohunsko mrežo. 56-letna tašča Antonietta Mauro in 20-letni svak Alberto Rivani, vsi iz Benetk. Kakor rečeno, je pri trčenju zgubilo življenje deset oseb, ki so bile v obeh avtomobilih. Pri življenju sta dva potnika v avtomobilu ((Lancia«: Tognela in Perosa. Zakonca Stecco, ki sta potovala z lambreto, pa sta bila hudo ranjena. Prvi so prihiteli na pomoč stanovalci bližnje hiše in nekateri njihovi gostje. Povlekli so iz obcestnega jarka zakonca Stecco. Avtomobilisti so nato odpeljali ranjence v bolnišnico v Portogruaro in Latisano. Na mestu je bilo osem mrtvih, mala Stefania je umrla kmalu zatem v bolnišnici, Caterina Gobbato pa je umrla davi. Na kraj nesreče so takoj prišli policaji iz Portogruara in gasilci, pozneje pa še sodnik iz Portogruara in državni pravdnik iz Benetk. Avtomobila in lambreto so šele davi odpeljali s ceste. Giubelli, ki je vozil avtomobil ((Primula«, v katerega je zavozil avtomobil ((Lancia Flavia«, se je vračal s počitnic iz Jugoslavije v Benetke. Z njim sta bila žena, hčerka, mati, tašča in svak. Vsi so bili na mestu mrtvi, samo mala Stefania je živela še nekaj minut. RIM, 27. — Pri avtomobilski nesreči, ki se je dogodila davi nekaj po peti uri na cesti Cassia, so zgubile življenje tri osebe, ena pa je bila hudo ranjena. Avtomobil, v katerem so se peljali, je bil namenjen v Viterbo in vozil ga je 19-letni Angelo Fressu. Nenadoma je avtomobil zletel s ceste in se zaletel v drevo. Trije potniki so bili takoj mrtvi, vozača pa so odpeljali v bolnišnico in njegovo stanje je zelo nevarno. Po mnenju policije se je nesreča dogodila zaradi prevelike brzine. Poleg tega pa je policija pol ure prej kaznovala vozača z globo, ker je imel preveč obrabljene pnevmatike. GENOVA, 27. — Sinoči je zaradi trčenja v bližini Pontedecimo zgubila življenje mlada ženska. Avtomobil, v katerem se je peljala, se je trčil z nasproti prihajajočim avtomobilom. Pri tem sta bila dva moška, ki sta bila v dveh avtomobilih, ranjena. PALERMO, 27. — Na hribu Fel-legrin je avtomobil «Giulia gran tu-rismo« zdrknil s ceste v 40 metrov globok prepad na druga dva avtomobila, ki sta prej padla v isti prepad. Pri nesreči sta bila dva mrtva in dva ranjena. MILAN, 27. — Na avtomobilski cesti Turin-Milan v bližini Rho sta zgubila življenje zakonca Silvio in Italia Mitola. Vozač se je hotel izogniti znamenju, ki je opozarjalo na cestna dela, ter je zadel v obcestni drog. Zakonca sta bila na mestu mrtva. LODI (Milan), 27. — Potapljači gasilcev so potegnili in obcestnega jarka, polnega vode truplo nemškega zdravnika, ki je z avtomobilom zletel s ceste in padel v jarek. Neki ribič je opazil nesrečo in videl ponesrečenca, ko se je skušal rešiti, toda nenadoma je zginil pod vodo, preden mu je utegnil pomagati. Zdi se, da je zdravniku postalo slabo med vožnjo. AREZZO. 27. — Na področju A-rezza sta pri avtomobilski nesreči zgubili življenje dve osebi, pet pa jih je bilo ranjenih; trije od teh so v smrtni nevarnosti. Avtomobil 1500, v katerem so potovali, se je trčil z avtomobilom «Appia». Vzroki nesreče niso še ugotovljeni. O smrtnih žrtvah med prometni-1 mi nesrečami poročajo tudi iz dru. gih krajev Italije kjer je zgubilo življenje trinajst oseb. Pri mnogih drugh nesrečah pa je bilo več oseb: ranjenih ANKARA, 27. — V Turčiji so pri avtomobilski nesreči štirje člani neke družine od petih zgubili življeJ nje, ko so se vračali z'izleta v AnJ karo. Avtomobil se je trčil s tankerjem, ki je prihajal nasproti. Tri-; je potniki so bili takoj mrtvi, sedemletna deklica pa je umrla kma-. lu zatem v bolnišnici. PARIZ, 27. — Izreden promet po cestah ob velikonočnih praznikih je terjal tudi v Franciji številne žrtve.« Do davi so registrirali 75 mrtvih na francoskih cestah. Danes popoldne je policija še zaostrila nad-., zorstvo. LONDON, 27. — Angleška mini-! strica za promet Barbara Castle je sporočila, da je bilo letos ob ve-, likonočnih praznikih manj incidentov kakor lani. Od polnoči v sredo do pretekle polnoči se je dogodilo ( 2839 incidentov (lani 3641), življe-, nje je zgubilo 66 ljudi, (lani 86),' hudo ranjenih je bilo 1007 (lani 1136), laže ranjenih pa 2996 (lani 3515). Ministrica je priporočala največ jo previdnost vsem. ki se danes vračajo s počitnic. Računajo, da kroži danes po angleških cestah, najmanj deset milijonov avtomobilov. Letos je bilo tudi manj inči- < dentov, ki jih običajno povzročajo tolpe mladih razgrajačev v kopač, liških krajih. CARACAS, 27. — Med velikonoČL nimi počitnicami je bilo tudi v Ve ' nezueli mnogo nesreč, bodisi na cestah ali pa na plažah. Do sedaj1 so zabeležili 79 mrtvih in okoli tisoč ranjenih. BONN, 27. — Tudi v Zahodni1, Nemčiji je bil avtomobilski promet na cestah izredno velik. Na vsem; nemškem ozemlju so do sedaj za-'* beležili okoli 50 mrtvih zaradi av-h tomobilskih nesreč. 'i Skrivnosten kamenček j RENNES (Francija), 27. — Skrivni nosten fosforescenten kamenček'-rdeče barve, ki ga je odkrila da*''1 našnja velika oseka na atlantski' obali, Je povzročil hude opeklin«-enajstletni deklici in njenemu oče-; tu. Deklica Michele Binet je hodil* z očetom po plaži med oseko, nabil -rala kamenčke ter jih spravljal* > v žep. Nenadoma je začela deklic* 1 kričati, da jo nekaj žge po boku in < stegnu. Oče je opazil, da je eden i od kamenčkov, ki ga je bila deklica pobrala in ki je postal rdeč in fo-,( sforescenten, prežgal žep in obleko^' deklice ter padel na tla. Ko ga je l pobral, da bi si ga ogledal, si je j opekel roko. Plima Je znova pokrila 1 kamenček In policija meni, da ver-1-jetno ne bodo mogli pojasniti skriv-' nos ti. MOSKVA, 27. — Uradno sporo- -čilo ob zaključku obiska delegacije' urugvajske komunistične stranke v.'; Moskvi pravi med drugim, da ved; i no bolj dozorevajo pogoji za skli-1 canje mednarodne konference ko-' munističnih in delavskih strank. Sporočilo dodaja, da bi konferenca1, prispevala k okrepitvi enotnostih mednarodnega komunističnega gi* banja. Zatem obsoja poročilo raz- : bijaško politiko Kitajske in na kon-r cu obsoja ameriški napad v Viet-'i namu. i* lllllllllllllUIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliiiiillililliiiuuillllllllllllllllllllllllliHnillllllMIIIIIIUHUlllNl' NOV RAZPLET V GARRISONOVI PREISKAVI Advokat Kroman trdi da ve za morilca Včeraj se je «ponesrečii» z avtomobilom in so ga pripeljali v bolnišnico h S BISMARCK (Severna Dakota), 27. — Advokata Davida Kromana, ki je obljubil, da bo podal izjave v zvezi z umorom predsednika Kennedyja, so našli danes v njegovem avtomobilu delno paraliziranega. Poleg njega je bila puška. Kroman je bil obljubil tiskovno konferenco za nocoj in obljubil, da bo govoril o rezultatih privatne preiskav !, ki jo je on vodil v zvezi z umorom Kennedyja. Svojim prijateljem je že prej povedal, da je bil v stiku z Garrisonom. Kroman bo moral skupno z drugimi štirimi priti pred sodišče pod obtožbo sleparij. Eden od njegovih branilcev je izjavil, da ima Kroman vedno pri sebi orožje, ker da so ga vsaj trikrat skušali ubiti «zaradi tega, kar ve o umoru Kennedyja». Kroman je izjavil nekaterim svojim prijateljem, da je dobil izjavo od šoferja iz Dallasa (ki je sedaj mrtev), ki je peljal Oswalda po u-moru Kennedyja. Kroman je tudi izjavil, da ve, kdo je umoril Kenne-dyja, in da bo morda navedel nekaj imen na tiskovni konferenci. Dejal je, da so ga pretepli in da so ga skušali umoriti zaradi vsega, kar mu je znano. Kromana so pripeljali v bolnišnico. Vendar pa si je dovolj opomogel, da je lahko imel tiskovno konferenco. Izjavil je, da je «zadeva umora rešena* in da bo povedal ime morilca predsednika Kennedyja v prihodnjih dneh. Izjavil je, da je bil v stiku z Garrisonom ter da so po- datki, ki jih je objavil Garrison, »pravilni, toda ne popolni*. Kroman je nato izjavil, da sta -dva avtomobila, ki sta mu sledila, povzročila, da je njegov avtomobili zavil s ceste. Njegova preiskava o umoru Kennedyja se je začela decembra 1963 v nekem baru v Miamiju, kjer se je srečal z «neldm' pijanim in klepetavim Kubancem*. Preiskava ga je nato privedla v Dallas, Miami, Key VVest, Las Vega* in New Orleans. Sodnik Devitt, ki je zaslišal Kromana, je zahteval, naj ga pošljejo za 45 dni v bolnišnico, da ga preiščejo psihiatri. Kroman je s tem1 v zvezi izjavil: »V letih 50 je vla-' da, če je hotela koga uničiti, trdila.il da je komunist. Sedaj trdi, da gre-i za norca.* ,, Kroman je sodniku Devittu izjavil, | da je bil prisiljen zavoziti z avtomobilom s ceste, ker sta mu dva avtomobilista grozila s samokresom.! Pripomnil je: »Devetnajst ljudi je‘. umrlo v zvezi s preiskavo o Kenne-'' dyjevi smrti. Nočem biti dvajseti,1 toda ne bom prenehal svoje preiska-1 ve.» d V New Orleansu je sodnik nocoj I izjavil, da na procesu proti Clayu> Shawu ne bodo sprejeli VVarrenove-1 ga poročila kot dokazno gradivo. O-! bramba in Garrison ne bosta mogla spraševati prič, ki jih omenja, VVarrenova komisija. Zaradi »nepri-. stranosti* ne bo sodnik bral tega poročila, da ne bo imel, pa čeprav podzavestno, nobenih predsodkov. Vreme včeraj: n a j višja tempe ratu- ra 14.9. najnižja 10.8, ob 19. uri 13.8, rrrčni tlak 1013.5 stalen, veter 7 km Jugovzhodnik, vlaga 64 odst., nebo 7 desetink pooblačeno, morje rahlo raz-«lbano, temperatura morja 10.7 stopinje, padavine 1.5 mm. Tržaški dnevnik Danes, TOHEK, 28. marca Janez Sonce vzide ob 5.54 in zatone DD 18.27. Dolžina dneva‘12,33. Luna vzide ob 21.50 in zatone ob 7.04. Jutri, SREDA. 29 marca Ciril JUTRI SEJA DEŽELNEGA SVETA Začeli bodo razpravljati o važnem osnutku o deželni ustanovi za razvoj kmetijstva Na dnevnem redu je tudi vrsta vprašanj in interpelacij svetovalcev ■ Resoluciji o Vietnamu in Goriški hranilnici Deželni svet se bo ponovno sestal 1 uslužbencev iz državnih in javnih v sredo zjutraj. Na dnevnem redu | uradov pri deželni upravi. Poleg tega bodo odborniki odgovorili na vrsto vprašanj in interpelacij svetovalcev. Med vprašanji in interpelacijami naj omenimo vprašanje Ši-škoviča in drugih komunističnih svetovalcev o uveljavljenju statuta glede pravic Slovencev in o ustanovitvi urada za vprašanja slovenske manjšine; interpelacijo Škerka o prekinitvi pogajanj za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, interpelacijo Seme v zvezi s štiridesetletnico ustanovitve posebnega fašističnega sodišča za zaščito države, interpelacijo Jarca o ovirah, ki preprečujejo odprtje mejnega prehoda v Ulici sv. Gabrijela v Gorici, ki bi pospešil promet in stike med obema področjema. vprašanje Colonija glede ome- je predvsem važen zakonski osnutek o ustanovitvi ustanove za razvoj kmetijstva v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki ga je predložil deželni odbor in o katerem so podrobno razpravljali v pristojni stalni komisiji deželnega sveta. Hkrati bodo tudi razpravljali o zakonskem predlogu komunističnih svetovalcev o deželni ustanovi za razvoj kmetijstva za Furlanijo-Julijsko krajino. O tem zakonskem osnutku in predlogu bo poročal za večino svetovalec Angeli za manjšino pa komunist Moschioni. Ta zakonski osnutek oziroma predlog je zelo pomemben, saj pomeni politično zadolžitev odbora leve sredine in je bil tudi eden izmed pogojev za vstop socialistov v odbor. Socialisti so že od vsega začetka zahtevali ustanovitev takšne ustanove, ki naj bi imela velik vpliv na kmetijstvo v deželi, toda demokristjani so se tega otepali in predvsem zato ni bilo moč takoj v začetku vključiti socialistov v večino leve sredine. Seveda se zakonski osnutek deželnega odbora in zakonski predlog komunistov, ki se tičeta istega predmeta, čeprav je naziv zakonskih osnutkov nekoliko različen, razlikujeta, ker pač izražata različna politična gledišča na stvar. Spričo vsega tega se pričakuje v deželnem svetu živahna in izčrpna razprava o tem predmetu, če ne zaradi drugega že zato, ker je zakonski osnutek precej obširen in vsebuje kar 34 členov po popravkih besedila v komisiji. Ustanova bo delovala za razvoj kmetijstva v skladu z deželnim načrtovanjem. Predvsem bo težila za tem, da se zviša dohodek v kmetijstvu ter se izboljšajo življenjske razmere kmečkega prebivalstva, hkrati pa tudi izravnajo neravnovesja med raznimi področji in družbenimi sloji. Ustanova bo opravljala svoje naloge na podlagi odloka predsednika republike št. 948 od 23. junija 1962 ter drugih državnih zakonov, ki vsebujejo predpise o ustanovah za razvoj. Sedež ustanove bo v Gorici, s čimer so nekako potolažili Goričane, ki so se svoj čas čutili v deželnem okviru nekoliko zapostavljene. Na dnevnem redu je tudi vprašanje zaposlitve določenega števila •MllIuiiliiMfiiiiiiiiiliiiiiiiHiiifimHiliiiiiliiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiitiliiill jitev in zaprek na mejnih prehodih itd. Poleg tega sta na dnevnem redu tudi resolucija svetovalca Seme o ameriškem bombardiranju nezaščitenih mest v Severnem Vietnamu ter resolucija Bergomasa o izdajanju vrednotnic zemljiškega odseka Goriške hranilnice. Obvestilo sindikata slovenske šole v Trstu Sindikat slovenske šole je dal razmnožiti razpis posebnega natečaja za začasne učitelje. Učitelji si lahko nabavijo razpis na sedežu sindikata, v Ul. F. Filzl 8/1, vsak dan od 17. do 19. ure Tajništvo V SESLJANSKEM ZALIVU Potapljač v globini 20 metrov naletel na žepno podmornico Po vsej verjetnosti gre za nemško enoto iz druge svetovne vojne - Podmornico bodo dvignili na površje-Kaj skriva relikt v svoji notranjosti? Približno 200 metrov od sesljan-ske obale v globini kakih dvajset metrov so včeraj dopoldne agenti posebnega potapljaškega oddelka s komisariata v Devinu našli žepno podmornico, zelo verjetno nemške izdelave iz zadnje vojne. Zasluga za najdbo gre pripadniku omenje nega oddelka agentu Giovanniju Macorju, ki je strasten potapljač. Macor se poleg poklicnega potap-ijaštva, ukvarja tudi s podvodnim športnim ribolovom in se še najbolje počuti v morskih globinah, že nekaj dni se je vsak dan potapljal v neposredni bližini podmornice ln včeraj Je imel srečo. že navsezgodaj je s policijskim čolnom pod poveljstvom podčastnika Arnalda Umka odplul na odprto morje in skočil v vodo približno 200 metrov od obale. Na dnu, vse zaraščeno z algami in skoraj z vsem trupom zaritem v blato, je zagledal obrise približno 7 metrov dolge žepne podmornice. Iz blata sta med algami štrlela samo komandni most iiiiiiiiiiifiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VELIKONOČNO TURISTIČNO GIBANJE PREBIVALSTVA Okrog pol milijona prehodov meje v štirih prazničnih dneh Kljub mrzličnemu in pospešenemu poslovanju obmejnih organov, so bile včeraj proti večeru na prehodih dolge kolone avtomobilov * Vse zasedeno tostran in onstran meje Čeprav smo imeli letos zgodaj velikonočne praznike in ni bilo moč zaupati vremenu, saj marec običajno rad nagaja, lahko beležimo te dni velik turistični promet. Vreme Gostinci so zadovoljni, saj je to dober znak za letošnjo sezono v »mednarodnem turističnem letu*. Zelo zadovoljni so tudi gostinci onstran meje, zlasti na Koprskem, saj so je bilo še kar lepo in meščani so bili vsi hoteli popolnoma zasedeni izkoristili dva praznična dneva za krajše in daljše izlete. Velikonočni prazniki so bili prav lepa priložnost za prve letošnje daljše izlete in z doma so odšle cele družine, ker i-majo šolarji počitnice. Domačini so odšli, mesto pa se ni izpraznilo, ker so prišli turisti iz drugih krajev I-talije in inozemstva. Že v soboto zvečer so bili vsi hoteli popolnoma zasedeni. Vse polno gostov so imele tudi restavracije in gostilne na Krasu in ob morju. Prve skupine letošnjih turistov so prišle z avtobusi in zasebnimi avtomobili zlasti iz Avstrije, Jugoslavije in Nemčije. 31. T.M. ZAPADE ROK Opozorili KZ-ZMP glede prijave «Vanoni» in pogonskega goriva Davčne prijavnice dobijo člani tudi na sedežu KZ-ZMP Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov - ponovno opozarjata vse člane, da zapade v petek, 31. marca. rok za prijavo dohodkov (Var noni). Prijavo morajo izpolniti vsi, katerih skupni dohodki presegajo »60.000 lir letno. ČEPRAV LETOS NISO DOBILI NA DOM TISKOVINE ZA PRIJAVO, kot se je dogajalo prejšnja leta. Marsikdo namreč misli, ker letos ni dobil prijavnice na dom, da mu ni treba več prijaviti dohodkov. Toda to mnenje je zgrešeno in kdor prijave ne izpolni, je podvržen globi od 30.000 do 300.000 Ur in povišku davka za eno tretjino. Po tiskovino je treba letos na finančno in-tendanco ah Jo kupiti v trafiki, dobijo Jo pa člani tudi na sedežu KZ in ZMP, Ul. Geppa 9 NI DOLŽAN prijave izpolniti samo: 1. kdor ima SAMO dohodke od zemlje, ki po revalutiranl katastrski renti ne dosežejo 960.000 Ur letno: 2. lastnik SAMO hiš aU stanovanj, katerih dohodek ne doseže 2.000 Ur letno (to se pravi, da Je novi katastrski dohodek manjši od 2.000 Ur aU da dobijo za najemnino manj kot 2.000 Ur na leto). Praktično to pomeni, da morajo prijavo Vano-ni izpolniti vsi lastniki hiš, ki plačujejo davek na hišo; 3. kdor ima dohodek SAMO od plače, ki ne presega 960.000 Ur letno. Tajništvi KZ in ZMP sta na razpolago za izpolnjevanje ln oddajo lav, v zadnjem tednu pred ro-od 8. do 14 in od 15. do 18. prijat kom, Člani morajo prinesti s seboj o-sebne podatke vseh družinskih članov, podatke, o njihovih dohodkih (potrdilo delodajalca o plači v letu 1966, pokojnine itd.) ter davčne kartele za leti 1666 in 1967. • * • Kmečka zveza in Zveza maUh posestnikov obveščata svoje člane m vse kmete, ki obdelujejo svoja zemljišča s kmetijskimi stroji in dobivajo zanje gorivo po znižani ceni, da je treba ob koncu leta, na vsak način pa najkasneje do 31. marca 1937, predložiti potrebne dokumente na urad UMA, da pregledajo prevzeme v letu 1966 in jim nakažejo gorivo za leto 1967. Dokumenti, ki jih je t.reba predložiti uradu za uporabnike kmetijskih strojev (UMA) so: 1. letna prijava za leto 1967; 2. kontrolna knjižica; 3. vse naknadne knjižice, ki so jih v letu 1966 dobili Ustniki kmetijskih strojev, ki so delaU za druge. Te knjižice morajo biti izpolnjene z vsemi podatki o izvršenih deUh, s podpisi Kmetov, za katere so bila ta dela opravljena; 4. izkazila o prevzemih goriva na bone ki še niso bita vmlena, z registriranimi vsemi prevzemi. Ce je kdo taka izkazila (controbuoni) iz-grh Grevato, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammelilo, Drevored XX. Settembre 4; Alta Maddailena, Ul. dellTstria 43; dr. Oodermati, Ul. Tor S. Fiero 2. O S M I C A Sihrarter Glavina, Lonjer, ft. 258. jo odprl osmteo ln toči Izvrstno domače belo in črno vino in nudi pristen domač pršut. Kino Nazionale 15.30 »Grand Prix» Metr£ color. James Garner, Eva Mar' Saint, Yves Montand. Franco'5' Hardy, Antonio Sabato, Toshi Mifune. Extelsior 15.00 «La Disbetlca doina ta« Technicolor. Richard Burlon’ Elizabeth Taylor. Feulce 16,00 «11 ritorno dei MagnU' c' Sette« Technicolor. Yul ner, Robert Fuller. Eden 16/K) «Come rubare la coron* d’Inghilterra» Technicolor. L)onun que Boscnero. . Grattaclelo 16.00 «La Bibbia« Tech«1-color. Michael Parks, Ulla Bergr>“' John Huston, Stephen Boyd. Hltz (lilica San francesco iui 15.30 «Non stuzacate la zanzara Technicolor. Rita Pavone. T ed« Reno, Giulietta Mašina, Alabarda 15.30 «La contessa di H01/* Kong« Techmrolo . Zadnji ChaP1' nov film. Sophia Loren. Mario" Brando. Filodrammatlco 15.30 «Come rubar un mllione di dollari e vivere t®" lici« Technicolor. Audrey Hepburn-Peter OToole. Moderno 16 00 «Rlngo e Gringo con* Iro tut-ti« Technicolor. Raimond0 Vianello, l.ando Buzzanca. , Cristallo 16.30 »Due assi nella mat* ca» Technicolor. Virna Lisi, Tonj Curtis. Garibaldi 15,00 »Agente 007 operazio-ne Thuriderbal« Sean Connery. Aurora 16.30 «Tre uominl in fug3’- Capltol 16.30 «The Eddye Chaprna" story» Technicolor. Cristopher Plu"1 mer, Komy Schnayder, Yul Bri0-ner. lmpero 16,30 «L'ar<:!diavolo». Vlttorlo Veneto 15.15 «Khartoum» •" Technicolor. Richard Johnson. Ideale 16.00 «AD 3 operazione saual® blanco« Technicolor, Astorta (Ulica Zorutti. filobus St 1,1 16.00 «1 de e torer-i« Technicolor-Franco Franchl, Clccio Ingrassia. Astra 16.00 »FBI operazione gatto«- Abbazia 16.00 »Per un pugno di do"' ne« Technicolor. Elvis Presley. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Ivan Cankar obvešča mladince, da bo danes ob 20.3° vaja. Priporočamo točnost. . V četrtek ob 15.30 bo v društveni dvorani telovadba za otroke. Darovi in prispevki V spomin Katarine Cuk daruje družina Milič s Proseka 3000 lir za D’" jaško matico in 5000 lir za prosvetno društvo Prosek-Kontovel. Mali oglasi ORIGINALNI nadomestni deli za g®" spodinjske stroje. Via Mantegna J1-3 — tel. 734221, skladišče. GESTTONE ENALOTTO V OKVIRU POKRAJINSKE AVTONOMIJE Potrjene prošnje za odobritev prispevkov deželne uprave Prispevki se nanašajo na razna javna dela v okviru krajevnih in javnih ustanov jila 200 milijonov lir za popravilo in asfaltiranje cestišča nekaterih mestnih ulic, na obresti posojila 836 milijonov lir za gradnjo naprav za uničevanje in predelovanje mestnih odpadkov v organsko gnojilo. DolinsKa občina je zaprosila večletni prispevek na obresti posojila 20 milijonov lir, ki ga bo najela za gradnjo občinske stavbe v Gročani. Prav tako so zaprosile za večletne prispevke na obresti ustanova za zaščito mladoletnih, ki bo najela 14 milijonov lir posojila za nadzidavo jedilnice in pokrite verande otroškega vrtca; številne župnije za popravilo raznih cerkva ali pa za gradnjo novih, med katerimi je župnija v Ricmanjih zaprosila prispevek za gradnjo prostorov za družbeno dejavnost in razvedrilo, ki bo stala skupno 21 milijonov lir, bor- Na osnovi deželnega posebnega statuta imajo pokrajinske uprave določeno avtonomijo, čeprav omejeno, pri nadzorstvu občinskih uprav in raznih javnih ustanov, kar je bilo poprej v pristojnosti prefektur-negi upravnega organa. V svojstvu nadzornega organa je pokrajinska uprava proučila in na osnovi sklepa zadnje seje pokrajinskega sveta poslala deželni upravi prošnje občin, raznih javnih in drugi ll ustanov ter številnih cerkva za enkratni denarni prispevek in za prispevek v višini 6 odstotkov na plačevanje obresti na najeta posojila za razna javna dela, ali za gradnjo odnosno popravilo zgradb javnega in verskega značaja na osnovi deželnega zakona štev. 23. Na osnovi tega zakona lahko dobijo omenjene ustanove do 50 odst. prispevka za razna dela, občine pa, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev, pa celo do 70 odstotkov vrednosti del. Omenjena dela morajo biti potrebna in nujna. Pokrajinska uprava je do 31. januarja dobila veliko število prošenj za deželne prispevke, jih podrobno proučila ter jih bo sedaj, ko jih je odobril pokrajinski svet, poslala deželni upravi, kamor morajo biti dostavljene najkasneje do 31. t.m. Prav tako sta pokrajinski odbor in pokrajinski svet potrdila tudi vrsto prošenj za prispevke deželne uprave, ki so jih poslale razne krajevne, javne in druge ustanove že lansko leto, ki ob vložitvi niso bile opremljene z vsemi potrebnimi listinami, ali je za njih deželna uprava zahtevala večjo obrazložitev. Z omenjenim sklepom je pokrajinska uprava potrdila naslednje prošnje: Tržaška občina: enkratni prispevek v višini 50 milijonov lir na 100 milijonov predvidenih stroškov za ureditev mestne kanalizacije, ter večletni prispevek na račun obresti na posojilo 50 milijonov, ki ga bo občina najela za ta dela; enkratni prispevek 27.300.000 lir in večlčtne prispevke na obresti posojila za gradnjo osrednje kanalizacije v Ul. Flavia, ki bo stala 54 milijonov 600.000 lir; večletni prispevek na obresti na najeta posojila za ureditev področja pri Sv. Soboti, kjer bodo zgradili novo kanalizacijo in uredili ceste, za kar bodo porabili 497 milijonov lir; večletne prispevke na obresti posojila v višini 130 milijonov lir za ureditev in razširitev Ul. del Rio Pri mario, na obresti posojila 28.960.000 lir za ureditev trga pred cerkvijo sv. Justa, na obresti posojila 192 milijonov 229.600 lir za okrepitev javne razsvetljave v nekaterih predelih in v okolici, na obresti poso- MiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiifiii HUDA PROMETNA NESREČA NA TRBIŠKI' CESTI i -og&ooo iUeelcn g oč »vanei*? Avtomobilist zbil motociklista ki je pripeljal s stranske ceste Ponesrečenega Franca Legišo iz Šempolaja so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo štanska in mačkovljanska župnija pa sta zaprosili za prispevek za ureditev in popravilo župnišča. Nadalje je tržaška občina zaprosila za enkratni prispevek 50 milijonov lir ter za večletne prispevke na obresti posojil, ki jih bo najela za razširitev pokopališča pri Sv. Ani, kjer bodo porabili nad 1 milijardo 320 milijonov lir, ter večletni prispevek za ureditev muzeja «Re-voltella», kjer bo občina porabila nad 388 milijonov lir. Tržaška občinska podporna ustanova (ECA) je zaprosila za večletni prispevek na posojilo 40 milijonov lir za popravilo doma za reveže; Italijanska zveza za borbo proti mišični distrofiji pa je zaprosila za večletni prispevek na posojilo za gradnjo novega zdravilišča, ki bo stalo 150 milijonov lir. milim,i URESNIČEVANJE POBUDE DRUŽBE SHELL ITALIANA Kmalu izdelan načrt za gradnjo skladišča za sadje in zelenjavo Center bo lahko začel delovali leta 1969, ko 1)0 tudi izročen svojemu namenu pomol VII. Študijski oddelek petrolejske družbe Shell Italiana bo po zadnjih vesteh v najkrajšem času izročil vodstvu tržaške trgovinske zbornice in vodstvu tukajšnjega Centra za gospodarski razvoj podrobno izdelan načrt za gradnjo skladišča za sadje in zelenjavo, katerega pobudnik je predsednik omenjene družbe ing. D. Guicciardi. Kakor hitro bo načrt dospel, ga bodo izročili v pregled pripravljalnemu odboru za gradnjo skladišča, v katerem so tudi predstavniki zavoda za industrijsko obnovo IRI in turinskega koncerna Fiat. Računajo, da bo center za sadje in zelenjavo lahko pričel delovati leta 1969, to je približno ob istem času, ko bo izročen svojemu namenu pomol VII, ki je v gradnji v novem pristanišču. Povezava med obema pobudama je zlasti v tem, da bodo dovažali sadje in zelenjavo, namenjeno na zalogo v tem skladišču, s kontejnerji, za kar naj bi bil usposobljen prav pomol VII. V prvi fazi njegovega delovanja, naj bi na zalogo dovažali povprečno po en ladijski tovor blaga na teden ; v razdobju nadaljnjih dveh let pa naj bi se zmogljivost zaloge toliko povečala, da bi promet lahko dosegel po dve ladji blaga na dan. Razvoj zaloge je namreč v prvi vrsti odvisen od prometnih zvez, ki bi omogočale hitro manipuliranje in odpošiljanje blaga v zaledne države. Na križišču trbiške ceste s cesto, ki pelje iz Križa v Salež, se je predvčerajšnjim popoldne pripetila liuda prometna nesreča, katere žrtev je postal 66-letni kamnosek Franc Legiša iz Šempolaja št. 48. Legiša se je peljal na motornem kolesu iz Križa proti Saležu in ko je privozil na trbiško cesto, je prišlo do močnega trčenja. Motociklista jo z avtom anglia TS 89455 podrl 56-letni Beniamino Delise iz Ul. Moreri 7, ki je vozil proti Trstu. Sunek je bil tako močan, da je nesrečnega Legišo vrglo najprej na prednji pokrov avta in je padel na cestišče šele potem, ko se je vozilo ustavilo. Nekateri avtomobilisti so ranjenemu Legiši priskočili na pomoč in nekdo je odhitel poklicat bo'ničarje RK in karabinjerje. Nekaj minut kasneje so ranjenca nemudoma odpeljali v bolnišnico in ga nujno sprejeli na pljučno kirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi več zlomov desnih reber z verjetnimi notranjimi poškodbami, ran po desnem sencu, rokah in levem kolenu. Legiša je zadobil tudi močan možganski pretres. Na kraju nesreče so vse potrebne formalnosti opravili karabinjerji. Bogat plen tatov v praznem stanovanju Tatovi so predvčerajšnjim popol-di e izkoristili priliko, ko je bilo stanovanje fil-letnega trgovca Bruna Montanarija iz Ul. delle Aiuole 6 prazno in z metlo razbili stekla na vhodnih vratih ter se vštulili v notranjost. To se je pripetilo med 17. in 20. uro, ko so stanovalci odšli na praznični izlet. Neznanci so v stanovanju prebrskali vse kote, prevrgli omare in p-edale in odnesli, kar jim je pri-š'o pod roke. Pokradli so 70.000 lir vreden fotoaparat s svetlomerom, 79.000 lir v gotovini, več 500-lirskih kovancev v skupni vrednosti približno 40.000 lir, dve bančni hranilni knjižici, eno z vloženim enim milijonom lir, drugo pa s 400.000 lirami in še prstane, zapestnice in druge dragulje v nedoločeni vrednosti. Jane na Tatvine se je zavedel sam Monta-nari, ko se je zvečer vrnil domov in takoj telefonsko pozval agente jetečega oddelka. Ti so uvedli preiskavo, da bi izsledili neznane ta tove. Na letečem oddelku policije se je predvčerajšnjim zglasil 24-letni u-radnik Stefano Sergio Prezzidi iz Ul. Crispi 43 in službujočim agentom povedal, da so ponoči neznani tatovi s silo odprli vrata njegovega avta TS 83360, ki ga je bil pustil na vogalu Ul. Brunner in Ul. Crispi ter ukradli fotografski aparat Kodak in japonski elektronski flash v skupni vrednosti 100.000 lir. V teku je preiskava. KOLESARJI — Ne menjajte nikdar nenadoma smeri! Oropala sta naivnega študenta Tridesetletni Vittorio Di Lernia iz Ul. delle Docce 5-1 in 34-Ietni Beni-to Catapano iz Ul. Metastasio 15 se bosta morala zagovarjati pred sodniki zaradi ropa. Te dni so ju po zaključeni preiskavi prijavili sodišču agenti letečega oddelka. 15. decembra lani sta se zlikovca v neki gostilni v Ul. Carducci približala 26-letnemu študentu Albertu Guiottu iz Cordenonsa in mu ponudila v prodajo ameriške cigarete. Di Lernia in Catapano sta potem z Guiottom odšla v Ul. del Rivo, kjer je Catapano izginil v vežo stavbe št. 14, rekoč da gre po cigarete. Medtem je Guiotto čakal na cesti, Di Lernia pa mu je začel groziti z nekim orodjem, dokler ni študent izročil denarja. Di Lernia je potem tudi izginil v veži in Guiotto je zaman čakal na zlikovca, ki sta skozi drugi izhod zapustila stavbo. Guiotto je rop prijavil na letečem oddelku in agenti so te dni oba zlikovca prijavili sodišču ter ju pustili na začasni svobodi. Goriško-beneški dnevnik V ČETRTEK SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Predvidena je obširna razprava o pokrajinskem proračunu za 1967 Nujna interpelacija o avto cesti Gorica-Ljubljana Dve resoluciji o zdravstvu in ustanovi za kmetijstvo UMRL JE'MLADENIČ KI GA JE POVOZIL VLAK Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice je predvčerajšnjim popoldne izdihnil 30-letni pleskar Nereo Majcen iz Androne San Cilino 17, ki se je v četrtek ponoči v železniškem predoru blizu kamnoloma Faccanoni vrgel pod vlak. Kot smo poročali v naši petkovi številki, je Majcna zgodaj zjutraj našel železničar Roberto Zucchetti z Vrdelce Timignano, ki je kot običajno pregledoval železniške tire. Policija je kasneje ugotovila, da je nesrečnega Majcna kar štirikrat podrl vlak, ki je s postaje pri Sv. Andreju vozil tovorne vagone na Opčine in nazaj. Majcna so nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s strogo pridržano prognozo zaradi globokih ran po čelu in desni strani obraza, zmečkane desne noge in predsmrtne nezavesti. Žal so bile vse zdravniške nege zaman in nesrečnik je predvčerajšnjim podlegel poškodbam. Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči 19-letnemu Claudiu Martiniju iz Ul. Pitacco 8 ukradli vespo TS 20992, ki jo je bil pustil v Ulici Carducci blizu stavbe št. 22. Martini se je zglasil na letečem oddelku policije in tatvino prijavil. Povedal je, da je bila vespa vredna 50.000 lir. Pokrajinski svet se bo sestal na sejo v četrtek 30. t. m. ob 20.30 url. Na dnevnem redu je 20 točk, od tega sta dve za tajno sejo, na kateri bodo razpravljali o nekaterih dokladah pokrajinskih u-službencev, zlasti za zdravnike pokrajinske umobolnice. Na dnevnem redu sta tudi dva predloga za resolucijo, ki so jih predložili pokrajinski komunistični svetovalci. Prvi se tiče ustanovitve centra za socialno medicino in za zdravstvo pri delu, druga pa govori o Ustanovi za razvoj kmetijstva na področju dežele Furlanija - Jul. krajina. Po vsej verjetnosti bodo razpravljali ob tej priliki tudi o nujni interpelaciji, ki jo je prejšnji teden poslal predsedniku pokrajinske uprave svetovalec Rambaldo Zuccalli v zvezi z vestmi, da hočejo odložiti gradnjo avto ceste Gorica-Ljubljana v korist ceste čez Postojno. Interpelant navaja sestanek uglednih predstavnikov iz Avstrije in Slovenije v Celovcu na Koroškem, kjer naj bi že sprejeli nekatere sklepe v tem smislu. Zato naj bi predsednik pokrajinske uprave povedal, kaj namerava u-kreniti on in pokrajinski odbor, da bi v tej zadevi zaščitili goriške koristi, saj je znano, da napredek goriškega gospodarstva, predvsem pa turizma, je v veliki meri odvisen prav od te avto ceste — ki naj bi povezala Gorico mimo Nove Gorice in Ajdovščine ter Podkraja in Kalc z Ljubljano. Na dnevnem redu je tudi odobritev načrta za ureditev in asfaltiranje občinske ceste Sovodnje-Peč-Rupa, za kar bo poskrbela pokrajinska uprava z deželnim prispevkom na osnovi deželnega zakona št. 32. Najeti bodo morali tudi posojilo za 333.5 milijona lir pri državni blagajni v Rimu za kritje primanjkljaja v pokrajinskem proračunu za leto 1966. Po V6ej verjetnosti bo na tej seji prišel na vrsto za razpravo tudi pokrajinski proračun za tekoče leto, glede katerega so napovedali ne- kateri svetovalci obsežnejšo diskusijo. Danes razdeljevanje bencinskih bonov Z današnjim dnem bo trgovinska zbornica, Crlspijeva ulica 10, začela razdeljevati bencinske bone tistim voznikom avtomobilov in motociklov, ki so vključeni v letošnji raz-deljevalni seznam. Prejeli jih bodo vsi upravičenci, bivajoči na območju občin Gorica in Sovodnje. V poštev pridejo torej lastniki vseh motornih vozil omenjenih dveh občan, torej tudi prebivalci Podgore, Pev-me in Oslavja, ki spadajo pod občino Gorica, ter Gabrci in Vrhovci, ki spadajo pod Sovodnje. Razde- lili bodo samo bone, ki so ostali od prejšnjih let. Lastniki avtomobilov 6-11 HP bodo prejeli 90 litrov, 12-13 HP po 120 litrov, nad 13 HP pa 130 litrov. Lastniki motociklov bodo prejeli po 15 odnosno 25 litrov. Kakor smo pred tednom dni poročali, se bo razdeljevanje bonov za bencinski kontingent novega zakona o prosti ooni pričelo, po zagotovilih trgovinske zbornice, konec meseca marca, se pravi v prihodnjih dneh, prav gotovo takoj potem, ko bodo razdelili bone preostalih kontingentov. Zaenkrat bo bone razdeljevala trgovinska zbornica, ker se z ACI še ni dogovorila za uslugo. Urad zbornice je odprt vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. NA GORIŠKEM DAVČNEM URADU Davčne prijave Vanoni do danes še zelo pičle ven. Rok zapade v petek, 31. t. m. dar je bolje ne čakati na zadnje dni Kot običajno vsako leto, tudi tokrat goriški davkooplačevalci odlašajo do zadnjih dni meseca marca za prijavo Vanoni. V soboto je napravilo prijavo nekaj manj od četrtine od 8 tisoč davčnih zavezancev, kolikor naj bi jih bilo približno v Gorici. Cas za prijavo zapade v petek in da bi ne bilo nepotrebne zamude časa, priporoča pokrajinski davčni urad, naj bi ne čakali vsi prav na zadnje dni. V bistvu veljajo za prijavo ista pravila kot lani. Prijavo za dopolnilni davek (complememtare) mora napraviti tisti, ki presega 960 tisoč lir letne dohodnine. Za delavce in uradnike, ki imajo samo dohodke od plače, ni obvezno potrdilo delodajalca in zadostuje samo navedba celotnih prejemkov lanskega leta. Davčni urad si pridržuje pravico, da bo prijavo preveril sam pri delodajalcu. Poleg odbitkov za plačane davke od lani lahko davčni zavezanec odbije tudi 20 od- lllllllllinilMIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllMIlIlIllliMlIliiillllllllIlllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiifiiiiiiiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlIlll NAJBOLJ RAZVESEUIV ZAKLJUČEK Velikonočni prazniki na Goriškem minili brez prometnih nesreč V obeh dneh pri Rdeči hiši nad 50 tisoč prehodov - Obmejne formalnosti niso vzele toliko časa Morda najbolj razveseljiva ugotovitev, ki jo lahko zapišemo o pravkar minulih velikonočnih praznikih, je dejstvo, da na naših cestah skorajda ni bilo prometnih nesreč, ki bi motile praznično razpoloženje. V nedeljo, ko je bilo vreme prijetnejše, je krožilo po naših cestah na desettisoče vozil. Posebno veliko jih je prišlo k nam iz Veneta ter so se od nas usmerili v Jugoslavijo, zlasti v Postojno, na Reko, v Ljubljano, Zagreb itd. Posebno gost je bil promet na državni cesti Gorlca-Videm in Gorica-Trst, kjer so v večernih urah avtomobili vozili skorajda v koloni. Vozniki so bili skrajno disciplinirani, tako da se je promet hitro odvijal in ni bilo zastojev. Na mednarodnem prehodu Rdeča hiša so v nedeljo zabeležili 26.363 prehodov (12.868 vstopov in 13.495 izstopov). Podatkov za včeraj še nimamo, vendar vse kaže, da bo število približno prav tolikšno. Ker italijanski finančni stražniki v nedeljo in ponedeljek niso merili bencina, se je promet na prehodu hitro odvijal, dasiravno so stala vozila v kolonah. Goričane je bilo te dni moč v velikem številu najti v vseh pomembnih krajih naše bližnje in oddaljene okolice. Lepo vreme jih je v nedeljo zvabilo na izlet v Gra- iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiimwiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiii*»iiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimmiiiMiiiiiiiiiiiiiiii»iiiuiiiiiiniimi»iimiiiiiiui»iiiiiiwiHiiiiiiiiiimiiii PO PODATKIH URADA ZA DELO t v oncif I cmtf) 'rfrvf , "V Se vedno 3542 brezposelnih ob koncu leta na Goriškem Njihovo število je v decembru naraslo za 38, čeprav so v tem mesecu zaposlili 538 ljudi - Trgovina z inozemstvom Po podatkih vestnika trgovinske zbornice so v preteklem decembru poslali na delo 538 delavk in delavcev, od tega samo v Gorici 110 druge pa po ostalih občinah pokrajine. Ob koncu meseca pa je bilo na listi brezposelnih pri posredovalnicah za delo še vedno 3.542 ljudi, ki so iskali zaposlitev, ali 38 več kot pa pretekli november. Največ brezposelnih je bilo v industriji in sicer 2.139; v trgovini 375, med uradništvom 370, ter neopredeljenih 445. V decembru je odšlo na delo v inozemstvo pet delavcev; od tega trije kovinarski delavci v Švico, ter dva stružilca na švedsko. V trgovini z inozemstvom, izven maloobmejnega blagovnega prometa iiiiiimiMiiiiimmimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiMiiimiHiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN PO PODATKIH STATISTIČNEGA URADA TRG. ZBORNICE V februarju zastoj v trgovini zaradi previdnega nakupovanja Porast števila tujih turistov v prvih dveh mesecih v primerjavi z enakim lanskim razdobjem. 90.206 ljudi v delovnem razmerju in 6.322 brezposelnih Po podatkih, ki jih je zbral statistični urad trgovinske zbornice, je turizem na našem področju doživel v preteklem februarju nov občuten razmah. V tržaških hotelih so namreč v tem mesecu našteli 22.360 domačih in 12.195 tujih gostov, medtem ko so našteli v februarju lanskega leta 21.190 Italijanov in 10.121 tujcev, število domačih turistov se je po vsem tem v primerjavi z lanskim letom povečalo za 5,5 odst., število tujih tu- mamikn predvaja danes, 28. t. m. film: ob 18. uri Technicolor Techniscope (PREKLETI REVOLVERASI) Igrajo; AUDIE MURPHY, MICAEI, DANTE, BEN COOPER, BUSTER GRABBE in drugi ristov pa celo za 20,5 odst. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je prispelo na Tržaško 42.766 domačih in 26.991 tujih turistov; v istem razdobju lanskega leta je znašalo število prvih 42.688, število drugih pa 19.502 osebi. V tržaški trgovini na drobno je februar potekel brez vsakršnega posebnega razvoja; potrošniki so se vedli zelo previdno in kupovali samo toliko blaga, kolikor so ga nujno potrebovali za sproti; tudi razprodaje v posameznih trgovinah z obutvijo in oblačilom niso privabile kaj prida kupcev; zaradi tega so ostale zaloge precej visoke in obračanje blaga na njih ni zazna, lo nobenega posebnega elana. Tudi prodaja blaga na debelo ni v februarju zabeležila nobenega razmaha. Nabava mlečnih izdelkov, mesnih proizvodov, jajc in vina, je šlo le počasi od rok, prekupčevanje s poprom, kavo in eksotičnimi začimbami se je ves mesec odvijalo leno in občutno mrtvilo je zabeležilo tudi tržišče z lesom in gradbenim materialom. Povpraševanje po barvastih kovinah se je razvijalo v običajnih mejah, edina novost na tem področju pa je predstavljala težave, s katero so prekupčevalci med mesecem lahko prihajali do zaželenih dobav bakra in njegovih zlitim. Splošno mrtvilo na trgu se je odražalo tudi pri cenah: na področju prehrambenih izdelkov so te ostale praktično neizpremenjene, le pri maslu so zabeležili rahlo popuščanje. Cene svežim domačim jajcem so nasprotno nekoliko poskoči, le. Pri vinu so ostale kotacije ves mesec stabilne, in sicer na razmeroma nizkem nivoju; cene popra in drugih eksotičnih začimb so pokazale občutne znake popuščanja, medtem ko so ostale kotacije lesa, gradbenega materiala in železarskih proizvodov ves mesec neizpremenjene. Pri kovinah so v februarju zabeležili rahlo popuščanje pri bakru, medtem ko so se cene niklju nekoliko dvignile. Konec februarju je bilo po uradnih podatkih trgovinske zbornice v rednem delovnem razmerju na našem področju 90.206 ljudi, to je 545 ljudi manj kakor na dan 31. Januarja. Tudi v primerjavi s stanjem konec lanskega februarja se je letošnji položaj poslabšal, saj je bilo število delavcev in nameščencev v rednem delovnem razmerju na Tržaškem konec letošnjega februara za 2,5 odst. nižje kakor ob istem času lani. Zanimivo pa je, da je v tem razdobju nazadovalo tudi število brezposelnih: konec februarju lani so jih na Uradu za delo imeli vpisanih 6.679 konec letošnjega februarja pa je bilo na spisku 6.322, ljudi, število brezposelnih se je do vsem tem v zad njem letu znižalo za 2,5 odst. z obmejnim pasom Slovenije, je bilo izvoženega z Goriškega za skoro 30 milijonov lir raznega blaga. Od tega v Avstrijo za skoro 10 milijonov (papir in gospodinjski stroji), v Afriko za 183 tisoč lir karamel, v Zahodno Nemčijo za skoro 8 milijonov lir karamel in stolov, v Libijo stole in higienski papir za 3.3 milijona, v ZDA za 3.3 milijona lir stolov itd. PO ENEM TEDNU UMRL JE ZA POSLEDICAMI PROMETNE NESREČE Včeraj zjutraj je v civilni bolnišnici v Tržiču umrl 44-letni Felice Novacchi iz Tržiča Ul. Terenziana št. 22, ki se je prejšnjo nedeljo ponesrečil na pokrajinski cesti Tržlč-Gradež. Umrl je zaradi hudih poškodb na hrbtenici. Novacchi se je prejšnjo nedeljo v družbi treh prijateljev peljal s simco domov. Zaradi neznanih razlogov je izgubil oblast nad vozilom ter zapeljal s ceste. Prav gotovo je peljal zelo naglo, zakaj vozilo je zletelo daleč proč. Najbolj resno se je poškodoval ravno šofer; takoj so ga odpeljali v bolnišnico, vendar so vsa prizadevanja zdravnikov bila zaman. Umrl je teden dni po nesreči. Ostali trije potniki se še zdravijo v bolnišnici. Avtomobilski pokrov ji je zaprl vidljivost V tržlško bolnišnico so včeraj pripeljali mater in sinčka, ki sta se zaletela v poslopje v Stivanu, kjer je bil za časa zaveznikov mej- ni prehod. Nesrečo je zakrivil pokrov nad motorjem, ki se je na vsem lepem odprl ter ženski zaprl vidljivost. Rosa Tunno, poročena Rocco, doma iz Ul. Fabio Severo 85 v Trstu se je peljala po državni cesti proti Tržiču. V štivanu se Ji je nenadoma odprl pokrov ter ji zaprl vidljivost. ženska Je zavila proti levi ter se zaletela v steber nekdanjega poslopja mejnega prehoda. Ranila se je po glavi in prsih, 7-letni sin pa po glavi in nogi. Oba se bosta v bolnišnici zdravila 10 dni. dež, ki je zaradi lepe obalne ceste po laguni hitro dosegljiv. Napolnili so znane gostinske lokale v bližnji Furlaniji in onkraj meje. Včerajšnje nekoliko bolj kislo vreme jih prav tako ni zadržalo doma, zlasti še, ker velikonočni ponedeljek že od nekdaj raje preživijo izven doma. VESTI IZ TRŽIČA Pogajanja na Intersindu o premestitvi uradnikov Na centralnem uradu Intersind v Rimu je bi! ponoven posvet, katerega so se udeležili zastopniki Ital-cantierl ter predstavniki treh sindikalnih organizacij iz Tržiča. Obravnavali so problem uradnikov, ki bodo premeščeni na delo v Trst. Vodstvo Italcantieri je s tem v zvezi pokazalo svojo pripravljenost, da organizira avtobusno službo za prevoz tistih uradnikov, ki bodo delali v Trstu ter stanujejo v Tržiču ali drugih krajih na Goriškem. Sindikati zahtevajo tudi doklado za premestitev 200 uradnikov in sicer v enkratnem znesku 250.000 lir. Vendar pa je podjetje to zahtevo odklonilo. V tem tednu se bodo zopet sestali na istem uradu ter nadaljevali z obravnavo tega problema, da bi našli kompromisno rešitev. Požar pri Doberdobu Včeraj popoldne se je pri Doberdobu na vsem lepem vžgala suha trava in grmičevje. Na kraj so pri-hitlei gasilci iz Tržiča, ki so v dveh urah požar pogasili. Zajel je površino 5 ha; škoda je malenkostna. Vesti iz Ronk Državni podtajnik pri notranjem ministrstvu Ceccherim je sporočil sekciji PSU v Ronkah, da je njegovo ministrstvo dodelilo ronški občini prispevek 400.000 lir za nakup potrebnega materiala in plačilo specializirane delovne sile v tamkajšnjem delovišču za brezposelne. Na seaežu PSIUP v Ronkah je bilo v petek zvečer posvetovanje svetovalcev in odbornikov te stranke tržiškega področja. Prisoten je bil tudi pokrajinski svetovalec Po-letto. Obravnavali so problem konzorcija industrijske cone in druga vprašanja. ..............Imunimi,............immmmimmi.mmiiini ODPRLI SO JO V SOBOTO Nova gostilna pri Devetakih pridobitev za kraško področje Predstavniki oblasti in številni domačini pri otvoritvi Ob glavni cesti Gorica-Trst, pri Devetakih, so preteklo soboto popoldne odprli novo gostilno, ki Jo je v na novo zgrajenem poslopju uredil domačin Mirko Peric. Prej je vodil Peric manjšo kmečko gostilno na drugi strani ceste, ki pa CITTA t'0 ff FIMF bi STATO tl n’ JBV: Marsikdo nam je že priznal, da imamo v Gorici najbolje urejene signalizatorje. Kako bi jih tudi ne imeli, ko pa zanje trošimo izdatna finančna sredstva, Pred tedni je občinska uprava namestila na vseh pomembnih križiščih svetlobne smernice proti Jugoslaviji v dotrajani zgradbi ni več ustrezala potrebam sodobnega prometa in turizma. Gostinski prostori novega gostišča so moderno in udobno opremljeni. V pritličju je urejena velika soba, ki je primerna tudi za večje družbe in za pojedine. Sprednji del, z veliko in moderno točilno mizo je ves zasteklen, tako da je prost pogled na vse strani. V prvem nadstropju je gostilničar uredil sedem sob za goste, ki bi želeli tudi prenočiti. Pri uradni otvoritvi Je domači župnik iz Doberdoba blagoslovil nove gostinske prostore. Med številnimi gosti, ki so prišli za to priliko pri Devetake, smo opazili goriškega podprefekta dr. Bauma, podpredsednika SKGZ dr. Petra Sancina ter pokrajinskega odbornika Marka Waltritscha. Med gosti so bili tudi številni domači lovci, ki radi zahajajo na kraška lovišča in za katere bo novi lokal prav gotovo priljubljeno zbirališče. Podjetnemu gostilničarju želimo obilo uspeha pri delu v novem lokalu, ki bo prav gotovo pripomogel k razvoju turizma na gori-škem Krasu. stotkov od svojih kosmatih doh< kov kot stroške za prevoz in izpopolnitev svoje izobrazbe, najvišje vsote 360 tisoč lir; če je tudi žena v delovnem razmer velja tudi zanjo tak odbitek od od sto do najvišje vsote 360 tis' lir, pri odbitku za družino pa sme v vsakem primeru za ženo i biti samo 50 tisoč, kakor za v kega drugega družinskega člana. Kot rečeno je do sobote vic lo prijavo svojih lanskoletnih hodkov manj od 2000 davčnih vezancev. Po vsej verjetnosti je t ba pripisati tako majhen odstot tudi dejstvu, da letos niso posl prijavnic na dom, ampak si mora priskrbeti vsak sam, boe; da jih kupi v tobakarni (po 25 1,_ ali da jih dvigne brezplačno na ;> krajinskem davčnem uradu v Filzi. Na tem sprejemajo davč prijave in obenem so uradniki n razpolago tudi za vsa potrebna jasnila za pravilno izpolnitev i javnih formularjev. Omenimo r še, da računajo v Gorici v celi na okrog 6500 prijav fizičnih os ter kakih 1500 prijav družb in d gih podjetij. Nadškof Pangrazio se je poslovil Goriški nadškof Andrea Pang zlo se je včeraj uradno poslovil < svojih vernikov. Glavna svečani-je bila popoldne na Gradu, kjer •, ji poleg številnega občinstva fr sostvovali tudi vsi najvišji predst:-, niki oblasti. V imenu Gorice : je od njega poslovil župan Marth-, Nadškof je popoldne odpotoval. Oglej. , Trčenje fiatov ( na Svetogorski cesti 'i Na križišču pred uršulmskim ;■ vodom je včeraj prišlo do lažje) trčenja fiatov 600, ker eden izm:’ njiju, zadnji, ni vozil v določU razdalji. Pietro Sambo Je peljal svoj fr 600 GO 26016 po Svetogorski cet proti mestu. Ko se je pripeljal pr’-vhod v uršulinski zavod, je ho, nadaljevati pot v Ulico Mighet' Vtem pa se je od njegove des!< pripeljal avtomobil, ki sicer ni in) prednosti, vendar je Sambo kij'; temu pritisnil na zavore. Silvo K‘> šič iz Cerovega, ki je za njim ve' svoj fiat 600 z registracijo KP 74 ; se je od zadaj zaletel v Samt;i avto. Na obeh vozilih je nastU za okoli 60.000 lir škode. i --------- , Kratki iz bolnišnice V Ul. Aquile!a je v nedeljo n el"! po polnoči padel 75-tetni Anton’ Culot iz Ul. Ristori 27. Z zasebn i avtomobilom so ga odpeljali v r vilno bolnišnico v Gorico, kjer v' ga zaradi rane na glavi pridrž-, na zdravljenju za deset dni. Cuf je padel, ko se je peš vračal e mov. | S komolcem Je udaril ob šipo f vratih ter sl ga prerezal 39-le ;' Ettore Gimolo iz Gradiške. Nen po 17. uri se je zatekel v dvir bolnišnico, kjer pa zaradi šoka f vedel povedati, kako se je nesre' zgodila; šok mu je povzročila vi ka izguba krvi. Okolnosti nesre1 je dežurnemu zdravniku opise; njegova žena, ki ga je posprem: v bolnišnico. r risi • fiorlca VERDI. 17.00: «La notte dei ge rali«, Peter 0'Toole in Omar Sl; rif. Ameriški kinemaskope v b • vah; mladini pod 14. letom pl; povedan. CORSO. 14.30, 18, 21.30; «Dr, vago», Omar Sharif, Julie Crisi v kinemaskopu in barvah, ar! riški film. MODERNISSIMO. 17.15—22.30: > ciascuno il suo», G. M. Volov in Irene Papa. Italijanski bar film; mladini pod 18. letom p; povedan. CENTRALE. Danes zaprto. — Ju, ob 17.15: «Ridere», L. Tony, ’ Solina in R. Vianello. VITTORIA. 17.15: «Pochi doll| per Jango«, A. Steffen in Glo Osuna. Kinemaskope v barvah 1'ržič AZZURRO. 17—22: «La resa ( contl», L. Van Kleist in T. k liam; kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 16—22: «The Chi man storyv>, J. Brynner. EXCELSIOR. 17.30—22: «Parigi b cia», K. Douglas in G. Ford An Delon. Honkc i EXCELSIOR. Zaprt. RIO. 19-21.30: «Duello a El Di.l lo», James Gardner in Sidri Poitier, v kinemaskopu in v b) vah. I DEŽURNA LEKARNA ! Danes ves dan in ponoči Je t prta v Gorici lekarna KUERNE> Korzo Italija 10, tel. 25-76. I DEŽURNA LEKARNA V RONKd Danes ves dan in ponoči Je I Ronkah odprta lekarna «Alla staž ne» dr. Matitti — Vermegliano i Viale Garibaldi 3 - tel. 75046, : LEKARNA V TRŽIČU i Ves dan in ponoči je dežna lekarna «Alla salute», dr Fii bris — Panzano, Ul. Cosulich It* tel. 72-480. 1 rimorski dnevnik OFENZIVA INDONEZIJSKE DESNICE 'ušeice proti Suliartu 'rva znamenja pritiska: prepovedana marksistična Jera tura ■ Kdo oživlja «vprašanje Sukarna»? ■ De-ničarske študentske organizacije groze z uporom da se še enkrat umakne pred desnico. Kako bodo na to zahtevo reagirale one sile v Indoneziji, pri katerih je »sukarnoizem* še vedno prisoten? Delen odgovor na to vprašanje so zagotovo poročila o prvih oboroženih spopadih na Centralni Javi med prosukarnovskimi elementi in enotami redne vojske. V ta prvi nalet desnice, naperjen proti Suhartu in vladi, ki vsekakor ni zadnji, pa je treba uvrstiti tudi značilno izjavo ministra Malika o morebitni zahodni finančni pomoči. Malik je dejal, da bo ta pomoč toliko večja, kolikor se bo Indonezija znala hitreje otresti sukarnoizma. Očitno je, na kaj je mislil. Če se pričakovanja o zahodni pomoči ne bodo izpolnila, bo za to kriv Suharto, ki ni dovolj naglo ter učinkovito pristopil k čiščenju. U. DJORIČ ZAHODNO NEMČIJO JE ZAJELA GOSPODARSKA KRIZA Ekonomski mogotec Krupp preživlja težke trenutke Finančne težave, ki jih banke nočejo več reševati Na pomoč sta priskočili bonska vlada in vlada Vestfalije, vendar pod pogojem, ki za Kruppa ni lahek Po Sukarnovi odstavitvi ni bi-treba dolgo čakati na nadalj-e korake, oziroma ukrepe des-ce. Trenutno sicer še ni prišlo nobenih spektakularnih akcij, da kar je bilo že storjenega ali r se še napoveduje zelo jasno vori o pritisku, ki ga vrši des-:a na vlado. Prepoved 170 knjig marksistične crature ter uničenje 23 inozem-ih in domačih časopisov, je vse-kor signal, ki ga ni smeti spre-;dati ali pa njegov pomen zmanj-vati. Tudi v preteklosti so pred kritimi desničarskimi ofenziva-domala vselej bili sprejeti u-epi ,ki so prepovedovali levičar-o literaturo in publicistiko. Suhartova vlada, ki se zavze-a za enotnost nacije in vseh po-ičnih sil. bi v trenutku, ko je trebna podpore s katere si bo-strani — navzlic svojemu anti- ( munizmu — gotovo ne hotela posredno napadati levice, ki je Indoneziji dokaj številna. Le-sile trenutno ne morejo samo-)jno nastopati na političnem pri-rišču dežele, vendar bi njihovo rekanje posredne podpore vladi 3gnilo imeti občutne posledice za ibilnost Suhartovega kabineta, pa se je vlada vendarle odloči-za prepoved levičarske litera-re, je očitno, da je to storila d pritiskom desnice. Dejavnost desnice pa se ne iz-ža samo v tem napadu na leve e. Storjeni so bili tudi nekate-koraki, ki so neposredno naper-li proti Suhartu. V trenutku, ko vršilec dolžno-predsednika republike javno, svojih govorih, kot tudi interno, konferenci z guvernerji pro-ic, poziva ljudstvo, da se od-ve nadaljnji diskusiji o Sukar-in da se posveti reševanju eko-mskega kaosa v deželi, ko na-lje minister Buvono malone dra-»tično poziva na dvig produktiv-sti, pa desnica ponovno umetno ivlja «vprašanie Sukarna*. A-m Malik npr. neposredno obto-je Suharta v zvezi z baje «ne-zjasnjenim položajem dr. Suma*, očitajoč mu, da je bra-prvega predsednika republike glede na odločitev kongresa, se mu odvzamejo vse funkcije. Pred Malikom je podobno pu-ico izstrelila proti Suhartu tudi ganizacija KAMI, ki je izrazila oje nezadovoljstvo nad prvim hartovim govorom, potem ko je dpisal zakletev. V tem govoru je zval deželo, da sprejme reši-v, po kateri bi Sukamo vsaj še kaj časa ostal naslovni pogla-r države, zakaj bilo je povsem mo, da bi nenadna odstavitev karna pomenila odkrito nevar-st dokončnega razcepa dežele. IMI o tem ni vodila računa, podpori organizacije KAPI je v Džakarti bojkotiran veliki ting v čast končnega preneha-«dualizma oblasti*. Na lastni mitingu pa sta obe mladinski ganizaciji malone ultimativno 'azili svoje nezadovoljstvo spri-Suhartovega stališča, obenem zagrozili z uporom, če se to ne spremenilo. ra grožnja je bila ponovljena mitingu v Bandungu, kjer je geng Sardžadi, voditelj nacio-Ine fronte indonezijskih študen-t, izjavil: «Vsakdo, ki s Sukar-m še naprej računa kot pred-Inikom ali pa, da poziva ljud-/o, da ga kot takšnega prizna, postavlja po robu ustavi.* Gornik je odluito povedal, da bo-študenti znali uničiti vsako-ir, ki tako misli, ce svojega •lenja ne bo menjal. Kot odjek na takšno stališče ul-desnih študentskih in mladin-ih organizacij, pa je prišla še java predsednika koordinacijske-organa muslimanskih socialnih tanov, Sjahrudina, v kateri je čeno: «Odstavitev Sukarna ne imela nobenega pomena, če .do v Indoneziji še naprej preide v ali Sukarnovi običaji, naj si v politiki ali učenju, in to v iginalu ali pa v spremenjenih likah.* Te besede pomenijo odit pritisk na Suharta, od kate-ga se zahteva, da odločno odvr-vse, kar je Sukarnovega, in iiiii iiiiiiimmtnii mili" im iiihiiiiiihmi,ii«ii,i,ii,iiii ii iii ii iiiiii iniriiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirifimiiiii nuni iiimmiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiima OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uspeh Henry Fonda je gotovo zelo cenjen filmski umetnik. Videti smo ga mogli že v neštetih filmih. Kot vsi hollywoodski umetniki, ki dajo kaj nase, se tudi on pogosto oženi in spet loči. Na sliki ga vidimo z njegovo peto ženo Shirley, ki je 27 let mlajša od njega. KRATKA ZGODOVINA USTANOV VRSTE GALLUP Proučevanje javnega mnenja je naporno in zahtevno delo Zamisel se je rodila v trgovini ob vreči fižola Nekega dne leta 1930 je neki Američan stopil v trgovino. Medtem ko je čakal, da bi mu postregli, je segel z roko v vrečo fižoja. Tedaj še ni bilo toliko kon-serviranega prehrambenega blaga kot danes in se je fižol prodajal še v vrečah. Ko je segel z roko v vrečo, je potegnil iz nje deset zrn: sedem je bilo belih, tri so bila rdeča. Čas se je vlekel in mož je ponovno segel z roko v vrečo. Ponovno je potegnil iz nje peščico fižola: štirinajst je bilo belih, šest je bilo rdečih. To je ponovil še večkrat, dokler ni prišel na vrsto. Ko se je vračal domov, je razmišljal o tem: sedem belih, tri rdeča: štirinajst belih, šest rdečih, ponovno sedem belih, tri rdeča... V tem je videl neko «logiko». Ko je prišel domov, je večjo količino fižola in sicer 7.000 belih in 3.000 rdečih zrn dobro zmešal v vreči in preverjal »serije*, ki jih je jemal iz vreče. Vsaka njegova «serija» je znašala sto zrn in vedno je bilo razmerje med belimi in rdečimi zrni enako. Še pred nekaj leti se je veliko govorilo o tako imenovanem «go spodarskem čudežu* v Zahodni Nemčiji. Nato se «čudež» ni več omenjal, sedaj pa se govori o krizi in to resni krizi, saj so v Zahodni Nemčiji zabeležili že po najnovejših podatkih malo manj kot 700.000 brezposelnih. Poleg tega so na dnevnem redu nadaljnja odpuščanja, zniževanja plač in podobni znaki gospodarskih težav. To še ni vse. Zelo značilno za sedanje stanje v Zahodni Nemčiji je huda kriza, ki je zajela firmo Krupp. Ime Krupp je zelo znano. To podjetje je dajalo nemški vojski orožje v prvi svetovni vojni, to podjetje je oborožilo Hitlerja. Gospodar podjetja je prišel pred sodišče ob koncu vojne, kajti njegovo podjetje je bilo soodgovorno za Hitlerjev prevzem obiasti, za njegovo oborožitev in tudi za milijone mrtvih v drugi svetovni vojni, tudi za sto tisoče smrti v Koncentracijskih taboriščih. Kruppova podjetja so namreč zaposlovala jetnike iz taborišč in jih izmozgavala do zadnje kapljice življenjskega soka. Krupp je bil do sedaj že nekakšen pojem. Je to največje pod jetje na svetu, ki je v rokah ene same družine. 110 tisoč delavcev, ki jih Krupp zaposluje, izdela na leto najrazličnejšega blaga v vrednosti kakih tisoč milijard lir v naši valuti. Krupp pomeni rudnike, jeklarne, ladjedelnice, tovarno lokomotiv in vagonov, tovarne strojev in tudi — atom- sko energijo. Čeprav se Zahodna Nemčija še ni vključila s seznam atomskih sil, je znano, da se v okviru Kruppovega velikana dela tudi na področju atomske energije. Ko je ob koncu vojne lastnik podjetja prišel pred zavezniško sodišče, kjer so ga obsodili na večletni zapor zaradi sodelovanja s Hitlerjem, je rekel, da «Krupp ne bo nikoh vqč izdeloval topov* In vse kaže, da se tega tudi drži, hkrati pa je bil prav Alfried Krupp tisti zahodnonemški ekonomski mogotec, ki je prvi odšel v Sovjetsko zvezo, da bi načel morebitni ekonomski dialog z vzhodno Evropo. Za Kruppom so šli v Sovjetsko zvezo tudi predstavniki drugih zahodnonemških velikih podjetij. Krupp sam pa se je »razgledal* tudi po nekaterih drugih socialističnih državah, njegova podjetnost v drugih predelih sveta, po Afriki, A-ziji in Južni Ameriki pa je znana, saj naletimo na firmo Krupp malone po vsem svetu. In sedaj je ta Krupp zašel v velike težave. V dobi po drugi svetovni vojni se je poleg Alfrieda Kruppa v zvezi s tem velikanom vedno omenjalo tudi ime Bertholda Beitza Pravzaprav pripisujejo prav Beitzu velikanske uspehe, ki jih je Krupp v povojni dobi zabeležil. Morda je bila prav njegova pobuda in zasluga, da je Krupp prvi odšel v Moskvo. Seveda je bil Beitz primerno temu plačan in je prejemal letno 950 tisoč mark, kar je v naši valuti okoli 150 milijonov lir. Pred Pred tednom dni so ob italijanskem izhodu iz predora pod Mont Blancom imeli majhno slovesnost: skozi predor je privozil 1.000.000. avtomobil. področju izven običajnega delov ?ga področja. Okrepili boste du vne vezi z neko vam drago osebo BIK (od 21.4. do 20.5.) Izboljšali iste svoje poslovne odnose z neka rimi tekmeci. Ognite se neke iz išnjave, ki bi vas utegnila spe iti na napačno pot. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Do-■gli boste odlične uspehe predvsem trgovinskih stikih. Oblak, ki bo istrl vašo srečo, se bo kmalu raz-šil. RAK (od 22.6. do 22.7.) Z neka-rimi odločnimi ukrepi boste poem spremenili dosedanje metode Ja. S svojo dobrodušnostjo si bo-> zagotovili simpatije vseh. EV (od 23.7. do 22.8.) Postavili boste po robu nekemu napačne- mu in krivičnemu ukrepu predstojnika. Otresite se svojega dlakocep stva. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Priporočljiva je previdnost, posebno v finančnih poslih. Opravičite se osebi, ki ste jo užalili. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zahvaljujoč se svoji iznajdljivosti, boste z največjo lahkoto uspeli tam, kjer mnogi niso. V družini nobenih novosti. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Skušajte vložiti v svoje delo več dobre volje in znanja, kot doslej. Ne pozabite izraziti svoje spoštovanje osebi, ki to od vas pričakuje. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Navdušili boste svoje sodelavce za neko svojo idejo. Zaradi svojega optimizma boste za zgled vsem. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bodite bolj strogi do oseb, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. Resnično sprositev lahko doživite samo v naravi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V svojem uradu morate uveljaviti večji red. Ni primerno, da bi se spuščali v kakršnekoli čustvene pusto-lovščine. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nekega svojega poslovnega nasprotnika boste pripravili do tega, da se vam bo opravičil. Od časa do časa vzemite v roke tudi dobro knjigo. kratkim pa se je Beitz odpovedal delu svoje plače, da bi dal s tem zgled, da naj tudi ostali nameščenci in delavci pristanejo na-znižanje plač za pet odstotkov. Kaj se torej pri Kruppu dogaja? Pri Kruppu se dogaja to, kar se dogaja v vseh nemških podjetjih. Zahodna Nemčija doživlja hudo krizo. Krupp pa je v tem-večjih. težavah, ker dela veliko za tujino in to prvenstveno na kredit. Krupp dolguje nemškim bankam dve milijardi 300 milijonov mark. Banke, s katerimi sodeluje in ki jih je 260, so se izrekle, da ne bodo dajale več kredita. Nekatere banke pa zahtevajo tudi, da jim Krupp dolgove plača. Bonski list «General An-zeiger* je stanje Kruppa in njegove težave z bankami označil takole: «Tudi žepi gospoda Kruppa niso tako globoki, da bi v času težav mogle banke finansirati podjetje s prometom od obilnih 6 milijard mark na leto. Banke nočejo dati kredita niti tako visoko-doriečemu imenu, če to nima u-streznega jamstva. Nepravično bi bilo vse naprtiti Kruppu, katerega podjetja ima prevladujoč položaj v izvozu strojev, ladij, celotnih tovarn itd., kajti vse tovrstne posle more Krupp sklepati le, če daje na kredit za daljši rok. Tako se je Krupp znašel med kladivom in nakovalom, med tujimi naročniki in domačimi bankami. šibkost domačega tržišča ga torej sili, da proti bankam išče pomoč pri državi.* In res, Alfried se je obrnil na vlado, da mu priskoči na pomoč. In bonska vlada mu je dejansko zajamčila kredit v znesku 300 milijonov mark, da bi mogel Krupp nadaljevati s svojim delom v tujini in da bi ne odpustil določenega števila delavcev. Bilo je to v začetku meseca. Toda pogajanja so se vlekla že dolgo in bonska vlada je Kruppu zagotovila kredit le pod določenim pogojem: da namreč ogromni industrijski velikan preneha biti »osebno podjetje* in da se spremeni v delniško družbo, v kateri bo Alfried sicer imel večino delnic, vendar da bodo tudi drugi »soudeleženi*. Po zgledu bonske zvezne vlade je šla tudi deželna vlada Vestfalije, ki je Kruppu zajamčila kredit 150 milijonov mark. Toda ruti bonska niti Vestfalska vlada ne bosta dala Kruppu denarja, pač pa mu bodo prepotrebna sredstva dale banke in vlada v Bonnu odnosno vlada Vestfalije za ta kredit jamčita. Podjetje Krupp se bo torej moralo spremeniti v finančno družbo «AJfried Krupp Export», pri kateri bo poleg dosedanjega gospodarja soudeleženih tudi več zahodnonemških bank in poleg Alfrieda Kruppa in Beitza bo v vodstvu po vsej verjetnosti zahodnonemški bančnik Abs, ki bo verjetno dal največ denarja. Tako se končuje, kot kaže, doba velikega Kruppa. Ko smo tako prikazali »reševanje* tega velikanskega industrijskega velikana, bomo dodali da zahodnonemška ekonomska kriza ni zajela le Kruppa, pač pa da se omenjajo tudi druga velika imena zahodnonemškega gospodarstva kot sta na primer porur-ska velikana Mannesmann in Thyssen. Prav tako bi mogli v sklop velikih zahodnonemških podjetij, ki so v težavah, vključiti tudi tovarno avtomobilov v Wolfs-burgu, nadalje rudarska podjetja v Porurju. Glede poslednjih pravijo, da bodo odpustila še najmanj 20.000 rudarjev. KOT PRED 2000 LETI Bolezni umirajo - od lakote Moskovski znanstvenik profesor Nikolajev zdravi razne bolezni z lakoto ■ Zdravljenje vsekakor ni prijetno, je pa v številnih primerih zelo uspešno »Seznam bolezni, ki jih je moč ozdraviti s pomočjo gladovanja,* je dejal profesor Jurij Nikolajev iz Moskve, »še ni popoln, nasprotno, od dne do dne postaja daljši. Začeli smo z duševnimi boleznimi, zdaj pa z istim sistemom zdravimo rane na želodcu, bronhitis, različne alergije, ledvične bolezni in še vrsto drugih bolezni. Lahko trdimo, da je metodičen post — razumljivo, pod zdravniškim nadzorstvom — zdravilo za mnoge bolezni, ki jih ni moč ravno uspešno zdraviti na osnovi sistemov. Ni namreč mnogo bolezni, ki bi ne umrle od lakote,* je šaljivo omenil profesor Nikolajev svoje pojasnjevanje. Glas o uspešni terapiji, s pomočjo katere profesor Nikolajev zdravi bolnike, je prodrl tudi izven meja SZ. Profesor Nikolajev uporablja, ob nekaterih spremembah, isti sistem zdravljenja na vseh bolnikih: 29 db 30 dni popolnega posta predstavlja najkrajšo dobo, ki jo profesor priporoča. svojim bolnikom. V tem času lahko bolnik pije samo mineralno vodo. »Trije ali štirje tedni popolnega posta,* zatrjuje profesor Nikolajev, «so povsem sprejemljivi za večino bolnikov. Lakota seveda najprej napade želodec, vendar se organizem v prvih desetih do petnajstih dneh privadi na novi režim in začne konsumirati samega sebe. Že nekaj let proučujemo reakcijo človeškega organizma, podvrženega gladovanju. Skušal bi vam pojasniti takole: prve dni, da bi se preživel začne organizem konsumirati odvečne beljakovine, oziroma one, ki so manj potrebne. V tem procesu je opaziti na pacientu nekatere zapletene pojave. Na osnovi novih biokemičnih procesov prihaja do modifikacije sintez beljakovin in sama zamenjava dušika doživlja znatne mutacije. V funkcijo stopijo naravni regulatorji, katerih naloga je, da zaščitijo organe pred izrabo, predvsem one, ki so najobčutljivejši, zečenši z živčnim sistemom. Posledica teh biokemičnih sprememb je popolna revizija organizma. Z organskimi snovmi, ki zastrupljajo telo, se odplavijo tudi motnje, t. j. bolezni. Že v starem Egiptu, Indiji, Grčiji, so zdravniki poznali učinke «gladovnega zdravljenja*. Moderna medicina je prišla do podobnih zaključkov, tako da je danes po vsem svetu znanih najmanj 200 znanstvenih del, ki obravnavajo vprašanje »podaljšanega gladovanja*. Ni pa danes docela gotovo, da bi znanstveniki bili podali prepričljivo pojasnitev, ki bi bila sprejemljiva za vse. Po mnenju profesorja Nikolajeva so danes v večini oni, ki so proti gladovanju, zakaj — kot sam pravi — ni ravno lahko prepričati podeželske zdravnike, da nadzorovano gladovanje ne oslabi organizma toliko, da bi se bolezen poslabšala. »V resnici je življenje pacienta v nevarnosti, ko je izgubil 40 odstotkov svoje teže. Mi pa se tu ustavimo,* pravi profesor Nikolajev. Ko se približa omenjena meja začne profesor Nikolajev svoje paciente hraniti. Nejprej s sadnimi sokovi, nato z lahkimi juhami, jogurtom in različnimi solatami. Po mesecu dni pacient ponovno pride na svojo običajno hrano, nakar se čez kak teden vse to spet ponovi. Običajno zadostujeta že dva posta za dosego popolnega ozdravljenja. Po dveh opravljenih popolnih gladovanjih prenehajo vse bolezenske motnje in ni več nevarnosti, da bi se bolezen spet povrnila. Rane, bronhitis, hepa-tične motnje sodijo med bolezni, ki se s pomočjo «gladovnega zdravljenja* najuspešneje zdravijo. Takisto tudi motnje, ki jih povzroča debelost. Hipertonijo, nekatere srčne bolezni, vse to profesor Nikolajev zdravi brez kakršnihkoli zdravil.( Seveda pa je potreben dokajšen pogum od strani pacienta, da bi se podvrgel zdravljenju moskovskega u-čenjaka, pri čemer pa je treba upoštevati, da je v mnogih pri- Vsakikrat je bilo belih zrn sedemdeset, zrno manj zrno več, rdečih pa je bilo trideset, vedno zrno manj zrno več. Iz tega je sklepal, da ni potrebno pregledati vse vreče fižola in prešteti vsa zrna ter jih ločiti po barvi, dovolj je, da proučimo le določen «vzorec», v njegovem primeru vzorec 100 zrn. Človek, ki je prišel do tega sklepa, se je imenoval George Ho race Gallup in od njega izhaja ustanova Gallup za proučevanje javnega mnenja. Seveda ustanova Gallup in vse podobne ustanove za proučevanje javnega mnenja niso nastale tako enostavno, ker je bilo potrebnega še veliko dela, da so se razvile v sodobno obliko. V začetku je bilo proučevanje javnega mnenja bolj improvizirano. Da bi zvedeli, kaj meni o nečem množica, je bilo treba povprašati enega na petdeset ali na sto ljudi in po tako zbranih podatkih, te primerjati in nato izvajati ustrezne zaključke. Po takšni akciji se je ustvarilo nekakšno merilo, ki se je v precejšnji meri približevalo resničnemu dejanskemu stanju, torej resničnemu javnemu mnenju. Toda stvar ni bila tako enostavna kot se zdi. Ni namreč nepomembno, kako kandidate za anketo izberemo. Treba je najti u-strezne proporce v sestavi prebivalstva. Treba je namreč vedeti, koliko je ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, koliko je industrijskih delavcev, koliko je intelektualcev, koliko je starejših, srednje starih in mlajših ljudi itd. itd. Pri razvoju le ustanove je bil najtežji problem, najti ljudi, ki bi bili pripravljeni zbirati podatke, torej aktivno sodelovati v anketi. Za Francijo, kjer so se tudi lotili tega načina preverjanja javnega mnenja, se ve. da se je to vršilo z amaterji, torej z ljudmi, ki niso bili strokovno podkovani. Poleg tega so se tega dela lotili ljudje z dokaj nerazvito tenkočutnostjo. E-den izmed teh je navedel svoj primer takole: «Zbiranje anketnih podatkov je bilo težavno in slabo plačano delo. Ljudje pa niso bili niti najmanj ljubeznivi. Potem ko sem večkrat zaporedoma zaman skušal izvesti svojo anketno akcijo pošteno, sem prišel do sklepa, da bom najbolje opravil, če bom anketne liste izpolnil kar doma in na posamezna vprašanja sem beležil to, kar sem menil, da bi mi ta ali oni anketiranec mogel odgovoriti. Tako sem delal nekaj mesecev, nato pa mi je zavod, za katerega sem delal, odpovedal službo. Verjetno so nekaj zasumili.* Logično je, da so zasumili ali opazili, da je mož sestavljal anketne liste kar na svojem domu in da njegovi anketni listi niso ustre- merih uspeh skoraj zagotovljen. miiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiimmiHiHiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiimiimiiiiiiiiiHiMiiMiiiit V Zagrebu je umrl Ervin Sinko V nedeljo, 26. t.m. zjutraj je v zagrebški bolnišnici na Rebru po kratki bolezni umrl vidni hrvatski književnik in revolucionar akademik Ervin Šinko, avtor romanov »Četrnaest dana* in «Optimisti». Poleg tega je Ervin Šinko napisal avtobiografski dnevnik »Roman jednog romana* in več knjig novel in pripovedk, dram ter književnih, političnih in filozofskih esejev. Ervin Šinko se je rodil 5. oktobra 1889 v Apatinu. Že v mladih letih je začel delovati v naprednih gibanjih. Med dvema vojnama je moral kot napreden književnik v izgnanstvo Več let je živel v zahodni Evropi, nato pa v Sovjetski zvezi. Tik pred drugo svetovno vojno se je Ervin Šinko vrnil v domovino. V dobi okupacije so ga italijanske fašistične oblasti zaprle. Ob zlomu italijanske vojske, septembra 1943, je pobegnil iz taborišča in se vključil v narodnoosvobodilno vojsko. Po končani vojni je pokojnik živel in delal v Zagrebu, v zadnjih letih pa je na novosadskem vseučilišču predaval o madžarski književnosti. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Zvočne razglednice - 12.00 Lelja Rehar: «Krišteš je uod smrti ustou* - 12.30 Za vsako gar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Ansambel «Le Tigri* 17.20 Italijanščina - 17.35 Glasba za vaš transistornik - 18.15 Umetnost in prireditve 18.30 Moški zbor »Prosek-Kontovel* - 18.50 Za vedro razpoloženje - 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja - 19.30 Zvoki, uglašeni na temo - 20.00 Šport -20.30 Strauss: »Arabella*, lirska komedija, v odmoru: Opera, avtor in njegova doba. Trst 12.05 Mali ansambli - 12.25 Tretja stran - 13.15 Orkester Marani - 13.55 Duo E. Calvano in B. Del-la Pietra - 14.00 Slataperjevo življenje. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 - Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 Vesela glasba - 10.35 Romantične skladbe - 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Operna panorama - 14.00 Orkestralne melodije -15.45 Slov. narodne - 16.00 Za mlade poslušalce - 16.20 Skladatelj M. Keleman - 17.00 Tretja stran -17.15 Prijetna glasba - 17.40 Pevci - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester Ramin - 22.15 Al Caiola in njegov ansambel. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 - TOREK, 28. MARCA Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.10 Wolf-Ferrari, Vatro, Bass-man itd. - 10.05 Operetna glasba - 10.30 Radijska šola 11.00 Triptih - 11.30 Donizetti, Verdi, Puccini - 12.47 Ženska danes 13.33 Glasbeni spored - 14.40 Pesmi - 15.45 Nove plošče - 16.00 Spored za mladino - 16.30 Nove francoske plošče - 17.20 Pogovorimo se o glasbi - 18.15 Koncert lahke glasbe - 19.30 Luna park - 20.20 Opera «Panorama Delft* - 21.45 Simf. koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester • 9.40 Glasbeni album - 10.15 Pet celin - 11.00 Filmske novosti - 11.42 Pesmi desetletja - 14.00 Juke box - 14.45 Glasbeni koktail - 15.00 Vrtiljak pesmi 15.15 Haydn in Mozart - 16.00 Rapsodija - 17.05 Ital. pesmi - 17.35 G. Ortona: «Attesa al balcone* - 18.35 Enotni razred - 20.00 Glasbeno nagradno tekmovanje »Pozor na ritem* - 21.00 Poljudna enciklopedija - 21.10 Jazz. III. program 18.30 Lahka giasba - 18.45 New Orleans, legenda - 19.15 Vsako-večerni koncert - 20.30 Dve zgodbi Alberta Moravie: Odprto okno in Slika - 21.00 Ital. glasbene improvizacije - 22.40 Revija revij. Slovenija 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola: O dečku, ki ga še ni - 9.25 Vaški zali resnici. Če so bili možni takšni primeri v dobi nastajanja teh ustanov, je danes to nemogoče, kajti ljudje, ki zbirajo podatke za določeno anketo, so sedaj pod kontrolo in poleg tega se podatki vseh preverjajo in primerjajo. Poleg tega so zbiratelji anketnih podatkov poklicno usposabljajo, organizirajo se prej pripravljalni tečaji, tiskajo navodila. V nekem priročniku za poklicne ali tudi občasne zbiratelje anketnih podatkov beremo: »Potrebni vam bodo psihični napori. Potrebno je znati se upreti živčnemu pritisku, ker boste srečali tudi sogovornika, ki vam bo hotel govoriti o vsem svojem življenju... Morda boste morali zanemariti tudi svoje navade... Zbiratelj podatkov mora biti pripravljen, prilagoditi se okolju, na simpatijo odgovoriti s simpatijo, vendar nikoli ne popustiti do stopnje familiar-nosti.* Kako so se razne ustanove vrste Gallup uveljavile, nam povedo številna dejstva iz zadnjih let, ko je na primer Gallupova ustanova v ZDA ugotavljala upadanje popularnosti predsednika Johnsona, ko je podobna francoska ustanova napovedovala upadanje de Gaullovega političnega vpliva itd. Danes je veliko Gallupovih ustanov po vsem svetu. Imamo na primer ustanove ETMAR, SOFRES, INSEE, INED, SERES, CREDOC, IRES, SSS itd. Seveda ni ugotovitev, ki jo postavi ena teh ustanov, stoodstotno popolna. Sami voditelji teh ustanov pravijo, da se vedno ravnajo v zvezi z možnimi odstopanji ali tudi z nenadnimi spremembami. Nikoli se ena teh ustanov ne more izreči za daljšo dobo, kajti za njih velja le «trenutek*, t.j. krajše razdobje, kajti njihova mnenja so le »fotografija trenutka* torej slika dejanskega stanja ob določenih pogojih. Eden izmed strokovnjakov je to najbolje označil takole: «Mi dajemo sliko v trenutku, ko se anketa pripravlja. Že jutri ali pojutrišnjem se more slika spremeniti. Dovolj je za to dogodek, ki je vezan ali ki tudi ni vezan s samo akcijo, kot na primer začetek ekonomske krize, določena izjava državnika v že napetem mednarodnem stanju ali pa posrečena izjava odnosno poteza kake vplivne osebnosti na televiziji.* Strokovnjaki pravijo, da so njihove napake možne, toda nikoli ne gre za razliko, ki bi šla čez en odstotek in to se je pokazalo že v številnih primerih. Zato ni nič čudnega, da se ljudje močno zanašajo na tovrstne ustanove, ki jih ne uvajajo le pri proučevanju političnega javnega mnenja, ampak tudi v proučevanju ekonomskih razmer, v proučevanju tržišča, v proučevanju želja potrošnikov itd. itd. Toda dejstvo, da ljudje imajo zelo veliko zaupanje v te ustanove je hkrati to tudi njihova hiba, ali nevarnost za neuspeh. Majhna a-nekdota o tem: neki Američan namerava na volilni sedež, da bi volil. Toda preden stopi na volišče, bi hotel vedeti, kaj je o volilnih rezultatih rekla ustanova Gallup. Ko odpre radio, zve, da je Gallupova ustanova napovedala Johnsonu veliko zmago nad Goldwater-jem. Ko mož sliši to, meni, da sploh nima smisla iti do volilnega sedeža in sklene, da sploh ne bo volil. V tem primeru je volilni upravičenec lahko odvzel Goldwaterju en glas, lahko pa tudi Johnsonu. Rezultat bi bil sicer enak, če bi šlo izključno za njega. Toda podobnih primerov je lahko na stotisoče, milijone. In v tem primeru Gallupove napovedi odpovedo, če se objavljajo oh nepravem času. fFsnsiB kvintet, 9.40 iz glasbenih šol -10.16 Iz oper W. A. Mozarta - 11.00 Turistični napotki 11.15 Plesni zvoki 12.00 Na današnji dan - 12.10 Zadovoljni Kranjci - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Na violončelo igra Danilo šafran - 13.30 Priporočajo vam... 14.05 R. Gobec. Na travniku 14.25 Iz jug. orkestralne glasbe 15.20 Zabavni intermezzo 15.40 V torek na svidenje • 16.00 Vsak dan za vas -17.05 Orkester RTV Ljubljana - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu - 18.15 Iz naših relejnih postaj -18.50 Na mednarodnih križpotjih - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice 20.00 Zbor «Branko Krsmanovič* - 20.20 Radijska igra: F. Puntar: Po pasje - 21.20 Pesem godal 21.35 Radio Koper ■ 22.15 Jugoslovanska glasba - 23.05 Orkester Ray Conniff. Ital. televizija 17.30 Dnevnik 17.45 Program za mladino 18.45 Glasbeni spo red 19.15 Poljudna znanost 19.45 športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik 21.00 Film «Ven titre passi dal delitto* 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Tečaj francoščine - 21.00 Dnevnik - 21.15 Športni tednik 22.00 Slovstvo in umetnost - 22.15 Pianist Maurizio Pollini. Jug. televizija 18.25 Poročila 18.30 Ansambel Boruta Lesjaka 18.50 Svet na zaslonu - 19.30 TV obzornik in hokej Kanada-SZ 19.50 Založništvo v Sloveniji ■ 20.30 Rezerviran čas - 21.00 Zgodba z naslovne strani - 22.30 Poročila. fNitPClB^Bt bUr! r _____________________________________________________________________________' , _____________- - >. ~ ■: - • jVjVjVX^vj!|VjJVjV BREG - MUGGESANA B 1:1 (0:1) VESNA -GRETTA 2 VESNA: Bogateč, Sulčič D., Picchieri, Pinotto, Canazza, Raimon 'o, Košuta Z., Michellni, Košuta R„ De Michele, Sulčič S. GRETTA: Roiaz, Tron, Radov ich, Fazano, Clarot, Umek, Bian lil, Rizzl, Clmarosti, Tuiach, Ma millo. SODNIK. Salvador lz Gorice. Zadnja v lestvici trd oreh za Križane KOTOV: 10-3 za Vesno. Po blesteči zmagi Vesne nad Priorjem je vsakdo pričakoval, da to Vesna v nedeljo dobesedno preložila Grefcto, ki zaseda zadnje me-Ho v lestvici. Toda še enkrat se Je kazalo, da ima vsaka tekma zgo-•ovino zase in da nasprotnike, če-kav zavzemajo zadnja mesta, ni Mogoče podcenjevati. Vesna je si-tor imela več od igre, toda številni Uell niso našli poti do mreže nasprotnikov ali pa so končali v ro-'toh budnega vratarja. Takoj ob zarinem sodnikovem žvižgu je Vesli šla v napad in Košuta R. se je ‘tašel sam pred vratarjem gostov, bda preveč je okleval in tako je bga končala izven igrišča, štiri Hi.nute kasneje je Vesna izsilila pr-* kot. Streljal ga je Michellni do šute Z., ta pa Je žogo z glavo todal Renatu Košuti, ki jo je prav !i to z glavo preusmeril mimo pre-ir Pečenega vratarja. Vesna je tako prešla v vodstvo. Gretta je odgovorila s protinapadu in si izsilila kot, ki je ostal i zkoriščen. V 14’ prodor Vesne 1 Košuto Z. na strelu, žal je bil Prepočasen in vratar Grette je z lakoto rešil. V 20’ skupna akcija Križanov z žogo, ki je romala od talca do Igralca vse do prostega llimonda. Sledil Je silovit strel, katerega je skrajni branilec Grette v zadnjem trenutku odbil čez prečka v kot. Osem minut kasneje je dana ponovno sprožila nevarno Učijo, vendar Je zaključni strel Sulč.ča S. letel visoko čez prečko. V 31’ pa je Gretta z neprlčako-'aa:m protinapadom presenetila *■ Žane in izenačila. Prodor je zaključil napadalec Grette v obratu: Hlačno streljana žoga se je odbila droga ter obtičala v mreži. Vesna je besno odgovorila in vra-t&r go3tov se Je v zadnjem trenutku rešil z izpadom pod noge De M chelija. V 39’ so gostje ponovno Izvedli prodor, katerega je hitri kigatec prekinil s parado pod no- nevarnega nasprotnika. Tik pred kuncem prvega dela igre so si Krišni z dvema prodoroma izsilil dva kota, ki pa sta ostala, zaradi so-todne obrambe Grette, neizkoriščena. V nadaljevanju je Vesna čvrsto držala vajeti igre v svojih rokan *b je začela dobesedno oblegovati nasprotnike, že v 6’ je Košuta Z. Izvedel krasen prodor, a žal njegovega predložka ni znal nihče izkoristiti, pa čeprav so bila vrata Grette popolnoma nezavarovana. Sest minut kasneje izredna akcija Raimon do - De Michele - Michellni, s strelom slednjega, katerega Je vratar gostov z lepim posegom nbranil. V 14’ je sodnik prisodil Vesni kazenski strel. Z roba kazenskega prostora Je strel izvedel Canazza, vendar je žoga končala v kotu. Slednjega je streljal Miche-llni do Canazze, ki je z glavo usme- ril žogo mimo droga. V 19’ ponovna akcija Križanov z izmenjavo žoge med Košuto in Michelinijem. Tokrat se obramba ni pustila pre-variti. V 22’ prosti strel Canazze do Košute R., ki je v voleju skoraj iz nemogočega položaja streljal tik pod prečko v skrajni levi kot ter neubranljivo zatresel mrežo. V 30' lepa akcija Košute R. - Košuta Z., toda slednji je bil prepočasen in Vesna pritiskala na nasprotna vrata, nato Je nekoliko popustila in gostje so to izrabili ter prisilili Bogatca, da se Je rešil z drznim izpadom -pod noge nasprotnika. Gretta sl Je na vse načine prizadevala, da bi izenačila, vendar dlje od kota v 38’ ni mogla. V 39’ je Vesna ponovno prevzela vajeti igre v svoje roke in predložek De Mi-cheleja ni znal nihče izkoristiti v kazenskem prostoru, še zadnji napori Vesne za zvišanje rezultata do konca tekme, kar pa se ji ni posrečilo. K.K. Zopet pristranski sodnik Metlika, Švara, Žerjal: Samec, BREG - MUGGESANA M (0 1) BREG:, Sosič; Maver, Valentič; Mikuš, Rodella, Grahonja, Petajros. MUGGESANA: Vascon; Montanari, Dregrassi E.: Sandrin, De-grassi M., Benvenuti; Fryo, Degrassi C., Filiputti, Costantini, Vallon. KOTJE: 4-2 za Muggesano. SODNIK: Delise A. V lepem vremenu in na precej dobrem igrišču je v nedeljo Mugge-sana prisilila Breg na delitev točk. V slovenskem moštvu je nastopilo kar 5 mladincev, ki so izkoristili prost dan svojega prvenstva, da so se vključili v prvo moštvo. Zaigrali so precej dobro in po njihovi za slugi je postal napad živahen in akcije kolikor toliko kombinirane. Velika zmešnjava pa je vladala v obrambi, zlasti v drugem polčasu in večkrat so se rešili le z odločnimi I posegi. Za solidnega se je izkazal obramba je rešila. Vse do 35’ je .......................................................................................... G. VIANI - PRIMORJE 0:1 (0:0) Kljub premoči samo en gol tudi novi vratar Sosič, ki je z nekaterimi dobrimi posegi rešil svoja vrata nevarnosti. Precej slaba pa je bila sredina igrišča, kjer so plavi prevladovali le v drugem polčasu, drugače je bila žoga vedno last nasprotnikov. Slednji so pokazali zelo hitro in lepo povezano igro v napadu, kjer so izvedli nekaj zares lepih akcij. Precej trdni so bili tudi na sredini igrišča, imeli pa so zelo grobo obrambo, ki je brez usmiljenja klestila nasprotnikom noge. Tekma je bila lepa le v drugem polčasu, medtem ko so v prvem igralci le iskali medsebojne povezave. Sodnik Delise predstavlja poglavje zase, da ne omenimo gola, ki ga je priznal, čeprav žoga ni bila v vratih. Vso tekmo je sodil odločno pristransko v korist Muggesane, povrh pa je še dopuščal gostom trdo igro v obrambi, ki je bila velikokrat zelo nevarna. nato skušali izenačiti, a gostje so imeli sredino igrišča trdno v svojih rokah in vsi poskusi plavih, da bi prodrli, so bili zaman. Nasprotno pa so prodrli gostje in Sosič je v 30’ lepo posredoval na Vallona, ki se je znašel sam pred vrati. Le 5’ kasneje je Costantini s strelom iz daljave zadel prečko. Muggesana je takoj prevzela vajeti v svoje roke ter je prišla že v 8’ v vodstvo. Grahonja je žogo ustavil sredi kazenskega prostora, prihitel je Filiputti, ki je brez oklevanja udaril po njej, žoga je zadela spodnjo stran prečke in se odbila na tla dobrega pol metra i^ven vrat. Sodnik je brez oklevanja prisodil gol gostom. Brežani so V drugem polčasu se je slika menjala in Breg je stalno napadal, vendar so bili napadalci neodločni in so premalo, ali bolje sploh niso streljali v vrata. V tem delu igre je imel nekaj dobrih priložnosti Žerjal, ki je igral na krilu, a si jih je banalno zapravil. Kljub vztrajnim napadom plavih je prvo nevarno akcijo izvedla Muggesana v 20', a Sosič je s pestjo pravočasno odbil v kot. Breg je nato izvedel nekaj nevarnih akcij in v 26’ je Pe-taros prisebno izkoristil kratek met Vascona, ter s strelom iz daljave poslal žogo preko vratarja v mrežo. Gol je spodbudil obe moštvi in akcije so si hitro sledile. V 30’ se je poškodoval Samec in Muggesana je ravno takrat pričela odločno napadati. Kljub veliki zmešnjavi v obrambi so se Brežani branili dobro in niso naredili večjih napak. Tekma se je končala neodločeno v veliko zadovoljstvo obeh moštev. Pri gostih sta zaigrala najbolje Fryo in Degrassi C., pri Bregu pa Metlika in vztrajni Rodella, čeprav je proti koncu močno popustil. K. V. UNION-S. ANNA 0:2 (0:1) Podton jerci tokrat z nepopolno postavo Tekma ženske B lige, ki bi morala biti včeraj, je odpadla zaradi., i odsotnosti sodnikov. Na slikah: zgoraj ekipa bazoviške Zarje, spodaj nabrežinskeea Sokola Prosečani pred vrati vztrajnih nasprotnikov : Ollvieri, Muiesan, Krasna, Vascott^slntln, Joan, pelo vse sile, da pride do zadetka. : -0.». VrANI Vidni, Bolcich, Ugrin, Ellčro, Savann. PRIMORJE: Scherlanl, Babudri, Delise, Stlnko, Bartole, Rossi, Depase, Milič, žužič, Verginella, Jacopinl. STRELEC: v 25’ d.p. Stlnko. KOTJE: 5-2 za Primorje. V nedeljo je Primorje spet prišlo do obeh točk, ki sta zelo pomemb- ni, če pomislimo, da so ju Prose-čani osvojili na zelo težkem igrišču G. Vlanlja. Zmaga Primorja je popolnoma zaslužena, pa čeprav enajsterica ni pokazala vseh svojih sposobnosti. Sicer ne moremo govoriti o krizi Prosečanov, pač pa lahko le o moralni potrtosti. Verjetno Jim bo nedeljska zmaga le pripomogla, da se bodo čutili bolj gotove in bodo bolj zaupali v lastne sile. Tudi v nedeljo je moralo Primorje na Igrišče z dvema novi- ma igralcema, in sicer z Rossijem in Jacopinijem. Dodati pa je treba, da sta oba dobro zaigrala. Posebno Je ugajal Rossi, ki je bil kot levi branilec odločen, hladnokrven 1n odličen v tacklu., Brez dvoma ga lahko skupaj z Bartolejem in Ba-budrijem uvrstimo med najboljše v vrstah Primorja. O enajsterici G. Vianl lahko rečemo, da je solidno zaigrala. Moštvo sestavljajo samo mladi elementi, od katerih sta se posebno izkazala Ellero v vlogi režiserja ter prosti Vislntln. Prva nevarna akcija je nosila podpis Primorja. Jacopinl Je preigral Muiesana ter predložil v sredo popolnoma prostemu Miliču, id je z lepega položaja zgrešil. Kmalu zatem si je Viani s protinapadom izsilil kot. Primorje pa je odgovoril z množičnim pritiskom. V 14' se je tudi Bartole podal v napad in žogo predložil Jacopinlju, ki pa ni mogel prevaritl budnega Oli-vierija. Takoj nato protinapad Via-nija z močnim strelom, ki bi kmalu prevaril Scherianija. Ta je bil prepričan, da bo šla žoga mimo droga, v resnici pa se je odbila od prečke ter bi se kmalu zakotalila v mrežo. Na srečo se je Scherfani zavedel nevarnosti in v zadnjem trenutku ustavil žogo. Takojšen odgovor Primorja z Verginello, ki je prehitel Vicinija in predložil Ja-copiniju. Tudi tokrat Je Ollvieri prekinil akcijo. Vratar nasprotnikov Je bil takoj zatem že premagan, a ga Je vratnica rešila, medtem ko se je v 44’ rešil zaradi previsokega strela Verginelle, kateremu Je Zužič podal krasno žogo. V nadaljevanju je Primorje na- ;V -3«'Se je Ollvieri- rešil v kotu in isto se je zgodilo pet minut kasneje po izredni akciji Miliča, Depa-seja in Zužiča. V 18' najlepša priložnost za Prosečane: Bartole je predložil popolnoma prostemu Ver-ginelli, ki se Je znašel sam pred vratarjem, žal tudi tokrat ni zadel cilja. Minuto kasneje je Primorje izsililo kot, kateremu Je sledila zmeda v kazenskem prostoru Vianija. Vislntln je na sami beli črti odbil žogo z roko, s čimer je prisilil sodnika, da Je prisodil 11-metrovko. Milič je streljal, vendar preveč na sredo in tako dal možnost Olivierlju, da je še enkrat rešil v kotu. Camassa A., Maver, Bt- UNION — S. ANNA 0:2 (0:1) UNION: Furlan, Morabito, Camassa F., sulli, Šušteršič, čok, Pečar, Balde. S. ANNA: Coslovich, Zanutel, Mervar, Pittoni, Zaccardi, Sfreddo, Razza, Rocco T., Forti, Leban, Cimolino. STRELCA: Pittoni v 31’ p.p. in Leban v 35’ d.p. V povratnem kolu tretje kategorije je Union sprejel v goste ekipo S. Anne,. ki se poteguje za, drugo mesto v splošni lestvici. Gostje so šli na igrišče popolnoma prepričani,ob nasprotno rtSš Zgovornosti, ki jih imajo pred iZ C številnimi ekipami naše dežele. pred tretjo podajo. Soške odbojkarice skušajo ustvariti tudi peke vrste napada, ki pa jim večkrat ne uspe. Edina, ki ji je uspelo spraviti na kolena Borovo obrambo, je bila Forrisi, ki je z dobrim poklanjanjem pošiljala na slovensko polovico precej ostro tolčene žoge. Sedaj še nekaj o sodniku. Borovke so tokrat zmagale, a sodnik jih je zopet oškodoval, boj j zaradi svoje nekompetentnosti, kot Z nedeljske tekme Vesna — Gretta tli,,,,.................mil...............................................BBB.......mili....im SMUČANJE JACKSON HOLE, 27. — Po zad-bjih smučarskih tekmah v ZDA sta Francoz Jean Claude Kllly in Kanadčanka Nancy Greene na prvem biestu končne lestvice za svetovni Pokal alpskega smučanja. Na drugem mestu je med moškimi Avstrijec Heini Messner, na tretjem Pa Francoz Guy Perillat, med ženskami pa Francozinja Marielle Goit-schel ln njena rojakinja Annie Fa-bios. V ekipni lestvici Je prva Francija HOKEJ NA LEOV DUNAJ, 27. — V nadaljevanju svetovnega prvenstva v hokeju na ledu so zabeležili naslednje Izide: Skupina A SZ — Kanada 2:1 (0:1, 1:0, 1:0) ČSSR — Švedska 5:5 (4:2, 0:1, 1:2) ZDA — Finska 2:0 (1:0, 1:0, 0:0) V. Nemčija — Z. Nemčija 8:1 (2:0, 3:0, 3:1) B skupina Avstrija—Romuni ja 4:4 (0:1, 0:3, 4:0) Norveška — Madžarska 6:5 (3:3, 0:2, 3:0) Jugoslavija—Švica 3:3 (2:1, 0:2, 1:0) Poljska — Italija 2:0 (1:0, 0:0, 1:0) Skupina C Holandska — Danska 9:8 (3:3, 2:2, ROSANDRA Z. — Turko, Kocjančič, Lombardo, Capriglione, Gio. vannini, Vignali, Di Donato, Ceppa, Bazzara, Bertoia, Denich. S. SERGIO — Scopinich, Pregarz, Bagordo, Vescovo, Bulfolini, Mi-nin, Gherghetta, D’Orso, Rrloli, Rlbarich, Coslovich. Tudi zelo močna enajsterica S. Sergio Je morala, pa čeprav je na- stopila na domačih tleh, kloniti Rosandri ,ki se je izkazala v drugem delu igre. Zanimivo je, da se boljunška enajsterica izkaže, pa čeprav ima v svojih vrstah ne preveč mlade nogometaše, prav v drugem polčasu, ko vsi pričakujejo, da bodo igralci, prav zaradi starosti' 4*3) Pred Avstrijo, Švico, Kanado, ZDA- jap'onska _ Francija 7:2 (1:0, 4:2, Zah. Napičijo in Italijo. I 2:0) sti, popustili. Začetek je potekal v premoči rumeno-rdečlh. Kljub temu pa Turko ni bil nikoli v nevarnqsti. Ro-sandra se Je poslužlla protinapadov in v 15’ Je Denich na podajo Ber-tole pretresel mrežo. Sodnik gola ni priznal zaradi off-sldea Di Dona-ta. V 31’ je Bazzara poslal žogo mimo droga, pet minut kasneje pa je D’Orso odgovoril z močnim strelom, katerega je Turko v paradi odbil. Tik pred zaključkom prvega polčasa Je Bazzara z glavo za las zgrešil cilj. V drugem polčasu je Rosandra ostreje pritisnila in je v 21’ pri- šla do prvega dosežka. Bazzara Je z leve podal v kasen skl prostor, kjer je bil Ceppa, ki Je v voleju poslal žogo pod prečko. V 25’ je Vignali prisilil Scopinicha, da se je rešil v kot. Streljal ga je Ceppa, Bazzara pa je z glavo usmeril žogo v mrežo. V 18’ je Di Donato preigral nasprotnika in močno streljal prot: vratom, kjer se je Scopinich s precejšnjo dozo sreče rešil. Iznenada pa je S. Sergio zmanjšal razih ko. Domačini so izvedli napad, ki se je ustavil ob obrambi Rosan-dre. Glovannlnl pa nl takoj razčistil položaja, temveč je žogo preveč zadrževal. Pri tem je zgubil usnje, ki je prišlo do Bagorda. Ta je izrabil priložnost in z močnim prizem-nim strelom premagal Turka. Rosandra je še vedno vztrajala v na padu in v 44’ je Bazzara s strelom v kot vrat še enkrat premagal Scoponlcha. Kotov je bilo 7:3 za Rosandro. S. B. Včeraj so se v Borštu spoprijeli v prijateljskem nogometnem srečanju shiri in mladi. Na sliki enajste. rici pred «spopadom» Ce se povrnemo k tekmi AGI B-Bor naj povemo, da Je bila zmaga plavih v dvomu le v zaključnih ak-, cijah prvega seta, ko so domačinke' celo povedle s 13:12. Z menjavo so[ nato borovke iztrgale nasprotni-* cam servis in prepričljivo zmaga-, le. V drugem nizu je AGI stalnoi zasledoval Bor. Ta je povedel, nato; pa dopustil nasprotnicam, da so nadoknadile in izenačile. Goričan-kam se je pri deveti žogi zataknilo in Bor je imel odprto pot do zmage. V zadnjem setu so bila slovenska dekleta stalno krepko v vodstvu in dopustila nasprotnicam, da so si le na koncu nabrale nekaj točk. Po rej zmagi pričakuje Bor v ne. del.jo šesterko Brega. Po včerajšnji igri plavih lahko pričakujemo zelo lepo derby tekmo, ki bo nedvomno privabila na stadion »Prvi, maj» veliko število navijačev. Izid , Bor B — *AGI B 3:0 (15:13, 15:10,, 15:8) Postavi AGI B: Bertossi, Bregant, Forrisi, Cociani. Gregori, Sambo, De, Colle, Del Vento, Di Minica G., Di' Minica C., Moretto. BOR B: Pernarčič Silva in Sonja/ Bandelj, Rauber, Švab, Pahor, Be-I zeljak in Rogelja. t Sodnika: Canciani in D’Antonii (oba Gorica). | • * * V okviru deželne C lige Je vče-i raj v Gorici tržaški ACEGAT od-i pravil slovensko šesterko Olimpije s 3:0. , • « * Goriški Gasilci so včeraj zjutraj, v Gradiški premagali v odbojki,. 1 Torriano s 3:0. ■J m .1. '"TTg',"1 T,VV’ i>8 TELOVADBA EVROPSKO PRVENSTVO Največ kolajn za Sovjetsko zvezo Ena srebrna za Cerarja, dve drugi mesti za Menichellija TAMPERE, 27. — Evropsko prvenstvo v telovadbi je za nami. Največ kolajn je odšlo v Sovjetsko zvezo izključno po zaslugi Vo-ronina in Lisickega, medtem ko sta letos Jugoslovan Miro Cerar in Italijan Franco Menichelli precej razočarala. Cerar je osvojil le eno srebrno kolajno na konju z ročaji, Menichelli srebrno odličje v parter ju in na bradlji, kjer je bronasta pripadla Carminucciju. Brez dvoma sta bila Cerar ln Menichelli nezadostno pripravljena. Za Cerarja se je vedlo, ker mu poškodba na rami dolgo ni dovoljevala treninga. Menichelli je najbolj razočaral na krogih, kjer je napravil več neverjetnih napak. Izidi tekmovanj na posameznih orodjih za evropske naslove so naslednji: PARTER 1. Leine (Fi) 19,15, 2. Menichelli (Ital) 19,10, 3. M. Kubica (Pol) 18,80, 4. Storghaug (Nor) 18,70, 5. in 6. Kubička (ČSSR) In Laiho (Fi). KONJ T ROČ AJI 1. Voronin (SZ) 19,55, 2. Cerar (Jug) 19,20, 3. Dietrich (NDR), 4. Guiffroy (Fr) 18,75, 5. M. Kubica (Pol) 18,65, 6. Lisički (SZ) 18,30. KROGI 1. in 2. Voronin in Lisički 19,40, 3. M. Kubica 19,10, 4 Cerar 19,00, 5. Brehme (NDR) 18,75, 6. Menichelli 18.40. PRESKOK 1. Lisički 19,20, 2. Adamov (Bolgarija) 18,80, 3. Dietrich (NDR), 4. Storhaug (Norveška), 5. M. Kubica, 6. Menichelli. BRADLJA 1. Voronin 19,40, 2. Menichelli 19,30, 3. Carminucci 19,20, 4. Lisic-1 ki 19,15, 5. in 6. Cerar in Brehme. I MEPNAPODNI NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Italija - Portugalska neodločeno 1:1 (0:1) STRELCA — V 23’ p.p. Eusebio (P), v 28’ d.p. Cappellini (I). ITALIJA — Sarti, Nardin, Facchetti, Lodetti, Guameri, Picchi, Ri. vera, Domenghini, Mazzola, Riva (Cappellini), Bolgarelli, Corso. PORTUGALSKA — Americo, Moris, Raul, Hilario, Graca, Jose Carlos, Jose Augusto, Eusebio, Artur Jorge, Coluna, Simoes. SODNIK — Finney (Anglija); stranska sodnika — Taylor in Harrison (Anglija). RIM, 27. — Italijanski reprezentanci, ki se je rodila iz načrtov Herrera - Valcareggi, se je danes posrečilo rešiti rezultat prav za las. Portugalci so dolgo časa vodili in če bi tvegali, morda bi tudi podvojili rezultat. Po Eusebio-vem golu v 23’ prvega polčasa so igro zadrževali r.a sredi igrišča, od koder so hodili v protinapade. Herrerov poskus pa je propadel. Riveri ni mogoče poveriti vlogo .............................................................................................................................................................................................................. t ,,■■■ TRIESTINA-VERBANIA 0:0 Tržačani9 brez volje zopet v nevarni krizi dobi, je gotovo Izgubljena za moštvo. Obramba dela kar more. V tekmah, kot je bila ta, nima kaj delati, ker je nasprotnik sploh ne izziva, če pa mora nositi breme cele tekme, kakor se to navadno dogaja na tujih igriščih, prej ali slej omahne, ker ne more računati na podporo napada. Poleg Sadarja je ugajal Capitanio, dobro pa se je odrezal še D’Eri. Verbania je svojo igro naslanjala predvsem na obrambo, ki je zadovoljivo zdržala pritisku domačinov. Najbolj je ugajal levi bek Mariani, ki je neusmiljeno pazil na Ridolfija. V napadu se je Izkazal Gini, ki je bil najaktivnejši, precej pa sta mu pomagala Sacco in Romanzini. Sodnik je bil zelo netočen. Pred- TRIESTINA: Colovattl, Da Rold, D’Eri, Sadar, Capitanio, Ferrara, Ridolfi, Scala, Ive, Beorchia, Gentili. VERBANIA: Fellini, Depontl, Mariani, Ferraris, Maconi, Sacco, Lo Fosco, Romanzini, Marforio, Calvl, Gini. SODNIK: Pilotto (Rim). Približno 2500 gledalcev. Sodnik je opomnil Da Rolda in Romanzini ja. Kotov je bilo 7:2 (1:0) v korist Triestine. Bila je to tipična tekma brez golov. Na eni strani Verbania, ki si je očividno zadala nalogo, da odnese eno točko, ne da bi tvegala kaj več, na drugi strani naša uboga Triestina, ki se po pozitivni seriji takoj po prihodu Radia znova pogreza v najbolj črno krizo. Treba je takoj poudariti, da je Verbania, ki zavzema peto mesto v lestvici, popolnoma razočarala. Moštvo je precej uravnovešeno, nima velikih pomanjkljivosti, nima pa niti nič posebnega ne v napadu ne v obrambi. Njen nedeljski nastop je lahko samo še potrdil kako nizek je nivo letošnje C lige. Proti takšnemu moštvu je Triestina zaigrala svojo najslabšo letošnjo tekmo. V 90’ so prišli tržaški napadalci le dvakrat pred nasprotna vrata, in obakrat zgrešili cilj, tako da nasprotnemu vratarju sploh ni bilo treba poseči. Nasprotno pa je bil Colovatti nekajkrat res v nevarnosti, zaradi nenadnih «lukenj» v tržaški obrambi. Bolj se Triestina pogreza v svojih pomanjkljivostih, bolj se dviga nad vsemi stari «lev» Sadar. Ta igralec je trenutno edini v izredni formi. Nedeljski nastop je bil naravnost izvrsten. Njegovemu direktnemu tekmecu Margoriu ni niti enkrat uspelo zbežati tržaškemu branilcu, ki se je zagrizeno boril za vsako žogo. Na žalost je za Sadarjem prava praznina. Odkar sta še Ridolfi in Ferrara popustila, nima Triestina niti enega igralca, ki bi znal urediti prednjo vrsto in voditi napade. Ridolfi je trenutno popolnoma na tleh. Brez volje in predvsem brez jasnih pojmov teka za vsako žogo, ni pa zmožen podati enega predloga svojim soigralcem. V nedeljo je imel poleg tega lepo priložnost, toda streljal je izredno visoko. Drugi, ki se je v nedeljo prav smilil, je bil Ive. Srednji napadalec se trmasto brani teči za žogo ali se zanjo boriti z nasprotnikom: Lepo mirno čaka, da mu jo bo kdo postavil na nogo, da bi jo on le porinil v mrežo. Prelahko! Beorchia se ne smili nikomur. Očividno igra brez volje in požrtvovalnosti, sploh ne skuša napraviti kaj dobrega, vsaka žoga, ki jo on vsem so mu gledalci zamerili, da je dopuščal nekorektne izgrede gostov, ki niso veliko oklevali v kontaktih z nasprotnikom. Kronike o tekmi sploh ni mogoče dati. Triestina Je napadala stalno, toda tako brezumno, da so nasprotniki brez težave branili lastna vrata. Treba je bilo čakati 40’, da smo sploh videli prvi strel: izvedel ga je v protinapadu in iz prostega strela Lo Fosco, toda Colovatti je bil na mestu. Takoj do sodnikovem žvižgu v drugem polčasu je Triestina imela priložnost. Beorchia je končno prodrl in podal prostemu Ridolfiju, ki pa je preveč okleval in dovolil Marianiju, da je odbil njegov strel v kot. V 74’ je imela Triestina svojo edino veliko priložnost. Da Rold je izvedel prosti strel, Ridolfi je na črti poslal z glavo proti Iveju, ki je bil oddaljen kvečjemu dva pietra od vrat: res nerazumljivo, kako je moral streljati nad prečko. V 84’ je Marforio s prostega strela za las zgrešil cilj, in to je bila zadnja zanimivost te tekme. uk krila, ker je znano, da sili k središču. In ker imata tudi Corso in Riva navado, da se premikata po levi, je bila desna stran igrišča na razpolago tekmecem, ki pa vseeno niso izrabili položaja. Ko je Domenghini zamenjal Rivero, se je položaj za spoznanje izboljšal. Domenghini je imel celo pred seboj žogo, ki bi jo bilo težko zgrešiti. In igralec Interja jo je zgrešil. Položaj pa je rešil Cappellini, katerega je Herrera poslal na igrišče po hudi poškodbi Rive. Najboljši strelec Cagliarija ni razočaral. Bil je stalno prisoten v napadu in prav gotovo bi podpisal gol, če se mu vratar gostov ne bi še pravočasno vrgel pod noge. Americo je rešil mrežo, a je poslal Rivo v bolnišnico, kjer si je fant precej poškodoval nogo O italijanski obrambi se lahko reče, da nosi krivdo za Eusebiov gol. Ne Picchi, ne Guameri, ne Facchetti niso mogli ustaviti temnopoltega Luzitanca, ki je s silovitim strelom prevaril tudi Sartija. Eusebio sicer ni bil niti senca go-leadorja s svetovnega prvenstva. Nasprotno pa se je od Portugalcev najbolj izkazal 32-letni Coluna, ki je predstavljal stalno nevarnost za italijansko obrambo. In tudi Coluna je moral zaradi grobosti Nardina z igrišča in vse kaže, da bo moral dolgo počivati. Nardin, Tržačan po rodu in branilec Napolija, se je v prvem polčasu odlično izkazal. V drugem pa sp z utrujenostjo prišle na dan njegove hibe. Med prvimi predvsem grobi, nasto. pi s katerimi je poškodoval najprej Simeona in dve minuti kasneje tudi Coluno. Vsekakor slabo spričevalo. Na splošno se lahko reče, da italijanska reprezentanca ni razočarala, vendar ni niti zadovoljila. Ko je Herrera spoznal, da plavim slabo preti, se je poslužil «svojih» mož. In Cappellini mu je z golom v 28’ d. p. prinesel morda največje zadoščenje dneva in obenem največje olajšave. Herreri verjetno ni bilo prav pri srcu, ko je bila reprezentanca na pragu poraza. Sicer tudi neodločen izid ni najboljše spričevalo, vendar bolj Sprejemljivo kot poraz. O zmagi pa danes ni bilo mogoče govoriti. I. — 1. Dolina X 2. Sovana 1 z. — 1. Baracca 1 2. Estroso X 3. — 1. Imari X 2. Miss Moffo 1 4. — 1. Berthier 1 2. Scaramacai X 8. — 1. Sicilia X 2. Montramito 1 6. — 1. Lussy 2 2. Orazio Pri 1 KVOTE 12 — 1.313.034 lir 11 — 75.570 » 10 — 8.894 » JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA Na Reki dragocena točka za enajsterico Olimpije Ljubljanska Olimpija si je v nedeljskem kolu prvenstva prve zvezne lige osvojila na Kantridi drgoceno točko. Gostitelje Rijeke so namreč Ljubljančani prisilili na neodločen izid. Največje presenečenje pa je pripravil Hajduk, ki je gostoval v Sarajevu in je leaderju pobral pol izkupička. Spodrsljaja vodilne enajsterice pa zagrebški Di- namo ni znal Izrabiti, ker je moral tudi on prepustiti Veležu pol nagrade. V drugi zvezni ligi je Maribor gladko odpravil svojega nedeljske- ga tekmeca in ohranil nespremenjeno razdaljo z drugouvrščeno Svobodo, ki je prišla iz Kidričevega, kjer je bila v gosteh Aluminija, z zmago v žepu. HllllllllllllllllllllUIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|,||||||||,|m, |,||,M|n,,,,l,||m,||||t|||||m„,|,||N|,|||||m,|„,||,||||||||||||||m||||||||||||||||||||||| It OŠ A RK A MOŠKA PRVA LIGA Goriški Splugen Brdu dokonino obsojen na izpad SMUČARSKI SKOKI NA II. MEMORIALU JANEZA POLDE V PLANICI A vstrijec Bachler med posamezniki Vzhodna Nemčija z najboljšo ekipo Nov rekord skakalnice vzhodnega Nemca Quecka: 91 m PLANICA, 27. — Svetovni rekorder, 22-letni Avstrijec Reinchold Bachler, Je zmagovalec v drugem memorialu Janeza Polde, ki je bilo v soboto in v nedeljo v Planici. Tekmovanja se je udeležilo 57 skakalcev iz 11 držav, od katerih se je poleg Bachlerja izkazal tudi vzhodni Nemec Horst Queck, ki je s skokom 91 m dosegel nov rekord skakalnice. Ekipno je zmagala reprezentanca Nemške demokratične republike pred Avstrijo, Jugoslavijo, CSSR itd. Tokrat so se izkazali tudi Jugoslovani, saj so se Zajc, Pečar, Oman in Mesec uvrstili med prvo deseterico. Izidi tekmovanja v Planici so naslednji: 1. BACHLER (Av.) 211,5 ( 84, 90,5) 2. Queck (NDR) 208,6 ( 82,5, 91) 3. Lesser (NDR) 194,4 (83,5, 45,5) 4. Golser (Av.) 191,3 (80,5 86) 5. Scharf (NDR) 189,1 (79, 87) 6. Jokoubeck (CSSR) 187,0 (81,5, 83) 7. Zajc 185,7 (76, 84) 8. Pečar 182,6 (77, 84) 9. Oman 178,7 (75, 80) 10. Mesec (vsi Jugoslavija) 176,4 (76, 82) 11. Balcar (CSSR) 176,3 (7, 82) 12. Gollner (ZRN) 174,1 (77, 81,5) 13. Ivanikov (SZ) 171,4 (72, 81) 14. Schmid (Švica) 171,3 (73, 81) 15. Zehnder 171,1 (75,5, 78) 16. Pfiffner (vsi Švica) 169,4 (75, 78) 17. Wala (Polj.) 167,7 ((74,5, 78) 18. Geller (Madž.) 165,6 (71,5, 82) 19 Ohlmeyer (ZRN) 165,5 (73, 79) 20. Tiunov (SZ) 165,3 (75,5, 78) itd. EKIPNO 1. DR NEMČIJA 592,1 2. Avstrija 566, 3. Jugoslavija 547,0 4. Švica 511,8 5. Zah. Nemčija 498,1 SIMMENTHAL — ALL’ONESTA’ 104-81 (50-41) SIMMENTHAL: Iellini 3, Vianel-lo 18, Pieri 14, Mašini 24, Riminuc-cl 4, Gnocchi 2, Longhi 1, Ongaro 4, Binda, Chubin 34. ALL’ONESTA': Vatteroni 18, Ma-socco 2, Galletti 2, Bugheroni 2, Za-natta 6, Vescovo 10, Gatti 10, Os-sola 4, Isaac 27, Dal Pozzo. BUTANGAS — IGNIS 60-54 (28-24) BUTANGAS: Bertlni 18, Werner 21, Marchionetti 8, Lesa 4, Paolini Rossetti e Scrocco II. IGNIS: Flaborea 2, Bufalini 10, Cescutti 17, Vittori, Villetti, Mo Kenzie 14, Bovone 5, Gergati P., Meneghln 6, Ossena. ORANSODA — CANDV 89-71 (47-39) ORANSODA: Burgess 20, Barluc-chi, Recalcati 24, Sarti 7, De Simone 19, Frigerlo 11, D’AquiIa 8, Ro-vatl, Cossettlni. CANDY: Glomo 2, Pellanera 18, Lombardi 25, Rundo, Borghetti 10, Mills 14, Raffaele, Cosmelli 2, Ren-zi, Dl Tommaso. PETRARCA — SPLUGEN BR AU 65-51 (33-18) PETRARCA: Moe 24, Varotto 15, Toniolo 6, Tonzig 6, Stefanelli 3. Peroni 7, Jessi 4, Bonetto, Form enti, Danieletto. SPLUGEN BRAU: Medeot 5, Turra, Comelli 2, Rossi 2, Ponton 5, Krainer 1, Tomasi 15, Pozzecco 4, Boslni, Green 17. Zadnja priložnost za Goričane v tekmi s Petrarco je po predvidevanjih splahnela. Američan Moe je takoj rešil svojo ekipo možnega izpada v nižjo ligo, obenem pa je pokopal Splttgen Brau, ki v tem prvenstvu gotovo ni imela sreče. Goriška ekipa je bila namreč v tej sezoni žrtev nekaterih tudi »tveganih« ukrepov federacije, ki je v dveh primerih preprečila goriške-mu društvu, da zaigra pred svojim občinstvom. Nedvomno so ti ukrepi znatno oškovali goriško moštvo, ki se je vedno opiralo na navijanje svojega «gorečega» občinstva. Torej tudi prihodnjo tekmo proti Simmenthalu bodo morali Green in drugi igrati brez svojih navijačev. Misel na zmago je skoro nemogoča, morda bi gorišk! navijači naredili čudež, toda federacija je odločna: Goričanom vstop prepovedan! Toda vrnimo se k nedeljski tekmi. Nikolič je pred dvema nedeljama pustil Moeja počivati, da bi bil v najboljši formi za tekmo proti Goričanom. Nikoličev ukrep je dal zaželene sadove. Moe je bil v soboto neustavljiv, vedno točen v metih, pozitiven v obrambi, skratka nekdanji Moe. Proti ameriškemu «asu» je bila zaman požrtvovalnost Tomasija, Medeota m predvsem Greena, ki so skušali preprečiti ta zanje usodni poraz. Tehnika Padovancev je bila preočitna. Naj omenimo samo, da so Goričani v vsem prvem polčasu dosegli komaj 18 točk. Zares malo za moštvo A lige. živčnost je očitno zajela go-riske predstavnike, ki so «morall zmagati«. Domačini pa so mirneje zaigrali in so bili pri tem seveda točnejši v metih in tudi v podajah. Prvi del igre se je zaključil 33:18 za Petrarco. V drugem polčasu so domačini v glavnem skrbeli za ohranitev razlike v točkah in strli vsak namen odpora goriških predstavnikov, ki so ob končnem žvižgu klonili za 14 točk, in sicer 51-65. Precej pomanjkljivi so bili igralci Petrarce v prostih metih (5 na 18), košarkarji Splugen Braua pa so bili v tem točnejši (13 na 20). CASSERA — NOALEX 77-62 (37-37) CASSERA: Orlandi 21, Bergon-zoni 10, Granucci 6, Bruni L. 8, Andrew 25, Sardagna 2, Angelini P. 4, Conficoni 1, Orsi e Gessi. NOALEX: Cedolini 10, Celebot-ta 15, Guadagnino, Vacher 2, Bot-tan 9, Ferro, Lessana 2, Albonico 5. Djurič 17, Zamarin 2. ARAMIS — FARGAS 48-41 (25-22) ARAMIS: Nightingale 13, Pizzt-chemi 13, Fattori 1, Ovi 3, Polzot 9, Tarantino 4, Macoratti 5, Calvino, Castagnetti. Gava. FARGAS: Pozzilli 2, Marcacci, Bernardini 8, Garibaldi, Chirico 9, Natalinl 4, Andreo 7, Allen 7, Ba-roncinl, Cempini 4. iiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiin,umu,,i V ZAHODNI CONSKI NOGOMETNI LIGI Neodločeno v derbiju med Koprom in Izolo V nedeljo se je začela v Sloveniji spomladanska nogometna prvenstvena sezona. Edini predstavnik Primorske v republiški ligi — Nova Gorica se je v Ljubljani pomerila z Ljubljano in tesno izgubila z 0:2. Rezultat je bil dosežen že v prvem polčasu. V drugem delu igre so se Goričani precej prizadevali zmanjšati razliko, vendar jim je dobra obramba Ljubljane to preprečila. Tekma je bila že v soboto, ker je Nova Gorica v nedeljo igrala prijateljsko tekmo z odlično finsko enajsterico HJK. Srečanje Se je končalo z zmago gostov s 4:0. Glavni nogometni dogodek pa je bil pravzaprav krajevni derby med Koprom in Izolo v Kopru. Na igrišču se je zbralo okrog tisoč gledalcev med katerimi je bilo precej Izolčanov. Slišali smo mnogo spodbujanja z vsemi mogočimi sredstvi. Za obe enajsterici je tekma mnogo pomenila, zato je bila igra vseskozi živčna, raztrgana in proti koncu tudi precej groba. Prvi so dosegli zadetek gostje. Po lepi kombinaciji je Grbec v 34’ z ostrim strelom zadel mrežo. Koprčani so v protinapadih začeli silovito oblegati nasprotna vrata in že tri minute pozneje izenačili. Branilec gostov je igral z roko v kazenskem prostoru in Milinkovič je s silovitim strelom z bele točke postavil končni rezultat tekme 1:1. Koper je Imel pozneje nekoliko več od igre, vendar bi bilo popolnoma nezasluženo, če bi zmagal. Napadalci Kopra so namreč izvajali napadalne akcije mnogo prepočasi in pre- netlli ostro izolsko obrambo. Proti koncu igre je prišlo do hudega incidenta zaradi medsebojnega obračunavanja Sosiča (Izola) in Kleči-na (Koper). V spor so se vmešali tudi drugi igralci In le odločnosti sodnika in posameznih odbornikov je pripisati, da ni prišlo do incidentov. Sodnik More, ki je srečanje vodil avtoritativno, pa je poslal Sosiča in Klecina v slačilnico. Neodločen rezultat ne bo dosti pomagal Izoli, močno pa bo škodoval Kopru, ki sta se mu zdaj nevarno približala Hrastnik (za eno točko) in Ilirija (za tri točke), že prihodnjo nedeljo Koper ne bo najbrž več leader lestvice. Hrastnik igra doma z Zagorjem, Koper pa gostuje v Ljubljani proti Iliriji, kjer ni dosti upanja. Od drugih primorskih enajsteric, ki tekmujejo v zahodni skupini druge republiške lige Je največji uspeh dosegel Tolmin, ki je na Jesenicah igral neodločeno 0:0. Tabor je gostoval v Zagorju in izgubil z 2:3. Vsekakor časten poraz proti klubu, ki mu je doma zelo težko odvzeti točke. Primorje je gostovalo v Ljubljani proti Iliriji in izgubilo z 0:4. Prognoze, da bo Ilirija kljub dokajšnjemu zaostanku v točkah spomladi resno posegla v boj za prvo mesto, se utegnejo uresničiti. I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Rijeka — Olimpija 0-0 (0-0) Radnički — Zagreb 1-3 (M) Sarajevo — Hajduk 0-0 (0-0) C. zvezda — Partizan 3-2 (2-2) Beograd — Vojvodina -Vardar — Dinamo — željezničar - Sutjeska Čelik Velež LESTVICA 4-0 (2-0) 3-1 (1-0) 0-1 (0-0) 1-1 (1-0) Sarajevo 19 12 5 2 30:14 29 Dinamo 19 9 7 3 25:14 25 Partizan 19 10 5 4 34:16 25 Crv. zvezda 19 9 6 4 37:31 24 Hajduk 19 8 5 6 29:17 21 Vojvodina 19 7 7 5 27:23 21 Radnički 19 9 2 8 22:21 20 željezničar 19 9 2 8 24:27 20 Vardar 19 8 3 8 29:31 19 Velež 19 5 7 7 21:22 H Zagreb 19 6 4 9 24:36 16 Beograd 19 5 5 9 21:22 15 Olimpija 19 5 4 10 19:26 14 Rijeka 19 4 6 9 19:26 14 Sutjeska 19 4 5 10 17:38 13 Čelik 19 4 3 12 12:26 7 * nuia. WUU1^Jjc* Sarajevo, Zagreb - Rijeka, Velež • Radnički, Hajduk - C. zvezda, Partizan - Beograd, željezničar - Vojvodina, Sutjeska - Vardar, Čelik - Dinamo. II. LIGA (ZAHOD) Trešnjevka — Bosna 2-1 (2-0) Rudar — Slavonija 1-1 (0-0) Aluminij — Sloboda 1-1 (0-2) Segesta - - Leotar 1-0 (0-0) Maribor — Bratstvo 4-0 (0-0) Famos — Varteks 2-1 (0-1) BSK — Borovo 0-0 (0-0) Istra — Borac M (1-1) Šibenik - - Lokomotiva 0-0 (0-0) LESTVICA Maribor 21 15 6 0 36:9 36 Sloboda 21 12 3 6 34:19 27 Šibenik 21 11 5 5 38:25 27 Lokomotiva 21 10 6 5 37:25 26 Trešnjevka 21 9 7 5 28:18 25 Rudar 21 8 9 4 22:22 25 BSK 21 8 6 7 32:28 22 Segesta 21 9 4 8 35:32 22 Slavonija 21 8 6 7 30:27 22 Borovo 21 5 10 6 34:28 20 Famos 21 6 7 8 30:34 19 Aluminij 21 7 5 9 22:30 19 Varteks 21 4 9 8 21:21 17 Leo tar 21 4 9 8 23:32 17 Bratstvo 21 4 8 9 24:38 16 Borac 21 5 4 12 25:44 14 Bosna 21 2 9 10 17:30 13 Istra 21 2 7 12 (6:42 H SLOVENSKA LIGA Rudar — Kovinar 3-2 (2-0) Mura — Triglav 2-0 (1-0) Celje - Slavija 1-2 (0-0) Slovan — Svoboda 2-3 (2-0) Ljubljana — Nova Gorica 2-0 (2-0) Branik — železničar 0-3 (0-3) LESTVICA železničar 12 8 2 2 30:11 18 Slavija 12 8 1 3 23:17 17 Mura 12 7 1 4 34:22 15 Ljubljana 12 5 4 3 26:19 14 Celje 12 5 3 4 23:15 13 N. Gorica 12 5 3 4 17:14 13 Svoboda 12 6 0 6 34:28 12 Triglav 12 6 0 6 17:19 12 Rudar 12 5 2 5 20:23 12 Kovinar 12 6 0 6 18:26 12 Branik 12 1 2 9 9:34 4 Slovan 12 0 2 10 10:33 2 Pari prihodnjega kola: Branik - , ^jcictilllOOil * LjJ UUiJtlll«.. I’'7 va Gorica - Slovan, Sloboda - Celje. Slavija - Mura, Triglav - Kovinar. ZAHODNA CONSKA LIGA Koper — Kamnik Jesenice Zagorje Hrastnik Ilirija — Izola — Litija — Tolmin — Tabor — Svoboda š. Primorje LESTVICA 1- 1 (M> 2- 3 (2-0) 0-0 (0-0) 3- 2 (2-0) 6-3 (3-D 4- 0 (2-0) Koper 12 8 3 1 30:12 19 Hrastnik 12 8 2 2 33:16 18 Ilirija 12 8 0 4 37:20 1» Zagorje 12 6 4 2 26:23 16 Izola 12 5 4 3 33:19 1< Kamnik 12 4 4 4 22:26 12 Tolmin 12 3 4 5 15:19 16 Primorje 12 4 2 6 15:30 10 Tabor 12 4 1 7 18:24 9 Jesenice 12 3 2 7 26:30 J Litija 12 2 3 7 16:30 7 Svoboda (Š) 12 3 1 8 27:46 7 man piiuuuiijegH nuia: unija - per, Primorje - Svoboda S., Hrastnik - Zagorje, Tabor - Jesenice, Tolmin - Kamnik, Litija - Izola. 5, Scrocco I. 2, Pulin 2, Cavallini, I malo odločno, da bi lahko prese- ......................................................................................................................................................................................................... " ....................................................................... CARLO LEVI BESEDE SO KAMNI Salvatore je prejel številna obvestila o smrti, številne ponudbe in grožnje in o vsaki posebej je materinino pripovedovanje dolgo, obširno, natančno, dokumentirano, prav od prvih groženj ali pa tistih, ko je bil v ječi v Termini in je prišel Tardibuono k materi in ji rekel: «Kakšno korist pa bomo imeli od te stranke? Sam si postavlja zapreke pred sebe, medtem ko drugi nabirajo olive. To je stranka pasjih sinov.» Ce bo stvar pustil, mu bomo dali najboljšo zemljo in najboljše olive. «Zadnje grožnje so bile grožnje tistega moža, s katerim je v temi govoril, desetega ali enajstega maja in, Mangiafriddove grožnje, trinajstega maja. V nedeljo ni mogel imeti sestanka, na katerem je nameraval povedati imena tistih, ki bi ga morali ubiti. Zvečer je bil praznik v kneginjinem gradiču; tam so ga pričakovali vsaj v toliko, da bi prišel pozdravit, toda ni hotel iti: nasprotno, odšel je v kino z materjo in teto. «Bil je malce zmeden, ker ni mogel imeti sestanka, potem pa so vrteli tako nesrečen film, v njem je bil neki mož, neka žena, nekdo tretji s sekiro in spustili so mu seširo na glavo in ga obglavili. Moj sin mi je rekel: «Poglejte, kako se ubijajo sovražniki,« vstal z mrtvaškim obrazom in mi rekel: «Spat grem, vedve pa ostanita tukaj.« Ko se je okoli enih končal kino, sem se vrnila domov s stolčkom in našla svojega sina v postelji in bral je. On je spal tukaj, jaz pa zgoraj na podstrešju. Vedno je ponoči v postelji študiral. vse večere do dveh, treh ali pa še dlje. Tisto noč sem sanjala, da sem pela, kako lep glas sem imela in koliko je bilo odobravanja. Petje noči je bilo jok jutra. Zjutraj sem morala oditi na delo. Ob pol šestih sem ga zapustila, medtem ko se je česal in sem odšla na senik. Ko sem se vrnila, je moj sin stal na cesti in še ni odšel. Iti bi morala na polje, toda bilo je še zgodaj zjutraj, in pričela sem mesiti kruh. Mesila sem kruh, medtem ko je umiral moj sin. Medtem ko sem mesila kruh, je prišel moj svak: po vasi je že krožil glas, da je nekdo mrtev, toda o tem nisem ničesar vedela. Vprašal me je, če je Tot6 odšel v kamnolom, kdaj je odšel in če je bil sam. Imel je bled obraz in vzbudil mi je sum. Pomislila sem na nesrečo in planila v jok. Rekel mi je, da je bil nekdo usmrčen, ampak da je to bil neki starec in da gre takoj poizvedovat. Stekla sem po vasi in spraševala po novicah, videla ljudi, ki so jokali, toda nihče mi ni hotel ničesar reči. In tedaj sem se napotila po isti poti, po kateri je hodil moj sin, skupaj z neko žensko, ki je prav tako imela moža v kamnolomu. Hodila sem naglo in venomer gledala, da bi videla, če se vračata moj svak ali brat; če bi se vračala, bi mrtev ne bil moj sin, če pa bi se ne vrnila, potem bi bil on. Ko sem bila na cesti, sem zaslišala ropot motorja. Privozil je izza ovinka in videla sem, da je bil Mangiafridda. Ustavila sem ga in mu rekla: «Povej mi po pravici, kdo je tisti mrtvec?« «Tako so ga zdelali, da ga ni moč razpoznati,« je rekel, «tam je že brigadir s karabinjerji in nikogar ne pustijo v bližino. Zares, prisegam pri časti svoje matere, niso mi ga pokazali.« Ko mi je rekel: «Tam je brigadir s karabinjerji«, s katerimi je imel boljše odnose kot z brati, bili so vedno skupaj, skupaj so jedli, kadar so šli na polje, in kadar so mlatili, so skupaj mlatili celoten kneginjin delež. »Tebi torej brigadir ni povedal, kdo naj bi bil mrtvec? Prav tebi?« živci so se mi tako vzburili, da se mi je zdelo, da sem kot stroj, ki ne hodi več po tleh, in šla sem naprej, ženska, ki je bila z menoj, je morala od časa do časa steči in me grabiti za roke: «Vstani, hodi, prosim te, hodi!« Prenehalo bo, sem si mislila ko bom prispela na kraj, kjer je bil mrtvec. Toda kdo je bil? Hodila sem kakor strela, kakor obupanka, niti nog nisem več postavljala na tla. Ko sem prispela tja, mi je prvi prišel, nasproti moj svak. «Ne teci, saj ni tvoj sin.» Toda imel je mrtvaški obraz Medtem ko sem spet hotela stopiti naprej, se je približal brigadir iz Sciave: »Gospa, ni vaš sin.« Med zagotavljanjem, da to ni moj sin, sem napravila naslednji korak in videla mrtvečeve noge, kajti glavo so pokrili s pregrinjalom, in ven so štrlele samo noge, toda videla sem bele, kratke nogavice, ki si jih je bil obul moj sin in noge so bile položene tako, kakor jih je imel navado polagati moj sin, vidite, tako. Niso mi dovolili, da bi se približala. Prišel je marešalo iz Terminija: «če imate sinove in če ste kristjan (marešalo je pričel jokati), me morate pustiti k mojemu sinu, čeprav ti strahopetci pravijo, da ni moj sin, pa je moj sin.» «Vi veste, da se ga ne smete dotakniti,« mi je rekel. «Saj se ga ne bom dotaknila, samo videti ga hočem: moj sin je, poznam noge svojega sina, po stopalih poznam svojega sina, po legi je moj sin, hočem videti njegov obraz.« Trikrat sem poskušala, da bi videla njegov obraz: bilo je zaman. Obstopili so me karabinjerji, me držali in varovali. «Ko so prišli semkaj ubit mojega sina, ga niste prišli varovat semkaj in zdaj varujete. Jaz nisem ubila nikogar, samo vzgajala sem ga dvaintrideset let, in zdaj, ko sem ga šla samo gledat, me varujete, mene varujete, one pa pustite na svobodi. Medtem sem skomignila z rameni in rekla: «Sine, čeprav so te ubili, so vendar vse tako lepo v redu opravili?« Na tleh ni bilo nikakršnega znamenja, ničesar, in tisti, ki je streljal, kot oni, ki so ga ubili, sta gotovo morala napraviti vsak vsaj en sam gib; ali je ostal moj sin z zasukanim vratom, ali z razprtimi rokami ali pa je imel eno nogo bolj stegnjeno... medtem ko je dihal gotovo ni ostal tako. Brez dvoma je moral napraviti še kakšno kretnjo preden se mu je kri ohladila. Gotovo ga je spreletel še kakšen krč, kakšen trzaj na tleh, vsega tega ni bilo tam prav nič, zdelo se je, kakor da je zvečer samo legel, lepo so ga uredili, obraz P* je bil ena sama velika usta in nisi ga mogel gledati v obraz, ves pa je bil lep in raven kot sveča. Trikrat sem poskusila-da bi mu lahko pogledala v obraz. V bližini mojega sinu so me vzdignili in poslali domov-Sedela sem na kamnu, sprva sem sedela na nekem kamnu, ki je bil nad njim, potem pa, ko sem videla, da ga ne morem videti, sem sedla ob stran in jokala Potem so prišli karabinjerji in hoteli so od mene izvedeti, če je imel sovražnike zaradi žensk ali poslov, toda dobro so vedeli, kdo ga je ubil in zvečer so ga odpeljali s pokopališča in mi ga prinesli v hišo, nesli so ga skozi cerkev, pokropili smo ga z blagoslovljeno vodo in sploh so mu izkazali vse posmrtne časti, ki so jih le mogli, odnesli so ga potem skozi vas in končno na občino, štiri ljudi so zaprli, toda morali bi prijeti tudi tiste, ki so poslali te ljudi morit. Vedno ga imam pred očmi: ne spominjam se več, kako je vstopal, kako je hodil-spominjam se samo velikih ust na tleh, na stezi. V sobo so vstopali kmetje drug za drugim, starci, mla" deniči, ki so imeli oči kot svetleče oglje; stali so s hrbtom naslonjeni ob zid in molče poslušali ta evangelij. Toda bila je že pozna noč in morali smo odpotovati. Odšel sem P° stopnicah pod pragom in se znova napotil p0 temni ulici-Tod in tam so lučke po tleh velike črne gmote, ki so bile temnejše od senc in so bile podobne peščenjakom, razsutim po travniku. Bile so krave, velike temne krave in Sciare, ki so po cestah: ko se je oko privadilo temi, sem jih razločil kakor črne živalske, starodavne kipe kake imaginarne Kitajske. Malo naprej je ležela na tleh negibna bela pega in v njej sem prepoznal psa; toda pes ni spal, bil je mrtev. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 8, II.. TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA- mesečna 800 Ur - vnaorej. četrtletna 2.250 lir, polletna 4.40C Ur. celoletna 7.700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega Hska Trot n «74 _ Za SFRJ: AD1T, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Nr—-’nl banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglas’ 40 lir beseda — oglasi -iraške tn goriške pokrajne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletk Pubblicltš Italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega' liska Trst