Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 grid., za pol leta 8 grid., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta • (fld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 grid. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. 1 Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". t Oznanila finserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob \',6. uri popoludne. ^tey. 105. V Ljubljani y ponedeljek 9. maja 1892. Letnili XX. Državni zbor. Z D u naj a, S. maja. Ministrova zatožba. Nepričakovani opravki so me zadrževali, da v -petek nisem mogel nadaljevati poročila o zadnjih govorih, ki so zadevali zatožbo justičnega ministra Schônborna. Zato danes rešim svojo nalogo. Izmed čeških velikih posestnikov oglasil se je samo grof Dey m, ki je v imenu svojih tovarišev naznanjal, da ne glasujejo za mladočeški predlog, ker je zatožba le tedaj opravičena, ako se zakon prelomi namenoma ali pa vsled velike malomarnosti. Tega pa justični minister ni storil ; on zakona z dné 11. junija 1868 ni hotel prelomiti, ker se v svoji odredbi naravnost nanj sklicuje in ker je deželni odbor češki v istini o svojem času izrekel svoje mnenje. (Živahen posmeh in oporekanje med Mladočehi.) Pa tudi zaradi tega nečejo glasovati za ta predlog, ker bi se moral po njihovem mnenju najprej češki deželni zbor izreči, ali je minister prelomil omenjeni zakon, ali ne. V tem vprašanju tudi ne gre za to, ali je bila ministrova odredba pravočasna in primerna ali ne, ampak gre zgolj le za postavnost ali nepostavnost; kako s političnega stališča veliki posestniki sodijo o ministrovem ukazu, povedali so že v deželnem zboru češkem in jim tega ni treba tukaj ponavljati. (Dobro na desnici, smeh med Mladočehi.) Za njim je govoril minister Schonborn, ki je v dolgem in gladkem govoru opravičeval svojo odredbo. Sklicevaje se na mladočeške predgovor-nike in na neki članek „Narodnih Listov" rekel je minister, da so Mladočehi iz zgolj strankarskih političnih namenov zbornici izročili svoj predlog, da bi imeli namreč priliko javno kritikovati nemško-češko pogodbo in opozarjati na njeno nevarnost. Tukaj pa ne gre za politično, ampak za pravno reč. Pri takih prilikah se smejo sicer obravnavati tudi politična vprašanja, ali ona ne smejo voditi in vplivati na razsodbo. Minister potem omenja, da se je deželni zbor že leta 1874 s to zadevo pečal, in da sta tedaj v deželnem zboru sedela tudi poslanca Gregr in Trojan. Tudi povdarja, da se v svojih pismih naravnost sklicuje na sklepe deželnega zbora ' in da nikjer ni zapisano, koliko časa traja veljavnost deželuozborskih sklepov. Nekatere od kranjskega deželnega zbora sklenjene postave bile so še le po preteku šesterih let potrjene. In kar je vlada storila v Toplicah, zgodilo se je pred nekimi leti na Moravskem v Velikem Bitežu. Zakaj ga tedaj gospodje niso tožili, in so mu marveč dohajale za-hvalnice od prebivalstva? V čisto slovanskih krajih ž njegovim uradovanjem niso bili nezadovoljni, in kjer razmere niso tako razburjene, kakor na Češkem, imajo ljudje silno radi, da se jim napravi več okrajnih sodišč; ve pa, da Galičani ž njim niso zadovoljni, in po pravici ne, ker jim ne more napraviti sodišč. Samo na Češkem se temu protivijo; toda on ve, da je vsa razburjenost le umetno narejena, ker pri vsaki napravi nove soduije iščejo politične namene. Vlada je torej vprašala deželni zbor in hoče to delati tudi v prihodnje, kakor je nedavno izrečno povedal njegov tovariš grof Kuenburg. Ako zadnji deželni zbor ni hotel o tej zadevi sklepati, pravno stališče zaradi tega ni premenjeno. Ce je imel minister pred shodom zadnjega deželnega zbora na podlagi prejšnjih deželuozborskih sklepov pravico, v Teplicah napraviti sodišče, te pravice pač ni mogel zgubiti, ker zadnji deželni zbor o tej reči ni hotel nič sklepati. Če je poslanec Tilšer v svojem govoru rekel, da je po odhodu Nemcev iz deželnega zbora vladalo nekako premirje, mora temu ugovarjati, to ni bilo premirje, ampak najhujši način narodnega boja, zato obžaluje bolj njega, ki je te besede izustil, kakor nje, katerim so veljale. In če je neki češki list nedavno pisal, da cela Evropa gleda na Teplice (veselost!), mora minister odgovarjati, da ima Evropa imenit-nejših opravkov, kakor brigati se za Teplice. Ako bi bilo to res, bilo bi to jako laskavo za Teplice in izvanredno lahko za Evropo. (Živahna veselost!) Konečno omenja minister na Pacakove besede gled^ nevarnih socijalnih razmer, da bi morali poslanci pač dobro premisliti, če v tako nevarnih časih, ko je treba reševati najvažnejše socijalne in gospodarske zadeve, reči spravljajo v zbornico, ki zadržujejo njeno vspešno delovanje. Živahni dobro-klici so sledili ministrovemu govoru, za katerim je poprijel besedo staročeški poslanec dr. Zucker, ki je pa s svojim govorom prekosil Mladočehe, ki so mu živahno ploskali. Zakaj je minister vprašal zadnji deželni zbor, pravi dr. Zucker, če so mu zadostovali prejšnji sklepi? Z enako pravico bi morda enkrat kaka vlada segla nazaj po temeljnih članih. Dr. Zucker trdi, da ta reč ne zadeva samo Mladočehov, ampak celi narod češki, da so Mladočehi pravi zastopniki češke kro-novine in da niso še najradikalnejši, ker je mogoče, da pridejo še hujši za njimi, ako bi ti slovo dali državnemu zboru. Med burnim ploskanjem Mladočehov zagotavljal je dr. Zucker, da tudi on za trenutek ne ostane več v državnem zboru, ako ga za-puste Mladočehi. To je njegov sklep, pa ne samo njegov, ampak tudi drugih staročeških poslancev; zato naj nikar ne izpodkopavajo, ampak naj marveč utrjujejo stališče mladočeških poslancev. Na Češkem se razmere hitreje razvijajo, kakor kje drugje; kaj tacega pride čez noč, ker je značaj naroda češkega vročekrven in resen. Zato nikar ne tirajte naroda češkega dotlej, da si poišče duška. Ce pride za Schonbornom grof Kuenburg k veljavi, bo nastalo pogorišče, ki si ga hujšega človek ne more misliti. Svojim prejšnjim zaveznikom pa priporoča, da naj dobro prevdarijo, kako bodo glasovali, in da naj ne postanejo sokrivi nasledkov, ki utegnejo priti, ako se prestopi preko Tilšerjevega predloga na dnevni red. S tem svojim govorom je dr. Zucker milost našel pri Mladočehih, katerih listi ga sedaj preslav-Ijajo, kakor so ga prej grajali in se norčevali iz njega. LISTEK Sebastopolj. (Spisal Lev Tolstoj, prevel J. P.) XIX. Miza je bila odmaknena od stene in pokrita z umazanim prtom ravno v tej sobi, v kateri se je včeraj Vladimir oglasil podpolkovniku. Baterijski poveljnik mu je danes podal roko, popraševal ga o Peterburgu in o potovanju. „No, gospoda, kdo pije vodko, prosim. Prapor-ščiki ne pijejo", pristavil je smeje se. Sploh se baterijski poveljnik danes ni kazal tako surovega, kakor včeraj, videti je bil dober, gostoljuben gospodar in star tovariš mej častniki. Vendar so vsi častniki od starega stotnika do poročnika Djadenka, ne le v tem, kako so govorili, ponižno gledajoč v oči poveljniku, temveč tudi o tem, kako so boječe šli drug za drugim pit vodko, kazali, kako zelo ga spoštujejo. Za kosilo je bila velika skleda zeljne juhe, v kateri so plavali tolsti kosi govedine, in velika množica popra in lovorjevega listja, poljski zrezki z gorčico; kolduni (iz razsekanega mesa in moke naravni ¿mnkn 7. nnnrlr orna svežim maslom. PrtiČkoV ni bilo, žlice so bile pločinaste in lesene, na mizi je stala samo steklenica vode z odbitim vratom. Pri kosilu ni bilo dolgčas, razgovor ni umolknil. Sprva so govorili o inkermanskem boju. katerega se je udeležila baterija, in vsakdo je pripovedoval lastne vtise in misli o uzrokih nevspeha, in umolknil, ko je izpregovoril baterijski poveljnik. Potem je pogovor naravnost zasukal na pomanjkljivost kalibra lahkih topov, na nove topove sploh, pri čemer je Vladimir imel priložnost, pokazati svoje topni-čarsko znanje. O sedanjem strašnem stanju v Seba-stopolju niso govorili, kakor bi bil vsakdo že dovolj mislil o tem predmetu. Tudi o dolžnostih službe, v katero je vstopil Vladimir, se ni nič govorilo, kakor bi bil on prišel le zato, da pripoveduje o novih lahkih topih in kosi pri poveljniku. Mej kosilom je blizu hiše, v kateri so sedeli, pala bomba, tla in stene so se potresle, kakor bi se zemlja tresla in skozi okno se je videl gost smodnikov dim. „Tega v Peterburgu neste videli, ali tukaj se pa kaj tacega pogosto prigodi", rekel je baterijski poveljnik. „Poglejte, Vlanga, kje je razpočila." Vlang je pogledal in povedal, da na trgu, in o bombi neso več govorili, pra^if^conct^osiia^ baterijski pisar s tremi zapečatenimi pismi In jih dal baterijskemu poveljniku. „Nekaj nujnega je, ravno jih je prinesel kozak od topničarskega načelnika." Vsi častniki so z nepotrpežljivim pričakovanjem gledali na prste baterijskega poveljnika, skušene v tej stvari, ki so zlomili pečat in izvlekli nujni papir. „Kaj pač mora biti", povpraševal se je vsak. lahko je bilo povelje, naj se za odpočitek popolnoma umaknejo iz Sebastopolja, lahko pa tudi ukaz, da naj vsa baterija odide na utrdbe. „Zopet", rekel je poveljnik in jezno vrgel papir na mizo. „Kaj je, Apolon Sergejič9" vprašal je najstarejši častnik. „Zahtevajo častnika s prislugo za neko mož-narsko baterijo, jaz pa imam le štiri častnike in vojaki so bili že dovolj v boju", godrnjal je baterijski poveljnik, „pa vendar še vedno zahtevajo." „Vendar mora kdo iti, gospoda", rekel je, ko je molčal nekaj časa. „Ukazano je, ob sedmih biti že na utrdbi . . . Mari naj pošljem narednika. Kdo naj gre, gospoda? Odločite se" ponovil je. „Ta še nikjer ni bil", rekel je Crnovicki in kazal ua Vladimira. Drugi dan govorili so že štirje govorniki; prvi je bil dr. Vašaty, ki je očital grofu Taaffeju, da je po smrti feiraunerjevi priporočal Cehom grofa Schon-borna za poslanca, Češ, da najlepše članke za ,Va- i terland" spisuje on; ali Cehi ga niso marali voliti, I zato ga je pozneje priporočil za cesarskega namestnika na Moravskem. Ministerski predsednik grofe priporoča ?a cesarske names tnike, maie plemiče vsaj za glavarje, ker so slepo orodje v njegovih rokah, tudi grof Šchonborn je tako slepo orodje sedanje zisteme in posluje kot strankar. Konečno se je obračal proti velikim posestnikom in moravskim češkim poslancem, Poljakom pa se mu hi zdelo vredno kaj reči; oni so sicer Slovani, pa njih politika ni slovanska. O Bianchinijevem govoru sem že omenjal; govoril je za njim Masafyk, ki je trdil, da Mlado-čehi niso nepremišljeno ravnali, ko so predlagali zatožbo justičnega ministra; hoteli so ga tožiti že zaradi odredbe z dne 3. iebruvarija 1890, ker se je pa nepostavno ravnanje sedaj ponavljalo, storili so to letos. Govornik potem opravičuje predlog in opravičenost njegovo in očita levici, da se hoče postaviti nad vlado in si podjarmiti celo zbornico. Na vrsto sta prišla še glavna govornika P1 e n e r in Herold. Prvi je zavrača predgovoruike, drugi je zlasti odgovarjal ministru Schonbornu in Ple-ner.ju, katprega je imenoval plačanega zagovornika grofa Schonborna; grof Deym pa je bil po Herol-dovi izjavi njegov uradni zagovornik. Po dolgi in živahni razpravi pohvalil je Herold poslanca Bianchinija, ki so ga Cehi razumeli, dasi je hrvatsko govoril, ker se Slovani umčjo, če se čutijo Slovane. Moravski poslanci pa naj si izbero med narodom češkim in mej vlado. Ako se odločijo za vlado proti narodu, so zgubili pravico prištevati se narodu. Zbornica more predlog sprejeti, rekel je govornik, ali o njem prestopiti na dnevni red, ker ga ne zagovarja le 40 poslancev, ampak celi narod. Storite, kar hočete, eno ]e gotovo : če pravdo tukaj zgubimo, dobimo pa, če Bog da, in kolikor zmorejo naše slabe moči, gotovo pravdo naroda češkega in Slovanov proti sedaj vladajoči sistemi! Ko je Herold izgovoril, razlegalo se je burno ploskanje ne samo med Mladočehi v dvorani, ampak tudi na galeriji in v ložah, kjer je bilo mnogo čeških dijakov, ki so menda nalašč čakali te prilike; m^d poslanci je nastala zaradi tega velika nevolja, in mnogi so glasno zahtevali od predsednika, naj veli izprazniti galerije. Dr. Smolka je res zaukazal to, ali mladočeški poslanci so temu oporekali in nekateri celo prigovarjali poslušalcem, naj ne gredo, ampak naj ostanejo. Med silnim vriščem zvonil je predsednik, ali dolgo je trajalo, predno je mogel vnovič zaukazati poslušalcem, naj se umaknejo, ker bi jih sicer s silo izgDal. Polagoma so se začeli umikati, samo neki mož ui hotel iti, in ko mu reditelj pravi, da mora tudi on zapustiti galerijo, se prav po duuajski glasno odreže, da se je razlegalo po vsej zbornici: „Še nikdar me iz nobene krčme niso vrgli, zdaj me pa podite iz zbornice; saj sem bil vedno miren". Živahen smeh med poslanci je sledil tem besedam. Ko je tudi ta odšel in so samo Baterijski poveljnik ni ničesa odgovoril. „Jaz prav rad pojdem", rekel je Vladimir, kije čutil, kako mu je stopal hladen pot po hrbtu in vratu. „Ne, zakaj", posegel mu je v besedo stotnik. „Seveda nikdo ne odreče, pa tudi popraševati ni treba. Ce je Apolon Sergejič to prepustil nam, pa žrebajmo, kakor smo to vselej delali." Vsi so pritrdili. Krautje narezal listov, zviljih, vrgel v kapo. Stotnik se je šalil in je sklenil pri tej priložnosti prosit vina podpolkovnika, za hrabrost, kakor je rekel. Djadenko je otožno sedel, Vladimir se je pa smehljal, ne da bi sam vedel, zakaj. Cmo-vicki je zagotavljal, da gotovo zadene njega, Kraut je pa bil popolnoma miren. Vladimiru so dali prvemu izbrati. Vzel je pa-, pirček, ki je bil najdaljši, pa nekaj mu je prišlo v glavo, vzel je druzega, ki je bil manjši in tanši. Bazvil ga je in čital: ^Iti." „Mene zadene", rekel je in izdihnil. „Nu, z Bogom!" Sedaj se tudi privadite streljanju", rekel je baterijski poveljnik, s prijaznim smehljanjem gledajoč vznemirjeni obraz praporšČikov. „Le hitro se pripravite. Da bode vam kratkočasneje, naj gre z vami Vlang za topničarskega ognarja." (Dalje slcSdi.) še časnikarji ostali v ložah, prišli so dej&njski popravki, izmed katerih je pa znamenita zgolj le izjava dr. Meznika, ki je v imenu moravskih poslancev rekel, da bodo glasovali proti tilšerjevemu predlogo, ker v vseh dosedanjih govorih he najddjd jaobehega pravega razloga, da bi bil justičui minister prelomil postavo. Glasovali bodo torej za Ple-nerj^ predlog, vendar pa javno povedo, da za-njš niso merodajni Plenerjevi razlogi, in da jih ne moti tudi poriiislek, da ministrova določba ni bila politična in pravočasna. Pri glasovanju obveljal je prestop na dnevni, red z 238 glasovi proti 41, ker je izmed dalmatinskih poslancev tudi Dapar glasoval z Mladočehi. Stalni šolski nadzorniki. V zadnji seji bil je rešen zakon, s katerim se dovoljuje za Galicijo imenovanje stalnih okrajnih šolskih nadzornikov. Temu zakonu so se protivili Mladočehi in nemški konservativci, ki so se glasovanja zdržali, ker v tem zakonu vidijo birokratično izvedenje izključno državnega šolskega nadzorništva. Minister Gautsch je zagovarjal načrt zakona in pri tej priliki povedal, da hoče enako dobrohotno kakor Poljakom ustrezati tudi Dalmatincem in Korošcem, ki za svoje dežele žele enakega zakona. Prihodnja seja bo v torek ob 11. uri dopoldne. Spinčičev odpust iz službe. Z Dunaja smo prejeli naslednje „Poslano" s prošnjo, da je takoj objavimo. Kakor mi piše dober prijatelj, raznesla se je po Primorskem in menda tudi še po Ljubljani laž-njiva govorica, da sta prof. Spinčicevega odpusta kriva državna poslanca Šuklje in Klun. Kar zadeva mojo malenkost, je reč ravno narobe. Precej prvi dan, ko je iz Gorice došlo privatno naznanilo, Šel sem k vplivnim in merodajnim gospodom in jih prosil, da naj se kaj takrga nikar ne stori, ker bi ta udarec veliko huje zadel narod slovenski, kakor Spinčiča samega. Reč je bila v najboljšem tiru in bi se bila po splošnem mnenju gotovo tudi ugodno izšla, ko bi bil poslanec Spinčič ostal v konservativnem klubu. K nesreči je ravno v istem času izstopil iz imenovanega kluba, ter s tem prouzročil, da se niti njegov načelnik grof Hohenwart, niti celotni klub s svojim vplivom nista več hotela za Spinčiča tako poganjati, kakor bi se bilo zgodilo, ko bi bil g. Spinčič ostal v konservativnem klubu. Jaz sem g. profesorja Spinčiča večkrat prosil, da naj ne izstopi iz kluba, ker bi to morda neugodno vplivalo na izid njegove zadeve, in prav zaradi tega dolgo klubu nisem hotel naznaniti njegovega izstopa. Ali g. Spinčič mi je odgovarjal, da mu je zastran njegove osebe vsejedno, izstopa pa klubu ni treba posebej naznanjati, ker se ima po § 5. njegovih pravil vsakdo smatrati za izstopivšega, ako je brez dopusta izostal od treh zaporednih sej, ne da bi se bil zaradi tega opravičil pri načelniku ali samem klubu. Tako je viselo več dnij; konečno mi je pa g. Spinčič vendarle naravnost pritrdil, da naj konservativnemu klubu naznanim njegov izstop, kar sem storil v klubovi seji, ki se je vršila dne 19. januvsrija t. I. Predno smo se 18. februvarija t. 1. razšli na počitnice, priporočal sem merodajnim gospodom še enkrat Spinčičevo zadevo in storil vse, kar more sploh tovariš storiti za tovariša. Odslej s to rečjo nisem imel več opraviti in je z nobeno osebo niti ustno, niti pismeno nisem razpravljal; ko se je pa državni zbor zopet sošel, smo se Spinčičeve zadeve soglasno poprijeli vsi slovenski in hrvatski poslanci ter ob enem pripravili celi konservativni klub, da je v znani interpelaciji vprašal učnega ministra, kako more opravičevati poslanca Spinčiča odpust iz službe? Ce bo g. minister v tej zadevi tako odgovarjal, kakor se je poročalo graški „Tagespost" in omenjalo v „Slovencu", da se namreč profesorju SpinčiŽu odmeri postavna pokojnina, se po šplošnjem mnenju to zgodi le vsled posredovanja konservativnega kluba. To je resnica, vse drugo je laž in obrekovanje, kakor mora potrditi g. Spinčič sam, ki dobro ve, da sem po svojih slabih močeh delal za ugodno rešitev njegove zadeve; ne morem toraj verjeti, da bi bil g. Spinčič sam med svet raztrosil nasprotno lažnjivo trditev gledč moje osebe, kakor bojda trdijo nekateri ljudje; zato pa poživljam vsakaterega, ki le količkaj o tem ve, da sem jaz kriv prof. Spin- čičevega odpusta, naj javno stopi na dan in naj to očitno pove, da mu teorem pteskrbetl plačilo, ki ga zasluži brezvestni obrekovalec. K a Dunaju, 8. maja 1892. KAfrttfc Klun, : -__. ^Šavni poslanec. V Obrambo. V svojem fcovotti dne 18. aprili 1.1. o postnem gospodarstvu ljubljanskem sem omenil tudi mestne hranilnice ljubljanske s sledečimi besedami: „Ometom naj med drugim ljubljanske mestne hranilnice. Koliko Časa je poteklo med sklepom občinskega sveta, od kedaj naj se računijo obresti od vložene glavnice, in med izvršitvijo tega sklepa. Da je pri tem šlo v škodo nekaj tisočakov, za to se naši mogočni gospodje niso dosti menili. Glede mestne ljubljanske hranilnice mi je omeniti, da je treba pri takih mladih denarnih zavodih velike pazljivosti na vse strani; pred vsem treba, da je denarni zavod popolno nevtralen, da ni kako strankarsko podjetje. Žal, da o mestni ljubljanski hranilnici ne moremo tega reči. Dejanjski voditelj mestne hranilnice je gospod notar Gogola; ta mož pa je ob enem tudi načelnik „Slovenskega društva" in urednik „Rodoljuba". Znano pa je, da je škoro ni ribbfe&fe številke „Rodoljuba", v kateri bi urednik Gogola ne napadal slovenskih duhovnikov. Isti gospod Gogola pa, kar je morebiti manj znano, v istem času pošilja pisma na „p r e č a s t i t o duhovščino", naj krepko podpira ljubljansko mestno hranilnico. Taka taktika zasluži obsodbo in bojim se za mestno hranilnico ljubljansko zelo slabih nasledkov, ako se bode tudi nadalje tako postopalo. Vsaka akcija rodi reakcijo, to naj si zapomni vodstvo mestne hranilnice, katera se pri svojem početku, kakor umevno, še trdo bori za svoj obstanek. IJpam, da so se besede dovolj jasne vodstvu hranilnice, in da nam konservativno - narodnim ljubljanskim davkoplačevalcem ne treba še jasnejše govoriti v branitev pravic ljubljanskega mesta". Slavno vodstvo mestne hranilnice čutilo se je zadeto ter mi vsled tega poslalo pismo, v katerem zahteva, da naj v teku 8 dnij navedem fakta, iz katerih izvajam strankarsko postopanje mestne hranilnice. Ce bi pa jaz v teku 8 dnij ne zadostil tej zahtevi, primorano bi bilo ravnateljstvo smatrati me kot moža, ki nepremišljeno ali celo se zlobnim namenom trosi neresnico med svet. Isti dan 23. aprila t. 1. priobčil je „Slovenski Narod" sledečo notico: „Mestna hranilnica ljubljanska je po svojem ravnateljstvu predvčerajšnjim v seji sklenila, da se g. dr. Gregorič, ki je napadel jo na shodu „Katol. polit, društva", pozove, naj d o-kaže, kdaj in v katerih slučajih je hranilnica ravnala strankarsko in neobjektivno, sicer ga bode smatrati kot obrekovalca". Ne vem, ali je prišel dotični sklep v javnost z vednostjo si. ravnateljstva mestne hranilnice ali le samo po kakem članu ravnateljstva, ki se ni oziral na tajnost tacih sklepov. Vsekakor pa moram vprašati, od kedaj je „Slov. Narod" uradno glasilo mestne hranilnice, in če ni, zakaj si. ravnateljstvo hi našlo nobenega povoda, da dotično notico „Slov. Naroda" z dne 2 3. aprila t. 1. popravi, oziroma pojasni? Tudi iz tega, da je tajni sklep hranilničnega ravnateljstva prišel v list, Iti je glasilo jedne stranke, sme in more se sklepati, da vodstvo hranilnično strankarsko postopa nasproti javnosti, kajti to že zahteva med olikanci običajni takt, da ravnateljstvo popravi javno netaktnost — da se huje ne izrazim, dotičnega svojega sočlana, če se je to zgodilo brez vednosti njegove. Ustrezaje želji si. ravnateljstva sem v pismu z dne 25. aprila t. 1. naznanil razloge, ki so me vodili pri kritiki o vodstvu mestne hranilnice. To pismo se glaši: Slavnemu vodstvu mestne hranilnice v Ljubljani. Blagovolite sprejeti v odgovor na Vaše cenjeno pismo od dne 22. aprila sledeče, zahvaljuje se Vam ob enem za milostni osemdnevni rok : Ker je, žali Bog, n&rodna stranka razcep-Ijeua, ne sme bili ugodnemu deuarnemu zavodu. ki je odvisen kakor od ene tako tudi od druga stranke, duša politično prononcirana oseba. Pri-4 «hati pa moramo vsi, tudi slavno vodstvo mestne hranilnice, da je faktični voUja tega zavoda sedanji podpredsednik g. c. kr. notar Gogola, ki je ob enem predsednik „Slov. političnega društva" in v'oditelj narodno-liberalne stranke. To je kazal o priliki Iab8kih volitev v mestni zastop ljubljanski, ki je z vso silo delal zoper kandidate „Katol. polit, društva". Hranilnični sluga štel si je pri tej priliki v svojo dolžnost agitirati za svojega ali bolje rečeno za svoja „šefa", po znanem receptu nekega g. občinskega uradnika. To je pravo politično strankarstvo. in če pazljivo prečitate celi odstavek mojega govora o mestni hranilnici, sprevidite labko takoj, da sem imel in moral imeti pred očmi edino ideje, katere bodo v teku časa prešinjale ta zavod, ako mu bo „duša" mož, ki je odločen pristaš in voditelj nšrodno-liberalne stranke. To škoduje in bo škodovalo zavodu, ako ga vodi tako politično prononcirana oseba. Gospod c. kr. notar J. Gogola je bil prej „faktični vodja" mestne hranilnice in še-le pozneje postal kot predsednik „Slov. pol. društva" tudi vodja n&rodno-liberalne stranke. Ako proti temu političnemu strankarstvu mestne hranilnice protestujemo, smo popolnoma upravičeni, kajti mestna hranilnica ni zavod „Slov. pol. društva" ter se ne sme uporabljati po svojih osebah proti kateri-koli n&rodni stranki, ker mestna hranilnica reilektira na sodelovanje obeh narodnih strank. S tega stališča obsojal sem in bom vedno obsojal strankarstvo mestne hranilnice. Kritika je seveda včasih neprijetna, toda potrebna, in kdor se poda v javnost, mora z njo računati. Druzih fakt pa sploh ni mogoče navajati, ker pri izposojanju denarja je slavno vodstvo itak vezano na gotova določila; o strankarski porabi čistega dobička pa vsak lo vč, da setiaj ni mogoče govoriti, ker bilanc* zavoda izkazala je doslej le — deficit. Slavno vodstvo mesti e hranilnice blagoizvoli izjavo na znanje vzeti, ob enem pa tudi zagotovilo, da bodem v „Slovencu" objavil to pismo v pojasnilo moje trditve o strankarstvu mestue hranilnice, da ne bo nihče dvomil, kaj da sem nameraval izreči. Z odličnim Spoštovanjem udani Dr. G r e g o r i č. Na to pismo sem zaman čakal odgovora, ali navedeni razlogi zadoščajo si. ravnateljstvu ali ne. Še-le ko sem dne 7. maja t. I. odločno zahteval odgovor na svoje pismo, in sicer, da naj si. ravnateljstvo ali stori potrebne korake , d a „S 1 o v. Narod" prekliče dotično neresnično in žaljivo trditev, ali pa b lag o v oli na z n a-niti mi, če se strinja ž njo, dobil sem dn^ 8. maja t. 1. zahtevani odgovor.'Vtem izjavlja ravnateljstvo mestue hranilnice, da to'u tie '¿tfdoščajo v pismu z dne 25. aprila t. I. navedfirhi "fažlogi. ker v njem niti jednega fakta ne navajam, s 'katetf'm bi se dokazalo, da mestna hranilnica Ijubljanštka Strankarski postopa. Kdor pazljivo Člta tooje gori izbova navedene besede, mora mi pritrditi, "da sein jaz trdil: mestna hranilnica 1 jtftfljattifcia je strankarski zavod, ne pa, da štrabkafski postopa. Vs&k trezno misleč človek mi pa mora priznati, če j« podpredsednik hranilnice, ki je občinski zavod, predsednik političnega društva, odgovorni urednik odločno strankarskega lista „Rodoljuba", če podpredsednik zavoda agitira na tak brezobziren način, kakor je to storil gosp. c. kr. notar Gogala, če on preti volilcem, davkoplačevalcem, ki nosijo morebiti tudi svoj denar v mestno hranilnico, če hranilnični sluga na njegovo povelje agitira za jedno stranko, in konečno če se vse to godi z vednostjo slavnega ravnateljstva mestne hranilnice, (qui tacet, consentire videtur), da je mestna hranilnica potemtakem strankarski zavod. Da nisem storil tega očitanja s zlobnim namenom, dokazuje faktum, da lansko leto po občinskih volitvah ni noben list javno grajal tega postopanja, nego da se je privatno svarilo ravnateljstvo, naj gleda, da tako postopanje ne bo imelo škodljivih posledic za mladi denarni zavod. Ironičen smehljaj bil je odgovor opominjevalnim besedam, in še le potem smo bili primoratii v interesu zavoda samega' filuriti nnfraVton L*nrftL* Ker od svojih političnih nasprotnikov nesmo vajeni stvarne kritike, smo pričakovali ostrega in zavitega odgovora, ali take netaktnosti se nesmo nadejali, ker v ravnateljstvu sede tudi možje, katerih taktno vedenje doslej nam ni dajalo nobenega povoda, da bi se o njih v tem oziru pritoževali pri kakem slučajnem nasprotju. Prepričanje vsacega političnega nasprotnika -pa se mora spoštovati, sosebno pa, če njegove kritike, oprte na fakta, nihče ni ovrgel s stvarnimi razlogi. Z „obrekovalcem" koga pitati, to je pač lahko, zato ni treba nikomur višjih šol; a obrekovanja ne dokazati, to se ne strinja s finim vedenjem. Nepristranskemu občinstvu pa mirnim srcem prepuščam razsodbo, ali sem s svojim postopanjem zaslužil ime „obrekovalca", ali ne. V Ljubljani, dne 9. maja 1892. Dr. V. Gregorio. Polimeri! preg-ieri. V Ljubljani, 9. maja. ©trasa |«e d©s©l«t>. češko. Praški mestni svet je vsprejel predlog Staročeha Milde-ta, da se deželni odbor naprosi, naj deluje na to, da vlada prekliče naredbo ob osnovi okrajnega sodišča v Teplicah. Sedaj mora temu predlogu pritrditi še mestni zbor. Predloga Mlado-čeha JBrežnovskega, da mestni zastop pritrdi mlado-češkemu predlogu o tožbi proti ministru Schon-bornu, mestni svet ni vzel niti v pretres. Češka šola na Dunaju. Učni minister baron Gautsch je obljubil, da bode v kratkem osebno obiskal češko šolo na Dunaja in se prepričal o njenih vspehih. Morda misli učna uprava siliti mesto, da to šolo vzame v svojo oskrb, če se preveri, da res popolnoma ustreza vsem zahtevam. Pravično bi pač bilo, da bi mesto skrbelo tudi za češko šolo, ko vendar tudi od Cshov dobiva mestne pnklade. Tožniki brez sodnikov. Mladočeški poslanci so predlagali, da se ministerstvo toži pred državnim sodnim dvorom in zbornica je dva dni se posvetovala o njih predlogu. Pri tem so pa vsi to prezrli, da sedaj v Avstriji tacega sodišča niti nemarno. Poslednjikrat je za to sodišče bila volitev dne 16. marca 1886 in je torej šestletna volilna doba izvoljencem potekla že leta 16. marca. Letos pa še ni bila volitev in torej še ni nobenega sodišča, kateremu bi se tožba mogla izročiti. Vlada zbornic dosedaj ni še pozvala, da volita nov državni sodni dvor. Poljaki in levica. „Przeglad" z veseljem konštatuje, da se levica in Poljaki vjemajo o načelih nameravane davčne reforme. Iz tega list sklepa, da je mogoče sodelovanje obeh strank. Drugi listi pa neso tako naudušeni za levičarje. Vnamje Vatikan in Francija. Sv. Oče je poslal francoskim kardinalom novo pismo. V njem se zahvaljuje kardinalom, da so pritrdili niegoti okrožnici, ki že kaže dober sad. Seveda politične, stranke se precej ne podajo. Temeljna misel okrožnice je bilo zjedinjenje katolikov v podporo vere. Sovražniki cerkve so precej razumeli pomen okrožnice. Pripetile so se od tega časa obžalovanja vredne stvari. Prouzročitelji jako razširjenih zarot za uničenje kri-stijanstva v Franciji porabili so te stvari za grdo zatožbo, da duhovniki zlorabijo lečo za Svoje politične strasti. Ko bi papež molčal k tem dogodkom, bi bilo podobno, da jih odobruie. On je izprego-voril, da Francijo obvaruje osodepolnega padca. Katoliki bodo odvrnili to nevarnost, če se združijo v duševno jednoto, in dovršena dejanja brez kakih skritih pridržkov priznajo, kakor je cerkev storila z vlado francoske revolucije in Napoleona I. Francoski katoliki naj "priznajo republiko, ravnajoč se po vzgledu prvih kristijanov, ki so ubogali rimske cesarje, če tudi za to neso priznavali njih vere, in se podvrgli oblasti postavljeni od Boga. Nekatere besede okrožnice so se napak razumele. Namen en-ciklike je bil le katolikom dati razumeti, da naj bodo jedini in vse svoje moči posveté domovini. Ce papež drugače postopa proti državni oblasti v Franciji. nego v Italiji, v tem ni nobenega nasprotja, kajti Italija se je hudo zagrešila proti pravicam svetega Stola in božjim zakonom. Francija. V petek popoldne je prišel neki kmet, ki je že bil sedemkrat kaznovan in je zgubil tóibo za 200.000 "frankov dedščiue, pred pravo-só!dh.íe míñl6tfer&tVo in 'hotel z ministrom govoriti. Ko ga vriitar ni pustil notri, je nanj ustrelil z revolverjem 'in '-¿a hudo ranil. Neki stražnik je na-ípadOfrálea prijél. Sodi Be, da napadnik ni več pri zdravi pameti. Ébt&arifa. „Mflskovskija Vjódomosti" trdjo, da je pokojni dr. Vulkovič zapustil milijon frankov in je iz tega razvidno, ^da je pripadal tistim, ki so odirali bolgarski narod, in torej rea. ni yjedno. da «rstátoi i^itiio^mti ijtiiije. .' ftuskHteti imam fcft nacarin fin nnlirarsKini nr/nv nilom firitaia razne sleparije. Tako so si bili izmislili celo povest o Stambulovu in njegovem očetu, kako da sta kradla. Tako sedaj tudi pišejo razne laži o Vulkoviču. Po zanesljivejših poročilih je namreč Vulkovič zapustil le nekaj tišočev. Ruskim listom seveda prav prikuje, črniti bolgarske državnike. Pomislijo naj, katke sleparije so se godile baš pri podpiranju stradajočih v Rusiji. Spominjamo se tudi, da je „Köln. Ztg." pred nekaterimi meseci razkrila, da so ruski generali za Battenberžana iz ruske državne blagajnice dobivali več tisočakov, katerih pa knezu nlkdfcr izročili niso. Noben ruski list tej vesti ni «porekal, torej je moralo biti nekaj resnice na tem. Sicer se pa umor ne sme opravičevati, bodi Vulkovič tak ali tak, dolžnost pravosodja je, iskati njegove morilce in jih kaznovati. Italija. Ministerska kriza še ni poravnana. Sedsj so jeli imenovati tudi Orispija kot bodočega ministerskega predsednika. Gotovega še nič ni, ker se v sedanjem težavnem položaju vsi boljši politiki branijo prevzeti vlado. izvirni dopisi. Iz vipavske doline, 7. maja. Sv. Fiorijana dan večinoma tukaj praznujejo, zato je povabil poverjenik pripravljalnega odbora za 'I. slovenski katoliški shod v Ljubljani nekaj zaupnih mož na prijazen razgovor v Vipavo. Iz vseh duhovnij vipavske de-kanije odzvalo se je prijaznemu vabilu in okoli četrte ure popoldne videl si okoli osemdeset gospodov raznih stanov v gorenjih čitalniških prostorih zbranih. Gosp. dekan otvori zborovanje s katoliškim pozdravom „Hvaljen bodi Jezus Kristus", razloži ob kratkem namen današnjega shoda in pozove gosp. Arkota iz Šturij, naj nekoliko pojasni uzroke in namen katoliških shodov sploh. V kratkem govoru razkaže ta zgodovino katoliških shodov na Nemškem in na Dunaju, poudarja njih vspehe in lep sad ter sklepa: kar je bilo plodonosno pri katoličanih drugod, to ne more škodovati maloštevilnim Slovencem in to tem manj, ker razkosani po raznih deželah še veliko bolj potrebujejo Skupnega programa in stalne zastave, pod katero naj bi se zbirali, jedini naj jih prapor, na katerem se bere: vse za vero, dom, cesarja! Gosp. Skvarča iz Budanj omeni na to, kako je treba po skupnem geslu odločno, krepko, možato delovati v zasebnem in javnem življenju. Ko se enkrat zavedamo svojih dolžnostij in pravic, tedaj složno naprej, pogum velja I" Iznenadil nas je g. R. Silvester iz Vipave, ki je v vezani besedi kazal možaka-vojaka. Vsebina njegove navdušene pesmi je bila: Ne omahovati, jaz sem katoličan, to je moj ponos, to odločno pdkažem povsod. Gosp. Hladnik iz Goč omenja še, kako se zatirani Slovenci na Koroškem vesele katoliškega shoda v Ljubljani; oni najbolj vedo, koliko katoliški duh stori, koliko pretrpi, tolaži in k zmagi vodi. Pri volitvi odbora je bila daljša debata. Eni bi radi le kakih pet ali sedem mož, drugi in to večina želi iz vsake duhovnije vsaj enega v odboru. Voli se potem predsednikom g. R. Silvester, trgovec v Vipavi, preč. gosp. dekan M. Erjavec njegovim namestnikom in še štirinajst veljakov iz vsake duhovnije po eden. Gosp. dekan se zahvali udeležencem na trudu in požrtvovalnosti in zopet s katoliškim pozdravom zaključi ob 6. uri zborovanje. Dnevne novice. V Ljubljani, 9. maja. (Obtožba ministra grofa Schonborna.) Trije slovenski državni poslanci so si nakopali zopet hudo jezo „Slov. Naroda", ker so glasovali za predlog Plenerjev, naj se preko Tilšerjevega predloga preide na dnevni red. Nam ni treba zagovarjati dotičnih treh gg. poslancev, ker to prepuščamo njim samim, a nekaj stvarnega pa moramo navesti. Ideal vseh Slovencev od leta 1848 sem je z j edin jena Slovenija. Za to idejo so se borili naši najboljši možje. Najprimernejša priprava za 'uresničenje te ideje pa bi bila ravno razdelitev okrajev? po-narodnostih. Le uata način mogli bi n. pr. na Ko-rdškem in Štajerskem napraviti zakljdčeno ¡slovensko ozemlje ter s časom 'dobiti posebno upravo. Shod slovensko- hrvatskih poslancev v Ljubljani se je izrekel za deželuo nadsddišče v Ljubljani. To pa je le tedaj mogoče, če se na Koroškem in Štajerskem tiaMtao?Wh. s»fRa ž* fa nrinnrn^l tib ra»d«»l8tPr Krr na h; Itnrnftki « in štajerski deželni zbor temo gotovo ne pritrdila, morala bi vlada sama odredbenim potom to storiti. S tesa stališča slovenskim poslancem ne moremo zameriti, če niso glasovali za Tilšerjev predlog iu so ostali zvesti staremu slovenskemu programu. Kakor znano, so slovenske razmere bistveno drugačne od čeških. Po naših mislih torej Slovencem ni treba žalovati, če so Mladočehi propali s svojim predlogom. (Občinski svčt ljubljanski) ima v torek, 10. dan maja t. I., ob 6 uri zvečer, v mestni dvorani sejo. Dnevni red: 1. Oznanilo predsedstva. 2. Personalnega in pravnega odseka poročilo o resultatu letošnjih dopolnilnih volitev v mestni zastop. 3. Istega odseka poročilo ob odpovedi občinskega svetovalca Frančiška Peteree. 4. Volitev podžupana (§ 31. občinskega volilnega reda). 5. Volitev stalnih osem odsekov občinskega sveta. 6. Dopolnitvene volitve v mestni stalni zdravstveni svet (1), v klavnično ravnateljstvo (1), v direktorij mestnega užitninskega zakupa (1). v odsek za imenovanje ulic (3), v odsek za kanalizacijo (1) in v odsek za organizovanje občinskih uradov (2). 7. Dopolnilne volitve v upravni odbor mestne hranilnice (3 izmed občanov namesto gg.: Ivan Vilhar, Andrej Zamejic in Ignacij Žitnik, pa 3 občinski svetovalci). 8. Vodovodnega odseka poročilo o ravnateljstva c. kr. tabačne tovarne prošnji za znižanje vodovodne pristojbine. (Dolenjski železnici.) Po občnem zboru delniške družbe je bil baron Schvvegel imenovan predsednikom, dvorni svetnik dr. Fr. LibarziK pa njegovim namestnikom. (Izpiti učiteljske usposobljenosti), ki so bili rainoli teden na tukajšnjem učiteljišči, izvršili so se povoljno. Od štirih kandidatinj za meščanske šole so gospice Prania Sagorz, Melauija Sittig in šolska sestra F. Flucher naredile z odliko. Od osem oglašenih kandidatov jih je prišlo šest, ki so prestali izpite, od 10 kandidatinj pa 9. Pri ustnih izpitih je bil navzoč tudi g. c. kr. okr. šolski nad-zoruik Š u m a n. (Franc-Jožefova šola v Ljutomeru,) katerej je bil že pred tremi leti temelj položen, bode se zdaj na drugem kraju nad trgom zidala. Delo je prevzel graški stavbarski mojster g. Josip Michel za 43.800 gld. V dveh letih mora biti šola dodelana. (Nemška šola v Ljutomeru.) Peščica ljutomerskih Nemcev bi rada imela tudi svojo nemško šolo, v kateri bi se izključljivo nemški podučevalo. Ktr pa nimajo postavnega števila otrok, nalovili so nekaj slovenskih otrok, pa tudi sedaj jih še ni dovel|. Zato pač javne šole ne bodo mogli dobiti in morali se bodo zadovoljiti s šulvereinsko šolo. (Častnim občanom) je izvolil občinski zastop v Globasnici na Koroškem za slovensko - katoliško stvar muoiiozaslužiiega velečast. gosp. Antona Ga-bron-a, žuomka v Ssočidolu, ki si je stekel za narodno stvar v omenjeni občiui preveliko zaslug. Slava! (Iz Celovca) dne 8. maja. Tekoči mesec imamo tu dopolnilne volitve v mestni zastop. Kri, kolikor kaže, pri tej priliki menda ne bo tekla, in bržkone tudi ne bo prišlo do hujše volilne borbe! Nezadovoljno je z mestnim gospodarstvom razven uradne „Oelovčanke" malone vse, zabavlja čez prvake v mestni kolibi vse, — a da bi se kdo ganil in po volitvah spravil novo življenje na „rotovž", — o t-*tn ni ne duha ne sluha! K večjemu še kak ne-zadovoijnež svoji nejevolji dd duška v „Beljaški Urši", ki se po vrsti krega z vsem svetom; a to je tudi vse. V ostalem pa delajo „javno mnenje" za mestne volitve stari „gfrettbrüderji" — in večjidel jim tudi obvelja! — Kakor se Vam je brzojavno poročalo, odpovedal se je zbog bolehnosti gospod župan Glöckner. Njegova odpoved izročila se je pravnemu odseku mestnega zbora. Nov župan se bode volil stoprav po končanih dopolnilnih volitvah, ker si nekaterniki vendar še nadejajo, da prinesejo volitve kakšno „premembo". — Tukajšnji „Sand-wirth"-ov hotel, k|er se navadno zbiraio Slovenci in se vrše naše narodne slavnosti, prodal je dosedanji posestnik g. G. Simon za 88.000 gld. gosp. A. Ellmenreich-u iz Merana. (Koroška kmetijske družba) šteje 15 častnih, 10 dopisujočih, 2286 pravih udov ter 43 podružnic. Od teh jih je v slovenskem delu dežele 14 (s 500 udi), a samo dva načelnika teh podružnic sta narodna, kar kaže, kakor pravi „Mir", da te vrste kmetovalci niso posebno priljubljeni pri družbi! Probatum est! (S Koroškega) se nam piše: Od Velike noči do sedaj imamo jako neugodno vreme. Malo ne neprenehoma dežuje ali naletava sneg. Minoli petek dne 6. t. m. zvečer je bliskalo in grmelo po noči pa je namedlo po vsej deželi snega, ki je potem ležal ves dan! Prej do 7. januvarija vso jesen in zimo snega niti videli nismo, — dné 7. maja ga je v obilici! Zbog takega neugodnega vremena prihajajo od vseh stranij dokaj žalostna poročila. Na zgornjem Koroškem delajo že sedaj hudourniki škodo, in so i državne ceste v več krajih hudo poškodovane. Blizu Sovodnja utrgal se je vsled mnogega dežja kos hriba s kmetijo; hlev je čisto strlo in usmrtilo pet repov goveje živine. Tudi drugi posestniki so na polju in v gozdu hudo oškodovani. — Na Predilu leži nad meter globoko snetra in je poštni promet z Gorico zopet pretrgan. — Glina je izstopila in preplavila gospesvetsko polje. (C kr. iuinisterstvo za notrauje zadeve) je zavrglo priziv bel jaške podružnice sv. Cirila in Metoda na Koroškem, ki se je bila pritožila zoper odlok okrajnega glavarstva v Beljaku, s katerim je prepovedalo nekatere točke vsporeda pri naznanjeni veselici ua Ledenici oktobra meseca lanskega leta. Telegrami. Dunaj, 8. maja. Y Nagy-Bányi so zločinci hišo okrožnega notarja Pappa razstrelili v zrak, ker je bil notar pred poldrugim letom odstavljen in zopet umeščen. Zločince so prijeli. Dunaj,, 9. maja. Ministerska posvetovanja o predlogah, ki se bodo predložile delegacijama, se bodo končala popoldne pod predsedstvom cesarjevim. — Cesaričinja-vdova Štefanija se je vrnila s potovanja. Reka, 8. maja. Cesar Viljem je danes grofovski družini Hoyos brzojavno čestital povodom zaroke grofice Marjete z grofom Herbertom Bismarckom. Budimpešta, 9. maja. Trgovinski minister Baross je dopoldne umrl. Rim, 8. maja. Italijanski veleposlanik v Berolinu, grof Taverna, je odstopil zaradi ministerske krize. tmrll »o: 5. maja. I I., nepoznan mož okolu 65 let star, je utonil v Mestnem logu v jarku. V b olnišnici: 5. maja. Marjeta Vidmar, mizarjeva žena, 53 let, kapj Tujci. 6. maja. Pri Maliču: Morawee, Manzel, Herzog, Eberhardt, Schweiger, Atlas, Kolenz, Prager, Wolsegger, Lederer, Hostnig, Supaneič, Oresnik, Müller, Koscheny, trgovci; Schenker, Ginzel, Raab, Messnig, potovalci; Winter, slikar, z Dunaja. — Knauer z rodbino iz Beljaka. — Zoreč, farni oskrbnik, s Črnega Vrha. — Lietig, zasebnik, s Češkega. — Stolley, po-tovalec, iz Prage. — Teleky, potovalec, iz Budimpešte. — Schütz, ces. svemik, iz Celovca. — Ramesiczek, trgovec, iz Brna. Pri S'ora: Platzek; Videsott, potovalec; Grimberg, Jellačič, trgovca, z Dunaja. — Löffler iz Gere. — Perinčič, , vikarij, iz Trente. — Klanšič iz Žminja. Stambur iz Roča. — Hruška iz Kumpolca. — Wutseher iz Št. Jerneja. — Lukesch, okr. zdravnik, iz Šmarija. — Herrman, stotnik, in Scherlau, major, z rodbino, iz Ljubljane. — Alesander z Reke. — Zambetti, potovalec, iz Inomosta. — Ditrich, trgovec, iz Po-! stojne. — Meyer, trgovec, iz Trsta. — Kaindl, trgovec, i Gorenjeavstrijskega. — Deutsch, trgovec, iz Gradca. I E " P''' Južnem kolodvoru: Ivan in Ivana Urbančie iz Bača. — Kobi iz Borovnice. — Kralj 3 teto iz Celovca. — Pichler, posestnikova hči, iz Št. Juija. Pri avstrijskem caru: Ješe, uradnik, iz Šoštanja. Vremen»k» »poročilo. srednja temperatura obeh dni 5 0° in 7-9°, oziroma za 7-4° nad in 21° pod normalom. Najboljša sedanjosti je 166 6 —5 Austria - brizgalnica izdelana po zistemu c. kr. kmetijske družbe dunajske (patent bratov Neohvile). — V zalogi pri izdelovateljih: Brata Neclivlle, DUNAJ, V/l, Zieg-elofengasse 1, tovarna za izdelovanje kletinih pristrojev, brizgalnic in najraznovrstnejših sesalk. Zaloga Karola Giani-ja umetelnih vezenin in tkanin mw Dunaj, I., Seilergasse 10, Gottweigerhof, priporoča visč. duhovščini cerkvene zastave, bal-dahine, kazule, dalma-tlke, pluvijale, vela, monštrance, kelhe, kadilnice, altarske svetilnioe, svete kipe, krlževa pota , božje grobe, steklene in bronaste cerkvene lestence v vseh oblikah in slogih. Paramenti pošljejo se na zahtevanje na ogled. Skoro stoletni obstoj naše tvrdke, ki jo na dobrem glasu, jamči 7,a njono solidnost. Ilustrov ani ceniki zastonj in poitnine prosto. gQ 20-8 I > u n a j $ k a borza. Dni 9. maja. Papirna renta 5%, 16% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta a%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kreditne akcije, 160 gld...... London, 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.)...... Cesarski cekini ....... Nemških mark 100....... 95 gld. 35 kr. 94 111 101 987 316 119 9 5 58 90 25 „ 45 * 25 " 75 . 50 V 64 ., 5 7»/,. Dni 7. maja. Ogerska zlata renta 4$....... Ogerska papirna renta 5%...... državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . o% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/« % Kreditne srečke, 100 gld....... St. Genois srečke, 40 gld....... Ljubljanske srečke, 20 gld.......,22 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . IS „ 30 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......21 „ — „ Salmove srečke, 40 gid........63 „ — , Windischgraezove srečke, 20 gld..... — - — , Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 150 „ — „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2865 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . S6 „ — „ Papirni rubelj . . ,....... 1 „ 25'^„ Laških lir 1Q0..........45 „ — „ ,MERCUR imenjarnična delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile štev^ 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, sre6ke, valute in devize. W Razna naročila Izvrši se najtočneje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gallike proplnaoijske zadolinloe. 4', % zastavna pisma peštanske ogerske komer- oijonalne banke. 4',,% komunalne obveznioe ogerske hlpotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. Promese za žrebanje dne 14. maja! forfit» urL