Posamezni izvofl 80 grošev, mesečna naročnina 1 Šiling.
SLOVE«®


Slovenska Koroška je naša, noš člo« vek je bil gospodar te zemlje, za njo je tekla desetletja naša kri, za svobodo slovenskega človeka, za njegovo lastni« no in za njegov obstanek so pokale proti fašizmu puške in so umirali naši par. tizani.
LETNIK III.
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
CELOVEC, V SREDO 2. VI. 1918
Nasilje nad slovenskimi prosvetaši
Pred srednjim vojaškim sodiščem v Velikovcu so se morali v soboto, dne 29. maja 1948 zagovarjati štirje mladi slovenski prosvetaši iz Kaple ob Dravi, ker so kot prireditelji In igralci uporabljali dne 2. maja t. 1. v Železni Kapli pri predvajanju partizanske igre »Zelena vrvica« dve majhni slovenski zastavici. Po mnenju vojaškega tožilca so se s tem pregrešili zoper odredbo britansko vojaške vlade štev. 207.
Čeprav so se vsi obtoženci sklicevali na to, da se omenjena odredba ne nanaša na zaprte prostore in so v svojo obrambo navajali tudi dejstvo, da so predvajali igro v isti obliki ob navzočnosti in z vednostjo britanskih varnostnih organov že šestkrat, ne da bi jih zaradi tega kdor koli klical na odgovor, jih je sodišče pod predsedstvom vojaškega sodnika Col. Cohen-a obsodilo na občutno kazni. Obsojeni so bili:
Lizika Krebs na globo 250 šilingov ali en masec zapora;
Lojzka Hofer na globo 200 šilingov ali tri tedne zapora;
Bruno Blasnik na globo 150 šilingov ali 14 dni zapora;
Anton Šlemic na globo 100 šilingov
n,: 7 r-ioora.
*
*.ugiesK» vojaški sodnik gospod Cohen, ki si je s svojimi dosedanjimi obsodbami številnih koroških partizanov, slovenskih mladincev in drugih najza-vednejših slovenskih antifašistov pridobil že velik, dasiravno zelo dvomljiv sloves v širnem svetu, si je z obsodbo štirih mladih slovenskih prosvetašev zapisal posebno častno stran v svoj dnevnik.
Koroški Slovenci smo že jasno povedali svojo mnenje o odredbi številka 207. Kakor vsi dosedanji procesi, ki so temeljili na tej odredbi, je tudi sobotni proces ponovno dokazal, da je naperjena edinole proti Slovencem in njihovi nacionalni enakopravnosti.
Če je ta odredba doslej služila za dušitev nacionalno - politične borbe koroških Slovencev, se je v soboto iskazalo, da se da s pridom uporabiti tudi za dušitev svobodnega kulturnega izživljanja slovenskega ljudstva na Koroškem.
Če smatra vojaško sodišče realno prikazovanje partizanstva na odru za kaznivo dejanje, smo koroški Slovenci pač drugega mnenja. Za nas je bila partizanska borba največje kulturno dejanje, ker smo z njo reševali tudi slovensko kulturo pred nemškim fašističnim barbarstvom. Na tem kulturnem dejanju gradi in bo gradila slovenska prosveta tudi na Slovenskem Koroškem, Pa če je to komu prav ali ne. Z obsodbami se zgodovinsko utemeljeni razvoj in razmah slovenske kulture ne bo dal ne zavreti, še manj pa preprečiti.
Doslej so nam osporavali pravico do naše zastave samo pri javnih manifestacijah na prostem, kjer so se nacistični in šovinistični nestrpneži iz razumljivih fazlogov spotikali nad simbolom naše Protifašistične borbe. S sobotno obsodbo Pa nam prvič po treh letih hočejo za-braniti našo zastavo tudi v zaprtih prostorih. Sicer se je sodnik gospod Cohen krčevito prizadeval dokazati javni zna-pi prireditve v Železni Kapli, da bi •až.je skonstruiral delikt javnega kazanja »jugoslovanske« zastave. Kdor pa Pozna razmere — in v treh letih jih je niožno spoznati — ta ve, da se slovenjih kulturnih prireditev udeležuje sa-®?° slovensko ljudstvo, ki svoje slovenje zastave, pod katero se je tri leta bo-1 n® smatra za provokacijo, dočim so
elementi, ki sovražijo našo zastavo prav tako kakor slovensko kulturo, raje zbirajo v Bundih in Wurfkomandah. Obtoženci so pravilno poudarili v svojem zagovoru, da med 250 udeleženci na prireditvi niliče ni smatral slovenskih zastavic za izzivanje. Če dodamo še to, da je bila ista igra v isti obliki in po istih igralcih prikazana že šestkrat poprej pred več kot 3000 gledalci v različnih krajih Slovenske Koroške, ne da bi se bil kdor koli nad tem razburjal, in Če upoštevamo še dejstvo, da so bili pri teh prireditvah navzoči tudi varnostni organi zasedbenih oblasti, ne da bi naknadno izvajali kakršnih koli kazenskih konsekvenc, kar so tudi obtoženci v svoji obrambi izrecno poudarili, je obsodba po sedmi predstavi toliko manj razumljiva. Razen, če je hotelo dati britansko sodišče zadoščenje avstrijskemu žan-darju Valentinu Andreju iz Železne Kaple, ki je med skupno 3250 gledalci bil edini, ki se je do sedaj čutil provociranega in je v svojem užaljenem dostojanstvu z ovadbo pri zasedbenih oblasteh iskal pomoč in uteho.
Sobotni proces je pokazal tudi nekaj novih značilnosti. Doslej so se britanska vojaška sodišča pri razpravah proti koroškim Slovencem sklicevala vedno le na odredbe britanske vojaške vlade. Tokrat pa se je vojaški tožilec v podkrepitev svoje obtožnice, sodnik pa v utemeljevanju svoje obsodbe skliceval na neke avstrijske zakone, ki baje predpisujejo predhodno cenzuro igrskih tekstov. V koliko nam je znano, je cenzura, ki si jo lasti tako zvani Kulturamt pri deželni vladi v Celovcu, protizakonita in protiustavna. Ne glede na to pa Je operiranje z avstrijskimi zakoni vsekakor novum v dosedanji praksi britanskih vojaških sodišč.
Po drugi strani pa se jo avstrijsko okrajno glavarstvo v Velikovcu v svojem pismenem dovoljenju, ki ga je izstavilo za prireditev, sklicevalo in opozarjalo na odredbe britanske vojaške vlade. Tudi svojevrstna novost v praksi avstrijskih upravnih juristov. Poleg tega pa značilno pojmovanje avstrijske suverenosti in samostojnosti, o kateri od časa do časa zacvilijo.
Slovenci imamo pregovor, ki pravi: Roka roko umiva. Sobotni proces je bil vsekakor zgleden primer solidarnosti in medsebojne pomoči, če se gre za vzajemno kratenje kulturnih in nacionalnih svoboščin koroških Slovencev. Režija tega procesa je za las podobna nedavnim neuspelim mahinacijam, ko se je varnostna direkcija v poizkusu onemogočanja slovenske ljudske prosvete sklicevala na neke patentirane »kulturnike«, ti pa z istim ciljem na njo.
Obsodba slovenskih prosvetašev je samo pokazala, da se z različnimi metodami vselej znajdejo vbi, ki mrzijo nacionalni razvoj, kulturni napredek in socialni dvig slovenskega ljudstva na Koroškem.
Zato bo tudi velikovški proces, čeprav je po krivici občutno prizadejal štiri mlade prosvetaše, rodil svoje pozitivne sadove.
Koroški Slovenci bodo ponovno utrjeni v svojem prepričanju, da more biti njihova svoboda zajamčena samo takrat, ko bo Slovenska Koroška združena e svojo matično državo.
Volitve v (SR - izraz zrelosti de Iomega ljudstva
Preteklo nedeljo je pristopilo češkoslovaško ljudstvo k volivnim skrinjicam. Po znanih februarskih dogodkih in sprejemu nove ustave predstavlja ta dan novo, važno etapo v izgradnji in utrditvi ljudske demokracije v ČSR. 8,005.887 volivcev in volivk, ki so stari nad 18 let, je bilo poklicanih, da na temelju splošne, tajne in neposredne volivne pravice izvolijo 300 ljudskih poslancev v novi enodomni parlament za dobo šest let.
Na te volitve je šla češkoslovaška Narodna fronta z enotno listo. Kakor je
razvidno iz do sedaj objavljenih votivnih rezultatov, je bilo oddanih 7,199.846 Veljavnih glasov. Od teh je odpadlo 6,629.145 glasov ali 89.3 odstotkov na skupno kandidatno listo Narodne fronte. Našteli so tudi 770.701 belih glasovnic. to je 10.7 odstotkov vseh oddanih glasov.
V 163 volivnih okrajih na Češkem je bilo oddanih od 5,454.301 veljav, glasov, 4,929.250 ali 90 odstotkov za skupno kandidatno listo in 525.051 ali 10 odstotkov belih glasovnic. V 81 volivnih okrajih Slovaške so našteli 1,745.454
Polisko-bolgarska pogodba bo sluzila mednarodnemu sodelovanju
V poljski prestolnici so 29. maja t. 1. podpisali pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči med Poljsko in Bolgarijo. Ob tej priliki je vladni predstavnik Cyrankiewicz izjavil, da pomeni ta pogodba okrepitev prijateljstva med obema narodoma in doprinos borbi za mir. Bolgarski vladni predsednik Dimitrov pa je od svoje strani poudaril, da bodo vsi demokratični narodi sprejeli to pogodbo z zadovoljstvom, ker se naslanja na načela OZN in bo tudi izvajana v duhu statuta OZN. Dimitrov je poudaril, da ne vsebuje pogodba nobenih tajnili določil in da bo služila miru, demokraciji in mednarodnemu sodelovanju.
Dalje je Dimitrov dejal, da nova pogodba o prijateljstvu in medsebojni po-
moči med Poljsko in Bolgarijo ne bo samo prispevala h krebitvi svobode in neodvisnosti in vsestranskemu razvoju nove Bolgarije in nove Poljske, temveč bo tudi utrdila miroljubne in demokratično sile na svetu pod vodstvom Sovjetske zveze, v borbi za učvrstitev trajnega miru, demokracije in napredka človeštva.
Sklenitev pogodbe sta Cyrankiewicz in Dimitrov sporočila poljskemu narodu na javnem zborovanju 29. maja t. 1., pri katerem sta pred ogromno množico ljudi poudarila bratstvo slovanskih narodov in pomen pogodbe za ohranitev miru. Nato sta v palači državnega predsednika in v njegova prisotnosti pogodbo podpisala.
Angleški kapital v južni Afiiki ogrožan
V Južni Afriki so bile volitve v zbornico, pri katerih je bil dosedanji vladni predsednik maršal Smuts poražen. Njegova takoimenovana združena stranka je dobila 65, nacionalisti 70. laburisti 6 in stranka domačinov 9 poslancev. Glede na to je Smuts podal ostavko, generalni guverner Južnoafriške zveze pa je poveril mandat za sestavo vlade &r, Malanu, voditelju nacionalistov.
Smutsov poraz je presenetil angle-škoafrikanske kroge in se bojijo, da bo Malanova stranka izvedla nacionalizaci-
jo zlatili rudnikov, ki so po večini v rokah angleškega kapitala.
Konservativni list »Evening Standard« piše, da je poraz Smutsa in njegove stranke zadel ves angleški narod, da bije težka ura za angleški imperij in da bi vsaka prenagljena beseda mogla spraviti v nevarnost enotnost imperija. Znano je, da se je Malan v času zadnje vojne zavzemal za nevtralnost Južne Afrike in da naslanja svoje gibanje na protiangleško politiko. Politika nacionalistične stranke je usmerjena tudi proti črncem.
veljavnih glasov, od katerih je bilo oddanih 1,499.895 ali 86 odstotkov za Narodno fronto in 245.650 ali 14 odstotkov belih glasovnic, to je proti Narodni fronti.
V	Pragi, kjer je bilo 781 volivnih lokalov, je vladalo v zgodnjih jutranjih urah slavnostno razpoloženje. Ulice in hiše so bile opremljene z volivnim! lepaki, zastavami in slikami kandidatov Narodne fronte. Na Narodnem muzeju je visela velikanska slika ministrskega predsednika Klementa Gottwalda z napisom: »Klement Gottwald — kandidat vsega ljudstva«.
V	popoldanskih in večernih urah pre. tekle nedelje so se zbrale pred uredništvi praških listov ogromne ljudsko množice, ki so napeto Čakale na rezultate volitev.
Številni korespodenli inozemskega tiska so imeli priložnost, da se sami prepričajo, da so se določbe volivnega reda, ki jamčijo tajno glasovanje ter nudijo volivcem možnost proste izbire pri glasovanju, v polni meri upoštevale. Imeli so pravico, da so osebno obiskali vsak posamezni volivni lokal. V vsakem volivnem lokalu je bila volivna komisija. sestavljena iz vseh strank Narodne fronte, ki so jo podpirali državni urad. niki, ki so seznanjeni z volivnim zakonom in volivnim potekom.
Glasovanje je bilo po vsej državi zaključeno ob 16. uri.
Notranji minister Nosek je imel po polnoči po radiu nagovor in poudaril, da so volitve potekle v popolnem redu in brez vsakršnih motenj. Dejal je: »Vo. litve so bile izraz zrelosti delovnih ljudi in vsega ljudstva, ki je našlo svojo pot. Z lastnimi močmi bomo šli enotni in brez zastoja naprej po najkrajši poti, ki vodi v socializem«.
Narsal Tito se zahvaljuje za čestitke
Včeraj je sprejel Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško preko Glavnega odbora Osvobodilno fronte Slovenijo brzojavko, v kateri se maršal Tito zahvaljuje koroškim Slovencem za čestitke, ki so mu jih iz« razili k rojstnemu dnevu.
Naš položaj v luči gospodarske konference
UjgjjgvESTi

V petek. 28. maja 1948 je sklicala Kmečka zveza za Slovensko Koroško konferenco, ki je zavzela stališče k sedanjemu gospodarskemu položaju in obsodila namen političnih in gospodarskih oblasti na Koroškem, v tej krizi gospodarsko uničiti in likvidirati koroške Slovence.
Po političnem pregledu, ki ga je podal tov. Andrej Haderlap in v katerem je zavzel stališče k šovinističnemu hujskanju Wedeniga in Karischa, ovrgel in razkrinkal lažnive trditve dr. Gruberja v Londonu ter nakazal izvore in vzroke gospodarske krize, je poročal o položaju Kmečke zveze za Slovensko Koroško tov. Blaž Singer.
Pristanki kmetijske zbornice so prazne fraze
Pred desetimi meseci je Kmečka zveza za Slovensko Koroško s svoje prve konference poslala s posebno delegacijo deželni kmetijski zbornici posebno spomenico, v kateri zahteva predvsem javno zastopstvo Kmečke zveze za Slovensko Koroško v vseh ustanovah Kmetijske zbornice, kakor ga je imela po zadnjih demokratičnih volitvah v kmetijsko zbornico 1932. Sele 24. oktobra 1947 je prišlo na stalni pritisk Kmečke zveze za Slovensko Koroško do razgovora med njenimi zastopniki in predstavniki Kmetijske zbornice. Prezident zbornice Gruber je pri tem razgovora izjavil, da on sam ne more dati v vprašanju javnega zastopstva nobenega zagotovila in da se bo s tem vprašanjem bavila naslednja seja prezidija Kmetijske zbornice. Do danes nima Kmečka zveza niti enega imenovanega javnega zastopnika in tudi ni obveščena o stališču prezidija kmetijske zbornice na njeno zahtevo. Slovenski kmetje so kljub težkemu položaju še naprej zapostavljeni na celi črti, kajti tudi druge zahteve spomenice gospodarske konference Kmetijska zbornica ni upoštevala.
Kmetijska zbornica diktira
Situacija je danes takšna, da Gruber in njegova OeVP diktirata slovenskemu kmetu v vseh stvareh, ob enem pa mu odrekata pravico, da bi ga njegovi zastopniki javno branili in ščitili. Znano je, da je sestav sedanje kmetijske zbornice samo provizorij, prav lako pa je znano, da imata OeVP kakor tudi SPOe v kmetijski zbornici svoje javno zastopstvo. Kmečki zvezi za Slovensko Koroško kot legitimni zastopnici kmetijstva Slovenske Koroške ga pa odrekata. Združeno hočeta držati pod knuto slovenskega kmeta, ga izsiljevati in izkoriščati dotlej, da bo pod to knuto, ki se še pridružuje splošni gospodarski kriva, gospodarsko propadel in da bi potem na njegovi zemlji končno zavladali grofje in baroni, priseljenci in germa-nizatorji.
Tov. Blaž je dejal: »Slovenska Koroška je naša, naš človek je bil gospodar te zemlje, za njo je tekla desetletja na-
ša kri, za svobodo slovenskega človeka, za njegovo lastnino in za njegov, obstanek so pokale proti fašizmu puške In so umirali naši partizani. Mi nimamo samo dolžnosti, o katerih nam stalno govorijo, temveč mi imamo tudi pravice. Če je pravično, da se nam odreka v kmetijski zbornici naše zastopstvo in da smejo tam sedeti samo gospodje od OeVP in SPOe, potem je tudi pravično, da se pri oddaji živine, mleka, žita in lesa ne govori o dolžnostih slovenskega kmeta. Kdor plačuje davke, ima tudi
še ni, ker g. Gruberju in njemu podobnim ne gre v račun, da bi tam bila zastopana tudi Kmečka zveza za Slovensko Koroško, da bi o slovenskem kmetijstvu odločali spet slovenski kmetje.«
Tov. dr. Mirt Zvvitter je podal nato pregled slovenskega zadružništva. O tem poročamo v prihodnji številki.
Tov. dr. Luka Sienenik je govoril o praktičnem pomenu kmetijskega zadružništva in o nalogah JUGOZE, ter pribil, da nam kljub vsem spletkam in kljub vsemu gospodarskemu nasilju na-
Sloven(i,Slovenke,mlaitina SLOVENSKE KOROŠKE!
Vsi na
\>
»o


oi^
v nedeljo, 6. junija 1948 v Globasnici pri Šostarju in v Št. Janžu na Tišlerjevem vrtu. Pričetek ob 15.00 uri.
pravico govorili in odločevati, tam kjer šega, s trdimi žulji pridelanega narod-je potrebno.	nega imetja ne morejo odvzeti in tudi
Vsepovsod in tudi na Koroškem ima- ne uničiti našega nadaljnjega dela. Z jo po treh letih zloma nacizma delavci, našim delom dokazujemo, da je pravica trgovci in obrtniki svoje izvoljeno za- na naši strani in da bo ta pravica zma-stopstvo. samo v kmetijski zbornici ga gala tudi na Slovenskem Koroškem.
Napredne sile v Avstriji se uveljavljalo
Od 18. do 23. maja t. 1. je bil na Dunaju prvi zvezni kongres avstrijske sindikalne zveze. Na kongresu je prišlo jasno do izraza, da se napredne težnje delavstva križajo z nasprotnimi nameni večjega dela nevoljenega vodstva sindikalne zveze. Če so prišle na kongresu, ki se ga je spričo lv' milijona članov udeležilo samo 234 delegatov, med temi prav malo obratnih delavcev, napredne težnje vseeno do izraza, je lo pripisovati dejstvu, da večini sindikalnega vodstva ni uspelo popolnoma zatreti zahteve velike večine preprostih sindikalnih članov.
Napad, ki so ga poizkušali izvesti Je-sničarsko-socialistični »vodje« proti demokratičnim strujam v sindikalnem gibanju, ni rodil zaželjenih uspehov. Su mo delno se jim je to posrečilo z uporabljanjem nedemokratičnih metod.
Desničarski socialisti v vodstvu sindikalne zveze so bili primorani, da proti svoji volji upoštevajo napredno razpoloženje sindikalnih članov. To je znak, da se zna delavstvo, ki je pripravljeno
Napad na zbiralce podpisov za enotnost Nemčije
Ljudsko glasovanje za enotnost Nemčije se nadaljuje z vedno večjim sodelovanjem prebivalstva.
Zapadne okupacijske oblasti, zlasti ameriške in francoske, so še stopnjevale policijski teror nad prebivalstvom v svojih sektorjih Berlina z namenom, da bi preprečile sodelovanje pri glasovanju. Današnji nemški tisk poroča, da so v francoskem sektorju Berlina organi-
.................................
KAJ ŠE DOBIMO
V 41. dodelitveni periodi dobimo sladkor na naslednje odrezke:
740 g na odrezke 8 K 8 Klk, 8 Klst, 108 K, 108 Klk, 108 Klst, 208 K, 208 Klk, 208 Klst, 308 K, 308 Klk, 308 Klst, 401 K, 401 Klk. 408 Klst;
000 g na odrezke 8 E, 8 Jgd, 108 E, 108 Jgd, 208 E. 208 Jgd, 308 E 308
500 g na odrezke 401 E, 401 Jgd;
100 g na odrezke 711 S. 811 Sst;
420 g na odrezke 911 M.
zirali tolpe Schumacherjevih plačancev, ki so napadli zbiralce podpisov za (motnost Nemčije ter jih več težko ranili.
Zbiranje podpisov se v sovjetski coni razvija nemoteno. Številne občine v sovjetski coni so že v nedeljo zvečer sporočile, da se je prebivalstvo stoodstotno udeležilo ljudskega glasovanja.
Urad nemškega narodnega sveta poroča, da je že prvi dan glasovanja glasovalo za enotnost Nemčije nad 51% prebivalstva sovjetske cone.
Kljub grožnjam in zastraševanju za-padnik okupacijskih oblasti poročajo o velikem sodelovanju prebivalstva zapadne Nemčije pri glasovanju. Veliki uspehi so bili doseženi v mestih Scliles-wig~ Holsteina v britanski coni. Dobre začetne rezultate so dosegli tudi v Porurju. Nemški tisk piše, da je v posameznih rajonih mesta Solingena dosegla udeležba prebivalstva pri glasovanju 80 odstotkov, v Remscheidu pa 40%. V posameznih industrijskih podjetjih Ponuja je glasovalo za enotnost Nemčije 90% delavcev in nameščencev.
za borbo proti reakciji v enotni sindikalni zvezi, pravilno uveljaviti tudi nasproti lastnemu vodstvu.
Zato je moral kongres upoštevati tudi vrsto važnih predlogov in zahtev komunističnih delegatov, predvsem zahtevo po monopoliziranju zunanje trgovine, zahtevo po odstranitvi nacističnega mezdnega davka ter zahtevo po enaki plači za enako delo. Kongres je nadalje upošteval predlog, da se nudi renta moškim in ženskam že s šestdesetim letom starosti in da se čim prej izglasuje zakon o zaščiti mladine. Tudi predlogov za izpopolnitev in izboljšanje zakonov o obratnih svetili in o kolektivni pogodbi ter o socialni zakonodaji, ki bo zadovoljila delovno ljudstvo, niso mogli odbiti, kar je prvotno nameravala desno-so-cialistična večina, temveč so morali dati te predloge zveznemu načelstvu v nadaljnjo obravnavanje.
Pač pa se je desničarski socialistični večini posrečilo, da je skupno z zastopniki OeVP izbila tudi nekatere nedemokratične sklepe, med temi sklep, da je treba voliti samo predsedstvo sindikalne zveze, ne pa tudi zveznega načelstva, ter sklep, da se sekretarji sindikalne zveze imenujejo, ne pa izvolijo.
Ta tendenca, da se demokratične volitve zamenjajo z imenovanjem, ima svoj vzrok. Voljeni funkcionarji bi bili za svoje delo odgovorni svojim članom in bi jih delavstvo nikakor ne izvolilo več, če bi z njihovim delom ne bilo zadovoljno. Jz strahu pred takšnim nezadovoljstvom se misli sedanja neizvoljena večina vodstva sindikalne zveze kratko malo odtegniti sodbi množic s teni, da odklanja demokratična načela, ki terjajo izvolitev, ne pa .imenovanje predstavniških forumov.
Samo na ta način je bilo mogoče, da so funkcionarji, ki se imenujejo zastopnike delavstva, poveličevali /Marshallov plan , ki ogroža neodvisnost Avstrije in obsoja delavstvo na nadaljnjo in stopnjevano izkoriščanje.
Borba proti tein demokratom« v vodstvu sindikalne zveze, ki že tri leta zatirajo sindikalno demokracijo, je torej eden najvažnejših predpogojev za uspeh celotne borbe delavstva proti reakciji.
Če je naprednim strujam v sindikalnem gibanju uspelo, da so dosegle celo pri danih razmerah na tem kongresu
Bolgarska vlada je po podržavljenju kraljevskih posestev odločila, da bodo preuredili mnoge palače in gradove, ki so bili do sedaj kraljeva last, v počitniške domove za otroke in v otroška zavetišča.
Na Madžarskem se je kovinarska industrija znatno dvignila in sicer je dosegla v novembru 1947 proizvodnja kovinarske industrije 25.300 ton, februarja t. 1. pa že 28.900 ton. V marcu se je proizvodnja ponovno dvignila in dosegla 31.300 ton, v aprilu pa je dosegla že 32.300 ton. S tem je kovinarska industrija na Madžarskem za 18% višja od predvojne.
V	Filadelfiji bo 23. julija t. 1. kongres Wallace-ove stranke. Odbor za izvolitev Wallgce-a za predsednika ZDA je pozval vse organizacije, naj podpirajo kandidaturo bivšega podpredsednika in naj pošljejo delegate na kongres za ustanovitev nove stranke.
V	Trstu je bilo dne 23. maja t. 1. v znak protesta proti visokemu obdavčenju protestno zborovanje malih trgovcev, obrtnikov in kmetov angloamcriške okupacijske cone STO-a. Ker pa na dosedanje proteste niso dobili odgovora, so sedaj obvestili glavnega direktorja okupacijske vojaške uprave za civilne zadeve, da bodo stopili v stavko, ako okupacijske oblasti do konca meseca ne bodo izpolnile njihovih zahtev.
V	Grčiji so demokratične čete izvedle od 10. do 19. maja t. 1. vi;sto napadov na monarhofašistične sile in jim priza-. dejale resne izgube. Samo v Egejski Makedoniji je bilo onesposobljenih 145 monarhofašističnih vojakov, skupina diverzantov pa je uničila 3000 m kabla. Uničenih je bilo več kamionov in prevoznih sredstev, zaplenjenega mnogo vojaškega materiala in ujetih veliko število sovražnih vojakov.
Na Bavarskem so izpustili od 1. do 13. maja iz delavskih in internacijskih taborišč 8305 fašistov in s tem razpustili taborišča v Augsburgu, Gogingenu in Regensburgu. Ostali bosta sanK>,še taborišči Dachau in Langvvasser ter bolnišnica za internirance v Garmischu.
( Drobne novicTJ
V	Vojvodini so v enem samem tedni! pripravili 99.000 nT drv, 70.000 m> industrijskega lesa in 6100 železniških pragov. Ves ta les so pripravili v »tednu za izvoz lesa«, ko so množične organizacije pomagale gozdnim upravam pri delu v gozdovih in prevažanju lesa.
V	Delnicah so začeli obnavljati opekarno, ki bo tako velika, da bo dajala po 45.000 zidakov. V vasi Vode pri Ge-rovem so pa v začetku maja t. 1. končali graditev opekarne, ki bo zdaj začela obratovati. Zmogljivost peči bo znašala 20.000 opek.
V	Dalmaciji se elektrifikacija vasi čedalje bolj širi. Električno omrežje priključujejo na daljnovode večjih elektrarn. Gradijo pa tudi manjše krajevne elektrarne. Zrebivalstvo kaže veliko zanimanje za elektrifikacijo in zelo podpira delo. Na otoku Korčuli je 150 posestev prispevalo 300.000 din za uvedbo elektrarne. Prebivalstvo kaže veliko za-svetljavo je dobilo več vasi tudi v du-brovskem in sinjskem okraju. Kmalu bo dograjena elektrarna v Janini na polotoku Pelješcu.
Avtomobilska cesta Zagreb - Beograd bo šola za kvalificirane delavce in bodo letos priredili 18 tečajev, ki jih bo obiskovalo 1830 mladincev’ Usposobili se bodo za polkvalificirane delavce, lahko se pa bodo še nadalje izpopolnjevali. Ob koncu sezone bodo priredili posebne tečaje za kvalificirane delavce.
V	Pagu so nedavno začeli delati poskuse za pridobivanje mlečnega sladkorja iz sirotke, ki je doslej niso uporabljali in je odtekala v kanal. Jugoslavija uvaža velike količine mlečnega sladkorja, ki je potreben za izdelovanje zdravil. Računajo, da bi v Pagu laliko pridobili na leto pet vagonov mlečnega sladkorja.
bistvene uspehe, potem ne moremo dvomiti, da jim bo tudi uspelo, da končno pripeljejo množice delavcev do odločilnih zmag.
Naše misli so na Koroškem64
Koroški dijaki iz Kranja pišej^:
Že tretje leto teče, odkar smo zapustili domovino Koroško in odšli v svobodno Jugoslavijo, kjer se šolamo v materinem jeziku in si prizadevamo, da bi imeli čimboljše uspehe, s katerimi bi pozneje koristili svoji domovini, ki je še Vedno neosvobojena.
V prvih sončnih žarkih se svetlikajo hribi in gozdovi svobodne Gorenjske. Komaj pričnejo ptički svojo vsakdanjo pesem, že se na vrtu dijaškega doma v Kranju učijo koroška dekleta: Rezika, Micka, Mojcika, Vera, Mara, Rozika in Marica. Ko Tone in Lojze še sladko spita, se dekleta že skrbno pripravljajo za šolo.
Popoldan se zberemo navadno na vrtu. Kaj pa je kaj nov’ga,« vpraša Mojcika Lojzeta, ki sedi pod cvetočo jablano in je zamaknjen v časopise. »Kaj pa s Koroške poročajo?,« kliče Tone iz učilnice. Hitro se zbere naša »družina« okrog mize in začne se živahen pogovor. Vsak se zamisli in začne pripovedovali o svojem domačem kraju. Mojcika in Tone hvalita Rožno dolino, a Vera in Rozika iz Železne Kaple hočeta na Vsak način prikazati, da je Podjuna lepša. 'Seveda pa tudi Ziljska dolina ne zaostaja za Rožem in Podjuno«, pripomni Lojze, živahen fant iz Zilje.
Vsa Koroška je lepa in polna krasot, pomiri Micka prepiralce, »zato se naši nasprotniki tako dobro počutijo na tej zemlji . »Huda in težka je borba za pravično stvar« pravi zamišljeno Rezika ter z otožnim glasom nadaljuje: »Bilo je leta 1942, ko so pridrveli v našo mirno vas Galicijo gestapovci ter nas pregnali z doma. Sonce je začelo ravno vzhajati in je z ognjeno rdečimi žarki oblivalo naše planine, ko sem se postavljala. V jutranjem vetru so šumeli gozdovi. kot da bi mi hoteli reči: Ne zapusti nas. Kot zločince so nas gnali skozi vas v Celovec, kjer je bilo zbirališče. Kašli smo mnogo sester in bratov, katere je zadela ista usoda. Pregnali so nas v daljno Nemčijo, odkoder smo se po triletnem težkem trpljenju vrnili v našo ljubljeno domovino«. Po kratkem premolku pravi Mojcika: »Tudi jaz se še spomnim 14. aprila, ko je nas pobijanje puškinega kopita zbudilo iz sladkega spanja. Šli smo, zapustili dom in domači kraj, nismo se mogli upreti nemškemu nasilju, toda šli smo v prepričanju, da se vrnemo kot zmagovalci.« — Koliko gorja in trpljenja so prestali v raznih koncentracijskih taboriščih, je strte Pravil, ko se je vrnil iz Nemčije in danes nam hočejo zapadni zavezniki vzeti pravico do naše priborjene svobode,« pravi Marica. Tudi Tone ve mnogo povedati o doživetjih za časa NOB. Začne pripovedovati:	»Dobro so mi ostali v
spominu mračni dnevi meseca februarja 1945, ko je bila huda hajka na bližnji partizanski teren, v kateri je padlo osem hrabrih borcev partizanov. Med njimi je bil 15 letni partizan, ki je prišel živ v roke ubijalcem. Videl sem žalostni prizor: 15 letnega fanta, trdo sklenjenega, od vseh strani so ga suvali SS-ovci, a on ni klonil pod težkimi ndarci. Iz obraza mu je bilo brati ponos, zavedal se je, da trpi in prenaša vse za domovino in narod. V tistem trenutku So mj je pojavila misel in zavedel sem Sl‘ svoje dolžnosti, da bi tudi jaz lahko ooprinašal za osvoboditev«. »Podobne nam jo pripovedoval tudi naš očka,« Pravita Mara in Vera, ko se je po 3 ',l|ni težki borbi vrnil iz gozdov in zdaj So ga pa avstrijske okupacijske oblasti zaradi svoje doslednje borbe ponovno Vl'gle v zapor, dočim pa se zločinci še '''dno svobodno sprehajajo po koroških ,1' • Micka spet pripoveduje o prvih ' IK'vib maja 1945, ko je hodila zadnji-'l;d na partizanske veze in vsak dan J';ll;Ph0 pričakovala, kdaj pridejo par-'z gozdov. Oh. tako som se vese-i a rineva svobode, prepričana sem bi-■j. dobim« tudi na Koroškem sloven-sole,« pravi Rozika in nadaljuje:
»ker nam pa to lam ni bilo omogočeno, smo se podali čez Karavanke.« Na obrazu se ji vidi, kako je vesela in zadovoljna, da sme obiskovati slovenske šole in se učiti materinega jezika. »A vendar bo še prišel čas, ko bomo imeli tudi na Koroškem slovenske šole,« vzklikne Lojze. Nato se začnemo meniti o dogodkih s konference v Londonu, menimo se o goljufijah in lažeh, ki jih je uporablj&la avstr, delegacija z Gruberjem na čelu, da bi dokazala, da imajo koroški Slovenci v Avstriji vse nacionalne pravice in so popolnoma enakopraven narod. Vendar je že znano vsemu svetu, da so bili Slovenci v Avstriji že od nekdaj zatirani, da še danes tri leta po zmagi nad fašizmom nimajo slovenskih šol, da so danes avstrijske ječe napolnjene z borci iz narodnoosvobodilne borbe, a vojni zločinci so spet na
KOTMARA VES i /
V četrtek, dne 27. maja 1948, je imelo naše društvo »Gorjanci« svoj redni občni zbor. Čeprav niso vsi člani pokazali potrebnega razumevanja, o čemer je pričala nepopolna udeležba, je občni zbor vendar pokazal veliko živahnost in življenjsko razgibanost naših prosve-tašev. Na njem smo ugotovili, da v prosvetnem delu ne zadostujejo le prireditve in odrski nastopi, temveč obsega ljudska prosveta vse več. V živahni debati in upravičeni kritiki smo skušali spoznati vzroke pojavov, ki onemogočajo in ovirajo naše kulturno delo v Kotnimi vesi. Spoznali smo, da domači in tuji sovražniki naše narodnoosvobodilne borbe vedno spet stremijo za uničenjem naše enotnosti in strnjenosti. Pri tem se poslužujejo vseh mogočih načinov, da blatijo našo partizansko borbo in današnjo politično borbo za našo končno osvoboditev. Zato smo sklenili, da vsem tem sovražnikom v bodoče onemogočimo razdiralno delo med nami.
Kljub lepim poročilom, ki navajajo med drugim 12 prireditev in 4 izlete, nas je dolgotrajni predsednik tov. Waš-nik Egidij v svojem govoru nepričakovano ostro sprejel. Toda naslednji razgovor je pokazal vsaj delno upravičenost ostrih besedi, ki naj bi jih predvsem naša mladina v svojem bodočem kulturno-prosvetnem delu upoštevala.
Na koncu je spregovoril predsednik SPZ tov. dr. Franci Zwiitor o pomenu in važnih nalogah naše ljudske prosvete. Natančno je razčlenil vprašanja in naloge prav na naših domačih tleh v Kotmari vesi in pokazal, kako jih je treba rešiti. Delno spremenjeni novo izvoljeni odbor nam jamči, da bo naše prosvetno društvo izpolnilo velike naloge, ki jih mora vršiti v našem narodnem življenju.
VKLINJA VES
Na binkoštni ponedeljek je po daljšem presledku spet zaživelo na odru Knabrlnove dvorane v V dinji vesi. Igralci prosvetnega društva Bilke so nam ponovili igro »Naša kri , katero so že prej v Bilčovsu igrali z velikim uspehom. Kakor že prej v Bilčovsu, tako so tudi pri nas igralci igrali zelo dobro in zaslužijo za svojo požrtvovalnost in trud vso pohvalo. Še prav posebno moramo omeniti številne igralce, kateri so prvikrat nastopili na odru in ki so svoje vloge tako mojstrsko podali, da sploh nihče ni mogel opaziti, da so to novinci v igranju. Zbrali smo se Velinjčani in naši prijatelji iz bližnjih vasi, da prisostvujemo prireditvi, katera nam je že bila skoro bi rekel i notranja potreba, kajti človek si pač večkrat zaželi naših prireditev, si želi razvedrila, katerega najde v obilni meri na naših prireditvah. Da je pa bila ta prireditev še bolj pestra in živa, zato so še poskrbele naše pevke in pevci mešanega zbora. Kar topilo se nam je srce ob lepo ubranem petju naših narodnih in borbenih pesmi. Vsem igralcem, pevkam in pev-
vseh položajih, na katerih so bili za časa Hitlerjeve vlade. »Zapadni zavezniki,: pripomni Mojcika, nasprotujejo upravičenim zahtevam Jugoslavije in volji koroških Slovencev zato, ker še niso okusili na lastni koži zatiranja, ker niso prestali toliko trpljenja in ne razumejo ljudstva, preprostega delovnega ljudstva. x
Pri takih pogovorih nam hitro mine čas, rievedoma nas objame tema in naše misli nam zbežijo čez Karavanke na naše domove, k staršem, bratom in sestram, ki še žive mračno življenje in še ječe pod tujim zatiralcem ter še ne vedo, kaj se pravi biti svoboden in živeti na svobodni zemlji. Zapiha hladen večerni veter, ki ponese naše srčne pozdrave na naše domove, ki jih obdajajo še temne sence, katere mečejo vrhovi Karavank v dolino.
cem, posebno še pevovodju, se Velinjčani prav iskreno zahvaljujemo za to užitka polno prireditev in bi želeli, da nam naš oder pri Knabrlnu prav kmalu spet nudi tako lepega in poštenega razvedrila.
ROŽEK
Napredno časopisje vedno in vedno piše o inozemski nadlogi, ljudske množice pa stalno zahtevajo odstranitev inozemskih fašistov. Vendar avstrijski vladni krogi nimajo za takšno stvar prav nobenega razumevanja. Tudi pri nas v Rožeku imamo tak drastičen primer. Tukajšni organist, po imenu Sajovec Janez, ki je pobegnil pred ljudsko oblastjo in zasluženo kaznijo, si je zadal nalogo, razbiti enotnost koroških Slovencev s tem da kleveta in sramoti novo Jugoslavijo z najgnusnejšimi pripovedkami, ki se baje dogajajo onstran Karavank, na drugi strani pa hvgli slaro monarhistično Jugoslavijo.
Po cele noči »vadi« svoje pevce, podnevi pa počiva in kuje temne naklepe proti vsemu, kar je naprednega. Tudi borba avstrijskih delovnih množic za boljši socialni položaj mu je skrajno neprijetna. Vsa ta njegova klevetanja so seveda kot voda na mlin za tukajšnjo Ljudsko stranko« (OeVP), ki ga je takoj vzela v svojo varstvo in zaščito.
Jz tega vidimo čisto jasno, kakšnih sramotnih pripomočkov se danes poslužujejo najbolj reakcionarni in proti-ljudski elementi, samo da bi škodovali napredni miselnosti.
Pošteno delovno ljudstvo v Rožeku spremlja početje tega inozemskega strokovnjaka za lažipropagando in njegovih zaščitnikov samo s prezirom in zaničevanjem in jih opominja, da se je svet obrnil naprej in se zaradi njih gotovo ne bo začel vrteti nazaj.
DOBRLA VES
Neusmiljena smrt nam je po daljšem bolehanju iztrgala iz naše sredine zavednega slovenskega antifašista Ebner Albina, pd. Ilarihovega Albina. Kostna in pljučna jetika ter zahrbtni rak, ki mu je glodal požiralnik, so ga že pred par meseci priklenili na bolniško posteljo, pozneje je moral v bolnici iskati pomoči.
V četrtek, dne 27. maja t. I. pa smo sprejeli žalostno sporočilo, da nas je tovariš Albin na predvečer ob 11. uri za vselej zapustil. Tem bolj nam je ranila srce ta vest. ker smo izgubili spet enega najzavednejših tovarišev, kar dokazuje dejstvo, da je še v bolnici preko : Slovenskega vestnika spremljal borbo našega naroda. Dva dni pred svojo smrtjo pa je ob priliki obiska neke tovarišice ponovno izrazil željo po priključitvi Slovenske Koroške k FLRJ. Vse to nam dokazuje, da je on kakor vsak pošten koroški Slovenec težko pričakoval dneva, ko bo našemu narodu zasijalo sonce svobode. Kako je bil priljubljen pri svojih sosedih, nam dokazuje udeležba vseh sosedov, ki so ga spre-
mili na njegovi zadnji poti in mu s teni na najbolj dostojen način dokazali njih ljubezen. Dne 29. maja 1. 1. smo položili na pokopališču Annabiehl rajnega k zadnjemu počitku. Vsem sorodnikom in prijateljem izrekamo naše iskrem.) sožalje. Njemu pa želimo samo še to: Naj mu bo zemlja, v kateri počiva, lahka!
PLIBERK
V nedeljo, dne 23. maja 1948 dopoldne se je v kinodvorani v Pliberku predvajal sovjetski film Športna parada«. Kinodvorana je bila polna in je napravil film na vse navzoče mogočen vtis. Film je pokazal silo ruske mladi« ne, ki krepi svoje mišice v. fizkulturl in se tako telesno in duševno usposablja za velike naloge, ki jih vrši kot mn siteljica novega sveta. Pojav zdrave, krepke in lepe sovjetske mladine je porok zmage novih idej lepše bodočnosti. Splošna je bila želja, da se film še kdaj ponovi v Pliberku.
IZPOD 11R1BA SV. KATARINE
Na binkoštni torek smo se v Strpni vesi prav dobro imeli. Prišel je namreS tov. Pajank Karej iz Bistrice v našo vas po nevesto in sicer po Krevalder Mariov Vesela »ohcet« je trajala do ranega jutra. Mlademu paru želimo prav mnogo sreče in zadovoljstva.
Na Rešnjega telesa dan pa smo od« krili na polju nedaleč iz naše vasi spominski križ rajnemu tov. Pojšovetml Nandeju, katerega je v jeseni 1945 zvabil iz vasi belogardistični SS-ovec in val ustrelil. Pokojni je bil požrtvovalen! igralec našega prosvetnega društva, pe« vec »Gorotana in eden glavnih muzikantov godbe slovenskega gasilskega društva v Šmihelu. Bil je leta 1942 tudi izseljen v daljno Nemčijo in gotovo ni izseljenca, ki bi ne poznal pokojnega Nandeja. Komaj se je srečno vrnil iz iz« seljeništva na svoja domača tla, ga jo zadel Kajnov meč.
V	naši šoli v Šmihelu je bil spet nastavljen za učitelja bivši ilegalni nacist Loser Alfred iz Kočevja. Naša občina jo razen državnih nastavljencev popolnoma slovenska, v naši petrazredni šoli na nimamo niti enega zavednega slov-niškega učitelja. Loser je bil v letu 1941 prvi od gestapa postavljeni komisar, kateri je pomagal »likvidirati« premo-« ženje naše hranilnice in posojilnice.
GLOBASNICA
V	začetku maja smo spremili k zads njemu počitku tov. Matildo Volbart, ki je zapustila moža in tri otroke. Družina je tembolj prizadeta, ker je njen mož brezposeln — grof Rosenberg ga je odpustil iz službe.
Pogreb je pokazal, kako je bila tov, Matilda priljubljena, med mnogimi dragimi je položil venec na njen grob tudi obe. odbor OF. Njena največja želja j® bila, dit bi videla svojo slovensko domovino svobodno, vendar se ji ta želja ni izpolnila.
Nam bo ostala v blagem spominu! GLINJE
Že v drugič smo uprizorili »Novo Mi-klovo Zalo« na našem odru, kljub temu pa se je zbrala velika množica gledalcev. ki so prišli od blizu in daleč.
Med dejanji so igrali godci iz Borovelj. Po prireditvi pa smo se ob isti godbi zavrteli v veselem plesu.
AVTOR »NOVE MIKLOVE ZALE« ČESTITA K UPRIZORITVAM
Sprejeli smo pismo od tovariša Frana Žižka, avtorja Nove Miklove Zale\ v katerem pravi med drugim: »Z velikim zanimanjem berem v Vašem Časopisu poročila o uprizoritvi moje »Miklove Zale . Sporočite Glinjčanom mojo nnj-iskrenejšo zahvalo, čestitke in pozdravi*. Prosim, sporočite jim, tantjeme, ki mi po zakonu o.avtorskih pravicah pripadajo, rad odstopim za Vaš tiskovni sklad ali pa v kakšne druge narodne svrhe. Osebno ‘sem najbolj poplačan z zavestjo da sem tudi jaz s svojim delom doprinesel majhen delež k Vaši veliki borbi za svobodo slovenskega ljudstva na Koroškem.
OBJAVA
Strešno lepenko (Dachpappe) dobi j« člani Kmečke zveze za Slovensko Ko roško po potrebi na sekretariatu Kmečke zveze v Celovcu, hotel »Črni oreh
I./7.
M.I.KALINiN
ODLOČEN BOREC ZA PRAVICE
DELOVNEGA LJUDSTVA
1
Pred dvemi leti je umrl znani sovjet-Bki državnik in vodja Komunistične partije M. I. Kalinin.
Kalininova mladost je padla ravno v čas, ko so preostale delovne sile romale iz obubožane ruske vasi v mestne obrate.
Kalinin, sin nekega kmeta iz okolice Tvera, današnjega Kalinina, je prišel po obisku vaške šole v mladih letih v Petrograd, kjer je bil sprva uslužben pri nekem posestniku iz domačega kraja kot hlapec. Z 18 leti je vstopil v obrat »Stary Arsenak. od tega časa je ostalo njegovo življenje stalno povezano z delavskim razredom. Dve leti je bil v obratu Putilov. Tam si je pridobil poklicno kvalifikacijo, ker je nudil obrat Putilov takrat najboljše možnosti za izobrazbo. Kalinin je postal kovinski strugar.
V	tem času je imel mladi Kalinin prve stike z ilegalnim revolucionarnim gibanjem in se je pridružil od Lenina ustanovljeni »Borbeni zvezi za osvoboditev delavskega razreda«.
Kalinin je kmalu razvil obširno revolucionarno delavnost. Neprekinjena zasledovanja, deportacije in zapori, zamenjava legalnega življenja z ilegalnim, preseljevanje iz enega mesta v drugo, to so bile — da recitiramo Maksima Gorkl-ja — »njegove univerze«. Policija ga je stalno opazovala in zasledovala. 14 krat je bil aretiran, toda niti kaznilnice niti deportacije niso mogle zlomiti njegove revolucionarne volje; on je postal samo bogatejši rta izkušnjah in njegova borbena volja je rasla.
Leta 1900 so ga pregnali v Tiflis. kjer je delal v organizaciji, ki jo je vodil Stalin.
Njegovo drugo pregnanstvo je bil Re-val. Tam je delal kot dopisnik časopisa »Iskra«, ki ga je urejeval Lenin. Ta časopis je Kalinin širil tudi med delavskimi množicami.
V	revolucionarnem letu 1905 je stal spet na čelu boljševikov v naevajskem okraju Petrograda. Dnevne naloge so bile priprava množic na oborožen upor ter organizacija solidarnih stavk za uporne moskovske delavce.
Na kongresu partije v Stockholmu se je sestal Kalinin z Leninom, Stalinom in Vorošilovom. Nato je bil spet v Petrogradu, Moskvi in ponovno v Petrogradu. Kalinin je delal v tem času v sindikatu kovinskih delavcev, v partijskem komiteju v Petrogradu in nato v redakciji »Pravde«.
Po partijski konferenci v Pragi (leta 1912) je bil Kalinin kandidat Centralnega komiteja Partije. V tem času je že pripadal ruskemu biro-u Centralnega komiteja. Med volitvami za 4. državno dumo je delal pod vodstvom Stalina, ki se je nahajal takrat v Petrogradu.
Po februarju leta 1917 je pripadal Kalinin vodilni centrali. Bil je zastopnik partijskega komiteja Petrograda v Centralnem komiteju, član redakcije »Pravde« ter predsednik okrajnega
vodstva v Lesnoje. Aktivno se je udejstvoval pri predpripravah za Oktobrsko revolucijo.
Po oktobrski revoluciji je bil predsednik mestne uprave v Petrogradu. Kljub vsem težkočam je obdržal in oskrboval komunalno gospodarstvo ter vodil borbo proti knezom. Zaradi svoje tesno povezanosti z ljudstvom, zaradi svoje rahločutne skrbi za potrebe ljudstva in svojega velikega ugleda v Partiji je bil na 8. Partijskem kongresu izvoljen v Centralni komite.
Ko je marca 1919. umrl predsednik Centralnega eksekutivnega komiteja sovjetov. Jakob Sverdlov, se je moral izvoliti nov državni načelnik. Lenin je predlagal Kalinina za naslednika Sverdlova. Nakazal je, da mora biti novi državni načelnik sposoben, podpirati dogovor, sklenjen na Partijskem kongresu s. srednjim kmetijstvom. Kot načelnik sovjetske države je služil Kalinin 27 let enotnosti delovnega ljudstva, utrjevanju, sreči in uspehu sovjetske države.
V vseh preizkušnjah, v vseh borbah je Kalinin na važnem mestu stal na stra-
ni ljudstva. Velike so bile njegovo zasluge za socialistično obnovo. Kot zvesti, soborec Lenina in Stalina se je vedno boril proti sovražnikom Komunistične partije in ljudstva za zmago leninizma.
Kot odličen propagandist in pisatelj je pogosto govoril in pisal o kulturnih vprašanjih, o vzgoji mladine v Stalinov-skem pokretu.
Med veliko domovinsko vojno je bil spet na bojišču. Kljub svoji težki bolezni se ni umaknil s svojega mesta. Ka-lininovi markantni govori so vdahnili med borce zavest zmage in jih podžgali k neizprosnemu bojevanju.
Mihail Kalinin jo pol stoletja zvesto služil svojemu narodu. S svojim državniškim pogledom in povezanostjo z množicami je postal zgleden politik Leninovega kova.
Dela velikih oseb živijo tudi po njihovi smrti naprej.
Življenje in delo Kalinina bo vedno svetilo ljudem SZ v njihovi borbi za zmago delovnega ljudstva. Tudi vsem driigim narodom bo ostal Kalinin zgled borca za pravice delavstva, za zmago napredka in demokracije.
Kalinin sovjetski mladini
Na 3večani skupščini učencev in voditeljev obrtnih, železničarskih in tovarniških šol mesta Moskve, sklicani na 25. letnico velike Oktrobrske socialistične revolucije dpe 2. novembra 1942 je dejal Kalinin med drugim:
V borbi za sovjetski red je padlo mnogo dobre mladine. Tudi sedaj se mladina bori za sovjetski red in to ne samo neposredno na frontah, ampak tudi v zaledju, v tovarnah.
Letos pričakujemo ta praznik pod pogoji ogorčene vojne proti nemškim fašistom. V mirnem času smo ga praznovali dva dni. v vojnem času manj, toda naša gostija je bila obilna. Sedaj ga praznujemo v takem času, ko je mnogo naših tovarišev, sovjetskih mladeničev, na sovražnikovem ozemlju, ko preživljajo težko trpljenje, a del teh mladeničev je padel ali gineva pod roko fašističnih izrodkov. Vidite, v kakšnem času praznujemo petindvajseto obletnico sovjetske oblasti.
Delovne rezerve, recimo obrtne šole in šole FZO (Tovarniško obilne šole) smo ustvarili že pred vojno. V čem je njihov pomen? Njihov pomen jo v tem, da je imela naša industrija vedno možnosti, da vrste delavcev vedno izpopolnjuje s sposobnimi ljudmi. Ni lahka stvar, usposobiti dobrega delavca. Zato je potrebno dve, tri leta. a da se usposobi odličnega delavca, tudi tri, štiri leta. Ni potrebno, da bi bil človek ves ta čas v učilnici, v šoli. Da se človek nauči delati, dobi osnovna navodila v šoli, a potem bo pri praktičnem delu izpopolnjeval svoje znanje.
Delali boste kot strokovni delavci v
naših tovarnah. Mnogo od vas se bo nehote zamislilo: »Je mojo življenje torej že določeno? Sedaj je obrtna šola in pozneje pa bomo postali tovarniški delavci.« Nekateri od vas morda dvomijo. kolebajo: »Ali je dobro? Morda bi bilo bolje, da bi delal v pisarni, tam jo gotovo čistejše, lažje.«
Toda, ali je bolje?
Na to vam lahko odgovorim, ker sem bil 30 let v tovarni in glejte, že 20 let v pisarni (veselje v dvorani) in vam lahko povem o eni in o drugi. Kje je bolje? Vsekakor v tovarni, v tovarniških delavnicah.
Res je, v začetku je videti strašno, ko vstopite iz obrtne delavnice v ogromne
tovarniške oddelke. Prve dni, prvi, drugi mesec vam bo težko. Ali tovarniško ozračje, delo samo vso bolj in bolj privlačuje človeka. Delate leto — dve in tovarna vam bo postala blizu! Nobeno delo v pisarni se ne more primerjati z delom v tovarni, z onim notranjim zadovoljstvom, ki ga ona nudi, ker tu vi-t diš neposredno uspehe svojega dela. dela.
Če hoče iti človek brez bojazni v tovarno, mora poznati svojo obrt. Ko sem se jaz učil obrti, se je vsak od nas trudil. da bi bolje delal kot drugi. Ako jo bil strugar, je hotel biti vsak dober strugar, ako ključavničar, je hotel biti dober ključavničar. Tovarniško delo je zanimivo delo, dvigne te — sedaj je še mnogo zanimivejše kot prej, ker so pogoji drugačni.
Prej se je delalo vse z rokami, To je bilo velikega pomena, toda naj 30 bilo roke še tako spretne, so vendar boljši stroji. A strojev je bilo prej malo. Sedaj so naše tovarne opremljene z velikim številom strojev. To nareja delo v tovarnah še zanimivejše, a zato je treba več znanja in iznajdljivosti. Če prideš iz šole s slabim znanjem svojega dela, te delavci ne bodo upoštevali. Če ne poznaš svojega posla, niti ne boš mogel opravljati posebno odgovornega dela, odgovorno delo dobi samo tisti, ki dobro dela. Torej morate biti vešči svoje stroke. Morate se naučiti čitati načrte. Mnogi od vas bodo brigadirji, strojniki, monterji, mehaniki. Vsak delavec, ki se sam ceni, se mora naučiti čitati načrte, a vi se morate tega naučiti v šoli.
Zdaj ate neposredno na fronti, toda, tovariši, mladci ste in mislim, da ne želite biti zadnji v borbi, ki jo vodi naS narod proti fašistom. Brzina — to je posebnost mladine in upam. da ne boste zastajali za starejšimi. Nasprotno, zasta-. va pravenstva mora biti vaša, mladinska. Reči morate: »Nočemo biti slabši od svojih očetov. Pokazali bomo, kako zna delati mladina, ki je šele stopila v tovarno.« Želim vam, da dosežete spretnost v delu, da jo boste prihodnje leto lahko pokazali v njenem polnem ob« segu.
Dobavlja:
stroje, motorje, poljedelsko orad-
v
je ter nadomestne dele, domače izdelke In vse ostale gospodar-
v v
ske In gospodinjske potrebščine
J UZN O KOROŠKA GOSPODARSKA ZADRUGA
Poslovalnice so:
v
v Pliberku, Globasnici, Železni
V	¥	¥ v
Kapli, Since vesi. St Janžu, SL
¥ ¥ ¥
Jakobu v Rožu, Skoficah, Lipi-Vernbergu in v Podravljah.
KAPLAN HAjfflNČEDERMACI
Ni hotel, da bi ga odpeljali v bolnišnico; temu se je odločno uprl. Bil je prepričan, da bo kmalu umrl, a je hotel umreti doma, biti pokopan za cerkvijo. V duhu je že gledal kamen z napisom: »Tukaj počiva Martin Čedermac...« Uboga Katina! Vse bridkosti so mu bile otopele, se umaknile, le ta skrb Jo ostala. Zaman mu je skrivala objokane, preplašene oči, da bi ga ne vznemirjala. Zdravnik ga je pogosto obiskoval, posedal ob postelji, gosto besedil in mu v nasmehu kazal bele zobe.
»Zdravje dobro napreduje,« mu je rekel nekega dne. »Ko bo trava zaželene! a, boste že na nogah.«
»Ako bo to res. caro amico<), se n* *0-rarn le vam zahvaliti.«
»Pol meni. a pol Bogu,« se je pobra-nil zdravnik.
. »Glej, glej! Pa sem mislil, da ste fra-mason.«
--——
•) Dragi prijatelji
»Zakaj?« Sicilijanec je pokazal zobe. »Res, v vse ne verujem. Tega ne, da bi pomagale svete podobice, koščki Veronikinega prta in take reči, ki jih pri nas požirajo bolniki. Se pa rajši oklepam znanosti.«
Čedermac se je veselo zasmejal.
Zdravnik ni govoril tjavendan. Čutil je, da so mu počasi, v kapljah vračajo moči. Blodnje so ga popolnoma zapustile, glava se mu je zjasnila. Duh se mu je počasi začel zanimati za okolico. Vedno bolj ga je obvladovala skrb za duhovljane.
Skubiha ni bilo več v Lipah, izginil je iz dežele. Na njegovo mesto je prišel mlad kaplan okroglega obraza, mirnega pogleda in odkritega nasmeha na ustnicah. Vsako nedeljo je imel v Vrsniku zgodnjo mašo, dvakrat je maševal tudi čez teden. Vsakikrat je obiskal Čedermaca. mu s tihim, pritajenim glasom pripovedoval, kaj se je novega zgodilo v duhovnijt. Staro Breškonko je spovedal
za smrt, bržkone ne bo učakala nove nedelje. In šo in še... Čedermac je željno, s hvaležnostjo sprejemal novice in jih podoživljal v duhu. Ko je oni nehal pripovedovati, mu je bilo, kakor da je utihnila tolažeča godba.
»Pripoveduj še kajk
Mladi kaplan je bil v zadregi; mršil je obrvi, a se ni mogel ničesar več spomniti.
»Kaj pravijo ljudje?«
»Nič. Ne morejo verjeti, da bo za zmeraj tako.«
»Ali kaj razumejo? Ali le kaj razumejo?«
»Po večini malo ali nič. Saj sami pravijo. V spovednici jih moremo poučevati. Spovedi se bodo zato zavlekle,« se je nasmehnil kaplan.
Čedermac se je trpko zamislil. Bilo je, kakor da se pogreza v svojo staro bolečino.
»Morandini moli in bere evangelij slovenski,« je pripomnil kaplan.
»Da? On lahko. On to laže stori. Italijan je. Njemu zaradi tega nihče ne bo mogel očitati upornosti; nihče ga ne bo mogel dolžiti veleizdaje.«
Čedermaca tiste dni ni mučila samo skrb za dušni blagor duhovijanov. Bil
je še napol v mrzličnih blodnjah, ko so mu v trenutkih jasne zavesti v strahu begale oči po sobi. Ali so že prišli orožniki? Ne, saj zase se ni bal, nase še mislil ni. Vedno znova mu je stopal pred oči prizor za hribom, kako se sklanja nad krvavega Žefa Klijona in roti Boga, naj ga ohrani živega. Bal se je za vaščane. Potokar. Morandini, Katina, vsi so se mu spočetka izmikali z odgo-i vori. Čemu mu ne povedo resnice?
Izkazalo se je, da je bila njegova bojazen pretirana. Klijonova rana ni bila nevarna, že po dveh tednih je zapustil bolnišnico. Hvala Bogu! Osumili so kovača Rakarja. Izvedeli so, da ga ob usodni uri ni bilo doma. Birtič pa je pričal, da sta bila tisti čas skupaj; tudi Bre-škonu »se je zdelo«, da ga je videl n* vasi. Čudili so se, da je Klijon spremei nil svojo- prvotno izpoved. (Dalje.)
...............................................
Izdajatelj, lastnik in založnik Data- Dr. Franc Petek. Vellkoveo. Olavnt »rednik: Dr. Franci Zwltter: odgv .orni urednik: Franci Ogris, oba Celovec, SalmatraBe *» uprava: Celoveo, VOlkermarkter Strada 21. Doptal »« n*t pošiljajo na naalov: Celovec (fClagenfurt), Foatarat 1.. Fort-aehlleBfaoh 274. Tlaka: .K&rotner Votkaverlag O. m. b. H- • Klagenturt, lO.-Oktober-StraBa 7.