&  V èasu zgodnjega srednjega veka, tj. v drugi polovici enajstega stoletja, je vsak krist- jan odkril Marijo Magdaleno. Marija Mag- dalena je postala najpomembnejša svetnica srednjega veka, njeno `ivljenje pa pravcati srednjeveški »bestseller«. Do dvanajstega sto- letja se je pojavljala v umetnosti, v prizorih Jezusovega `ivljenja, pri kri`anju in vstajenju, kot Lukova grešnica in Marija iz Betanije. Od trinajstega stoletja dalje pa se je pojavljala s svojo lastno zgodbo kot junakinja, prikazana na vitra`nih oknih, freskah, slikah na platnu, kipih, zlatih miniaturah. Njena popularnost je bila tolikšna, da je Hubert de Romas (Hubert Rimski), ki je bil v trinajstem stoletju generalni vikar domikan- skega reda, v svojem govoru, naslovljenem na prostitutke, omenjal Marijo Magdaleno kot eno od njih in nato zakljuèil, da po Devici Mariji nobeni drugi `enski ni bilo izkazano veèje spoštovanje kakor prav Mariji Magda- leni. Na njen god (22. julija) se je med mašo molilo apostolsko vero, kajti »vero« se moli samo za pomembne cerkvene praznike: po- novno je bila poleg Device Marije prav Ma- rija Magdalena najpomembnejša od vseh svet- nic (Haskins, 1993:135). Od trinajstega do petnajstega stoletja je njen god postal eden izmed najveèjih praznikov v letu in je bil v liturgièni knjigi prikazan »dvojno«, v smislu lepega in groznega. Številni poklici in institucije so si Marijo Magdaleno prisvojili kot zavetnico.1 Zaradi prizora na vrtu je Marija Magdalena postala zavetnica vrtnarjev. Njen razpoznavni znak — posoda z dragocenim mazilom — jo je na- pravila zanimivo za zelišèarje in farmacevte, njeno legendarno posvetno `ivljenje pa za do- bre obleke, izdelovalce rokavic, krojaèe, èev- ljarje itd. Bila je tudi zavetnica trgovcev z bla- gom v Boloniji, prodajalcev vode v Chartu in proizvajalcev vina v Bolzanu. Tudi dva kole- d`a v Oxfordu in Cambridgu sta nosila nje- no ime. V poznem enajstem stoletju so de- klicam za prvo ime izbrali ime Magdalena. Kot vidimo, je njena popularnost pognala iz dveh poudarkov: prvi je središèna vloga v Jezusovem trpljenju, drugega pa je Cerkev premestila na greh in kesanje ter posamezni- kovo odgovornost. Poudarek na spokorništvu je bil gonilna sila od poznega enajstega sto- letja do gregorijanskih reform. Njena preo- brazba iz prostitutke v spokornico je bila spodbudna in lepa zgodba, ki so jo z raznimi olepšavami vedno znova pripovedovali. V dvanajstem stoletju je nastala zgodba o Mariji Magdaleni kot `eni Janeza Evan- gelista, s katerim naj bi se poroèila in imela svatbo v Kani. Ko je Jezus poklical Janeza kot ljubljenega apostola, da bi mu sledil, je Marija Magdalena zaradi ogorèenja zaèela `iveti razuzdano. Po spreobrnjenju v hiši fa- rizeja Simona se je lahko pridru`ila drugim, ki so sledili Jezusu, ter je bila oznaèena kot »apostola apostolov«, saj je bila prva prièa vstajenja. Razširjeno pa je bilo tudi prepri- èanje, da je svoja zadnja leta pre`ivela kot pušèavnica in spokornica v provansalski ' ((     !" !  #  jami. Marija iz Betanije je s svojo sestro Marto sprejela Jezusa v svojo hišo in postala za mnoge razlagalce dvojni simbol akcije in kontemplacije, ki ima velik pomen v sred- njeveški `enski mistiki. #$   !" Bistveno pri srednjeveških razlagalcih je, da so Marijo Magdaleno oznaèili za komplek- sno osebnost. Tudi Gregor Veliki jo je poi- menoval »Beata dilectrix Christi« (blagoslov- ljena Kristusova ljubimka) in »Sponsa Chri- sti« (Kristusova nevesta). Èe je bila v srednjem veku znana kot skesana grešnica ali »blago- slovljena grešnica« in »najèistejša prostitutka«, je bila znana kot utelešenje paradoksa, saj se je v sedmem poglavju Evangelija po Luku spreobrnila zaradi velike ljubezni do Kristusa, nato pa je iz globoèin pohote greha vzcvetela v višave duhovne ljubezni (Haskins, 1993:136). To naj bi bila te`nja ali lik cerkvenega ideala. Srednjeveška cerkev namreè ni mogla poza- biti, da je bila Eva tista, ki je Adama porinila v skušnjavo in ga pripeljala v veèno `alost in naporno delo. Iz Gregorjevih pridig je bilo mogoèe deducirati Marijo Magdaleno kot simbol za spreobrnjenje od poganstva k Cerkvi, kajti prešuštvo je greh, ki ga je Cer- kev imela za najbolj grešnega in obèega ter za prvinsko Evino dejanje. Marijo Magdaleno so v tem kontekstu izrecno videli kot »sleher- nico« oziroma vsako `ensko. Èe je do tedaj Marija Magdalena prispo- dabljala Cerkev, pa je v enajstem stoletju do- bila podobo spokornice oziroma modela za vsakega grešnika. Sv. Avguštin je prvi greh razlagal kot napuh, ki je osnova za seksualni greh — greh Adama in Eve. V cerkvenih krogih je Marija Devica postala ideal popolne `en- ske: `enstvena, poni`na, »spolno neaktivna«. Bila je nasprotje Evi. Angel jo je pozdravil z AVE, kar se v obratni smeri prebere EVA. (se lahko spusti) Devica Marija, Bo`ja mati, simbol rodovitnosti, `enska brez seksualnosti, anti-Eva, slavljena v samostanskih krogih. Tako je Marija Magdalena v srednjem veku lahko odigrala vlogo, ki je Devica Marija za- radi svoje brezgrešnosti paè ni mogla. Marija Magdalena je potemtakem postala simbol smrtnikov, ki vedno znova grešijo in preko odrešitve še vedno upajo, da bodo nekoè do- segli nebesa. Mitološka Marija Magdalena je slu`ila kot odlièen model za spreobraèanje grešnikov, kajti kot glasnici novega `ivljenja ji je bil simbolièno dodeljen z Devico Marijo naziv Nove ali Druge Eve. Identifikacija Marije Magdalene z Lukovo grešnico je bila za Cerkev arhetip napaènega pojmovanja spolnosti, korenina zla, sorodna smrtnim grehom, še posebej napuhu in po- `rešnosti. V poznem enajstem stoletju se je ideal deviškosti razširil iz samostanov na ce- lotno Cerkev. Leta 1073 je pape` Gregor VII izdal dekret o prepovedi poroèanja duhovni- kov. Razlog je bil v potrebi po oèišèevanju Cerkve in krotenju nemoralnosti duhovšèine. Prepoved je vsaj teoretièno imela nek uèinek: duhovšèino je povedla nazaj na pot, po kateri so sledili obnašanju apostolov. Odslej se je kakršna koli seksualna aktivnost duhovšèine obravnavala kot prešuštvo. Klement Aleksandrijski je poroko razlagal kot obliko mesenega po`elenja in slu`enja umazanosti, katere namen je, da se spoènejo otroci. Seksualno dejanje je oznaèeval z du- hovno smrtjo, rojevanje otrok pa mu je po- menilo nadaljevanje èloveške grešne eksisten- ce. Avguštin, eden velikih uèiteljev zahodne- ga kršèanstva, je povzel znaèilnosti zgodbe o Adamu in Evi. Spolno po`elenje je opredelil kot grešno, novorojenèki so grešni `e celo od spoèetja (Glasnoviè, 1996:42). Deviškost je kraljica nebes in odkupiteljica sveta, po njej je èloveštvo odrešeno. Ta spokorna navodila, ki so jih nenehno ponavljali stari cerkveni oèetje, so seksualno dejanje `e samo po sebi obravnavala kot grešno, poroka je bila pome-   nila legalno mo`nost za lajšanje po`elenja. Zato je bila Marija Magdalena obto`ena »smrtnega greha« — brutalne oznaèbe, ki se je uporabljala za seksualno dejanje. Takšni pogledi na seksualnost in poroko, rojeni iz radikalno dualistiènega ideala deviš- tva, ki jih so prevzeli srednjeveški menihi v boju za zašèito lastne èistosti, so šli z roko v roki z zelo neprijazno podobo `enske. Eva je bila s tega vidika prva povzroèiteljica zla, po mnenju moških v Cerkvi pa so vse `enske se- vede njene hèere. Z literarno prispodobo so naslado (iz lat. luxuria), slo in razuzdanost vedno poosebljali kot `ensko. Tako je bilo `e v petem stoletju: španski pesnik Prudencij v delu Psychomachia ali bitka za dušo, ki predstavlja alegorièni boj med krepostmi in slabostmi, vse kreposti in tudi nekaj slabosti predstavi kot `ensko. Na- slado je predstavljala Venera v dru`bi Kupida in Jesta in tako poudarila nesmiselnost me- senega ugodja (Haskins, 1993:151). Naslada, ki je bila v kršèanski umetnosti vedno upo- dobljena kot `enska figura, je pogosto prika- Tizian, Marija Magdalena, 1531, olje na platnu, privatna zbirka. #  zana, kako trpi v veènem ognju: še en primer strastnega po`elenja `enske, ki ga najdemo v vseh srednjeveških cerkvah. %   Marija Magdalena ni slu`ila le kot vzor vsem spokornikom, ampak tudi kot glavni vzor dvema zelo razliènima vrstama `ensk: mistièarkam srednjega veka in prostitutkam, ki so — enako kot Marija Magdalena — zapu- stile svoje grešno `ivljenje. Cerkev jih je vzela pod svoje okrilje, pogosto pod pokroviteljs- tvom Marije Magdalene same, saj so bile na- stanjene v samostanih Spokornic Marije Mag- dalene. Kljub temu da sta bili obe skupini `ensk zelo razlièni, jima je bilo skupno to, da sta izšli iz urbane dru`be. V primeru misti- èark, med katerimi so mnoge izhajale iz bo- gatih, aristokratskih ali bur`oazijskih vrst, je šlo za duhovni odpor do te dru`be. Pri pro- stitutkah, katerih število je raslo z razvojem evropskih mest v dvanajstem stoletju, pa je šlo za socialno posledico »urbanizacije«. )  *  +  *    V dvanajstem stoletju je v mešèanski Evropi prostitucija naravnost cvetela, saj je pogosto pomenila edino pot iz revšèine in bede za `enske, ki niso imele drugih sredstev za pre`ivetje. Revšèina je pripeljala prostitut- ko v mesto, kjer je bila brez izobrazbe ali spretnosti, ki bi jih lahko prodajala, pogosto prisiljena prodajati svoje telo. V poznem dvanajstem stoletju je Cerkev spoznala, v kako muènem polo`aju so te uboge `ene, zato se je odloèila, da jim poma- ga. Del splošnega programa moralne preno- ve, z novim poudarkom na pokori, je vklju- èeval tudi namero, da bi namestili prostitut- ke v hiše, ki bi jim nudile zatoèišèe pred gra- be`ljivim svetom. Leta 1198 je pape` Inocenc III. pozval vse kristjane, naj se potrudijo, da bodo prostitutke spreobraèali, njih same pa je spodbujal, naj se poroèijo. S tem je oblju- bil odpušèanje grehov tistim, ki bi se z njimi res poroèili. Pape` je izjavil, da so mo`je, ki so se poroèili z nekdanjo prostitutko, naredili dobro delo, ki »ni najmanše med deli usmi- ljenja« in bo pripomoglo k odpušèanju nji- hovih grehov (Haskins, 1993:174). Povezovanje Marije Magdalene s prosti- tucijo se je torej zaèelo v srednjem veku in tra- ja vse do današnjih dni. Kljub temu, da so šele ob koncu sedemnajstega stoletja v Angli- ji spokorjene prostitutke zaèeli imenovati »magdalenes« in so ob koncu devetnajstega stoletja v Italiji postale znane kot »maddale- ne« in v Franciji kot »madeleines« oziroma »Madelonettes«, pa so se `e od srednjega veka naprej zatoèišèa zanje imenovala po njej, tako da `e pribli`no osemsto let ime Marije Mag- dalene predstavlja podobo »padle« `enske. ) $ (  Na drugem koncu moralnega spektra pa se pojavlja druga skupina `ensk, ki so se prav tako na poseben naèin zgledovale po srednje- veški podobi Marije Magdalene oziroma je le-ta nekako vplivala nanje. Te imenujemo mistièarke, spokornice, asketke, kontempla- tivke, vizionarke, ekstatièarke, ki so bile ne- navaden pojav poznega srednjega veka. Do- nald Weinstein in Rudolph Bell v svoji štu- diji srednjeveške pobo`nosti omenjata razcvet `enske pobo`nosti brez primere. Gre za ob- dobje od 1100 do 1400, še posebno pa za tri- najsto stoletje. Med najpomembnejšimi sta bili Hildegarda iz Bingena (1098-1179) in Ka- tarina iz Siene (1347-1380), ki sta sloveli po svoji pobo`nosti in askezi ter sta pridobili tak ugled, da sta postali celo svetovalki kra- ljem in pape`em (Haskins, 1993:177). Nekatere od `ensk so postale svetnice, ne- katere bla`ene, vse pa so del velikega vala re- ligiozne èustvenosti, ki je vladal v Evropi med poznim enajstim in petnajstim stoletjem. To je bilo obdobje, v katerem so izstopale asketke   in spokornice. Njihova svetost, zmernost in pogosto tudi nevroza so jih loèile od moških tedanjega èasa. Edinstvena in vèasih celo gro- teskna dejanja spokornosti in samoponi`eva- nja ter spretnosti v samozatajevanju in pre- tiranem postu — »sveta anoreksija« srednjega veka — so imele še posebno `enske znaèilnosti. V tem obdobju ni bilo le veè `enskih svetnic, ampak tudi veè `ensk, ki so spodbujale k no- vim oblikam pobo`nosti in iskale prilo`nosti za izra`anje lastnega »jaza« v religioznem kontekstu. Kontemplativno `ivljenje `ena, ki so ga spremljali strog post pred prejemom evhari- stije in druge oblike samoodpovedi, je bilo pogosto posledica obèutka krivde in reakcija na njihovo razkošno preteklo `ivljenje. Spom- nimo se, da je bila Marija Magdalena z zna- èajem Marije iz Betanije vzor kontemplativ- nega `ivljenja, saj ji je Gospod rekel, da je iz- brala najboljši dele`, to je seveda ljubezen do Boga v kontemplaciji — to ji ne bo nikoli vze- to. Katarina Sienska je najbolj slavna med svetnicami, na katero je vplival lik Marije Magdalene. Evharistija, s poudarkom na resnièni nav- zoènosti, je postala osrednja toèka odnosa med mistièarko in Kristusom: kot Kristusova nevesta se ga je lahko dotaknila in ga »nosila«, tako kot `e Devica Marija pred njo. Podobno kot Marija Magdalena, ki jo od trinajstega stoletja naprej upodabljajo na tabernakljih in freskah v nišah za kelihe, ker je prejela ob- hajilo od škofa Maksimina, je tudi mistièarka preko evharistije lahko dosegala bo`ansko zdru`enje s Kristusom, pravi sveti Toma` Akvinski (Haskins, 1993:199). @enske so bile tudi bolj ljubeèe od moš- kih. To so videli tudi v primeru Marije Mag- dalene, ki je jokajoèa sama ostala ob grobu. Kristusa je ljubila prav tako, kot je pred tem ljubila hudièa. Angleški dominikanec pravi, da »nihèe tako resnièno ne ljubi kot `enska, ki se je spreobrnila« (Haskins, 1993:157). Objokovanje je bilo sestavni del pobo`- nosti `ensk srednjega veka, pomembno pa je bilo tudi za srednjeveški kult solz. Bilo je del »èustvene« pobo`nosti, v kateri je vernik èus- tveno izrazil svoje duhovno izkustvo, ki je iz- hajalo iz vdanosti Kristusovemu trpljenju. Solze so bile uèinkovite in potrebne za spravo — kot solze skesane Magdalene, s katerimi je umivala Jezusove noge. Objokovanje osebnih grehov in grehov sveta je bilo pogosto sestavni del pobo`nosti in spokornosti mistièark. Po Devici Mariji in Mariji Magdaleni pa so se takratne `enske zgledovale tudi tokrat, ko so prelivale solze jokajoèe ljubeèe `ene. &  !  V zahodnemu kršèanstvu srednjega veka, tj. v obdobju, v katerem je religiozna umet- nost dosegla višek, je v teologiji, v pridigah, literaturi in slikarstvu upodobitev Marije Magdalene v bistvu rezultat znaèajskih kom- binacij treh `ena iz evangelija. Pudarki so na zunanjih — zemeljskih, biografskih, psihološ- kih, moralnih in èustvenih — elementih, pre- ko katerih je njena prava, evangelijska, podo- ba izhlapela. Umetnost je imela najbolj od- loèilen vpliv na kršèansko pobo`nost, torej na podobo Marije Magdalene v kršèanstvu. Marija Magdalena je najveèkrat upodob- ljena kot spokornica ali `enska v dolgih ob- laèilih. Umetnike je prevzela podoba te Je- zusove spremljevalke. Ena najbolj izrazitih je Grünewaldova slika na Isenheimskem ol- tarju v Colmarju: Marija Magdalena pri Je- zusovih nogah (Schavber in Schindler, 1995:372). Znamenita je tudi Giottova upo- dobitev: v asiški baziliki v kripti je Magda- lenino kapelo poslikal s freskami, ki ponazar- jajo prizore iz njenega `ivljenja. Ko je Marija Magdalena prviè stopila na oder, je nastopila v vlogi posvetne `enske, ki se je postavljala s svojo spolno privlaènostjo in je privzela jezik in navade svojega èasa, da #  je tako lahko predstavljala slehernico. Njena osebnost in zgodovina sta pre`eli njen lik z zanimanjem in razburjanjem. Prviè se je po- javila v liturgièni drami za veliko noè, in sicer kot ena izmed treh Marij, v kasnejših igrah pa kot Marija Magdalena sama v prizoru, ko sreèa Kristusa v vrtu. Do trinajstega stoletja je ̀ e postala samostojen lik, po vsej verjetnosti kot posledica vse veèjega poudarka na skesa- nosti grešnikov. To je spodbudilo razvoj re- ligiozne drame, ki presega zgolj svetopisem- sko izroèilo. Po srednjeveški miselnosti se je pridru`ila notranjemu svetišèu Jezusovih zaupnih prijateljev in uèencev in je postala ena njegovih najpomembnejših, èe `e ne kar najpomembnejša uèenka. Zanimivo pri tem Magdalenin mojster, Marija Magdalena kot pušèavnica, okrog 1280, tabelna slika, Galeria dell’ Accademia, Firence.    pa je, kot je v dvanajstem stoletju jedrnato povedal Pierre de Celle, da je »Jezus iz pro- stitutke naredil svojo uèenko«. )  ,- !* ! % V èasu magdalenskega kulta je Petrarka `ivel v mediteranski Franciji. Sentimentalen in emotivni pesnikov znaèaj je bil zlahka oèa- ran sprièo pustolovske, pohotne in patetièe narave svete grešnice, najbolj pa ga je prev- zela mistièno — kontemplativna podoba Ma- rije Magdalene. Bil je eden izmed romarjev, ki so obiskovali Saint-Baume2 med letoma 1330 in 1353. Pisal je tudi o Mariji Magda- leni kot »sladki bo`ji prijateljici«, o `enski, ki se je pokesala in so ji bili vsi grehi v fa- rizejevi hiši odpušèeni (Haskins, 1993:192). Opeval jo je kot posrednico med seboj in Bo- gom; dobrotnico, ki se je ozrla na njegove solze, slišala njegove molitve in ga varovala na poti zvelièanja. Uspešnica srednjeveških hagiografij Zlata legenda avtorja Jakoba de Voragine (1230- 1298) je imela globok in trajen vpliv na zgo- dovino kršèanske pobo`nosti in religiozne umetnosti. Pripoveduje, da je po spreobrne- nju Marija Magdalena »upravièeno postala domaèa« z Jezusom, ki jo je »povsem sprejel v svoje `ivljenje« in si `elel, da bi »bila nje- gova gostiteljica in posrednica na potovanju«. To pomeni, da je njena vloga oèitno veèja in pomembnejša od tradicionalne vloge, ki naj bi si jo delila z evangelijskimi `enami, ki so »slu`ile Gospodu s tem, kar so imele«. V dvanajstem stoletju Honorij Augusto- dunensis omenja njeno slu`enje, ko opisu- je, kako je »v goreèi vnemi vdano hodila za Gospodom in njegovimi uèenci po provin- ci in mu slu`ila po svojih moèeh«. Zaveda- joè se posebnosti polo`aja `ensk v takratni Cerkvi, Honorij Augustodunensis dodaja, da »je bilo med Judi takrat `enam dovolje- no, da so hodile z vernimi moškimi in jim slu`ile po svojih moèeh v njihovih potre- bah« (Haskins, 1993:196). V oèeh pisatelja iz poznega trinajstega stoletja Marija Mag- dalena ni le pomagala, ampak je tudi spreo- braèala, skrbela za bolne in celo »številne ljudi odvrnila od razuzdanega `ivljenja«, kar je popolnoma ustrezno opravilo za spreobrnjeno prostitutko. Kljub dejstvu da odlomek v Evangeliju po Luku (Lk 10, 38-42) Marijo predstavi kot za- vetnico in simbol kontemplativnega `ivljenja in tudi pobo`na literatura tistega obdobja pogosto namiguje na ta vidik njenega lika, je vse do šestnajstega stoletja le redko vizualno upodobljen, razen v ciklih njenega `ivljenja. V seriji fresk Giovanija iz Milana v zakristiji kapele Rinucci, v cerkvi Sv. Kri`a v Firencah, jo najdemo sedeèo ob Kristusovih nogah, ko posluša njegovo besedo, medtem ko se Mar- ta prito`uje nad njeno lenobo. Jezus ji odgo- vori, da si je Marija izbrala boljši del. Pred tem prizorom je opisano praznovanje v fari- zejevi hiši — Lukova grešnica ob Kristusovih nogah, v katerem sedem demonov pleše po strehi in opozarja verujoèo, da so Lukova gre- šnica, Marija Magdalena in Marija iz Beta- nije ena in ista `enska (glej sliko 1). Rogier van der Weyden pa Marijo Magdaleno pri- kazuje v sedeèem polo`aju sredi branja, po- polno utelešenje kontemplativnega `ivljenja (glej sliko 2). )  (,- !. * V drami vstajenja, ki se je uprizarjala ob veliki noèi v cerkvah in samostanih zahodne Evrope od desetega stoletja dalje, nastopi kot nosilka mire, njena podoba pa se je še naprej izpopolnjevala v novem religioznem vzdušju, ki se je od trinajstega stoletja naprej osredo- toèalo na Jezusovo odrešilno smrt. Ljudje, ki so Jezusa obkro`ali v njegovih zadnjih dneh in so z njim trpeli pod kri`em, so spro`ili do- mišljijo vernih. Kljub temu da so podobe Ma- rije Magdalene kot grešnice v Lukovem evan- geliju nazorne in pouène, pa šele dogodki ob  #  kri`anju in vstajenju o`ivijo njeno pravo evan- gelijsko podobo. Tu namreè nastopi kot ti- sta, ki ljubi, `aluje in joka. V pobo`ni lite- raturi trinajstega stoletja so si pisatelji spet predoèili evangelijsko pripoved in jo razširili v pogovornem jeziku, opisujoè »stvari, ki so se morda zgodile«. Umetniki tistega obdobja so prevajali rea- lizem podrobnosti v likovno govorico in tako so nastale številne nove podobe, v katerih je škrlatno obleèena `ena postala navidezno vi- den element. Verjetno imamo Devico Marijo za prevladujoèi lik tistega èasa, toda v fran- èiškanskih zapisih, kot so na primer Medita- cije o `ivljenju Jezusa Kristusa, avtorja Psevdo- Bonaventure, in na vizualnih podobah, ki so imele še posebno velik vpliv, nima Marija Magdalena niè manj pomembnega mesta kot Devica Marija, pogosto pa je celo pred njo, saj pritegne opazovalèevo pozornost nje- na intenzivnost `alovanja in ljubezni. Ome- niti velja, da je na teh upodobitvah vèasih droben lik Marije Magdalene, obleèene v rde- èo, ki kleèi pod Jezusom in prestreza kri iz njegovih nog, pod njo pa je Golgota z lobanjo in kostmi, ki predstavljajo Adamovo grešnost in umrljivost. Evangelist Luka omenja `ene, ki so šle za Jezusom na Kalvarijo. V srednjem veku so ti prizori umetnikom ponujali prilo`nost, da so z `ivimi barvami naslikali krute obraze vojakov, ki so bièali Jezusovo krvaveèe telo, grobo ravnanje vojakov do Device in drugih `ena. Na èudovitem Guglielmovem kri`u v Sarzani pri Luci obrne Kristus svoj tragièni in ljubeèi pogled k `enam, gledajoè proti Mariji Magdaleni, ki stoji pred dvema pri- jateljicama (Haskins, 1993:201). V Giotto- vem prizoru v Padovi se s svojimi lasmi obo- tavljivo dotakne Jezusovih nog. Celo angeli izra`ajo tragiènost — eden izmed njih si trga svoje oblaèilo, kar posnema antièno tragièno kretnjo. Masaccio je naslikal drobno rdeèo figuro, ki stoji pod kri`em in dr`i roke kviš- ku (1426), s èimer izra`a neizmerno `alost. To je spet ena tradicionalnih dr` ritualnega `alovanja, polo`aj, ki ga vidimo v številnih drugih prizorih njenega `alovanja (glej sliko 3). Mathias Grunewald skoraj sto let kasne- je v prizoru kri`anja postavi vznemirjeno Ma- rijo Magdaleno ob vzno`je kri`a, medtem ko apostol Janez podpira Devico Marijo in Janez Krstnik ka`e na Kristusovo upadlo telo, njegovi prsti pa so ukrivljeni v ekspre- sionistièni agoniji (glej sliko 4). Toda od poznega trinajstega stoletja na- prej je bilo pod vplivom emocionalizma fran- èiškanov v pobo`ni literaturi tudi Devici Ma- riji dovoljeno diskretno èustvovati, Marija Magdalena pa je bila v ospredju srce parajo- èih podob kot spodbujevalka `alosti, pogosto celo kot glavna `alovalka. Kot navaja Haskins (1993:204), se v Lamentatyone of Mary Mag- dalen (@alostinke Marije Magdalene) Jezus ob kri`anju poslavlja od Marije Magdalene: »In name je pomislil v svoji bole~ini, pogledal me je s smrtnim izrazom, ko je izrekel v posebnem spominjanju: ‘Zbogom, Magdalena, oditi moram od tod, moje srce je tamquam cera linquiscens’.« Ob koncu trinajstega stoletja je bil ta `a- losten in hkrati velièasten prizor spremenjen v pravo dramo z liki, ki so se z vso vnemo vpletali v dogajanje z namenom, da bi us- tvarili podobna obèutja v gledalcu, nanje pa so vplivale krvave in nazorne pripovedi v Me- ditacijah in podobnih spisih ter snetje s kri- `a v naroèje matere in Magdalenino mazi- ljenje Kristusovih nog. V Meditacijah je omenjeno, da je »Gospa vedno dr`ala nje- govo glavo v svojem naroèju..., Marija Mag- dalena pa njegove noge«: »Ko so prišli do nog, skoraj do stopal, je Marija Magdalena rekla: ‘Prosim, dovolite mi, naj jaz pripra- vim noge, ob katerih sem prijela milost.’ To ji je bilo dovoljeno in je dr`ala noge. Od `a-    losti se je zdela vsa nemoèna ... @elela je umiti in maziliti celo njegovo truplo, a ni bilo niti èasa in niti prostora. A vsaj njegove noge je lahko umila s svojimi solzami in jih skrbno brisala, objemala, poljubljala in po- vila ter jih pripravila, kot jih je najbolj vedela in znala« (Haskins, 1993:206). V Giottovi `alostinki v kapeli Scrovegni (1304-06) Devica Marija ziba zgornji del Kri- stusovega telesa, Marija Magdalena pa dr`i njegove noge. Torej gre za polo`aj, ki ji je bil dodeljen v Meditacijah: »Noge, ob katerih je našla toliko milosti«. Ta polo`aj je tradicio- nalno njen in izvira iz njene vloge Lukove gre- šnice (glej sliko 5). »Ko so truplo nesli v grob, je Marija podpirala njegovo glavo, Marija Magdalena noge, drugi pa so nesli njegovo telo in ob tem prijetno jokali,« je zapisal menih iz štirinajstega stoletja, ki si je zavzeto predstav- ljal, da bi bilo povsem normalno, da bi se do- godki odvijali tako, navkljub dejstvu da v evan- gelijskem sporoèilu to ni opisano; evangelij go- vori, da je Jezusa pokopal Jo`ef iz Arimateje skupaj z Nikodemom, ki ga omenja evangelist Janez (Haskins, 1993:205). Za opazovalca, ki je strmel kvišku v to `a- lujoèo podobo, je jokajoèa podoba ob vzno`- ju kri`a ter njeno ogrinjalo, ki je `arelo kot »ogenj ljubezni«, predstavljalo simbol vere in prièo trpljenja. Tako pravzaprav predstavlja hkrati vse èloveštvo nasploh in partikularno `ensko `alost zaradi izgube. Bli`ina med Ma- rijo in Jezusom ter velièina, ki jo je s tem v oèeh vernih dobila, se je zdela tako pomem- bna, da je domišljija nadomestila tista mesta v evangeliju, kjer za koherentne interpretacije ni bilo dovolj podrobnosti. Upodobitev, ki poudarja odnos Marije Magdalene do Kristusa, je Botticellijeva slika v Münchnu (1490-1502), kjer Kristus le`i na slabotnih kolenih Device Marije, Marija Magdalena pa kleèi ob njeni strani in dr`i njegovo glavo v svojih rokah, z obrazom, ki se dotika njegovega, lasje ji padajo vse nao- krog: to ustvarja podobo intimnosti in ne`- nosti (glej sliko 6). ) /*  Opisana je tudi kot »ljubljena uèenka«, »apostola apostolov« in predvsem kot `enska, ki je Kristusa nadvse ljubila in jo je tudi on izredno ljubil; »beata dilectrix Cristi«, »bla- goslovljena Kristusova ljubimka« (Haskins, 1993:193). Ti epiteti se odra`ajo v številnih po- dobah, ki jih navdihujejo tako evangelijske pri- povedi kot tudi apokrifne zgodbe, ki so vzbr- stele v dvanajstem stoletju. Le-te prièujejo o izjemni pomembnosti njene podobe in naklo- njenosti, ki jo je u`ivala v srednjem veku. @e v zgodnjih kršèanskih èasih so vstajenje prikazovali kot pot dveh oziroma treh Marij, ki so tekle h grobu in ga našle praznega, tam pa so sreèale enega ali dva angela. Dogodek je bil prviè uprizorjen prav s tema dvema pri- zoroma, in sicer v dramskih interludijih, ki so jih od prve polovice desetega stoletja upri- zarjali na velikonoèno jutro pred velikonoèno mašo v katedralah in samostanih po Evropi. Prav v teh dialogih, imenovanih »Visitatio se- pulchri«, nastopa Marija Magdalena, ki naj- prej nosi miro, potem pa pridobiva na po- membnosti. V zahodni drami ji je dodeljeno eno pomembnejših mest. Nekateri menijo, da je razvoj njene vloge v tem obredu v bistvu posledica nenadnega poveèanja njene popu- larnosti v zgodnjem enajstem stoletju, lahko pa ga imamo tudi za neposredno manifesta- cijo njenega kulta. V enajstem stoletju so delu »Visitatio se- pulchri« dodali nov apokrifni prizor »Victimae paschali«, ki je Mariji Magdaleni podelil še veèji sloves. Menihi, ki so verjetno poosebljali apostole, so spraševali: »Dic nobis, Marija, quid vidisti in via?« (»Povej nam, Marija, kaj si videla na poti?«). Tu ni jasno, ali so menihi naslovili svoje vprašanje na Marijo ali skupno na vse tri Marije. »Sepulchrum Christi, viven- tis, / et gloriam vidi resurgentis / Angelicos te-  #  stes, / sudarium et vestes. / Surrexit Christus, spes mea; / praecedet suos in Galilea.« Marija odgovori: »Videla sem grob `ivega Kristusa in slavo vstalega; videla sem angele, prtiè in ob- laèilo. Kristus je vstal, moje upanje; pred svo- jimi brati gre v Galilejo« (Haskins, 1993:211). Janezova pripoved o Marijini zbeganosti, `alosti in nazadnje o veselju je navdihnila mnoge kiparje in slikarje devetega stoletja, tako da so dali prizoru »Noli me tangere«3 vi- zualni izraz. Prizor je bil vkljuèen v obred »Visitatio sepulchri« vse do poznega dvanaj- stega stoletja, spremljala ga je še posebno èus- tvena melodija v veè razlièicah, med njimi je bila tudi igra iz Toursa. Razliène interpretacije evangelija o tem, koliko in katere svete `ene so bile prièe Kri- stusovemu vstajenju, se odra`ajo v prav tako raznoliki ikonografiji. Še posebno pa k èudo- viti podobi Marije Magdalene kot »apostola apostolorum« prispeva Markova pripoved v postskriptumu k vstajenskemu prizoru, kjer Marija Magdalena sama pove apostolom o vstajenju, oni pa »ji ne verjamejo«. Zanimiva je podoba Marije Magdalene kot apostole, ki prihaja iz Hildesheima, mi- niatura psalterja iz sedmega stoletja: tu Ma- rija Magdalena naznanja sporoèilo vstalega Jezusa enajsterim. Enajsteri so zbrani, stis- njeni drug ob drugem v zaprtem temnem prostoru. Nasproti njih loèeno stoji Marija Magdalena, ki predstavlja podobo, nagovor- jeno od zgoraj. Pomenska razlika med njo in souèenci je dobro vidna in predstavlja najpo- membnejšo podrobnost te upodobitve. Ta Marija Magdalena namreè nima nièesar opra- viti s podobo, ki je prisotna v miselnosti za- hodnega èloveka, kajti njena obleka, ruta in ogrinjalo imajo izrazito hieratièen in liturgi- èen poudarek (glej sliko 7). Opisana je kot »rarissima kristološke te- matike«, ki se prviè pojavi v psaltru iz dva- Giotto, Objokovanje, 1304-06, Padova, kapela Scrovegni.  &  najstega stoletja, napisanem v Angliji v St. Albanyju za Kristino iz Markyateja (Ha- skins, 1993:220). Marija Magdalena je nav- dihovala pobo`nost med `enami, kar se odra`a vsaj v kipu iz trinajstega stoletja v ka- tedrali v Munstru, kjer v rokah dr`i alaba- strno posodico. Darovalko predstavlja drob- na kleèeèa nuna z rokami, dvignjenimi v poni`ni prošnji. Vaza oziroma alabastron je od srednjega veka naprej najpogostejši atribut Marije Magdalene; je simbol veène `enskosti starega in modernega veka; je po- soda, ki vsebuje tako `ivljenje kot tudi smrt.4 Pseudo-Rabanus Maurus jo je upo- dobil kot predano »Kristusovo dišavarko« z dragocenim balzamom, da bi mazilila umrlega Jezusa, tako kot ga je še za èas nje- govega `ivljenja. Olje predstavlja »globoko privlaènost in skrivnost srca«, vaza pa pred- stavlja »notranje svetišèe srca, ki je polno vere in dobrotljivosti«; je posoda duhovnega `ivljenja (Haskins, 1993:217). Neposredna bli`ina darovalk in naèin, kako gledajo naravnost v tri Marije in na vstalega Kristusa, nam ka`e, kako moèno so se ̀ ene poi- stovetile z dejavno vlogo uèenke in prièevalke. ) 0!$ $." *  ,- !!+ 1 " @ivljenje Marije Magdalene po Kristuso- vem vnebohodu je bilo predmet neštetih in osupljivih razlièic legend, ki so se mno`ile vse od enajstega stoletja naprej. Legende, ki se nanašajo na njen prihod v Francijo, prinašajo prav tako obširno zbirko ilustracij, narisanih na steklo, freske, slike na lesu in rokopise. Prve podobe njenega prihoda v Marseille se poja- vijo v rozetah v katedralah v Chartresu, Au- xerreju in Notre Dame v Semur-en-Auxoisu v zgodnjem trinajstem stoletju. V »Zlati legendi« pa je zgodba sama naj- bolje opisana. Zapisan je namen potovanja: kako so po Kristusovi smrti in muèeništvu sv. Štefana uèenci »šli v razliène de`ele in pridi- gali o Bo`ji besedi«. Toda »pogani« so Marijo Magdaleno in njene prijatelje, vkljuèno z Maksimom in »mnogimi drugimi kršèanski- mi mo`mi«, pregnali na nevarno morje `iv- ljenja, v plen nevihtam in premetavanju va- lov, v èoln »brez krmila, da bi se utopili«. Bo`ja previdnost jim je priskoèila na pomoè — Vsemogoèni Bog poskrbi — in ladja s svojim dragocenim tovorom kršèanske vere je ven- darle varno prispela v Marseille. ) )  ". *2(! Potovanje po morju za Marijo Magdale- no seveda ni zgolj pustolovšèina. O tem go- vori dejstvo, da so brez »krmila«: èe jih torej ne bi vodila Bo`ja roka, bi bili nemoèni. Ko so prišli na kopno, so zatoèišèe poiskali v »predverju svetišèa tamkajšnjega ljudstva«. Ko je Marija Magdalena videla tiste ljudi, ki so bili pogani, jim je zaèela oznanjati Bo`- jo besedo. Geoffrey iz Vendoma (umrl 1132) se je èudil, kako je »bivša, vsem znana gre- šnica, postala znana pridigarka« (Haskins, 1993:223). Marija Magdalena se — izmuèena od svo- jega pastoralnega delovanja — zadnjih trideset let svojega `ivljenja umakne v »nikomur zna- no« podzemno jamo v gorah, kjer ni »niti vode niti rastlin niti dreves«. Namesto tega pridejo na zemljo angeli in jo ob doloèenih urah v ekstatiènem stanju odnesejo v nebesa na nebeško gostijo (glej sliko 8). V jami je zavita le v svoje lase, ki posta- nejo dolgo zlato ogrinjalo, ki jo popolnoma zakrije, saj zavraèa vse svetne stvari. Moli in se posti, da bi se spokorila za svoje minule grehe. Nekega dne jo pušèavnik, ki se je tudi skril svetu, ves zaèuden vidi lebdeti na nebu nekaj kilometrov stran, zato jo obišèe in tako izve za njeno zgodbo. Marija Magdalena ga prosi, naj pove Maksiminu, da jo bo našel v svoji molilnici in kmalu za tem se s pomoèjo angelov pojavi tam, kjer prejme zadnje ob- hajilo in umre. #  Vizualni dvojnik zgodbi iz Zlate legende in njen sodobnik je slika na lesu, delo toskan- skega umetnika iz zadnjih desetletij trinaj- stega stoletja (glej sliko 9). Delo prikazuje Magdaleno kot pušèavnico, s prizori iz nje- nega `ivljenja — od njenega utelešenja kot Lu- kove grešnice do pogreba. Vsi prizori so na- slikani okoli nje, ona pa blagoslavlja in dr`i v rokah zvitek pergamenta z besedami: »Ne desperetis vos qui peccare soletis, exemploque meo vos reparate deo,« s katerimi nagovarja grešnike, naj ne obupajo in naj sledijo nje- nemu zgledu tako, da se vrnejo h Gospodu (Haskins, 1993:226). ) )  + * %! $ $." Jakob de Voragine v svojem etimološ- kem predgovoru o `ivljenju Marije Magda- lene povzame pomen njenega `ivljenja v treh toèkah. Prviè Marijo razlagajo kot »amarum mare« oziroma »bridko morje« v igri besed okrog njenega imena; drugiè je »illumina- trix« oziroma »prinašalka svetlobe«; tretjiè je »illuminata« oziroma »razsvetljena« (Ha- skins, 1993:226). Jakob najprej razlaga, da preko teh treh simbolnih prvinah lahko ra- zumemo skesanost, kontemplacijo in nebeš- ko slavo. Marija Magdalena, katere opis spo- minja na gnostiène ideje, je tako prejela luè, duhovno razsvetljenje in sèasoma postala posoda, preko katere in iz katere so drugi prejeli to luè. Jakob posveti najveè poudarka Mariji Magdaleni kot »illuminatrix« in tako pripravi bralca na njeno apostolsko poslans- tvo, ki zavzema daleè najveèji del njenega `ivljenja. Prva stopnja njene razsvetljenosti je prav njena skesanost, medtem ko se njeno `ivljenje konèa v provansalski jami v pripravi na nebeško nagrado. Tako smo sklenili krog. Vezelay je bil ti- sti, ki je z razlago zgodnje legende o pušèav- nici Magdaleni prispeval k razcvetu srednje- veškega mita. Odslej bi — èe bi `eleli slu`iti znanstvenim namenom — njen spokorniški konec moral imeti prednost pred drugimi evangelijskimi prvinami njene zgodbe. Na- predek Marije Magdalene od grešnosti do svetosti zrcali naèin, kako je preko oseb, ki jih je privzemala, njena podoba predstavljala in odsevala ne le srednjeveški odnos Cerkve do `ensk, greha in odrešenja, ampak tudi dru`beno skrb srednjega veka. Petrarkova »dulcis amica dei« v jami v Ste-Baume je na primer ganljiva podoba tiste skrušene `ensko- sti, ki sugerira, da lahko celo najveèji grešniki dose`ejo nebesa. Literatura Glasanoviè, Pavlina (1996): Simbolna podoba ̀ enske v kršèanstvu. Diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za dru`bene vede. Haskins, Susan (1993): Mary Magdalen: Myth and Metaphore. London: Publishers BY Harper Collins. Tivadar, Artner (1969): Sreèanje s srednjeveško umetnostjo. Ljubljana: Mladinska knjiga. Schavber, Vera in Schindler, Hanns Michael (1995): Svetniki in godovni zavetniki. Ljubljana: Mladinska knjiga. Sebastiani, Lilia (1992): Tra/Sfigurazione. Brescia: Editrice Queriniana. Sveto pismo (1996). Ljubljana: Svetopisemska dru`ba Slovenije. 1. Zavetnica magdalenk; `ena, spokornic; uèencev in študentov; jetnikov; zapeljanih; frizerjev, vrtnarjev; vinogradnikov, trgovcev z vinom; livarjev svinca, sadjarjev, tkalcev volne, otrok, ki se te`ko nauèijo hoditi; proti oèesnim te`avam; proti slabemu vremenu (Schavber in Schindler, 1995:372). 2. Mestece Sainte-Baume v Provansi je postalo znamenito v trinajstem stoletju, ko so tu našli domnevni grob sv. Marije Magdalene in sv. Maksima, prvega škofa v Aixu (Schavber in Schindler, 1995:372). 3. Najznamenitejša podoba tega prizora je Tizianova slika (London, Narodna galerija), seveda pa obstaja še veliko drugih (Calvocoressi, 1993:147). 4. Drugi atributi Marije Magdalene so posoda s kadilom, knjiga, trnova krona, biè, hudièeva glava, ro`ni venec, kri` idr. Pogosto je prikazana kot Marija iz Betanije ob bratu in sestri (Schavber in Schindler, 1995:373).