VESTNIK
^ .......... .................
Poštni urad 9020 Ceiovec
S Veriagspostamt 9020 Kiagenfu.t izhaja vCetovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge mesečna naročnina 12 šiiingov
*	ceioietna naročnina 120 šiiingov
i ^	i
*	^
LETNiK XXXVi
CELOVEC, ČETRTEK, 24. DECEMBER 1981
ŠTEV. 52 (2051)
T^Ji v /ftM 79$/, oJ ^fercg^ je poj/av/j^n:o, jn:o /<Ji ^oroj^i j/ovenci sta/no soočen: z n:^jwnin: PJfzs^on:, J<: 77 končno wfopi/i v in:cno-v^ni jojvct in j ten: pri-^ttc/i za^on o naroJniE j^npinaE, ^i na prejtcvanja ter najprotaje in črAi č/ena 7 Jržavne pogoJ-Trijtran^arj^i jporazan:, ^i ga borijo ^oroj^e Ježe/noz/* *orj^e stranic in jtoji ter Je/aje izven Jen:o-^ratično izvo/jen;T ^oran:ov, je taJi y ten: /eta ve/ja/. Ta za n:anjj/no ^oj/ji^i pa^t ontogoča ne:nj/:onacio-
Tudi v novem tetu
nas čakajo važne naioge
"a/n/n: ^rogon: na Eoroj^cn:, Ja jo-°J/očajo o vjeE /*/jtveniE vprašanj:/?, ^ Je t/čejo naje rzaroJ^e j^apnojti.
To/it/čna ož/na te/? krogcu je naj-^°/j ^aže v dejstva, Ja jo za 5/oven-re na EorojEen: ta J; v /eta 79$ 7 ojta-^ vrata v nekatere o/?č/nj^e /n jav-^e jfav/?e zaprta,- še posebno pa ve/ja za dogodek v o^č/n/ Žita ra vaj,
*7er je o/?činj^: oJ/?or zahteva/ oJ-ttrariitev JvojeziČMiT? označb prostorov ce/o na Jvojez/čn: šo/i.
V ta^en: ozračja n;TJar ne morejo sprejeti areJifev v o/di^i zagona ° narodni/? j^apinaE, ^i naj izbriše ^ dve/? tretjin avtohtonega naje/itve-"cga ozeni/ja ter asfvarja več hate-g°r;j 5/ovencev. Zgodovinsko Jejjtvo te, Ja živiiMO .S7ovenei na 7f oroške?n avtohtono v Zi/ji, Eoža /n ToJjani. ^ato ve/ja s/ej ho prej naša zahteva Po cc/oviti zaščiti na ce/ofnen: Jvo-tezičnein ozen:/ja jazne Eoroške, in to na poJ/agi č/ena 7 državne po-g-oJhe, hi' je in ojtane trJen fetne/j za Pravice manjjin v zlvsfriji.
Eravi/nostjfa/išča, ki sn:o ga koroški ^/ovenci in taji' števi/ni Jenio-hratični pripadniki joJeJnega naroda zavze/i Jo zahona o narodni/? jha-Phiah, Je taJi v /eta 79#7 ponovno ^otrjaje. Ce/o niaJžarjha inanjj/na v dvstrij:', h/ je ed/na pozJravJa o?ne-"jen/ zahon /n vjtopJa v jojvet, je ^etoj oJ avjtr/jjhe v/aJe zahteva/a, ^a /nora taJi zanjo ve/jati č/en 7 Jr-tavnc pogoJhe.
Po Jragi Jtran/ pa ^/ovene/ na Ko-tojheni taJi v /eta 79$/ he/ež/mo "tpejno Je/ovanje na raz/ičn/h poJ-točj/h jvojega ajtvarjanja. PreJvjew ^a ha/tarneni poJročja je v/Jeti, Ja tnoga Jrajtva, jhap/ne /n pojaniez-t'hi /jčejo nove pot/ — /n to ajpej-to. Pojehej je treha Oirien/t/ Je/o /n tapor, h/ ga v/aga inanjj/na na poJ-t°čja gojpoJarjhe Jejavnojt/. Zavejt ° ten?, Ja Mioratno najenia č/oveha tiiiogočit/, Ja Joh/ Je/o v Jomačeni traja, je veJno ntočnejja. /čaz/tčne °^//he jawoponioč/, h/ j/h naj č/o-t*eh pozna že oJ aJtanav/janja prv/h Pojoji/n/c /n zaJrag naprej, tvorijo Prav taho jejtavn/ Je/ aht/vnojt/ nagega /jaJjtva.
Pazveje/j/vo je, Ja ni/aJa generacija ohranja in goji traJicije na-roJnoojvohoJi/nega hoja. V tej zvezi ^ pOiMeMihno, Ja jo prav /etoj hi/i z °hnav/janjeni Perjnianove Joniačije Postav/jeni tewe/ji prvema wazeja pOP na /(orojhein. TaJi jrečanje "orčevjhih organizacij Z/pe-/aJran, ?/ je hi/o /etoj prvič na Tčorojhem, te ze/o pozitivno oJjehni/o.
V čaja, ho jo oJnoji nicJ ve/ihinia t/ania napeti' in ho je taJi v Evropi *tnogo nevarnih žarijč, jo Johri oj-toj/ weJ Zvjtrijo in /agoj/avijo po-
Nov atentat
na enakopravnost koroških Stovencev in njihovega jezika
Tik pred božičnimi prazniki, ki jih imenujemo tudi praznike miru, koroški Siovenci doživijamo nov primer kričeče diskriminacije: občinski mandatarji SPO in OVP v občini Žitara vas so ..demokratično" skieniii, da morajo na novi dvojezični ijudski šoii v Žitari vasi tekom enega meseca izginiti dvojezične označbe razredov in drugih prostorov. Z odstranitvijo napisov so zadoižiii ravnateija šote Franca Ku-kovico in mu zagroziti s pritožbo na nadrejeno obiast, če ne bi izpoinii njihovega ukaza (obširneje poročamo na 4. strani - op. ured.)
Nestrpnost žitrajskih mandatarjev pa dosega višek v cinizmu, s katerim so utemeljevali svoj napad na enakopravnost Slovencev in njihovega jezika: odstranitev notranjih dvojezičnih označb so zahtevali in skleniti zaradi tega, ker Enotna lista ni hotela sprejeti kompromisnega predloga, po katerem bi dvojezične označbe znotraj šolskega poslopja „smele" ostati, če bi slovenski občinski odborniki „v zameno" pristali na samo enojezični nemški napis na zunanji strani šolskega poslopja. Na takšno podlo kupčijo slovenski mandatarji razumljivo niso pristati in tako je pri-
DELAVN!CA
Nedotine notranje otnačbe na žitrajstri Šoti, na katere so mandatarji SPO in OVP
upriioriii svoj..iov na darovnice"
šlo do sklepa, ki spet enkrat zelo jasno kaže, kako je na Koroškem v resnici z enakopravnostjo obeh narodov in njunim mirnim sožitjem, o katerem deželni glavači v zadnjem času tako radi govorijo.
Za žitrajski primer je še posebno značilno, da je pri nedavni otvoritvi novega šolskega poslopja celo deželni glavar VVagner izrekel besede pozdrava v obeh deželnih jezikih, medtem ko se je pri diskusiji s slovenskimi študenti na Dunaju še sredi meseca novembra izrecno hvalil, da je zasluga socialistov, da so označbe v šoli lahko dvojezične. Sedanji sklep žitrajskih socialistov in OVP-jevcev, o katerem je bil deželni glavar pravočasno obveščen, da bi lahko še ukrepal, je njegove besede postavil na laž.
Tako le nekaj, tednov po nezaslišanem atentatu na enakopravnost koroških Slovencev s strani uprave ..evropskega mesta" Velikovec zdaj doživljamo že drug primer kričeče diskriminacije, ki — kakor je v prvem komentarju dejal predsednik ZSO dr. Franci Zwit-ter — še presega velikovško provokacijo. Oba primera pa samo potrjujeta pravilnost odklonilnega stališča koroških Slovencev do sed-mojulijske zakonodaje, ker ta potiska odgovornost za izpolnjevanje člena 7 na občinsko raven, kjer potem s silo tristrankarskega pakta preprečijo sleherni poskus u res ni čevanj a enakop ravnosti.
TMfTnhfM Jf^cM/h mirn v ;c?n Je/% jffta.	rcho j c jrcč^nic nMnjjin
jojfJn;;h Ježe/, hi je hi/o /etoj v EojzegK na A7aJžarjhent, potnernhen ntejnih povezovanja in joJe/ovanja v jreJnji Evropi. Ze/o ponretnhno pa je taJi to, Ja je v zaJnjih /etih veJno ho/j ave/jav/ja nače/o, Ja tnoranto proh/etne naroJnih jhapnojti g/eJati v /ači ce/ovitega Jražhenopo/itične-ga razvoja in ne — hahor je to po-gojto hi/o v preteh/ojti — preveč eno-Jtranjho /e z enega a/i Jragega vi-Jiha.
Eo govorico o ahtivnojtih j/oven-jhe naroJne jhapnojti na Eorojhem, torej /ahho agotovimo, Ja je /e-teh vjaho /eto več. VenJar pa rnoratno tahaj taJi priznati, Ja na poJročja ijhanja novih poti in oh/ih v povezovanja z Jemohratičnimi ji/atni v av-Jtrijjhi Jražhi v ten: /eta ni hi/o narejenih novih horahov. Prav taho je Je veJno preveč prijotna ntije/nojt, Ja hotno Johi/i naje pravice nehaho „oJ zgoraj" in prema/o je zavejti o
fen:, Ja je j/ovenjhi naroJ na Eo-rojhetn v jvoji Jo/gi zgoJovini veJno ime/ /e tijte pravice, hi ji jih je po-žrfvova/no in z ve/ihimi napori pribori/.
ZVa honca tega hrathega preg/eJa moramo neJvoamno agofoviti, Ja zlvjfrija taJi v /eta 79$7 ni izpo/ni-/a tvojih meJnaroJnih ohveznojti Jo naroJnih manjjin, hi živijo v njenih mejah. E/jah tema pa jfopamo ho-rojhi 5/ovenci opogam/jeni v /eto 79$2, jaj jf veJno ho/j zaveJamo, Ja je mnogo oJvitno prav oj nat ja-mih. $e ho/j čvrtfa povezava z na-jimi /jaJmi tirom Jvojezičnega ozem-/ja, ohranjanje in prahticiranje ahcij-the enofnotti v vteh zaJevah č/ena 7 z Jrago otreJnjo organizacijo horoj-hih 37ovencev ter čim honhrefnejte povezovanje z Jemohrafi večinthega naroJa hojo mora/i taJi v /eta 79$2 hiti g/avni feme/ji po/ifihe naje organizacije.
dip). ini. Fetiks Witner
tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem
:9
K
s
ZADOVOLJNE PRAZNIKE IN MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU
vsem bralcem, naročnikom in sotrudnlkom
VESTfHK
UREDNtŠTVO - UPRAVA

miru"
v s^efu, poinem netzarnii! žarišč
Vojno stanje na Poljskem, kjer je bilo po različnih vesteh tudi že več mrtvih in ranjenih; v Afganistanu nadaljevanje bojev med domačini in tujimi zasedbenimi silami; še naprej traja vojna med Irakom in Iranom-izraelski imperialisti so s priključitvijo Golanske planote pov :čali število svojih osvajalnih akcij, ob katerih v Washingtonu spet pretakajo krokodilove solze (čeprav je znano, da je Izrael že doslej vse podobne pohode in ukrepe izvedel ob vednosti in tihem privoljenju vsakokratne ameriške administracije), sami pa grozijo Kubi z zaostritvijo gospodarske blokade in El Salvadorju celo z „inter-vencijo", če se tamkajšnje ljudstvo ne bo nehalo boriti za svojo neodvisnost.
To je le nekaj konkretnih primerov iz dolge vrste nevarnih žarišč, značilnih za današnji svet v trenutku, ko se človeštvo poslavlja od leta 1981. Ko bomo v prihodnjih dneh obhajali ,,praznike miru", bomo cd resničnega svetovnega miru oddaljeni bolj kot kdaj koli v vseh letih po drugi svetovni vojni. V svetu se je namreč nabralo že ogromno manjših ali tudi večjih konfliktov, ki so trenutno še omejeni na določena ozemlja, pa se lahko čez noč razplamtijo v širok, ves svet obsegajoč požar.
In to še ni vse. Hkrati s temi lo-
kalnimi spori je človeštvo konfron-tirano tudi z mnogimi globalnimi nevarnostmi, kot je na primer čedalje blaznejša oboroževalna tekma, ki dan za dnem zahteva težke milijone za izdelavo novih, še grozovitejših orožij; ali čedalje nevarnejši prepad med razvitim in nerazvitim svetom, ko na milijone ljudi trpi lakoto in dan za dnem umira na tisoče otrok zaradi pomanjkanja hrane in zdravil.
Tudi to je le nekaj najbolj kričečih primerov iz današnjega sveta, ki je ves poln najrazličnejših neskladnosti in protislovij. Ta naš svet je poln velikih in malih krivic, za katere pa .smo postali že precej brezbrižni, dokler se godijo drugim in jih občutimo šele tedaj, ko smo žrtve mi sami.
Zato bi morali sedanje praznike in bližnji prestop iz starega v novo leto izkoristiti za premislek — vsi skupaj bi morali napraviti poskus, spet najti k zavesti o medsebojni povezanosti in odvisnosti, k zavesti solidarnosti. Kajti „mircvna gibanja", ki so v letošnjem letu v posameznih državah že precej glasno opozorila nase, bodo v prihodnje lahko prerasla v široko mirovno gibanje, če se bomo proti vojni in oboroževanju, preti kratenju pravic človeka, proti zatiranju narodov vsi združili v mogočen skupni pro-

Vsi prisrčno vabljeni na
F/*
ki bo v soboto 9. januarja 1982 s pričetkom ob 20. uri v prostorih Deiavske zbornice v Ceiovcu
Za ples in zabavo bosta igrala:
#	ansambel Hi-Fi iz Maribora
s solisti Edvin Fiisar, ivo Mojzer in Marjana Zeiko
#	Pianinski sekstet
Vstopnice po 60 šiiingov v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v pisarni Siovenske prosvetne zveze in v knjigarni „Naša knjiga ' v Ceiovcu aii pa pri večerni biagajni.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
LETOŠNJ! POPtS NA JUŽNEM TIROLSKEM:
Že prvi nepopolni podatki
kažejo močno nazadovanje italijanskega prebivalstva
Bojazen, ki so jo izražati v zvezi z ietošnjim ijudskim štetjem na Južnem Tiroiskem predvsem v tamkajšnjih itaiijanskih krogih, pa tudi v doiočenih vrstah nemške narodnostne skupnosti, je bita očitno ute-meijena in upravičena, kakor kažejo prvi podatki o štetju, iz teh še nepopoinih in neuradnih podatkov je namreč razvidno občutno nazadovanje števiia južnotiroiskih prebivaicev, ki se priznavajo k itaiijanski narodnosti ter obratno vidno naraščanje števiio pripadnikov nemške narodnosti.
Tako je na primer v Bocnu, glavnem mestu Južne Tirolske, število italijanskega prebivalstva upadlo od 81.534 oseb, kolikor so jih našteli pred desetimi leti, na 74.713, kar pomeni nazadovanje za 3,35 odstotka. Obratno pa je število nemških prebivalcev poraslo od 23.562 na 25.988 oseb, kar predstavlja porast za 3,29 odstotka. Naslednje podatke navajajo o Mera-nu: delež italijanskega prebivalstva je padel od 55 na 44,9 odstoka, medtem ko je delež nemškega prebivalstva ostal približno enak kot pred desetimi leti, namreč pri okroglo 44 odstotkih. In končno še mesto Brixen, ki je zanimivo še posebej zaradi tega, ker tamkajšnji sestav prebivalstva približno zrcali narodnostno razmerje celotne Južne Tirolske: leta 1971 so naštel: v tem mestu 10.369 prebivalcev nemške narodnosti (64,8 %), 5.486 prebivalcev italijanske narodnosti, 131 Ladincev ter 31 prebivalcev, ki se pri popisu narodnostno niso
opredelili; letos je število Nemcev doseglo že 10.699 oseb ali 70,1 %, število Italijanov pa je padlo na 4.369 ali 28,6 %. Landincev so našteli 194 (1,2°/.), 642 oseb pa ni navedlo narodne pripadnosti; delež nemškega prebivalstva je torej narasel za 5,3 odstotka in za približno enak odstotek je nazadoval delež italijanskega prebivalstva.
Kakor že povedano, tukaj ne gre za uradne dokončne rezultate. Prav tako tudi še ni znano število tistih prebivalcev Južne Tirolske, ki se iz protesta proti ugotavljanju narodnosti niso hoteli opredeliti, ker odklanjajo takšno „geti-zacijo" ali ..segregacijo" — namreč delitev prebivalstva na točno določene skupine z vsemi posledicami, ki jih s tem povezuje juž-notirolski proporčni sistem. Vendar pa že teh nekaj nepopolnih podatkov dovolj jasno kaže, da so imeli prav tisti, ki so se upirali ugotavljanju narodnosti, kajti sprememba narodnostnega sestava, kakor jo
Posvet avstrijskih žensk
o njihovem položaju na delovnem mestu in doma
Pred nedavnim je bila na Dunaju 5. avstrijska ženska anketa, ki je bila tokrat posvečena problematiki žensk na delovnem mestu in doma — s težiščem: Razdelitev dela in nalog v odnosu mož-žena. Povabljene so bile zastopnice ženskih organizacij vseh svetovnonazorskih taborov.
Uvodoma je državna sekretarka Johanna Dohnal kratko orisala trenutni položaj. Reforma družinskega zakona v letih 1975 do 1978 je postavila partnerstvo na novo raven, ko žena pravno ni več sama odgovorna za delo v gospodinjstvu. Toda kljub reformi vemo, da praksa izgleda bistveno drugače. Žena je slej ko prej večinoma odgovorna tako za gospodinjstvo kot za vzgojo otrok, posebno obremenjena pa je tedaj, če izvaja tudi še svoj poklic. In mimo vsega tega je še vedno zapostavljena tudi na delovnem mestu, na primer glede plače, možnosti napredovanja v poklicu in podobno.
Po uvodnih besedah so delavke iz Zgornje Avstrijske predvajale senčno igro k tej tematiki, nakar se je posvetovanje nadaljevalo v kncžkih, kjer so udeleženke razpravljale o možnostih sprememb sedanjega nezadovoljivega položaja. Končno je sledilo v plenumu poročilo o izsledkih delov-
nih krožkov in so bile na tej osnovi izoblikovane naslednje skupne zahteve:
Da se splošno mnenje o vlogi ženske in moškega spremeni, je treba začeti že pri otrocih s spremembo zavesti — tako v otroških vrtcih kot v šoli je treba spremeniti tradicionalne predstave o vlogi ženske in moškega. Žensko poklicno šolo naj bi obiskovali tudi fantje, medtem ko je dekletom treba omogočiti dostop k tehničnim poklicem. Postavljena je bila zahteva po splošnem skrajšanju delovnega časa ter znižanju nadurnega dela. Ženam, ki zaradi otrok nekaj časa prekinejo svoj poklic, je treba zagotoviti možnosti nadaljnje izobrazbe ter olajšati ponovni vstop v poklic. Enotno so zahtevale ka-renčno dobo tudi za očeta, kar seveda zavisi od razmer v posamezni družini. Vedno znova pa je bila poudarjena potreba pto informaciji in po izobrazbi zavesti tako pri ženskah kot pri moških, pri čemer velja, da se morajo ženske same zavedati svojih možnosti in stvari ne smejo enostavno jemati takšne, kakršne pač so.
Meniva, da je ta problematika pri koroških Slovencih kaj malokrat omenjena, kar pa nikakor ne pomeni, da je pri nas ni.
Trude Moschitz-Eda Velik
Beseda cenjenim bratcem!
Z današnjo dvojno številko zaktjučujemo tetošnji ietnik Slovenskega vestnika in cenjenim bratcem sporočamo, da bo nasiednja šte-vitka zaradi obiiice praznikov izšia šeie v prvem tednu po Novem tetu, torej redno v petek 8. januarja 1982.
Upamo, da ste biii v minuiem ietu z iistom zadovoijni in da mu boste ostaii zvesti tudi v bodoče — mi pa se bomo truditi, da Vam bo „Stovenski vestnik" v novem tetu spet posredovat čim več novic in zanimivih prispevkov o dogajanjih doma in v svetu. Kot skromno za-hvaio za Vašo zvestobo priiagamo danes stenski koiedar za teto 1982, ki naj bo viden izraz povezanosti med tistom in njegovimi braici.
Na žaiost pa Vas moramo ob prestopu v novo teto seznaniti tudi z manj razveseljivo zadevo: po dolgem odiaganju — medtem ko smo biti na vseh področjih priče najraztičnejšim podražitvam, je cena našega iista ceiih šest tet ostata nespremenjena! — smo se odtočiti, da s 1. januarjem 1982 dotočimo nove naročnine. Posamezna števiika ..Slovenskega vestnika" bo staia 5 šiiingov (za inozemstvo 6 šiiingov), mesečna naročnina bo znašata 20 šiiingov (za inozemstvo 24 šiiingov), za četo teto pa 200 šitingov (za inozemstvo 250 šiiingov). ste še naprej ohraniti zvestobo tistu — tudi z rednim ptačevanjem naročnine. V smisiu gesta ..Zvestoba za zvestobo" bomo naše skupno gtasito z združenimi močmi krepiti, ga s pridobivanjem novih naročnikov širiti in s sodeiovanjem bogatiti v naše skupno zadovotjstvo.
Uredništvo in uprava
napovedujejo že prvi podatki, bo brez dvoma imela doljnosežne posledice, ki nadaljnjega reševanja južnotirolskega vprašanja gotovo ne bodo olajšala, marveč nasprotno le še bolj zamotale.
Pri tem razvoju namreč ne gre spregledati, da na eni strani takšno naraščanje deleža nemškega prebivalstva rodi tudi takšne „sadove", kot je južnotirolski Heimat-bund s svojimi čedalje glasnejšimi zahtevami po odcepitvi od Italije ter priključitvi k Avstriji; po drugi strani pa je ob vidnem upadanju italijanskega elementa vedno pogosteje slišati tožbe o „smrtnem pohodu" in v zvezi s tem očitke vladajoči nemški SVP, češ, da zlorablja svoj vodilni položaj za načrtno zapostavljanje italijanskega prebivalstva, ki je v tej pokrajini v manjšini.
Če si v luči teh nasprotij skušamo predstavljati spremembe, ki jih bodo morali za prihodnjih deset let izvesti na podlagi rezultatov štetja povsod tam, kjer velja načelo proporca, potem res ni težko priti do zaključka, da bodo tako odnosi med obema narodoma na Južnem Tirolskem kakor tudi odnosi med Bocnom in Rimom izpostavljeni novim obremenitvam. Pri tem pa „krivda" gotovo ni le na eni strani, kajti: kakor je nemška stran upravičeno nezadovoljna zaradi neskončnega zavlačevanja pri izpolnitvi zadnjih določil paketa, tako je treba tudi italijanski strani priznati upravičeno zaskrbljenost spričo nenaravno močnega krčenja njenega elementa na Južnem Tirolskem.
13. Koroški kutturni dnevi
OD 28. DO 30. DECEMBRA 1981
10.-OKTOBZR-STRASSE 25 - CELOVEC - MOHORJEVA
SPORED
# PONEDELJEK 28.12.1981
19.00	Otvoritev 13. Koroških kuiturnih dni
19.15 Rudi Rizman: Narodnost kot družbeno vprašanje
19.45 Delovna skupina Inštituta za narodnostna vprašanjav Ljubljani: Odnosi med manjšino in matico. Pogled na sodelovanje Slovenije s slovensko narodnostno skupnostjo v Avstriji
#TOREK 29.12.1981
9.00	Franci Zvvitter, Matevž Grilc: informacija o poiožaju sio-venske narodne skupnosti na Koroškem
10.00	VVolfgang Hotzinger: ^Asimilacija": O tipotogiji manjšinske potitike — Obiike in pojavni načini medetničnih odnosov v modernih družbah
11 00 Albert Reiterec: O sociotogiji manjšin v Avstriji 14 30 Feliks J. Bister: Odnos katotiške cerkve do stovenske narodne skupine na Koroškem po drugi svetovni vojni
15.30	Štefka Vavti: Zunanji in notranji dejavniki asimitacije pri Stovencih na Koroškem. Mesto narodne in potitične zavesti Stovencev v boju proti visoki stopnji asimitacije
16.30	Franci Zvvitter: Nove kuiturne dejavnosti kot možna obiika pomoči za iažjo identifikacijo z iastno narodno skupnostjo
#SREDA 30.12.1981
9.00 Gospodarski odbor ZSO, Gospodarski odbor NskS: Obti-ke regionainega gospodarskega sodetovanja kot možna obtika strategije proti asimitaciji stovenske manjšine na Koroškem
10.00	Delovna skupina:
Nacionalna in politična zavest slovenskega prebivalstva Globasnice. Etnopsihoanalitična študija
11.00	Anselm Skuhra: Raziskava o Biičovsu s posebnim ozirom na stovensko manjšino
Priprgv/jg/M/ odhor RAD
Povečevanje ,,abwehrkampfa" ustvariti nacisti
Znanstvena diskusija o koroškem ptebiscitu se nadaijuje. Po lanskoletnem simpoziju zgodovinarjev na ceiovški univerzi je stedito tetos srečanje predavateijev simpozija v Ljubtjani, izšta pa sta tudi dva zbornika k tej temi. Prvi, ki smo ga že predstaviti in ga je uredit prof. Hetmut Rumpter, obsega vsa predavanja tanskega simpozija, drugega pa je izdata skupina znanstvenikov iz Satzburga, Dunaja, Trsta in Ljubtjane in ima nastov: „Karnten — Votksabstimmung 1920".
Knjiga, ki so jo predstavili v Galeriji Hildebrand v Celovcu avtorji Dušan Nečak, Andrej Moritsch, Hanns Haas in Karl Stuhlpfarrer, je nastala iz intenzivne diskusije o vprašanjih skupne zgodovine tega prostora. Stuhlpfarrer je dejal, da sodi koroško vprašanje nedvomno med centralna vprašanja tega prostora. Zgodovinarji teh štirih mest so začeli z diskusijo že pred koroškim simpozijem in so si zastavili nalogo predstaviti nemškogovorečim bralcem dosežke slovenskega zgodovinopisja in tistih avstrijskih zgodovinarjev, ki jih koroško zgodovinopisje noče akceptirati. V uvodniku knjige Janko Pleterski iz Ljubljane in Erika Weinzierl iz Dunaja soglasno ugotavljata, da knjiga zapolnjuje vrzel, ki je nastala zaradi tega, ker so v Avstriji prezrli v glavnem vse, kar je šlo preko Wutte-jeve zgodovinske šole oz. kar ji je nasprotovalo.
Č/gMMS HggS je RgOtOvZ/ Mg fgČKM honošhegg zgor/ov/Mop/sjg, dg prgf gotovo Me Mtore zgJostovgh, če je (e CM SgTM Mtož rgz/shovg/, fsi ostg/Z pg so /e prepisovgh, Me dg h/ sgMti ohde-/g/i zgodotMMiho grgdivo. V isto sMter je s/g izpoved proj. č/e/M?Ktg RgMtp-/erjg, A je zgvrMt/ trditev, dg je o horošhew p/e/dscitK že vse rgz/shgMo. Kdor to Kgotgv/jg je g/i MettMteM g/i pg hoče preprečiti rgzsihovgMje; po MjegoveMt tMMeMjg je se precej vprg-šgMj preM!g/o oz. sp/oh Me ohde/gM/h. //ggs je Mg vprgšgMje, g/i hoče hiti zhorMih hoMhgreMCg RgtMp/erjeveMtM zhorM/hg, odgovori/, dg tegg Mi Mto-goče g/edgti tgho ozho, teMtveč je tre-hg videti, dg stg o p/ehisc/fK v McrM-shetM jezihg v do/gi dohi 60 /et iz-
š/g sgwo dvg zhorMihg, hgr prgv gotovo Mi preveč. Ng rgČMM tghgjsMje-gg zgodoviMopitjg je še vprgšg/, zg-hgj Mg KorošhfM: Mi izše/ Miti CM č/g-Meh, hi hi vsgj sttMigriČMo oceMi/ re-zg/tgte s/oveMshegg zgodoviMopitjg, iM zghgj Mg Korošhcir: Mi Miti eMe re-ceMzije „Korošhegg zhorMihg" iz /etg /946 iM „Korošhegg p/ehitcitg" iz /e-tg /970.
Članke za zbornik so
prispevali na-
Kar! Stuhlpfarrer, ki je obdelal




stanek popačene slike v koroškem javnem mnenju o dogodkih leta 1920, Hanns Haas, ki je obdela! zadržanje dunajske vlade do Koroške ter zakonski položaj koroških Slovencev po Saint-Germainu. Peter Vodopivec se je posvetil jugoslovanskemu stališču do
plebiscita, Jože Pirjevec pa Italiji' skemu. Andrej Moritsch, Marja** Sturm in Sigilinde Haas-Ortner s** skupno obdelali gospodarske in so* cialne razmere na južnem Koroškem za časa plebiscita, Jože Šorn je raz* iskal trgovske odnose med Slovenjo in Avstrijo. Matjaž Klemenčič se posvetil etničnemu položaju pred P^š biscitom, Dušan Nečak pa raziska nastanek in izvedbo določil tedanje* ga ljudskega glasovanja. Vasilij Meh opisuje propagando časopisa „Fre* Stimmen" med leti 1907 do 1930. Ro roško plebiscitno propagando Rta 1920 in zadržanje Jugoslavije do od prtja demarkacijske črte pa je oboe lal Tone Zorn, medtem ko se Fran Rozman bavi z odnosom korošK' socialistov do plebiscita.
Posebno zanimiv je gotovo novej^ članek Karla Stuhlpfarrerja, ki j^ analizi praznovanj 10. oktobra ugo* tovil, da so ta praznovanja poSt^ kristalizacijske točke za povelicevj^ nje obrambnega boja. Potrdil je. . se je poveličevanje obrambnega hoj posebno izoblikovalo šele med d* go svetovno vojno, ko se koroški ' šisti niso mogli zahvaljevati ne P^ Francozih, Italijanih, Angležih in pri Amerikancih za njihovo dušno postopanje leta 1920, saj so sedaj nasprotniki nemškega rajha. to so tem bolj poveličevali v*, v. obrambnega boja za priključitev J ne Koroške k Avstriji. Čeprav da ^ znanost ve, da so bili za odlochc'^_ boji stranskega pomena, se i teri skušajo krčevito držati in jm ^ ljevati koroškemu prebivalstvu . edino resnico. V svojem članku P haja Stuhlpfarrer tudi do zaklj**^, da koroški prastrah ni nastal sP ^ tano ali po navadni poti, temv ga desetletja dolgo negovali in y jati, dokler ni pokazal svoje ni izpadih proti slovenski manjšim no v 70-ih letih.
Med sodelavci zbornika pričanje, da to ne bo zadnja s T ^ publikacija in da bo tudi v kor razmerah počasi le prodrla zg vinska resnica.
Knjižni dar SPZ za ieto 1982
Že v prejšnji števiiki našega iista smo poročati o izidih raznih knjig ob novem ietu. Med njimi tudi o zbirki knjižnega daru Sio-venske prosvetne zveze, ki je te dni izšia skupaj s Koroškim koledar-jem, katerega te dni razpečava med ijubiteije tiskane besede. Ker smo zadnjič ie bežno predstaviti novo knjižno zbirko SPZ, ie-tej tokrat posvečamo več besed, ziasti Koroškemu koiedarju 1982, katerega smo pravkar dobiii v oceno.
Koroški koledar 1982 je tudi tokrat izšel pravočasno — tik pred Prazniki in to v zelo okusni opremi, ki že po svoji zunanjosti pritegne pozornost bralca. Na prvi strani je panorama s pogledom na Sentkandolf, v ospredju pa Gašperjev spomenik, novost pa je tudi barvna slika na zadnji strani ovitka, ki prikazuje večerno zarjo nad Jepo; avtor posnetkov je Vinko VVieser. Vsebinsko je Koroški koledar SPZ za leto 1982, katerega je uredil Rado Janežič, zasnovan po dosedanji praksi; gre za obletnice, ki jih bomo obhajali v prihodnjem ietu, za delo naših organizacij in društev tako v preteklem letu kot Pogled v prihodnost. Tako so že Prve tri strani za koledarskim de-iom posvečene 40. obletnici nasilje izselitve slovenskih koroških družin v Nemčijo. Tudi prispevek dr. Francija Zwittra pod naslovom -.Problemi in naloge v letu štiridesete obletnice izselitev in vključitve koroških Slovencev v vstajo slovenskega naroda" govori o pomembnih trenutkih naše zgodovine. Le-tej je posvečen tudi prispevek
Razstave
Naši tikovni umetniki se enakopravno uveijavijajo v sodobni avstrijski iikovni umetnosti. Vaientin Oman sodi v sam vrh avstrijske i" koroške umetnostne srenje in je tudi v mednarodnem iikovnem svetu poznano ime. Oman je pred kratkim v mati gaieriji doma umetnikov javnosti predstavi) svoje naj-hovejše stvaritve. Te dni pa svoja deia razstavija v Kopru.
Tudi Zorka Loiskandi-Weiss če-daije boij stopa v svet iikovnega dogajanja. Pravkar je s svojimi deii Zastopana v ceiovškem domu umetnikov in sicer v skupini „6eriei". Gre za skupino modernih umetnikov, ki s svojo konstruktivno revolucionarnostjo opozarja nase. Razstavo bodo prikazati tudi v drugih mestih avstrijskega kuiturnega prostora.
Marjana Sturma, ki izčrpno obravnava dogodke leta 1942 in prvega oboroženega spopada na Koroškem, namenjen pa je tudi narodnemu heroju Francu Pasterku-Lenar-tu, katerega 70-letnico rojstva bomo obhajali v letu 1982. Dipl. inž. Feliks VVieser v svojem prispevku ugotavlja: „Pred očmi moramo imeti celovitost razvoja naše narodne skupnosti."
Nadaljnji prispevki v Koroškem koledarju 1982 govorijo o šolstvu (Teodor Domej), o kulturi (Valentin Polanšek), o delu mladine (Marjan Pečnik), o delovanju ženske v naši družbi (Marija Jurič), o pomenu knjige za mlade bralce (mag. Malle Marija). Nadalje je tu ponatis zapisa Karla Prušnika-Gašperja, o Francu Pasterku-Lenartu, Radovan Gobec se spominja lani umrlih glasbenikov, prav tako Mirko Bogataj svoj članek namenja umetnosti nenadoma umrlemu slikarju VVernerju Bergu. O raznih zgodovinsko pomembnih dogodkih pišejo dr. Avguštin Malle, Andrej Vovko, dr. Anton Svetina, medtem ko se Valentin Hartman spominja svojega petdesetletnega delovanja na zborovskem področju. Joško Wrolich in Gašper Ogris-Martič pišeta o jubilejih SPD „Jepa-Baško jezero" in SPD „Bilka", Andrej Germ poroča iz kulturnega življenja v Pliberku, Franci Vavti o gasilskem jubileju v Šmihelu, Norbert Cencig pa razglablja o pomenu drugega jezika.
Potem se Janez Wutte-Luc spominja svoje poti v svobodo, Katja Sturm na otroška leta pregnanstva, Jože Blajs pa s svojo črtico „Toli-ko imam še povedati", ki je tudi edini prozni prispevek v pričujočem Koroškem koledarju, posveča tragični smrti Francija Sadolška-Mikija, ki je pred dvema letoma podlegel zahrbtni bolezni in tako legel v prerani grob. K literarnim prispevkom sodijo tudi pesmi Čr-tomira Šinkovca, Hermana Germa, Valentina Polanška in Jozeja Turka.
Tako je zaključena poleta številnih, zanimivih prispevkov v Koroškem koledarju SPZ za leto 1982. Seveda tu ne smemo prezreti še slikovne ilustracije Koroškega koledarja v katerih je prikazana bogata bera delovanja naših centralnih, krajevnih, političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij oziroma ustanov. Vse navedeno, je natiskano na skupno 174 straneh Koroškega koledarja 1982, zajeten pa je tudi dodatek oglasov s katerimi gospodarska podjetja in ustanove Koroške in Slovenije podpirajo založniško dejavnost SPZ.
V zbirki, kot smo že zadnjič poročali, so sledeče knjige: Prvi del Poianškovega romana Bratovska jesen (cena posameznega izvoga je šil. 120.-); poezije Simona Gregorčiča Zlata knjiga (100.-); mladinsko delo Smiljana Rozmana Ta glavna Urša (50.-); kot strokovna knjiga pa delo Andreje Grum Hitro pripravljene jedi (40.-); za nameček pa bodo kupci knjižnega daru SPZ za leto 1982 brezplačno prejeli faksimilno sliko Frana Levstika katerega 150-letnico rojstva smo letos obhajati. Tudi vključitev Gregorčičeve knjige v knjižni dar je povezana s 75-letnico pesnikove smrti, katere smo se letos spominjali.
Ljubiteljem lepega in poučnega čtiva priporočamo, da knjižni dar SPZ za leto 1982 kupijo, saj bodo za borih 250 šilingov dobili pet knjig in še Levstikovo sliko po vrhu.
Pn/efne praznike in uspešno novo iefo
VSEM ČLANICAM IN ČLANOM, SODELAVCEM, PRIJATELJEM IN SOMIŠLJENIKOM
želijo

$
s
M
e
a
Siovenska prosvetna zveza Zveza koroških partizanov Siovensko šoisko društvo Zveza siovenskih žena
Siovensko pianinsko društvo Zveza siovenske miadine Siovenska kmečka zveza Zveza siovenskih izseijencev
Siovenska športna zveza
Zveza stovenskih organizacij na koroškem
w<
H

MED NOVtMi KNJiGAMi:
,,Od Dolan do Šmohorja" -zapiski o Zitjanih
Ceijska Mohorjeva družba je tudi v svojo ietošnjo knjižno zbirko vkijučiia poijudno, a poučno branje o Siovencih izven meja matične domovine. Lani je šio za knjigo „Hajdimo v Rezijo ", ietos pa so uredniki v knjižni program sprejeti deio dr. Zmage Kumrove, ki je pod nasiovom „Od Doian do Šmohorja " napisaia svoje vtise o deiu in živijenju naših rojakov v Ziijski doiini.
Tu seveda gre za narodnopisno zanimivo pubiikacijo, saj dr. Kumrova sodi med najeminentnejše zapisovaice narodnih običajev in navad, to pa je posebno za Ziijsko doiino in s tem ves siovenski živeij izredno veiikega pomena; saj knjiga ni ie običajen potopisni zapis, ampak strokovno pretehtano deio. Kijub temu je besediio napisano sočno, kar je pobarvano z mnogimi narečnimi izrazi. Avtorica namreč mnogokrat besedo prepušča domačinom — Ziijanom, ki po svoje opisujejo pretekiost in čas v katerem zdaj živijo. K temu pride še poseben odnos, ki ga ima dr. Kumrova do Koroške in njenih ijudi, njeno tozadevno navdušenje knjigi da je še posebno mikavnost.
Uvodne besede je v knjigo dr. Zmage Kumrove napisat dr. Pavie Zabiatnik, ki med drugim ugotavija pomembnost deia avtorice te pubii-kacije. Knjiga je broširana in ima skupno 142 strani. Lepe pokrajinske in druge iiustracije je prispeva) znani fotograf Joco Žnidaršič.
Knjigo „Od Doian do Šmohorja" iahko naročite v knjigarni „Na-ša knjiga " v Ceiovcu, Paviičeva 5-7.

GR. ANTON SVETINA	4
Prispevki k zgodovini Lipe nad Vrbo
Istega dne je vizitator pregledal še podružnični cerkvi sv. Lamberta v Semislov-Čah in sv. Lavrencija v Tmari vasi in je pri t&j ugotovil, da je tam za cerkvenega ključarja Jurij Pahernik. Dne 29. septembra so čili vsi vikarji beljaškega cerkvenega okrožja. poklicani k cerkvi sv. Miklavža v Beljak, jtjer je bil ljubljanski škof, in je bilo vikarju 'ž Lipe ponovno naročeno, da mora iz župnišča odstraniti deklo Marinko in njenega otroka, ker je znano, da je imenovana ženska meretrix (vlačuga).
Leta 1661 je prejel subdiakonat Jernej Kaufman, domačin iz Lipe, star 25 let, ki je bil še isto leto posvečen v duhovnika na naslov gospostva Vernberk, katerega lastnica ie bila takrat vdova Konstancija Marija pl. ^ibiswaldt. Dne 6. aprila 1668 pa je vikar Tatija Kronfiš izstavil rojstni list za bodočega duhovnika Jurija Reinerja, ki je bil rojen 21. aprila 1640 v Lipi; njegov oče je bil ^avet Reiner, botra pa sta bila Gregor Hel-bln in Uršula Trampuš. Jurij Reiner je potem napravil dne 8. decembra 1669 pri ljubljanskem škofijskem ordinariatu izpit za opravljanje duhovniškega poklica. V Ljubljano ga je poslal Florijan Reiner, vikar župnije St. lij pri Slovenjgradcu. Njegovi osebji podatki so opisani takole: Star je 29 let,
tonzuro in štiri nižje redove je prejel leta 1669 v Ljubljani, nato je prejel diakonat dne 20. aprila 1669 v Gradcu in je bil posvečen v duhovnika dne 4. septembra 1669 po lavantinskem škofu Sebastijanu.
Dne 23. oktobra 1668 je izvršil takratni vikar in škofijski komisar nadžupnije sv. Miklavža v Beljaku Walscher vizitacijo župnije Lipa, prvo po letu 1655, kar posebej poudarja. Najprej je ugotovil, da opravljata službo cerkvenih ključarjev Peter Jesenik in Filip Župič. Nato je ugotovil, da je dal vikar lansko leto župnišče na novo sezidati s pomočjo faranov in s cerkvenim denarjem. Za vikarja je Matija Kronfiš, ki je že zelo star; farani so se zoper njega pritožili, da veliko hodi na Vrbo, da se vrača pozno domov in da farane izkorišča pri pobiranju štole. Faran Jurij Pahernik se je pritožil proti vikarju, ker pobira ob smrti cerkvenega podložnika od dedičev poseben davek. Ko prihaja opravljat službo božjo pri podružničnih cerkvah, zahteva, da ga pogostijo, ni pa zadovoljen z navadno hrano, temveč zahteva splendidno pogostitev.
Vikar Matija Kronfiš je ob koncu leta 1668 umrl. Za njegovega naslednika je ljubljanski stolni kapitelj prezentiral Martina
Mesnerja (tudi Messner in Mossner). Zaradi te prezentacije je prišlo do spora med stolnim kapitljem v Ljubljani in med lastnikom gospostev Landskron in Vrba grofom Francem Adamom Dietrichsteinom. V tem sporu je sicer grof Dietrichstein dal svojemu oskrbniku nalog, naj se z vikarjem Mesner-jem pobota, vztrajal pa je pri svojih pravicah v zadevi opravljanja prezentacijske pravice. V tem sporu je potem prišlo med grofom Francem Adamom in med stolnim kapitljem v Ljubljani do poravnave, ki jo je potrdil tudi ljubljanski škof: da bodo ob va-kanci vikariatov v St. Rupertu, Lipi in Dvoru imeli obe sporni stranki alternativno pravico prezentacije novega vikarja, stolni kapitelj pa je obdržal pravico vseh instalacij novih vikarjev ter zapor in inventur ob smrti vikarjev.
Iz listinskega gradiva škofijskega arhiva v Ljubljani se vidi, da je grof Dietrichstein pri uveljavljanju pravice do prezentacije uspel, ker je kot vikar v Lipi Martin Mesner listinsko izkazan šele v letu 1691, ko je 4. aprila poslal ljubljanskemu stolnemu kapitlju reverz o svoji namestitvi za vikarja v Lipi. Pred njim je do leta 1689 služboval kot vikar v Lipi Matija Kamušič, po njegovi odstavitvi leta 1689 pa je grof Dietrichstein prezentiral dne 25. maja 1689 za novega vikarja Jurija Schiessla.
Dne 10. aprila 1685 je ljubljanski škof Sigmund Krištof grof Herberstein sporočil
ljubljanskemu stolnemu kapitlju, da bo vi-zitiral župnije beljaškega cerkvenega okrožja in da bo 6. maja pri cerkvi sv. Miklavža v predmestju Beljaka, 16. maja v Šentrupertu, 18. maja v Skočidolu, 19. maja v Lipi in 20. maja v Dvoru nad Vrbo.
Župnija Lipa nad Vrbo je bila ena najmanjših in najbolj revnih župnij na Koroškem. Ko je dal ljubljanski stolni kapitelj leta 1690 preceniti vrednost cerkvenega premoženja župnij beljaškega cerkvenega okrožja in višino osebnih dohodkov vikarjev tega okrožja, je bil letni dohodek vikarja v Lipi nad Vrbo ocenjen na 85 goldinarjev, dohodek vikarja pri cerkvi sv. Miklavža v Beljaku na 220 goldinarjev, dohodek vikarjev drugih treh župnij pa po 150 goldinarjev letno. V zvezi s to cenitvijo je takratni vikar in nadžupnik pri sv. Miklavžu v Beljaku Vid Balscher poslal ljubljanskemu stolnemu kapitlju obširno poročilo, v katerem navaja za cerkev sv. Martina v Lipi, da ima skupaj z dvema podružnicama le 24 goldinarjev premoženja, farani pa ji dolgujejo 165 goldinarjev. To poročilo je dne 21. avgusta 1690 podpisal tudi takratni vikar v Lipi Jurij Schiessl s pripombo, da z zneskom 85 goldinarjev, de quibus est meus miser vic-tus et amictus (s katerimi se slabo hranim in oblačim), ne more shajati.
(Dg/je v
Žitrajski občinski svet ne trpi slovenskih napisov v šoli
Po votji večine žitrajskega občinskega sveta naj bi postaia nova tjudska šoia v Žitari vasi njpozneje v drugi poiovici januarja spet „brez-madežna". Ravnateiju Kukoviči so pretekii petek na občinski seji zapovedati odstranitev dvojezičnih oznak v notranjosti šoie, v kateri obiskuje 40 od 95 šoiarjev dvojezični pouk. Ravnateij Kukoviča pa je napravi) samo to, kar naj bi biio v naših dvojezičnih krajih na vseh področjih družbenega živijenja samoumevno. Postopanje žitrajskega občinskega sveta potrjuje ponovno, da viada nasiije nad siovensko narodnostjo na Koroškem. Zato sta obe osrednji organizaciji ostro protestirati proti očitnemu zapostavijanju Siovencev na Koroškem.
Že začetek avgusta je med občinskimi odborniki bila daljša diskusija o dvojezičnih napisih nove ljudske šole. Enotna lista je pismeno zahtevala dvojezični napis na čelu nove ljudske šole. Na predlog župana le občinski svet soglasno odločil, da naj zunaj ne bo nobenega napisa. Mandatarji so tedaj že rotili in prosili zastopnike samostojne liste, naj se zaradi ljubega miru odpovejo dvojezičnemu napisu, pravili so tudi, da bo v poz-
treba še posebno demokratično glasovati, kjer potem večina praviloma ne najde razumevanja za manjšinske pravice.
Ostudno je bilo poslušati barantanje o napisih, ni bilo niti enega zastopnika v vrstah socialistov ali ljudske stranke, ki bi zastopal načela demokratičnega upoštevanja manjšine kot samoumevno dejstvo. Vse se je odvijalo na nivoju kupčevanja, z namenom, da bo slabši na vsak način iz-
Siovenski mandatarji niso kioniii pritisku in vztrajno izpodbijati šovinistične argumente.
Značiino za vso sejo je biio, da je debata o zadnjih dveh točkah, ki sta zadevate siovensko manjšino, trajata precej daij kot obravnava prvih trinajst točk dnevnega reda.
nejših letih čas gotovo bolj zrel za takšne kočljive zadeve. El-frakcija je tedaj temu pritisku klonila in Kukoviča je jasno izjavil, da ne zaradi tega, ker bi bilo to bolj pametno, temveč dejansko zaradi miru v občini, dokler se pač situacija ne izboljša. Javno je že tedaj občinskemu svetu povedal, da bo v notranjosti šole dal napraviti dvojezične oznake.
Ta velikodušna koncesija slovenskih mandatarjev je zastopnike večinskih strank zgleda še vzpodbudila v njihovi napadalnosti. Ko je uspelo preprečiti dvojezični napis zunaj, naj bi izginil tudi v notranjosti. Nekateri nestrpneži, ki imajo očividno zaslombo v občinskih frakcijah VP in SP, so na široko začele rovariti proti „nezaslišnem in samovoljnem" postopanju ravnatelja. Neka ženska je celo govorila o tem, da bi bilo treba vreči bombo v šolo.
BARANTANJE O NAPiSiH
V občinskem predstojništvu so prišli do zaključka, da je treba postopanje ravnatelja „kaznovati". Ponujali so Slovencem še „zadnjo šanzo": Dvojezične oznake v notranjosti lahko ostanejo, če slovenski mandatarji privolijo na nemški napis zunaj šole, če tega ne sprejmejo, zahteva občinski svet odstranitev dvojezičnih napisov v šoli. V tem predlogu občinskega predstavništva je zajeta že vsa skorumpirana in zlagana „demokra-tičnost", ki obvladuje možgane neštetih „domovinizvestih" mandatarjev na Koroškem. Če se Slovenci pcslu-žijo samoumevnih in ustavno zajamčenih pravic, je na Koroškem o tem
gubil. „Mi toleriramo napise znotraj, vi pa nemškega zunaj! Mi vam pridemo naproti, pa nam še vi pridite nekaj naproti, le v kompromisih je rešitev, so govorili občinski možje in žene. Frakcijski vodja socialistov Pe-pelnar pa se je upal celo trditi, da napisi v notranjosti šole sploh niso predpisani, zato bi bil njihov nadaljnji obstoj že ustrežljiv korak (toliko, da ni rekel, da bi bila ta samoumevna pravica že pospeševanje manjšine).
SLOVENSKi MANDATARJi DAJO POLiTiČNi POUK
Zato so vsi po vrsti kar strmeli, ko so jim odborniki EL vsi po vrsti dali političen pouk iz zgodovine in demokratičnega pojmovanja narodnostnega vprašanja. Tinej Hribernik jim je tolmačil samoumevnost teh pravic na podlagi državne pogodbe, apeliral je na njihovo toleranco in jim bral iz poročila deželnega šolskega sveta l. 1946, ko je ta jasno povedal, da so predvsem stari nacisti tisti, ki skušajo odpraviti dvojezično šolstvo. Jzšho Urh, najstarejši med občinskimi mandatarji, star partizan, je občinski svet vprašal, ali smo spet v Hitlerjevem času, da je treba odstranjevati slovensko pisano besedo, ali bodo spet začenjali preganjati Slovence? Frakcijski vodja, ravnateij Franci Kukoviča, pa jim je na široko tolmačil stališče, da naj za pravice ne bi bilo treba prositi, temveč da so to stvari, ki bi se jih bilo mogoče brez diskusije poslužiti in uporabljati. Popolna tišina je vladala v sobi, ko je tolmačil Kreiskyjevo stališče, da manjšina za
enakopravnost potrebuje večkrat celo prednosti, enako tiho je bilo, ko je prebiral stališče avstrijskega ustavnega sodišča, da je v določenih zadevah manjšini treba dajati prednost. Prav tako je bilo nekaterim občinskim odbornikom novo, da je že sredi prejšnjega stoletja Avstro-Ogrska poznala dvojezičnost v razglasih ipd. Informiral je o dvojezičnosti stare ljudske šole in jim povrhu še podrobno razložil, kaj je vse ukrenil, preden so bile dvojezične oznake v šoli. Utemeljil je, da mu sedaj ne morejo naprtiti krivde za .^informiranost" občinskega sveta, ker je občinski svet kriv sam, poleg tega pa je skušal te napise v teku uradnih postopkov še zadušiti. Vrhu tega je Kukoviča na isti seji zahteval popravek protokola zadnje občinske seje, ker je bila izpuščena njegova izjava, da bo v notranjosti sam poskrbel za dvojezičnost. Občinski svet je tudi to spremembo protokola odklonil, saj bi tako ne mogel več trditi svoje neinformiranosti glede napisov, čeprav je to na seji avgusta bilo povedano tako glasno, da je slišal tudi naš novinar in v Vestniku tudi zapisal.
Slovenski mandatarji so se gotovo prav dobro pripravili na sejo. Imeli so težo argumentov na svoji strani, vendar pri teh razmerah in tem pojmovanju demokracije to nič ne zaleže. Zmagala je spet strankarska disciplina, in občinski svet je ukazal ravnatelju odstraniti napise v teku enega meseca, sicer se bodo pritožili pri nadzorni oblasti. Da v občinskem svetu od 19 mandatarjev 17 obvlada vsaj slovenski dialekt, je samo še po-raznejši dokaz, da imajo tukaj opraviti z ljudmi, ki so jim ali zlomili lastno prepričanje ali pa so skorumpirani.
PROTEST SLOVENSKiH ORGANiZACiJ
Medtem sta proti temu ukrepu žitrajskega občinskega sveta že protestirala oba predsednika slovenskih osrednjih organizacij na Koroškem. Dr. Franci Zwitter, predsednik ZSO je dejal, da je sklep naravnost neverjetna diskriminacija koroških Slovencev, ki še presega velikovško provokacijo. Posebno nerazumljiv je sklep zaradi tega, ker gre v Žitari vasi za šolo, ki je po zakonu dvojezična. Hkrati je sklep ponovno potrdilo za pravilnost odklonilnega stališča koroških Slovencev do sedmojulijske zakonodaje, ker ta potiska odgovornost za izpolnjevanje člena 7 državne pogodbe na občinsko raven, kjer pa to z restriktivnimi ukrepi onemogočajo. Nadalje je Zwitter dejal, da je ta ukrep eden najhujših primerov za to, kako daleč sega trostrankarski pakt in kako skušajo izvajati pritisk na koroške Slovence. Tako. naravnost izziva koroške Slovence v konfrontacijo. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem bo storila vse potrebne korake in bo najostreje protestirala pri pristojnih mesih, je rekel dr. Zwitter.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc pa je imenoval žitrajski sklep ponoven dokaz očitne diskriminacije koroških Slovencev po velikovškem incidentu. Tako postopanje je samo nadaljnje potrdilo za to, da na koroškem enakopravnosti za Slovence ni. Slovenski osrednji organizaciji bosta morali storiti vse, da bosta s incidentom seznanili avstrijsko in mednarodno javnost, je dejal dr. Grilc.
Dijaški dom organizirat predavanje o stovenski zgodovini
Dijaški dom Siovenskega šoiskega društva v Ceiovcu se že daij časa prizadeva, da bi dijaška miadina boij angažirano spremijaia družbeno dogajanje pri nas na Koroškem. Prav v ta skiop spada tudi seznanjanje miadine z našo pretekio oz. poipretekio zgodovino. Kajti ie poznavanje naše zgodovine bo dajaio miajšim rodovom tisto trdno hrbtenico, ki jo bodo potrebovati v borbi za narodni obstoj. Predvsem kar se tiče naše poipretekie zgodovine moramo dostikrat ugotoviti, da učbeniki ne prikažejo resnično in ceiovito siiko razvoja siovenske manjšine na Koroškem.
Zaradi tega je vodstvo dijaškega doma v Celovcu na pobudo dijakov samih povabilo prejšnji teden priče tiste dobe, ko je slovenskemu narodu šlo za biti ali ne biti. Bivši dolgoletni predsednik glavnega odbora koroških partizanov v Ljubljani in koroški prvoborec inž. Pavle Žaucer-Matjaž je dijakom prikazal razvoj partizanskega odpora na Koroškem. V svojih izvajanjih je prikazal nacistični teror napram koroškim Slovencem,
Ustanovtjen krajevni odbor ZSO v Žitari vasi
12. decembra je biia pri Sternu v Stari vasi ustanovna seja krajevnega odbora Zveze siovenskih organizacij. Na seji so razpravijaii o števiinih krajevnih gospodarskih probiemih, med drugim tudi o potrebi otroškega vrtca, o vprašanju domačih deiovnih mest, o komu-nainopoiitičnih zadevah, s katerimi se bavijo mandatarji samostojne občinske iiste, med drugim tudi o dvojezičnih napisih v novi ijud-ski šoii.
Na ustanovni seji je bii izvoijen tudi 6-čianski odbor, ki ga sestav-tjajo predstavniki vseh področij na katerih deiuje manjšina.
ki je našel višek v množični izselitvi 14. in 15. 4. 1942 ter nato odgy°r v obliki oboroženega odpora. Zaucer-Matjaž je predvsem poudar' velikanski pomen koroških partiza* nov v antifašistični vojni zatiranih.
Način delovanja koroških parttza* nov ter sodelovanje s prebivalstvom je na živ način prikazal zdajšnji nat* verzitetni profesor ter bivši član pat' tizanskega agitpropa tov. Cegnar Franček, ki je mladini prikazal, da J^ partizanstvo na Koroškem zaktiviraio ne samo vse antifašistične in pozittv ne sile, temveč tudi vse intelektualno in duhovne sposobnosti našega človeka. Pripovedoval je, kako so pripravljali mitinge, pisali članke in pesm' in ob tem predvsem poudaril, da tn* di v partizanih ni manjkal humor m razvedrilo.	. „
Ob koncu je tov. Zaucer-Matjaa mladini obrazložil globji pomen bra ne značke Karla Prusnika-Gašperja ter jo pozval, da se vključijo v to akcijo, ki bo štartala ob drugi oblet
niči smrti Karla Prušnika-Gašperja-
V četrtek dne 16. 12. 1981 pa je ^ dijaškem domu govoril mladini pret* sednik Zveze slovenskih izseljence
tov. Jože Partl, ki je prikazal pf"°' vsem izselitev 14. in 15. 4. 1942.
Obe predavanji sta ponovno doka zali, da naša mladina želi zvedett čim več o naši zgodovini. Organtza^ torjem čestitamo. Upamo, da bodo dijaškem domu v novem letu nadalje vali z podobnimi prireditvami.
Ob vstopu v novo !eto
OBiRSKi SANKARSKi POKAL v soboto !6. f!. 1981 na progi Perut in v sredo 6. 1. 198i pri Pistotniku.
Krajevno zcfruienje ZSM Skocijan vabi na predvajanje liima
..KAPLAN MARTiN ČEDERMAC"
Fiim bodo predvajati v torek $. januarja 198! s pričetkom ob !0. uri v kuiturnem domu Danita v Sentprimožu.
Katoiifka prosveta in zveza katoiilkih izobražencev vabita na
NOVOLETNO SREČANJE v Domu prosvete v Tinjah. O Stoven ski ijudski pesmi bo v ponedetjek 4. januarja in v torek S. januarja 198! predavata dr. Zmaga Kumer.
in tamburaM iz Loč
Siovensko prosvetno drultvo .Borov-ije" vabi na
BOZiČNiCO
v soboto !6. decembra 1981 (Stefanovo) ob 14. uri v gostiini PoSta v Bo-rovijah.
Spored obiikujejo: mofki zbor SPD ..Borovije", trio Oraže in melani kvintet SPD ..Vrtača" iz Siovenjega Ptajberka
Prisrčno vabijeni!
Menjava denarja
Stanje v torek 22. decembra 1'
33.00
Za 100 dinarjev dobite Za 100 dinarjev plačate Za 100 tir dobite Za100iirp!ačate	-
Za 100 mark dobite	691	§j)
ZalOOmarkpiačate	707.
37.00 1.29 ^ 1.38 y šil
Neverjetno hitro je minilo leto In spet so pred nam! božični prazniki In novo leto. To je sedaj tisti čas, ko med dragim Izmenjavamo voščila z najboljšimi željami posameznikov, dražln, podjetij, astanov, organizacij, da bi srečno preživeli božične praznike ter bili aspešnl v novem leta.
božični prazniki so še vedno tisti prijetni čas, ki ga obhajamo v kroga dražlne, prijateljev In znancev.
Vsaj enkrat na leto In to predvsem v tem časa pridejo Ijadje od bliža In daleč domov med svoje, božični čas je torej praznik dražlne.
Kot vsako leto, tako tadl letos ob zatona starega leta z apravlčeno zaskrbljenostjo zremo v bodočnost.
Alnogo smo slišali In brali, da se je položaj naše narodnostne skapnostl zboljšal, vendar tema le ni tako. Samo s tem, da so na žitrajski občini sklenili odstraniti dvojezične napise v njlbovl šoli In da so Slovencem za-branlll vstop v velikovško dvorano — oboje je bratalen primer diskriminacije koroških Slovencev — so tl-
Pri Antoniču na Reki je zopet tradi-cionaino	SiLVESTROVANJE
Mize naročite prožim po ieiefonu Mev.:
(0 4! $3) !41	---------------------------------
------------------------——----------- BOŽiČNiCA
Športno druMvo DSG Sete vabi na vza Prirediteij: SPD „Kočna" v Svečah koietni	Kraj: pri ADAMU v Svečah, v nede)
.	^	dne !7. 1!. 1961. ob 18. uri.
ki bo na Stefanovo !6. 1!. 1981, z prt- .....	,	.huai""'
..........................
.L, .c.cb., ,M.b..NA-Siovenije.
st! ki se hvalijo o boljši atmos/rrl " Koroškem, sami sebe postavili na ' bes radovedni In v skrbeh smo, ka% se ho razvijal položaj v prlhodnj""* leta. Slej ko prej pa sl koroški "o venel prizadevamo, da bi živeli f šl ožji domovini v mirnem sožitja-Prav tako Imamo zlasti ob praži* klb, ko je največ priložnosti la za branje, v mislih tadl veliko ^ žlno bralcev okoli našega glasila S* venskega vestnika, ki se zelo P**'7" deva, da bi astregel željam la ^ njam našega Ijadstva. Da pa bo m" gel Izvrševati to plemenito nalog"' je pač potrebno, da Ima čim vec tradnlkov In dopisnikov, ki bo^" ^ jažnem Koroškem pomagali temelj*, spoznavati naše kraje, Ijadl la **** narodnopolitično sitnarijo sploh-Ob tej priložnosti Imamo prlj^" dolžnost, da se vsem prizadevnim J" delavcem In dopisnikom Iskreno 2" hvalimo za Izkazano zvestobo la P" moč, da so pomagali sooblikovat: ' širiti naš list med našim Ijadst*"" In pa tadl Izven naše dežele.	,
Na praga novega leta tadl
povezajemo našo zahvalo s prosaj da tadl v prihodnjem leta zvesti našema lista, da ho še bolj g silo nas vseh.
imtrade
zunanjetrgovinska družba z o. j. s svojimi družbami:
tPH Hotzindustrie
Trgovinska Komanditna družba
IPH Hotzindustrie
Komanditna družba za proizvodnjo pohištva ŽITA RA VAS
s sedežem:	CELOVEC, PARADEISERGASSE 9/H.
tetefon: (0 42 22) 71 9 81-0* te!ex: 42 304
ŽELI SVOJiM POSLOVNIM PRIJATELJEM VESELE PRAZNIKE IN USPEHA POLNO LETO 19 8 2
ZA Božič ZA i}i)lovo Lno
V Mo^EM [LTH/
Ž6U
ZU
ŠTUNFA i7^E5'W^
q5jU^pHElT ERT0Lq UNP^II^ quiF
A 9020 Ktagenfurt Linsengasse 59 Te). 0 42 22/86 0 96 (55 2 65)
Prijetne praznike in aspešno novo leto 29$2
gostiina pri
ŠT. JANŽ v ROŽU, p. Svetna vas telefon (0 42 28) 26 01
„Tišlarju'
družina Gabrie
Vsem članom in prijateljem slovenske knltnrno-prosveine dejavnosti vese/e božične praznike in uspešno novo leto
želi
Slovensko prosvetno društvo
„JEPA-BAŠKO JEZERO'
Odprla sem salon
BiO-KOSMEUK M!ŠA
Celovec, Schiittgasse 5, telefon (0 42 22) 85 9 33 (od ponedeljka do petka od 9 do 15 ure ter po dogovoru)
ter žeiim prijetne božične praznike in srečno novo /eto
MIŠA VARASCH
PRIJETNE PRAZNIKE TER ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO
ŽELI VSEM IGRALCEM, ČLANOM IN PRIJATELJEM
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; Odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo: 9020 Ce-)ovec/Klagenfurt, St. Ruprechter StraHe 19/IV (SINDOK), telefon 84 9 24, teleks 42086; uprava 9021 Celovec/Kla-Senfurt Gasometergasse 10, telefon Š2 5 50 — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -
SAK
Licht
ins
Dunkel
/Yt'f& 22ttr 2222 //t/?r Jf2* ^2/2272t/22*Č222, 3022t/2r22 /t/A //tArC W22t/22* /2/// 2/2^-22*232/222* ^2*0222 t//t3 Los t/22* //2120/222222 z 22 /2222/22*22, //23 //2/1222 ztt 2222/3122*22.
D/e 03122*2*222/2/32/12 D2*z2t2 ^2*42/111222*^2 HG 3I2//1 A22222* 2222314211 2/22* /1/3/122* A/1//2/1222 Wl?2A222:rAč3g/2teAw22223cA^22rČe22 2222t/ W2l/l22422/ll3g232/l222^2 2122222
22/2222/*24z/te22 /?2l2*43g t/er 0^12022	,, L / 2 /l 1	2 223 D tt 22 ^ 2 / " Z22g2222-
31222 /i2/ll22t/22*222* Dl22t/22* Z222' Ve2^22g2222g.
hOl2* 32222/ 3l'c/l22*, 2/22/? ite /222* t//232 A422"/l42l/ll2 4%2/S2l4lZl2212	1722*314222/2213
A/2//C22.
HZ/r W222232/2e22 //222222 4 It/" 2/2232222 HZ2g2 2222 /2*22/223 0231 22222/ 22 22 g/jt2^/l2/l23 2222223 /22/22*/
03^22*2*222/2/32/22 D2*42t^2*42/ilH22*^2 /4G, A7%g222/%2*Č
Vsem delavcem in prijateljem prijetne praznike in obilo uspeha v novem letu želi
TESARSTVO
GASSER
BiLČOVS, tel. (0 42 28) 22 19
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „DAN!CA " v Šentvidu
v Podjuni
ždi vsem znancem, prijateljem, čla-nom in podpornikom vesele kožične praznike in srečno novo leto.
Obenem se zahvatjujemo vsem, ki so kakorkoli prispevali k izgradnji in opremi našega Kulturnega doma v Šentprimožu.
Odbor
Trgovina s čevlji
Kcr^zz
Št. Jakob v R., tel. (04253) 620
želi cenjenim odjemalcem, prijateljem in planincem prijetne kožlčne praznike in uspešno novo leto
Malejevi
NASLEDNIK!
TRGOVINA
GOSTILNA
IN BENCINSKA ČRPALKA V BROD E H POD LJUBELJEM
Vesele božične praznike in srečno novo teto želi vsem svojim članom, kupcem in prijateljem
Kmečko gospodarska zadruga
Tmt*****!^	s poslovalnicama v ŠM!HELU
n-inuem	^ ^^EKU
n

H
n
g
&2 2VJ^^i2t2? 22^2/V/	^
družine RUTAR družina SIENČNIK
DOBRLA VAS — Ž!TARA VAS'— KLOP!NJSKO JEZERO Hi
RUTAR CENTER POHIŠTVO — ELEKTRO DOBRLA VAS
HOTEL — TRGOVINA — LIDO DOBRLA VAS
TRANSPORTNO PODJETJE DOBRLA VAS
SUPERMARKET — CAFE KLOPINJSKO JEZERO
TRGOVINA — GOSTILNA ŽITARA VAS

9^*

H
š
Prijetne praznike in srečno novo leto žeti vsem poslovnim partnerjem
Posojilnica
ŠMIHEL
Za praznike mnogo zadovoljstva in obilo uspehov v novem letu
ZELI
DR. FRANC! ZW!TTER
ODVETNIK
Celovec, Pautilschgasse $-7
Ve!etrgovina (Supermarket) Vatentin !n Ange!a
BLAŽEJ
P!iberk/B!eiburg
SUPERMARKET -BLAŽEJ-BLEIBURG
Podjetje Vam nudi najugodneje vse potrebščine za gospodinjstvo in gospodarstvo
Zve$fWT oJjffTM/cTTM vese/e ^ožičzre pMZMiAc izr HSpe%?ov po/zzo z:ovo /eto 19^2/
Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi
blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
Franz Štern
ESSO-ČRPALKA ZA BENCIN
ŽELEZNA KAPLA
tel. 0 42 38/305
Vesel božič in srečno novo leto vsem gostom in prijateljem naše hiše
HOTEL - RESTAVRACIJA
BREZNiK
PUBERK - BLE!BURG
Vesele praznike in srečno novo leto želi
vsem odjemalcem
TRGOVINA
A
Kušej
E<$
Š M ! H E L
PUBERK
CAR!MPEX
VELETRGOVINA S POHIŠTVOM
IZVOZ
UVOZ
TRANZIT
VSEM PEVKAM IN PEVCEM TER PRIJATELJEM NASE PESMI PRIJETNE PRAZNIKE IN ZADOVOLJNO NOVO LETO ŽELIJO
PEVOVODJE Slovenske prosvetne zveze In včlanjenih druMev
CELOVEC-KLAGENFURT
GabelsbergerstraBe 24 telefon (042 22) 82 4 98
Zadovoljne božične praznike in uspešno novo leto!
/anez We;ss
K ROJAŠTVO
Podružnica
ŠT. JANŽ V ROŽU
lelelon (0 42 28) 23 01
CELOVEC
Spiltalgasse 12
fel. (0 42 22) 72 4 35
Podjetje za električne instalacije vseh vrst in izdelavo modernih stikalnih naprav
Strokovna
e!ektrotrgovina
!ng.T. Schtapper
ŠT. JAKOB V ROŽU
lelelon (0 42 53)	216
želi vsem odjemalcem in naročnikom vesele božične praznike in srečno novo leto
	TRGOViNA S STROJ)
MAKS TRAUN	
	PUBERK	BLEtBURG
ZELI POSLOVNIM	Trgovina nudi po ugodnih
PRIJATELJEM	conah in piačiinih pogojih
VESELE PRAZNIKE# kmettjtke *tro)e	
IN USPEHOV	# Hvalne etroje
POLNO	# radioaparate
NOVO LETO	# hoieaa in moiorna hoieta
Blagoslovljene božične praznike in zdravo novo leto želi
TRGOVINA
KRIVOGRAD
ŠM!HEL PR! PUBERKU
TRGOVINA
HOTEL
Zadovoljne božične praznike in srečno novo leto želi
Mihael ANTONIČ
REKA PR! ŠT. JAKOBU V ROŽU
GOSTIŠČE - PENZtON
VESELE OB ZABLATNtŠKEM JEZERU
že/: vete/e prz:zn:'^e zn srečno novo /eto ter te przporočzz Z^ Vte gottznt/ze Mt/M.ge
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2EH
G O S T ) Š Č E
JUENA
ALOJZ )N LENKA GREGORIČ ČEP!ČE - GLOBASNtCA
Vsenz pr:;dte/;e?n, zn^ncen: zn
pot/ovnzzn partnerjem
przjetne praznzAe zn Ktpetno /9^2/
DR. VEL)K
produkcijska in trgovska družba
Borovlje - Celovec
LESNA TRGOV)NA !N ŽAGA
TRAMPUŠ
NONČA VAS - PLiBERK E!NERSDORF - BLE!BURG
žeti vsem, ki se poslovno povezujejo s podjetjem, vese) božič in srečno ter zadovotjno novo teto 1982
VSEM PRtJATEUEM, SODELAVCEM, ODJEMALCEM tN KUPCEM ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1982
topEporb
tovarna športnih izdeikov in športnih rokavic
Tudi v letu 1982 seVam priporočamo
z našo trgovino v tovarni ki Vam ugodno nudi
^ smuči ^ vezi
^ smučarsko obleko # rokavice ^ očala in drugo
ELEKTRO-SUPANZ
BRANČA VAS PR! BtLČOVSU te!efon (0 42 28) 22 97
želi cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem prijetne božične praznike in uspešno novo leto!
Uspešno leto 1982 vsem članom in prijateljem
Slovensko prosvetno društvo
„ZARJA"
Železna Kapla
Vsem poslovnim prijateljem in znancem želi
VESEL BOŽIČ IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1982
družina
Štefan Gregorič
O sanitarne in O vodovodne naprave
#	centratne kurjave
#	kovaštvo
MALA VAS 5 9142 GLOBASNtCA
GRADBENO PODJETJE
FRANC
BEGUSCH
B!STR!CA V ROŽU, tel. (0 42 28) 20 46 CELOVEC, Wiegelegasse 20, tel. (0 42 22) 22 7 70
ŽELI VSEM NAROČNIKOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER USPEŠNO NOVO LETO!
Vesele praznike ter
srečno in uspešno novo leto vam želi
etektao
eno
PUBERK - BLE!BURG
telefon (0 42 35) 22 92
A&O samopostrežna trgovina gostilna s tujskimi sobami
Janko Ogris
V B!LČOVSU
telefon (0 42 28) 22 49
Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in prijateljem ter bivšim sotrpinom izseljencem vesele praznike in srečno novo leto!
Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi vesele praznike in srečno novo leto
Trgovina Ogris-Martič
trafika in tujske sobe	BILČOVS telefon (0 42 28) 22 51
VSEM DELAVCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM
PRIJETNE PRAZNIKE IN OBILO USPEHA V NOVEM LETU 1982 ŽELI
GRADBEN! MOJSTER
!NG.
ALOJZ MERTEL
9232 ROŽEK, tel. (0 42 74) 27 25
SLOVENSKO ČEBELARSKO DRUŠTVO ŠM!HEL
žeti
vsem čebelarjem in prijateljem tu in onstran meje
vese/e praznz^e zn nze4eno /ero J9#2/
Vtem przjzžtf/jffM Z H ZM<ZMCf?M ter o/nranom p/:/?er%e o/*č:ne že/: vete/e Zmž/ene praznz/ze /n Ktpe/zd po/no novo /eto
mestni svetnik
STANKO VAVT!
z družino


Pof v neznano
Sonce iz brezoblačnega, temnomodrega neba, temperatura nekaj pod ničlo in pravljično pobeljena pokrajina naju je spremljalo proti Bleščeči. Slovensko planinsko društvo je vabilo na „pot v neznano" z dokaj suho pripombo — „ob vsakem vremenu". In že sva s hčerko na poti proti našemu planinskemu domu. Zapletena v pogovor, sva kmalu dosegla Kopanje, odkoder pa je zmanjkalo zorane ceste in le zasilna gaz je vodila naprej. Navaden zemljan bi verjetno pomilovalno pogledal iz tople sobe na „uboga dva", ki jo tolčeta po zasneženi poti v gozd. Ko pa bi isti zemljan videl obema v lice bi se resda sila čudil, mesto mrkih, trudnih obrazov bi videl v njih nasmeh in eno samo dobro voljo. Saj pravim, da so planinci čudni ljudje, toda tudi samo krvavi pod kožo. Malo pred kočo še
sledi divjadi ni opaziti. Obdaja nas globoka tišina, le drevesa tu in tam zaječijo pod težo snega. Hipoma vzleti iz grmovja črni vran in njegov krik se razlega nekam zaspano po zimskem gozdu. In enako ptiču pohitijo tudi naše misli visoko pod temnomodro nebo. Spomini se porajajo. „Tiho četa gre ..." Tako so se nekoč vlekla do smrti utrujena telesa skozi metrske nasipe snega — ozebla, lačna, žejna, čestokrat brez žarka upanja, a kljub vsemu prevzeta od ene same želje — preživeti! In danes? Danes živimo v miru — vsaj navidezno, kajti v arzenalih svetovnih sil se grmadi orožje, hujše in strašnejše od vsega dosedanjega. Atomska bomba ne zadostuje več, potrebna je nevtronska, ki naj bi podesetorila, ja postoterila število žrtev, ubitih tam v Hirošimi ali Nagasaki-ju. Medtem ko
nekaj posnetkov za družinski album in že sva „doma". Lubo se dela silno zaposlenega, Tonči v obligatnem predpasniku se še mnogo bolj prepričljivo suče okoli štedilnika — hmmm odkoder nebeško dišijo praženi kotleti. Za povedati si imamo nič koliko, saj se že skoro mesec dni nismo več videli. Teda Lubo sili k dnevnemu redu: oni so šli na Komnico, mi pa gremo gor, na ono kočo. Kdo oni? Kakšno kočo? „No ja Peter, Igor in ..nas pa čaka lovska koča g. Schnatter-ja. V naslednjem hipu je nas trojico že „požrl" zasneženi gozd. Po številnih serpentinah se vije novozgrajena cesta proti vrhu. Snega je vedno več — gazimo po celem — še
na enem koncu zemeljske oble gladu-jejo milijonske množice, se na drugem delu trudi človeški genij za še učinkovitejše uničenje vsega, doslej ustvarjenega. Vera v človeka se maja ob taki misli, bližnji Božični mir, ki se z glasnim hrupom oznanja po našem, menda visoko civiliziranem svetu, se zdi navzlic temu ena sama, velika laž, ena sama hinavščina. Javna občila nas opozarjajo prav v teh dneh na ljudi, ki živijo v nesvobodi, katerih življenjski prostor meri dva krat dva metra . . . Zdrznem se ob misli, koliko prostornine da preostaja nam? „Povej mi mesto na svetu, ki ga ne doseže ena izmed onih super-raket velesil, pokaži mi košček, kamor ne
VABILO NA 7. NOVOLETNI MEDNARODN!
namiznoteniški turnir
ki ga prireja v nedeljo 3. januarja 1982 Športno društvo v Selah pod pokroviteljstvom Slovenske športne zveze v Celovcu.
Tekmovalo se bo v štirih skupinah:
v skupini A tekmujejo moški igralci iz inozemstva in igralci, ki tekmujejo v koroškem prvenstvu.
v skupini B tekmujejo moški igralci 1. in 2. razreda ter začetniki (brez inozemske udeležbe).
v skupini C nastopajo dekleta (tudi inozemska udeležba), v skupini D pa moške dvojice.
Otvoritev novoletnega namiznoteniškega turnirja bo v nedeljo 3. januarja 1982 ob 8.30 uri v farni dvorani v Selah.
Prijave pošljite do 31. decembra 1981 na sledeči naslov: Mirko Oraže, Unterbergner Strahe 17, A-9170 Borovlje/Ferlach.
Poznejše prijave so možne samo, če je še kaj prosto.
Izžrebanje tekmovalcev bo 2. januarja 1982 ob 20. uri v farni dvorani v Selah.
Vodstvo turnirja: Mirko Oraže
davni sodnik: Klaus Grumet, MUBA-predsednik KNTZ Prijavnina: 30 šilingov
Igra se po izločilnem sistemu (pravilnik Avstr, namiznoteniške zveze). Nagrajevanje sledi po tinalnih tekmah. Pripravljene so lepe nagrade. Prireditelj ne jamči za izgubljene predmete.
Slovenska športna zevza	DSG Sele Zeli
KANALSKA DOLINA
Zapostavljanje slovenske narodne skupnosti
V Kanalski dolini se v žadnjih letih poraja živahna slovenska kulturna dejavnost - petje, folklora, šport in tečaji slovenskega jezika. Vse to kaže nekakšno slovensko renesanso v tej dolini. Velike težave pri tem razvoju pa delata dve radijski postaji — Val Canale in Ca-rincia, ki oddajata le v italijanskem in nemškem jeziku. Slovenske besede se poslužujeta le izjemoma. Zanimivo je, da se postaji poslužujeta tudi pristnih slovenskih melodij, ki pa so podane samo v instrumentalni obliki. Slovenske besede kot take se na valovih obeh omenjenih postaj dosledno izogibajo. Vatov tretjega višarskega oddajnika radio Trsta A, ki deluje že preko 30 let pa v Kanalski dolini naenkrat ne morejo več sprejemati. Te oddaje, ki so namenjene Slovencem, Slovenci v Kanalski dolini ne slišijo več. Upravičeno se sprašujejo, ali sta zgoraj omenjena oddajnika premočna in namenoma naravnana na isto valovno dolžino? Položaj za Slovence v Kanalski dolini je torej takšen, da slovenskih oddaj, ki so bile zelo priljubljene, ni več mogoče sprejemati. Kljub protestom pa je ostalo pri starem. Ravno če gre za takoimenovane ..komercialne" oddaje, pa bi bilo vsekakor treba upoštevati želje konzumentov vseh narodnosti Kanalske doline.
seže strah.. .!" Lubotov glas me zdrami iz črnotemnih misli: „vidiš tam Osojske Ture, ta in oni vrh . . ." Čudovit je pogled z vrha v dolino. Baško jezero, smaragdno zeleno, Beljak kakor speče mesto iz pravljice „Trnjulčice" in naprej hribi, gorovja — vse se zdi pravljično, začarano v snežni belini — božji mir vsenaokrog. Še in še vsrkavam nepopisno lepoto vase, blagrujem človeka, ki sem ga pravkar še preklel in strastno želim, da bi ljudje vsega sveta občutili to, kar doživljam v teh trenutkih jaz. Dospeli smo do lovske koče. Kot v pravljici se nam dozdeva sredi vi-
Stovemki atletski klub vabi na
SAK ples
v soboto, dne 26. H. 1981, ob 20. uti v hotelu „Obir" v Železni Kapli.
igta: Planinski sekstet
šokih, zasneženih smrek, lese so zaprte in zaman pričakujem, da bi se iz nizkega dimnika privalil dim. Ob glasnem govorjenju imaš slabo vest, češ da kališ neskončni mir gora, ki počivajo v zimskem spanju.
Urnih nog se vračamo na Bleščečo, kjer nas pričakuje vesela družba. Marljivi mizar Rassinger je medtem končal svoje delo, Tonči smejočega obraza servira omlete, ki so se mu res dobro posrečile in Igor se pridno vežba v pomivanju posode, zraven pa pripoveduje od izleta na Komnico. V mraku se odpravimo na pot domov; spremlja nas pesem, dobra volja in nekaj svetlobnih raket je namenjeno enemu izmed nas, ki praznuje svoj rojstni dan. Zares, ta dan mi je bil najlepše darilo.	Č. F.
Ptodno sodelovanje
Pred kratkim so se v Ljubljani sestali zastopniki zamejskih športnih organizacij s predstavniki Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije. Ti sestanki so vsako leto in so že postali tradicija. Slovensko športno zvezo v Celovcu je zastopal predsednik Danilo Prušnik, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji pa zredsednik Odo Kalan.
Sejo je vodil in sklical predsednik ZTKOS Zoran Naprudnik. Na seji je bil navzoč tudi direktor Šolskega centra za telesno vzgojo, tovariš Prešeren.
Skupno so pregledali delo v letošnjem letu in ugotovili, da je bilo sodelovanje med matično deželo in zamejskim športom piodno ter da je mnogo prispevalo v korist zamejskega športa.
V tem smislu mislijo delo nadaljevati tudi v prihodnosti, zlasti bo veljala največja skupna skrb šolanju in izpopolnjevanju strokovnih kadrov v organizaciji šolskega centra za telesno vzgojo v Ljubljani.
Smučarski tečaj Slovenske športne zveze
SŠZ vabi, kot že leta poprej, tudi letos na enotedenski smučarski tečaj, ki bo v semestrskih počitnicah in sicer od nedelje 7. do sobote 13. februarja 1982.
Tečaj v južnotirolskem centru Kronplatz/Plan de Corones. Tečajniki bodo bivali v penzionu Rainegg (Agstner) in v sosednjem športnem hotelu Keil (dvo- in troposteljne sobe s prho in WC) v kraju Oberolang ob vznožju nad 2000 m visoke zasnežene planote s številnimi žičnicami, vlečnicami in sedežnicami.
Polovični penzion (prenočišče, zajtrk, večerja) znaša 23.000 lir na dan. Otroci do 12 let imajo 30 odstotkov popusta.
Za enoposteljno sobo je treba doplačati 2.000, za troposteljno sobo pa 2.000 lir za tretjo osebo manj.
Za tedensko vozovnico (vsi lifti in skibus — blizu bivališča) bo treba odšteti 65.000 lir; otroci do 14 let imajo 30 "/o popusta, otroci do 6 let približno 50 % in seniorji (izkaznica) 20 °/o popusta.
Udeleženci tečaja bodo imeli v dopoldanskih urah pouk v smučanju pod strokovnim vodstvom. Udeležba šole smučanja je prostovoljna. Število udeležencev je omejeno na 50 oseb.
Anteresenti naj se prijavijo najkasneje do 27. januarja 1982, s prenakazilom prijavnine v znesku 500 šilingov na konto Slovenske športne zveze (2911) pri Posojilnici Celovec (4478030).
Od prenakazanega zneska se bo odtegnilo 100 šilingov na osebo za smučarsko šolo, ostali znesek se bo upošteval kot akontacija pri penzionu. V primeru odsotnosti (brez utemeljenega vzroka) zapade prijavnina.
Podrobnejše informacije bodo prijavljenci prejeli po 27. jan. 1982.
Slovensko prosvetno društvo „Rož" v Šentjakobu v Rožu vabi na
PLES
na Stefanovo, v soboto 26. decembra 1981 ob 19.30 uri v kui-turnem domu v Šentjakobu v Rožu.
Za zabavo bo skrbet znani an-sambei „Dobraški kvintet"
Prisrčno vabijeni!
Siovenska prosvetna zveza vabi na ogied miadinske igre Pavla Goiie
JURČEK"
v Cankarjevem domu v Ljubljani, v torek 29. decembra 1981 ob 16.30 uri popoidne.
Odhod z avtobusom iz Gasome-tergasse 10 ob 14. uri popoldne. Cena prevoza in vstopnice znaša 110 šiiingov.
Prijave na SPZ, tet.: 0 42 22 -32S94ati0 42 22 - 33 1 08
Mešani pevski zbor ,Podjuna" v Pii-berku vabi na
StLVESTROVAhUE
v četrtek 31. decembra 1981 ob 20. uri vdvoraniSchwarzivPtiberku.
Za pies igra ansambet
„Ptaninski sekstet"
Stovensko prosvetno društvo ..Vrtača" v Stovenjem Ptajberku vabi na
DRUZABMt VEČER
v soboto 26. decembra 1981 ob 19.30 uri v gostiini „Fotta" v Stovenjem Ptajberku.
tgra „PRt HRASTOVtH" Prireditetj: KPD „Ptanina" v Setah Kraj: Farna dvorana v Setah Čas: sobota 26. 12. 1981 (na Stefanovo) ob 14. uri
Masfopajo igratci domačega društva.
ORF - KOROŠKt RADiO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 25. 12.: 7.05 Božični nagovor kr-
SOBOTA, 26. 12.: 7.05 Od pesmi do pesmi, odsrcadosrca.
NEDELJA, 27. 12.: 7.05 Duhovna mise! — Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDELJEK, 28. 12.: 14.10 Koroški obzornik — Napoved sporeda — Miadina se predstavijo — posnetki s srečanja mta-dinskih skupin v Borovijah 15. 11. 81.
TOREK, 29. 12.: 9.30 Še mi hitimo k jasii-cam (otroci pojo božične pesmi) — 14.10 Koroški obzornik — Popevke — Zanimate vas bo.
SREDA,30.12.:14.10Koroškiobzornik — M. Meriak: Naj srca vsa pojo (božična !i-rika) — Veseii zvoki.
ČETRTEK, 31. 12.: 14.10 Koroški obzornik — Naj z miadimi končamo staro ieto: Jaga-dani.
PETEK, 1. 1. 1982: 7.05 Novoietni nagovor škofa dr. Egona Kapeiiarija — Za dobro voijoinNovoteto.
SOBOTA, 2. 1. 9.00 Od pesmi do pesmi, odsrcadosrca.
NEDELJA, S. 1.: 7.05 Duhovna misei — Na) pesmica naša dariio vam bo.
PONEDELJEK, 4. 1.: 14.10 Koroški obzornik — Napoved sporeda — iz ijudstva za tjud-stvo: Trikratjevsko koiedovanje na Radi-
Otroci vabijo na božično igrico TRtJEPASTtRJt
na Štefanovo, 26. decembra 1981 ob 10.30 uri (po drugi maši) v kuttumem domu na Radišah.
Veseie božične praznike in uspešno novo teto žeti Stovensko prosvetno društvo „Radiše"
šah. — 16.00 Siovenska šoiska oddaja (GustavJanuš: Prvi stovenski zapiski — za šoiarje od 4.-8. šoiske stopnje).
TOREK, S. 1.: 9.30 Land an der Drau — Dežeia ob Dravi — 14.10 Koroški obzornik — St. Premri: Božične skrivnosti. Samospevi za bariton in kiavir. Poje A. Feinig — Otroci, posiušajte!
SREDA, 6. 1.: 7.05 Duhovna misei — Spiet božičnih pesmi (poje mešani zbor graških študentov).
ČETRTEK, 7.1.: 14.10 Koroški obzornik — Qiasbeni mojstri.
Knjiga -rtajiepše dariio
#	Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, predgovor Peter Handke, 192 str. šit. 130
#	Marica Kulnig in Zorka Loiskandl-VVeiss:
TAi, Wenn Tranen erzahien -Ouando tacrime raccontano -Kadar sotze pripovedujejo	šit. 115
#	Valentin Polanšek: Bratovska jesen šit. 145
#	Zbirka Vorančevih del: Doberdob, Samorastniki, Nicina, Požganica,
Jamnica, vse skupaj	šii. 850
P RiJ ETN E P RAZNiK E tN MNOGO USPEHA V NOVEM LETU
ŽEL!
TISKARNA
Zaiožniške in tiskarske družbe z o. j.
DRAVA
z%Jo-
p!*4ZH;^e H srečno ter MSpelno novo leTo/
K N J i G A R N A
Naša knjiga
CELOVEC, PAULtTSCHGASSE 5-7
BOROVLJE DoHichg. 4
tetefon 22 50 PODLJUBELJ te!efon 22 32
Tiskamo in	vse vrste postovnih
dobavimo Vam:	in osebnih tiskovin
v najkrajšem dobavnem roku

V PJiber^ru grradi/o novo zadrugro
Že da!eč naokoii je znano, da so se odgovorni v piiberški zadrugi odiočiii razširiti ponudbo ter odjemaicem zboijšati servis. Že nekaj !et so se baviti z vprašanjem kako postati boij konkurenčni in kako priti iz rdečih števiik. V šmiheiski tiiiaii zadruge so sredi ietošnjega teta odprii preurejeno zadrugo, v Piiberku samem pa so se odiočiii Postaviti novo posiopje z najširšo ponudbo za kmetijstvo in gospo-
Posojitnica Biičovs dobi nove prostore
Promet v biičovski posojiinici in zadrugi je v zadnjih ietih staino narašča). Od nekdanjega nedeijskega posiovanja so se razviti v gospodarsko enoto, ki deiuje z dvema nastavijencema vsak deiavnik. Sedaj pa so se odiočiii, da bodo razširiii tudi obstoječe posiopje in sodobno urediti denarno posiovanje.
Posojiinica v Biičovsu bo kmaiu v novih prostorih
darstvo.
Šmihetska zadruga ima že od nekdaj široko zaledje in je dobro poslovala. S preureditvijo garaže v prodajni prostor z drobnim blagom so
v letošnjem letu imeli srečno roko, saj so v preteklih mesecih znali občutno dvigniti promet. Za kmeta je seveda bolj ugodno, če poleg kmetijskih potrebščin dobi v istem poslopju tudi še blago za vsakdanjo rabo in celo živila. V Pliberku nameravajo napraviti korak v isto smer, samo v veliko večjem obsegu. Zadruga naj ki se ravnala po sodobnih potrebah potrošnikov, hkrati pa ta razvoj upošteva dejstvo, da zadruga ne more živeti zgolj od kmeta. Tako so se odgovorni zadružniki v Pliberku odločili, da bodo postavili novo poslopje s skladiščem, ki naj nudi odjemalcem Vse od kmetijskega blaga, preko gospodinjskih potrebščin, do bele kovine in inštalacijskega in električnega blaga.
Prepričani so, da bo takšna razširjena in posodobljena oblika zadruge bolj ustrezala potrebam kupcev. V kleti novega poslopja bo skladišče, Pritličje, ki je malo višje od ceste, bo služilo kot prodajalna površina, v prvem nadstropju pa bodo uredili pisarne in upravo, ter deloma tudi trgovino. Nova zadruga, ki jo gradijo v neporedni bližini starega poslopja, ieži prometno zelo ugodno. Ker je
železniška proga tik za zadrugo, premišljujejo tudi o tem, ali ne bi uredili prekladanje blaga iz železnice kar v posebnem oddelku, v katerega se
neposredno pripelje vagon.
Za postavitev poslopja v surovem stanju so načrtovali 3 milijone šilingov investicij, zadružniki pa se zelo veselijo, da jim je uspelo te stroške znatno znižati. Deloma so prijeli sami za delo in pomagali pri gradnji, nekateri pa so se izkazali tudi z materialno podporo, predvsem z lesom. Ta samoiniciativa je prisotna na raz-
nih področjih, tudi na finančnem področju se zadružniki trudijo, da bi čim več prispevali. Tako so dobili od urada zveznega kanclerja 600.000 šilingov podpore, pod pogojem, da sami prispevajo isto višimo denarja. Prav tako pa je iniciativnim Pliber-čanom stala ob strani Zadružna zveza, ki je prevzela jamstvo za najeti denar, ki ga potrebujejo za gradnjo.
Novi predsednik zadruge inž. Fric Kapun je dejal, da se zadružniki zavedajo, koliko odgovornosti sloni na pretežno mladem kadru zadruge. Pod vodstvom poslovodje Stankota Čika dela v pliberški zadrugi skupno 8 na-stavljencev, ki so z močnim idealizmom na delu, ker se zavedajo gospodarskega pomena zadruge za razvoj slovenske narodnosti v tem področju. Povezava med zagonom mladih uslužbencev in izkušenostjo starejših zadružnikov z novim pristopom v zadružni in trgovski politiki, naj bo podlaga za uspešno delovanje v bodočnosti.
Postrežba v domačem slovenskem jeziku ni samo podlaga za dober odnos do prebivalstva iz najbližje okolice, temveč pritegne tudi veliko število odjemalcev iz sosednje Slovenije predvsem iz Mežiške doline. Precejšen delež prometa je šel v zadnjih letih nedvomno tudi v sosednjo Slovenijo. Zato si pliberški zadružniki želijo čim prej spremembo carinskih uktrepov s strani Jugoslavije. Zavedajo se velikega pomena jugoslovanskih kupcev za uspešno delovanje svojega podjetja.
Toda zadrugi v Pliberku je že v teku letošnjega leta uspelo skoraj podvojiti promet zadruge, predvsem zaradi tega, ker so razširili ponudbo, povečali zalogo ter prilagodili cene ostalemu trgu. Tako jim je bilo mogoče zadovoljivo napredovati. Zaradi tega že težko čakajo na otvoritev nove zadruge, ki naj bi bila zgotov-ljena že v teku prihodnjega leta. Saj sedanje preutesnjene razmere ne dopuščajo še znatnejšega povišanja prometa.
2e sredi prihodnjega teta hočejo delovati v obnovljenem in moderno urejenem poslopju. V tem koraku vidijo tudi najboljšo obliko, kako praznovati 70. obletnico ustanovitve Posojilnice, ki bo prihodnje leto. Posojilnica je začela poslovati teta 1912, med pobudniki pa je bil tudi umrli Janko Ogris, stari Miklavž iz Bilčovsa. Po drugi svetovni vojni se je pridružila posojilnici še zadruga, pred približno petnajstimi leti pa je začela delovati tudi bencinska črpalka. Tako se je s časom posojilnica razvila v vsestransko in pomembno gospodarsko ustanovo tega predela Gur.
Z razvojem prometa so postajali prostori vedno tesnejši in posebno za posojilnico so bili zelo neugodni pogoji. Z razvojem turizma in s pospešenim delovanjem menjalnice je to postajalo vedno bolj očitno. Slovenska gospodarska ustanova služi predvsem potrebam domačega prebivalstva. Kmetje dobijo pri črpalki diesel za pogon kmečkih strojev, kupujejo umetna gnojila, krmo in druge kmetijske potrebščine, zelo pa se jim dopa-de dejstvo, da v zadnjih letih dobijo pri zadrugi tudi številno drugo orodje in opremo za inštalacije ipd. Za to gre zasluga tudi podjetnemu uslužbencu domačinu Martinu Hobelnu. Denarni promet, ki ga vodi Krištof Franoi, koristi predvsem domače prebivalstvo. Kot povsod zaupajo bančnim hišam vedno več poslov preko tekočih računov poslov, od kont za plače preko tekočih računov pa do prenakazo-vanja denarja za mleko. Posojilnica ima svoj pomen tudi zaradi posre-
dovanja kreditov, in je zaradi hitrega in zanesljivega posredovanja zelo priljubljena.
Dolgoletni predsednik Miha Sa-blatnik iz Bilnjovsa, p.d. Kumer, je v pogovoru izrazil željo, da bi dela pri modernizaciji Posojilnice čim hitreje napredovala in da bi v bodočnosti vsi oddelki posojilnice še naprej napredovali.
Zadovo!jni s turističnimi rezuitati 1981
Začetek meseca decembra so na koroškem turističnem dnevu v Celovcu ugotovili, da je dežela lahko zadovoljna s turističnimi rezultati leta 1981. Kljub slabim napovedim je v minulem poletju prenočevalo na Koroškem isto število turistov kot pred enim letom in odgovorni politiki računajo, da bo tudi izkupiček odgovarjal predstavam turističnega gospodarstva.
Referent za turizem v Škocijanu cb Klopinjskem jezeru javlja, da je v preteklem letu prenočevalo v območju občine 1,022.513 gostov, kar vidijo kot dokaz za pravilnost občinske politike. Gledali so na disciplino pri cenah, občina je investirala v infrastrukturo in v turistično pomembne projekte. Škocijan je s tem številom prenočitev na drugem mestu med koroškimi občinami.
Tudi občina Železna Kapla je zadovoljna z letošnjim turističnim razvojem. Skupno je prenočevalo v Železni Kapli 40.244 ljudi, kar je za tri odstotke več kot lani.
V Šmiheiu so že sredi ieta 1981 odprii razširjeno Zadrugo, ki ima sedaj za odjemaice pestrejšo ponudbo
V neposredni biižini novega posiopja Posojiinice gradijo v Piiberku zadružniki novo posiopje zadruge s skiadiščem. Konec zadnjega tedna so si ogiedaii gradbišče tudi zastopniki gospodarskega odbora Zveze siovenskih organizacij in krajevnega odbora ZSO iz Piiberka.

PAVLA ROVAN	5
Kje so tiste stezice
KOROŠKA POVEST
Mati je postavila skodelico čaja na vrtno mizico, ne da bi karkoli rekla, čaj se mu je po besedni bitki, ravnokar izbojevani v očetovi trgovini, prav prilegel. V sebi pa se ni mogel pomiriti, saj mu je prijatelj Gašper včeraj pripovedoval, da niso našli krivcev, ki so pred dnevi porušili Partizanski spomenik. Kamen je ležal ob kamnu, razbit, z blatom oškropljen, izsekane črke kot iz srca izruvane, oskrunjena najgiobja čustva za vrednoto človeškega življenja. Gašperjev oče je bil partizan. Kako ne bi pretreslo sina. Zločinska roka je odtisnila pečat sovraštva, oskrunila idejo bratstva med vsemi narodi in se skrila za zidom, ki se gradi s kamni nazadnjaštva, pohlepa, nestrpnosti in laži.
Da, zdelo se mu je, da je prijatelj Gašper, sin partizana, včeraj ob stisnjeni pesti imel solzo v očeh ... Zato se je napotil k njemu. Na cesti je srečeval znance, nikogar ni Ustavi), oni niso zaustavili njega. Gašperja ni bilo doma. Tudi očeta ne. Odšla sta v hribe, je dejala mati. Prižgala bosta svečke spomina tam v gozdu, kjer so padli borci za lepši jutri. V sebi prazen, vkljub bolečini ob tem dogodku, je taval po cestah, saj doma ni našel odmeva.
O
Greta je ob povratku z jezera premišljevala v svoji sobici vse komaj doživljeno tistega dne, in dalje so pose-
gale njene misli v preteklost, vse do komaj zaznavnih spominov, v današnji dan povezanih. Spomini so vstajali. Nekoč je ...
Gretka je doma pri teti Zali ponavljala slovensko slovnico, po očetovi smrti je vstopila v slovensko šolo. Mnogo je bito treba nadoknaditi. Rada je imela očeta, četudi jo je pred bratom podcenjeval. Čutila je, da zasmehuje njeno od matere vcepljeno rodoljubje do Juračeve slovenske domačije in rodnega jezika. Po pogrebu očeta Seppa je ostala pri teti Zali. Po opravljenem delu sta zvečer sedli na klop pred domačijo. Vzela je v roke slovensko knjigo in tedaj ji je nekoč teta Zala dejala:
„Tvoja mama, moja sestra Mojca, se tudi preko Drave ni sramovala svojega materinskega jezika. Skrivaj te je učila, Hans je bil očetov ljubljenček in trd. Vidim, da je v tebi ostalo zrno, ki lahko požene klas."
Kot bi tenke zaveze plamenele v vetru, je pri teti Zali žarela knjižna polica poleg okna, ko je izbirala drugo za drugo knjige slovenske zgodovine, knjige partizanskih bojev na koroški zemlji za svobodo, na posebni polici so se vrstili slovenski koledarji in tudi nemške knjige, ki so potrdile vojna zverinstva nacizma. Vse napihnjene zlobne besede, ki jih je kdajkoli slišala o materinskem, morda za očetove prijatelje manjvrednem slovenskem jeziku in s tem seveda tudi rodu, so rojile mimo nje. Spominjala se je dogodka iz ranih otroških let.
Nekoč je sedela na pragu domače hiše, čakajoč očeta, da bi se z njim peljala do kraja vasi s kolesljem. Oče bo vzel v mesto s seboj kakor vedno le Hansa. Oba sta se v diru po dvorišču peljala mimo nje in brat Hans se je krohotal in ji kazal jezik. Oče se je smejal, ne da bi se ustavil. Mama jo je potem pred hišnim pragom objela in jokajočo peljala v hišo.
„Oče gre na svojo .Versammtung', tam je veljavna le
nemška beseda, kaj, če bi se tebi zarekla beseda po slovensko ..."
Nato ji je mati odrezala velik kos orehove potice in ji začela pripovedovati najlepšo pravljico izpod Obirja in Pece. Ob pravljici so se solze posušile. Koliko drobnih spominov, ki j<i odkrivajo zaničevanje jezika njene matere in kot bi se ob tem razpočil oklep v njeni notranjosti, je tisti čas v sebi sklenila, da se v jeseni vpiše v slovensko šolo. In tako je tudi storila.
„Teta Zala, vpisala sem se v slovensko šolo," je tedaj dejala. Teta je ostala brez besed. Ves prostor je trepeta) v svetlobi, šele čez čas jo je presenečena rahlo objela.
„Tvoja mama bi ti tako svetovala, sama si se odločila."
In tako je zrelostni izpit naredila na slovenski šoli. še nekaj dni urejevanja in vrnila se bo k teti Zali na materinsko domačijo.
Spomini se vrstijo. Nihče je ne moti v tem premišljevanju, kolegica je že odpotovala domov. Lahko bi bila povabila Andreasa, sama je. Ta bežna misel jo je zatresla, saj bi prijateljski razgovor moralisti ožigosali kot moralno pokvarjenost. Ne, tega res ne bi smela storiti.
Spomini pa so se spreletavali v mislih, kot bi čebelice iz-letavale iz panja. V nekem poletju, pred zaključkom šolskega leta, ji je teta Zala postala priporočeno pismo. Le kaj je tako važnega. Nestrpno ga je odprla in se oprijela za stol od presenečenja.
Brat Hans ji sporoča, da je prodal očetovo kmetijo, postal je Postbeamte v večjem mestu na Gornjem Avstrijskem. Kupil je večjo hišo, domače posestvo pa prodal nekomu iz Reicha. Gretkin delež je nakazal na banko. Tako je v petih vrsticah opravil z rojstno hišo. Stisnilo jo je v srcu.
Naslednjo nedeljo je obiskala teto Zalo. Teta je molčala, vsa leta ni stopila v drugi dom pokojne sestre Mojce.
Aktivnost športnega društva Šentjanž
Pred tremi teti je Športno društvo Šentjanž začeto s primerjainimi smučarskimi tekmami med Siovenijo in Koroško. Hitro so se tekme razvite v odiične prireditve s katerimi se društvo ni uvetjaviio samo v dežetnem meriiu. Lani konec decembra so se na Šentjanških Rutah v okviru primerjatne tekme med Siovenijo in Koroško zbrati naj-boijši koroški smučarji in vse A in B moštvo Stovenije. Veiesiatom je štet za koroški dežetni cup, ki ga imenujejo tudi „ELAN-cup ", hkrati je tekma šteta za pokat Stovenije. Ravno ob pravem času — ob 30. obietnici svoje ustanovitve — so šentjanški športni aktivisti pokazati svoje organizatorične sposobnosti, z udetežbo Kuratta, Streta in Križaja pa zabetežiti tekmovatce, ki jih na Koroškem nobeno drugo društvo ne zna privabiti.
Z lastnimi funkcionarji so pripravili in izvedli veleslalom, skrbeli so za brezhiben dvojezični potek tekme, tako da presenečenim funkcionarjem koroške smučarske zveze ni preostalo drugega, kot jim odkrito čestitati. Tako so se na Šentjanških Rutah priporočili tudi za nadaljnje prireditve.
V petdesetih letih je društvo uspešno začelo s smučarskimi skoki, danes pa pod vodstvom predsednika dr. Tomija Partlna in sek-cijskega vodje Eriha Užnika nadaljuje s smučanjem. Društvo ima
rist širokega športnega razvoja mladine iz teh krajev. Ne gre jim za elitni duh, sprejmejo vsakega in ga po svojih močeh učijo in urijo. Brezplačno in z idealizmom deluje precej ljudi, npr. 10 kvalificiranih sodnikov, ki so upravičeni voditi tekme, honorar za to dejavnost pa gre v skupno kašo. Opremljeni so z elektronskimi urami in veljajo za harmonično ekipo, ki jo druga društva rada prosijo za izvedbo tekem.
Okoli 20 mladih fantov in deklet se že od poletnih mesecev na-
Primani :odnihi in funkcionarji Sb Sentjani v Roiu (od ieve na de:no): Berti Oberhau:er, Wiiti Mo:ch!ti, Hami Ptcheider, pred:ednik dr. Tomi Parti, Fiori Gabriei, Vaienfin Sager, Mihi Hafner, Štefan Siedier, Ciii Bium, Lojii Gabrie!, :ekcij:ki vodja Erih Užnih, Mihi Btifmt, Peter Lautegger, Waiter Me:chnig, Hami Lapmch. Ha tiiki manjkajo: Hanci WeiM, Hami Gabriei, Waiter Horn-bock, Mirko KuniiC, Regina Kutchej in Hami Hornbock.
številne odlične organizatorje, ki so v široki mreži zajeli že okoli 300 aktivnih mladih smučarjev. Včlanjeni so smučarji iz Celovca, Kožentavre, že tradicionalne so vezi z Bilčovsem, od koder pride precej navdušenih športnikov, prav tako pa pridejo člani iz drugih krajev Rožne doline, prav posebno iz Šentjanža.
Funkcionarji društva si prizade-vajjo razviti čim boljše delo v ko-
prej s posebnim treningom pripravlja na zimsko sezono. Tako je bilo mogoče, da je ŠD Šentjanž v zadnji sezoni 1980/81 doseglo presenetljivo dobre rezultate. Kot moštvo so dosegli odlično 5. mesto pri tekmah za pokal ..Kastner & Ohler", in se uvrstili pred številnimi koroškimi moštvi, ki imajo že daljšo tradicijo zimskega športa, vzemimo samo Bad Kleinkirch-heim. Mladi Schaunig je zasedel
celo drugo mesto pri fantih. V svojih vrstah pa imajo šentjanž-čani tudi druge smučarje in smučarke, ki so bili že tik pred vstopom v koroški deželni kader. (Pregled o delovanju društva daje tudi obširno dvojezično letno poročilo, ki ga je mogoče dobiti pri funkcionarjih društva).
V	prihodnji sezoni imajo sledeči mladi športniki največje šanze uvrstiti se na vidnih mestih. Pri otrocih so to: Martin Moschitz in Toni Pscheider, pri šolarjih Clau-dia Kropiunik in Britta Kropiunik, Dominika Užnik in Claudia LauBeg-ger ter Tomaž Moschitz in Rihard Mešnik. Če bo pa kaj sreče bo starše in vse prijatelje društva gotovo presenetil še kateri iz vrste mladih talentov.
Kot trenerja sta v zadnjih mesecih, ko je primanjkoval na Koroškem sneg, trenirala učitelj Erih Užnik in Hanzi Pscheider. V ta namen so si pripravili trimsko stezo na domačem nogometnem igrišču, po dvakrat na teden so vadili v telovadnici v Bistrici v Rožu.
V	poletnih mesecih so se člani kluba udeležili tudi treninga na morju. Letos je bil odziv zelo velik in precej se jih je upalo izrabiti smučanje na vodi. Na morju so bili gostje Alpetour Škofja Loka, ki jih v zameno povabi Šentjanž na Koroško. 2e 12 let ima društvo dobre stike z ELANom v Begunjah, ki daje društvu tudi materialno podporo.
Letos bo Športno društvo Šentjanž začelo svojo zimsko sezono na šentjanških Rutah s tekmo v okviru deželnega ELAN-cupa. Hkrati bo to tudi že višek letošnje zimske sezone, saj bo tudi letošnja zasedba tako kvalitetna, kot v zadnjih letih. Prva tekma, ki bo hkrati spet primerjava med Slovenijo in Koroško, bo v soboto 26. decembra 1981. Dan navrh 27. decembra bo društvo, ki je včlanie-no v ASKO, organiziralo tudi deželno prvenstvo S KO v vseh razredih, razen za otroke. 31. decembra pa bo sledilo deželno prvenstvo ASKO v slalomu. V orihodn em letu 4. februarja bo na Šentjanških Rutah okrajno šolsko prvenstvo za okraj Celovec-dežela. 20. februarja pa šolarske smučarske tekme za Raiffeisnov pokal.
V	prihodnji sezoni želimo društvu toliko uspeha kot v zadnjem letu.
Zahomčani tudi ietos med najbotjšimi
Zahomški skakalci so se pod vodstvom trenerja Francija Wiegeleja tudi ietos vestno pripraviii na števiina tekmovanja. Športno društvo Za-homc, ki šteje med najuspešnejša društva na Koroškem in v Avstriji, je zadnjo zimo na deželni, državni in mednarodni ravni dosegio lepe uspehe. Za najstarejšega skakalca avstrijskega A-mioštva Hanzija Wall-nerja je sezona potekala zelo uspešno. Bil je eden najstanovitnejših skakalcev, dosegel je 7. mesto v svetovnem pokalu in se uveljavil za Ko-glerjem in Neuperjem kot tretji najboljši skakalec avstrijskega moštva. Dobre uspehe je zaznamoval ob začetku tudi Mihi Kaiser v avstrijskem C-kadru, dokler mu težka poškodba v Innsbrucku ni prekinila skokov. Drugi Zahomčan v C-kadru
Za prehodni Zibki poka! bodo tekmovati tudi v začetku prihodnjega !eta skakaiti v Zahomcu. Pokai je H-!et-nici druftva podarila Zveča slovenskih zadrug v Ceiovtu. V pretekiih dveh !e-tih ga je osvoji! vedno domačin Hanzi Wa!!ner. Dokončno ga bo !ahko obdrža! tisti, ki ga bo osvoji! petkrat.
Franci Wiegele pa je zmagal v Elan-cupu in dosegel odlično 4. mesto pri mladincih v turneji treh dežel Koroške, Slovenije in Videmske pokrajine. Prav tako so se pojavljali med najboljšimi številni mlajši talenti za-homške šole.
Društvo je začelo s svojimi pripravami že konec meseca maja. Skozi vse poletje so vadili kondicijo v naravi in v izvrstni telovadnici zahom-ške šole, na skakalnicah z umetno snovjo so pilili tudi že tehniko. Vadili so na skakalnicah pri Ljubljani, na Trbižu, v Bad Aaussee-ju v Berch-tesgadenu in v Stamsu. Razen tega pa sta se Wallner in Wiegele udeležila tečajev Avstrijske smučarske zveze. S snegom je bilo zelo slabo na Koroškem, tako so imeli Zahomški športniki do srede decembra šele 3-
dnevni snežni trening, in sicer v Ba<* Ischlu v okviru priprav Koroške smu-čarske zveze. Upajo, da to v rezultatih ne bo premočno prišlo do iz* raza.
Na pripravah v Bad Ischlu sta dva skakalca začela kar dobro, kvalifio-rala sta se — Franci Wiegele za OPA-cup na Passo-Rolle v Italij' (prva tekma je bila 12. 12. 81, druga pa 20. 12. v Planici), 16-letni Pavel Erat pa se je kvalificiral za tekmo* vanje mladine alpskih dežel.
Predsednik društva dr. Janko Wie* gele je povedal, da veseli vse društvo dejstvo dobrega okrevanja Mihija Kaiserja, ki se je lani zelo težko poškodoval. Začel je z lahkim smuča* njem in upajo, da bo začel spet s tekmovanjem.
Hanzi Wallner je letos dobro začel, pi kvalifikacijskih skokih za avstrijsko moštvo, ki se bo borilo za svetovni pokal, je dobro odrezal In vsi upajo, da bo tudi letos tako dobro nastopal kot v pretekli sezon)-Seveda se .bo skušal kvalificirati tud) za svetovno prvenstvo na Holmen-kollenu na Norveškem. Dodati je se treba, da so koroški žurnalisti izvolili Hanzija Wallnerja za najboljšega koroškega športnika leta 1981.
Pri mladincih je treba pričakovat); da se bodo uveljavili poleg Francija Wiegeleja in Pavlija Erata še Mihi Kaiser in Norbert Mortl. Pri mladincih je vedno spet treba prebrest) probleme, ki nastanejo v zvezi z delovnim mestom. Saj danes za nadpovprečne rezultate ne zadostuje trening v sobotah in nedeljah, zato je potrebno zelo veliko razumevanja s strani delodajalca, da mladincu po možnosti gre na roko. Obstajajo sicer že gimnazije in trgovske šole za športnike, posebnih delavnic za mlade skakalce in smučarje pa žal še ni.
Kot so nam povedali v Zahomcu se tudi med šolarji pripravlja nova generacija, tako da bomo prav gotovo kmalu slišali nova imena.
Vsi prijatelji skokov si lahko že zabeležijo termine prireditev v Zahomcu. 3. januarja 1982 bodo organizirali v Zahomcu tradicionalne mednarodne mladinske skoke za šolarje (30 m skakalnica) in za mladince (60 m skakalnica) ki jih štejejo tudi za Elan-cup. Konec januarja oZ; začetek februarja pa bodo priredil* tekmo za Ziljski pokal, ki ga je ze dvakrat osvojil Hanzi Wallner. Istočasno bo ta prireditev štela v okvir koroškega šolarskega, mladinskega i" članskega prvenstva.
Ne smemo pa pozabiti tekaških prireditev ŠD Zahomc. Že petič bodo letos priredili Ojstrnikov ljudski tek na Ziljski Bistrici, ki je v zadnjih letih postal dejansko masovna prire-tev.

Po mamini smrti pa je le ona varovala stezico do tete Zale. Tedaj je vsa oživela v sicer tihem domovanju, po nesreči strica Primoža, ki je zgubit življenje pri veliki železniški nesreči. To je bil grozovit udarec. Teta Zala je ob tej strašni vesti osivela. Tedaj je prišla Gretka s celim naročjem knjig, vrgla jih je na mizo in vsa v solzah objela teto Zalo.
„Pri tebi bom čez počitnice, jutri pridejo še drugi, pride tudi Andreas."
Od tedaj se vedno shajajo pri teti Zali, včasih jih je toliko, da bi skoraj ne bilo dovolj stotov, četudi je prostorna klop ob krušni peči že vsa zasedena. Teta Zala je spet zaživela in zatrla v sebi žalost.
Tako je Gretka na novo vzljubila slovenski dom svoje matere in tete. Zale. Vse stene pa je napolnjevala njena mladostna ljubezen. Njo in Andreasa so ure, preživete v tem domu, obvarovale strupenega žela vsakdanjosti.
„Vse dobro na svetu prihaja od ljubezni," je trdila teta Zala, ko je pripravljala potico za mlade goste, vračajoče se s pevskih vaj ob sobotah. Med tednom razkropljeni ob delu na vse strani, so gostoljubnost zavedne tete Zale cenili in jo nadvse spoštovati. Rahlo so s tem pokrili njeno življenjsko bolečino, ki se je začela z vojno Oropana za sončno mladost je njena vsakdanja ljubeznivost kot svetloba, luč, ki ji je nenehno treba prilivati, da ne ugasne plamen slovenske govorice na tej hudo preizkušeni zemlji. Med njimi je ostala mladostna.
In ko spregovori, ostali utihnejo. Teta Zala je ob knjigah stopila v širok svet življenjskih resnic in naše pogovore je zaključila takole:
„ Besede uresničevati v dejanja — je v neki knjigi dejal mladi slovenski rodoljub — na tej zemlji svojih pradedov! Prijazna beseda brez dejanj je le v svilen papir ovit pogrinjek, ni take žlice, ki bi lahko zajemala iz sklede obljub. — To čutimo vsi," je rekla in obmolknila.
„Glej, teta Zala, še enkrat bomo razložili njim in svetu dokazali, da so nas prelisičili z obljubami. Morali bi oni biti drugačni, ki odrejajo, iskreni in čutiti stisko drugih, manjšinske pravice niso le za Brennerjevim prelazom," je vzkipel sicer zelo miren in redkobeseden fant.
„Jozej, si dobi) službo na pošti?" ga je vprašal sosed na klopi.
„Kje pa? Tam odloča tudi tisti, ki nam pravi, da imamo že vse pravice. ,Haben ja alles, alles ...' je nekoč dejal, ko smo nekje ugovarjali."
„Prav gotovo boš sprejet zdaj v jeseni," ga je bodrila teta Zala. In fant se je spet umiril. Stiska in krivica človeku spreminjata obraz. Pravico do svojega kruha moramo potrditi vsak dan, če gre za deželno službo. Fant je bil upravičeno ogorčen, zato ga je umirila. To je zakrito potujčevanje, je lebdela misel, ki je ni izgovorila in izpila kozarec čiste studenčnice, kot bi se njena beseda vračala v naravni vir svobode in jim dala moči, da vztrajajo tudi zdaj, v tem motnem času, ki obdaja set.
„Jutri bomo na glas spet izpovedali svojo misel, prideš tudi ti na zborovanje, Andreas?" je zaklical sobesednik, ko se je poslavljal. ..Seveda pridem," je krepko odgovoril.
„Da, mi mladi moramo naravnati skrivljena pota, skrivljena pojmovanja od človeka do človeka, ko gre za naš obstoj in naš jezik, je dejala moja stara mati," se je vmešal v pogovor spet Jozej. Andreas je obema krepko segel v roko. Poslovil se je od gospodinje, tete Zale, ki je tudi njemu postala nepogrešljiva, ob novem živtjenju, ki ga je povezovalo z njeno nečakinjo.
Zala je zrla v te mlade obraze, polne zanosa in jasnih besed. Na zborovanju bodo podprli starejše, da ne bi otopeti v tem večnem dokazovanju. Ob njih bodo vsi, ki dobro mislijo in niso zaprti v deblu sumničenja in krivih vejah.
Človek ima pravico živeti z materinskim jezikom, je vedno trdil Andreas in njegovi avstrijski prijatelji.
V	večeru toplih želja so se razšli in gojili upanje na jutrišnji dan, kot drevo, ki kvišku steza veje, da spet ozeleni, ko ga je oplazil mraz. Bil je čudovit večer pri teti Zali-
o
V	sobi je bilo vroče.
Odprli so okna na stežaj.
Besede odhajajočih so s ceste odmevale v hišo.
Pravična, goreča želja, da bi v deželi vsi priznavali slovensko govorico, jim je dajala pogum, da bodo spel dvignili svoj glas. Kolikokrat že ...
Ostali so spet posedli za mizo.
Starejši so obujali spomine na težke dni preteklosti; Sicer pa, le kdaj nam je bilo lahko, je pomislil Gašper, s) zrahljal ovratnik srajce, kot bi mu bil pretesen, in odpel gumb.
Ozrl se je v lončeno posodo, napolnjeno s koroško zemljo, pripravljeno, da jo jutri ponese s cvetjem v Mauthausen. — Pozdrav žrtvam iz Koroške v boju proti nacizmu — je bilo napisano na njej.
„Da, jutri zjutraj se odpetjamo tja, zapeli bomo slovensko pesem in tudi francosko in nemško. — Kajne Tevž!" Med njimi je bit rojak, ki dela v Franciji in preživlja doma svoj dopust. Nežno dekle, Francozinja, se je oprijelo njegove roke in navdušeno dejalo: „Grem tudi jaz."
Gašper je pogledal v kot ob klopi, kjer sta sedela, ih njima prijazno pokimal.
..Partizansko pesem bomo zapeli, ta bo za žrtve vseh narodnosti, ki so ljubile svobodo in človeka v njej, ph jih je pogoltnil mrak nasilne smrti, blodnje človeškega zla.
57ovo v Silvestrovi noči

Stopila je na prag in globoko vdihnila sveži in hladni zrak. Slabost, ki jo je čutila zaradi preobilne jedače in številnih kozarcev vina, je počasi izginjala. Naslonila se je na podboj in se zastrmela predse. Komaj zapadla snežna odeja se je lesketala, nebo pa je bi-io prepolno zvezd. Zrla je na bližnje razsvetljene hiše in cerkveni zvonik, ki se je skrivnostno zavijal v temno ogrinjalo noči. Mraza ni čutila. Bila je prepolna nekega čudnega občutka, ki jo je stili! v Prešerno veselje in jok obenem, še nikoli se ni čutila tako samozavestno in močno kot ta večer in če nikoli ni bilo v njej toliko nežnosti kot sedaj, ko so do nje vreli veseli vzkliki iz prvega nadstropja 'n glasba z magnetofona.
Silvestrska noč!
Bila je srečna.
Trapa neumna, si je pripovedovala, toliko že veš, da je vse min-!jivo. Poznaš tudi fante in njihove obljube. Na koncu je vedno slovo.
Toda to je drugače, si je dopovedovala. Todor je iskren — in sploh ni tak kot so drugi. A vendar — zakaj se zdi človeku tisto, kar se dogaja z njim, vselej nekaj Posebnega?
Stresla je z glavo, kot da bi hotela odgnatti dvome. Nekaj si vendar moram zaželeti za Novo leto, je pomislila.
Nenadoma je na ramenih začutila roke. Hlastno se je obrnila. Bil je Tori.
„Kam si mi pobegnila?" jo je pokaral kot otroka. „Ali ti ni mraz?" „Ni mi..."
„Poglej, čez deset minut bo polnoč. Vrniva se!"
„Ah, Tori, ko pa je tako čudovita noč. Počakaj! Si mar pozabil, da mi boš nekaj povedal? Obljubil si!"
V tem je videla njegove žareče oči in pogled, ki se je nenadoma zresni).
„Toda ... ali nočeš počakati do jutri?"
„Jutri bo čez deset minut..."
„Počakaj," je dahnil in stekel v Vežo. Čez nekaj trenutkov se je vrnil z njunima plaščema in kučmama. Oblekla sta se. Potisnila je roko v njegov žep, tako kot že celo jesen in zimo, in sta šla. Ni ga vprašala, kam. Saj je bilo vseeno.
Gazila sta komaj zapadli sneg in molčala. Njegova roka je toplo stiskala njeno. Domislila se je, da ga je spoznala prav na Silvestrov večer prejšnje leto. Ko ga je zagledala med tisto mladino v sivi obleki z rdečo kravato, se ji je to zazdelo smešno. V istem hipu pa jo je začel čudno privlačiti. Nekdo ji je šepnil, da ni od tu. Bito ji je ne-
lagodno, ko sta se predstavila in se poljubila, ko je odbila dvanajsta ura. Nerada mu je povedala, da ima sedemnajst let. In on? Skoraj deset več ... Kakšna starost, je pomislila. Šla je plesat z Janetom in pozabila nanj. Pa vendar se je naslednji dan natančno spomnila njegovega zagorelega obraza, črnih las in temnih oči.
Beiokranjska koMnica
N/rni oče, t/o^er
je re$ en /ep </%?!.' fn/ae/o /ero </or/o je v far, srečno raite naj pr/ vas/
N/jna nrafZ r/o^er </an, t/anes je res en /ep a*an,-Novo /ero nos/mo, srečo /n zr/ravje vosč/mo/
Kame^, ^ama, r/o^er r/an, vam pozr/rav je raMen ZzZvan,-Po/je o/u/o vam ro</Z/o, rrrje sor/e vam za/Z/o/
In danes? Leto dni sta preživela skupaj. Včasih ji je bilo težko in si je želela nekoga, s katerim bi se lahko kaj resnega pogovarjala. Tudi o knjigah in o politiki. Sedaj se je temu smejala.
„Tori, kaj si mi hotel povedati?"
„Ali ni čudovita noč?" ji je odgovoril z njenimi besedami. „Ali jo hočeš pokvariti?"
Nekaj trenutkov je premlevala njegove besede. Nekaj se je skrivalo za njimi. Tiha slutnja, ki jo je kdo ve zaradi česa že dolgo čutila, se je spet začela oglašati. Mar ga bo res izgubila?
„Tori, me imaš še vedno rad?"
Objel jo je in privil k sebi.
„Saj veš, mala moja. Pa še kako veš!"
Res je vedela. Čutila je to pri slehernem njegovem dejanju, besedi, pogodu. S službenih potovanj ji je vsak dan pošiljal razglednice. Izgubljala je glavo, kadar jo je objemal. In vendar ...
„Tori, povej mi!" je tiho zaprosila.
„Res hočeš?" jo je pogledal.
„Prej ali slej bi mi moral povedati. In raje mi povej takoj..."
Nenadoma jo je brezglavo preplavil strah. Nekatere njene ljubezni s fanti so trajale le en mesec dva ali še več, a ko je prišel konec, ni pestovala svoje bolečine dlje kot teden dni. Toda brez njega, moj bog, brez njega ne more, ne more ...
„Veš," je nežno pričel, „nekoč sem ti dejal..."
Pred njima se je vila zasnežena pot, za njima so ostajale sledi. Njune stopinje.
„... dejal sem ti, da nikoli ne smemo jokati za lepo preteklostjo. Da moramo vselej gledati v prihodnost, pa naj se nam zdi še tako temna, ker bomo samo v njej našli ponovno srečo."
Govoril je, kot da bi že poteptal njuno skupno leto v prah. Toda ni ga hotela motiti. Nekje v grlu jo je tiščalo in bala se je, da bi se ji glas tresel.
Dejal sem ti, da se v mladosti mora izkoristiti vsak trenutek, če ti ga že življenje ponuja in te s tem bogati. Se spomniš?"
Prikimala je.
„No, in sedaj hočem, da se držiš teh besed. Ali ml obljubiš?"
Vedela je, da se bo v tem trenutku nekaj odločilo. !n vendar je komaj slišno dahnila svoj „da".
S trdim glasom, kot da bi si s tem hotel dati poguma, je nadaljeval:
„To sem ti hotel povedati! Poročen sem. Imam dveletnega otroka. !n čez dva tedna se moram vrniti k svojim domov!"


s
n
a
s
S
a
M

8
N

Za novo leto pišem voščila vsem narodom in ljudem sveta.
Naj se povsod vojna konča.
Naj bo leto miru in svobode, brez kriz ali drugačne zablode.
Kruha namesto orožja kupite, revnim otrokom nasmeh podarite na njihova bleda, starikava lica.
Lakoto pozna več kot sveta polovica.
Narodi! Bodite med seboj prijatelji! Pustite, da Zemlja svobodno zadiha. Naj radostno pod vami trepeta.
Zemlja je najsrečnejša, vsega nam da!
Na svetu je polno razlik. Bogati naprej bogatijo, da revni še komaj živijo. Ali čujete klice ubogih, ki še vedno po svetu lakoto trpe?
Novo leto bo prišlo za vse ljudi.
Mnogi bodo udobno sedeli in morda iz oči jim sijala bo laž, ko bodo vino pili iz čaš.
Ob istem času bodo čakali ljudje na koščke kruhove skorjice in nazdravljali bodo golemu življenju.
Za novo leto sem napisala voščila za vse ljudi. Naj drugo leto prinese vsem več sreče, miru in radosti!
Jana Beravs
N
O
N
8
B

n

M
s
Njegov glas je bil leden.
„K svojim..." je še ironično vzdihnil.
Vsaka beseda posebej jo je zabolela kot klofuta. Poročen, otrok, vrnitev. Vse v njej se je upiralo resnici. „Saj se šališ, Tori," bi mu rada zaklicala, če bi kaj pomagalo. Tako strahotno osamljena je postala v trenutku in njena roka, ki je tičala v žepu tujca, je v hipu postala hladna in sovražna.
Nenadoma je nekje v daljavi zadonel udarec cerkvene ure. In še eden. In še ...
„Srečno novo leto!" ga je slišala.
Spet se je znašla v njegovem objemu; na svojem obrazu je začutila njegove tople ustnice. Prepustila se mu je kot kos lesa. Vendar ji je šele tedaj, ko sta se obrnila nazaj proti mestu in se zazrla v svoje stopinje, postalo vse jasno.
„A!i ti moram reči, da mi oprostiš?" je prvi spregovoril. „Kriv sem, ker ti nisem takoj povedal."
„Vseeno je, Tori," se je slišala.
Spomnila se je vseh njunih skupnih večerov v operi, v planinah in na potepanjih po mestu. In neštetih pogovorov, ko sta razglabljala, kaj je prijateljstvo in kaj je sreča.
„Reket sem," je dejal, kot bi uganil njene misli, „da je sreča mladost. In sanje! Ti imaš to oboje. Lahko boš pozabila!"
„Ali nisva dejala, da je sreča tudi nekaj drugega?"
Dolg trenutek sta si zrla v oči, dokler ni umaknil pogleda.
„Mar boš ti tako lahko pozabil?"
Sunkovito se je obrnil vstran.
„Komu bo težje — to me zanima! Sicer pa — saj se bova še videla, Anja."
„Ne, Tori, nikoli več. Tako bo bolje!"
Po svojih stopinjah sta stopala proti domu. Na kaj sta mislila? Na pretekle trenutke, na novo leto, na prag, ki sta ga prestopila? Kdo ve?
„Hvala ti., da si me to noč razumela. Ne veš, kako težko sem te prizadel. Odlašal sem in odlašal in glej — danes je že eno leto od tedaj. Kakor sanje je vse minilo!"
Kakor sanje, da. Pred njima je zrasla hiša z razsvetljenimi okni. Vračala sta se v svet, ki ni bil samo njun, kjer so bili ljudje, ki bi ju lahko še bolj prizadeli in kjer bosta morala dan za dnem kazati vesela obraza in se pogovarjati, kot da bi bilo vse tako kot prej.
Pustil jo je na pragu in spet je bila sama kot takrat, ko je gledala bleščeči se sneg in uživala v mraku. Pomislila je, da je noč res čudovita. Spet je videla zvezde in temni zvonik v bližini. Ni čutila mraza. Samo toplo bolečino.
K O
SE SEDANJOST
Cc a o red tev SPZ — Nad 500 pevcev je sode!ova!o na koncertu v spomin Pavia Kernjaka
Seminar Kiubov slovenskih študentov v Borovijah
Osrednja prosiava zgodovinskih obietnic v Ceiovcu
Skupnost juinokoroških kmetov uspešna na kmečkozborskih voiitvah
Umri znani koroški siikar Wemer Berg
Seminar zgodovinarjev v Ceiovcu
Zak jčna prireditev otroškega vrtca v šentprimo*u
Predsednik Z!S SFR3 Veseiin Djuranovič sprejet predstavnike koroških Siovencev
SPZ priredita 30. jubiiejni Siovonski p'cs
Vaientin Oman preje! r.agrado Prcšetnovcge skiada
Tramška skupina Kiuba siovenskih študentov na Dunaju je uprizorita Brechtovo ..izjema in praviio"
Zakijuček gradnje Kuiturnega doma ..Danica" v šentprimoiu
Dogodki v tetu 1981 v stikah
VESTMKA

S


Za 55-tetnico Siovenskega vestnika je izšia serija značk
V PRETEKLOST ODMtKA
pri vladi: namesto reševanja odprtih vprašanj, siljenje v sosvete
Kamenček k mozaiku medsebojnega razumevanja in sožitja — mesto Celovec jO p.osroru Pred slovensko gimnazijo dalo ime po našem rojaku slovničarju prof. !aneiiču
**'edsednik IS SRS Jones Zemljarič na uradnem obisku na Koroškem. Ob tej priložnosti is obiskal tudi tovarno celuloze na Rebrci
začelo graditi nov dijaški dom v Celovcu

*-
^iovi kuiturni center v Ljubijani — Cankarjev dom

Hami Wa!iner (ŠD Zahomc) je postavi! nov rekord na 90 metrski skaka!nici v Pianici
Koroški pisateij Fiorjan Lipuš je s svojim romanom „Zmote dijaka Tjaia", potom prevoda Petra Handkeja in Heige Mračnikarjeve prodri v evropsko iiteraturo
SPZ je uvcd!a novo dejavnost — prireditev za miadino Pokaži kaj znaš"
Ob 90-!etnici obstoja Posojiinice na Ziijski Bistrici, zadružniki odprii
Koroški borci proti fašizmu prejeii odiikovanja SFR3
V okviru miadinskih delovnih akcii so Pcršmanovo domačijo v Lepeni preurediti v muzej NOS in kraj srečanja miadino
tzšei je nov ponatis knjige
Karia Prušnika Gašperja, Gamsi na plazu
Osrednja prosiava 40-!ctnice vstaje siovenskega naroda v Ljubijani
H'		
		
Primorski Siovenci v Gorici dobiii svoj kuiturni dom
Danica čortov
je v okviru pevskega tekmovanja HELP dosegia odiično 2. mesto

#
-a
MLADA NJIVA

Zorko, V ečerko in Ponočko
V nekem kraljestvu je živel kralj, ki je imel tri čuda lepe hčerke. Kralj jih je varoval bolj od zenice svojega očesa. Zgradil jim je pod zemljo palačo in jih tam zaprl kakor ptičice v kletko, da jim ne škodujejo ostri vetrovi in jih sonce ne ožge s svojimi žarki.
Nekoč so brale kraljične v knjigi, da je čuden bel svet, in ko jih je prišel kralj obiskat, ga začno s solzami prositi:
„Gospodar, naš oče! Dovoli, da gremo na beli svet, da se sprehodimo po zelenem vrtu."
Kralj jim odvrne: „Kaj ste si izmislile," in niti slišati ni hotel o tem. Ali čim bolj jim je odgovarjal, tem bolj so silile kraljične. Ni drugače, kralj privoli v njihovo vročo prošnjo.
Prelepe kraljične odidejo na vrt, da se sprehodijo, in ko vidijo zlato sončece in drevje in cvetje, se neizmerno razvesele, da jim je odprt beli svet. Letajo po vrtu, smejejo se, trgajo rožice, kar jih zgrabi . nenadoma silen veter in odnese visoko in daleč — kdo ve, kam?
Pestunje in služabnice se prestrašijo in hite h kralju povedat, kaj se je zgodilo. Kralj razpošlje takoj na vse strani svoje zveste služabnike in obljubi tistemu, kdor jih najde, veliko plačilo.
Služabniki gredo, gredo, ali nikjer ni niti sledu o kraljičnah. Kakor so šli, tako so se vrnili. Kralj skliče svoje svetovalce in kneze in jih začne spraševati, ali se ne bi vendar kdo našel, ki bi poiskal njegove hčere. Kdor jih najde, temu da najlepšo hčer za ženo in neizmerna bogastva. Vpraša jih prvič, knezi molče, drugič, nihče ne odgovori, vpraša tretjič — nihče ne črhne. Kralja oblijejo vroče solze:
„Kot se vidi, nimam ne prijatelja ne pomočnika med vami."
Zato da razglasiti po vsem kraljestvu: Tri hčere sem izgubil, odnesli so jih vetrovi na vsa brezna, na vsa morja. Kdor jih najde, tisti bo moj naslednik.
Tisti čas je živela v neki vasi uboga vdova, ki je imela tri sinove, tri silne junake. In vsi trije so se rodili isto noč: najstarejši zve-
čer, srednji opolnoči, a najmlajši ob zgodnji jutranji zori. In po tem so jih tudi imenovali: Večerko, Ponočko in Zorko.
Ko pride do njih kraljevo pismo, vzamejo od matere slovo, krenejo na pot in odjezdijo v glavno mesto. Gredo h kralju, priklonijo se mu in pravijo:
„Pozdravljen naš kralj in gospodar! Prišli smo k tebi ne v goste, temveč v službo; dovoli nam, da poiščemo tvoje kraljične."
Kralj reče:
„Blagor vam, dobri junaki, kako se imenujete?"
„Mi smo trije rodni bratje: Zorko, Večerko in Ponočko."
„Kaj potrebujete za na pot?"
,,Gospodar, mi ne potrebujemo ničesar. Samo ne zapusti naše stare matere v uboštvu!"
Kralj vzame takoj staro mater k sebi na dvor in zapove vsem, da ji strežejo, kar lc morejo in z vsem, kar je najboljšega.
Junaki pa se odpravijo na pot. Gredo mesec in dva in tri ter pridejo na široko, pusto planjavo. Na tej planjavi je gost gozd, a v gozdu stoji kočica. Potrkajo na okence — nihče se ne oglasi, gredo skozi duri — a v kočici ni žive duše.
„No, bratje, ostanimo malo tukaj in odpo-čijmo si s pota!"
Slečejo se in ležejo spat. Zjutraj reče najmlajši brat Zorko najstarejšemu bratu Večerku:
„Jaz in Ponočko greva na lov, a ti ostani doma in skuhaj nam kosilo!"
Najstarejši brat je bil s tem zadovoljen. Zraven kočice je bila staja, polna ovac. In ne da bi dolgo premišljal, pograbi najlepšega ovna, ga zakolje, očisti in speče za kosilo. Ko je vse zgotovil, kot je treba, leže na klop, da si oddahne. Naenkrat nekdo potrka, zagrmi — duri se odpro, in vstopi starček, majben kot nohtič, z dolgo brado in s krvavimi očmi ter zavpije na Večerka:
„Kako si upaš v moji hiši gospodariti, kako si smel mojega ovna zaklati?"
Večerko odgovori:
„Zrasti prej, da te bo kaj videti! Vzel bom žličko kislega zelja in mrvo kruha, pa ti vse oči zapluskam."
Starček-nohtič pa se še bolj razjezi:
„Da, majhen sem, ali srčen!"
Pograbi krajec trdega hleba pa mu vrže z vso silo v glavo, kmalu bi ga ubil. Pusti ga pol živega in zmaši pod klop. Potem poje pečenega ovna in gre v gozd.
Večerko obeveže glavo s platnom, leži in javka. Brata se vrneta in ga vprašata:
„Kaj pa se ti je zgodilo?"
„Eh, zakuril sem v peči, pa me je od prevelike vročine začela boleti glava. Ves dan sem se kot besen premetaval in nisem mogel niti kuhati, niti peči."
Drugi dan gresta na lov Zorko in Večerko, a Ponočka ostavita doma, naj jima skuha kosilo. Ponočko ukreše ogenj, izbere najmast-nejšega ovna, ga zakolje in dene v peč. Opravi delo in leže na klop.
Naenkrat nekdo potrka, zagrmi — vstopi starček, majhen kakor nohtič, z dolgo brado in ga začne biti, mlatiti; kmalu bi ga bil zadavil. Poje pečenega ovna in odide v gozd. Ponočko si obveže glavo z rutico, leže pod klop in vzdihuje. Ko se brata vrneta, ga vpraša Zorko:
„Kaj ti je?"
„Oglje me je omamilo, in glava mi hoče kar počiti, zato nisem skuhal kosila."
Tretji dan gresta starejša brata na lov, a Zorko ostane doma, izbere najobljšega ovna, zakolje, očisti in speče. Ko dokonča, leže na klop. Naenkrat nekdo potrka, zagrmi — vstopi starček, majhen kot nohtič, z dolgo brado. Na glavi vleče celo goro sena, a v rokah nese velik čeber vode. Postavi čeber z vodo na zemljo, razmeče seno po dvorišču in začne šteti ovce. Vidi, da mu zopet manjka enega ovna, se razsrdi, steče v kočo, vrže se na Zorka in ga udari po glavi. Zorko skoči na noge, zgrabi starčka za dolgo brado in ga začne vleči na vse strani. Vleče in govori:
„Kdor ne zna plavati, naj ne hodi v vodo!"
Starček-nohtič ga začne prositi:
„Usmi!i se me, silni junak, ne izroči me smrti, pusti mi dušo, da se pokesa."
Zorko ga vleče na dvorišče k hrastovemu deblu in z velikim železnim klinom dene v precep njegovo brado. Potem se vrne v sobo, sedi in čaka bratov. Brata prideta z lova in se čudita, da je cel in zdrav. Zorko pa se smeje in reče: „Ajdita z menoj, brata, da vidita, kako sem zgrabil vajino oglje in ga privezal za hrast."
Gredo na dvorišče, gledajo — a starčka-nohtiča že zdavnaj ni nikjer, samo polovica brade se ovija debla, a kjer je sam bežal, tam se pozna krvava sled. Po tej sledi pridejo bratje do globokega brezna. Zorko odide v gozd, naguli drevesnega ličja, splete vrv in veli bratom, naj ga po vrvi spustita pod zemljo. Večerko in Ponočko ga spustita v brezno.
Tam na drugem svetu gre, gre, kamor ga oči vodijo. Pride do bakrenega dvorca in vstopi. Sreča ga najmlajša kraljična, bolj rdeča od makovega cveta, bolj bela od snega belega in ga vpraša ljubeznivo:
„Kako si prišel sem, junak, po svoji volji, ali so te šiloma privedli?"
„Tvoj oče nas je poslal, tri brate, da poiščemo vas, kraljične!"
Ona ga takoj posadi za mizo in pogosti z najboljšimi jedili in mu da kozarec silne vode:
Nagradna križanka
Za praznike smo tudi tokrat pripravili križanko, pri kateri želimo mladim bralcem prijetno zabavo. Zdaj, ko nimate šole, boste svoje znanje lahko preizkusili na tem „tr-dem orehu". Križanka je res malo težja, vendar smo prepričani, da jo boste pravilno rešili. Vaš trud pa bomo tudi primerno nagradili — med tiste, ki nam boste poslali pravilno rešitev, bomo z žrebom razdelili tri nagrade, in sicer lepe otroške oziroma mladinske knjige, ki vam bodo potem spet v zabavo in pouk. Da boste udeleženi pri razdelitvi nagrad, nam morate rešitev postati najkasneje do 10. januarja 1982 na naslov: Slovenski vestnik, 9020 Celovec, St. Ruprechterstr. 19.
Sedaj pa kar na delo, pri katerem vam želimo mnogo uspeha!
Vodoravno: 1. glej naše voščilo; 7. naslov in glavna oseba Jurčičeve povesti; 12. domače moško ime; 13. naprava pri vod-
njaku; 14. rjavorumena barva; 15. morska riba, 16. „kralj" živali; 17. tuje žensko ime; 18. prst na roki, tudi stara dolžinska mera; 20. grška črka; 21. pripadnik našega naroda; 24. časovni veznik; 26. prevara, tudi na-
slov Svetinovega romana; 27. melišče; 30. nadležna žuželka, ki boleče piči; 32. osebni zaimek; 33. najbolj razširjena tekočina, množ.; 34. zbadljiva pesnitev; 36. teniški lopar; 37. glavno mesto balkanske države; 38. družabno shajališče, tudi igralnica.
Navpično: 1. vrh v Karavankah; 2. del telesa, množ.; 3. trojanski junak, originalna oblika pisave imena; 4. podvodna skala; 5. neločljiva soglasnika; 7. posest, področje; 8. oranje; 9. zal, ljub; 10. hitro hlapljiva tekočina; 11. glej naše voščilo; 13. del noge; 15. travnata stepa v tropskih krajih; 18. naložena kazen za pregrešek, množ.; 19. avtomobilska oznaka slovenskega mesta Celje; 22. okrajšava za „ljudsko upravo"; 23. močnata jed, množ.; 24. kmečko orodje; 2'5. njivski plevel; 28. števnik, daljša oblika; 29. glej naše voščilo; 31. grška boginja; 33. kar povezuje; 35. veznik; 36. egiptovski bog.
1. vodoravno ter 11. In 29. navpično: naše voščilo.
	2	3	1.		n	U		S	5"	10	1
ir*						3					
ič"					15				16		
}l7				18				19		20	
J		21	22						23		
F"	25"		26					H	27	28	29
30"		31		32				33			
3Č*			35				36				
F					rL						
-x
-x
-x
#
-x
leže
-x
-X
-x
-X
-X
-X
NeMč š/% t/et/e^ Mraz Zn jaz —
(Aag za rAagrTM v novo/etMi stteg wa razgre^/a ozM gaz.
On je M osi/ Mse rženega
in MZAjev zavo; —
jaz pa sen? nos?/ pistno
/?e/o, Mt je M/ novoletnega jatra soj.
Ta^o tva prA/a v MnMr —
M je pot/ snego?n Zn pot/ zetn/jo sMit. Na f/e/; je Ježa/ ranjenec v vreče In canje ofit.
Araj njega je pnšM ležaja Zn Mpg Zn zvezJa na njej.
Dala rva Mn/; ma, MZ;/je in pismo — Mo je o J /?čer&e zn š/a naprej.
Det/e^ Mraz je gazi/ v /reg zn v t/ragi ZrnnMr t/ro/n/ — menz' pa se je pot/ nogami sneg ot/ sreče topi/.
Da Zn vž fit/e/i,
Mr sem tut/e/ jaz/
Ranjenca so žare/e oči zn o/*raz, še MnMr ni M več siv,
M je za novo /eto oz/ /zčerM pzsmo t/o/n'//
Pa sevez/a M/z/je zn MaZ? iz s/at/M rži, MMšnega je /e t/et/e^ Mraz zna/ pečz' z At e tež/ze vojne t/ni.
Neža Maurer
„Izpij to vodico in tvoja moč bo silno zrasla."
„Zdaj premagam vsakega," pomisli Zorko, a takrat se vzdigne vihar in kraljična se močno prestraši:
„Zdaj bo priletel moj zmaj," reče, prime junaka za roko in ga skrije v drugo sobo-Prileti zmaj s tremi glavami, udari ob tla it mahoma se izpremeni v junaka in zakliče:
„A! Tukaj diši človeška dušica, kdo je prišel k tebi v goste?"
„Kdo bi naj bil pri meni? Ti si letal po svetu in se tam navzel človeškega duha."
Zmaj zahteva jesti in piti in kraljična m# prinese raznih jedil in pijače in mu vlije v kupico uspavalne vode. Zmaj se naje in napije in začne dremati. Reče kraljični, naj g^ ^ počehlja po glavi, položi ji glavo v naroč'*' in zaspi krepko spanje. Kraljična pokliče Zot ka, ta pride, zamahne z mečem in odro , zmaju vse tri glave. Potem napravi vel ogenj, sežge zmaja, njegov pepel pa razsu po širokem polju.
„A zdaj zbogom, kraljična, grem, da pf iščem tvoje sestre in ko jih najdem, pridem p tebe," reče Zorko in krene na pot. Gre, gre i opazi — srebrn dvorec. V tem dvorcu je živel srednja kraljična, Zorko ubije tu zmaja s še Štirni glavami in krene naprej. Čez dolgo ah kratko pride do zlatega dvorca, kjer je živela najstarejša kraljična. On ubije zmaja z dva- ; najstimi glavami in jo reši suženjstva.
Kraljična se razveseli in se začne pripravljati na pot. Gre na široko dvorišče, zamah ne z rdečim robcem — zlato cesarstvo se za vije v jajčece. Vzame ga, spravi v žep in grt z junakom Zorkom po svoji sestrici. Ti dvt napravita isto: vsaka zavije svoje cesarstvo s jajčece, vzame s seboj in vsi se odpravijo pro* ti breznu. Tam izvlečeta Večerko in Ponockt svojega brata ter kraljične na beli svet.
Vsi skupaj pridejo v domače kraljestvo. Vsaka kraljična zavali svoje jajčece po lepem , polju in takoj nastanejo tri cesarstva: bakreno srebrno in zlato. Kralj se razveseli, da tega ni mogoče popisati. Takoj oženi Zorka, Ve čerka in Ponočka s svojimi hčerkami in ime j nuje Zorka za svojega naslednika. Tako se J zgodilo in vsi so še danes srečni.
/RasM prav/jma)
Križanka za praznike
Leto se spet nagiba proti koncu in pred nami so Prazniki, ko bomo našii nekoiiko časa tudi za raz-"edriio in zabavo. Ko smo pripravijaii današnjo „praz-"ično" števiiko, smo zato misiiii tudi na tiste naše braice, ki jim deia veseije reševanje ugank. Tako tudi ietos objavijamo križanko za praznike in žeiimo, *ta bi imeti ugankarji ob njej nekaj prijetnih trenutkov, ko bodo iskaii odgovore na zastavijena vprašanja.
Pri sestavijanju križanke smo stremeti za tem, da ne bi biia pretežka — da bi se spopadio z njo čim več prijateijev tovrstnega preizkušanja znanja, in da bo reševanje še boij priviačno, razpisujemo tudi nekaj nagrad — tri tepe siovenske knjige, katere bomo z žrebanjem razdeiiii med tiste, ki nam bodo pravočasno posiaii praviino rešitev križanke, namreč do 10. januarja 1982 na nasiov: Siovenski vestnik, 9020 Ceiovec, St. Ruprechterstr. 19/iV.
	4	1	X	3	4		3	6	7	8	9	10	11	12		13	14	X	15	16	
17			18			X	19								X	20		21			22
	X	23			X	24	X		X	23		X		X	26	X	27			X	
				X	30		31	X	32			33	X	34		35	X	36		37	
38				39		X		X	40				X		X	41	42	X	43		
		X	45		X	46		47		X	X	48	49		50	X	51	32	X	53	
	X			X	55				X	66	57	X	38			59	X	60		X	
	48	X	63	64		X		X	4S			66	X		X	67	68		X	69	
7o			X	74		72	X	73						X	74			X	73		
		X	77				78		79				X	80				81	X	82	
S3*					X	85		86	X	87		X	88			X	89		91		
	M				93	X	94		95			96			X	97	X	98			X
99	X		X	100		401	X	102		X		103		X	104		105	X		X	106
10?	10$	X	109		X	410	111	X	112	113	H4-		X	113		X	116	117	X	118	
	119											X	120								
Vodoravno: 1. predlog; 3. naše Voščilo (tri besede); 15. z rimskimi Številkami 101; 17. prislov, pomeni tudi mnogo; 19. vrtni sadež, zelenjava; 20. kraj pri Sežani, kjer gojijo svetovno znane konje; 23. veznik; 25. množina, okrajšava; 27. le-i ten je; 28. časovno obdobje; 30. Poljska rastlina z rdečim cvetom; 32. bajeslovni prvi letalec; 34. spada k obleki; 36. značilna pokrajina v Sloveniji; 38. ime slovenskega Pesnika s Krasa; 39. okrajšava za slovenski; 40. mama; 41. osebni za-'tiek, mn.; 43. prebivalec Estonske; 44. veznik; 45. igralna karta; 46. slovenska vas na Koroškem, ^i je prispevala velik delež v boju Proti nacizmu; 48. ločnica med državami; 51. nikalnica; 53. kratica 4a tremolo; 54. ulica okr.; 55. sodobno prevozno sredstvo; 56. kemični simbol za samarij; 58. del Pege; 60. kvartaški izraz; 61. enaka Soglasnika, tudi rimski petici; 63. Prislov kraja, tudi tovarna v Mariboru; 65. utežna mera; 67. znano I belgijsko kopališče; 69. sosedna lasnika v abecedi; 70. zamašek; kanon; 73. šlem; 74. grška čr-75. števnik; 76. začetnici ruske-pisatelja in dramatika (Stri-k Vanja); 77. vas v Karavankah;
upanje, tudi žensko ime; 80. -ki otok, domovina Odiseja; 82. 2dmet; 83. azijska država; 85. adni spis, podoba golega telesa; L začetnici slovenskega pisatelja Cvetje v jeseni); 88. vzvišena esnitev; 89. pozitivna elektroda; 2. del živalskega telesa; 94. antič-a prestolnica, ki so jo uničili Asir-'! 98. pod; 100. narodnoosvobo-Ina borba; 102. kazalni zaimek; %. osebni zaimek, mn.; 104. ape-' <, tudi športna panoga; 107. ke-ični znak za platino; 109. oblika zmožnega glagola; 110. oranje; 2. južnoameriška tovorna žival; 5. enaka samoglasnika; 116. gipčanski bog; 118. sib-irska reka;
'	19. sosedna država; 120. prebivat-
,	vo sosedne države.
Navpično: 1. različna samoglas-' : a; 2. dragocena kovina; 3. skart-tavski izraz za smuči; 4. grška a; 5. začetnici češkega pisatelja ur); 6. največji ptič, ki pa ne
more leteti; 7. staroslovanska pijača; 8. pripadnica germanskega naroda; 9. slovesna oprava; 10. kemični znak za vanadij; 11. ne samo eden; 12. nota iz aolmizacije; 13. tega leta, okr.; 14. olje, angleška pisava; 15. ljudski instrument v alpskih deželah; 16. začetnici največjega slovenskega pisatelja in dramatika; 17. prebivalec mesta na južnem Koroškem; 18. ilovica; 21. izdelovalec važnega živila; 22. ena izmed celin; 24. zadnja in prva črka abecede; 26. medmet smeha, tudi površinska mera; 29. jaz, tatinsko; 30. mlajši, okr.; 31. sredozemski otok; 32. naziv; 33. „več-no" mesto; 34. prede mrežo; 35. Slovenska matica, okr.; 37. nemški filozof (Georg); 39. oznaka zloglasne nacistične organizacije, ki je zagrešila strašne zločine; 42. veznik; 45. ženski- pevski glas; 46. kratica našega lista; 47. ljudski odbor, okr.; 49. pripovedna pesnitev; 50. znak za atmosfero; 52. časovno obdobje; 55. rimski bog ljubezni; 56. zelenjava; 57. sibirska reka; 59.
tuje žensko ime (slavna filmska igralka Nietsen); 62. del dneva, tudi ime slovenskega dnevnika; 64. koralni greben; 65. barva kože; 66. žensko ime; 68. prelaz med KnrrtP-ko in štajersko; 69. šol s ta potrebščina; 72. egipčansko božanstvo; 74. glej 74. vodoravna; 77. nenadna smrt; 78. pivski vzklik; 80. žensko ime, tudi gor? na Kreti; 81. star Slovan; 84. dcmača žival; 86. kradljivec; 88. kitica; 91. vzklik pri bikoborbah; 33. kazalni zaimek; 95. država v Afnki; 96. vrsta vrbe, tudi žensko im?; 97. samo; 99. upanje; 1Q0, narodnoosvobodilni odbor; 101. bolečina; 104. tuje žensko ime; 105. življenjska tekočina; 106. začetek abecede; 108. avtomobilska oznaka slovenske prestolnice; 109. začetnici slovenskega pesnika — „goričkega slavčka"; 111. kemični simbol za radij; 113. medmet; 114. na Primorskem razširjena beseda; 115. latinski veznik; 117. začetnici našega znanega slovničarja in izdajatelja literarnih časnikov; 118. osebni zaimek.
3Yaro7ef<osepo,s7ay#a S
^	črto je spet ?MoAo(i mi se pripr%u(j<:mo, se Aomo A%r naj- K
g /epse pos(ovi(i oJ njegd. Prt tem se zttmtsJtmo, Acj vse se je v teA ^ ^ -JvdfMjstt'/? meseciA zgodifo — po svettt tn predvsem prt rttts Jornu. ^ y /n je že t%Ao prt (jiidcA, neprijetnosti pozgAljamo, v spomtntt p% g S} odrgnimo (epe tiožtvfjttje, An n%nt Jitjejo moč, tja (%žje premagujemo ^ ^ tvRAodnetme sArA: tn naporno Je/o.	S
-tt	S(ovo otf stitregit (etn nnj (n Ai(o ttttčt Jrttžtns^t pruzmA — snj ^
^ smo (jtttčje snmt tisti, Ai tinjemo pečnt in prnvo (tnrvo tem zntčnjim ^ # decemArsAim tinem. Pog(o(*imo se zato zn trennte^ vnse, rnzmisiimo 4-o AAznjiA in ne pozaAimo nn ni^ognr meti nnmi. ^nj (e česn si (jtttije ^ Ao(j žeiimo in obenem ttttit Ao(j pogrešnmo v tem vse Ao(j otitttjenem ^ a čnstt Aot pn droAne čioveš^e mis(i, spominn, mnjitne že(je in topiine. ^ ^	Ttttit' ojitinrttjemo se v teA dneA. Ne^ntern tinriin so AogRtR, ^
y tirttgu s^romnejšn. NR;Ao(j pomembno pn je, A^Ao tinriio tinmo, tin g povemo prijnzno Aesedo, doAro žeijo. Ne pretirnvnjmo z tinriii, zn ^ ^ prnvo oAČKtje oA pruzmAiA ni potrebno (*ognstvo tn^šne vrste, po- S -tt fre(inn je notrnnjn zArunost, čioves^n topiinn in medieAojwR (jttitezen. is? ^	Preti prnznovnnjem smo že nnvnjeni, tin Ao(j temeijito počistimo, ^
posprnvimo in o^rnsimo stnnovnnje ter priprnvimo oAdico prnznič- 4-^ mA jetii. Totin še Ao(j pomembno oti tegn je, tin se ttttii snmi priprn- ^ ^ vimo nn pr%zm'Ae. TosArAimo, tin Ao vztittšje pri nns tiomn res prnz-a nično,- vsnj zn neAuj tini otiiožimo siriti, ne misiimo nn težnve. (n ^ ^ ttti^nj je v veii^i meri otivisno pretivsem oti gospotiinj in mnter, AaAo ^ ^ se (totio činni tirttžine počtttiii o(t tem siovesnem premotitt iz stnregn & v novo (eto.	^
^	V tineit, ^o se pos(nv(jnmo oti stnregn (etn, pn (torno premis- ^
(jevn(i ttttii o (ettt, ^i je preti nnmi. Deinit (torno nnčrte zn (totioč- & nost in rnzg(n(t(jn(i (<omo o nn(ogn(t, ^i se nnm postnvijnjo nn poti ^ g} tio ttresničitve znstnvijeniit ciijev. Potrtttiiii se (torno, tin se (totio tio- 4 ^ (tre žeije in (epi nnmeni v čim večji meri ttresničiii — tin (to novo ^ ^ (eto, At' je preti nnmi, res nnj(to(jše, nnjresničnejše, nnj(to(j mirno ...	^
Pri tem pn imejmo vetino preti očmi enot tin je posnmezni č(o- 4-^ veA (e mnjiten tieičeA veiiAe čiovešAe sAttpnosti. V tem smisitt morn ? Aiti ttttii nnše prnznovnnje ttsmerjeno A sAttpnemtt prizntievnnjtt, tin ^ Aomo v (nstni tirttžini, v nnrotini sAttpnosti in v široAem oAčcsivtt ^ ^ čioveštvn isAnii potn sožitjn in metiseAojnegn spoštovnnjn. ičnjti mir ^ ^ in srečo (torno očttvnii (e tetinj, če Aomo metiseAojne otinose počiove- ^ ^ či(i, jt'A oAogntiii z tittAom strpnosti in jt'A poginAijnit z znvestjo so(i- ^ ^ tinrne pomoči tirttg tirttgemtt.	^
Biti čian vtade
še ne pomeni biti tudi bogat
S sedanjo socialistično-komunistič-no vlado je v Franciji po dolgih desetletjih desničarskega režima prišlo ne le do preokreta v levo, marveč se je s tem preokretom začela tudi doba širokih reform vsega družbenega življenja. In kar je posebno zanimivo: reforme ne zadevajo le „na-vadnega" državljana, marveč se začenjajo pravzaprav pri vrhu.
Tako so Francozi — kakor tudi številni drugi narodi vajeni, da njihovi vladarji živijo precej ali kar zelo potratno — na primer sedaj izvedeli, da je njihova sedanja vlada pravzaprav precej siromašna, Doslej so vedeli le za premoženjsko stanje predsednika Mitteranda. Objavil ga je sam, kakor hitro se je vselil v Elizejsko palačo. V Parizu ima stanovanje, ki meri okrog 160 kvadratnih metrov, nadalje hišo na deželi, 80 arov velik ribnik in 75 borznih delnic, ki so vredne okrog 9000 frankov. Na razpolago mu je sicer velikansko in luksuzno stanovanje v Elizejski palači (kjer je sedež predsednika republike), vendar Mitterand v njem ne prenočuje; vsako jutro „pri-
Titova zapuščina
bo urejena v spominski center
V	Jugoslaviji so v teku priprave za ureditev Titove zapuščine v spominski center, ki bo domačim in tujim obiskovaicem omgočii, da bodo čim več izvedeti o živijenju in deiu Josipa Broza Tita. Ta center naj bi ohranii spomine na njegovo živijenje in ustvarjanje v predvojnem času, v dobi narodnoosvobodiine borbe in ijudske revoiucije, pa tudi spomine na povojno izgradnjo in mednarodno dejavnost enega izmed veiikanov sodobne zgodovine.
Spominski center bo sestavijato nekaj muzejskih in spominskih zgradb, kot so Hiša cvetja s Titovim grobom, Muzej 25. maja, Muzej 4. juiij, arhiv s knjižnico, muzejska zbirka Josip Broz Tito, zasebna predsednikova rezidenca v Užiški uiici štev. 15 v Beogradu, kjer je preživet največji dei svojega žiijenja po vojni, ter spominski otok Vanga z rezidenco in Beia viia na Brionih.
V	Starem dvoru v Beogradu bodo še naprej v gosteh voditeiji tujih držav med obiskom v Jugosiaviji, medtem ko bo v Beiem dvoru še naprej uradna rezidenca predsedstva SFRJ. Po prediogih, ki so prišii iz Sptita, naj bi tamkajšnja viia Daimacija postaia domovanje mednarodnih ustanov, ki imajo sedaj svo-
je prostore v Spiitu. Viia v Titovem rojstnem kraju Kumrovec bo postaia dei spominskega parka Kumrovec. VMa Zagorje na obronkih Pantovčaka, ki jo je Titu pokioniio mesto Zagreb, pa naj bi po predto-gu Zagreba postaia boinišnica Maršaia Tita, ker bi to najboije siužiio Zagrebu, Hrvaški in tudi Jugosiaviji ter na najustreznejši način obeiežiio in ohraniio spomin na čioveka, ki je veiik dei svojega živijenja, misti in deia posveti) miru, humanizmu in btagosia-nju čioveštva.
Kot je znano, predsednik Tito ni bii iastnik niti ene od navedenih zgradb in tudi ne drugih objektov, ki jih je občasno uporabijai in za katere se je po krivem udomačit naziv Titova viia. V svoji oporoki, ki jo je izreke) ieta 1979, je predsednik Tito vso svojo iastnino in vsa dariia, ki jih je dobi) v desetietjih svojega poiitičnega in državniškega deiovanja, po-ktonii Zvezi komunistov Jugosiavije, ker „... nikoii nisem meni), da to, kar so mi podariti doma in v tujini, pripada meni. Vse to je iast moje dežeie. Ni moje, zato tudi ne more pripadati mojim najbiiž-jim ..." Prav tako je ZKJ iastnica tudi vseh avtorskih pravic in honorarjev od Titovih dei.
haja na delo" in vsak večer se vrača v stanovanje na levem bregu Seine.
Tednik ,,Journal de Dimanche" je vsem članom vlade posla! vprašalnik, s katerim so ugotovili, kaj francoski ministri imajo in koliko zaslužijo. Predsednik vlade Pierre Mouroy je lastnik hiše v Lillu, kjer je župan; zanjo je plačal 500.000 frankov. V Parizu ima garsonjero, ki jo je kupil na kredit za 200.000 frankov. Kot premier zasluži okrog 30.000 frankov, kar je približno desetkrat več kot zasluži najslabše plačani delavec in dvakrat več, ko je zaslužil prej kot poslanec v Bourbonski palači.
Večina ministrov ima kakšno skromno hišo v domačem ali volilnem kraju ali pa stanovanje v Parizu. Nekateri imajo oboje. Več ministrov je izjavilo, da so do tega prišli s ..poslanskim" stanovanjskim kreditom, saj so bili skoraj vsi prej poslanci. Odkar so člani vlade, so se jim mesečni dohodki povečali za 4000 do 7000 frankov. Najbolj se je izboljšal standard 38-letni ministrici za družinska vprašanja, ki prej ni bila v službi in je doma čuvala svoje štiri otroke, sedaj pa zasluži na mesec 27.000 frankov.
Štirje komunisti, ki so člani vlade, niso prav nič na boljšem. Tudi do sedaj niso bili lastniki nepremičnin in stanovali so v sivih betonskih naseljih, zgrajenih za revne Francoze. Svoje plače morajo po pravilih francoske komunistične partije dati stranki, ki jim vrne toliko, kolikor je povprečna plača izkušenega kvalificiranega delavca — nekje okrog 5000 do 6000 frankov na mesec.
Le trije ministri iz ..načelnih vzrokov" niso hoteli odgovoriti na vprašanja. To so notranji minister Gaston Defferre, zunanjetrgovinski minister Michel Jobert in pravosodeni minister Robert Badinter. Za prvega vsi vedo, da je imovit človek; za drugega domnevajo, da ima tudi precej pod palcem; Badinter pa je verjetno sploh najbogatejši od vseh, saj je bil do letošnjega poletja eden najslavnejših in najbolj iskanih francoskih odvetnikov.
Časopis, ki je ugotavljal premoženjsko stanje članov francoske vla, de, pa je tudi opozoril, da se je 42 članov vlade soglasno odločilo, da se v takšna vprašanja oziroma v takšne odgovore ne bodo spuščali. Bodo že vedeli, zakaj ...


n
H
n
K
g
&
N
s
M
6d
n
t"%g?
v
S
K
g
Bi

&
n
g
B-'

Bi
1%%^
Š
w+
B
Č
g
š
H
B
VESEL BOŽIČ
IN

SREČNO NOVO LETO 1982
ŽELIJO
Hraniinice in Posojiinice
Bilčovs
Borovtje
Celovec
Dobriavas
Galicija
Glinje
Globasnica
Hodiše
Kostanje
Kotmara vas
Ledince
Ločilo
Marija na Zilji
Pliberk
Podljubelj
Podravlje
Radiše
Sele
Slovenji Šmihel Št. Jakob v Rožu Št. Janž v Rožu Škocijan Škofiče
Šmarjeta v Rožu Šmihel pri Pliberku
Štebenj pri Beljaku Št. Tomaž Velikovec Vovbre
Ziljska Bistrica Želinje
Železna Kapla Žvabek
SPREJEMAJO VLOGE na
Hranilne knjižice Premijsko varčevanje Stanovanjsko varčevanje
Varčevalna pisma
VODtJO Vaše žiro račune in mezdne konte
IZVAJAJO	plačila in nakazila
DAJEJO	posojila in kredite
po ugodnih pogojih
POSREDUJEJO pocenjena posojila	za	kmetijstvo,
obrt in gostinstvo
MENJAJO	in posredujejo tuje denarje
Kmečke gospodarske zadruge
Borovlje
Brnca
Dobriavas
Globasnica
Št. Jakob v Rožu
št. Janž v Rožu Pliberk Podravlje Škofiče Železna Kapla
dobavljajo gospodarske in gospodinjske potrebščine, semenja, gnojila in vseh vrst stavbeni material
Cene, plačilni pogoji in dostava so ugodni!
Živinorejske zadruge
Globasnica
Libuče
Št. Primož Žitara vas
Zveza siovenskih zadrug v Ceiovcu
PAVLIČEVA 5—7
A 9020 CELOVEC
TELEFON 70 5 65 serija, TELEX 2162
Posiovainica Beijak
se priporoča za izvedbo vseh Vaših denarnih poslov
^ Ekspresno prenakazovanje in plačevanje v tuzemstvo in v inozemstvo Menjalnica po najugodnejših tečajih Safeji
Depot knjižic in vrednot Poštni predali Nočni tresor
BAMBERGERGASSE 10