PRIM «ul\V°a '*** 00»'° DNEVNIK PoStnma piaCana v gotovini „ Q£T ll_ Abb postale 1 gruppo m ViCHfl oD lljF Leta XVI. - St. 301 (4764) TRST, torek 20. decembra 1960 Zares nujno ? Iz skupnega poročila, ki je bilo izdano v Rimu po obisku jugoslovanskega državnega tajnika za zunanje zadeve, je razvidno, da le bilo na skupnih razgovorih sklenjeno, da se naglo tešijo še vedno viseča vprašanja, med katerimi zavzemajo važno mesto manjšinski problemi ter njihova «pravična in zadovoljiva« ureditev. Ce je kje na mestu in ttožna napovedana naglica Fri reševanju še neurejenih vprašanj, je to prav gotovo pri vprašanju zakona za slovenske šole. Dejstvo, da so slovenski šolniki že sedmo leto brezpravna raja in je njihov službeni položaj tako stalen kot kaplja na veji, dovolj kričeče priča, da bi se motal socialni položaj teh prosvetnih delavcev rešiti že oavno iz povsem človečanskih načel, četudi bi niti n« obstajal Posebni statut. Predpriprave za sprejem Šolskega zakona so bile že temeljito izvedene. Po u-tnaknjenem Rossijevem o-snutku zakona imajo parlament in ustrezne komisi-Je v poslanski zbornici in sonatu na razpolago kar tri Predloge zakona, in sicer Predloga KPI in PSI ter vjadni osnutek. Končno i-jr.ajo vsi oni. ki jim bo na-“’ga sestaviti in sprejeti dokončno besedilo, v rokah tudi popravke in predloge Prizadete strani, to je vseh Mitičnih strank in kulturam organizacij, ki so upra-vtcene nastopati v imenu s|ovenske narodnostne skupnosti v vseh treh pokrajinah, koder živi naš rod. "Material je torej dovoljno zbran, proučen in utemeljen in ni nobene ovire, da ne mogli odgovorni forumi začeti dokončno redakcijo in uzakonitev šolskega zakona. To naše prepričanje je potrjeno tudi z napovedmi iz različnih parlamentarnih skupin, ko so razni parlamentarci ugotovili že pred meseci, da bi *e zakon za naše šole mo-*el sprejeti v novembru ali decembru. Iz tega sledi, da “t, vsako nadaljnje odlašale grobo demantiralo o-"djestransko sprejete skle-P6 ob nedavnem sestanku degni-Popovič, kjer je bilo jzrecno poudarjeno, da se “odo vsi viseči problemi na-reševali. Zaradi jasnosti stališč in Odgovornosti moramo poudariti še tole: V razdobju od propadlega Rossijevega osnutka ao današnjih dni “•no slišali ponovno očitek, ?a. smo si Slovenci sami fftvi. če šolskega zakona “S nimamo, ker smo tako “dločno odklonili Rossije-ega. ob nastajanju sedanjega vladnega osnutka, še Preden so nam bile znane Uiegove formulacije, je ne-krajevni državni funk-ionar izjavil, da nas sicer akon ne bo zadovoljil, a Je bolje, da smo lepo tile ni °®š 1)01 Je slabši zakon srn n’d- Prav gotovo, da nisi,0 zadovoljni, da so naše i« še vedno neuzakonje-o, vendar pa nas to ne ou’- .^a ki morali v nekem tročjem strahu, da pade a nas odgovornost za za-lacevanie uzakonitve, mol-, J$i, ko se na našo kpžo ^®Jo nedemokratične , in . skriminivcijske določbe. fl11 unamo vso pravico in 'k nost P° sPw*no držav-č^nskih pravicah in pose-P° dolžnosti kot pri-ža Pllci narodne skupnosti, vP *at«e šolo gre, da po-iJ”° svoje mnenje, da iz-svoje zahteve. Prev-*u i dolžnost parlament bta Za^con°dajnega foru-ihf, ?a K da zakon spref-tir ln ne ISče izven sebe kntZ°v za zavlačevanje, za -krni0. sta odgovorna par-nu in vlada. Stališča dovni- Ve vseh strani so k®1! osvetljene: parla- ten 2?^ sedaj odloči, kak-šoii on bo dal slovenski la^ken zakon? Ce bo pan I;, »ut potrdil stališče ita-Povm v!ade. ki je bilo iz-Uikei ano v rimskem komu-®ihe ’ *da morajo manj-*bltf pre:istavUati činitelj rai nJa\ potem se bo mo šlf. °svoboditi vplivov trža-je šovinistične sredine, ki 'lan av gotovo botrovala 1^ Uhemu osnutka in se ‘Ued *?oral jasno odločiti kli vJ?Vema alternativama: v0 ~° Privolil v Palamaro-Šoin‘amisel, da bodi naša v . samo italijanska šola &a j?yenskem prevodu, ali moral sprejeti tak bo 5’.da b° omogočil, da Sy01aasa manjšina imela Do slovensko šolo ne le fJuhi. lku, temveč tudi po s*tli^i' ,? bomo se ob tem ti v.®Vali niti na ustavo ni-iti d človečanske pravice na ustrezne določbe a statuta, temveč Je Tr. ,,na zdravo pamet, JsL. *k ki,n® da le vsaka šoti* in Vrtla ustanova naro-11 ua mora, a ko Aaj bo šola zares šola, živeti polno kulturno življenje svojega naroda. V dolgoletni praksi pa je vladni komisar Pala-mara z vsemi svojimi šolskimi funkcionarji delal na tem, kar je sam črno na belem potrdil v svojem že znamenitem zaupnem pismu: očiten atentat na slovensko šolo. V slovenski šoli ne sme, po Palamarovem, priti do izraza zavest narodnostne pripadnosti učencev in se ta zavest ne sme razvijati. Učni načrti, oziroma praksa mri izvajanju okvirpih učnih načrtov, dokazuje, da se' na pr. učijo naši u-čenci in dijaki zemljepisa Jugoslavije le toliko, kolikor vsake druge države, ki meji na Italijo, na pr. Avstrije ali Švice. Radovedni smo, kaj bi porekli Italijani, če bi se na manjšinskih šolah v Jugoslaviji italijanski dijaki učili zemljepisa Italije v enakem obsegu kot zemljepisa Albanije ali Bolgarije. Z zgodovino matičnega naroda je na naših šolah še slabše. Zato se bo moral zakonodajni forum jasno izreči tudi o bistvu naše šole. Vprašanje učnih načrtov za slovenske šole ,:e bistveno vprašanje. Brez kvalificiranih zastopnikov nase manjšine se ne bi smeli sestavljati učni načrti za slovenske šole. Toda Palamara s šolskimi uradi vred ni odgovoren le za rušenje duha slovenske šole, temveč nosi odgovornost tudi za jezikovne pomanj-kijivosti ha naših šolah. Rekli smo, da je naša šola le prevod italijanske, a bi morali zaradi točnosti reči, da je v marsikaterem primeru celo slab, zelo slab prevod. Na naše šole so nastavili že nekaj šolnikov, ki ne obvladajo književne slovenščine in ki poučujejo v slabem dialektu, medtem ko se v nekaterih kričečih primerih dogaja, da govorijo šolniki italijansko csloven-ščino». Palamara je kot goriški prefekt pregnal slovensko dijakinjo, hčerko optanta, s slovenskih srednjih šol. Danes je ta optantka profesorica na slovenski šoli. Kdo je kriv, da je njeno znanje pomanjkljivo? Ne gre za en sam primer. Gre za Sistem! Najbolje dokazuje to dejstvo, da imajo izpite, ki so jih nekateri profesorji polagali v Rimu u slovenščine, za zadostne, da morejo ti profesorji zasesti stolice za slovenščino na naših šolah, ko pa je očitno in neizpodbitno, da usposabljajo ti izpiti profesorje za pouk slovenščine nh italijanskih šolah. Predolgo bi bilo naštevanje še drugih dejstev, ki izpričujejo, da stremijo odgovorne oblasti za razvrednotenjem slovenske šole. Prišel je čas dejanj! Po tako spodbudnem razvoju odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki so se manifestirali v pozitivnih razgovorih v Rimu, pričakuje naše ljudstvo naglo uzakonitev slovenske šole, ki naj z novim zakonom postane zares prava kulturna ustanova kulturnega naroda. D. L. Večina v zahtevo skupščini OZN je za referendum v zavrnila 1 |y» •• • Alžiriji Jutri važna seja alžirske vlade - Nocoj de Gaullov govor po radiu in televiziji - Nadaljevanje razprave o Kongu v OZN - Nkrumah zahteva, naj se razišče, od kod dobiva Mobutu denar NEW YORK, 19. — Glavna skupščina OZN je danes s 40 glasovi proti 40 in 16 vzdržanimi sklenila črtati iz afriško-azijske resolucije o Alžiriji paragraf, ki zahteva referendum pod nadzorstvom OZN. Zatem je skupščina glasovala ostali del resolucije brez omenjenega paragrafa in jo odobrila s 63 glasovi proti 8 in 27 vzdržanimi. še prej je skupščina zavrnila spreminjevalni predlog 11 afriških držav francoskega jezikovnega področja in tudi ciprski spreminjevalni predlog. Afriške države s francoskega jezikovnega območja so v svojem spreminjevalnem pred. logu zahtevale, naj se briše paragraf resolucije, ki poziva OZN, naj organizira referendum v Alžiriji, na podlagi katerega naj alžirsko ljudstvo svobodno določi usodo svoje dežele, ter naj se ta paragraf zamenja z drugim, ki «poziva prizadeti strani, naj takoj začneta pogajanja za ustavitev sovražnosti in o referendumu o samoodločbi«. Priporočal je tudi ustanovitev mednarodne komisije, ki naj omogoči pogajanja. Kakor poročajo iz Tunisa, se za sredo predvideva v Tu- nisu važna seja alžirske vlade, na kateri bodo zavzeli stališče v zvezi s sedanjim položajem. V skupščini OZN se je nadaljevala tudi razprava o Kongu. V petek popoldne je govoril jugoslovanski državni tajnik Koča Popovič, ki je podrobneje obrazložil resolucijo sedmih držav, med katerimi je tudi Jugoslavija. Resolucijo so predložile iz-venblokovske države Gana, Indija, Indonezija, Irak, Jugoslavija, Maroko in ZAR. Točke te resolucije so: Glavna skupščina: 1. sodi. da mora OZN odslej v celoti izpolnjevati svoj mandat — da preprečuje kršitev miru in varnosti, da vzpostavi in ohrani zakonitost in red ter nedotakljivost osebnosti. vštevši osebje in premo- ske osebje in imetje, v skladu z ustanovno listino,' in da sprejme nujne ukrepe, da pomaga kongoškemu ljudstvu, take da bo zadoščeno njegovim najosnovnejšim ekonomskim potrebam. 2. zahteva, da je treba takoj izpustiti vse jjolitične zapornike, ki so bili aretiram, zlasti pa člane osrednje v'ade Kcnga in funkcionarje parlamenta ter druge osebnosti s parlamentarno imuniteto, 3. zahteva, da je treba takoj sklicati parlament in da OZN sprejme potrebne zaščitne ukrepe, vštevši tudi skrb za varnost, 4 zahteva, da je treba takoj sprejeti ukrepe, tako da bi preprečili, da bi se oborožene enote in pripadniki voj-ske- v Kongu vmešavali v politično življenje države in da bi dobivali materialno ali drugo podporo iz tujine, 5 opozarja belgijsko vlado na njeno hudo odgovornost zaradi namernega preziranja resolucij OZN. 6. zahteva, da se celotno belgijsko vojaško in polvoja-ško osebje, svetovalci in stro- skladu z resolucijami OZN, obljubami in zagotovili belgij. ske vlade in v korist miru in varnosti.« Danes je prvi govoril italijanski delegat Ortona, ki je v celoti podprl angleško in ameriško resolucijo, ki odobrava dosedanje delo Ham-marskjoelda in poveljstva OZN v Kongu. Italijanski delegat je tudi trdil, da se je Ham-marskjoeld strogo držal resolucij Varnostnega sveta in skupščine OZN. Kar se tiče resolucije sedmih držav, je italijanski delegat med drugim trdil, da ta resolucija «podpira načela, ki bi v primeru izvajanja povzročila nevarnost, da se začne tisto varuštvo nad Kongom, ki so ga številne delegacije upravičeno zavrnile«. Tudi novozelandski in argentinski delegat sta v celoti podprla ameriško stališče. Drugi govorniki so bili predstavniki Ekvadorja, bivšega francoskega Konga, Ka-savubuja, Finske in Velike Britanije. Zatem je bila debata prekinjena, da je skup- ženje OZN kot tudi diplomat, j kovnjaki takoj umaknejo, vlščina lahko nadaljevala deba- „„„„„„„„ ........................................ Segni bo danes odgovoril na interpelacije o zunanji politiki Opozicija obtožuje da je na strani_kolonialističnih Politični in javni delavci pozivajo Hammarskjoelda, naj OZN organizira in nadzoruje referendum v Alžiriji - Lon-go o resoluciji 81 komunističnih strank - Von Brentano na neuradnem obisku v Italiji • V petek seja vlade (Od našega dopisnika) RIM, 19. — Medtem ko je poslanska zbornica zaključila letošnje zasedanje že pretekli petek in se bo ponovno sestala šele prihodnjega 16. januarja, je senat razpravljal danes o zunanji politiki italijanske vlade v zvezi z interpelacijami komunističnih in socialističnih senatorjev. Interpelacije zadevajo predvsem tri vprašanja: zadržanje italijanske delegacije, ki je v generalni skupščini ZN glasovala za odložitev diskusije o rasizmu v Južni Afriki; glasovala proti resoluciji aziisko-afriških dežel, ki predlaga za Alžirijo referendum pod nadzorstvom ZN; glasovala proti resoluciji ZN o vprašanju Konga. Interpelanti vprašujejo zunanjega ministra Segnija, kako je tako zadržanje italijanske delegacije moč vskladiti z načeli. ki jih vsebuje programska izjava predsednika vla Fanfanija, ko je izjavil, da je italijanska vlada naklonjena gibanjem za neod-isnost azijskih in afriških narodov. Interpelanti so obenem poudarili, da je generalna skupščina ZN odobrila protikolo-nialistično resolucijo, ki priznava narodom pravico do neodvisnosti in do samoodločbe, hkrati pa obsoja vsakršno o- buroženo intervencijo proti narodom, ki so podrejeni kolonialnim velesilam. Vse članice ZN, in s tem tudi Italija, so dolžne spoštovati ta splošna načela; s svojim zadržanjem v ZN pa italijanska vla-aa dokazuje, da se na ta načela požvižga, ker je danes uradno na strani kolonialistov. Krščanska demokracija pa je sprožila svojo protiinterpe-lecijo: senator Messeri (KD) je vprašal vlado, kaj namerava storiti «s tisoči Italijanov«, ki so si »ustvarili bogastvo« v Alžiriji in zatrjeval, da si je treba postaviti vprašanje, kaj se bo zgodilo s «300.000 alžirskimi pretežno specializiranimi delavci, ki ne nntfiftitiiiniii im umi im ,|,|,llf l(lllllll tl|,a mim, mmii mn,,, „,a 1D,, i,,,,,m |«,||| | „■ ■) |, || mlinu,, mmi,!,!,,,!,!,,, na zaveznike v NATO za atomsko oborožitev Zahodne Evrope Ameriška vlada vztraja pri nadaljevanju oboroževalne tekme na stroške evropskih zaveznikov • Letošnji stroški NATO znašajo 62 milijard dolarjev PARIZ, 19. — Včeraj se je V Parizu zaključilo delo sveta ministrov NATO. Načelno so sprejeli ameriški predlog za pospfešilev atomske oborožitve Zahocjjie Evropev Zadevno ij-radgo ‘poročilo jy«vi med drugi®. da je «ameriška ,ylada predložila zavezništvu v proučitev idejo o večstranski siji z raketnimi izstrelki na srednjo razdaljo. Svet je z velikim zanimanjem vzel na znanje priporočilo ZDA in je pozval stalne predstavnike, naj ga podrobno proučijo skupno z zadevnimi vprašanji*. Medtem bodo stalni predstavniki začeli proučevati stroške za jedrsko orožje, ki ga bodo ZDA izročile svojim zaveznikom v Zahodni Evropi. Kakor se zatrjuje, sta se zla. sti zahodnonemški in italijanski predstavnik izrekla za takojšnji sprejem ameriškega predloga. Kakor je sporočil ameriški državni tajnik Ber-ter v svojem govoru v petek, bodo ZDA dale na razpolago NATO do konca leta 1963 pet atomskih podmornic, ki bodo opremljene z izstrelki »Pola-ris* Do konca leta 1964 pa bodo ZDA lahko dobavile evropskim silam NATO sto izstrelkov »Polaris« na premičnih oporiščih. Toda ameriška vlada zahteva, naj evropake j», plačajo. V zameno pa se obvezujejo, da bale pago- vorili o večstranskem nadzorstvu nad atomskimi konicami omenjenih izstrelkov. Ameriški državni tajnik Herter je močno pritiskal na ostale zaveznike, naj sprejme, jo ta načrt, in je zagrozil, da bodo ZDA v nasprotnem primeri temeljito revidirale ameriške vojaške obveznosti v Zahodni Evropi. To grožnjo je Herter povezal s težavnim po. ložajem ameriške plačilne bilance. Izjavil je, da je ameriški primanjkljaj v ameriški plačilni bilanci v zadnjih treh letih močno narastel. Letos je dosegel 3 milijarde in 800 milijonov dolarjev. Kakor poroča Reuter, pa Velika Britanija ni sprejela ameriške zahteve, naj atlantska zveza kupi od ZDA sto atomskih raketnih izstrelkov. Ob zaključku zasedanja atlantskega sveta so sporočili, da so celotni izdatki NATO za leto 1960 dosegli 62 milijard dolarjev, kar pomeni poldrugo milijardo dolarjev več kakor lani. V Bonnu je zahodnonemški zunanji' minister von Brentano izjavil, da «zvezna republika ni vztrajala v Parizu pri kakršnem koli sklepu in tudi ne pri glasovanju, kar se tiče nemškega predloga za sesta- države članice NATO to orož- nek predsednikov vlad članic NATO«. Kar st tič« konference na bedo mogli več najti dela V Franciji«; «kaj bo s 23 milijoni hektolitrov vina, ki jih Francija pridela v Alžiriji, ko je znano, da Koran prepoveduje muslimanom vino, medtem. ko vinogradniška kriza pritiska na celotno južno Italijo?« in še druge podobne in prav tako resne zadeve! S takimi argumenti se KD Mes-serl bori proti neodvisnosti Alžirije! Po besedah senatorja Jan-nuzzija, ki je obrazložil svojo interpelacijo in naštel glavne smernice za rešitev kongoške krize, ki bi jih po njegovem mnenju morala zagovarjati italijanska vlada, so prekinili zasedanje in ga preložili na jutri, ko bo zunanji minister odgovoril na kritike, nato pa bodo razpravljali o zakonskem osnutku, ki podaljšuje še za nadaljnja štiri leta režim blokiranih stanarin in najemnin za poslovne prostore. Ta osnutek je poslanska zbornica odobrila pretekli petek. Skupina italijanskih političnih in javnih delavcev, med njimi tudi Baissani, Calasso, Codignola, Iemolo, Lombardi, Luzzatto, Monteverdi, Moravia, Paoltcchi. Parri, Perticone, Pic-cardi, Pieraccini, Sagona in Ferrarotti, so poslali generalnemu tajniku OZN Hammar-skjoeldu poziv, v katerem poudarjajo, da je spričo poslednjih dogodkov v Alžiriji nujen miednarodni poseg v to deželo in da naj ZN organizirajo in nadzorujejo referendum v Alžiriji, ki naj dokončno odloči o nadaljnji usodi te dežele, ker oboroženi spopad v Alžiriji predstavlja resno nevarnost za mir v svetu. Referendum v Alžiriji more temeljiti na pravici do samoodločbe, ki jo hkrati priznavajo ZN, francoska in alžirska vlada. Pretekli petek se je sestal centralni odbor KPI, kateremu je Longo poročal o konferenci delegacij 81 komunističnih strank . v Moskvi. Lcngo je vodil delegacijo KPI. Konferenca se je začela takoj po zaključku proslave Oktobrske revolucije in je trajala skoro tri tedne; zaključila se je z resolucijo in »pozivom narodom*. Longo sicer priznava, da so se vršile ostre in dolgotrajne diskusije o raznih vprašanjih, vendar poudarja, da so o vseh vprašanjih dosegli »skoro« popolno soglasje na temelju tez ki jih zagovarja Hruščev in 'CK KP-SZ. Navedli bomo na kratko, kaj pravi Longo o tej konferenci, oziroma kaj je o Longo-vern poročilu objavila »Unita*. Lcngo pravi, da je konferenca tečno opredelila pojem o vodilni partiji ali državi: vse komunistične stranke so »ena-ke in neodvisne«, vendar je KPSZ »bila in ostaja še nadalje vsesplošno priznani avantgardni odred svetovnega komunističnega gibanja«. Po »obsežni in živahni« diskusiji so se vse delegacije izjasnile za berbo v obrambo miru; priznale. so da se je moč ogniti r.ovi svetovni vojni, ki bi bila bil grški izvov v državi skup-. nujno jedrska vojna; vsi so nega tržišča podvržen omeji- se izjasnili za miroljubno kotvam. I eksistenco in jedrsko razoro- vrhu med Vzhodom in Zahodom, je von Brentano izjavil, da bodo morda poleti nastali potrebni pogoji za tako konferenco. Glede razorožitve pa je izjavil; «Zahod ne sme samo reagirati na sovjetske predloge, temveč mora na sve. tu NATO pripraviti svojo pobudo«. Francosko ministrstvo za oborožene sile sporoča, da bosta Francija in Zahodna Nemčija skupno zgradili nadzvočno letalo, ki se bo lahko dvig. nilo navpično. Poročilo pravi, da bo to letalo v prihodnje nadomestilo napadalna letala, ki jih sedaj uporabljajo v obeh državah. Končno je rečeno, da se sporazumu lahko pridružijo druge države zahodnoevropske zveze in NA TO. PARIZ, 19. — Grški zunanji minister Averof je davi izjavil, da je mogoče, da se sploh ne bodo nadaljevala pogajanja za pridružitev Grčije k evropskemu skupnemu tržišču. Averof je izjavil, da stvari ne gredo dobro in da sta dve načelni vprašanji, med katerimi dejstvo, da na podlagi osnutka sporazuma, ki je bil pripravljen med pogajanji, ki trajajo že 18 mesecev, bi žitev. Hkrati je bila potrjena teza o različnih poteh v socializem, med katerimi je tudi pot relativno mirnega prehoda iz kapitalizma v socializem Politika miroljubne koeksistence pa seveda ne pome. ni, da s tem preneha borba proti imperializmu in v mednarodnem merilu in razredna torba znotraj vsake posamezne dežele, kjre še ni zmagal socializem. Imperializem se ne bo odpovedal svoji oblasti, zato se v »pozivu narodom« po-udarja potreba po »splošni borbi v obrambo miru in svobode narodov«. Glede ZK Jugoslavije pravi Lcngo naslednje: »Resolucija je točno označila stališče komunističnih strank glede ideoloških, političnih in praktičnih stališč, ki jih je Zveza jugo-slovanskh komunistov zavzela v tem poslednjem času. Ta stališča so obsodili kot tuja marksizmu-leninizmu. To pa ne pomeni, da med delavskimi in ljudskimi organizacijami Jugoslavije in onimi drugih dežel ne bi moglo priti d.i sodelovanja, sestankov in skupne akcije glede določenih vprašanj«. To je vse, kar Longo ve povedati o »ideoloških, političnih in praktičnih* stališč ki so jih jugoslovanski komunisti baje zavzeli »v tem poslednjem času«. Kakšna so ta stališča jugoslovanskih Komunistov, kdaj in v kakšni zvezi so jih zavzeli: vse to zaman iščemo tako pri Longu, kakor v resoluciji, ki jo je »l/nita« objavila 6. t.m. Same gole trditve, ki bi jih morali sprejeti in ponavljati, kaKoi vernik katekizem! Longo tudi napoveduje »sodelovanje, sestanke in skupne akcije« 2 »delavskimi in ljudskimi organizacijami Jugoslavije« glede »določenih vprašanj«: po delu jih bomo sodili. Danes Je prispel na zasebni obisk bonnski zunanji minister von Brentano, ki bo v Rimu preživel božične počitnice in dočakal Novo leto; kljub temu pa bo imel vrsto razgovorov s Fanfanijem, Se-gnijem in predsednikom -e-publike Gronchijem, prihodnji petek pa ga bo sprejel tu.ii papež. Seja vlade se bo vršila prihodnji petek dopoldne. A. P. Kennedy uradno izvoljen W ASHINGTON, 19. — John Kennedy je bil uradno izve* ljen za predsednika ZDA. V petdesetih prestolnicah ameriških držav se je danes zbrala vseh 537 volivcev. Pozno popoldne je Kennedy že dobil 269 glasov, ki so potrebni za izvolitev. Tudi predstavniki Illinoisa so glasovali za Ken-nedyja, čeprav so republikanci do zadnjega upali, da bodo tamkajšnji veliki volivci pre-3M na njihovo stran. Prav tako so tudi predstavniki države Tennesee glasovali za Kenne-dyja. Senator Lyndon Johnson je bil izvoljen za podpredsednika. to o Alžiriji in glasovala o resoluciji, kakor poročamo v začetku. Kakor poročajo iz Akre, je predsednik Gane Nkrumah predlagal, naj se ustanovi komisija OZN, v kateri bi bili predstavniki afriških in azijskih držav in ki naj bi raziskala vire, iz katerih se finansira oboroževanje Mobu-tuja. Nkrumah je odločno obsodil dosedanje ravnanje poveljstva OZN v Kongu in je pripomnil, da bi sedanje stanje lahko pripeljalo do državljanske vojne v Kongu, ki bi lahko trajala več let. V Kairu je načelnik policije v Stanleyvillu Bernard Sa-lumu izjavil, da je vzhodna pokrajina Konga prevzela odgovornost, da osvobodi republiko Kongo. Salumu potuje po afriških in azijskih državah kot Lumumbov posebni odposlanec. Salumu je obtožil zahodne države, zlasti pa ZDA, da stremijo za zakrinkani o-kupaciji Konga. Posvaril je zahodne države in ZDA, naj prenehajo s svojimi imperialističnimi spletkami, če nočejo svetovne vojne. »Vzhodna pokrajina s svojimi štirimi milijoni prebivalcev, je nadaljeval Salumu, bo osvobodila ves Kongo in bo dokazala, da 90 odstotkov kon-goškega prebivalstva podpira Lumumbo. Prebivalstvo se bo prav gotovo pridružilo vzhodni pokrajini v borbi proti imperialistom in njihovim lutkam«. Predsednik pokrajinske vlade v Leopoldvillu Kamitatu, za katerega je Kasavubu izdal nalog za aretacijo, je izginil iz svoje i\ dence v Leopoldvillu, ker mu je OZN odrekla zaščito. Domnevajo, da se je zatekel na področje Ki-kvita, kjer živijo pripadniki plemena Lamamba, ki so o-stali zvesti zakonitim oblastem. PARIZ, 19. — Dan pred začetkom kampanje za referendum je pozornost opazovalcev obrnjena na prvi govor de Gaulla, ki ga bo imel jutri zvečer po radiu, ter na stališče posameznih strank in političnih gibanj. ^ Od šestih velikih strank ki Jim je bilo uradno dovoljeno sodelovatij v volilni kampanji sta se dve že izrekli za «da»' to sta gohsticna zveza za novo republiko in MRP. Socialistična stranka bo počakala, da se o tem izreče njen kongres. Domnevajo, da se bo kon-greis kljub notranjim sporom izrekel za «da». Radikalci in neodvisni bodo verjetno prepustili svojim volivcem naj se svobodno izrečejo. KP pa je že izdala številne pozive proti referendumu. Politični opazovalci so mnenja, da bo de Gaulle morda v enem od svojih treh napovedanih govorov dal novo pobudo za pogajanja z Alžirci. Nekateri listi pišejo danes, da se med javnim mneniem vedno bolj širi ideja o pogajanjih. Velik vti« je napravila tudi izjava šeetih francoskih kardinalov, ki živijo v Franciji m ki se izrekajo proti vzdržan ju med referendumom. V izjavi je rečeno, da imajo verniki dolžnost glasovati in ta dolžnost je v sedanjih okoliščinah še večja. «Noben državljan, nadaljuje izjava, ne more s svojiim vzdržanjem odkloniti prevzema odgovornosti in tudi ne zvaliti na druge izbilo, za katero se je potrebno odločiti po vesti.« Na koncu pravi izjava: «Naloga vsakogar je informirati se, osebno presoditi najboljšo rešitev za deželo jn za spoštovanje člove- Po Kardeljevem obisku v ZAR Poročilo o razgovorih Kardelj-Naser Proti obnovi dominacije imperializma v Kongu ■ la prenehanje vojne v Alžiriji, da bi se omogočila pravica do samoodločbe (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj se je danes po desetdnevnem bivanju v Združeni arabski republiki vrnil s soprogo in z ostalimi člani spremstva iz Kaira v Beograd. V skupnem sporočilu o obisku se ugotavlja, da je med razgovori potrjeno soglasje obeh vlad glede vprašanj sodobnih mednarodnih odnosov in da bosta obe vladi tudi v bodoče sodelovali v naporih, da se odstranijo vzroki in činitelji, ki ovi. rajo neodvisnost narodov in enakopravno sodelovanje med njimi. Posebno je bila ugotovljena skupna odločnost obeh vlad, da še nadalje storita vse, kar je v njuni moči, da se ne obnovi dominacija imperializma v Kongu, da preneha vojna v Alžiriji, da se omogoči alžirskemu ljudstvu, da uresniči svojo pravico po samoodločbi in da se preprečijo vsi pojavi tujega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, Z zado-voljslvom so nadalje ugotovili, da so bili zabeleženi veliki rezultati na področju sodelovanja obeh držav in potrebna stremljenja, da se to sodelovanje še bolj razširi in poglobi v obojestransko korist in v korist miru na svetu. V razgovorih so prav tako ugotovili koristnost izmenjave izkušenj na področju naporov ZAR in Jugoslavije po hitrejšem gospodarskem in družbenem razvoju. Pred odhodom iz Kaira je Kardelj izjavil novinarjem, da je bila v razgovorih z Naserjem in drugimi voditelji ZAR posvečena posebna pozornost položaju v Kongu in drugih državah na svetu, kjer imperialistično vmešavanje ovira narode, da bi si priborili svojo neodvisnost. Ko je poudaril uspehe v izgradnji ZAR, ki je danes pomemben činitelj miru in sodelovanja med narodi, je Kardelj ugotovil, da so razgovori z voditelji ZAR, ki so potekali v ozračju prisrčnosti, potrdili visoko stopnjo soglasja v mednarodnih vprašanjih, in prepričanje, da so široke možnosti za razvoj sodelovanja med Jugoslavijo in ZAR. Kardelj je posebno v zvezi s položajem v Kongu in Alžiriji izrazil zaskrbljenost jugoslovanske vlade in narodov zaradi položaja na tem področju. Glede Konga je Kar. delj izjavil, da je položaj posebno težak, ker so tu Zdru- ■■miniti Htmii n m umni milimi n im mii iiiim Ponovna samovoljna ustavitev dveh jugoslovanskih ladij REKA, 19. — Francoske vojne ladje, ki že dalj časa nezakonito zadržujejo druge trgovske ladje, so ponovno neupravičeno ustavile dve jug‘>-slovanski ladji. Tokrat gre za ladjo »Srbija«, ki jo je v soboto 17. t.m. 10 km pred špansko obalo ustavil francoski rušilec »F 774», in za jugoslovansko ladjo »Dubrava«, ki jo je prav tako 14 km od španske obale ustavila neka francoska vojna ladja. Francoski rušilec je »Srbijo« prisilil, da odpluje v pristanišče Mers el Kebir. Šele po pregledu ladje in dokumentov so francoske oblasti dovolile ladji, da je oeplula proti Tangerju. Na vsej poti do pristanišča je jugoslovansko ladjo spremljal frcncoski rušilec. Jugoslovanska linijska plovba ni imela 22 ur nobenih vesti o ladji. Jugoslovanska ladja »Dubra- ške osebnosti: vsakdo se bo iz. i va», ki je bila zadržana 14 km rekel z vso lojalnostjo pred od španske obale, je bila na bogom in pred samim seboj.« I poti od Ždanova v Belfast. iimiiHiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitmiiiiHiiiiiiiiMiititimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiimiii Izraelska atomska bomba s francosko pomočjo? PARIZ, 19. — Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je zanikal informacije angleških listov «Daily Mail« in «Daily Express», da Francija pomaga Izraelu pri izdelovanju atomske bombe. Predstavnik je dodal, da so z izraelske strani že pojasnili, da je program izraelske komisije za atomsko energijo usmerjen izključno v miroljubne namene. Pomoč, ki jo Francija daje za izvajanje tega programa, pa se tiče atomskega kotla na težko vodo in naravni uran. «Daily Mail« piše, da so strokovnjaki mnenja, da bo Izrael v enem letu lahko izdelal svojo atomsko bombo, češ da se tudi Naser pripravlja na izdelavo atomske bombe s pomočjo SZ. ■ Daily Express» pa pravi, da je Fran Ma dala Izraelu na razpolago ne samo znanstvene podatke in material, temveč ji je ponudila tudi u-porabljanje preizkusnega cen- ženi narodi vmešani v akcijo, ki dejansko podpira državljansko vojno, namesto da bi odstranili njene vzroke. Kardelj je pouri"- da je skrajni čas, da se ni politika v Kongu. Alžirije pa je dejal, da je položaj v tej državi žarišče mednarodne ne. varnosti in da so zadnji dogodki pokazali, da se alžirsko vprašanje lahko reši samo s priznanjem pravice alžirskemu ljudstvu do samoodloča-nja. Alžirsko ljudstvo je s svojo junaško borbo postalo važen činitelj v mednarodnih odnosih, zato je danes iluzorno razpravljati o priznanju za. časne alžirske vlade. Ob prihodu v Beograd je Kardelj ponovno potrdil koristnost obiska in enakost pogledov o važnih mednarodnih vprašanjih, posebno v ocenitvi položaja v Kongu in v pomaganju ljudstvu Konga v njegovi borbi proti tuji intervenciji. Kardelj je posebno poudaril gostoljubnost, ki je je bil deležen med obiskom, in uspehe Združene arabske republike na raznih področjih in je zaključil, da se vrača s prepričanjem, da prijateljsko sodelovanje med ZAR in Jugoslavijo temelji na trdnih temeljih. B. B. «»-------- Zadušen upor v Etiopiji ADIS ABLoA, 19. — Etiopsko ministrstvo za informacije je včeraj sporočilo, da je bil popolnoma razbit poskus državnega udara proti cesarju Haile Selasiju. V poročilu je rečeno, da je etiopska armada izvojevala popolno zmago nad uporniki, ki so v četrtek zavzeli Adis Abebo. Mnogo voditeljev upora je bilo ubitih, medtem ko druga bežijo in jih vladne sile preganjajo. Haile Sel /i se je v soboto vrnil v Adis Abebo. Begunci, ki iso prej zapustili mesto, so se že včeraj začeli vračati v prestolnico. Radio v Adis Abebi je sporočil, da so uporniki izpustili cesarico, prestolonaslednika in druge člane cesarske družine, ki so jih imelj za talce. Haile Selasi je odredil pomilostitev za vse upornike, ki bi se javili oblastem in prositi opro-ščenja. Kar se tiče prestolonaslednika, zatrjujejo, da ni sodeloval v uporu, temveč da so ga uporniki aretirali jn se posluževati njegovega imena, da bi prepričali javno mnenje, naj stopi na njihov ostran. Danes je bil v Adis Abebi pogreb 18 ministrov in osebno, sti, ki so jih uporniki ubili, preden so se umaknili. Medtem so se začeli javljati oblastem številiji uporniki, in člani ce-sprjeve garde, ker j* Haile Selasi odredil zanje amnestijo. Baje st* Mia glavna voditelja upora poveljnik cesarske garde jn šef policije v Adis Abebi, Iti sta pobegnila z le-talom. Voditelja upornikov Ra. sa Imra pa so baje ujeli. Vladne čete zasledujejo u-pornike v bližnjem gorovju. V Adis Abebi niso boji povzročili velike škode. Vendar pa je prebivailstvo brez vode, ker so uporniki zastrupili vodo v centrali, ki dobavlja vodo skoraj vsej prestolnici. Kakor poročajo k Džibutija, je med boji bilo ranjenih okoli 1000 ljudi. Uporniki, ki so zbežali v bližnje gorovje, se pre-dajajo v majhnih skupinah. «»-------- Stavkovno gibanje RIM, 19. —■ Vsedržavno tajništvo sindikata italijanskih železničarjev (CGIL) sporoča, da je zaradi negativnega stališča železniške uprave do zahtev železničarjev, razglasilo novo 24-urno vsedržavno stavko železniškega osebja, ki bo od 10. ure dne 28. decembra do 10. ure 29. decembra. Kakor poroča sindikalna organizacija FILCAMS (CGIL), se sindikalna akcija trgovskih nameščencev v trgovini nadaljuje v številnih pokrajinah Italije. Tri sindikalne organizacije, ki so vključene v CG IL, CISL, in UIL, so po sobotni protestni stavki napovedale, da bo sedanja akci» ja utegnila pripeljati do no. ve splošne stavke, ki bo kmalu, če ne bodo delodajalci o« pustili svojega negativnega stališča glede začetka pogajanj za obnovitev delovnih pogodb. FILCAMS potrjuje stavka nameščencev v trgovini v Rt mu, Bologni, Reggio Emilil, Turinu, Genovi in Trentu, ki je bila napovedana za četi« tra v Sahari. List pravi, da Francija pomaga Izraelu pri izdelovanju atomske bombe iz naslednjih vzrokov: spraviti hoče v zadrego Naserja; pokazati hoče ZDA tveganje, ki je povezano s tem, da se Franciji odreka popolna udeležba v atomskem klubu; zmanjšati stroške francoskega tek 22. decembra. jedrskega programa, s tem da #» proda znanstvene podatke in potrebni material nekaterim državam. Tudi »New York Times* piše, da Francija pomaga Izraelu pri izvajanju tajnega r.ačrta za zgraditev atomskega reaktorja. Ta reaktor bi se lahko uporabljal bodisi za pridobivanje električne energije, kakor tudi za pridobivanje plutonija v vojaške namene. V Tel Avivu pa so danes ponovno izjavili, da imajo izraelska jedrska raziskovanja izključno miroljubne namene in da Izrael nima sredstev, da bi vodil jedrska raziskovanja v vojaške namene. Odbor (reh na Cipru PARIZ, 19. — Zunanji ministri Turčije, Grčije in Cipra so danes sklenili ustanoviti na Cipru odbor, ki bo L mel nalogo skrbeti za harmonijo med obema skupnosti-ma na otoku. To so sklenili po razgovoru med tremi zunanjimi ministri. Zadevno poročilo pravi, da bo odbor, v katerem bo tudi ciprski zunanji minister, pooblaščen pogajati se in pospešiti reševanje vseh aktualnih vprašani, ki se tičejo dejavnosti »tristranskega* zavezništva. Vreme danes: naj višja temperatura 12.7, najnižja 9.1, ob 19 liri 11.2, zračni tlak 1005.4 se dviga, veter 3 km zahodnik, vlage 79 odst., nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, padavine 4.8 mm, temperatura morja 13 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 2». decembra Svetozar Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23. Dolžina dneva 8.41. Duna vzide ob 9.13 in zatone ob 19.06 Jutri, SREDA, 21. decembra Tomaž Ob 19-letnici n s tre H tre Pinka Tomažiča in tovarišev Z enotno borbo proti nazadnjaštvu se bomo najbolje oddolžili njih spominu Govori tov. Štubi ja, Kende in Padovana ■ Polaganje vencev ■ Pobuda za postavitev spomenika bodo, plamenica upora, ki je zajel vso Afriko. Končno je govornik omenil še naš položaj, naše tržaške zahteve gospodarskega in socialnega značaja ter poudaril nujnost nadaljevanja borbe za uresničitev načel, za katera so padli Pinko Tomažič in tovariši. Za njim je govoril Lucijan Padovan, ki je v začetku svojega govora citiral Pinka Tomažiča: »Potrebno je, da se vse zdrave, resnično demokratične in napredne sile Slovencev in Italijanov združijo v borbi proti skupnem sovraž- Na prostoru, kjer so pred devetnajstimi leti padli Pinko Tomažič in tovariši, je velika plošča z napisom: «Vinko Bobek, Ivan Iva nčič, Simon Kos, Pinko Tomažič, Ivan Vadnal — borci za svobodo obsojeni na smrt od fašistov, so bili tu ustreljeni 15. decembra 1941». Na tem mestu in pred to ploščo se vsako leto zberejo tržaški demokrati in antifašisti, da počastijo spomin jpnakov, ki so bili v zloglasnem procesu obsojeni na smrt in ustreljeni. Tako se je tudi preteklo nedeljo zbrala na openskem strelišču množica antifašistov, Slovencev in Italijanov, ki so se s svojo prisotnostjo oddolžili spominu žrtev fašističnega nasilja. Svečanost se je začela s polaganjem vencev, ki so jih položili predstavniki Slovenske kulturne gospodarske zveze, r.eudvisne socialistične zveze, tržaške federacije KPI, Zveze bivših partizanov, demokratičnega prebivalstva Opčin in generalnega konzulata FLRj v Trstu, potem pa je domačin Danilo Stubelj v imenu krajevnih organizacij Zveze bivših partizanov in Zveze bivših političnih pre-gan.ienctv ter ANPI in ANP , PIA otvoiil spominsko svečanost ter pozval vse prisotne, da z enominutnim molkom počastijo spomin Pinka Tomažiča in tovarišev. Naslednji govornik je bil Vladimir Kenda. Orisal je lik Pinka Tomažiča in tovarišev ter poudar.l njihove zasluge v antifašističnem boju med obema svetovnima vojnama, zla'*' pa zaslugo, da so pripravili in nakazali pot oboroženi vstaji in slavni partizanski borbi. Njihovi žrtev ni bila zaman. Enotnost antifašistov, ki se je skovala med osvobodilno borbo, se je izkazala kot odločilno sredstvo v borbi za interese delavskega razreda, sredstvo, ki je in ki uklanja njihove zatiralce, da morajo priznati delavske zahteve. 2al se borba proti fašizmu in nacizmu ni zaključila povsod enako. Obstaja vrsta držav, mer katerimi je tudi Italija, kjer ni bila dosežena popolna zmaga nad fašizmom, tako da je del teh nazadnjaških sil ne samo preživel, temveč stremi celo za tem, da bi ponovno prišel na o-blast. Dokaz temu so julijski dogodki v Italiji, osnovani na fašistični provokaciji v Genovi. In prav tu je spet prišla do izraza antifašistična enotnost, ki je prisilila fašiste in reakcionarje, da so priznali svoj poraz. Govornik je nato omenil položaj v svetu, zlasti v Afriki, kjer se narodi borijo, da zlomijo okove, v katerih so bili do danes. Alžirija je danes simbol te borbe za svo- niku fašizmu, temu zakletemu sovražniku človeštva in civilizacije. Vsaka akcija, tudi najmanjša, mora -služiti utrjevanju enotnosti med Slovenci in Italijani, temu velikemu načelu bratstva, ki ga uče naši ideali«. In ta načela, je nadaljeval govornik, moramo zlasti mi, napredni ljudje slovenske in italijanske narodnosti našega področje skrbno čuvati in varovati, če hočemo uspešno nadaljevati boj, v katerem je padlo na tisoče borcev in med katerimi ima častno mesto naš Pinko. Petnajst let po končani vojni pa se kljub porazu fašizma še niso rešila številna vprašanja, ki zadevajo nas Slovence, ki živimo v italijanski republiki. Slovenci ne uži. vamo vseh pravic, ki izha- jajo iz ustave ter raznih sporazumov, tako da občutimo v našem vsakodnevnem Življenju vrsto diskriminacij. Potem ko je govornik naštel nekaj krivic, ki se nam godijo, ie svoj govor zaključil z obljubo, da bomo nadaljevali borbo za svobodo in enakopravnost ter za resnično demokracijo, ki naj nam Slovencem da one pravice, za katere so žrtvovali svoja življenja najboljši sinovi našega naroda. Spominsko svečanost je za- Seja tržaškega občinskega sveta Na slovenske šole so začeli postavljali dvojezične table Odgovor odbornika Gridellija tov. dr. Deklevi V Sv. Marku 1039 suspendiranih delavcev Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta je svetovalec NSZ dr. Jože Dekleva vprašal odbornika Gridellija, kdaj bo pristojni urad končno poskrbel, da se na šolah s slovenskim učnim jezikom v tržaški občini izobesijo dvojezične napisne table inikaaj bodo nekatere strokovne tečaje1 spremenili v redne nižje strokovne šole, kakor določa spomenica o soglasju. Odbornik Gridelli je glede prvega vprašanja dejal, da so že začeli nameščati takšne table kot na primer v Križu, v Gropadi itd. Glede spreme-r.itve omenjenih tečajev v šo- ključil Danilo Stubelj, ki je je pa je odbornik Gridelli de. kot domačin dal pobudo, da bi na mestu ustrelitve ali sporazumno kje drugje, postavili spomenik Pinku Tomažiču in tovarišem, spomenik ki bi postal simbol bratskega sožitja med Slovenci in Italijani. jal, da je za to pristojno šolske skrbništvo ne pa občina. V začetku se je je župan dr. Franzil povedal, da mu je minister Giardina poslal brzojavko o nakazilu 45 milijonov lir za center za borbo proti tumorjem. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiumiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinmnjniHiiiiii PRVA SEJA NOVOIZVOLJENEGA DEVINSKO - NABRIŽ1NSKEGA OBČINSKEGA SVETA Dušan Furlan zopet župan občine Devin-Nabrežina Odborniki so Albin Škcrk, Srečko Colja, Alojz Markovič in Rudolf Grgič, namestnika pa Ado Visintin in Adriano Oliva - Protestno pismo predsedniku vlade Fanfaniju Dosedanji župan devinsko-nabrežinske občine Dušan Furlan je bil na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta spet izvoljen za župana. Seja je bila v petek zvečer v sejni dvorani županstva v Nabrežini, kjer je zasedlo svoje prostore 18 od 20 izvoljenih svetovalcev. Odsotna sta namreč bila dr. Rinaldini in dr. Posarelli — prvi zato, ker je bil na službenem potovanju, drugi pa, ker ni hotel priti na občinsko sejo. Sejo je otvoril in vodil dosedanji župan Dušan Furlan. Ko se je seja začela, je svetovalec Bandini (KD) predlagal, da bi poskrbeli za tolmača, češ da svetovalci manjšine ne razumejo slovenski. Svetovalec dr. Floridan se je tej zahtevi pridružil, svetovalec dr. Škrk pa je predlagal, da bi za bodoče poskrbeli ne samo za tolmača, temveč tudi za stenografa. Vprašanje tolmača je zavrelo dobršen del seje. Svetovalec Drago Legiša je namreč predlagal, da bi sejo odložili, kajti nesmiselno je, da bi svetovalci svoje besede prevajali v italijanščino. Poleg tega pa gre tu za načelno vprašanje uporabe materinega jezika, ki ga jc treba izvajati od vsega začetka. V razpravo o tem vprašanju so posegli še svetovalec Markovič, ki je predlagal, naj se na prvo sejo pokli- če občinski uslužbenec Gruden, ki bi na tej seji prevzel mesto tolmača, Ado Visintin je predlagal, da bi sejo nadaljevali, dr. Floridan je podprl stališče svetovalca Draga Legiše, prav tako svetovalec Josip Terčon in drugi. Vsekakor je bil ves občinski svet enoten v tem, da je treba nujno postaviti dobrega tolmača, ki bo na sejah občinskega sveta prevajal govore občinskih svetovalcev. Slo je le za to, ali naj se seja odloži ali pa naj začasno prevaja občinski uslužbenec Gruden. Končno so se občinski svetovalci sporazumeli, da se seja nadaljuje, vendar so naročili bodočemu upravnemu odboru, da za pri- mmmtiiiiiimimiliiiiiiliiiiiiiliinHiimiiMiiMiimiitHliiHtiiiiiniiiiluiiiiiimitiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiHiimniii,!,,,,!,,,,,,,,,,,, V soboto odločno stavkali uslužbenci večine trgovin Po vsej verjetnosti bo že v četrtek ali petek prišlo do nadaljnjega še ostrejšega stavkovnega gibanja uslužbencev trgovin, v kolikor bi seveda delodajalci ne upoštevali enotnega nastopa v sobotni stavki in ne bi popustili. V ta namer so se včeraj že sestali člani odborov obeh sindikalnih organizacij, ki so pooblastili tajništvi, da soglasno sprejmeta konkreten sklep o načinu in datumu proglasitve stavke za nedoločen čas. V ta namen se bosta tajništvi sestali danes. To jasno stališče obeh sindikalnih organizacij odraža pcmemben uspeh, ki je bil napravljen v soboto z enotno stavko trgovinskih uslužbencev, ki je bila proglašena na našem področju prvič po sko- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI MI. TELEFON 98-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. it. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v iirim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Malt oglati 30 lir besed«. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi, NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnapre]: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir, celcletn« 4900 Ur — Nedeljska številk« mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din. mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 340 din — Poitnl tekoči račun: Zalotnlltvo tržaJkega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 800-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Isdsjk in tiska ZTT, Trst ' 1 1 ff" * ro desetih letih. Gre za kategorijo, v kateri vladajo posebni odnosi in je zato dejstvo, da je stavkalo skoro 85 odstotkov uslužbencev, zelo pomembno. Se pomembnejša pa je izredna borbenost, ki jo je pokazala med stavko ta kategorija in zlasti odločen nastop mlajših uslužbencev in uslužbenk. Pri vsem tem moramo namreč upoštevati, da obstaja V številnih zlasti manjših podjetjih nekak pa-tnerhalni odnos in da je težko stavkati, kadar je gospodar »dober« do uslužbenca, pa tudi takrat, kadar so odno-si zelo ostri in se zato naslednjega dne uslužbenec lahko znajde na cesti. Poglavje zase so večje trgovine, v katerih pa je po večini stavka zelo dobro uspela. Tako je na primer v UPIM stavkalo 95 odst. prodajalk, in je prišlo na delo samo kakih deset načelnikov oddelkov. ki so s pomočjo iz Vidma uvoženega osebja skušali.imeti odprte nekatere oddelke. V COIN so stavkali vsi ig so odprli prodajalno z osebjem, ki so ga pripeljali ia Padove in Mester. Praktično se je torej v skoro vseh prodajalnah normalno trgovsko življenje ustavilo, v kolikor seveda ne upošte* vamo, da je zlasti v manjših pedjetjih zaposlenih že običajno mnogo družinskih članov. Sporočilo Neodvisne socialistične zveze Tajništvo Neodvisne socialistične zveze sporoča, da se vsi tržaški občani vsako sredo od 15.30 do 16.30 lahko obr. nejo na njegov sedež v Ulici sv. Frančiška 20-L, kjer jim bo odv. Gruden na razpolago za vprašanja, ki se tičejo Občinske podporne ustanove (E CA). Na tajnišAvu NSZ lahko dobe glede tega informacije vsak dan razen ob nedeljah. Bolniška blagajna za trgovce Slovensko gospodarsko združenje vabi vse člane, trgovce. pa tudi nečlane, da naj se takoj zglase v tajništvu združenja, kjer bodo dobili vse potrebne informacije v zvezi z vpisovanjem v bolniško blagajno trgovcev. Združenje tudi opozarja, naj ne podpisujejo nobenih izjav, prošenj ali vlog, tako da ne bi nasedli nepoklicanim osebam, ki bi hotele izkoristiti podpise zg razne namene. «»------- Predložena odbornika na slabo cestišče v Ul. Polesini, svetovalec Muslin se je pritožil, ker niso toliko časa predložili proračuna Acegata. Svetovalec Stopper je hotel vedeti kaj • več o pristojnostih nevega občinskega oddelka za socialno skrbstvo in o novi občinski palači, v katero se bo med drugim vselil tudi matični urad. Odbornik Gasparo je v odgovoru orisal, kakšno delo čaka novi oddelek za socialno skrbstvo, ki bo bolj sistematično in metodično o-pravljal vse naloge, ki so s tem v zvezi. Zupan pa je dejal, da ne bo v novi palači prostora za vse občinske oddelke ter da se bo moral oddelek za zdravstvo in higieno preseliti v palačo javnih del. Svetovalec Gombač je zahteval, naj se zgradi mala filo-busna čakalnica v Ul. Cuma-no; svetovalec Burlo pa je vprašal župana, kaj namerava storiti v zvezi s kritičnim položajem v ladjedelnici Sv. Marka, kjer je bilo včeraj že 1039 suspendiranih delavcev in kjer se bo njihovo število še povečalo. Prof. Dulci’ je vprašal župana, kaj je resnice o vesti, da namerava ustanoviti Ford v Tistu podružnico za montažo avtomobilov. Zupan je dejal, da je že slišal o tem in tudi ir.terveniral, da bi se priznale za to pobudo določene davčne in carinske olajšave. Inženir Braun pa je predložil vprašanje o francoskem ravnanju z A.lžirci, ki so ga podpisali tudi svetovalci dr. Dekleva, dr. Pincherle in dr. Teiner. Za vprašanji so prišli na vrsto upravni in drugi sklepi. Najprej so izvolili občinsko volilno komisijo, v kateri bodo svetovalci Pogassi, Siniga-gHa, Faraguna, Deferra, Colo-n, Carbone, Miani in Della Rocca. Med namestniki je bil izvoljen na prvo mesto dr. Dekleva. Občinski - svetovalci so odobrili tudi tri sklepe o dodatnih, občinskih davkih in o podaljšanju zvišanja trošarin, p;:otj čemur pa je glasovala levica. Izvolili so končno tudi komisijo za trgovipo in odobrili spremembo člena 34 pra-vilr.ika o tržnici na debelo. Zatem je prišla na vrsto mi- Na glavni cesti pri Žavljah je v nedeljo zvečer 31-letni Bruno Sardo s Trga Sv. Jakoba 18 smrtno povozil pešca, ki je hotel prečkati ce-to. Nesrečneža je vrgio nekaj metrov vstran in je padel v cestni jarek. Bil 1e pri priči mrtev. Sardo je nemudoma ustavil vozilo .n iskal pomoči. Na kraj nesreče je kmalu nato prispel rešilni avto, toda za neserečneža ni bilo več pomoči. Njegovo truplo so dvignili iz jarka in ga odpeljali v mrtvašnico glavne bilnišnice. Nihče in vedel, kdo je nesrečnež, ker ni imel pii sebi nobenih dokumentov. Agenti kvesture so začeli poizvedovati v Zavljah dn Miljah, dokler niso včeraj dopoldne ugotovili, da je nesrečnež 65-lelr.i Francesco Bonazza iz Stramar-ja št. 892. Bonazza je bil brez leve roke, ker so mu jo morali odrezati pred nekaj leti. V soboto pozno ponoči sta se ponesrečila z motorjem 22-letni Mario Marsetti iz Ulice Muzio 3 ter 2£Hetni dijak Gior. gio Strozzi iz Ulice Brande-tsia 3, ki je sedel na zadnjem sedežu motorja, s katerim sta se peljala po Furlanski cesti proti središču mesta. Blizu mitnice sta s svojim vozilom zadela ob iskuter, s katerim se je peljal 20-letni Franco Modugno iz Ulice Saltuari 2, ki je bil tudi namenjen v mesto. Vsi trije so zleteli na tla. Medtem, ko se Mansettiju ni zgodilo nič hudega sta se Strozzi in Modugno hudo poškodovala, ker sta se močno udarila po $!avi. Sprejeli so ju na kirurški oddelek a pridržano prognozo. Med nesrečami, ki so se zgodile te dni pa je treba še posebej omeniti nesrečo, ki se je zgodila v petek popoldne pri Sv. Roku v Miljah. Okrog 14.30 je šel po cesti skupno s svojo sestrico 7-letni Serglo Filip- S proslavo 19-letnice ustrelitve Pinka Tomažiča in tovarišev na openskem strelišču pi iz Zindisa štev. 3. Na ovinku pri ladjedelnici Sv. Roka pa je otroka povozi 1 motor, s katerim sta se peljala dva brezvestna mladeniča. Čeprav sta zletela z vozila, sta jo hitro popihala proti Miljam, ne da bi se sploh zmenila za otroka, ki si je pri nesreči zlomil obe nogi. Medtem ko so Sergija kmalu nato odpeljaM v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortoped, ski oddelek in se bo moral zdraviti dva meseca, so agenti prometne policije uvedli preiskavo, da bi odkrili podleža. Najprej so zvedeli za evidenčno tablico motorja, nato pa odkrili, da je motor vozil 21-letni Angelo Markovec od Sp. Magdalene 1242, na zadnjem sedežu pa ae je peljal 30-letni Giuseppe Livato iz Milj, Ulica Dante 2. Zaslišali so ju in prijavili sodišču, ker sla prenastlo vozila, ker nista bila previdna na ovinku in nista nudila ponesrečencu pomoči. scvska resolucija o gospodarskem položaju. Razpravljanje o njej je občinska relativna večina za sedaj zavrnila, ker je bila preobsežna in jo bodo razbili v več resolucij. Solidarnostna manifestacija z Alžirci V petek ob 19. uri je bila v Ljudskem domu v Ul. Ma-donnina 19 manifestacija, na kateri so izrekli solidarnost z alžirskim ljudstvom. Manifestacijo so priredili pokrajinski odbori ANPI, ANFFIA dn FIAP. Udeležili pa so se je zastopniki Neodvisne socialistične zveze, Zveze partizanov in Zveze političnih preganjancev tržaškega ozemlja, tržaških federacij PSI, KPI, FGCI, Nove delavske zbornice CGIL, Socialističnega mladinskega gibanja, Zveze demokra. tičnih žena, krožka socialnih študijev «Gaetano Salvemini« in univerzitetnega krožka «Concetto MarcheSi«. Po govorih dr. Bruna Pin-cherleja in Artura Calabrie so odobrili resolucijo, naslovljeno na OZN. V njej izražajo solidarnost z alžirskim ljud- Zaradi pomanjkanja prostora bomo poročilo o predstavi »Drevesa umirajo stoje« objavili skupno s kritiko dela. stvom, ki se bori za svobodo in nacionalno neodvisnost ter ugotavljajo, da mora po šestih letih krvave in ostre bor. be alžirskega ljudstva biti ves svet priča enemu najbolj groz. nih pokolov, kar jih pomni zgodovina. V resoluciji poudarjajo, da je za vse to odgovorna francoska vlada ter zahtevajo, naj OZN intervenira, takoj in z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga, da se napravi konec genocidu alžirskega ljudstva in se mu zagotovi možnost', da si popolno, ma svobodno izbere politično-socialno ureditev, ki mu najbolj ustreza. t»r--------- Za kaj je služil lastniku bar 4:Corso» Končno je bila pojasnjena zadeva, zaradi katere so policijske oblasti pred dnevi zapr. le bar »Corso« in je bil lastnik Oscarre Roccani prijavljen sodišču. Zagovarjati se bo mo. ral zaradi oderuštva, prikriva, nja ukradenega blaga, tihotapstva zlata, valute in tobaka. Razen tega je obtožen da je imel orožje brez orožnega lista, da je kupoval poli. ce zastavljenega blaga in posojal denar brez tozadevnega dovoljenja. Agenti letečega oddelka so najprej odkrili in prijavili so. dišču nekatere malopridneže, ki so kradli razno blago ali sleparili. Nato so napravili preiskavo v skladišču bara in našli razno blago v skupni vrednosti približno 3 milijone lir, od pralnega stroja do zlatnine, fotografskih aparatov in dinarjev ter cigaret ter pištolo Mauser, Odkrili so tudi, da je Roccani na oderuški način posojal denar ter da mu je bar služil za take nečedne posle. ( LJUDSKA »»H4H4VKTA ) Prosvetno društvo sigo Gruden« v Nabrežini priredi v četrtek 20. t.m, ob 20.30 v društveni dvorani predavanje o Turčiji. Ihečnval bo Mario Maeaina ob r vre ral Javi skioptlčnlh slik. ■■miliminiiNiiimnniiiiMiMiiniiiiiHNiituiiuniiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiMMiiiniiiHuiiiiiuiiH OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMHT1 IN POROKU Dn« 16., 17., 18. in 19. decembra 1960 se je v Trstu rodilo 34 otrok, umrlo je 29 oseb, od 11. do 17. decembra t.l. pa je bilo 34 porok. RODILI SO 9E; Nhcoletta Di* giovannl Gristiarva Deccbi, Gio-vanna Zanetti. Maria Maso lin, Miohela Brtschi, Mauro FrMppi, Marina Riguttt, Adriana Spada, Roberto Lugnani, Ugo M ioni, Ma-rualiulsa Claudi«, Palrizlo Diorris, Paolo PlUorvi, Grazia Petriattl, Roberto Longo, Manuela Rončevič, Davide Vatta, Lorella Coretti, Paolo Caputl, Adriana Par one, rti, Marino Mentori, Silvana Folla, Antonio Vespasiano, Corrado Zobmi, Cinzia Turcato, Ruggero Leone, Serglo Olivo, Bojan Tomažič, Milena Krizniančič, Cinzia Iviani, Ludo Muscatello, Paolo Bellini, Mauro Moratto, Fabič Velicogna. UMRLI SO: 71-letni Antonio Veochiet, 71-letna Anna Zanetti, 52-letna Ermelinda Manes, 65-let-ni Glaccmo Vescovo, 81-letnl Francesco Marin, 52-letna Prlma-vera Ban, 87-letma Antonia Fait vd. Balbi, 63-letna Amatia Pelle-grini vd. Principe, 91-letna Ivana Renko vd. Mutiesan, 81-letna Ma Kostner vd. Boni/aclo, 65-let-nl Virgillo Laghi, 61-letni Carlo Giregori, 65-letna Josipina Božič por. Mari, 81-letna Maria Moro vd. Vitali-FItz, 56-letni Giuseppe Cralli, 56-letni Carlo Germani, 90. letna Maria Filippi vd. Marčni, 81-letna Carolina Macarol vd. Rauter-Rovtar, 83-1 etna Alessan-dra Rassevich vd, Corsi, 90-letna Angela Fritz vd. Artleo, 34-letna Voljica Mozetič por. Busletta, 75-letna Antonia Fabian vd, Cice-ran, 82-letna Eugenia Spagnut vd. Oicerao, 84-letni Gaetano Le-nardon, 61-letni Antonio Moracut-ti, 67-letni Ivan Olenlk, 74-letna Rozalija Topka, 56-letni Paspuale Fasoiano, 85-letmi Elia Oavaliero. OKLICI: tramvajski sprevodnik Giordano Miot In delavka Lida Zoppolato, trgovec Camllilo NDco-tra in gospodinja Castrenza Termini, mornar Augusto Tagliapte-tra in gospodinja Gianna Troian. brivec Antonio Glurlssevtch in itizerka Neda Tegel, mehanik Manc Bello in prodajalka Vlttoria Plnzan, prodajalec Bruno Alcrl-sio in gospodinja Dorotea Černuta, klepar Giovanm, Rocco In gospodinja Dusollna Claut, krošnjar Michele Corazza hi gospodinja Antonia Corazza, zidar Luigl Mariani in Šivilja siberiana Fnttori, uradnik Bruno Weber in gospodinja Fiorella Cagnin, upokojenec Antonio Vasarl in čistilka Rosa Venturini, mehanik Umberto Cbiesi in Šivilja LucHla Meli, strojni kapitan Silvano Piemont! in knjigovodkinja Rosa Maria Bercich, radiotehnik Gabrielie Gabrielu in Šivilja Maria Vitram, prodajalec Luigi Viti In prodajalka Dorina Sabadini, državni funkcionar Vittorio Proto in u-čiteljlca Ines Gambonl, strojni častnik Glovannl Sors In Uradnica Lidla Kanobeli, karabinjer Dario Farroni in gospodinja Maria Angela Gobbo, zidar Silve-stro Gregor: in gospodinja So-fin Goicia, delavec Ezio Barnaba Ln delavka Lida Silia Radin, delavec Italo Ariolfo In uradnica A gosti na Bruno, kapitan Serglo Pergollzzi in gospodinja Magda Del Turco. trgovec Cazlm Tullc lu uradnica Beate Volt, trgovec Carlo Casclo in šivilja Graziel-la Belle, aranžer E Ho Cecchettl in uradnica Ines Rosao, trgovec Trujko Kostič-Dreolč In študentka Zagorka Bubalo, komercialist Giorgio Moggi ln uradnica Katarina Dabič. NOČNA SLU2BA LEKARN AlTAlabarda, Istrska ulica 7; de Leitemburzg, Trg sv. Ivana 5; dr. Praxmarer, Trg Urvita 4; Predini, Ul. T. Vecellio 24. Slovensko gledališče v Trslu Jutri 21. t. m. ob 20.30 v prosvetnem domu na OPČINAH Alejandro Casona DREVESA UMIRAJO STOJE V vlogi Gospe Eugenie nastopa tržaška rojakinja, članica ljubljanske Drame Elvira Kraljeva ( OLKPALI SčaI VERDI Pri gledališki blagajni se na‘ daljuje prodaja vstopnic za pivo predstavo opere «Hovanšči-na» Musorskega, ki bo v četrtek ob 20.30. Dirigent Francesco Molinari PradeMi. V glav nlh vlogah bodo nastopili: Gio-vanni Gibin, Marta Bose, Ev , manno Lorenzi, Raffaele Arie, i Leo Pudiis. Prva plesalca: Franca Bartolomei, Walter Zappo-lini. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri bo četrta predstava Goldonijeve komedije «Premetena vdova«. Cene: 1100, 650 in 300 lir V nedeljo 25. t. m. ob 15.30 in v ponedeljek 26. t. m. ob 15.30 v prosvetni dvorani «Albert Sirk« v KRI2U DREVESA UMIRAJO STOJE V sredo 28. t. m. ob 21. uti v AVDITORIJU v TRSTU premiera Eugine Ionesco STOLI tragična farsa Slavnostna predstava ob slovesu Eme Starčev® od tržaškega gledališča. SLOVENSKI AKADEMSKI KLUB JADRAN VABI STARO IN MLADO NA ŠTEFAnOUOnJE TRADICIONALNI AKADEMSKI PLES KI BO 26. DECEMBRA OD 20. DO 2. URE V DVORANI NA STADIONU «PRVI MAJ« Igral bo priznan plesni ansambel ob zvokih KVINTETA AVSENIK ter duela Dana Filiplič in Franc Koren PRIREDI V PROSTORIH STADIONA «PRVI MAJ» GLASBENA MATICA ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Petra Petarosa senajprlsrčneje zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, godbi, pevcem, č.č. gospodu župniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika na zadnjo pot ŽALUJOČA DRUŽINA Boršt, 20.XII,1960. L KINO J Fenice 16.00 »David in GoliJaH’ Orson IVelles, eastmancolor. Ezcelsior 15.00 «Oar z Aljaske*. Richard Burton, Robert Ry>”- Filodrammatico 16.00 «Poko! 7 Goten-Hafenu«. Zadnji dan. Grattaciek) 16.00 «Jgra za osem*' Jack Havvkins, Nigel Patrick. Arcobaleno 16.00 »Veliko tveganje«. Supercinema 16.00 »Cesarski ljubimci«, Cristiane Horlinger, Rudolf Prack. Alabarda 16.00 »Duesseldorf*3 zver«. Zadnji dan. Aurora 16.30 «Vsi domov«. Capitol 16.00 «Koža in junaki«. Alan Laad. G»rib*Mi 16.00 «MIadi levi«, Mar-Ion Brando, Montgomery CHR’ Crlstallo 16.0o »Redar«, Albert0 So rdi. Impero 16.30 »Moana - otok sanj* Italia 16.00 »Pctrograjske noč'»-technicolor, Ivan Desny. Massimo 16.00 »Scaramouch«*. technicolor, Stevvart Granger. Moderno 16.00 «Cilj Butferfly» Vohunski film. Ray MiHafL Astra 16.30 «Most». , Astorla 16.00 «Možje ln plemenitaši«, Vittorio De Sica, Antom« Cifariello. Vittorio Veneto Proza. Marconi 16.00 »Zadnji C°m*n‘ ches«, technicolor, Stepben M Mally, Julia Adams. Ideale 16.00 »Mačka praska«. . Savooa 16.00 »Gospa ni za zak01„' vri" Cole. Odeon 16.00 #Babette gre v no«, technicolor, Brigitte ® dot. Skedenj 16.00 »Al Capone«. STE VIDELI NOVE televizorje Pri Radio Trevisan 1.0 2' J ULICA S. NICOI [DAROVI IS l*KI _ V počastitev spomina PJ*2,ana nila Husuja, bratranca R<’v' # Milkoviča, padlega v bdr“nar-Knin, daruje skupina biy®' „ ni-tizanov od Banov 3000 lir z* jaško Matico. „ Rijavec Anton — Tržič 300 lir za Dijaško Matico. Ana Budal daruje 10®® Dijaško Matico. Umetniška NOVOLETNA VOSCllA mladega slikarja K. Palčič* s tržaškimi in kraškimi motivi vam nudi , TRŽAŠKA KNJIGARN' Trst — Ul. sv. Frančiška tel. 61-792 L MALI OGLASI ) BI? USI NI CARLO, Trst. Ul. Bat tisti 24, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči sARGOn ter na plin in elektriko. Olajšave pri plačil«. Postrežba plina na dom. — Tel. 24-041. CITATELJI! NAROČITE SE NA Primorski dnevnik* za leto 1961 že sedaj In ne čaK*J‘* novega leta. Vsak novi dobi za nagrado še »iovensko knjigo. NE ZAMUDITE , UGODNE PRILIKEI Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20-,,,■ Tel. 37-33*. predvaja danes 2*. t. m. z začetkom ob 1*. uri I*1 n>' Jaz in g (Io « ti generale) Zelo zabavna interpretacija NORMANA WISD( 1 AKADEMSKI PLES - ŠTEFANOVANJE - AKADEMSKI PLES - ŠTEFANOVANJE - AKADEMSKI PLES - ŠTEFANOVANJE - AKADEMSKI PLES - ŠTEFANOVANJ^ Cez mesec dni prevzame vodstvo ZDA Kennedyjeva ekipa za bodoča štiri leta Na dveh važnih mestih dva republikanca Izbiro sodelavcev v Ameriki ocenjujejo kot dobro - Precej «politično nevezanih» ljudi WASHINGTON, 19. decembra. — Novi predsednik ZDA John Kennedy je zaključil sestavljanje svojega novega kabineta, ki bo 20. januarja prihodnjega leta prevzel vodstvo državnih poslov. Bo to sorazmerno najmlajša vlada, kar so jih Združene države kdaj koli v svoji zgodovini imele Povprečna starost ministrov je namreč komaj 47 let. Toda ne glede na to «pomlajeoost» tu pravijo, da je Kennedyjeva izbira osebnosti na posamezne resorne položaje v administraciji naletela na pozitivno reakcijo politične javnosti ZDA. Kennedyju se priznava, da je v tem delikatnem delu pri izbiri sodelavcev pokazal veliko sigurnost in visoko stopnjo smisla za državne posle, hkrati pa tudi do občutij in razpoloženja v deželi. Politični komentatorji tako demokratske kot republikanske stranke se zelo pohvalno izražajo o Kennedyjevem kriteriju pri izbiranju sodelavcev, ki da jih je izbral zaradi njihovih izkušenj v administraciji, zaradi njihove sposobnosti za vodenje velikih ministrstev, skratka, da je izbral »nadarjene in odločne ljudi«. Kennedyjevi resorni ministri ne izhajajo iz vrst najvidnejših političnih delavcev. Kar se tiče politične ocene, pravijo, da*je nova ameriška vla. da, ki bo prevzela odgovornost čez mesec dni, slika ravnotežja med liberalnimi in manj liberalnimi elementi demokratske stranke, hkrati pa je bil Kennedyjev kabinet izpopolnjen tudi s predstavniki iz republikanskega tabora, kar Kennedyjevi ekipi daje »obeležje vlade za nacionalno utrditev«, Novi predsednik je v svojo vlado zbral ljudi, ki so brez politične «dediščine». To Je baje storil zato da bi njegovi ministri glede iniciativnosti in glede dajanja novih zamisli in programov bili bolj svobodni, manj vezani na politične programe struj, celo njegovih samih volilnih obljub. • Osebe, ki jih je Kennedy Pozval na tri najvažnejše položaje v svoji vladi in sicer minister za zunanje zadeve, minister obrambe ter minister za finance se s politiko v obi-' čajnem pomenu besede Sploh niso ukvarjali. Kennedy se do Preteklega tedna še ni niti srečal z bodočim državnih tajnikom, to se pravi z zunanjim ministrom Deanom Ru-skom, niti z novim obrambnim ministrom MacNamarom. Niti Rusk, niti MacNamara nista sodelovala v njegovi Predvolilni kampanji in sta Potemtakem «povsem svobodna«, kolikor se o tem sploh da govoriti, saj gre vendar za določen program, na katerega morata ob sprejemu dolž. nosti pristati. Novi minister za finance je republikanec Douglas Dillon, ki je trenutno državni podtajnik v administraciji sedanjega predsednika Ei. senhowerja. Pa tudi sam Mac Namara, torej obrambni minister, je registriran kot republikanec. Z druge strani pa je Kenne-dy vidne predstavnike in politične osebnosti svoje, demokratske stranke, kot na pr. Adlaia Stevensona, Chestera Bovvlesa in guvernerja Wil-liamsa postavil na nižje položaje v svojem diplomatskem aparatu, Oglejmo si pobliže člane no-vo Kennedyjeve vlade. Minister za trgovino, guverner Hodges, je predstavnik demokratskega juga. Je spre-ten posloven človek, ki pozna ekonomske probleme ZDA, pa ludi razmere v Evropi, ker je nekoč, v prvih letih po vojni, bil načelnik biroja Marshallo-vega načrta v Zahodni Nemčiji. Minister za zdravstvo, pro-®veto in socialno skrbstvo A-“raham Ribicoff je iz skupine liberalcev. Toda kot gu-verner je užival simpatije ta-*c° demokratov kot republikancev. Minister za delo Arthur Goldberg je pravnik, hkrati pa dolgoletni odvetnik ln vidna osebnost iz ameriške. *a sindikalnega gibanja. S 'etn, da je Kennedy postavil J' svoj kabinet Arthura Gold-erga za ministra za delo, se oddolžil največji ameriški ^indikalni organizaciji, AFL. Cio. ki ga je v času volitev Podprla. Hkrati pa je z Gold-dergom dobil najprimernejšo osebnost za vzpostavitev .dobrih odnosov« z ameriškimi industrialci, pač nekako v srni. "iu pomirjenja «na notranjem Področju«; med delodajalci in delavci. S tem pa, da se Gold. p njem že sam odločil«, bergu v Kennedyjevi vladi nudi možnost «dobrih odnosov« ali vsaj stika z ameriškim. gospodarstveniki, si sku-e Kennedy zagotoviti možnost jnirnejšega prehoda preko ta- ko imenovane »druge meje«: fP je program okrepitve ime-riškega gospodarstva, uravnovešanja med potrošnjo in pro. izvodnjo, Skratka načrt, o katerem je med volilno kampanjo največ govoril. V izvajanju gornjega načrta bo Kennedyju verjetno zelo veliko mogel pomagati njegov nadaljnji sodelavec v vladi, komaj 44-letni Mac Namara, ki je sicer obrambni minister, hkrati pa strokovnjak za administracijo, načrtovanje in finančne analize. MacNama. ra je namreč tudi generalni direktor Fordovih podjetij, s čimer je že dovolj povedano. Minister financ Dillon pa .ie prav tako iz visokih poslovnih krogov. Dillon je eden izmed direktorjev znanega bančnega trusta «Dillon-Read». Je to finančni strokovnjak, ki so ga posebno cenili zaradi njegovih kvalitet, pokazanih v Eisenhovverjevi upravi. Toda njegov vstop v bodočo ameriško vlado, v Kennedy-jev kabinet, je hkrati odločen demanti republikanski kritiki, ki je napadala Kennedyjeve finančne poglede in ekonomske načrte v času volilne kampanje. Vrnimo se k državnemu taj. niku, k zunanjemu ministru Deanu Rusku. Za tega pravijo, da je izkušen diplomat, hkrati pa pravijo, da je vsestransko sposoben in zelo brihten človek, vendar bo, po izjavah ameriških političnih opazovalcev, njegov status v kabinetu ustrezal položaju in vplivu, ki ga imajo sedanji ministri zunanjih zadev v Veliki Britaniji, Franciji in Zahodni Nemčiji, kier o večjih zunanjepolitičnih sklepih odločajo avtoritativni šefi vlad. Kennedyju že pripisujejo namen, da ho bolj odločen od Eisenhowerja. Izjavljajo tudi, da velja to predvsem za zunanjo politiko, ki se bo, kot kaže, odločala v Beli hiši. Rusk pa bo imel odlične sodelavce v Stevensonu in Bovvlesu. Kennedy je že poudaril, da bo Sievenson, kot predstavnik ZDA v OZN, aktivno sodeloval v formuliranju vse ameriške zunanje politike. Prav tako je gotovo, da bo državnemu podtajniku Chesteru Bowlesu, ki je bil glavni Kennedyjev svetnik za zunanjo politiko, pripadala znatna vloga v zunanjem ministrstvu, toda...' • Kennedyjeva koncepcija vlo. ge predsednika ZDA ni nova. Sam jo je prikazal že v samem januarju letošnjega leta, ko je med drugim rekel: »Čeprav pripada predsedniku velik delež v formuliranju notranjih vprašanj, edino on mora odločati o zunanji politiki. Predsednik mora postopati kot ie postopal Abraham Lincoln, ko je v času vojne sklical vlado in rekel: »Poklical sem vas, da bi slišal vaše mnenje o tem, o čemer sem že odločal. Ne želim vaših nasvetov o glavnem vprašanju, ker sem o njem že sam odločil«. L. M. * A * t c * > \ Prizor iz uGrozdne jagode...« v priredbi liub1 ■>n*» Dram e: S. Glavinova, B. Sotlar, M. Baloh in M. Potokarjeva Odmev Little Rocka v ljubljanski Drami «Grozdna jagoda v soncu» in v njej odlični Baloh Odrsko delo mlade ameriške črnske pisateljice je leto dni po svojem prodoru v svetu prišlo tudi na ljubljanske deske ■ Vsestranski uspeh Pred desetimi dnevi, točneje prejšnji petek, je Drama SNG v Ljubljani predstavila svojemu premierskemu občinstvu dramo mlade črnske književnice Lorraine Hansberry sGrozdna jagoda v soncus. Čudno se sliši, a je res, da je to delo komaj štiriindvajsetletne črne žene, ki je hkrati tudi njen dramski prvenec, prejelo nagrado neivyorških gledaliških kritikov in bilo razglašeno kot najboljše ameriško dramsko delo leta 1959. Mlada črna književnica Lorraine Hansberry je dramo sGrozd-na jagoda v soncu» napisala v času in ozračju za ameriško ademokracijos tako slavnega Little Rocka in (še danes veljavnih!) pogromov na črnce ameriškega Juga, t; nekem smislu pa je ta drama tudi ustvarjalni rezultat Little Rocka. In zgodilo se je, kar se je marsikomu dotlej zdelo absurdno; drama je — sicer po nekajletnem tavanju od gledališča do gledališča — bila napo- sled uprizorjena, doživela je pri občinstvu več kakor izreden uspeh in zdaj jo ie več kot leto dni brez pristanka igrajo na Broadutopu, prevzela in enako uspešno pa sta jo uprizorila tudi London in Pariz. Komaj kaj več kot leto dni od prve broadmapske uprizoritve jo je v prevodu Mire Miheličeve ter v režiji in scenografiji ing. arh. Viktorja Molke postavila minuli petek na oder ljubljanska Drama kot prvo jugoslovansko krstno predstavo. Ce pa dodamo le še drobcen ilustrativni podatek, da se je po končani ljubljanski premieri dvignila na uporno insistira-nje občinstva zavesa okrog desetkrat (kar sicer ni v navadi pri razmeroma hladnem pa mrkobnem ljubljanskem občinstvu)), je to pač zanesljiv objektivni pokazatelj nekega uspeha, ki si ga tokrat lastijo režiser in devet članov ansambla ljubljanske Drame. V omenjeni drami je na- Televizija v službi zdravstva Roentgenski pregledi v zračnih in svetlih odslej sobah Prednosti novega švedskega roentgenskega aparata: svetlejša in popolnejša slika, boljša diagnoza in veliko večja varnost pred žarčenjem V roentgenološkem oddelku vseučilišča v Lundu na Švedskem preizkušajo nov roentgenski aparat, ki mu pripisujejo veliko bodočnost. Prostor, v katerem se to najsodobnejše odkritje na področju »roentgenologije« nahaja, ni več mračna in zatohla soba, pač pa velika spba z na stežaj odprtimi okni in ki jo sonce obseva do slednjega kotička. S pritiskom na gumb1 se more ta roentgenska aparatura dvigati in spuščati, obračati desno, obračati levo, pač po volji roentgenologa. Ta novi roentgenski aparat avtomatično snema toliko roent-genskih slik, kolikor roent-genolog hoče. Se več, samostojno menjuje kot naklona in vse to brez tako imenovanega roentgenskega okra ali okvira. Namesto roentgenskega okna ali okvira je tu vgrajen 50 cm dolg in prav tako širok kovinski cilinder, ki ima na vsaki strani vgrajeno po eno kamero, ena je filmska, druga televizijska. Temu roentgenskemu aparatu povsem upravičeno pravijo, da je najsodobnejša kreacija v roentgenologiji. Zdravnik pacienta ne pregleduje več kot pri običajnem roentgenskem aparatu skozi roentgensko okno, o-ziroma okvir, ki tudi zdrav-n’ka obseva in mu zdrav-.stveno škoduje. To delo je prevzela sedaj televizijska kamera, ki sliko snemanega organa odvaja nbposredno na televizijski ekran. Kakšne pa so prednosti taksnega roentgenskega pregleda? Kombinacija roentgenskega aparata—televizije omogoča zdravniku in pacientu, da opravita svojo nalogo, odnosno pregled v povsem svetlem in zračnem piostoru. Pacient je manj vznemirjen in je zato z njim laže delati. To pride v poštev posebno pri roentgen-skih pregledih otrok. Povrh tega vzpostavlja zdravnik laže in hitreje stik s pacientom, kar mu omogoča lažjo in točnejšo diagnozo. Nadaljnja posebno važna 1= Torek, 20. decembru 1900 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7 30: Jutranja glasba in koledar; 11.30: Pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Ivan Rudolf: «Du-šičnate rastline naše prijateljice«; 18.15: V svetu kulture; 18.30: Samospevi; 19,00: Radijski tednik za najmlajše; 19.30: Romantične melodije; 20.00: Šport; 20.30: Znani pevci in solisti; 21.00: Tvornka sanj, obzornik 1z filmskega sveta; 21.30: Koncert tenorista Mitje Gregorača, prt klavirju Pavel Sivic; 22.u0: Vinko Beličič: »Mallarme, stvaritelj čiste poezije«; 22.20: Plesna glasba; 23.00: Mojstri be bopa. Trst 12.25: »Tretja stran«; 14.15: Eno uro v diskoteki; 15.10: Peto nadaljevanje radijske i-gre po zgodbi »La Marinella« Tit?. Delaberenge. Koper 7.15: Glasb,- za dobro Jutro', 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Mendelisohnove skladbe; 12.00: Glasba po željah; 13.40: V zabavnem ritmu; 14.00: S po- pevkami doma In na tujem; 14.30: Sola in življenje; 14.50: Pojo mladinski zbori; 15,10: Zabavna glasba; 15.30: Tečaj Italijanščine; 16.00: Orkestri J.ckie Gleasvn in Kurt Hen-kels; 16,30: Tietja stran; 16.45: Iz opernega sveta; 17.40: Lahka glasba; 18.00: Prenos RL; 19.00: Ob orkestru VVIteman poje Bdu.v Camon; 19,30: Pre-r.os RL; 22 10: Elltott s svojimi ritmi; 22.35: Koncert za čelo In orkester; 23.00: Pre- nos RL. Nacionalni program 6.30: Vremenske razmere na Ita.. morjih; 9.00: Koncertni valčki; 9.30: Jutranji koncert; 11.00: Radijska šola; 11.30: Pojo Barretn, Caroll, Martino ilt,.; 12.00: Glasbeno življenje v ZDA; 13.30: Operno gledališči.; 15.55: Vremenske razme"c i.r. ital. morjih; 16.00: Oudaja za mladino; 16,30: Raziskovalci pripovedujejo; 17,20: Zgodovina glasbe; 17.40: Zanimivosti od vsepovsod; 18.3v: Enotni fazred; 19.00: Odd- *a za delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 21.00: Kadjska igra Georga Farqu-hara: »Naborniški častnik«; 22 46: Dogodki doma in po svem. II. program 9 00: Jutranje vesti; 10.00: Oddaja «Moderato tranquillo»; 11.00: Glasbe za Vas, ki delate; 13.45: Moda; 14.00: Pevci na odfu; 15.00: Stari dunajski list,; 15.40: Kratek koncert; 16.30: Operni pevci; 17.00: »Three-Suns«; 17.30: «11 butta-fuori«; 19.20: Glasbeni vrti- ljak; 20.30: «Vso srečo s sedmimi notami«; 21,45: Večerna glasba, ///. program 17.00: Haydnove simfonije; 18.30: Filmski pregled; 18.45: Skladbe dveh Japonskih skladateljev; 20.00: Vsakovečerni koncert: Mozart, Stravvinski, 21.30: Italijanska novela Oto-čenta; 22.10: Življenje in delo skladatelja Scarlattija; 22.50: Za radio prevedena dela; 23.20: Brahmsove skladbe. pere; 14.05: Radijska šola F. Zupan: Tudi barve govorijo; 14.35: Zabavni orkester RTV Ljubljana; 15.40: Dominik Smole: Antigona; 16.00: Izbrali smo za vas; 17.15: Razgovor z volivci; 17.25: Zvonimir Oiglič: imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018 Specializirani tehniki tvrdke «Radio TREVISAN» V um - ugotavljajo takojšnjo mtervenc ijo Slovenija 8.05: Glasba ob delu; 8.30: Orkestralni odlomki iz oper; 8,55: Radijska šola: Fran Puntar: Kopači rjavega sonca; 9.25: Vlastimlc Nikolovski: Suita In modo antlco; 9.40: Mariborski ženski vokalni kvintet; 10.15: Izberite melodijo tedna! 11.00: Solistične skladbe za violino, violo in violončelo; 11.30: Deset minut Iz naše beležnice; 11.40: Plesni orkester W. Mueller; 12.00: Vaški kvintet s pevci; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25; Indonezijska zabavna glasba; 12.40: Z godbo po ulicah; 13.30: Pojo pevci mariborske in reške o- Prva simfonija; 18.00: Iz naših kolektivov; 18,15: Glasbena medigra; 18.20: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45: Novi izobraževalni obzornik; 20.00: Angleške ljudske pesmi iz XVI. in XVII. stoletja; 20.30: Radijska igra - G. VVeisen-born: Lovca na čaplje; 21.21: Hartmann: Adagio iz Šeste simfonije; 21.33: Melodije za zabavo; 22.15: Iz komornih del skladatelja L. M. Škerjanca; Intermezzo romantique (Rok Klopčič - violina. Marijan Lipovšek - klavir) — Štirje samospevi: Jesenska pesem; Pred ogledalom; Samotno pirovanje; Slovo od prijatelja (Nada Vidmar) — Dvanajst preludijev za klavir (izvaja avtor) — Četrti stavek: Lento (Passa-caglia) Iz Godalnega kvinteta za dve violini, dve violi in čelo v c-molu; 23.05: Jazz pod drobnogledom; 23.35: Plesna glasba; 23.55: Prijeten počitek! Ital. televizija 13.00: TV šola; 17.00: TV za mladino: Telesport in Atlas; 18.30: TV dnevnik; 18 45: Simfonični koncert; 19.35; Pet tisoč let indijske umetnosti; 20.30: Tv dnevnik; 21.05: TV igra Augusta Novellija: »As-sunzione«; ob koncu TV dnevnik. Jug. televizije Program italijanske televizije. prednost novega roentgenskega aparata je v tem, da je zdravnik v izoliranem piostoru in se ne izpostavlja škodljivim roentgenskim žarkom. Res je, da so zdrav-niki-roentgenologi v zadnjem času bolje opremljeni, kot so bili njihovi kolegi a.i oni sami pred desetletjem ali dvajsetimi leti, vendar je pri obilnejšem delu roentgenolog še vedno v nevarnosti. Nadalje pridobi zdravnik sedaj tudi veliko na času, ker mu ni potreba dolgo čakati na prilagoditev oči na temo v roentgenski sobi, kar je posebno v svetlih poletnih dneh doslej trajalo tudi do 20 minut. Ta prednost omogoča tudi večje število zdravniških pregledov, poleg tega pa se zdravnik, točneje njegov vid, toliko ne utruja. V sosednem prostoru je nameščen televizijski sprejemnik. Ta stoji na premični mizi, tako da ga lahko premeščamo s kraja v kraj in že nekaj sekund po vključitvi se na televizijskem e-kianu pojavljajo rebra, požiralnik, srce, pač tisti organ, ki ga nameravamo pregledati. Na ekranu ni motenj, kakovost slike pa je izredno popolna. Načelnik roentgenološkega inštituta v Lundu prof. Olsson, ki novi roentgenski aparat preizkuša, pravi: «Ko je pacient použil barijevo kašo, se na ekranu jasno vidi, kako ona počasi leze skozi požiralnik in se spušča proti želodcu«. Prof. Olsson poudarja, da ta i-ovi roentgenski aparat o-mogoča zdravniku vpogled v vsak kotiček človeškega oi> ganizma in da more tako z njim jasno videti vsako pa tudi najmanjše tuje telo ali spremembo v organu, oziroma organizmu. Doslej se z roentgenskim aparatom ni meglo videti tuje telo, ki bi ne imelo vsaj pet milimetrov premera. Z novim a-paratom pa se vidi tudi telo z enim milimetrom premera. Kako je to mogoče? To je možno zato, ker je na televizijskem ekranu slika tisočkrat bolj svetla kot na roentgenski plošči. Posebno važno je še to, da roentgenska slika postane bolj svetla, tudi če količino roentgenskih žarkov še povečamo. Nasprotno pa se pri tem roentgenskem pregiedu, v primerjavi z navadnim roentgenskim aparatom, količina roentgenskih žarkov še zmanjšuje, kar v veliki meri varuje pacientovo zdravie. «Tajnost» te izredno jasne slike se krije v kovinskem cilindru pred roentgenskim oknom, ki služi kot nekakšen pojačevalec slike. Slaba slika se pojačuje elektronskim potom. Ko gredo roentgenski žarki skozi človeški organizem, Udarjajo ob fluorescentno ploščo, ki nevidne žarke X spreminja v jasnovidno sliko. Ta slika proizvaja sedaj v foto-kato-di, ki je neposredno za roentgenskim oknom, elektrone, pri čemer je število sproščenih elektronov v sekundi proporcionalno svetlobi vsakega mesta na sliki. Temno mesto na sliki osvobaja torej manj elektronov v določenem časovnem razdobju kot svetlejše mesto. Ti elektroni v kovinskem cilindru pospešijo brzino in se hkrati zbirajo na plošči na drugi strani cilindra. Na tak način se koncentrirani elek- troni ponovno spreminjajo v svetlobo, torej v sliko. Razumljivo je, da je ta • tisočkrat svetlejša slika« znatno manjša od »originala«, ali točneje povedano takole: elektroni so zbrani na površini, ki je 80-krat manjša od izhodiščne površine. Glede na to, da bi se tako zmanjšana slika mogla precizno pregledati samo s pomočjo zelo močnega povečala, kar bi zdravnika motilo pri delu, so tehniki prišli na zamisel, da bi sliko televizijsko prenesli in da bi se ta s pomočjo monitorija povečala. Ostri in jasni kontrast: na sliki se dosezajo — in to je posebno presenetljivo — vprav z zmanjšanjem doze roentgenskega obsevanja. Vtem ko se je doslej delalo z 80 tisoč volti in 2 mA, kar je znašalo 1 roentgen na minuto, se sedaj dela z napetostjo 65 tisoč voltov pri I mA, kar znaša komaj četrtino roent-gena v minuti. stopil tudi član tržaškega Slovenskega gledališča Miha Baloh v vlogi mladega črnca Walter ja Lee ja Younger-ja. V tej vlogi je Baloh pravzaprav nosilec dramsko-fabulistične teze, torej v vlogi, ki v psihološko-krea-tivnem smislu predstavlja precej trd oreh v sicer širokem diapazonu gledališke storitve. Drama prikazuje trenja v črnski družini Youngerjevih, trenja, ki pretijo, da jo bodo pognala v razsulo in jo zmlinčila, ki pa prenehajo, ko se pojavi nova, skupna, stara in prastara nevarnost: beli ljudje in njihovi predsodki. Ob pretnji in pritisku belih ljudi se črna družina zopet poveže. Nastop člana tržaškega SG Mihe Baloha na odru ljubljanske Drame, torej na odru najvišje slovenske gledališke institucije, je bil kronan z uspehom, ki bi mu ga marsikdo lahko zavidal. Bojazen, da ga je cenena bulvarska reklama zaradi vidnejših vlog v dveh jugoslo-vanskih filmih v nekem smislu spridila, je bila odveč. Zame ima uspeh Baloha v vlogi črnca (Valterja Leeja Youngerja vsaj desetkrat več veljave kakor njegovi (precej površni!) uspehi v dveh opravljenih in v desetih bodočih filmih. Ta uspeh je namreč rezultat pravega gledališkega snotia-nja in je uspeh zato, ker je šele s to vlogo (in prvič v njegovi gledališki karieri!) odkril dimenzijo prave gledališke kulture, ki ni zgolj zunanja atraktivnost, ne o-sebna zanosnost, ne radost obvladovanja prostora pred gledališko rampo in tudi ne postoterjena prizadevnost mladega gledališkega igralca, ampak ie to dimenzija intelektualne higiene v interpretaciji neke vloge. To je dimenzija sinhronosti zunanjega gibnega izraza z duhovnim ali — če hočete — «idejnim» konceptom vloge, ki jo je tolmačil. Dopuščam možnost, da je bilo to zgolj naključje, toda dovolj Žalostno bi bilo, če bi Baloh tega naključja ne obrnil sebi v prid. Menim pa tudi, da za to Balohovo »odkritje« nima najmanjših zaslug tudi režiser Viktor Molka, ki je — sodim — na Balohovo osebno intonacijo napel podobo črnca (Valterja Younga. V ostalih vlogah so nastopali še Slgv lca Glavinova, Dušan Cini k.g., Majda Potokarjeva, Mira Danilova, Rudi Kosmač, Bert Sotlar, Maks Furijan in Polde Bibič. Jasno je, da so bile tudi njihove kreacije več kot zgledne, MILAN LINDIČ ■imunim kihi mini uh .......... Akad. slikar Silvester Komel v Novi Gorici Tretjega decembra je v avli okrajne zgradbe v Novi Gorici odprl razstavo akademski slikar Silvester Komel. Ta razstava je njegova prva samostojna razstava, za katero smemo reči, da je bogata, saj ima 41 slik, od teh 35 olj in 6 grafik. Vsebina Komelovih platen je dokaj pestra: tihožitja, pej-saži, vedute, interieurji, cvetje. Po letnicah nastanka je gradivo deloma še iz študijskih let (1956-1957), deloma pa sega v prua leta po končanem učenju (1958-1960), pretežno pa gre za dela iz najnovejšega obdobja. Ker gre za prvo razstavo mladega slikarja in ker tmn na njej tudi nekatera dela še iz študijskih let, je razumljivo da nosi katero še pečat šole m učitelja, od katerega je sprejemali slikarsko znanje, toda v množini platen je slikar te ubral svojstveno pot. Predvsem kaže Komel nagnjenje k slikanju pejsažev in vedut. Snov zanje jemlje pretežno iz domačega sveta. Srdenjevipavske in goriške vasice so mu hvaležen premet upodabljanja. Način slikanja je pri Komelu realističen. Avtor izhaja iz danega predmeta in ga prena- (Nadaljevanje na 5. strani) »Resignacija« (1960) — Silvester Komel """"""................. """»•»•"».................................. um«........m.....................Ul........ uh....,.......,,,.,,................................. OVEN (od 21.3. do 20.4) Odlične priložnosti za protinapad ...n, v konkurenci z vašim poslovnim tekmecem. BIK (od 21.4. do 20.5.) Preden se lotite novih večjih del ali poslov, si skušajte utrditi svoj položaj, ki nikakor ni najboljši. Glavobol. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Z neposrednim napadom ne bo nič. Bolje bo če skušate priti do kompromisa in nato družno posežete proti skupnim težavam. RAK (od 23.6. do 22.7.) Le z izredno previdnostjo in treznostjo boste speljali nalogo do im uspeh zelo dober. LEV (od 23.7. do 22.8.) Karkoli boste počeli in česar koli se boste lotili, vse bo šlo prav. Odprta boste imeli vsa vrata, ker vam vsi zaupajo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne trudite se zaman in ne prevzemajte novih odgovornosti. Potolažite se, da je nekdo, ki misli in čustvuje z vami. TEHTNICA (od 23.9. do 23 konca. Sicer pa bo materiala.110.) Dopoldanske ure bodo bolj prazne /in brez uspeha. Popoldne pa zavihajte rokave, ker se bodo razmere korenito spremenile ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Ce se ukvarjate s trgovino ali podobnimi posli, je 'o dan za vas. Odlične priložnosti tudi za načenjanje novih čustvenih odnosov. STRELEC (od 23.11. do 20. 12.) Vsekakor se je treba odločiti, kajti vsako zavlačevanje bi prineslo še večje motnje. Potrudite se vsaj, da bodo sklepi utemeljeni. KOZOROG (od 2112. do 20.1.) Iniciative vam ne manjka, tudi okolje primerno in vendar bo materialni uspeh bolj skromen. Jutri bo bolje. VODNAR (od 21.1. dj 19.2.) Bolj tvegano bo delo, ki vam ga bodo naložili, zato pa oo uspeh nad vsako pričakovanje pozitiven. Nekoliko trudni boste. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Svojim sposobnostim dajte prosto pot in brez vsakega zavlačevanja izvedite načrte, fci se vam zde primerni. ■* -k ■k •k -k -k ■k ■k ■k * Tehnika l in znanost * *■ * *■ + + * Mladi raketni tehniki Deset mladih študentov nekega pariškega tehničnega za. voda, katerih najstarejši nima še niti 18 let, je ob prostem času izdelalo raketo, ki je visoka 75 centimetrov in ki je v poizkusnem poletu poletela v višino 15.000 metrov. Maska proti jecljanju V neki tokijski šoli so vpisani samo tisiti otroci, ki jeo-ljajo. Naloga učiteljev je tudi v tem, da jih odvadijo jecljanja. V ta namen ima vsak otrok med poukom na obrazu posebno masko, v ka. teri je vgrajen majhen mi-krofonček, ki je povezan s slušalkama, ki sta speljani na ušesa. Med izgovarjavo otrok sliši svoje jecljanje, oziroma svoj način govorjenja, in se sproti popravlja, tako da je jecljavost povsem ozdravljiva. Nalivno pero — samokres Jose Garcia je po rodu Spanec, živi pa v Bordeaxu. Je po poklicu zlatar, ukvarja se tudi z raznimi izumi. Njegov najnovejši izum je samokres v obliki nalivnega peresa. Nevarno orožje, ki more izstreliti tudi po več zaporednih nabojev, more lastnik nositi v žepku kot nalivno pero. Ce bi ga potreboval, odvije le pokrovček nalivnega peresa in pritisne na komaj viden gumb. Zdi se pa, da je bilo Jose-jevo izumiteljsko delo odveč, kajti policija ga je zaprla, ker se je mož brez ustreznega dovoljenja ukvarjal z izdelovanjem orožja. Svojevrsten motor Predavatelj fizike na 8-letni šoli v Skoplju Ilija Deckov-ski je pred kra kim na tehnični fakulteti v Skoplju prikazal Svoj nenavaden izum — motor, ki ga poganja hrup. Pravzaprav ta svojevrsten motor poganjajo mehanični tresljaji v okolici, razni šumi in tudi ultrazvoki. Ze pred časom je Dec- kovski strokovnjakom govoril o svojem izumu, le da so se ti za njegovo pripovedovanje kaj malo zmenili, ko pa so videli delovanje motorja, so svoje mnenje spremenili. pa čeprav motor še ni dokončno preizkušen. Gre za motorček, ki je za spo- znanje večji od 5-dinarskega kovanca in doseže 1.500 obra. tov v minuti. Deckovski je za svoj izum porabil pet let dela in meni, da ga bo lah- ko še izpopolnil in da bo zato motor delal znatno več obratov. Zanimivo je še, da je mogoče ta motor pognati tudi z ultrazvoki iz večje razdalje. Motor deluje v stekleni posodi, na prostem in v vodi. Umetni hormon ACTH Skupina raziskovalcev z medicinske fakultete v Fit.sbur. gu v ZDA je izdelala sintetični hormon ACTH, ki organizmu pomaga pri ustvarjanju kortizona. Dr. Klaus Hofman, ki je vodja te skupine raziskovalcev, pravi, da je ta uspeh rezultat sedemletnega laboratorijskega dela. Molekula ACTH je ena največjih molekul v biologiji in vsebuje nad 23 aminokislin. Umetno pridobivanje te molekule pomeni velik uspeh v organski kemiji. Računajo, da bo sintetični hormon znatno pripomogel k boljšemu spoznavanju delovanja hipofize, to je one žleze z notranjim izločanjem, ki proizvaja pri-rodni hormon ACTH. Z odkritjem sintetičnega hormona ACTH se bodo dobili točnejši podatki tudi o drugih važnih hormonih. Leteča ladja Skupina londonskih inženir, jev pripravlja načrte za tako imenovano leteče krilo. Gre za posebno ladjo za čezoceanski promet, ki ne bo drsela, pač pa letela tik nad morsko gladino in bo zmogla celo 150 km brzine na uro. V «letečem krilu« bo prostora za 300 potnikov, ki bodo pot med Evropo in Ameriko opra. vili v samih dveh dneh. • Luna je skoraj okrogla Luna je po svoji obliki mnogo bolj podobna žogi kot Zemlja. Do tega zaključka je prišel mladi sovjetski a-stronom Hein Poter, ki je zaposlen v pulkovskem observatoriju. Mladi sovjetski astronom je o tem svojem odkritju govoril na mednarodnem simpoziju za proučevanje Lune. S pomočjo re-fraktorja od 25 cm je Poterju uapelo dobiti fotografske posnetke Lune ob priložnosti skoraj popolnega tako imenovanega topocentričnega šči-pa, ko je bila vsa Luna vidna, ker je bila vsa osvetljena od Sonca Merjenje ploskve Lune je Poterju orno. gočilo, da pride do upravičenega sklepa, da je oblika Lune elipsoidna s sploščenost, jo komaj l proti 1.200, kar je zelo blizu popolnemu kro-gu, vsekakor veliko manj spioščena kot Zemlja. 4 — 20. decembra 1960 Gorlško-beneškl dnevnik Predlog goriškega občinskega sveta Uvede naj se letalska proga Gorica-Ljubljana-Gradec Imena članov nadzornega sveta za dom onemoglih Solidarnost z alžirskim ljudstvom Na zadnji seji goriškega občinskega sveta je svetovalec KPI dr. Nereo Battello pred-legrl sprejem solidarnostne resolucije z alžirskim ljudstvom, ki je v borbi za svojo osvoboditev postalo žrtev podivjanih francoskih kolonialistov. Sledila je diskusija o sestavi začasnega upravnega sveta novega doma onemoglih v Lovniku, katerega je občinska Uprava prevzela v lastno u-pravo za dobo dveh let. Po krajšem premoru, v katerem *o se predstavniki posameznih političnih skupin v občinskem svetu dogovorili za ka-teie svetovalce bodo glasovali, je bilo izvoljenih naslednjih pet članov nadzornega sveta: dr. Luigi Marchesini, dr. Carlo Pellis, odv. Avgust Sfiligoj, Berardo Devetag, in Italia Vidali Constantini, medtem ko sta prišla v odbor tudi odbornika dr. Bruno Krainer in Franco Moise. Največ glasov je dobil odvetnik Sfiligoj, medtem ko so bili predstavniki skrajne desnice povsem izključeni iz predstavniškega organa tega zavoda. Ob zaključku seje so soglasno sprejeli resolucijo, naj se v okviru odnosov med sosednimi državami vzpostavi letalska zveza Gorica-Ljubljana-Gradec, ki naj bi izpopolnila letalsko progo Rim Benetke. Ta proga naj bi vsekakor delovala med turistično sezono, obenem pa naj se dovoli prosto letanje turističnih letal na tej progi. Prihodnja seja bo jutri zvečer. «»-------- Avtomobilski klub šteje 1330 elanov Pod predsedstvom inž. Lo-dattija je bila letna skupščina goriškega avtomobilskega kluba. Predsednik je v svojem poročilu navedel nekaj podatkov o lanskoletnem delovanju in dejal, da se je število članov zvišalo za 30 odst., tako da je sedaj vpisanih 1330 avli mobilistov. S tem je izmed 94 avtomobilskih klubov v državi goriški klub na e-najstem mestu. Navedel je u- godnosti članov in omenil iz-(vin za božične praznike: 21., let v Budimpešto, ki so ga naredili letos poleti. Ker je uspel, so člani predlagali, da bi morali tudi prihodnje leto organizirati nekaj podobnega. Med ostalimi akcijami je poročevalec omenil organizacijo III. goriškega rallyeja in prvega rallyeja Beneških Alp, kakor tudi džimkane v korist Rdečega križa. Ob zaključku je skupščina izglasovala resolucijo, v kateri zahteva, da se zviša kontingent bencina preste cone, ker je od njega v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj motorizacije na Goriškem. Urnik trgovin za božič Zveza goriških trgovcev je določila naslednji urnik trgo- 22. in 23. decembra bodo lahko vse trgovine zaprle zvečer ob 20. uri, v soboto 24. decembra pa ob poljubni uri Mesnice bodo odprte tudi popoldne, v pekarnah in mlekarnah bodo prodajali kruh oziroma mleko tudi za naslednji dan. Nedelja, 25. decembra: vse trgovine brez izjem bodo zaprte ves dan. Ponedeljek, 26. decembra: v dopoldanskih urah bodo odprte mlekarne in pekarne, vse ostale trgovine bodo zaprte ves dan. Čitajte in Urite PRIMORSKI DNEVNIK Opozorilo potrošnikom plina Ker se meščani vedno bolj poslužujejo plina za ogrevanje stanovanj in ker v tem obdobju tudi zapirajo okna, je potrebno, da so zelo previdni z ravnanjem plinskih štedilnikov in peči za segrevanje vode, da ne bi prišlo do nepotrebnih nesreč. Zlasti naj pazijo na gumijaste cevi, ki se rade pokvarijo in povzročajo uhajanje plina. Občinska podjetja (telefon 31-56) so čez dan in ponoči na razpolago vsem, ki bi morebiti ugotovili uhajanje plina. Na telefonski poziv bo mestna plinarna takoj poslala specializirane delavce, ki bodo okvare popravili. «»------- Koncert v korist slepcev Jutri zvečer ob 21. uri bo v dverani Petrarca koncert, ki ga organizira italijanska zveza slepcev. Ob spremljavi pianistke, profesorice Livie D’An. drea Romanellijeve iz Trsta bodo peli operne arije. Nastopil bo tudi Gabrijel Devetak, ki bo na klavirju zaigral sonato Roberta Schumanna, o-pus 22. Redni občni zbor sindikata slovenske šole davno težišče sindikalnega delovanja je skrb za uzakonitev Izčrpna poročila so prikazala razmere slovenske šole in šolnikov, probleme, ki terjajo rešitev in skrb, ki jo je treba posvetiti obstoju slovenske šole v Italiji fmifimitmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiaiil|iiilaU||||||||||||||U|ll|||||,|,|„„|mm|„||||||a|||||||||U||||||||||||||||||||n|a|||||||||||| Besedilo natečaja trgovinske zbornice za nagrajevanje delavcev in podjetij Podeljenih bo 31 zlatih medalj za 6 kategorij - Imena nagrajencev ho izbrala posebna komisija, ki jo določi odbor trg. zbornice Trgovinska zbornica je razpisala natečaj, ki ga je odobril odbor trgovinske zbornice 29. novembra letos, v katerem bodo sodelovali delavci, ki 30 let neprestano delajo pri istem podjetju (kategorija A), voditelji podjetij v naši pokrajini, ki so pri i-stem podjetju vsaj 35 let in ki imajo kvalifikacijo voditelja vsaj 20 let (kategorija B), podjetja industrijskega, trgov skega in kmetijskega značaja ki delujejo najmanj 50 let (kategorija C), industrijska, trgovska, kmetijska in obrtniška podjetja, ki so se tehnično izpopolnila (kategorija D), osebe, ki so v zadnjih treh letih iznašle industrijski patent (kategorija E) in tisti lastniki zgoraj omenjenih podjetij, ki so z uvedbo tehničnih izboljšav prispevali k e-konomskemu in socialnemu IliliiiHiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiHiiiiiimimiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitimniHitt Izpred sedišča Brez izkaznice je spal v hotelu Vinjena sla hotelu pognati tuji motor Pred okrajnim sodiščem se je moral včeraj zagovarjati 24-letni begunec Josip Bukovec stanujoč v begunskem taborišču Canzanella (Neapelj). Obtožen je bil, da je 31. avgusta 1959 dal napačne osebne podatke gostišču *A1 tro-vatore», kjer je prespal eno noč. Skupno z njim se je moral tudi zagovarjati Rinolno Battello, uslužbenec v omenjenem gostišču, ker ga je sprejel pod streho, čeprav Bukovec ni imel osebne izkaznice. Obtoženi Bukovec je bil namreč že več mesecev v begunskem taborišču pri Neaplju in ker se je bil tega naveličal, je taborišče zapustil ter hotel z vlakom priti do Milana. Na poti ga je kontrolor našel brez voznega listka ter ga prisilil, da je izstopil. Izročil ga je policiji, kateri je Bukovec izjavil, da je iz Milana in da je izgubil osebno izkaznico. Policija ga je nato poslala v Milan, kjer se j» obtoženec nekaj časa preživljal s priložnostnim delom. Odpotoval je nato proti Gorici, kjer se je skupno s Flavijem Martellom, ki je prišel z njim, nastanil v gostišču «A1 trovatore*. Ker je imel Martello svojo izkaznico so v gostišče sprejeli tudi Bukovca, ki se je izdal za Josipa Perronija iz Rima. Ko je pa prišlo do policijskega pregleda so Bukovca odkrili in predali sodišču, ki ga je obsodilo na 21.000 lir globe in na poravnavo sodnih stroškov. Battello je bil oproščen, ker dejanje ni kaznivo. Obtoženca je branil odv. Munafo. Dobro si bosta zapomnila trga sv. Andreja 20-letni Paolo Ciuciat iz Gorice in 19-let-ni Gaspare Bone iz Solkana. 5 t. m. sta se sprehajala med stojnicami, se ustavila tu pa tam, malo postreljala in se u-deležila še drugih iger ter pri tem dobila več steklenic vina in likerjev. Steklenic nista samo gledala, ampak jih tudi praznila ter se tako nekoliko opila. Pot jih je zanesla na Drevored 20. septembra, kjer sta našla nezakle- dvigu delavcev. Skupno bo za vse kategorije podeljenih 31 zlatih medalj. Prošnje za kategorije A, B, C, D in E naj se pošljejo tajništvu trgovinske zbornice na navadnem papirju do 20. januarja 1961 z navedbo naslednjih podatkov: dan in kraj rojstva, potrdilo o italijanskem državljanstvu in o stalnem bivališču. Prošnji naj se priložijo dokumenti, ki bodo dokazovali dejansko stanje, na podlagi katerega lastnik želi nagraditev (delovne knjižice, potrdila o delu, javne listine itd.). Prošnje za pripustitev k natečaju za kategorije A in B lahko predložijo tudi lastniki podjetij, pri katerih je kandidat zaposlen. Nagraditev podjetij, ki spadajo v kategorijo F, bo neposredno vodil odbor trgovinske zbornice. Na tem natečaju ne morejo sodelovati osebe, ki nimajo stalnega bivališča, delavci, ki so do četrtega kolena v sorodstvu z lastnikom podjetja, kjer so zaposleni, in osebe, ki jim je država ali trgovinska zbornica že podelila nagrado. Prošnje in vse potrebne dokumente bo proučila komisija, ki jo imenuje trgovinska zbornica. Ta komisija bo za vsako kategorijo izdelala seznam in ga do 10. februarja predložila odboru trgovinske zbornice, katera bo razdelila nagrade v sejni dvorani. Dan nagrajevanja bodo pravočasno sporočili. Proti odločitvi o podelitvi nagrad ne bo priziva. «»----------- Natečaj za srednje šole Z odredbo ministrstva za javno vzgojo od 15. decembra letos, ki bo v kratkem objavljena v Uradnem listu in v ministrskem uradnem biltenu, so razpisali izpite na podlagi pravilnika št. 972 od 29. aprila 1957. K tem izpitom se bodo priglasili kandidati z univerzitetno diplomo in tisti diplomiranci, ki imajo s pravilnikom določeno spričevalo za omenjene izpi- llMIIIIIIIIIIIIIIIIHItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIl njeno lgmbreto, last Giorgia Massarija. Ker se jima ni ljubilo hoditi peš do Travnika, sta si hotela vozilo »izposoditi*, Bone se je trudil, da bi ga pognal, vendar mu to ni uspelo, ker je bil že precej vinjen. Ko sta se tako motala okrog vozila je prišel do njih neznanec, ki je rekel, da je lastnik lambrete. Nastal je prepir, katerega je opazila policijska patrulja, ki je Ciuciata in Boneta prepeljala na policijo ter ju nato poslala v goriške zapore. Zaradi tega podviga sta se morala včeraj zagovarjati pred okrajnim sodiščem, ki ju pa zaradi odtegnitve tožbe ni kaznovalo. Sodnik: Rinal-di, zapis.: Sabini. te. V pričakovanju, da bo u-krep objavljen v uradnem biltenu, so na oglasni deski šolskega skrbništva objavili urnik izpitov. Prošnje za vpis sprejema skrbništvo do 20. januarja. «»------ Predavanje v Doberdobu Prosvetno društvo »Jezero* v Doberdobu priredi v četrtek 22. decembra ob 20. uri predavanje v društvenih prostorih. Predaval bo Jože Jarc o Srečku Kosovelu. Društvo vabi k udeležbi. Kiuo v Gorici CORSO. 17.00: «Portret v črnem«, L. Turner, A. Quinn. VERDI. 16.30: «Prisegel sem, da te ubijem«. VITTORIA. 17.00: sCico in Pepe ter vesela druščina«, barvna slikanica^ CENTRALE. 17.00: «Benetke, luna in ti«, A. Sordi, M. Al-lasio. MODERNO. 17.00: «Angel ringa«. V nedeljo dopoldne je bil v risalnici višje realne gimnazije v Ul. Lazzaretto Vecchio redni občni zbor sindikata slovenske šole, katerega se je udeležilo prav lepo število Hojnikov. Občni zbor je pozdravil predstavnik sindikalne organizacije slovenskih šolnikov na Goriškem, ki je želel tržaškim kolegom obilo uspeha in izrazil željo, da bi se sodelovanje in medsebojni stiki še bolj razvijali in krepili. Po poročilih glavnega tajnika, referenta za srednje šole, referenta za osnovne šole, referenta za pedagoški odsek in blagajniškem poročilu se je razvila diskusija, nato so izvolili novi odbor, razsodišče in revizorje. V glavnem so bili potrjeni vsi dosedanji člani, zamenjale so se le funkcije nekaterih posameznikov. Glavni tajnik je v svojem obširnem poročilu opisal delo- vanje sindikata slovenske šole ter analiziral sedanje razmere slovenske šole in vprašanja, ki še vedno tarejo slovenske šolnike. Med drugim je dejal: »Glav-no težišče našega delovanja je iz razumljivih razlogov tičalo v zasledovanju razvoja vprašanja o uzakonitvi slovenske šole v Italiji. Glede tega sme bili v stiku s pristojnimi vladnimi in parlamentarnimi ftsorje, ki jim urejajo položaj na osnovi zakona št. 243; priznanje za zavarovalni položaj bivših ekonomsko nameščenih šolnikov; nostrifikacija jugoslovanskih diplom; položaj nestalnega osebja; delo komisije za slovenske učbenike; zopetno uvedbo tujega jezika na naših srednjih šolah; izpolnitev izpraznjenih mest v naši upravni in nadzorni hierarhiji; ustanovitev slovenskega pedagoškega oentra za poklicno usmerjanje; spopolnje- . y ■ y . | •*** —" — * V V* u**x V* * J Ull J V— , o jZ V A A A J V- kjogi ter z našim šolskim od-! vanje učnega kadra in sploh borom, ki združuje zastopni- ■ ’ * ke vseh slovenskih političnih in kulturnih organizacij na Tržaškem. Brž ko smo prišli do besedila zadevnega vladnega osnutka smo ga temeljito prerešetali z vseh strani. Temu smo posvetili več temeljitih^ in res izčrpnih ožjih in širših posvetovanj, najprej v notranjem sindikalnem krogu, nato v medsindikalnem merilu z enako prizadetimi gori-škimi tovariši. Oboji pa smo o tem razpravljali tudi na sejah naših šolskih odborov*. Tako so sestavili protipred-loge k vladnemu osnutku šolskega zakona in jih opremili s primernimi obrazložitvami ter odposlali na najvišja oblastvena mesta v Rim in parlamentarcem, ki se ukvarjajo z. našim šolskim problemom. Vprašanju uzakonitve slovenske šole je odbor posvetil skoraj vse napore v zadnjem poslovnem letu. Pri tem pa so še bolj poglobili stanovske in osebne stike z goriškimi tovariši ter zares z ramo ob rami sodelovali z vsemi zastopniki obeh šolskih odborov, kar je omogočilo in olajšalo razpravljanje in ukrepanje v vseh bistvenih zadevah, ki so v zve-s celotno našo šolsko problematiko. Pri tem je glavni tajnik pripomnil: »Po tem napornem delu čakamo na uspeh. Ta se mora pokazati v Rimu, in sicer v parlamentarnem okviru, kjer morajo o vladnem osnutku šolskega zakona dokončno razpravljati in ga sprejeti oziroma odkloniti. Upamo, da ga bedo sprejeli in vanj vnesli popravke v smislu naših utemeljenih predlogov. Ni mogoče, da bi tudi ta osnutek obležal v kakšni miznici kot mrtva beseda. Gre za preveliko stvar, zato smo prepričani, da bo dana beseda vendarle meso postala. Nismo zanemarjali ostalih šolskih problemov, ki nas tarejo. O njih smo razpravljali s pristojnimi šolskimi oblastvenimi krogi. Ti problemi so ožje sindikalne in širše, splošne narave; obsegajo štetje in odkup let za učitelje in pro- u i milili i iiiiii m mi iii itiiitiii iiiiiiu iitim ih itiiTiiuiiiiii mu iii m n mi mili m m m milni mu m Občni zbor Slovenskega fotokluba Ploden obračun delovanja in smernice za V kratkem bodo priredili strokovni tečaj in razširili svoje delovanje na podeželje Sindikalna kronika Sestanek uslužbencev podjetja Ribi in SAITA V agitaciji je osebje, ki vozi na izven-mestnih progah V soboto je bila skupščina uslužbencev podjetja Ribi, kateri je prisostvoval predstavnik uslužbencev podjetja SA ITA iz Vidma in krajevni voditelji sindikalnih organizacij Delavske zbornice in CISL. Sestanek so sklicali z namenom, da bi proučili sindikalni položaj uslužbencev dveh največjih avtoprevozniških družb v deželi, Ribi in SAITA, v zvezi z izvajanjem zakona št. 1054 od 22. septembra letos, s katerim se priznava »pravično ravnanje* z uslužbenci, ki vozijo na izvenmest-nih progah. Iz temeljite obravnave tega vprašanja je bilo razvidno, da po dveh mesecih, odkar je zakon pričel veljati, in po ministrski odredbi od 27. oktobra, podjetje Ribi tega za- kona še ni pričelo izvajati. Zaradi tega so udeleženci pozvali predstavnike sindikalnih organizacij, naj čimprej zahtevajo od Ribi izvajanje o-menjenega zakona. Mimo tega so pooblastili sindikalne organizacije, da seznanijo oblasti z nezadovoljstvom osebja, ki bo prisiljeno stavkati, če bi se ne ustreglo njihovim utemeljenim zahtevam. Končno so naglasili potrebo po večjem vsklajevanju sindikalnih akcij uslužbencev Ribi in SA ITA z uslužbenci ostalih avtoprevozniških podjetij v deželi, da bi s sindikalno akcijo dosegli enake gmotne prejemke kot železničarji in u-službenci cestne železnice, ki spadajo v isto sindikalno stroko. V sredo je bil v Gregorčičevi dvorani prvi redni občni zbor Slovenskega fotokluba v Trstu, na katerem so naši ljubitelji fotografije pregledali dosedanje delovanje svojega kluba, si začrtali smer nice za nadaljnje delo ter izvolili nov odbor. Potrjen je bil prejšnji odbor, razen tajnika, za katerega je bil izvoljen Jožko Dekleva ml. Po pozdravnem uvodu je o-pisal pomen in delovanje kluba predsednik prof, Jelinčič. Iz njegovega izčrpnega poročili je bilo razvidno, kako je ta klub potreben in koristen za vsestranski kulturni razvoj našega življa in kakšno dejavnost je razvil kljub začetnim težavam. Klub je še mlad, saj je bil ustanovljen šele pred tremi leti. V tem razdobju je klub priredil strokovni tečaj, klubske izlete, fotografsko razstavo itd. Razen tega si je nabavil fotoaparat in uredil temnico v Barkov-ljah. Na rednih članskih sestankih so se razvili koristni razgovori in posvetovanja pri ogledovanju raznih posnetkov. Omeniti je tudi treba, da je klub pomagal svojim članom pri nakupovanju fotografskih aparatov in fotografskega materiala, tako s koristnimi nasveti kot popusti na cenah. Po poročilih se je razvila diskusija o dosedanjem delu in načrtih za nadaljnji razvoj. V kratkem bodo priredili strokovni tečaj, razširili bodo svoje delovanje tudi na podeželje, predvsem pa bodo skrbeli, da bo v klubu sodelovalo čimveč mladine. Kratke sindikalne vesti Na volitvah v notranjo komisijo ladjedelnice Felszegy je prejela lista FIOM - CGIL 1302 glasova ali 54.6 odst. in torej krepko napredovala, saj je prej prejela 'e 40,4 odst. glasov. Lista CISL pa je prejela 1080 glasov ali 44,3 odst., medtem ko je na prejšnjih volitvah prejela 59,6 odst. * # * V petek so bila na Inter-sindu tudi ugajanja glede zahtev delavcev Tržaškega arzenala, ki so se končala brezuspešno, ker ravnateljstvo ni hotelo sprejeti delavskih zahtev. Obe sindikalni organizaciji sta sklenili sklicati v sredo ob 16.30 skupščino v Ul. Pondares 8 in sta v tej zvezi pozvali vse delavce, da zapuste delo ob 15.30 in torej naj ne opravljajo nadur. * # # Danes bo ob 17. uri skupščina, ki jo sklicujeta obe sindikalni organizaciji in na kateri se bodo ob 17. uri v kinu v Skednju zbrali delavci ILVA. Na skupščini bodo obrazložili sporazume, ki so jih sklenili v okviru podjetja in z generalnim ravnateljstvom. * * * Včeraj je bil sestanek s predstavniki podjetja AFA v zvezi s sporom o izplačevanju akordnega dela. Ravnatelj se je omejil na zahteve delavcev, ki jih bo predložil na zasedanju upravnega sveta v Milanu, nakar se bodo ponovno sestali v četrtek. * * * Iz Rima poročajo, da so sklenili novo delovno pogodbo za uslužbence slaščičarskih podjetij, ki predvideva povišanje plač za 9 odst. in nekatere druge pomembe izboljšave. O podrobnosti bodo sindikalni pre Jstav.iki poročali na skupščini, ki bo v sredo ob 18.30 na sedežu v Ul. Pondares 8. * * # Pretekli teden so na skupščini pekovskih delavcev soglasno rprejeli sklep o ustanovitvi blagajne, ki bo služila za sindikalno akcijo te kategorije. Izvolili so upravni odbor in odločili, da bo vsak delavec plačeval v blagajno po 500 lir. šolskega sistema*. Nato je omenil notranje de-io ter nakazal naloge, ki čakajo novi odbor in sploh vse člene sindikata ter slovenske šolnike. Dejal je: »Naša šolska problematika stoji v o-sjredju vseh nerešenih in visečih manjšinskih zadev. Zato so naši šolski problemi obenem tudi eminentno politične narave, zlasti v sedanjem obdobju razvoja naših manj-šinsko-pravnih nujnosti*. Ko je govoril o stikih s prosvetnim ravnateljstvom generalnega vladnega komisariata in šolskim skrbništvom je omenil znano zaupno pismo dr. Palamare. Čeprav je šlo za navidezno ožje postavljen problem je dejansko bil v pismu razmotrivan naš šolski položaj z gledišča, ki je žaljiv za manjšinski ponos tržaških Slovencev. Ob koncu svojega poročila je dosedanji glavni taj-rik poudaril, da je treba še poglobiti stike z vladnimi in krajevnimi šolskimi organi ter s šolskim odborom. Poglobiti pa je treba tudi sodelovanje z bratskim goriškim sindikatom. Nato je prečital svoje poročilo referent za srednje šole. ki je dejal: Cez 8 dni, to je 26. decembra, bodo minila 4 leta in 10 mesecev, odkar smo se nameščenci slovenskih šol na Tržaškem ozemlju zbrali na ustanovnem občnem zboru Sindikata slovenske šole in prvič z močno enotno voljo stopili v borbo za ohranitev slovenskega šolstva in naših pravic. Ni to dolga doba v primerjavi s človeškim življenjem, da celo izgubi se skoraj v hip v primerjavi z narodovim življenjem Za nas vse pa je vendar dolga doba, če pomislimo na naše nestrpno čakanje na uveljavitev pravic, ki jih daje ustava v svojih členih in ki jih postavljajo členi mirovne pogodbe in drugih mednarodnih obveznosti italijan. ske republike v pogledu slovenske narodne manjšine. V tem nestrpnem čakanju, ki ga je spremljala nenehna borba za uzakonitev slovenske šole in za pravično ureditev osebnega položaja nameščencev slovenskih šol, je čas počasi tekel in se le leno pomikal od prve obljube za uzakonitev slovenskega šolstva v letu 1955, mimo vseh poskusov vlad in političnih strank za rešitev tega problema do poslednjega poskusa, ki ga je sedanja vlada izvršila na seji poslanske zbornice dne 19. julija 1960 v zakonskem načrtu za slovenske šole. Ne bom ponavljal, kako je reagirala celotna slovenska manjšina na ta zakonski načrt, ker je glede tega pisalo vse slovensko časopisje, dotaknil se bom samo tistih členov, ki obravnavajo ureditev srednjih šol in položaja osebja v njih, o čemer se je morda premalo pisalo. Prvi člen, ki se dotakne učnega osebja na slovenskih srednjih šolah, je tretji, ki pravi v drugem odstavku sledeče: Stolice za italijanščino v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom se lahko podelijo stalnim profesorjem z ustreznih italijanskih šol. Ne glede na to, da se ta odstavek ne ozira na posebni statut londonskega sporazuma in na predloge za uzakonitev slo. venskega šolstva KPI in PSI, ustvarja nov problem v že do. volj nevzdržnem položaju slovenskih profesorjev, in to celo tistih, ki so se za poučevanje italijanščine usposobili na prav istih italijanskih univerzah, ki so njihove kolege usposobile za poučevanje italijanščine na italijanskih šolah. Mislim, da Je vsem jasno, kaj hoče ta Člen pokazati s svojimi besedami; globoko ponižati profesorje slovenskih šol, ki pouču. jejo sedaj italijanščino, in nikakor jim priznati enakovred. nosti z onimi v italijanskih šolah. Pa ne samo to; ospora-vati celo enakovredno veljavnost njihove diplome, dosežene na eni izmed univerz, ki delujejo po veljavnih in za vse enakih zakonih in predpisih v Italiji. Mar dosegajo Slovenci v Italiji uspehe na italijanskih univerzah in dobivajo po zakonu priznane di. plome na drug način ko njihovi italijanski kolegi? Mar jim ni treba napraviti prav istih izpitov in prav toliko po številu in pred istimi iz-praševalnimi in izpitnimi komisijami kakor vsem ostalim kandidatom? Mar naj nimajo po opravljenih izpitih istih pravic, ko se potegujejo za službena mesta, kot njihovi kolegi na italijanskih šolah? Prepričan sem, da se na italijanskih univerzah ne ravna pri izpitih s Slovenci mileje, kakor se ravna z drugimi, prepričan sem pa tudi, da se hoče pri dajanju služb ravnati s Slovenci strože, kakor se ravna z drugimi. Kaj sklepamo iz tega? Slovencem se sku. ša s takimi zakonskimi odredbami omejevati celo na slo. venskih šolah možnost zaposlitve in k prejšnjim krivicam, ki so jih storili nad slo-i vensko šolo, pristaviti še novo. Sedaj lahko razumemo, za. kaj so ločili pouk italijanščine od poučevanja drugih predmetov; da so laže vtihotapili v zakonski načrt za slovensko šolstvo prej omenjeni drugi odstavek tretjega člena. Čeprav je borba za zakon za slovensko šolstvo zadeva celotne slovenske manjšine v Italiji in je bolj politična kakor sindikalna, vendar je iz besedi tega člena jasno, da ustvarja njegov drugi odstavek pereč sindikalni problem, mimo katerega SSS ne more iti, če hoče braniti osebni položaj slehernega, ki je na slovenski šoli, in preprečevati, da bi se brezposelnost s krivičnim zakonom še povečala. Najmanj razveseljiv je za osebje na slovenskih srednjih šolah člen 7, ki po 15-ih letih ponovnega obstoja teh šol z ničemer ne upošteva izrednega stanja, v katerem je bilo slovensko šolstvo toliko let zu. naj zakona. Ko ureja ta člen položaj vodilnega in učnega osebja, se nikjer ne ozira na krivice, ki so bile pred tem storjene slovenskemu šolstvu, temveč samo določa, da se bodo stalna mesta podelila na podlagi natečajev, ki jih bo razpisal prosvetni minister na osnovi zadevnih veljavnih določb. S temi besedami posta- ne jasno, da se bo moralo omenjeno osebje udeleževati sedaj veljavnih državnih natečajev pred italijanskimi izpitnimi komisijami in da bo imenovano v redne državne stalne staleže, v kolikor bo uspelo v današnji hudi konkurenci s svojimi italijanskimi kolegi. Zaključek bo tak: kandidatom slovenskih šol ne bo treba pri teh usposobi'“"'.n-nih izpitih dokazati, aa --m je materni jezik sl ----------- temveč da obvladajo ' -*“* janskem jeziku snov iz . metov, ki jih učijo, k ^ bilo v pogledu učnega jezi’-, na Slovenskih šolah paradoksni' in absurdno. Zakaj to trdim? Vladni zakonski načrt, in to od prve do zadnje črke, nikjer ne postavlja za vodilno n. učno osebje slovenskih srednjih šol p osebnega stalnega staleža in posebnih natečajev, kakor jih predvideva *.& učno osebje slovenskih o-snovnih šol, in nikjer ne govori o kakih posebnih izpit-nii komisijah za vodilno in uč 10 osebje. V tem je še slabši od odklonjenega zakonskega načrta ministra Rossija, ki je predvideval vsaj sledeče; «Osebje, ki ni v stalnem staležu in ki je poučeval 1 vsaj 5 šolskih let z oceno ne slabso od «sposoben» (va-len-e) v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, lahko doseže imenovanje v stalni stalež na podlagi natečajev z naslovi in z izpiti, ki jih bo določil prosvetni minister.« Vladni zakonski načrt samo (Nadaljevanje na 5. strani) ■iiiiiilliiililiiiiiiiiillllllilllltllliiiiiitliiiililiiiiuiiiiiiliiiltlliiiiiiiiililiitillllllillinlliliiilliiliuii Kongres tržaških socialdemokratov Stranka ne bo spremenila svoje dosedanje politike Izvolitev novega pokrajinskega vodstva V soboto in nedeljo je bil 14. kongres tržaške federacije Italijanske socialdemokratske stranke (PSD1). Na kongresu so poudarili veljavnost politi ke levega centra, hkrati pa so izrekli podporo sedanji vladi, ki je centristična. Gre pač za protislovje in zagato, iz katere se socialdemokrati ne zna jc izmotati. Na kongresu so izvolili tudi novo vodstvo, v katerem so med drugimi Stelio Baiac, Giorgio Cesare, Giuseppe De Gioia, Giuseppe Dulci, Nino Fazzini, Lorenzo Fogher, O-berdan Pierandrei, Faliero Pinguentini, Vittorio Pisa, Tul-lio Puecher, Italo Vascotto, Se-verino Zucca itd. Nadalje so soglasno odobrili politično resolucijo, v kateri se izrekajo za politiko, ki je bila sprejeta na zadnjem vsedržavnem kongresu PSDI v Rimu in ki ji je sledilo dosedanje vodstvo tukajšnje federacije. Kongres se je pričel v soboto zvečer in so mu prinesli pozdrave tudi zastopniki PSI, PRI in PR; druge stranke pa so poslale pozdravna pisma. Kongresu je predsedoval odv. Nino Fazzini, politično poročilo pa je prebra’ tajnik Ober-dan Pierandrei, ki je orisal zlasti odnose stranke s centri-stičnimi strankami v pokrajinskem in občinskem svetu Dejal je tudi, da bo PSDI vedno sledila v levo usmerjeni politiki, kar pa, kot vidimo ne prihaja konkretno do izraza. Organizacijski tajnik De Gioia je podal organizacijsko poročilo in analiziral volilne rezultate. V nedeljo je bila diskusija o političnem in organizacijskem poročilu, nekateri člani vodstva pa so poročali z raznih sektorjev svojega delovanja. Kot predstavnik osrednjega vodstva stranke se je udeležil kongresa prof. Ip,polito, ki je zanikal vesti o vladni krizi ter dejal, da PSDI ne bo odrekla podpore Fanfaniju, češ da sedaj ni druge izbire. Sestanek odbora za pripravo razstave dežel Deželni odbor za pripravo razstave dežel ob stoletnici zedinjenja Italije v letu 1961 v Turinu sporoča, da se je sestal na videmski prefekturi. Sestanka so se udeležili predstavniki tržaške, goriške in videmske pokrajine, upravni svetnik odbora glavni tajnik tržaške pokrajine dr. Leotti, arhitekt Nordio, ki je pripravil načrt za deželni paviljon, izvedenci in drugi. V začetku sestanka je prof. Gregoretti poročal o delovanju odbora in strokovnjakov, ki zbirajo material za razstavo v okviru teme: »nacionalna in evropska funkcija Furlanije-Julijske krajine«. Na razstavi bodo razkazali zgodovinske, kulturne, socialne, ekonomske in tehnične plati naše dežele. Na sestanku so se pomenili tudi o tem, kako bodo porazdelili stroške med posamezne po- Dr. Mirko Vratovic 75-letnik Preteklo nedeljo je v svojem rojstnem Pulju slavil svojo 75-letnico dr. Mirko Vra-tov ič, svež in čil na duh«, ostroumen, z zdravo filozofsko skepso, dovtipen, življenjski optimist, kakršnega so videli tisti, ki ga poznajo ze dolgo vrsto let, in to hi?«® težavam in tegobam, ki jm prinašajo s seboj leta. Dr. Vratovic je starejšemu rodu tržaških Slovencev dobro znan, ker je vrsto let deloval v našem mestu kot politično pomembna osebnost in kot odvetnik. Njegova lepa pojava, njegov humor, široka razgledanost in njegova pripravljenost nesebično pomagati vsakemu, ki se je k njemu zatekel in teh ni bilo malo. Spričo vsega tega je bil znan širokemu krogu takratnih Slovencev in istrskih Hrvatov, ki so živeli v Trstu. Dejansko j-. bil v vrsti tistih Hrvatov i- Istre, ki so povezovali v političnem, kulturnem, Pr0' svetnem in družabnem življenju takratno tužno Istro m njene prebivalce s tržaškimi Slovenci. Dr. Vratoviča -> življenjska pot peljala iz rojstnega Pulja, kjer je bil do leta 1920 odvetnik, v Ljubljano. Tu je bil 2 leti pravni referent pri agrarni direkciji Slovenije. Nato je prišel v Trst, kjer je živel od leta 1922 dalje. Tu je kmalu postal viden voditelj takratne politične organizacije «Edinost» za Istro. V tem svojstvu je zastavil svojo razboritost, srčnost, stroko, splošno in zlasti pravno znanje v korist svojega ljudstva v dolgotrajni borbi zoper raznarodovalni fašizem. Zato ga je le-ta spravil leta 1929 pred posebno fašistično sodišče v Rimu, kjer je bil kot duhovni vodja skupine Hrvatov in Slovencev, med katerimi je bilo največ dijakov, obsojen na 10 let težke ječe. Dr. Vratovic je pred sodiščem v svojem zagovoru p& gumno nastopil proti fašistični raznarodovalni politiki do Slovencev in Hrvatov na Pomorskem in v Istri in zlasti naglasil, da je tako ravnanje ne samo zločin in v škodo slovanske manjšine, marveč končno tudi Italije same in njenega ljudstva. Po prestanih mnogih letih ječe se je dr. Vratovič izselil v Jugoslavijo in bil 0 Beogradu podpredsednik Save-za emigrantskih združenj tz Julijske krajine. Po osvoboditvi leta 1945 se je vrnil v svoje rojstno mesto, kj^r živi danes v pokoju. S temi vrsticami spominjamo njega in njegovo požrtvovalno delo zlasti mlajšemu rodu v Trstu, kjer je dr. Vratovič posvetil svoja najboljša leta v uspešni borbi zoper fašizem za narodne in socialne pravice Hrvatov in Slovencev. Vsi njegovi prijatelji *n znanci v Trstu mu ob 75-let-nici toplo čestitamo in mu prisrčno želimo še dolgo vrsto let življenja. «»-------- liste za volitve komisije za obrtnike V nedeljo je zapadel rok za predložitev list za volitve P0" kmjinske komisije za obrtnike. Gre za drugo obnovitev te komisije in prvo, ki bo iz" vedena s rednimi volitvami-Predložili so štiri liste, me« katerimi je tudi prvič predložena lista, ki jo je sestavil® S.cvensko gospodarsko združenje in na kateri kandidirajo ugledni slovenski obrtniki. #»------- Vzela sta si življenje Včeraj ob 13.30 so pripeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice truplo 52-letnega Pripadnika civilne policije Man* Coslovia iz Ulice Marchesettl štev. 45, ki si je iz neznani« vzrokov vzel življenje s samokresom. . . Ob 19.15 pa so pripeljal1 truplo 22-letnega Giordana Montenesija iz Ulice Doccie 7. ki si je včeraj popoldne vzel življenje s plinom. krajine. llllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllltltlllllllllllllllltllllllllllHI UH mm IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIII IIIIII II UM 1111 MIHI llllllf MIMI IMIUU1111^ Iz sodnih dvoran Morilec lastne hčerKe pred prizivnimi sodnihi Razprava je bila odložena, ker so sodniki sklenili, da morajo obtoženca ponovno pregledati psihiatri Včeraj se je pred prizivnim porotnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Palermo, začela razprava druge stopnje proti Sergiu Fainu, ki je 3. aprila lanskega leta ubil s strelom iz revolverja svojo 3-letno hčerko Viviano. V novembru lanskega leta je porotno sodišče prve stopnje obsodilo Faina na 20 let ječe in na 3 leta zdravljenja v umobolnici. Nadalje so mu porotniki odvzeli zakonsko pravico, mu dosmrtno prepovedali izvrševanje javnih služb in ga obsodili na plačilo sodnih stroškov, na stroške, ki jih je imel odvetnik zasebne stranke in na simbolično plačilo škode v znesku ene lire. Na včerajšnjem zasedanju prizivnega porotnega sodišča je Fainov zagovornik odvetnik Vinciguerra postavil neko proceduralno zahtevo. Sodišče je odšlo v sejno dvorano, kjer se Jf zadržalo približno tri četrt ure. Takoj nato se je vrnilo v sodno dvorano, kjer je predsednik dr. Palermo prečital sklep, ki so ga sprejeli. Sodniki so sklenili, da se vrnejo vsi sodni akti preiskovalnemu sodniku, ki naj poskrbi, da Faina zopet pregleda kolegij zdravniških iz- vedencev kriminalne um bolnice. S tem sklepom je sodišče ugodilo zahtevi obtoženčevega zagovornika odv. Vinciguerre. Svojo zahtevo je ta utemeljil z dejstvom, da so v strokovni oceni profesorja Piera Benussija, primarija nevropsihiatričnega zavoda v Reggio Emilii, nekatera protislovja glede duševnega stanja obtoženega Faina. Prof. Benussi je v svoji oceni, na kateri je potem slonela obsodba, ki so jo izrekli sodniki sodišča prve stopnje, dejal, da je bilo Fainovo zločinsko dejanje izvršeno v trenutku ko je bila njegova zavest vsaj delno zameglena ali omračena. To pa se je zgodilo menda zato, »ker so se v tl .tem trenutku sprostila in razdivjala patološka čuta nagona in ljubezni, ki sta s svojo silo in eksplozivnostjo uničila vsakršno sled »razuma*, se pravi, volje in etično - moralne zavesti*. Z navajanjem teh izsledkov sodnega izvedenca je hotel odv. Vinciguerra dokazati, da so v celotni strokovni oceni določena protislovja, ki ne o-pravičujejo obsodbe, ki jo je izreklo sodišče prve stopnje. Zato bi bilo potrebno, da zdravniški izvedenci ponovno pregledajo Sergia Faina ter dokončno ugotovijo, če je bil ta v trenutku inkriminirane-ga zločina samo delno ali Pa popolnoma umobolen. Dogodek, ki je pripeljal Sergia Faina pred porotno sodišče, je pretresel vso tržaško javnost, Bilo je v aprilu lan' skega leta, ko je Sergio Fain> ki je živel ločen od žene, ub« s samokresom svojo 3-letn® hčerko Viviano. Zaradi at«' putirane noge se je Fain o®' til vedno manjvrednega prav zato mu je manjkal* ženina prisotnost in ljubezen-Ljubil pa je svojo hčerkic0' katero je večkrat peljal n* sprehod. Tudi tistega trag1®' nega večera jo je odpeljal, * zvečer, ko je prišla ura, da jo izroči v baru nasproti *t*T diona pri Sv. Soboti ženi, P je sprožil strel v glavo jo ubil. Hčerko je prinese v bar in jo položil na stol' V rokah je imel še samokre* (šlo je pravzaprav za pištol®' ki služi za zastraševanje psoVl in mirno čakal. »Kličite P®«' cijo», so bile njegove besede prestrašenim gostom v bar«' »ubil sem hčer*. Z včerajšnjim sklepom sodniki prizivnega porotnega sodišča odložili razpravo Pr°' ti Fainu na prihodnje za*** danje sodišča. Znan je vsaj izvor orožja Cete generala Fumija Nosa-vana so po najnovejših vesteh zavzele upravno glavno mesto Laosa Vientian. Del poslancev laoškega parlamenta je pribežal v Sava-naket, v oporišče Nosavana Hi -princa Bruna Uma, ter «izgtasovri svojem delu lahko naslo-"1 ter užival podporo vseh lv®tovalcev in odbornikov, ^otem so bile volitve rednih •Hnov občinskega upravnega dbora. Po enakem sistemu kot 'jej so bili za občinske odbor-llke izvoljeni Albin Skerk, prečko Colja, Rudolf Grgič in "°jz Markovič, za namestni-'a, pa sta bila nato izvoljena 'do Visintin in Adriano Oli-'a. Po izvolitvi župana in članov upravnega odbora je sve-‘ovalec Bandini v imenu opo-'‘oije čestital županu in odbornikom ter dejal, da bo opo-!loija sodelovala pri reševanju “očinskih problemov. Pred zaključkom seje pa je 8vetovalec Drago Legiša opozoril občinski svet na pismo ladnega generalnega komisar-ju dr. Kalamare, ki ga je ta boslal raznim ministrstvom v hitn in ki ga je nato objavil r>mski dnevnik «Paese sera«. Svetovalec Legiša je ostro obsodil zadržanje in stališče vladnega generalnega komisarja ter je predlagal, da bi v tej zvezi občinski svet poslal predsedniku vlade Fanfaniju pismo, ki ga je svetovalec Legiša nato prečital. Demokr-ščanski svetovalec Bandini se s tem ni strinjal, češ da bi morali imeti na razpolago točen italijanski prevod in da bi morali nato o pismu razpravljati v občinskem svetu na eni prihodnjih sej. Večina občinskih svetovalcev pa je bila mnenja, da je treba to pismo čimprej odposlati in so zato osvojili predlog, da se i-ir.enuje komisija, ki naj pismo še enkrat pregleda, ga sestavi, potem pa izroči občinskemu upravnemu odboru z nalogo, da ga ta odpošlje na slovljencu. Občinski svet je z izjemo obeh demokristjanskih svetovalcev nato sprejel ta predlog in odobril, da se pošlje pismo predsedniku vlade Fanfaniju in tako protestira pioti raznarodovalni politiki, kakršno zagovarja vladni komisar v svojem dopisu rimski vladi. # * * Zupan je nato sejo zaključil, prihodnja pa bo v prvih dneh januarja. In ko so v Brooklgnu še pod vtisom grozne letalske nesreče, imajo že opravka s silnim požarom na letalonosilki Constellation. Ni mogoče še govoriti o točnem številu smrtnih žrtev, toda zdi se, da so jih ugotovili že okrog petdeset. V tej tragični zaporednosti se človek kar s strahom vprašuje: kam bo neusmiljena roka nesreč udarila jutri. **# Kako je prišlo do nesreče nad New Yorkom? Preiskava o vzrokih nesreče se še vodi in najbrž ne bo prav lahko ugotoviti, kako in zakaj sta letali trčili. Prvič v zgodovini ameriškega letalstva je postalo žrtev nesreče reakcijsko letalo, ki je služilo kot trgovsko letalo. V petek dopoldne je začelo v New Yorku kmalu dopoldne močno snežiti in zraven je pihal tudi veter. V tistem času je priletelo mogočno reakcijsko letalo DC 8 družbe United Airlines iz Chicaga; pristati bi moralo ob 10,45 na letališču Idlesvild. Na letališču La Guardia, ki je oddaljeno od prvega >6 km, pa bi moralo ob 10.50 pristati letalo Superconstella-tion, ki je prihajalo iz Day-tona (Ohio). V snežnem me-težu seveda ni lahko leteti proti letališču, kjer je treba pristati. V takih primerih prejemajo letala navodila iz kontrolnih stolpov letališč. Domneva se. da se pri tej nesreči eden od poveljnikov letala ni držal pravilne smeri. Visok vladni funkcionar za letalstvo je izjavil, da je treba nesrečo najbrž pripisati kaki človeški napaki, ki jo pač lahko vsakdo napravi. Za preiskavo in ugotavljanje vzroka nesreče bo lahko zelo pomembna nepoškodovana skrinjica reakcijskega letala v kateri je instrument, ki registrira smer, višino in hitrost leta. Na letališču Idlevvild pa imajo trak z registriranim razgovorom enega od povelj nikov ter kontrolnim stolpom malo pred nesrečo. Letali bi se morali nahajati najmanj štiri kilometre drugo od drugega. Po groznem trčenju je Su-perconsfellation padel na Sta-ten Island blizu nekega voja-šega letališča in na redko naseljeno področje. Vseh 44 oseb na letalu je takoj izgubilo življenje. Med ruševinami letala so pozneje našli enega od motorjev reakcijskega letala, kar je takoj potrdilo domnevo, da sta letali trčili. Re_ akcijsko letalo DC 8 pa je padlo približno 20 km daleč na obljudeno četrt Brooklyn. Padlo je na neko križišče, pri čemer je podrlo neko cerkev in povzročilo požar na več pa. lačah. In letalo je sejalo smrt še med ljudmi na tleh. V letalu samem je bilo 84 oseb. Neke-a 11-letnega dečka je vrglo iz letala in je ostal še nekaj časa živ, potem pa je tudi o:i umrl. Ob življenje je bilo takoj še kakih deset oseb na tleh, pozneje pa je še nekaj ranjenih umrlo. V soboto pa je v prvih popoldanskih urah neko ameriško vojaško letalo padlo na tla na eni izmed središčnih ulic v Muenchenu. Prej je le- talo še podrlo vrh stolpa neke cerkve. Zrušilo se je na prikolico tramvaja, ki je stal pred semaforom. Ker se je še mnogo bencina polilo, je v hipu vse skupaj zajel velik ogenj. Razen tega je počila tamkaj še plinska cev. Požar je zajel tudi neko hišo. Zakaj se je dogodila nesreča, se še ne ve. Med potniki je bilo trinajst ameriških študentov, ki študirajo na nesem kolegiju v Nemčiji in so se vračali k svojim družinam v Veliko Britanijo. Vsi so namreč sinovi vojaških oseb, razmeščenih v Veliki Britaniji. 2e dopoldne v soboto pa se je pripetila huda nesreča na železniški progi Milan - Brescia. Iz Milana je vozil proti Benetkam posebni brzi vlak, ki je imel dve lokomotivi. Z brzino 100 km na uro se je1 bližal Brescii in je že prešel postajo Ospitaletto. Tedaj se mu je pokvarilo srednje kolo, tako da se je nagnil, zavozil s tira ter se končno ustavil. Prav v tem času pa je privozil brzi vlak «rapido» iz Trsta. Zapustil je že Brescio ter dosegel svojo pclno hitrost 128 km na uro. Strojnik je pač zavrl, toda ni mogel preprečiti nesreče. Vlak je presekal lokomotivo na dvoje in medtem ko v prvem vlaku ni bilo nikomur prav nič, je bila bilanca v «rapi-du» bolj porazna: 4 mrtvi in 36 ranjenih. Deževje in poplave so v Piemontu tudi zahtevale svoje. V pokrajini Pinerolo se v občini Pramollo nahaja v višini 820 m majhna vas Tornin. Pravzaprav je le — ali bilo je — le sedem hiš, ki so stale v vrsti. Ponoči proti 3.30 se je utrgal močan plaz, ki je rušil vse pred seboj. Z drevjem vred je zajel tudi tri hiše na svoji poti ter jih odnesel. Devet oseb, ki so bile v hišah, se najbrž niti ni zbudilo pred smrtjo. NEW YORK, 19. — Zopet je Broolclyn prizorišče grozne ne. sreče. Gori namreč 60.000-ton-ska letalonosilka Constellation, ki so jo pravkar dokončavali. Na nje) je delalo 4200 civilnih oseb. Baje se Je polila neka vnetljiva tekočina in ogenj se Je takoj razširil po vsej pristajalni ploskvi. Mnogo ljudi Jo poskakalo v ledeno mrzlo morje, od koder so Jih rešili. Prvotno so mislili, da na ladji ne bo žrtev, pozneje pa se je izkazalo, da je mnogo delavcev ostalo v ladji blokiranih zaradi požara. Gasilci so pač ponekod navrtali ladjo, vendar se )e število ugotovljenih žrtev začelo grozotno dvigati in zadnja poročila govore celo o številu okrog 100. iiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitmiiiiiiiiiiii Akad. slikar Silvester Komel (Nadaljevanje s 3. strani) ša na platno v večini primerov realistično, vendar z že dovolj osebno noto, ko jo lahko opazimo, v tem, da posveča posebno pozornost problemu svetlobe in sence. V barvah pa rad prepleta tople in hladne tone. Bogat je v niansah. V slikanju primorskih pej-sažev ima človek včasih vtis, da je podobne obdeleo« ploskev kdaj že kje videl. Vsaj način slikanja hiš spominja od daleč včasih na naše najbolj znane primorske slikarje, vendar diha iz Komelo-vih neka domačnost in toplina. Mrtvi? krajino slikar zelo rad poživija s človeškimi liki, kar pa nekaterim, slikam ni v prid. Med uspela platna gre vsekakor šteti Hraste, Bore 1, II, Šempas 11, Benetke, Tihožitje v svetlem, Zagrajec ‘ti Ozeljan l, II, Gradišče, Renče m še katero. Toda ta razstava je za slikarja le prvi korak, nekak obračun nad dosedanjim delom. prva ocena njegovih mo či in sposobnosti in ne šr 1 iko dosežkov, kajti slikar čuti v sebi, da ima še veliko povedati in to svojega. Veliko število del (ki bi pravzaprav na tej razstavi bilo v korist preglednosti del in avtorjev dosežkov lahko skrčeno) priča, da je slikar delaven in da od njega lahko še pričakujemo. Razstavo je organiziral Svet Svobod in prosvetnih društev Gorica, ki je izdal tudi skromen, a okusno urejen katalog s popisom razstavljenih del. M. B. Si-*-.' - --. t ■ J.,,' : ... ;v.r •• t; • *. >»1 •* . v.'■; - -iv--v- \ ■, -v, M . .V • i '• ‘ < V M J ; .? . Ogromen plaz je v Pramollu odnesel skupino hiš in cesto ter se nato zrušij v reko govski strokovni šoli pri Sv. Ivanu: 1; d) na industrijski strokovni šoli v Rojanu: 2. — Na nižji srednji šoli v Trstu, na industrijskih strokovnih šolah v Nabrežini in na Opčinah in na trgovskih strokovnih šola.’, na Katinari in Proseku nobeden V primerjavi s celotnim številom je to 6,7 odsi. Iz vsega tega je jasno, da slovenske srednje šole s tem n;so skoraj nič pridobile in da je edina rešitev iz nevzdržnega položaja osebja slovenskih srednjih šol le v takem pravičnem zakonu za slovensko šolstvo, ki bo upošteval zahteve, ki smo jih postavili v posebni brošuri k vladnemu zakonskemu načrtu skupno z našimi sindikalnimi tovariši iz Gorice. Zato borba za pravičen zakon za slovensko šolstvo ni in ne more biti samo politična borba, temveč je popolnoma sindikalna, ko gre za rešitev problemov, ki so življenjskega pomena za vsakogar, ki je na slovenskih šolah, ko gre za rešitev oseh-nega položaja vsega o«-r slovenskih šol. Danes, ko polagamo račune pred zbrano članstvo, lahko rečemo, da smo nekaj napravili z našimi napori v odboru in pri stikih s šolskim odborom in z goriškim sindikatom, da pa smo morali v borbi in delu za pravičen zakon za slovensko šolstvo marsikaj odložiti, kar bo padlo sedaj v br^me bodočemu odboru. Kljub večkratnim vestem v časopisju o urejevanju položaja bivših nameščencev ZVU, se mi s tem problemom nismo ukvarjali, čeprav vleče ta problem s seboj krivice, ki jih je utrpelo slovensko šolstvo po letu 1954, med katere zlasti spadata ukinitev tako imenovane ekonomske stalnosti in problem socialnega zavarovanja za dobo od leta 1945 do leta 1950. Tudi se nismo ukvarjali s krivičnim odtegljajem od plače, ki so ga ob priliki neke stavke na srednjih šolah utrpeli profesorji samo na nekaterih šolah in ne na vseh. Morda so še kaki problemi, ki se jih nismo dotaknili in ki jih bodo drugi naložili v diskusiji bodočemu odboru, moram pa že sedaj pristaviti, da ob drobnem in velikem delu, ki ga je opravljal in opravil odbor, ni skoraj nikoli imel prilike videti članstva na sedežu našega sindikata, ki ga ne držimo samo zato, da zaseda na njem odbor, temveč tudi in predvsem zato, da bi prihajalo tja članstvo, ki bi dajalo pobude, nasvete in predloge za reševanje problemov in nosilo pritožbe v primeru nepravilnosti. Članstvo bi se moralo bolj zavedati, da ni pripadnost k organizaciji samo v mesečnem prispevku članarine, temveč tudi v povezavi z odborom, ki bo uspel v polni meri lg; ob poln) podpori vseh članov. Pogosti medsebojni stiki na sedežu in drugod bodo odpravili marsikatere in dostikrat napačne kritike o delovanju odbora, ki sam vsega .ne more ne videti ne slišati in ne opraviti. Bodoči odbor bo morda še bolj potreboval, da sodeluje z njim vse članstvo, kajti ko bo borba za zakon za slovensko šolstvo izbojevana, takrat šele bodo nastali sindikalni problemi, ker bo treba reševati skoraj vsak osebni problem posebej. Zato stopajte v posamezne odseke odboro-vega dela, ko se bo bodoči odbor obrnil do vas, in prispevajte k naporom odbora svoj delež, da bo delo izvršeno v vaše zadovoljstvo, v zadovoljstvo vseh članov in tudi v zadovoljstvo vseh onih, ki ne čutijo potrebe, da se včlanijo v naso organizacijo. Ob koncu pa še nekaj. Številke zadnjih let ne kažejc prevelikega padca na slovenskih srednjih šolah. Leta 1958-59 je bilo na teh šolah 1349 učencev, leta 1959-60 — 1417 in letos jih je 1370. Ce pa gledamo stalno in močno padanje števila otrok na osnovnih šolah (1479, 1313, 11241, nam kaže veliko nevarnost, ki preti že prihodnje šolsko leto slovenskim srednjim šolam. Padec na slovenskih o-snovmh šolah bo nujno poteg, nil za seboj padec na slovenskih srednjih šolah in povzročil odpust oziroma neimeno-vanje učnega in ostalega oseb-ja. Ker se borimo proti vsakemu odpuščanju osebja s slovenskih šol, se moramo začeti boriti tudi proti stalnemu padcu števila otrok v slovenskih šolah, in tu bomo uspeli le tedaj, če bomo vsi po svojih močeh pomagali v krajevnih odborih za obrambo slovenske šole in prepričevali slovenske starše, da dajo svoje otroke v slovensko šolo. Reševati slovenski narod pred umiranjem je dolžnost vsakogar, ki se hoče imenovati Slovenec, tem bolj pa še tistega, ki se hoče imenovati slovenski učitelj. Sledilo je poročilo referenta za osnovne šole, ki je dejal: V tekočem šolskem letu je na slovenskih osnovnih šolah tržaškega ozemlja sledeče stanje: učencev 1.124; učiteljev 127 (vključeni nad. rav. in v uradih) od katerih je stalnih 48 (27 novoimenovanih); posebnega staleža 1; začasnih 78; razredov 108; letos ukinjenih razredov 9, kar je imelo za posledico, da je bilo letos 9 učiteljev manj nastavljenih. Razredi so bili ukinjeni na sledečih šolah; v Barkovljah, pri Sv. Ani, na Katinari, na Opčinah, v Dolini, v Mavhi-njah, v Boljuncu, v Borštu, v Donadoni. Na nekaterih šolah je bil ukinjen I. razred zaradi nezadostnega števila vpisanih o-trok kakor na pr. v Barkov ljah, pri Sv Ani, v Dolini na naš , naSa na(Ja, drugih šolah pa, kjer je bilo | L. n^atpT, 2. ker ni bila priznana službena doba izven Italije; 3. ker niso bili v redu priloženi dokumenti na pr. vojaški list, jiotrdilo o političnem preganjanju in drugi. Vsi dokumenti, ki naj služijo kot priloge in pridejo v poštev pri točkovanju, morajo biti izdani od tukajšnjih oblasti — Prefekture. Tudi za službeno dobo na področju bivše zone B, morajo prizadeti zaprositi za službeni list pri pristojnih oblasteh, da jim bo služba priznana, kakor italijanskim kolegom. Potrdilo o političnem preganjanju prinese 12 točk in dodatne 3 točke za vsako leto pregnanstva ali zapora. Prošnjo je treba vložiti na Prefekturo soba št. 72. Ker črpa osnovna šola svoj naraščaj večinoma iz otroških vrtcev, je pravilno, da prikažemo tudi le-teh stanje: Na našem ozemlju je vseh otroških vrtcev 26. Letos so namreč odprli na novo otroški vrtec tudi v Mačko vij ah. V vseh vrtcih je vpisanih 606 otrok, bodoči naraščaj za o-snovno in srednjo šolo, to- skupno število vpisanih otrok nekoliko manjše v primeri z lanskim šolskim letom, je bil nameščen 1 učitelj manj. Ce primerjamo sedaj število vpisanih učencev na slovenski šoli s številom vpisanih na italijanski v istem kraju in celo na isti šoli, v istem poslopju, kakor na pr. na Katinari, ugotovimo, da ima italijanska šola 3 učitelje za 18 učencev, za 35 vpisanih na slovenski šoli pa tudi 3 učitelje, ker so nastavili letos 1 učitelja manj. V Mavhinjah pa imajo za 10 učencev vpisanih na ital. šoli 2 učitelja za 10 vpisanih na slovenski šoli pa samo 1 učitelja. Kljub intervencijam zastopnikov Sindikata in Šolskega odbora pri pristojnih oblasteh, ni še popravljena krivica, ki je bila storjena slovenski šoli s krčenjem oddelkov in slovenskim učiteljem, ki tgžko čakajo na namestitev, da bi prišli do kruha. Po zakonu 248 členu 12 je bilo na novo sprejetih v definitivni stalež 27 učiteljev. 8 učiteljev nima še odgovora na priziv, ki se rešuje v Rimu. Ostali, ki imajo pogoje, pa imajo pravico po členu 13 istega zakona do «quadro specialen. Oni, ki so prišli v stalež, so dobili imenpvanje pravno od 1. 10. 1958* ekonomsko od 1. oktobra 1960 dalje. Za štetje ostalih službenih let je Sindikat interveniral pri šol. skrbniku in na komisariatu za javno šolstvo, kjer ni mogel zvedeti ničesar pozitivnega. Naj si bo šolski skrb. nik g. Pugliarello,, kakor šef «Ufficio educazione« g. Udi-na, nista znala povedati ničesar, ker nimata nikakih navodil. V znanje in ravnanje pa sledeče napotke: Vsi učitelji, ki so dosegli stalnost po zakonu 2)8 in ima. jo pogoje za to morajo v roku 1 leta od imenovanja v ruolo: 1. vložiti prošnjo na Šolsko skrbništvo za ureditev štetja let za bodočo upokojitev (eventualne informacije da u. čitelj g. Marcellino na Šolskem skrbništvu — ekspert v pokojninskih zadevah za o-snovnošolsko učiteljstvo), 2. drugo prošnjo za ureditev službenega položaja za priznanje let v napredovanje. Ker ima vsak posameznik različen položaj, mora na podlagi veljavnih državnih za. konov dokazati, da ima pravi, co biti uvrščen v njemu pripadajoči plačilni razred. Učitelji, ki so dosegli stal nost in ostali, ki imajo pogoje, da jo dosežejo, kadar bodo rešene »rezerve* v Rimu, bodo, s prihodnjim šolskim letom nameščeni na šolah, ki so pravno priznane in, kjer so razpisana mesta še prosta. Vseh stalnih mest je 60. V prednostni lestvici za do. delitev začasnih učiteljskih mest in suplenc na osnovnih šolah za tekoče šolsko leto je bil marsikateri prosilec oškodovan pri točkah iz raznih vzrokov: 1. Ktr so bile diplome nekaterih ocenjene s samo 6 točkami; * 2al pa imajo nekateri slovenski otroški vrtci skupna igrišča, skupne jedilnice, ka* kor tudi skupne sprehode, nič čudnega torej če je skupen tudi pogovorni jezik z italijanskimi otroškimi vrtci. Kako to vpliva na naše otroke in kam potem starši, na podlagi tega stika, vpisujejo svoje otroke v osnovno šolo si lahko mislimo. Verno ogledalo nadaljnje naše šole naj nam bo sledečih nekaj številk: V prvih povojnih letih je bilo vpisanih na naših osnovnih šolah preko 5.000 učencev. Danes obiskuje slovensko osnovno šolo, kakor ste slišali, točno 1.124 učencev. To-dej 4.000 učencev manj, t. j. 80 odst. Koliko učiteljstva bi Stvarno pa čaka še 74 prosil-cev na suplence. Koliko pa je onih, ki niso sploh zaprosili mesta. Kaj pa če bomo nadaljevali v tem pravcu? To mora resno zaskrbeti vsakega izmed nas; 7,ato čuvajmo in branimo našo šolo!» Referent za pedagoški odsek pa je v svojem poročilu navedel delovanje sindikata na tem zelo važnem področju ter prikazal nujrfost ustanovitve pedagoškega centra. Letošnji zbor sindikata slovenske šole je spričo sedanjega položaja in problemov o katerih so razpravljali, velike važnosti. Novi odbor bo imel kup dela; pomagati pa mu bodo morali vsi člani, da bo lahko prispeval k rešitvi problemov, ki so življenjske važnosti za slovensko šolo, šolnike in slovensko skupnost. Gospodarstveniki vsega sveta sodelujejo na prireditvah, kt jih organ-lzira ZAGREBŠKI VELESEJEM Mednarodni pomladanski zagrebški velesejem 14.-23. JV. 1961 Proizvodi široke potrošnje — Prehrana — Pohištvo — Tekstil in konfekcija — Revija sodobnega oblačenja — Turizem in Mediicina in tehnika — Tehnika varjenja — Teh- Strok -trokovna li- gostinstvo nika merjenja in urejanja — Avtomatizacija teratura. Informacije: Zagrebački velesajam, Zagreb, Aleja Borisa Kidriča, tel. 51-666. C0MMA P! A STIC A Ulica tjelflsiria 8 tel 50-054 (prt Sv. Jakobu) Vam nudi vse hišne potrebšči. ne, torbe, igrače, lutke, plasti, ko za node-imitacija parketov Vse po konkurenčnih cenah ’ AVT0|»KKY07 Rihard (lunja t rst. Strada del t riuli št 289 Tel 35-379 TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO KONKURENČNE C E N F AVTOMOTOR iMPOIt l - t;xpt)KI Nadomestni delt italijanskih nemških, angleških in ameriških avtomobilov DIESEL motorjev in traktorjev Trieste Trst, Via t dine 15 tel 3«t97 30198 VIGNA Trst, Ul.Cnspi 73 tel. 90-021 Specializirana delavnica zi pepravilo in obnovitev izpuS nih naprav in rezervoarjev Brivski in damski salon STANKO DEVETAK Nabrežina, 156 (center) tel. 20-123 se priporoča! ] Gostilna «Ex Ussaro» lastnik Ivan Filipčič TRST — Ulica Carducci 41 (nasproti pokritega trga) vam postreže z domačo hrano — z najboljšim istrskim in vipavskim vinom in pršutom ^r' nflAIlAl flVsXll V ^rslu' Torrebianca ITIHIIHLIlvOU vogal XXX Ottobre, dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE, žimnice — originalne PER MAKI.EX — Cene ugodne HOTEL PALAČE v PORTOROŽU VABI 3 tUlv&UbtoMUifg b? i izbranim silvestrskim menujem in programom v vseh prostorih l HOTELA PALAČE in RESTAVRACIJE JADRAN Rezerviranje sprejema potovalni urad AURORA, Trst, Ul. Cicerone št. 8, tel. 29 243 z in upr. HOTELA PALAČE v PORTOROŽU, tel. 61 65 11. kolo nogometnega prvenstva A lige Milan ustavil rimsko enajstorico Poraza Fiorentine in Juventusa A LIGA IZIDI •Atalanta-Padova (odložena) •Catania-Sampdoria 3-8 •inter-Juventus 3-1 •Vicenza-Lazio (8 •Napoli-Bari 1-8 •Roma-Milan 2-2 •Spal-Fiorentina 2-8 •Torino-Lecco 3-1 •Udinese-Bologna — (odložena) LESTVICA Roma 11 7 3 1 28 11 17 Inter 11 7 2 2 28 8 1« Milan 11 6 3 2 24 15 13 Catania 11 S 2 3 18 1) 14 Fiorentina 11 S 3 3 28 7 13 Juventu-i 11 6 1 4 20 15 13 Napoli 11 3 3 3 13 12 13 Sampdoria 11 4 3 2 12 13 13 Bologna 18 3 1 4 17 18 11 Padova 1U 4 2 4 17 13 18 Spal 11 3 3 3 14 18 9 Torino 11 2 3 4 18 1« 3 Atalanta 18 2 4 4 111 14 8 L.H. vicenza 11 2 4 3 ■ 1» 8 Lecco 11 3 2 6 18 21 8 Bari 11 3 1 7 18 18 7 Udinese 18 2 1 7 6 23 5 Lazio 11 1 3 7 8 28 5 B LIGA IZIDI 1* M 2-1 1-1 1-t •Alessandria-Brescia *Catanzaro-V enezia •Foggia-Triestina •Genoa-Messina Keggiana-»MarzottO •Novara-Como (odložena) Verona-*Mantova •Palermo-Pro Patria •Parma-SambenedetteJe 2-1 Simmonza-*Prato 3-1 LESTVICA 1» 3-1 O. Mantova 13 7 3 3 13 3 17 Como 12 7 2 3 17 12 16 Palermo 13 3 9 1 17 12 15 Simmonza 13 3 5 3 11 8 15 Catanzaro 13 3 4 4 16 12 14 Messina 13 4 6 3 17 13 14 Sambened. 13 4 6 3 13 11 14 Novara 12 S 3 4 ■ 12 13 Alessandria 13 5 3 5 17 13 13 Reggiana 13 4 5 4 17 13 13 Venezia 13 5 3 S 14 13 13 P. Patria 13 5 3 3 13 15 13 Prato 13 3 3 S 13 16 13 Farma 13 4 3 8 13 13 11 Foggia 13 3 S 3 11 13 11 Triestina 13 4 3 8 18 17 11 Verona 13 4 3 8 13 19 11 Genoa 13 3 8 3 17 17 8 Brescia 13 2 4 7 18 13 8 Marzotto 13 3 2 3 11 23 1 V Športne stave TOTOCALCIO Atalanta-Padova (neveljavna) Catanla-Sampdoria (3-1) l lnter-Juventus (3-1) 1 Lanerossi-Lazio (•-*) X Napotl-Bari (1-0) 1 Roma-Milan (2-2) X Spal-Fiorentlna (2-0 1 Torino-Lecco (3-1) l Udmese-uoiogna (neveljavna) Genoa-Messina (1-1) X Palermo-Pro Patria (3-1) 1 Pisa-Viareggio (neveljavna) Torres-Cesena (2-8) 1 Prato-siram. Monza (1-3) 2 Arezzo Siena (1-0 1 KVOTE: 12 — 1.437 888 11 32««« lir TOTIP 1. 1. Kipitng X 2. Glnepro 2 2. 1. Musichiere 1 2. Viminale 1 3. 1. Jlna Mimille 1 2. Oro del Reno 2 4. 1. Dali 2 2. Simpamina 2 3. 1. Nogaro 1 2. Astart X 6. 1. Zary X 2. Tamarack 1 KVOTE: 12 — 1.178.931 11 — 33.140 1» 6.184 lir Inter resno ogroža Romi prvo mesto v lestvici-Zaradi dežja odloženo srečanje Udinese - Bologna Dvoboj med trenutno naj bolišima enajstoricama Italije se je kljub neodločenemu izidu končal praktično z moralno zmago Rome. Domačini so se morali spoprijeti z Milanom, ki je trenutno najbolj v formi in ima v svoji sredi polno nogometnih «asov». Ce prav so morali Rimljani igrati brez Lojacona in so se zaradi poškodb dveh igralcev znašli z devetimi možmi na igrišču, so v drugem polčasu oblegali nasprotnike, ki so m orali hote ali nehote pristati na neodločen izid. Ta delen spodrsljaj obeh moštev je izrabil Inter, kateremu se je zahvaljujoč se svoji premoči posrečilo premagati Juventus. Brez dvoma je bila Herrerova enajsto-rica boljša v obrambi in naravnost odlična v napadu, ter je znala onesposobiti najboljšega moža nasprotnega moštva Bonipertija. Odtod tudi zmaga, ki je tudi po rezultatu realna. Tudi Fiorentina ki je gostovala v Ferrari je morala kloniti. Domačini so šli z dušo in telesom v borbo in so predvsem s hitrostjo zadali nasprotnikom in Florence dva udarca, ki sta bila za končni rezultat odločilnega pomena. V prvem polčasu je Taccola povedal Spal v vodstvo, v drugem delu igre pa je Azzali povečal rezultat na 2:0. Nedeljsko kolo nogometne A lige se je zaključilo v korist domačih moštev. Borbe so bile na vseh igriščih kljub blatu in dežju zelo napete in ostre. Blato in sploh slabo vreme sta preprečila dve tekmi in sicer v Bergamu, kje: je bilo na sporedu Atalanta-Padova ter v Vidmu, kjer je gostovala Bologna. V Vidmu so igralci sicer šli na igrišče, vendar je sodnik že 7 minut po začetnem žvižgu poslal vse igralce ponovno v slačilnico. Sodnik je izrabil dejstvo, da se je dež zlil še z večjo silo kot poprej in ustvaril pogoje za prekinitev in odložitev tekme. V Cataniji je vladalo v nedeljo precejšnje veselje. Domačinom se je posrečilo odpraviti in to z rezultatom, ki ne potrebuje komentarja, Sampdorio, ki je imela to smolo, da je morala igrati brez njihovega najboljšega moža Skoglunda. Igralci Ca-tanie so šli takoj v napad in iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiimiiitiimmiimiHiiinmiitiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiintHMiiiii Nogometno prvenstvo B lige Tudi vFoggi poraz Triestine Zamujena izredna priložnost za zmago - Poraz vodilnega moštva iz Mantove Triestina je v nedeljo iz gubila izredno priložnost če ne za zmago, pa vsaj za neo dločen izid. Nastopila je v Foggi in čeprav so jo domačini prvi ranili, so se Tržačani kaj kmalu znašli in so odgovorili z izenačenjem. Od tistega trenutka dalje so imeli Tržačani možnost, da si zagotovijo uspešen zaključek tek me. Zal, pa je bila njihova največja hiba v pomanjkanju strelov na nasprotni gol. Domačini so bili v nedeljo precej slabi in vrhu tega so morali igrati brez Compagna, katerega je sodnik zaradi grobe igre izključil, medtem ko je moral Merlo oditi na krilo in je bil praktično onesposobljen za igro. Rebizzi, Fogar in Trevisan, ki so bili najboljši v vrstah Triestine, so hoteli izrabiti številčno pomoč in so silili v napad, s čimer so zmedli obrambo nasprotnikov, ki se je zatekala tudi h grobosti. Do gola pa ni prišlo, ker v celi napadalni vr-ti Tržačanov ni bilo enega samega igralca, ki bi znal v ugodnem trenutku streljati. Sicer bi neodločen izid zadovoljil Tržačane, toda smola je hotela, da se niso niti s tem vrnili domov. Tri minute pred koncem so jih domačini presenetili z golom, ki ga je iz kazenskega strela dosegel Patino. 13. kolo prvenstva B lige je zabeležilo nekaj presenetljivih rezultatov. Predvsem je treba omeniti spodrsljaj moštva iz Mantove na domačem igrišču po zaslugi Verone. Tudi drugo plasirano moštvo v tej legi Como je ostalo v nedeljo brez točk ne morda po zaslugi igre, temveč zaradi slabega vremena, ker ni bilo mogoče odigrati tekmo z Novaro. Presenetil pa je Sim-menthal iz Monte, ki si je šel po zmago v Prato, s čimer »e je zelo približal vrhu lestvice in kot kaže, bo v naslednjih kolih resno ogrožal vodeče enajstorice. Tudi Palermo je začel postajati nevaren in se je po nedeljski zmagi nad Pro Pa-trio vsidral na tretje mesto. Sicer so imeli nedeljski gostje Palerma precejšnjo, smolo, ker so morali nadaljevati i-gro brez njihovega vratarja Provasia. Vratar se je namreč v 35’ drugega polčasa ponesrečil, zaradi česar so ga morali odpeljati v traumato-loški oddelek bolnišnice, kjer so mu ugotovili lobanjske poškodbe. Ce ne bo kostnih zlomov se bo Pravasi izmazal v dvanajstih, dneh, za nasprotni primer pa so si zdravniki pridržali prognozo. Tudi Alessandna je v nedeljo zabeležila povoljen rezultat z zmago nad Brescio. Sicer so domačini prišli do gola s pomočjo enajstmetrovke, katero je sodnik preveč na lahko prisodil. Brez dvoma se lahko reče, da bi neodločen izid bolj odgovarjal stanju na igrišču. Zelo zanimiv je rezultat, ki ga je dosegla beneška enaj-stonca v južnem Catanzaru. Benečani so šli gostovat s prepričanjem, da se bodo vrnili domov s porazom v žepu. Na igrišču pa se je izkazalo, da je bil njihov strah neutemeljen in prav zaradi tega so gostje dosegli neodločen izid. Marzotto pa je v nedeljo razoč&ral svoje navijače. V goste je prišla Reggiana in kar je bilo najslabše, so gostje odšli domov z zasluženo zmago v žepu. Tudi Parma se je obnesla, ker je premagala na- lastnem igrišču nevarno moštvo San Benedetta del Tronto. so popolnoma zmedli nasprotnike, ki so se branili kakor so pač vedeli in znali z edinim namenom, da obvarjejo mrežo pred točo golov. V nedeljo je Labio prijetno presenetil. Gostoval je v Vi-cenzi, kjer je prisilil domačine, na neodločen izid. Nasprotno pa je Napoli imel v gosteh moštvo iz Barija, ki se je trdovratno branilo, vendar ni moglo preprečiti gola domačinov, kar jim je zadostovalo za zmago. Zanimivo je, da je ta padel samo 2’ pred koncem igre in je tako prinesel domačinom nezasluženo zmago. Najbolj čuden je bil potek igre med Torinom in Lec-com. Prvi so sicer zmagali s 3:1 in to zasluženo, ker so kljub blatu in pošodbe In-vernizzija hitro in lepo zaigrali. Zanimivo je, da je sodnik prisodil tri enajstmetrovke, ki so po zaslugi vratarjev obeh moštev ostale brez posledic. ORODNA TELOVADBA Šaklin in Muratova nova sovjetska prvaka MOSKVA, 19. — Svetovni in olimpijski prvak v orodni telovadbi Boris Saklin je prišel tudi do naslova sovjetskega prvaka. V 12 vajah si je Saklin nabral 114,45 točke. Dru. go mesto je zasedel Jur ji Titov s 114,15 točke, tretjii pa je bil Jur ji Makurin. *#* KIJEV, 19. — Zofija Mura-tova je zmagala na sovjetskem prvenstvu v orodni telovadbi, ki se je včeraj zaključil v Kijevu. Muratova je premagala svetovno in olimpijsko prvakinjo Lariso Latinino, ki je bila dve leti zapovrstjo najboljša sovjetska telovadka. Muratova je dosegla 78.25 točke, Latinina pa 77.85. Vodstvo SZ Bor obvešča vse svoje člane, ki se bodo udeležili smučarskega teča. ja, da se zberejo danes zvečer na stadionu uPrvi majo ob 20.30. Dobili bodo podrobna navodila obenem pa bodo poravnali svoje obveznosti. S seboj naj prinesejo tudi potne liste. Pred nabito polno športno palačo na velesejmu Tržaški boksarji zmagali nad ljubljanskimi z 11:5 Zadnji Benvenutijev amaterski nastop: premagal je Bitenca s t. k. o. Predstavnika prirediteljev in boksarske zveze Slovenije sta si ob začetku dvoboja Trst-Ljubljana izmenjala darila in cvetlice Pretekli petek je bil Trst prizorišče prvega boksarskega medmestnega dvoboja med domačo ekipo in Ljubljano, ki se je tako oddolžila za prvo srečanje, ki je bilo novembra v prestolnici Slovenije. Za prireditev je vladalo izredno zanimanje, saj so gledalci napolnili do zadnjega kotička športno palačo na velesejemskem prostoru. Medtem ko se je prvo srečanje v Ljubljani zaključilo s pičlo zmago ljubljanskih boksarjev, je petkov dvoboj zabeležil izreden uspeh Tržačanov. Sploh lahko trdimo, da so bili Tržačani, razen v redkih primerih, tehnično boljši in so znali izrabiti vsako u-godno priložnost, da so prišli do potrebnih točk. Med Ljubljančani smo opazili zelo borbene boksarje, ki so vztrajno kljubovali tržaškim in so več. krat tudi prevladovali. Zal so pešali sodniki, ki so z napačno prisoditvijo zmage razburili gledalce. O teh bi lahko napisali posebno poglavje, predvsem, ker so se nekateri nešportno vedli in so se zaradi sodnikovih napak znašali na Ljubljančane. Največje llliiiiiiiiiiuiliiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimililillliltliMlillilllililiilillli Košarkarsko prvenstvo v vseh ligah Zopet vzpon Ponoven poraz Ginnastice Visoka zmaga Videmčank nad tržaško Hausbrandt Tudi ženska ekipa Ginnastice uspešna Niti v 10. kolu košarskega prvenstva moške I. lige, ki je ponovno potrdil premoč treh velikih, ni Triestini uspelo zaključiti neuspešnih nastopov. Ta nedeljski poraz je za Tržačane še posebno pekoč, ker so zamudili lepo priložnost, da bi končno le odpravili ničlo v lestvici, ki priča o njihovih neuspešnih srečanjih. Kljub porazu je bil nastop Ginnastice vseeno pozitiven, ker so se igralci ponovno borili in se trdovratno upirali svojemu nasprotniku, ki si je zagotovil zmago in zaokrožil rezultat šele v zadnjih minutah igre. Pod vodstvom Nato-lija, ki je zadnje čase spioh najboljši tržaški igralec, so Tržačani posebno v prvem delu igre odgovarjali na vsak nasprotnikov koš in so se tudi enakopravno borili z domačini iz Bologne. Nekako sredi polčasa so imeli Tržačani sr?V no roko in so bili skoraj nevzdržni. Zal pa je to trajalo le premalo, zaradi česar so domačini nadoknadili razliko petih točk in so šli k počitku s točko naskoka (33:32). iiiiiHtiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiimiiiiiiij Za jugoslovanski nogometni pokal Dinamo, Partizan C. zvezda ■ izločeni Tekmovanje se bo nadaljevalo spomladi BEOGRAD, 19. — Nogometna nedelja v Jugoslaviji, kjer so bile borbe izključno za jugoslovanski pokal, je prinesla precej presenečenj. Dovolj je če omenimo, da je lanskoletni pokalni prvak Dinamo iz Zagrega izgubil proti Hajduku. Tudi državni prvak Crveua zvezda je moral prepustiti me sto v nadaljnjem delu turnirja Slobodi, letošnji jesenski prvak Partizan pa Vardarju. Med kandidati za pokal so se poleg nedeljskih zmagovalcev jugoslovanskih nogometnih «veli:kanov» uvrstili drugi manj vidnj udeleženci, med katerimi sta tudi drugoligaša Šibenik in Varteks. Spomladi se bodo borbe nadaljevale vse do maja, ko bo finalno srečanje. Rezultati osmine finala so naslednji: Šibenik - Rabotnički Šibenik — 9:1 (7:01 Beograd — Radnički - Sloga (Kr.) 4:1 (1:1) Beograd — Sloboda (T.) - Crv. zvezda 1:0 (0:0) Split — Hajduk - Dinamo 1:0 (0:0) Banja Luka — Borovo • Borac 3:0 (2:0) Varaždin — Varteks-Proleter (Os.) 3:1 (0:1) Skopje — Vardar - Partizan 3:2 (0:1) Tudi v drugem polčasu je Triestina pokazala lepo borbo, vendar so prišle kmalu na dan njene pomanjklj:vosti in stalne hibe. Kot vedno, se je tudi v nedeljo izkazalo, da tržaško moštvo nima fizič.o sposobnih ljudi za uspešne borbo pod koši, kjer se pravzaprav odloča za zmago ali poraz. Nasprotno pa >o igralci Gira prav pod naspi i mk >-vim košem zlomili odpor gostov in so tako povečati svoj naskok do rezultata, ni v :es-nici ne odgovarja igri ni polju. Od ostalih tekem naj navedemo samo poraz tretjega kan. didata za izpad iz lige Livorna na lastnem igrišču. Poraz mu je zadalo moštvo Bielle, ki bolj in bolj utrjuje visok plasma v lestvici. Rezultati nedeljskih srečanj: •Gira-Triestina 83-68 Bie)la-*Livorno 58-56 Stella Azzurra-*Lazio 70-57 •Simmenthal-Petrarca 74-47 Virtus-*Lanco 90-75 •Ignis-Levissima 81-63 LESTVICA Vlrtus 10 10 0 714 557 20 Ignis 10 10 0 762 607 20 Simmenthal 10 s 2 747 603 18 Petrarca 10 6 4 619 564 16 Biella 10 6 4 578 548 16 Lanco 10 5 5 724 693 15 Fonte Lev. 10 4 6 604 632 14 Stella Azz. 10 4 6 590 625 14 Gira 10 3 7 622 752 13 Livorno 10 2 8 584 658 12 Lazio 10 2 8 573 668 12 Ginnastica 10 0 10 544 758 10 MOŠKA A LIGA Tržaški Don Bosco je v nedeljo ponovno potrdil svoje vrline. S svojo hitro igro se je moštvu posrečilo spraviti na kolena goriško Safog. ludi v nedeljski tekmi je celotno tržaško moštvo pokazalo zelo dobro povezavo, vendar je tu. di potrdilo negativne strani. Ta negativna stran je bolj atletskega kot tehničnega zna. čaja, ker ekipa nima v svojih vrstah dolgih igralcev, ki bi lahko osvajali odbijajoče se žoge. V tem so bili Goričani boljši, vendar svoje premoči niso znali konkretno izrabiti. Zaradi tega se je tudi tekma končala z 69:56 v korist Tržačanov. ZENSKO DR2AVNO PRVENSTVO Tudi ta del italijanskega ko. šarskega prvenstva je pred zaključkom prvega dela. V le. stvici vodi še vedno Ginnasti-ca, ki je v nedeljo odpravila nasprotnice Hausbrandta z re. zultatom 62:44. Rezultat sam preseneča, ker ni nihče pričakoval tako resnega odpora igralk Hausbrandtove ekipe. Zanimivo je, da je bila odsotna prav najboljša igralka in so v ekipi Hausbrandta prvič nastopale mlade igralke, ki so pa proti vsakemu pričakovanju zelo zadovoljile. V prvem delu tekme je bilo stanje zelo izenačeno, toda Tarabocchijeva je znala biti večkrat uspešna in se je prav po njeni zaslugi rezultat naglo večal v korist Ginnastice. Premoč Ginnastice je prišla do izraza tudi v drugem polčasu, ko se je rezultat kljub odporu nasprotnic še povečal. UDINESE-CMM 77:19 Po nedeljskem neuspešnem nastopu proti Ginnastici so se Videmčanke maščevale in so tržaško moštvo dobesedno pre. gazile. S to svojo ogromno zmago so hoiele Videmčanke še enkrat pokazati, da stremijo visoko. Ekipa CMM, ki je doslej vedno odlično zaigrala in je nudila tudi Ginnastici resen odpor, je v nedeljo popolnoma odpovedala. Njihove igralke so se le težko znašle pred nasprotnikovo obrambo, kar dokazuje dejstvo, da so dosegle le 19 točk, To je vsekakor za ekipo, ki nastopa v najvišji ženski ligi premalo. PORTORICO (Vlcenza) . JULIA 45:40 Zensko moštvo Julia je v nedeljo gostovalo v Vicenzi. Tržačanke so sicer pokazale solidno igro, vendar so bile domačinke za las boljše in so tudi pa čeprav za pičlo razliko, uspešno končale srečanje. proteste je zbudila sodnikova odločba, da prisodi zmago Prešernu nad Calligarisom. Brez dvoma je bil Calligaris boljši in si je tudi zmago, pa čeprav za zelo pičlo razliko, tudi zaslužil. O Prešernu lahko rečemo to, da ni pokazal vseh svojih sposobnosti, kar je popolnoma razumljivo. Slo. venskega prvaka čaka namreč dvoboj z ruskimi boksarji, ki bo 21. t. m. v Ljubljani, zaradi česar se Ljubljančan ni hotel preveč izpostaviti nevarnostim, ki jih v boksarskem srečanju nikoli ne manj. ka. Nasprotno pa bi morali sodniki prisoditi zmago Ljubljančanu Slaviču, ki je bil boljši od nasprotnika Romana, pa čeprav se je slednji silovito boril in vztrajno odgovarjal. Lahko se reče, da je bil ta boj najlepši večera. Zmago bi lahko tudi prisodili Dro. feniku, ki se je v srednjetež-ki kategoriji spoprijel z Vitom. Sicer je bila ta borba zelo zmedena in boskarja se nikakor nista mogla znajti, da bi pokazala finese. Nenačrtno sta se zaganjala drug v drugega s posledicami, da sta se skoraj vedno znašla v clinchu, s čimer sta se praktično medsebojno onemogočala. «Clou» večera je bilo srečanje med olimpijskim prvakom Ninom Benvenutijem in Ljub. ljančanom Bitencem. Ze vnaprej se je vedelo, da ne bo mogel Slovenec vzdržati proti odličnemu Benvenutiju, ki je že podpisal pogodbo za prestop med profesionalce in je v petek zadnjič stopil v ring kot amater. Benvenuti je svoj nastop uspešno zaključil s teh. ničnim k. o. Bitenc je bil v za. četku matcha enakovreden na. sprotnik in je Benvenutija večkrat spravil v zadrego. To. da olimpijski prvak se je kaj kmalu ogrel in je plasiral več nevarnih krošejev in jabov, s čimer je praktično pokazal, da je gospodar v ringu. 2e v prvi rundi se.je Bitenc po siloviti izmenjavi udarcev znašel na tleh, a se je kaj kmalu dvignil in je borbo nadaljeval. Tržačan ga je silovito napadel in ga je s hitrimi udarci z desnico, z levico in ponovno z desnico popolnoma onemogočil in ga tudi omamil. V drugi rundi je olimpijski prvak še pospešil napade in je Bitenca že drugič spravil knock down. Tokrat se je Bitenc hitreje dvignil, toda bilo je jasno, da so mu moči odpovedale in že po nekaj sekundah neenake borbe je sod. nik Bonazza prekinil srečanje in prisodil zmago Benvenutiju s tehničnim k. o. Boksarski večer se je začel z dvobojem med Kovačem in Zaro. Ljubljančan je z močnim krošejem spravil Videm-čana na tla. Takoj zatem je Zara prešel v napad in je prisilil žilavega Ljubljančana na resni kategoriji sta se spoprijela Vuk I in Del Degan. Mladi Ljubljančan je bil stalno v napadu, vendar ni mogel za. deti bolj rutiniranega Tržačana, ki ga je ob koncu premagal po točkah. V lahki kategoriji je 2ur-man brez posebnih težkoč odpravil Tržačana Grandolfija. ki pa je posebno v predzadnji rundi dokazal izredno ži-lavost in vztrajnost. Lahko re. čemo, da je Zurman, predvsem ker je hotel štediti sile za nastop s Sovjetsko zvezo, samo čakal in ni napadal. Zanimivo in tudi živahno je bilo srečanje med Baličem in Da-riom Benvenutijem. Ljubljančan je vztrajno silil v napad in je brata olimpijskega prvaka večkrat prisilil, da se je zatekel k vrvem ali v kot. Benvenuti pa je v tretji rundi zastavil vse sile in je z močnimi in tudi točnimi udar. ci spravljal tekmeca v zagato in si tako zagotovil pičlo zma. go po točkah. Zelo živahen je bil match med Vukom II in Benvegnujem, ki se je končal z zmago Tržačana. Mladi Ljubljančan je prijetno pre^ senetil, predvsem po svoji vztrajnosti, ker je stalno napadal svojega težjega nasprotnika in ni miroval dokler g® ni spravil v zagato. Benvegnu je bil večkrat' v zadregi, ker nikakor ni mogel doseči nasprotnika s svojim močnim udarcem. S svojo rutiniranost-jo pa si je vendar priboril nekaj točk, ki so mu prinesle po našem mnenju nezasluženo zmago. Ce izvzamemo zelo borbeno srečanje v welter kategoriji med Slavičem in Romanom, se lahko reče, da je bil naslednji match med Prešernom in Calligarisom precej monoton. Italijan, ki je v Ljubljani zabeležil poraz, se je ho-tel maščevati in je bil stalno v napadu. Prešeren pa ga Je držal v spoštljivi razdalji in je tu pa tam udarjal z ena-dva po telesu in tudi po obrazu. V zadnji rundi se je P°" večala napadalnost Calligarisa, zaradi česar je bilo pričakovati tudi njegovo zmago. Presenečenje je prišlo po zvočnikih, ko so najavili poraz Tržačana, kar je občinstvo sicer precej nešportno izžvižgalo. Med odmorom so prireditelji podarili reškemu boksarju Nellu Barbadoru ob koncu njegove boksarske kariere zlato spominsko kolajno. Tehnični rezultati: Petelinja kat.: Kovač-Zara neodločeno, Peresna: Del Degan I (T) -Vuk I (L) p. t., Lahka: Zurman (L) - Gran-dolfi (T) p. t., Welter lahka- Benvenuti (T). Balič (L) p. t.. Welter: Benvegnu (T) - Vuk II. (L) p. t., Welter; Romano (T) - Slavic (L) p. t., VVelter težka: Prešeren (L) • Calligaris (T) p. t. Srednjetežka: Vit (T) -Drofenik (L) p. t. Uradno srečanje se je tako končalo z zmago Trsta nad neodločen izid dvoboja. V pe- Ljubljano z 11:5. Bitenc in Nino Benvenuti med petkovim dvobojem, ki ** zaključil s t. k. o. v korist Tržačana BORIS PAHOR: j 24. j Onkraj pekla so ljudje Roman A potem je opazil, da so zraven teh dvojnih procesij na levo in desno tudi ljudje, ki stojijo na mestu. Položili so predmete na tla ter stojijo ob njih. Tako ima izpit moški V zelo ozkih sivih hlačah na tleh samo en par žoltih čevljev; od časa do časa ju pogleda, ko da bi jima s pogledom rekel: »Bodita pridna, kmalu bo vse v redu.« In hkrati, kakor da sta čevlja dva majhna kužka in se on boji, da bi ju gneča ne pomečkala; ker ljudi je neverjetno dosti in premikajo se brez besed. In nihče nič ne ponuja, ampak žena samo drži v roki otroško suknjico in gre počasi naprej, medtem ko na primer tisti s telovnikom v roki prihaja prav tako molče z druge strani. To je tiha groza, takšno molčanje, si misli. Zakaj bi z besedo ponujali, ko lahko vsak vidi našo sramoto, tako so nagonsko sklenili. In to je njihova žalostna veličine. Se posebno, če se pomisli, da bodo kmalu pozabljena taborišča in tudi bomba, ki je padla na Hirošimo, čeprav japonskim ljudem atomi zdaj razkrajajo tkivo, da se mišice razpletajo kakor preperele nogavice. Oni molčijo in nosijo vsak svoj predmet v roki. Ob strani je stal mož, ob stopalih je imel na tleh star gramofon, ob gramofonu je bil za čuvaja droben sinček. »Jih ni več?« je vprašal očeta. «Ne, jih ni več,« je rekel, oče sinčku; in gleda očeta in sinčka in se sprašuje: česa ni več? In zdi se mu, da bo mali vprašal: »Tudi mama je zgorela tam, kajne, pa- pa?« A obenem mu je, da bi se vzdignil nekomu na ramo in zakričal: »Predramite se, možje in žene, poberite se od tod, zakaj prinašate prodajat svoja čustva!« A kaj bi se repenčil, ko je prav takšen, ali ni njegov omot prav takšno ponižanje kakor suknjiča umrlega sinčka, ki jo žena drži s prgji desne in leve roke in jo pred sabo previdno nogi skozi gnečo. Obrnil se je, 'da bi zbežal, a takrat se je njegov pogled ustavil na licih zaspanega starčka; krotko miži pred- se, ko da je vstal od mrtvih in ponižno čaka. da bi spet mogel leči k počitku. Ob nogah ima tri pare majhnih in šilastih starih čevljev, »Škornje bi prodal,« mu je rekel, ko da se je usmilil njegovega trudnega lica. «Pokažite,» je rekel dedek, a tudi on nekako bolj iz hvaležnosti za izkazano tolažbo. Urno je odvil plahto in pokazal. «Ne,» je hitro rekel nono, ko je videl vojaške škornje. »Celi so.» »Ne. Ni blago zame!« je vznejevoljeno rekel nono. «Ne.» «Dam vam jih poceni. Zelo poceni.« »Ni blago zame,« je zdaj odsekano rekel stari in obrnil glavo stran. Tako je bil spet pomešan v veletok, ki je šel skozi prah pod pekočim soncem. Ni blago zanj! Kakor da bi bili njegovi šilasti predpotopni čeveljčki kdo ve kakšno blago! Ko da so njegova čustva boljša od mojih. -Ne, a vendar ne bo nihče trdil, da so kosi starega in preperelega usnja boljši od gladkega in svetlega usnja teh škornjev? Vrgel bi stran stopala, a vseeno bi ostalo usnja za dva para podplatov. ' Ustavil se je na desni, kjer se je začenjala trava rumene gmajne, in položil škornje na tla; potem jih je z nogo naravnal, plahto pa je upognil čez laket. Stari se je prav gotovo ustrašil, ko je videl škornje, morebiti je tisti hip celo slišal, kako krešejo pariški bulvar ob policijski uri, zato ga je tako zadirčno odslovil. Ne, saj jih ne bo prodal. Kdo naj jih kupi? Vsak Parižan bi ponoči sanjal o njih in videl, kako so se izmuznili iz omare in korakajo kar sami po ulicah spečega Montmartra. Sekvenca za povojni film. Stal je in čakal in se spraševal, zakaj ne more dopovedati množici, da jih da za vsak denar, samo da bi mogel proč. A morebiti bi vsak od njih tako oddal za vsak denar svoj predmet in zbežal; molče bi stisnil bankovec v pest in molče odšel. Tedaj se je zdrznil. Nekdo je rekel: «Harašo, harašo!« Ozrl se je in videl postavnega ruskega fanta; in bilo je kakor nepričakovano znamenje tovarištva. Ko da je z Vanjo. Ali z Vaško. Z obema je nosil mrtve, Žato je bilo tisto tovarištvo posebne vrste, ker jih je treba pri- jeti za koščene gležnje in ramena, ko jih polagaš na nosilnice. Vsak na enem koncu. Vzdignil je škornje s tal in jih prenesel zraven Rusa. Visok je bil in stal je sredi brkljarije kakor bogataš, ki je prišel odkupit vso tisto revščino. Nekaj časa ga je molče gledal; dosti jih je, ki so preveč samovoljni in brezobzirni, je pomislil, a vendar ima takšna življenjska drznost ruskih ljudi svojevrsten čar. «Ti,» je rekel čez čas. »Kaj je?« A ni se ozrl. Stel je denar. »Te škornje imam naprodaj.« »A tako. Škornje.« Zamišljen je v svoje računanje. »Daj mi zanje, kar hočeš.« A fant šteje naprej, zravnan, ko da je po naključju zašel med neskončno gnečo in nima prav nič opraviti z možičkom, ki nese hlače v rokah in se bo domov grede skrčil v kot in krotko čakal konca. »Za vsak denar ti jih dam.« »Stoj v vrsti in jih boš prodal,« je tedaj rekel fant. «Cesa te bo sram!« Potem je prišel nekdo in sta skupaj odšla; Igor Su-ban pa se je ozri na mrežo nog. ki so stopale mimo. Da, morda se mu res ves čas zdi, da vsi opazujejo samo njega in njegove škornje. Cesa ga bo sram. Najbrž ima prav, nihče ga nič ne vpraša, on nič ne reče, samo stoji in čaka, kakor ženica ob njegovi strani, ki ima dva para volnenih nogavic v rokah. Glavno je, da so tukaj. In da so skupaj na ti gmajni vsi igralci in hkrati vsi gledalci te zgodovine dvajsetega stoletja. Morda ga je zares sram; pred tistimi, ki so zgoreli v pečeh; a morebiti je potrebno, da jih zastopa pri ti nemi predstavi, ki jo ovija prah in jo žge avgustovsko sonce. Tedaj je nekdo zakričal: »Policaji! Policaji!« In planjava glav se je na mah sklonila, kakor da je zahreščalo letalo nad njimi; upognili so se, da so pobrali predmete s tal, in se razbežali. Tako bežijo preplašene mravlje in odnašajo slamice v vse smeri. Mož je stisnil čevlje pod pazduho, telovnik je izginil v nedrju, foto- grafski aparat je zdrknil v žep. Igor Suban je držal škof" nje pred želodcem in hodil počasi, ko da gre na sprehod* Prah se je vzdignil s poti, Jjudje pa so bili po gmaj' ni razkropljeni padalci, ki bi jih pravkar vrgla letala. * ne vedo, kaj naj bi počeli na tako ožganih travnatih tleh- Na tihem je zaklel, kakor zakolne vsak pošten £*?" vek nad policajem v takšnem stoletju, a obenem si Je mislil, da je prav, da so jih vsaj policaji spomnili na čip" veško dostojanstvo. Nekdo nas mora predramiti, si J* rekel. A polagoma so se raztreskane gneče začele SP zbirati. Kdo ve, ali je res kdo bil; množico že sama slutnja vname, zelo vnetljiva snov je, množica. Tako je t*1 spet ob ženi, ki je imela dve volneni nogavici v rokah- «Dve sto frankov,« je rekla «Dve sto frankov?« je začudeno vprašalo dekle, b ni gledala njenih nogavic, temveč njegove škornje. Bilo je dekle, ki jo je njen fant držal pod pazduh0-tako da sta šla eden ob drugem skozi vročino, prah in gnečo. Nič nista imela v rokah in morebiti nista nič fcjj' povala; samo svojo ljubezen sta tako peljala na sprehod-Njen fant je s stegnjeno roko kazal škornje na tleh, °h* pa je bila šla s pogledom za njegovo roko. Nato ji J fant nekaj povedal na uho in se zasmejal. «Prodajaš škornje?« je vprašala ženica z volnenim* nogavicami v rokah. «Da,» je suho rekel in se jezil na fantov smeh, ni res, da je on tistega vojaka ubil; na vsak način P8 tem primeru ne bi prodajal njegovih škornjev. «Koliko?» je vprašala ženica, a ni čakala na odgov° ’ ker tisti hip je pomolila svoje nogavice mimoidočim. «Za vsak denar jih dam.« «Niso dragi,« je rekla ona, ki ni bila slišala in j* ** mišljeno spet skrčila roke. Tedaj je stegnil iz gneče svojo glavico sivolas s*®1^ ček in vprašal: »Koliko tale plahta?« »Koliko daste?« Se nadaljuj*