>»yK) glasilo ravenskih železarjev Leto XL Ravne na Koroškem, februar 2003 št. 2 VARILNA ROBOTSKA CELICA ZA PAL-INALFO V družbi Oprema Ravne so za slovaškega naročnika - podjetje Pal-Inalfa - izdelali varilno robotsko celico. Konec januarja, ko je nastala tudi ta fotografija, je bil prevzem s strani kupca že opravljen, v testiranjih pa so potrdili, da so zahteve procesa -glede kakovosti varjenja in predpisanih časovnih ciklusov - izpolnjene. 27. januarja so robotsko celico odpeljali h kupcu v Vrablje, ki je okoli sto kilometrov oddaljeno od Bratislave. Končni prevzem izdelka je bil 10. februarja. Kot je povedal vodja konstrukcijskega biroja Marjan Kotnik, univ. dipl. inž. str., je robotska celica namenjena za varjenje karoserijskih delov za enega od Volksvvagnovih modelov. Sestavljajo jo robot ABB in dve varilno-vpenjalni napravi, zmontirani na vrtljivo mizo. To omogoča, poudarja Marjan Kotnik, izmenično vlaganje delov in, na drugi strani, varjenje. Naročniku so dobavili še kontrolno pripravo — kot običajno - , ki bo omogočala preverjanje najpomembnejše geometrije zvarjenega oziroma končnega izdelka. Krmilje robotske celice tvori Siemensov krmilnik Simatic S 7. Njegova naloga je komuniciranje med robotskim krmilnikom, varilnim krmiljem in varnostnimi elementi, kot so svetlobna zavesa, izklopi v sili ter kontrola prisotnosti delov v vpenjalnih pripravah. Za krmilni sistem in programiranje PLC-Siemensovega nadzornega sistema in robota je poskrbelo podjetje SMM iz Maribora. V zasnovi in izdelavi varilne robotske celice je sodelovalo več strokovnjakov. V Opremi so izdelali vpenjalni in kontrolno napravo, dragoceno pa je predvsem znanje, ki so ga na Ravnah razvili za določitev in uskladitev procesa v robotski celici, ki naj vodi k optimalnim tehnološko-ekonomskim rešitvam. Oskrba z energijo v decembru 2002 INTERVENCIJE PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V JANUARJU 2003 V januaiju v daižbah na območju železarne ni bilo požara ali drugih nesreč, pri katerih bi morali intervenirati gasilci. Za družbe sta bila opravljena dva prevoza prve pomoči, eden za poškodovanega in eden za obolelega delavca. Drugod so poklicni gasilci posredovali: 18.1.2003 pri prometni nesreči na Poljani pri Prevaljah, 24.1.2003 pri dimniškem požaru v Stari ulici na Ravnah. POPRAVEK POROČILA IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: Lastnik pomožnega objekta, ki ga je 5. 12. 2002 zajel požar, ni družba Styria vzmeti; bilje v lasti bivše Jeklolivame. Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.-men. Zaradi božičnih in novoletnih praznikov je za december značilno, da sta proizvodnja in distribucija energentov po količinskem obsegu primerljivi le še z obdobjem v poletju, ko potekajo generalna popravila. Plinska inštalacija za zemeljski plin ob valjarni Tako je bila tudi distribucija električne energije v letu 2002 nižja le še v juliju. V decembru je znašala 9.489 MWh in je bila za 18,9 % nižja kot novembra. V primerjavi z distribucijo v decembru 2001 je bila le-ta v lanskem zadnjem mesecu višja za 5,3 %, v letu 2002 pa je bila nižja za 3,8 % v primerjavi z letom 2001. Distribucija zemeljskega plina je bila v decembru (4.460.158 ms3) za 6,9 % manjša od planirane količine. Glede na december 2001 pa je bila nižja za 9,6 %. V letu 2002 je bila v primerjavi z letom 2001 nižja za 4 %. Proizvodnja in distribucija toplote sta v zadnjem četrtletju 2002 v primerjavi z enakim obdobjem v prejšnjih letih zelo neobičajni. V decembru 2002 sta znašali 11.094 MWh. Glede na december 2001 je bila količina nižja kar za 23,5 %. V letu 2002 je bila količina proizvedene in distribuirane toplote v primerjavi z letom 2001 nižja za 6 %. Proizvodnja pare (445 t) seje v primerjavi s prejšnjim mesecem zmanjšala za slabih 21,6 %. V primerjavi s proizvodnjo v decembru 2001 je bila nižja za 28,7 %. V letu 2002 je bila za 30,2 % nižja kot leto prej. Proizvodnja in distribucija sanitarne tople vode sta v decembru znašali 5.045 m’ in sta bili manjši kot v novembru (za 3,7 %), glede na december predlani pa višji za 21,7 %. V letu 2002 smo proizvedli in distribuirali za 9,8 % več sanitarne tople vode kot leto prej. Distribucija hladilne vode (288.286 m3) je bila v primerjavi z novembrom nižja za 16,3 %, glede na december predlani pa je bila nižja za 9,3 %. V letu 2002 je bila v primerjavi z letom prej višja za slabih 8 %. Distribucija pitne vode je bila v decembru (47.590 nr’) nižja za 12,9 % v primerjavi s prejšnjim mesecem, glede na distribucijo v decembru predlani pa je bila nižja za 23,9 %. V letu 2002 je bila distribucija pitne vode za 3,6 % nižja kot v letu 2001. Mesečna proizvodnja in distribucija komprimiranega zraka sta v decembru znašali 4.169.266 mN . Glede na prejšnji mesec sta bili višji za 1,9 %. Primerjava proizvodnje in distribucije tega energenta z decembrom 2001 pa kaže na znižanje za 8,8 %. V letu 2002 sta bili proizvodnja in distribucija komprimiranega zraka za 14,7 % nižji kot leto prej. Distribucija kisika je bila decembra (185.861 kg) v primerjavi s prejšnjim mesecem nižja za 26,3 %. V primerjavi z decembrom 2001 pa je bila nižja za 8,6 %. V letu 2002 je bila distribucija kisika v primerjavi z letom 2001 nižja za 1,6 %. Distribucija dušika je bila decembra 36.370 kg. V primerjavi s prejšnjim mesecem je bila nižja za 7 %, glede na distribucijo v decembru predlani pa je bila višja za 40,3 %. V letu 2002 je bila v primerjavi z letom 2001 višja za 9,8 %. Distribucija argona je v decembru znašala 10.460 kg. Glede na prejšnji mesec je višja za 11,5 %. Primerjava distribucije tega energenta v lanskem decembru z decembrom 2001 pa kaže na 24,6-%-no znižanje. V letu 2002 je bila distribucija argona v primerjavi z letom 2001 nižja za 5,5 %. Tehnični vodja v družbi Petrol-Energetika Ravne: Anton Vučko Jubilanti dela iz Metala in Šerpe so slavili Metal Ravne ohranja dolgoletno tradicijo srečevanj jubilantov dela. S priložnostno prireditvijo, sestavljeno iz "uradnega dela" in zabave, se tako zahvali sodelavcem za zvestobo delu oziroma podjetju. Letos se jim je pridružilo še 14 jubilantov dela iz Šerpe, Metalovega hčerinskega podjetja. Jubilante iz let 2001 in 2002, vseh je bilo 224, so 24. januarja letos povabili v Družbeni dom na Prevalje. Med njimi je bilo 49 sodelavcev, ki so izpolnili prvo "dekado" v svoji delovni karieri. 77 jih je delu zvestih 20 let, kar 98 pa že tri desetletja. Slovesno vzdušje je vladalo že v preddverju, saj so vsi povabljenci dobili rdeč nagelj. Milena Gartner Delopst iz kadrovske službe je na začetku srečanja spregovorila o medsebojni soodvisnosti podjetja in v njem zaposlenih. Jubilante sta nagovorila tudi glavni direktor Metala Peter Prikeržnik, kije poudaril, kako je pomembno, da "kolektiv drži skupaj", in njegov namestnik ter direktor Šerpe Andrej Gradišnik, ki je izpostavil zaposlene kot pomembno konkurenčno prednost sodobnih podjetij. Njune čestitke in zahvala za lojalnost ter pripadnost so bile namenjene vsem slavljencem, tistim, ki se ponašajo s 30 leti dela, pa sta podelila svečane listine. Posebej prisrčen aplavz pa so poželi jubilanti s še daljšim delovnim prispevkom. Jožica Hočevar in Silva Šteharnik iz Prodaje Metala ter Danica Barič iz Priprave proizvodnje in Marija Prinčič-Antič iz Finančno-računovodskega oddelka, obe iz Šerpe, so aktivne že več kot 35 let. Z več leti delovnega staža se lahko pohvali le Franc Hcrga, ki je 41 let delovne dobe "dočakal" na Težki progi v valjarni. Za prijetno. razpoloženje so na prireditvi poskrbeli še: pevke ŽPZ Karantanija, kuharji in natakarji ter natakarice Euresta, ki so zaslužni, da nihče ni bil ne lačen ne žejen, ter duo Pan-Pan z glasbo za ples. Predzadnji januarski petek je bil lepa priložnost, da si zaposleni, sodelavci in njihovi nadrejeni, vzamejo čas in malo poklepetajo, saj za to, kot so tisti večer večkrat ponovili, prepogosto zmanjka časa. BESEDA JUBILANTOV Z NAJDALJŠIM STAŽEM Delovna leta so hitro minila. Do upokojitve mi manjka le še "en korak". Čepav mi je bilo v podjetju vedno "luštno", se je že veselim. Prej sem delala v računovodstvu Poslovnega servisa, kjer smo se zelo dobro razumeli in si pomagali, prijetno pa se počutim tudi v sedanjem kolektivu. Upokojitve se že veselim. Počela bom marsikaj - ne mislim prenehati biti aktivna. JOŽICA HOČEVAR: V službi mi je bilo zmeraj lepo. Najtežje je bilo v 90. letih, ko nismo vedeli, ali bo podjetje preživelo, ali bomo obdržali zaposlitev. MARIJA PRINČIČ-ANTIČ: Vesela sem, da sem se udeležila te prireditve. Prevevajo me lepi občutki. Najprej sem delala v špediciji, potem v prodaji, zdaj pa sem spet v špediciji. Pri sodelavkah najbolj cenim prijateljstvo in pripravljenost za sodelovanje. Nikoli se nismo sporekle, bile smo prijateljice vseskozi. Pogrešala jih bom. Naj se ne pretrgajo vezi, ki so se pletle dolga leta - ostanejo naj žive! Bili smo sodelavci - ostanimo prijatelji! (posvetilo Metala Ravne sodelavcem ob odhodu v pokoj - zapis v podarjeni knjigi) SILVA ŠTEHARNIK: Všeč mi je program, ki so nam ga pripravili. Delovna leta se kar nekoliko prehitro iztekajo. Nikoli nisem imela težav v službi: zdravje mi dobro služi, s sodelavci se razumemo, tudi z nadrejenimi nikoli ni bilo konfliktov. Zato tudi nikdar nisem razmišljala, da bi iskala drugo zaposlitev. Zadnja leta delam v Steel centru. To je zame pomenilo napredovanje, delo pa me tudi zelo veseli, saj rada "delam z ljudmi". O upokojitvi čez leto dni že razmišljam. Mislim, da mi tudi v pokoju ne bo dolgčas, saj sem kumunikativna in rada z ljudmi. FRANC HERGA: Imam že več kot 41 delovnih let. To je dovolj! Zdaj se bom upokojil. Zaposlil sem se še kot mladoleten, naravnost iz osnovne šole. Tudi brat, saj smo bili doma štirje otroci. Najprej sem delal pri Gradisu, od leta 1970 pa sem v železarni, vseskozi v Valjarni. Žerjavovodja na težki progi sem že od leta 1974. Na delovna leta imam različne spomine: bilo je lepo, ko smo se poveselili, ko smo imeli "gavdo" za "ploharje". Tega zdaj ni več. In bilo je hudo, ko je bila plača skromna. Plače so slabe še zdaj, posebno če si v bolniški. Štiri leta sem že vdovec, vsa dela doma opravim sam. Ni lahko. OSEBNI VIDEZ IN UREJENOST NA DELOVNEM MESTU Ko gre za zunanji videz ljudi v poklicnem življenju, je prav, da upoštevamo in se prilagajamo priporočilom, pričakovanjem ali celo zahtevam (uniforme), ki temeljijo na dognanjih o vplivu zunanje podobe na uspešnost posameznika, skupin, podjetij itd. Razlog je tudi to, da smo hkrati tudi predstavnik svojega podjetja. Naše oblačenje je viden znak našega odnosa do tistih, s katerimi delamo, do svojega delovnega mesta, funkcije ... K urejenosti sodi tudi zmerna prilagojenost modi. Urejenost pa ne velja le za obleko. Negovani in urejeni lasje, urejena ali gladko obrita brada, urejeni nohti in zobje, brezhibna čistoča in vonj po svežem so temeljni okvir človekove osebnosti. Kadar govorimo o celotnem zunanjem videzu posameznika, potem so vključeni tudi vsi modni dodatki. Tudi ličenje ima svojo sporočilnost in namen. Ne glede na vse zakonitosti pa ne pozabimo na dve zelo pomembni besedi: MERA in OKUS. POSLOVNA ZENSKA je zmerna in s tem izkazuje spoštovanje sodelavcem ter izbira oblačila in nakit, ki nikoli ne zatajijo. Obleko prilagodi družabnim in poslovnim priložnostim. Hkrati pa ohranja svoj slog in osebnost. • Ni nujno vsak dan v temnem kostimu, bluzi in nogavicah; NIKOLI, niti v najhujši vročini, pa na delo ne prihaja v prekratkem krilu, krilu z visokim razporkom, brez nogavic, v natikačih, v sandalih, v čevljih z vratolomno visokimi, ozkimi petami, v majicah brez rokavov ali celo v majicah s tankimi naramnicami, dekoltiranih, prosojnih bluzicah z volančki, v kratkih hlačah itd. • Brez nogavic je samo, kadar ima oblečeno daljše krilo ali hlače. • Če ima rada žive barve, jih kombinira s temnejšimi, z umirjenimi. • Če ima rada krajša krila, poleg nosi gostejše oziroma debelejše nogavice. • Njeni čevlji imajo srednje visoko peto. • Usklajeni so s torbico, z aktovko in s pasovi. • Ne pretirava z nakitom, ličenjem (bojnimi barvami) in se ne poliva s parfumi. • Njena garderoba je usklajena v barvah, materialih in vzorcih. • Ob poslovnih dogodkih praviloma obleče kostim. • Pozimi pa ne pretirava s hudo športnim zimskim slogom. POSLOVNI MOŠKI zna presoditi oziroma zmerno prilagoditi obleko družabnim in poslovnim dogodkom. Temeljna pravila za poslovna moška oblačila so preprosta: primerna naj bodo okoliščinam, deli obleke naj bodo skladni in kakovostni. • Ni nujno vsak dan v obleki, srajci in kravati; NIKOLI, niti v najhujši vročini, pa na delo ne prihaja v kratkih hlačah, majicah brez rokavov in opankih. • K temnejšim hlačam iz kvalitetnega blaga, ki se ne mečka, lahko namesto srajce obleče tudi majico, polo majico, polpuli, pulover, jopico ..., vse usklajeno v barvah, materialih in vzorcih (in ne preveč športno). • Obleče lahko tudi hlače iz džinsa, ki pa naj ne bodo prehudo sprane. K džinsu za ravnovesje obleče nekoliko elegantnejši zgornji del - majico, polpuli, srajco, suknjič ... • Vedno obuje temnejše čevlje, barvno usklajene s pasom. Opanke in športne copate raje prihrani za prosti čas. • Barva nogavic se vedno sklada z barvo čevljev (praviloma so temni). K temnim čevljem NIKOLI ne obuje belih nogavic. • Ob poslovnih dogodkih vedno obleče temno obleko, svetlo srajco, umirjeno, barvno usklajeno kravato, temne čevlje, temne nogavice in v taki opravi vztraja do konca. • Od nakita sta dopustna samo poročni prstan in ura. Prispevek so pripravili v Smereh, d. o. o. Literatura: 1. David ROBINSON, O poslovni oliki, GV, Ljubljana 1997. 2. Chantal THOMASS, Odkrijte svoj stil, DZS, Ljubljana 1999. 3. Mitja TAVČAR, Preprosti poslovni bonton, Forum, Ljubljana 1997. 4. Mitja TAVČAR, Uspešno poslovno sporazumevanje; Forum, Ljubljana 1995. 5. Ana Nuša KNEŽEVIČ, Oljka, Didakta, Radovljica 2001. 6. Mary SP1LLANE, Kako se predstavimo, MK, Ljubljana 1997. 7. MOŽINA, TAVČAR, KNEŽEVIČ, Poslovno komuniciranje, Obzorja, Maribor 1998. KULTURA V JANUARJU • Tretji koncert glasbenega abonmaja 2002/2003 je bil v soboto, 18. januarja. V glasbenem domu na Ravnah je nastopil New Swing kvartet in zapel osemnajst pesmi -gospelov in črnskih duhovnih pesmi. Odbor za kulturo pri prevaljskem planinskem društvu že razmišlja o Poletnih kulturnih srečanjih. Junija bodo v najvišjem kulturnem hramu v Sloveniji prepevali pevci MePZ Strojnska Reka pod vodstvom zborovodja Marijana Gerdeja, iz svoje knjige s planinsko tematiko pa bo besedila prebiral Miha Lotrič, nekdanji sodelavec železarne. • Dramska skupina Kulturnega društva Svitanje je na oder postavila tragikomedijo v dveh dejanjih Trupla v Vresovci se redno udeležujejo Zimskih kulturnih srečanj na Gori. • Na Uršlji gori so se 18. januarja odvijala tradicionalna Zimska kulturna srečanja. Organizatorica iz PD Prevalje Ivanka Komprej je v goste povabila MPZ Vres z dirigentko Almiro Rogina in Marijana Lačna, ki je predstavil svojo knjigo potopisov Izziv iskanja. V lepem vremenu se je na Gori zbralo "za polno kočo" obiskovalcev, ki so doživeli lep kulturni program. kleti avtorja Rudija Mlinarja. Premiera je bila 31. januarja v Kulturnem domu Ravne na Koroškem. Igralci: Helena Čreslovnik, Slavka Piko, Monika Piko, Barbara Žvirc, Jasmina Kramberger, Katja Pečovnik, Toni Pisar in Romana Miloševič so pod vodstvom režiserke Cvetke Kramberger dodobra nasmejali polno dvorano. A. Č. PARKIRIŠČA SE "SELIJO" ZA OGRAJO Kot seje krčilo število parkirnih mest ob tovarni, tako seje "odpirala" množica novih za železarniško ograjo. Medtem ko sta največji "zunanji" parkirišči zdaj na prostoru med družbama Noži in Oprema (tu je dovolj prostora za 200 avtomobilov) in "za zapornico" (57 parkirnih mest), je na parkirišču pri glavnem vratarju 90 parkirišč, na katerih lahko zaradi izmenskega dela svoje jeklene konjičke pušča 120 zaposlenih. Ob objektih družbe Petrol-Energetika je okoli 30 parkirnih mest, Sistemska tehnikajih je uredila 23, Kovani valji 7, Stroji 11 itd. Zaposleni v Metalu lahko parkirajo tudi pred Jeklarno, Valjamo, Kemijo, OTK, PSP, ETS, pri glavnem vratarju in pred .. . . . . . . .. .. . , , ■ i Ob valjarni je 14 parkirnih mest. upravo, kjer imajo na razpolago skupaj okrog tir 250 prostorov. Precejšnje število parkirnih mest je še ob stavbah drugih družb na območju železarne, zato ne preseneča število dovolilnic za parkiranje. Vseh je več kot 480. KOROŠKI TEKMOVALCI USPEŠNI V ZIMSKIH ŠPORTIH Z IX. državnega prvenstva SKEI v veleslalomu in smučarskih tekili so se koroški tekmovalci in tekmovalke vrnili zelo zadovoljni. Z dobrimi vožnjami so sc v skupnem seštevku prepričljivo povzpeli na najvišje zmagovalne stopničke v konkurenci štirinajstih ekip. V Kranjski Gori seje 17.januarja letos zbralo več kot šeststo članov in članic SKEI in se pomerilo v smučarskih spretnostih. Na Gorenjsko je odpotovala tudi močna koroška ekipa: na dolgi veleslalomski progi se je želelo preizkusiti 30 športnikov rekreativcev, na kratki pa 19, medtem ko se je za tekmovanje v smučarskem teku prijavilo 10 ljubiteljev tega športa. Korošci so se na belih poljanah zelo izkazali, med njimi tudi sodelavke in sodelavci iz železarskih družb. Irena Kodrun-Jež iz Metala je v kategoriji D (od 46 do 50 let) zmagala z veliko prednostjo in tekmice na kratki veleslalomski progi pustila daleč za seboj. Dosegla je tudi najboljši absolutni čas med ženskami, od moških pa sojo prehiteli le trije tekmovalci! Erna Mikeln iz Opreme je le za las (za šest stotink sekunde) zgrešila prvo mesto v konkurenci 34 tekmovalk C (od 36 do 45 let). Tatjana Ažnik iz Opreme si je prismučala tretje mesto in premagala 29 konkurentk starostne skupine B (od 26 do 35 let). Zelo lep uspeh je na dolgi veleslalomski progi dosegel Bogdan Potočnik iz Metala, kije v kategoriji C (od 36 do 45 let) osvojil drugo mesto. Konkurenca pa je bila izjemno velika, saj seje na progo podalo kar 205 tekmovalcev! Najboljšo uvrstitev od koroških tekačev je dosegel Srečko Škvorc iz Metala, ki je bil najhitrejši v starostni skupini A (do 35 let). Omenimo še preostale dobre uvrstitve Korošcev in Korošic v svojih starostnih skupinah: 1. mesto Natalije Adamič in 3. mesti Jožice Taks ter Mirka Pergerja v veleslalomu na kratki progi, 1. mesti Hinka Pepcvnika in Dejana Kumra v veleslalomu na dolgi progi ter 2. in 3. mesto Božene Knez ter Ferda Forštncrja v smučarskih tekih. IZJAVE TEKMOVALCEV IRENA KODRUN-JEŽ: Zmago sem pričakovala, saj mi je moj nekdanji trener Valtl zelo dobro pripravil smučke, da so omogočale natančno smučanje in tudi vožnja v zavoje mi ni delala težav. Vedela sem, da odličen rezultat ne more izostati, poleg tega pa sem bila v dobri formi. Posebej resda nisem trenirala, nekajkrat pred prvenstvom pa sem smučala na Poseki. Smučišče je bilo vzorno urejeno, za kar gre pohvala Tomu Šaterju in ostalim. V Kranjski Gori je bila proga v redu pripravljena, organizacija je tekla kot namazana, vreme je bilo čudovito, pijače in jedače je bilo v izobilju. Tudi vzdušje je bilo enkratno. Ker smo Korošci osvojili pokal kot najboljša ekipa, smo bili zelo dobro razpoloženi. Imam pa pripombo: ne strinjam se, da se praktične nagrade med udeležence prvenstva razdelijo z žrebom. V preteklosti sojih praviloma dobili prvi trije v vsaki tekmovalni kategoriji. Letos pa smo ti tako prejeli le diplome in kolajne. Praktične nagrade, če so, naj bodo podeljene najboljšim, če pa jih je več, pa naj se presežek z žrebom razdeli med sodelujoče. Glede izbirnega tekmovanja pa menim, da mora biti pred državnim tekmovanjem, saj se v letu dni lahko zgodi marsikaj. ERNA MIKELN: Državnega prvenstva SKEI v veleslalomu se redno udeležujem. Letos me je kolegica z Gorenjske prvič prehitela. Na organizacijo tekmovanja nimam pripomb. Dobro je, da se dobimo vsaj enkrat na leto, se malo pogovorimo in naše druženje je vedno prijetno. Prireditev ni toliko tekmovalnega značaja. Mogoče še namig organizatorjem: Ker se ukvarjamo tudi z drugimi športi, bi lahko razmislili še o prirejanju letnih športnih iger. TATJANA AŽNIK: Sistem tekmovanja mi je bil letos že dobro znan, saj sem se prvenstva udeležila že tretjič. Predlani je bila organizacija sicer boljša, a tudi letos je vse potekalo v redu. Tudi proga je bila dobro pripravljena. Zanimivo seje kdaj pa kdaj podati na tekmovalno progo med količke. Čeprav smučam le rekreativno, sem bila nad svojim dobrim rezultatom kar nekoliko -sicer prijetno - presenečena. BOGDAN POTOČNIK: Pohvalil bi organizatorje, ki poleg tekmovanja poskrbijo tudi za druženje tekmovalcev. Vesel sem uspeha v najštevilnejši ekipi. Pred leti je bilo največ - tudi do tristo - prijavljenih v starostni skupini od 26 do 35 let. Zdaj pa je naj večji odziv med malo starejšimi člani sindikata. Menim, da je prav, da tudi na Koroškem organiziramo izbirno tekmovanje kot sito za udeležbo na državnem prvenstvu. Rad smučam, moja družina tudi. Smučanju namenimo veliko našega prostega časa. Vse čestitke zasluži ekipa, ki se trudi na smučišču Poseka. v ŠPORT ŠPORT šport ODBOJKA Odbojkarji Fužinarja Metala so odlično začeli drugi del prvenstva v 1. DOL in imajo vse možnosti, da v končnico prvenstva štartajo z drugega mesta. Premagali so tri ugledne ekipe, najprej lanske podprvake odbojkarje Merkurja Bled v gosteh, nato Stavbar Maribor doma in v derbiju 14. kroga še državne prvake Kamničane v njihovi dvorani. Vse tri tekme so varovanci trenerja Goloba dobili s 3 : 1. V februarju so že odigrali tekmi v Šoštanju in doma proti SIP Šempetru. Po 14. krogu je imela ekipa Salonita pet točk prednosti pred "železarji", tretji so bili Bistričani in četrti Kamničani. V drugi ligi za ženske ostaja odprto vprašanje, kateri dve ekipi se bosta uspeli uvrstiti v elitno državno ligo. Po 14. krogu so bile na čelu lestvice odbojkarice Prevalj, ki so imele tri točke prednosti pred Ptujem in Mislinjo. Dve ekipi, ki si bosta zagotovili nastopanje od jeseni dalje v 1. ligi, bosta znani po dvobojih Mislinjčank s Prevaljčankami ter po tekmi na Prevaljah, kjer bodo proti varovankam trenerja Franja Ježa nastopile igralke Ptuja. PLAVANJE Osrednja januarska športna prireditev na Ravnah je bil že 30. jubilejni mednarodni plavalni miting v bazenu DTK. Tokrat je nastopilo kar 253 plavalcev in plavalk iz šestih držav. Najuspešnejša na dvodnevni prireditvi sta bila Radovljičanka Anja Klinar, ki je zmagala šestkrat, ter plavalec Triglava Kranj Emil Tahirovič s tremi zmagami. Oba sta dosegla tudi najboljša rezultata mitinga. Med najboljše se je uvrstila tudi domača plavalka Tanja Kumprej, ki je nanizala pet zmag in eno drugo mesto v kategoriji članic. Poleg nje so se med najboljše v svojih starostnih kategorijah uvrščali še naslednji plavalci in plavalke Fužinarja: Suzana Tahiri, Gabrijela Golob, Kaja Sonjak, Anja Novak, Petra Jovan, Žana Prislan, Damir Dugonjič, David Kačič, Martin Paradiž, Nace Novak, Rok Sagmeister, Toni Pori in Lovro Šuler. Miting na Ravnah so s svojo prisotnostjo obogatili tudi najboljši slovenski plavalec Ljubljančan Peter Mankoč, ki tokrat ni nastopil, ter selektor reprezentance Ciril Globočnik in predsednik PZS Jure Prosen. Teden dni pozneje, 18. in 19. januarja, so plavalci Fužinarja sodelovali na mitingu v nemškem Bad Reichenhasllu. V konkurenci okoli 700 plavalcev in plavalk iz desetih držav so po visokih mestih v svojih starostnih skupinah posegali tudi tekmovalci in tekmovalke ravenskega kluba. Med fanti sta se najbolj izkazala Sagmeister s tremi zmagami in z enim drugim mestom med letniki 1992 ter Dugonjič s tremi zmagami med letniki 1988. Poleg njiju so se na zmagovalne stopničke povzpeli še: Lovro Šuler, Iztok Martinčič, David Kačič, Toni Pori, Martin Paradiž, Aron Horvath in Sašo Herga. Med deklicami je trikrat zmagala Mojca Škratek v skupini najmlajših plavalk. Po dve prvi mesti sta osvojili Žana Prislan in Vita Sonjak, med najboljše pa so se uvrstile še: Adja Pečnik, Alina Šešelj, Gabi Golob, Kaja Sonjak in Anja Novak. Slednja je osvojila štiri medalje med letnicami 1992, zlato, dve srebrni in bronasto. V absolutni konkurenci je Kumprejeva osvojila na mitingu dve deveti mesti. NAMIZNI TENIS Ravenčanka Fajmutova je zmagala pred klubsko kolegico Ivano Zera na tradicionalnem Jakhlovem memorialu v Zgornjem Kašlju pri Ljubljani v kategoriji kadetinj. Med mlajšimi igralkami se je Župančeva uvrstila na 3. do 4. mesto, med kadeti pa Tilen Mlinar od 9. do 16. mesta. Na 1. TOP 12 turnirju za kadetinje, kije bil 19. 1. na Ravnah, je zmagala Petra Kukovec iz Arrigonija Izole. Uvrstitve igralk Fužinarja: 3. Manca Fajmut, 4. Ivana Zera, 6. Polona Župane. Na 4. odprtem mednarodnem prvenstvu Velenja, 1. in 2. februarja, sta se Zala Šetina (Fužinar) in Katja Tomažič (Radlje) uvrstili v igri dvojic od 9. do 16. mesta. Na Muti je 2. februarja potekalo prvenstvo severovzhodne regije Slovenije za kadete in kadetinje. Igralci in igralke ravenskega kluba so se uvrstili -kadeti: od 5. do 8. mesta: Ošlovnik; kadetinje: na 3. do 4. mesto: Župane, od 5. do 8. mesta: Gerold; kadeti dvojice: na 3. do 4. mesto: Mlinar-Ošlovnik; kadetinje dvojice: na 2. mesto Veber-Županc, na 3. do 4. mesto: Gerold-Šapek. ŠAH V Dravogradu so se šahisti koroških klubov zbrali na 14. spominskem turnirju Rajka Poberžnika. V hitropoteznem šahu je nastopilo 30 igralcev. Zmagal je Grega Šmon pred Danilom Perušem (oba Fužinar Hapro). Tretji je bil Branko Plimon iz Dravograda, četrti Fikret Šahinovič iz Črne in peti Ravenčan Zoran Pšeničnik. Na prvem letošnjem turnirju na Ravnah (1. 2.), kije štel za koroško prvenstvo v pospešenem šahu, je zmagal domačin Zoran Pšeničnik pred Zdravkom Burjakom iz Črne ter Grego Šmonom in Brankom Špalirjem (oba Fužinar Hapro). Ivo Mlakar ALPINISTIČNE NOVICE • V južni steni Pece, v t. i. Steni pri vratih, je Stanko Mihev 4. 1. 2003 v treh urah splezal novo smer Novna (ocena: III/l-II, višina: 640 m). • Alpinistični klub Ravne vabi v celoletno alpinistično šolo. Vsak petek ob 18. uri se dobimo v alpinistični sobi v kletnih prostorih bloka Trg svobode 17 (Gramoznica). Vse dodatne informacije dobite na telefonskih številkah: 031 316 427 (Boris) in 031 638 343 (Samo). S. M. JABOLKA NAMESTO CIGARET Rdeča in rumena jabolka na jeklenem podstavku v kotu drugega nadstropja upravne zgradbe Opreme takole "zavajajo v skušnjave" mimoidoče. Ideja, vredna posnemanja. A.Č. FOTOBODICA Če bi bil dostop do jedilnice Euresta v zgradbi Opreme Ravne bolj urejen, bi tudi malica še bolj teknila. A.Č. IVAN RAZBORNIK 1954-2002 Razbornik Ivan (Plaznikov Ivč) se je rodil 17. 4. 1954 v Otiškem Vrhu mami Romani in očetu Antonu. Bil je njun tretji otrok. Po končanem šolanju se je zaposlil v Tekstilni industriji Otiški Vrh. Čez nekaj let se je kot šofer tovornjaka zaposlil v Železarni Ravne. To delo je rad opravljal, vendar je bil zaradi bolezni hrbtenice veliko v bolniški. Več kot 10 let je pel v pevskem zboru Čaki, vendar se je po operaciji hrbtenice poslovil od petja. V Železarni Ravne je spoznal svojo življenjsko sopotnico Olgo, ki jo je imel zelo rad. Rodila se jima je hčerka Nevenka -Ivanovo sonce v življenju. Z Olgo sta si ustvarila topel dom. Se malo pred smrtjo ji je dejal: "To je bilo 18 mojih zlatih let, ki pa so žal hitro minila, ampak, Olga, prosim te, postavita se z Nevenko na lastne noge, in moja edina želja je še, da najina ‘puža’ konča ekonomsko šolo" Zadnji dan pred smrtjo je še čakal Nevenko, da se je vrnila iz šole, se poslovil od nje in čez nekaj minut umrl. Zadnje leto je bolezen zelo hitro napredovala, štiri operacije v dveh letih so naredile svoje. Bratje in sestre so Ivanu med boleznijo ves čas stali ob strani. Žena Olga ga je nekaj dni pred smrtjo vzela iz bolnišnice, in vseh teh devet dni in noči bdela nad njim in mu pomagala, kolikor je bilo v njeni moči. Tudi njegova sestra Slavka je bila pripravljena kljub službi ob vsaki uri priti in pomagati. Posebna zahvala gre dr. Francki Šmid-Borovnik in patronažni sestri Berti Jež, ki sta veliko storili zanj v teh težkih trenutkih. Kruta bolezen in smrt sta 13. 12. 2002 vzeli najboljšega očeta oziroma moža hčerki Nevenki in ženi Olgi, ki sta ga imeli nadvse radi, zato bo tudi ostal za vedno v njunih srcih. Kljub težki mladosti je bil pošten človek, dober sodelavec, predvsem pa skrben in ljubeč mož ter oče. Žena Olga, hči Nevenka in sodelavci Transkorja, d. o. o. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Scnahida Arnautoviča se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem in prijateljem, ki ste z nami delili žalost in sočutje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Alma, sin Benjamin, hči Ajla KOLIKO NAS JE NA OBMOČJU ŽELEZARNE? (dodatek) V prejšnji številki smo objavili seznam gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki delujejo na območju železarne. Podatki so se od lanskega oktobra že nekoliko spremenili. Kovinska obdelava Oder, Darko Oder, s. p., je odslej Komelis, d. o. o. Anker, d. o. o. seje preimenoval v Ga-Ma, Marko Gams, s. p. (z opisom posredništvo in peskanje). Družba Paleco seje odselila. A.Č. Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Lektoriranje: Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije so prispevali uredništvo, Transkor in MPZ Vres. Tel.: (02) 870 64 41, interno 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibroo@sz-metal.si Tisk: Z1P center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Naklada: 1.940 izvodov. Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. KADROVSKA GIBANJA V DECEMBRU Konec decembra 2002 je v ravenskem delu koncerna Slovenske železarne delalo 1.887 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 31. decembra 2002 zaposlenih 532 ljudi. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL 1.017 SISTEMSKA TEHNIKA 301 STROJI 113 KOVANI VALJI 72 STO 10 NOŽI 182 OPREMA 127 ZIP CENTER 65 PETROL-ENERGETIKA 86 STYRIA VZMETI 126 TRANSKOR 48 T. K. RAVNE 7 VOGARD 80 ŠERPA 126 GASILSKI ZAVOD 14 EUREST 45 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja Decembra je bilo v železarskih družbah sklenjenih 24 delovnih razmerij: 16 v Metalu, 3 v STO, 4 v Strojih in 1 v ZIP centru. 9 iskalcev zaposlitve je dobilo delo za določen čas, 15 zaposlenih v STO pa je bilo prerazporejenih znotraj koncerna -14 v Metal in 1 v Stroje. V drugih družbah za železarniško ograjo so delovno razmerje sklenili le v Šerpi (2 delavca so zaposlili za določen čas). Prekinitve delovnega razmerja Decembra je bilo v železarskih družbah prekinjenih 88 delovnih razmerij - kar 74 v STO (15 zaposlenih je bilo prerazporejenih znotraj koncema, 57 jih je postalo trajni presežek, enemu delavcu je delovno razmeije prenehalo sporazumno, dragemu pa, ker je bil zaposlen za določen čas). Iz Metala je odšlo 5 sodelavcev (3 so se starostno upokojili, enemu je poteklo delovno razmeije za določen čas, drugi pa je umrl). Sporazumna prekinitev delovnega razmerja je bila vzrok tudi za odhod posameznih sodelavcev iz Sistemske tehnike, Strojev, Opreme in Nožev (dragemu odhajajočemu delavcu je potekla zaposlitev za določen čas) ter iz ZIP centra (tudi tu je še trem zaposlenim poteklo delovno razmeije za določen čas). V drugih družbah so spremembe zabeležili v Transkorju (umrl je komaj upokojeni sodelavec), v Šerpi (en delavec je odšel sporazumno, drugi pa seje upokojil), v Vogardu (5 delavcev je bilo zaposlenih za določen čas) in v družbi Styria vzmeti (1 sporazumno prenehanje delovnega razmerja). Po podatkih Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. NAGRADNA KRIŽANKA št. 87 Nagradna križanka št. 86 - rešitev vodoravno: KAREL VELIKI, OSVOBODITEV, RIAL, DILEMA, VRČ, LOKAR, IC, ROVT, AKI, NIHALO, TAT, EPIDEMIJA, TROT, RAVEL, KOBRA, KL, TI, ANIT, ŠETRAJ, LAN, TRAJNA. Žreb je knjigo dr. Franca Sušnika KOROŠKI ZAPISI namenil MAJDI VALIŠER iz Vogarda ter MITJU VAVČETU iz Metala, jubilejno publikacijo ob stoletnici Pihalnega orkestra železarjev Ravne pa OLGI CVETNIČ iz Opreme. Nagradna križanka št. 87: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 28. 2. 2003 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. IF MONGOL- SKI VLADAR ANGLEŠKA PEVKA MOYET CEV ZA PIHANJE PUŠČIC, PIHALO IONSKI OTOK VRSTA MESA ETIOPSKI KNEZ SOLMIZA- CIJSKI ZLOG BIKEC OPEKA, GRADB. ELEMENT PREDSEDNIK TOGA MAMA- LJUBKO- VALNO DRUŽBENI RED A E PONAV- LJANJE ISTEGA L J NIHAJOČ PREDMET 1 MESTO NA NIZOZEMSKEM A Ji JAPONSKA PIJAČA SILICIJ S 100 m2 MUSLIMA- NSKI SODNIK D u ZGODNJE VINO PRIDELO- VALEC SOLATE O Žportna JADRNICA SEZNAM DNEVOV V LETU E REKA NA TIROLSKEM N DRŽAVA V AZIJI MIRJAM AČIMOV M PIIJAČA ST. SLOVANOV ODREVE- NELOST IKO DREVO Z BELIM LUBJEM ELEKTRONSKO NABIT DELEC KNJIGA ZEMLJEVIDOV GLASBE- NO ZNAME- NJE A PREPRO- STO SVETILO ILOVICA BREN- CELJ FILIPIN- SKO LJUDS- TVO RENATA TEBALDI NEMŠKI FILOZOF REKA NA POLJSKEM JEZERO NA SEVERU RUSIJE A AVT. OZNAKA RIJEKE POLET N VOZNIK FORMULE -LUKA DANIEL IVERNEL E VOJAŠKA PAST E MESTO V ITALIJI T PISATE- LJICA LINDGREN R OZKI DELI POLOTOKOV 1 Tokratnih nagrad vam ne razkrijemo, povemo naj le, da so praktične in da jih bodo dobitniki gotovo veseli. Kot vselej smo tudi tokrat na uredništvu pripravili tri darilne pakete. IME IN PRIIMEK:........................................................................ PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV: