/Primorski
Ši 72 (15.174) leto U.
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjenl Evropi._________________________
TRST-Ul Montecchl 6-Tel. 040/7796600_____
GORICA-Drevored 24 maggiol-Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
POSTNNA PLAČANA V GOTOVM
CISALPINA
'GHSTIONL
investicijski skladi
P/^MlXP BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BvJKU TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Zaviralci
so
zopet
nadela
Bojan Brezigar
s| ^pgodek je tak, da za-vso nafio pozornost. , eraj so se uslužbenci la^kaga se(ieža RAJ, vC-A?leni v sindikat CGIL, „ 0CBi za stavko in v pi-vodstvu navedli, da ®vkaJQ, ker RAJ ne izvaja P°jpzuma o začetku tele-.^jskih oddaj v sloven-
^ jeziku.
Rusijo se sicer glasovi, le za nretvAzn. in da
gensko uslužbenci zahte-B]° Vec delovnih mest Ti v jSovi prihajajo iz vrst n^tva tržaškega sedeža, v. tpko pa iz istih vrst Dri a)ai° zagotovila, da yi P^ve za slovenske tele-tanv sPorede tečejo na-n ko po načrtih in da
: , ^Prav ni nnhpinih nn-
jUh zamud. Birokracija , c potrebuje nekaj Časa, vse papirje...
od 8 ^eseBe bi lahko d8°v°rili z enostavnim j^stvora, da je bil zakon, s sin™111 80 sklenili uvedbo **Skih televizijskih Ver v 0V’ sPrejet že pred V0.k°t dvajsetimi leti.
previl bi bil ta odgovor Djo enostaven, saj ve-slov ^ 86 stvad v zvezi s
Par/ ^ dve. Seveda va ,e povemo mimo dejst-’ ea kljub vsem tem pre-dm, slovenskih sporeda	mimo slutnje,
ZaviZt!eV ,te8a vprašanja totnf	v Trstu ozi-
v p; v dežeh, medtem ko ni bilo bistvenih sujkv zaviranja niti v Ca-rjJ., 0 je na ministrstvu ve-
UalriU . sicer prav nic glia	Trema-
bibiioSjLTi80V’da
sti tl j. ^ istočasno uve-skpn, • oddaje v furlan-svoiJ62^ (Dežela je v Dipt, j Proračunu v ta na-Oov^0loCila 500 milijo-nDst; 1’ Pa tudi zaskrblje-Itali;’^63’kai bodo rekli Veria^f11' ^ato skoraj ne laeeVaemo’ da so za zav-
tat .Veiietneje, da tok-pocasneie
meSiVl^ v Trstu je zato na Vara ' uas spomin ne trek’816 ?a Prvo stavko Sauiega, sekt°rja za vpra-slov '„v zadeva izrecno odl0fjfko manjšino. Za to Hanin ev Sre seveda priz-
djkatu1l-S°lidamost sin-Vedai ’• ,le stavko napo-
mesh ln lzvedel. V tem s si0v. arnreC solidarnost ne rinrin0 n? uživa sploš-nja. Cc^°rj iavnega mne-Ptišln • 6 do t® odločitve bili	!0rei znak, da so
levi3Snjl)0Venskih te"
delu in-i. 0ddai zopet na viti z )e treba zausta-
krsna ie^v^0 ^ (likat" kadar gre za sin-" Samo stavka.
7500 lir	TOREK, 14. MARCA 1995
I Mirko Tremagtia I v Ljubljani
LJUBLJANA - Predsednik zunanjepolitičnega odbora italijanske poslanske zbornice Mirko Tremaglia je bil včeraj na uradnem obisku pri predsedujočemu slovenskega odbora za zunanje zadeve Borutu Pahorju. Razgovor je pokazal, kako oddaljena in različna so stališča med Slovenijo in Italijo. Za Trema-glio mednarodne pogodbe niso veljavne, ker so bile sklenjene s komunistično Jugoslavijo. Poslanec Zmago Jelinčič pa mu je podaril obsežno dokumentacijo o zadržanju italijanskih okupacijskih oblasti v Ljubljani leta 1942._______________ Na 19. strani
I
Začasno zapili prehod Rdeča hiša
GORICA - Mednarodni mejni prehod RdeCa hiša-Rožna dolina je od včeraj zaprt zaradi prenovitvenih del na italijanski strani. Dela bodo predvidoma trajala dva meseca. V tem Času bodo ojadh delovanje obmejnih služb na drugem goriškem mednarodnem prehodu v Standrežu. Kljub temu pa je popolno zaprtje mestnega mejnega prehoda povzročilo protest goriških trgovcev, ki se bojijo izgube kupcev iz Slovenije. Govori se o možnosti začasne prekategorizacije maloobmejnega prehoda pri Solkanu, za kar so že dosegli soglasje slovenske strani.	Na 9. strani
ZADNJA VEST
Prvi sporazum o pokojninah
RIM - Vlada in sindikati so sinoči dosegli prvi sporazum o pokojninski reformi. Pokojnine naj bi bile odslej loCene od skrbstvenega dela. Po srečanju je minister Treu napovedal, da se pogajanja nadaljujejo o drugih aspektih reforme. Dejal je tudi, da namerava vlada spoštovati rok, ki si ga je sama določila, zanikal pa je, da bi k pogajanjem povabili tudi Zvezo industrijcev.
TRST / ODLOČNO STALIŠČE USLUŽBENCEV, VČLANJENIH V SINDIKAT CGIL
Zaradi zamud pri slovenskih TV programih stavka uslužbencev tržaškega sedeža RAI
Solidarnost slovenskih novinarjev in previdnost italijanskih - Vodstvo: priprave redno potekajo
ITALIJA / VIHAR V LJUDSKI STRANKI SE ŠE NI POLEGEL
Tajnik Rocco Buttiglione ostaja na svojem mestu in izgublja živce
RIM - Tajnik Ljudske stranke Rocco Buttiglione, ki je v soboto na seji strankinega vsedržavnega sveta utrpel politični poraz, Se ni odstopil. Tajnik vsekakor izgublja živce, saj je včeraj celo suspendiral iz stranke tri vidne voditelje, med katerimi tudi bivšega tajnika CISL Franca Marinija. Nekdanji
sindikalist naj bi bil med kandidati za njegovo nasledstvo.
Giovanni Bianchi, ki pripada levici in Jd je predsednik stranke, je rekel, da Buttiglione ni vec tajnik in da bo Ljudska stranka v Četrtek dobila novega sekretarja. Buttiglione je sinoči dal vedeti, da bo odstopil le v primeru, da
bo notranje razsodišče ugotovilo, da je sobotno glasovanje potekalo v skladu s statutom stranke.
Ljudska stranka je na robu razsula in razkola. Roberto Formigo-ni, ki je Buttiglionejev pristaš, je prepričan v veljavnost volilnega dogovora z desnico, poslanka Rosy Bindi, ki pripada notranji
levici, pa je nasprotnega mnenja in je prepričana, da je sporazum, Id ga je Buttiglione sklenil s Finijem in Berlusconijem mrtva točka. Za danes je tajnik, ki je včeraj zavračal vsakršni stik s Časnikarji, napovedal tiskovno konferenco.
Na 3.strani
Za liro tudi včeraj zelo težki trenutki
RIM - Lira je tudi včeraj doživela težke ure, saj je bila že ob otvoritvi kotacij vrednost nemške marke od 1.186 do 1.188 lir. Ob 9.45 je bila marka vredna že 1.190, 5 lire. Lira pa je ob 12. klecnila, saj je bila nemška marka vredna kar 1.208 lir. Ob 13. uri je bila marka še vedno vredna 1.206 lir. Pod psihološko mejo 1.200 lir je marka zdrknila šele ob 17.35.
Na 11. strani
Slovesnost v Mostarju
Danes v Primorskem dnevniku
Confindustria in Slovenija
Podpredsednik zveze italijanskih industrijcev Ales-sandro Riello je v Trstu pozitivo ocenil italijansko zeleno luC za pristop Slovenije k Evropski zvezi.
Stran 3
Kritično stališče dolinske SKR
SKP meni Dolini.
meni, da je pri pogajanjih za aprilske vohtve v i, prišlo do hudih zapletov in predlaga primarne vobtve za županskega kandidata.
Stran 4
Pogreb msgr. Lojzeta Škerla
Včeraj so v Sežani položili k večnemu počitku msgr. Lojzeta Škerla, dolgoletnega škofovega vikarja.
Stran 5
Gorbačov na obisku v Gorici
Mihah Gorbačov bo danes na goriškem razstavišču so-' deloval pri okrogli mizi o prenovi v Vzhodni Evropi.
Stran 8
Tržiški festival je letos baročni
Mednarodni glasbeni festival v trziskem Občinskem gledabšCu, bo tokrat posvečen baročni glasbi.
Stran 13
Z Dantejem do Prešernove nagrade
Med letošnjimi nagrajenci iz Prešernovega sklada je tudi Sergej Verč, za radijsko režijo Božanske komedije.
Stran 14
Karabinjerji mednarodnih sil so se v Mostarju spomnili treh ubitih novinarjev (AP)
TRST - Uslužbenci tržaškega sedeža RAI, včlanjeni v sindikat FILIS-CI-GL, so sinoči proglasili stavko. Med vzroki za stavko v pismu direktorici tržaškega sedeža Grazii Le-vijevi je na prvem mestu zamujanje pri uvedbi televizijskih oddaj v slovenskem jeziku, poleg tega pa uslužbenci stavkajo tudi zaradi politike vodstva RAI, ki je, zato, da bi uvedlo tudi noCni dnevnik, osi-bilo programske strukture. Razlogi za stavko so torej zelo kompleksni in bi znali popolnoma ohromiti dejavnost tržaškega sedeža RAI: v CGIL je baje včlanjena velika večina uslužbencev, sicer pa bosta drugi dve sindikalni organizaciji, CISL in SNA-TER, danes odločali o zadržanju do stavke.
Stavkajočim so že izrekli sodlidarnost slovenski novinarji tržaškega sedeža, medtem ko so italijanski kolegi »solidarni z nameni, ne pa z obliko tega sindikalnega boja«. Vodstvo tržaškega sedeža RAI pa baje trdi, da ni pravih razlogov za stavko, in da priprave na začetek slovenskih televizijskih oddaj potekajo po zastavljenih načrtih.
Vsekakor pa je sinoči odpadel noćni deželni dnevnik, ki so ga po vsej Italiji uvedli prav vCeraj. Baje je dnevnik odpadel samo v Trstu, čeprav so tudi v nekaterih drugih deželah še nerešena vprašanja.
Na 3. strani
Pomlad v mestu
Na tržaških mestnih ulicah svetoCe drevo že naznanja pomlad (Foto M. Magajna)
V Centi srečanje Školča in Cruderja
CENTA - Med Rimom in Ljubljano je po umiku italijanskega veta mogoče rešiti odprta vprašanja. Tako menita predsednik slovenskega parlamenta Jožef Skolc in deželnega sveta FJK Giancarlo Cruder.
Na 3. strani
Predsednica FJK danes na Kvirinalu
RIM - Predsednica deželnega odbora FJK Alessandra Guerra se je sinoči v Rimu srečala z ministrom za odnose z deželami Francom Frat-tinijem. Danes popoldne se bo srečala tudi s predsednikom republike Scalfarom.
Na lO.strani
RIM / VČERAJ ZAČETEK RAZPRAVE
USTICA / NOVA RAZKRITJA V AFERI
Zbornica se bo danes Izvedenci izdajali izrekla o vladnih ukrepih tajnosti preiskave
Včeraj prvi dogovor s sindikati o pokojninski reformi
RIM - Medtem ko je italijanska lira doživljala pravi križev pot na denarnih trgih, je zbornica začela razpravo o gospodarskih ukrepih, s katerimi vlada Lamberta Dinija skuša uravnovesiti državni proračun in omejiti primanjkljaj. Ob liri je doživela hud udarec tudi borza.
Vihra na finančnih trgih je bila izhodišče, s katerim je proračunski minister Rainer Mašera začel svoj ek-spoze v zbornici, s katerim je poslancem orisal gospodarske vladne ukrepe. »Potreben je jasen signal, da Italija želi urediti svoj proračun,« je dejal proračunski minister. Po njegovem mnenju obveze ne zadostujejo več, potrebna so dejstva. In odobritev vladnih gospodarskih ukrepov bi bilo dejstvo.
Mašera je dejal, da je »odobritev teh ukrepov skupno z reformo pokojnin predpogoj, da bodo mednarodni in domači investitorji spet pridobili zaupanje v Italijo«. Po oceni proračunskega ministra vihra na denarnih in borznih trgih ni'posledica šibkosti
italijanske realne ekonomije, saj so pokazatelji proizvodnje zelo pozitivni, ampak dejstva, da je »konec tistega premirja, ki so ga vse stranke priznale kot osnovno značilnost sedanje vlae«. Prav zaradi tega mora Italija z dejstvi pokazati, da hoče urediti državni proračun. Sprejetje vladnih gospodarskih ukrepov in pokojninska reforma so temelji, na katerih se lahko učvrsti sedanji gospodarski zagon.
Podoben apel je poslancem naslovil finančni minister Augusto Fan-tozzi, ki je tudi dejal, da so vladni ukrepi strukturni in bodo učinkovah več let, saj ne temelji na odpustih ah enkratnih ukrepih. Finančni minister je tudi poudaril, da vladni ukrepi pravično porazdeljujejo bremena na vse družbene sloje, »čeprav smo pazili, da ne bi preveč privih vijaka in zavrh gospodarski zagon«.
V popoldanskih urah se je premier Lamberto Diru srečal s predstavniki Zelenih, s katerimi se je obvezal, da bo sprostil nekaj ukrepov za zaščito
okolja. Poleg tega naj bi končno začeli z deli za vzdrževanje poslopij, ki jih dežele doslej še niso potrošile. V vladnih krogih so precej optimisti in so prepričani, da bo zbornica izglasovala manever. Jeziček na tehtnici je še vedno Stranka komunistične prenove, ki je razdvojena. Medtem ko je tajnik Fausto Bertinotti še včeraj popoldne ponovil svoj »Ne« ukrepom, je bivši tajnik Sergio Garavim z nekaterimi somišljeniki napovedal podporo vladi. Ljudska stranka bo verjetno soglasno podprla ukrepe, kljub razdvojenosti o Buttighonejevih političnih predlogim. Neodločeni pa so Pannelovi reformatorji, ki zahtevajo jamstvo o hitrem sprejetju pokojninske reforme.
Premier Lamberto Dini se je prav v zvezi z reformo včeraj srečal s predstavniki Confindustrie in sindikatov. S sindikati je vlada včeraj dosegla prvi dogovor o ločitvi skrbstva od pokojninskega varstva. Dogovor predvideva preureditev celotnega sektorja socialne pomoči.
V zadevo vpleten general Nardini
RIM - Afera okrog še vedno nerazčiščenega strmoglavljenja potniškega letala družbe Itavia v Tirensko morje pri Ustici 27. junija 1980 beleži vedno nova presenečenja. Zdaj so odkrili, da so nekateri izvedenci, imenovani od sodnikov v okviru preiskav, nezakonito posredovali informacije poveljnikom italijanskega vojaškega letalstva in še zlasti bivšemu načelniku generalnega štaba generalu Steliu Nardiniju.
Med papirji, ki so jih karabinjerji zaplenili na Nardinijevem domu, so med drugim našli poročilo o javnem tožilcu Giovanniju Salviju. Poročilo podrobneje opisuje Salvijevo osebnost in delovanje. Javnega tožilca sicer označuje kot sposobnega človeka, ki naj bi bil politično levičarsko usmerjen, poleg tega pa omenja razna njegova srečanja s tehniki in s politiki. V poročilu je tudi rečeno, da naj bi Salvi imel znaten vpliv na preiskovalnega sodnika Rosaria Prioreja.
Vest je včeraj potrdil sam prizadeti javni tožilec Giovanni Salvi. Časnikarjem je ironično dejal, da poročilo vsebuje marsikatero naravnost laskavo
ceno o njem, kakršno bi rad vključil voj »curriculum vitae«. Seveda pa >^ esprejemljivo, da je javni tožilec Pr^ met poročil izvedencev, imenovani ^ d sodnikov. Vse kaže, da Salvijev Prl^ rer ni osamljen in da je vrh itali)^1 kega vojaškega letalstva imel podob oročila tudi o drugih ljudeh, ki so so elovali pri preiskavah o Ustici.
ijavm suumm uuiasiem puieg ^“ nerala Nardinija še osem izvedence, eiskave vodi rimski državni pravdn ichele Coiro. Nardi in ostali so
lova razkritja so seveda niočn eknila tudi v političnih krogiij’ dsednik senatne komisije za teror. i in pokole Giovanni Pellegrin0 J al, da gre za nadvse zaskrbljujoč
evo, saj imamo opravka s kršenje"
Tožilstvo iz Ravenne zaslišalo Enrica Cuccio
MIT.AN - Na sedežu davčne policije v Milanu je državni tožilec iz Ravenne Mau-ro Jacoviello zaslišal častnega predsednika bančnega zavoda Mediobanca Enrica Cuc-do. Priletnega poslovneža, ki je za kulisami vsa povojna leta pogojeval glavne poteze italijanskih gospodarstvenikov, je tožilec zaslišal v okviru preiskave o krahu koncema Fenuzzi.
Tožilstvo v Ravermi je prepričano, da je vrh Mediobance s Cuccio na čelu dobro poznal finančno stanje koncema in je vedel za »luknje« v biland, la so jih preiskovalci odkrih pozneje. Med drugim naj bi Cucda vedel za primankljaj okoli 400 milijard lir, ki jih je bivši predsednik koncema Raul Gardini izgubU s špekuladjo na kmetijski borzi v Chicagu in ki ga je nato skušal prikriti z lažnimi bančnimi operadjami.
Tožilstvo je prepričano, da je vrh Mediobance, ki si je prevzel nalogo, da sanira, koncem, dobro poznal stanje družbe, vendar nis tem seznanil navezo bank, M jih je povabil naj sodelujejo pri projektu sanad-je. Zato je pred časom poslalo častnemu predsedniku Cuccii, poverjenemu upravitelju Vincenzu Maranghiju in centranima direktorjema Gerardu Bragiottiju inMari-ziu Romitiju jamstvena obvestila in jih osumil lažnih sporočil družabnikom.
Vrh Mediobance naj bi z dejanskim stanjem seznanil finančni direktor grupe Fer-ruzi Roberto Magnani. To naj bi potrjevali zapiski, ki jih je finančna straža zaplenila v denarnem zavodu. Odvetnik Cucde pa je zavrnil obtožbe. Obrambo je gradil predvsem na trditvi, da častni predsednik nima operativnih funkdj v banki.
NEAPELJ / KRŠITEV PREDPISOV O ZAŠČITI OKOLJA
Zaplenili 87 železniških vozov z azbestom
Na neapeljsko železniško postajo so pripotovali med leti 1989 in 1994
NEAPELJ - Neapeljski karabinjerji so na železniški postaji (Telefoto Ap) v mestni četrti Pog-gioreale zaplenili 87 železniških vozov azbesta; zaplenili so jih zaradi kršitve predpisov o zaščiti okolja in javnega zdravja. Kot so ugotovili karabinjerji, so železniške vozove na postajo pripeljali od leta 1989 do 1994. Večina jih je slabo ohranjenih. Medtem so državnemu tožilstvu že odposlali fotografsko dokumentacijo, da bi ugotovil morebitne odgovornosti zaradi prisotnosti vagonov na postaji.
NOVICE
POLITIKA / KANDIDAT LEVOSREDINSKEGA KARTELA
»Joče se« kip Matere božje v Kalabriji
CASTROVTT1,ARI (COSENZA) - Od včeraj popoldne je majhna kapelica pri Castrovillariju neprenehni cilj številnih vernikov in radovednežev, ki so si prišli ogledati kip Matere božje, ki “pretaka krvave solze".
“Čudež" je odkrila družina iz Castrovillarija, ki se je včeraj popoldne napoltila k bližnjemu izviru v Vigni po vodo. Vest se je kaj kmalu razširila v mestu in že sinoči so številni radovedneži obiskati kapelico.
V Valtellini zaplenili 53 kilogramov kokaina
SONDRIO - Karabinjerji iz Sondria so v prtljažniku belega fiatovega Uno odkriti 53 kilogramov čistega kokaina; avtomobil so ustaviti v soboto zvečer na državni cesti 38 pred Sondriem. Mamilo je bilo razdeljeno v kilogramske hlebce, ki so biti shranjeni v kovčku in v veliki torbi. Komercialna vrednost mamila znaša okrog 30 milijard lir. Karabinjerji so aretirati osebo z venezuelskim potnim listom, ki je bil naslovljen na Enriqueja Victorja Martineza Linaresa, ki se je leta 1953 rodil v Caracasu (ni pa gotovo, da so podatki resnični); aretirati so tudi Divo Mario Granados de Castro, ki se je pred 36 leti rodila v Kolumbiji, živi pa v Tegliu (Sondrio).
Plutonij išče »task force«
VERONA - Včeraj je stopila na delo “task force" gasilcev, ki so prispeti iz raznih italijanskih dežel in začela iskati dve leseni škatli s plutonijem, ki naj bi jih Nico-la Todesco odvrgel v reko Adižo v bližini kraja Belfio-re (Verona). Okrog 200 gasilcev sistematično raziskuje 120 kilometrov nasipa vzdolž reke; včerajšnjo operacijo je od notranjega ministrstva zahtevala veronska prefektura, ker so bile dosedanje raziskave neuspešne.
vorano in vočnikih sledilo ra-vil. kier ie imel Prodi
predvsem prisluhnil pri hlemnm liudi. sai si

levosredijnskega karte razburila. »Preseneti me, če ne bi poskusih P tipoteze. Očitno je, da moj obisk odmev n16 L. dmi,« je profesor iz « gne z nasmeškom ril novinarjem. J3 1 e ugotovitve, da je bil z dobesedno preplavi)6* lepaki krajevne Lju stranke, ki podpira m.
vo kandidaturo, g vznemirila. »Prišel 5
'ClFb SOBOTNEM POLITIČNEM ZASUKU
PREDSEDNIK ITALIJANSKIH MLADIH INDUSTRIJCEV / ALESSANDRO RIELLO
Popolna zmeda v Ljudski stranki
Tajnik Buffiglione izgublja živce
RIM - Viharju, ki je prizadel Lji stranko, se ni videti konca. T ?V.R.0CC0 Buttiglione, ki je v sob< 0bili nezaupnico strankinega vse. avnega sveta, vztraja na svojem n
® 10116 ne samo, da noCe odstop aitipak je včeraj celo suspendira’ stranke Franca Marinija, ki je n ^didati za njegovo nasledstvo, ektorja glasila »II Popolo« Luca E skl163 GiusePPe)a Garganija, 1
4 . vprašanja orzave. suspenzi a)nik utemeljil s proceduralnimi evanu, mnogi pa so prepričani 6 je hotel Buttiglione le maSče ao političnimi nasprotniki.
V Ljudski stranki vlada pope meda. Notranja levica, ki je v sol Preprečila volilni sporazum z de
l	-Ul Ildpuveuuju, Ud. UU 5»
g v četrtek dobila novega taji uttiglionejevi pristaši pa vztra a le na sobotni seji vsedržavi yeta prišlo do hudih nepraviln i so močno oškodovale tajnik ^Jegovo usmeritev. V tem vzd °ntalnega spopada se bo v če °ya sestal vsedržavni svet. Nj
Predsednik Giovanni Bianchi (m B napoveduje, da bo skupSi
izvolila novega tajnika, Buttiglioneje-vi pristaši pa, da bo potrdila volilni dogovor s Silviom Berlusconijem in z Gianfrancom Finijem.
Tajnik se je tudi včeraj izognil vsakršnemu stiku z novinarji in bo svoja stališča pojasnil na današnji tiskovni konferenci. Oglasili pa so se njegovi sodelavci, ki so poudarili, da Buttiglione čaka na sklepe strankinega razsodišča. Ge bo razsodišče ugotovilo, da je prišlo v soboto do nepravilnosti, bo tajnik ostal na svojem mestu, v nasprotnem primeru bo odstopil.
Predsednik stranke Bianchi, ki pripada levici, je, kot rečeno, dal jasno razumeti, da Buttiglione ni več tajnik, čeprav še ni formalno odstopil. Bojevita in polemična poslanka Rosy Bindi pa je tudi včeraj dejala, da je Buttiglione - s tem, da vztraja na tajniškem mestu - izvedel pravi politični udar, ki zna imeti katastrofalne posledice za Ljudsko stranko, ki je že vsekakor na robu razsula in razkola. Zelo začuden nad suspenzijo je bivši tajnik sindikalne zveze CISL Marini, ki ga je Buttiglione sinoči pozval, naj takoj zapusti urad na rimskem strankinem sedežu.
Po nekajdnevnem molku se je včeraj oglasilo tudi vatikansko glasilo »Osservatore Romano«, ki izraža veliko zaskrbljenost nad razkolom v Ljudski stranki, čeprav se v članku ne spušča v politično oceno dogajanj. Vatikanski časopis objavlja le suhoparne agencijske vesti in izjave nekaterih voditeljev drugih strank. Poročanje »Osservatore Romano« dokazuje, da se Vatikan v tem zelo delikatnem trenutku noče opredeliti in čaka na razvoj dogajanj, čeprav je znano, da nekateri visoki cerkveni krogi še vedno podpirajo sodelovanje Ljudske stranke z desnico.
Vodja Nacionalnega zavezništva Fini, ki je baje s šampanjcem nazdravil na Buttiglionejev politični poraz, je bil včeraj zmernejši in je izrazil upanje, da bo v četrtek končno prišlo do razščičenja v Ljudski stranki. Berlusconi pa še dalje molči, saj očitno še vedno upa v Buttiglionejevo zmago.
Confindushia je za sodelovanje s Slovenijo
Krizo lire je posledica političnega izsiljevanja

Associazione degli Industriali della Provincia di Trieste
Riello med predsednikoma tržaških industrijcev Azzarito in mladih industrijcev Riccesijem (KROMA)
TRST - »Živimo v svetu, ki je vsak dan bolj medsebojno povezan zlasti z gospodarskega vidika. Država, kot je Slovenija, je za italijansko gospodarstvo najbh-žje področje onstran meje in nam je tudi kulturno zelo blizu. Zato mislim, da je njena postopna vključitev v Evropsko zvezo pozitivna.« Tako je nedavni zasuk v odnosih med Rimom in Ljubljano ocenil Alessandro Riello, podpredsednik združenja itaUjanskih industrijcev Confindustrie.
Med včerajšnjim obiskom pri tržaški Confindu-strii je Riello, ki je tudi predsednik organizacije italijanskih mladih industrijcev poudaril, da je Slovenija »stvarnost, s katero je treba sodelovati in jo podpreti pri vstopu v globalno svetovno tržišče, katerega del smo vsi. Zavedam se, da je danes v Sloveniji delovna sila različna oz. cenejša od italijan-
ske, kar bi se lahko zdelo nevarno za italijansko gospodarstvo. Mislim pa, da so isti občutek imeli pred nekaj desetletji v Franciji ah Nemčiji do Italije in vendar so nam zaupah.« Za Riella mora Italija staviti predvsem na tehnološki razvoj svojih podjetij in na kakovost svojih proizvodov. To velja ne toliko za gospodarsko sodelovanje s Slovenijo, ampak predvsem za konkurenco z državami Daljnega Vzhoda, ki nizke plače združujejo z visoko tehnologijo. Seveda pa je poglavitno vprašanje, s katerim se spoprijema italijansko gospodarstvo, notranje narave, je dejal podpredsednik Con-findustrije, in prav na to temo predstavil dokument, ki ga bodo odobrile vse deželne organizacije mladih industrijcev in ki ga bo v kratkem osvojila tudi sama Confindustria.
Riello je v tem okvim na-
glasil, da je sedanja finančna kriza lire predvsem posledica vsestranskega političnega izsiljevanja in posplošene pohtične neiskrenosti. Nevarnost nadaljnje destabilizacije italijanske politike in kot posledica tudi italijanskega gospodarstva je, da pride do »splošnega kraha po južnoameriškem zgledu«. Da bi se stanje popravilo, imajo italijanski indu-strijci svojih »deset zapovedi«; gre za stvarne predloge za reformo italijanske politike, gospodarstva in družbe,
na podlagi katerih bodo italijanski industrijci sodili kandidate na prihodnjih volitvah.
V zvezi s parlamentarnimi volitvami industrijci sodijo, da je vsekakor treba najprej odobriti finančni zakon Dinijeve vlade, ki naj potem v najkrajšem času izvede reformo pokojninskega sistema. »Potem je vsak datum dober za volitve, ker imajo državljani res pravico, da izvolijo svoje predstavnike. Vendar mislim, da verjetno ne bodo glasovali za tisto politično večino, ki je bila izvoljena 27. marca lani.« Torej Riello misli, da bi tokrat volilci ne nagradili Berlusconija in Finija. V bistvu proti desnici in predvsem proti Berlusconijevemu televizijskemu monopolu je usmerjen tudi predlog industrijcev, da je treba vsekakor izvesti referendume, kar nasprotuje zahtevi desnice po volitvah junija letos. Riello je včeraj izredno jasno poudaril, da je v interesu italijanskih industrij, gospodarstva in torej vse skupnosti, da Dinijeva vlada izvede svoj program v čimbolj umirjenem in korektnem političnem vzdušju. K temu naj bi pripomogel tudi nov jamstveni organ za informacijo, saj prav pristranska in neodgovorna informacija prispeva nemalo k splošni krizi v Italiji.
Novi slovenski konzul pri prefektu
TRST - Tržaški prefekt Luciana Cannarozzo je včeraj sprejel na predstavitvenem obisku novo generalno konzulko Slovenije v Trstni Vlasto Valenčič-Pelikan, ki je v Trst že opravljala funkcijo vice konzula med leti 1984 in 1988. Na prisrčnem pogovoru je Vlasta ValenCiC-Pe-likan izrazila zadovoljstvo za odprtost Italije do Slovenije v zvezi z njenim vstopom v Evropsko zvezo. Podcrtala je tudi dobre bilateralne odnose in izmzila razpoložljivost za Se širše odnose na deželni in pokrajinski ravni v korist zainteresiranega prebivalstva.
Jj*ST /
SKLEP USLUŽBENCEV, VČLANJENIH V SINDIKAT CGIL
Stavka na tržaškem sedežu RAI ker še ni slovenskih TV oddaj
Po mnenju vodstva pa pri pripravah ni večjih zamud
sedP> X/ Uslužbenci tržaškega Cqu a *^1» včlanjeni v sindikat V k 80 Sln°ci napovedali stavko.
objaviiOVrm PoroCilu, ki so ga teh,' : 1 skupno s pismom ravna-Zr0L ' baškega sedeža, so kot v sp0r avedli zamudo pri izvajanju v slov11313-0 televizijskih oddajah stp _ enscini in, na drugem me-Peslit lanikanie sporazuma o za-leleviV3ni ,ravni za nočni deželni sq turi'8 L1 dnevnik. Napovedali preč;]..1 P00ude, da bi s stavko pre-Vnih 0P°ldanski in večerni dne-
razCGIL bodo danes dikatn1 , .Clani ostalih dveh sin-Uprav V’ ki sta med tehniki in žeWmlrri osel1iein prisotna na de-in SMATn žu RAI' in sicer CISL slover,,. ER' Stavko so podprli deža , . 1 n°vinarji deželnega se-tMiskit,14Zavzetost za začetek slo-vHo 0 Revizijskih oddaj poziti-dejstvo6^ Uiei°’ zaskrblja pa jih ttekoliV i'* ,se sindikalna enotnost 0 krha. Pri tem tudi pripo-
minjajo, da gre pri protestu uslužbencev, članov CGIL, ločevati dve zadevi; po eni strani gre za zavzemanje za uvedbo slovenskih televizijskih poročil, po drugi oz. istočasno pa za skrb, da ne bi tudi deželnega sedeža FJK okrnili kot so že druge. Na včerajšnji sindikalni skupščini pa so sindikalni predstavniki slovenskih novinarjev še enkrat poudarili, da se vprašanja Slovencev rešujejo vselej kot zadnja.
Italijanski novinarji oz. sindikalni odbor pa je dejal, da so razlogi utemeljeni, ne pa način boja. S tem v zvezi je član sindikalnega odbora Villotta izjavil, da "»soglašamo z razlogi za protest, ne pa z načinom«. Pri tem je še poudaril, da so nočni deželni televizijski dnevnik zahtevali in izbojevali prav novinarji oz. njihov sindikat, zato ni prav, da tehniki s stavko preprečijo start pomembnega projekta.
Po mnenju tržaškega vodstva
Rai slovenski televizijski program ni pod vprašajem. Postopki za dodelitev potrebnih oddajnih frekvenc, dosedanjih Pontecovih kanalov, na katerih še oddajajo program koprske televizije, so skoraj dokončno urejeni; nastavitev tehničnega osebja za slovenske oddaje - gre za pet tehnikov - pa bo rimsko vodstvo Raia odobrilo v najkrajšem času. Tudi za samo tretjo oddajo italijanskega deželnega tv dnevnika niso še nastavili vsega potrebnega novega osebja, pač pa se v režiji začasno poslužujejo tehnikov, ki so usposobljeni za oddajniško službo. Vsa še odprta vprašanja za slovenski progra-am in za tretji italijanski dnevnik naj bi bila rešena v najkrajšem času; tako zagotavljajo na tržaškem sedežu.
Ob vsem tem pa velja povedati, da so zakon 105, s katerim je italijanski parlament naložil Raiu dolžnost, da oddaja slovenske tv programe, odobrili pred 20 leti...
CENTA / POSVET O OBMEJNEM SODELOVANJU
Možnost za rešitev še odprtih vprašanj
Tako ocenjujeta predsednika Školč in Cruder
CENTA - Predsednik slovenskega parlamenta Jožef Školč in predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Giancarlo Cruder sta na včerajšnjem srečanju v Centi potrdila, da po odločitvi italijanske vlade, ki je prižgala zeleno luč za vstop Slovenije v Evropsko zvezo, obstajajo vsi pogoji, da se odpravijo še odprta vprašanja med sosednjima državama in da se nastavi nova strategija gospodarskega in vsestranskega sodelovanja. To sta povedala na posvetu o obmejnih gospodarskih perspektivah, ki ga je pripravila Gorska skupnost za Terske doline in katerega so se udeležili tudi vidni predstavniki obeh parlamentov, deželne vlade in obmejni upravitelji. Pred samim posve-tvom sta Cruder in Školč s sodelavci sprejela predstavnike Slovencev iz videmske pokrajine. Jole Namor za SKGZ in Fabio Bonini za SDGZ sta izpostavila vrsto odprtih vprašanj, od gospodarske zaostalosti do speficičnosti narodnostne skupnosti na Videmskem. Posebej sta podčrtala zdajšnje težave, ki so nastale zaradi finančne krize v naj-
večjih kulturnih ustanovah.
Predstavnikom slovenske manjšine je na posvetu odgovoril Giancarlo Cruder, ki je potrdil prizadevanje Dežele, da se zakon št. 19 o obmejnih območjih ohrani v vseh postavkah in s tem v zvezi, da se zagotovijo manjšini dogovorjena finančna sredstva. Cruder se je lotil tudi vprašanja vračanja imovine optantom in pri tem dejal, da ga je treba rešiti brez vsakšmega revanšizma in strankarskih ciljev. Opozoril je tudi na nevarnost, da tako italijanska kot slovenska manjšina postaneta talec v odnosih med obema državama, kar je nedopustno, saj so narodnostne skupnosti bogastvo, ne pa nadležen kamenček v čevlju.
Jožef Školč je posebej izpostavil voljo Slovenije, da se premostijo še nerešena vprašanja in da se v perspektivi za jutrišnji dan ustvari pogoje za tesnejše medsebojno sodelovanje, še posebej na obmejnem območju. Opozoril je tudi na težave naše manjšine in na njeno različno pokrajinsko stvarnost.
Rudi Pavšič
NOVICE
V Mieli novoletni koncerti
Jutri ob 17. bo v gledališču Miela predstavitev treh novoletnih koncertov, ki so jih posneh na laserskih video ploščah z izredno kvaliteto zvoka in slike. Gre za koncerte, ki so se odvijali pod taktirkami Herberta Voh Karajana, Carlosa Kleiberja in Clau-dia Abbada in na katerih so izvajah glasbe Josefa in Johanna Straussa, Rossinija, Schuberta in drugih. Predstava spada v okvir pobud, ki se odvijajo v sodelovanju s trgovino aparatur za hi-fi glasbo Radio Reseth.
Občni zbor združenja Auser
Danes bo v prvem sklicu ob 8. uri, v drugem pa ob 15.30 občni zbor združenja za podporo priletnim občanom »Zlata nit - Auser«. Sestanek bo na sedežu združenja upokojencev Spi - Cgil na Drevoredu Čampi Elisi 38.
IACP: pet milijard lir za tehnološke naprave
Tržaški institut za ljudska stanovanja (IACP) bo potrosil vec kot pet milijard lir za vrsto del, s katerimi bo v nekaterih stavbah prilagodil tehnološke naprave. V 43 poslopjih bo popolnoma preuredil električne naprave na osnovi novih vamostnih predpisov; dela bodo opravila podjetja iz Furlanije in eno iz Neaplja, poslopja pa se nahajajo v Ul. D’Annun-zio, Ul. Settefontane, Ul. Severi, na Trgu Perugino, na Elizejskih poljanah, v Ul. Schiaparelli, Ul. Or-landini, Ul. Lorenzetti in v Ul. Cologna.
Začetek tečaja ruščine
Združenje Euroest Cultura (bivša Italija-ZSSR) sporoča, da se bo v petek začel pospešeni tečaj ruščine, medtem ko so se do sobote odprta vpisovanja za tečaja češčine in madžarščine. Informacije so na razpolago na sedežu v Ul. dell’Eremo 10, tel. 946713, od 17. do 20. ure.
Začenja se ricmanjski teden
Z odprtjem likovne razstave se nocoj, ob 20.30, v Babni hiši, začenja ricmanjski teden, niz kulturnih srečanj, ki jih ob pmznovanju vaškega zavetnika sv. Jožefa prireja domače SKD Slavec. Večdnevna prireditev, ki je v svojem več kot desetletnem življenju postala prava stalnica na na kulturnem prizorišču, se tokmt začenja s pomebnim dogodkom, kot je odprtje razstave del enajstih mladih likovnih ustvarjalcev iz tržaškega in goriškega prostom.
»Očitno slovenska mladina še in veliko dela na likovnem področju,« pmvi Boris Zulian, kije botroval k nastanku te pobude, »treba pa ji je ponuditi primeren prostor, ki ga - žal - ni.« Z upanjem, da bi ta mzstava spodbudila še druge tovrstne priložnosti, pa Zulian izraža Zeljo tudi številnih, ki se poklicno ali ljubiteljsko v našem prostoru ukvarjajo z likovnostjo.
Razstava ponuja torej možnost vrednotenja ustvarjalnosti mladih umetnikov: o posameznih mzstavljalcih bo spregovorila Jasna Merku, odprtje pa bo poživil nastop dekliške pevske skupine V. Vodnik iz Doline. Ricmanjski teden se bo nadaljeval v petek, 17. t. m., z zabavnim večerom skupine Adria kvintet in čarodeja Vikjja, in se sklenil v nedeljo, 19. t. m., z običajnim domačim večerom, ko bosta nastopila društveni zbor in dramska skupina, (dam)
Primorski dnemi
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst
Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044. fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
PRIPRAVE NA APRILSKE UPRAVNE VOLITVE
SLOVENIJA V|Z
SKP: položaj v Dolini se nevarno zapleta
Stranko predlaga primarne volitve za kandidature
»Položaj v dolinski občini se zapleta. Ne zaradi krajevnih zdrah, paC pa zaradi vmešavanja pokrajinskih tajništev nekaterih strank, ki bi rade iz Doline naredile “laboratorij” za preizkušanje sicer že propadlih političnih receptov, ki temeljijo na antikomunisticni diskriminaciji.« S temi besedami se začenja tiskovno sporočilo Stranke komunistične prenove, ki obravnava priprave na aprilske upravne volitve v dolinski občini.
SKP je od vsega začetka sodelovala na pogovorih z domačimi političnimi skupinami in se soočila s predstavniki krajevne civilne družbe. Zagovarjala je stališče - piše nadalje v izjavi - da se morajo v Dolini združiti vse napredne in demokratične sile, ki naj zagotovijo kontinuiteto upravljanja v duhu kulture sožitja, socialne solidarnosti in prijateljstva med narodi.
Prav zato, ker se zaveda pomembnosti trenutka, je dolinski krožek SKP sklenil, da ne bo predstavil
svojega elana kot županskega kandidata, čeprav je Komunistična prenova v Dolini stranka relativne večine. SKP je ponudila sogovornikom kandidaturo človeka (Borisa Pangerca, op.ur.), ki ni njen član, pač pa predstavlja svet kulture, organizirane civilne družbe in je v krajevno stvarnost zakoreninjen tudi preko svoje umetniške ustvarjalnosti.
Ostali partnerji snujoče se demokratične koalicije vztrajajo pri svojih, strankarsko obarvanih kandidatih, je še mnenja SKP. »Iz Trsta se širijo namigi, da je v Dolini potrebna levosredinska koalicija z bivšimi demokristjani, ki pa zahtevajo diskriminacijo do komunistov, mi pa nismo postavljali nobenega veta«.
Zato se dolinski krožek SKP obrača na javnost s predlogom, naj o županskih kandidatih odločajo domačini sami preko primamih volitev. Stranke, ki so doslej upravljale dolinsko občino pa pozivajo, naj ne podlegajo pokrajinskim pritiskom, ki bi pomenih, prvič v povoj-
ni zgodovini, hud razkol med naprednimi silami. »Ločen nastop naprednih sil, samo zaradi de-mokrščanske oholosti in izsiljevanja, bi namreč nudil desnici več možnosti v njenem naskoku na oblast«, piše na koncu sporočila SKP.
Situacija v Dolini se torej po mnenju SKP politično zapleta, čeprav ni jasno, na katere zunanje pritiske misli dolinski krožek Komunistične prenove. Dosedanji predvolilni pogovori med štirimi strankami sedanje upravne večine so potekali, kolikor nam je znano, predvsem na občinski ravni, kjer so se načelno že sporazumeli za predložitev skupne volilne liste.
V zvezi z volitvami se je včeraj oglasila tudi skupina »Svobodni sever« (Giorgio Marchesich in somišljeniki), ki predlaga Ljudski stranki v Dolini, Zgoniku in Repen-tabru sredinska zavezništva »brez fašistov Nacionalega zavezništva in brez komunistov DSL«.
H NA STRANKINEM SEDEŽU h
DSL vabi jutri na srečanje z izvoljenimi zastopniki
Demokratična stranka levice vabi jutri ob 18.uri v prostore mestnega sedeža (Ul.S Spiri-dione 7, tretje nadstropje) na srečanje z izvoljenimi predstavniki v deželnih in občinskih skupščinah. Gre za pobudo, ki ima namen okrepiti stike med članstvom (volilci) in s predstavniki v javnih upravah, ki je nujno, da ljudem podajo obračun opravljenega dela ter da istočasno prisluhnejo nasvetom in morebitnim kritikam.
Jutrišnje srečanje bo vodil pokrajinski tajnik
stranke Stelio Spadaro, uvedla pa ga bosta podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin in Giorgio De Rosa, ki je načelnik DSL v mestni občinski skupščini. Sledilo bo soočanje, ki je odprto javnosti. Na njem bodo - poleg Budina in De Rose - sodelovali tudi tržaški občinski svetovalci Hrasta ter strankini zastopniki v rajonskih sosvetih.
Jutrišnja pobuda v Ul. S. Spiridione 7 se uvršCa v niz javnih pobud DSL o najbolj aktualnih krajevnih problemih.
PROTEST PROF. PAHORJA
»Finančni stražniki ne poznajo zakonskih in ustavnih določil«
Šestintrideset minut čakanja na meji kot »kazen« zaradi uporabe slovenščine. Zgodilo se je v soboto popoldne na mejnem prehodu pri Rdeči hiši v Gorici, kjer je prof. Samo Pahor ob prehodu meje na vprašanje finančnega stražnika, ali ima kaj prijaviti, odgovoril s slovenskim »nič«. Dolga - kajpak dvojezična - diskusija med gluhimi, ki je sledila, se je končala tako, da so agenti finančne straže po 36 minutah čakanja in po temeljitem pregledu avtomobila vrnili dokumente prof. Pahorju in
njegovemu sopotniku, da sta lahko odpeljala.
Prof. Pahor je protest proti finančnim stražnikom, ki očitno ne poznajo zakonskih in ustavnih določb, naslovil na ministra za finance Fan-tozzija in na vrhovnega poveljnika Finančne straže gen. Berlenghija, ki ju je povabil, naj data podrejenim ustrezna navodila, kako ravnati s pripadniki slovenske manjšine. Svoj protest je Pahor poslal v znanje zunanjima ministroma Italije in Slovenije ter pristojnim komisijam Evropskega parlamenta.
SI soglaša z umikom rimskega veta
Nekdanji socialisti, & so pred kratkim ustan°^ vili novo stranko«Socia^
listi italiani« (SI), P0^ dravljajo sklep rim5^® vlade, ki je umaknila v® to nad začetkom forma ^ nih pogovorov za prl^ druzeno članstvo Slove nije v Evropski zvezu Tržaška SI je prepričan3, da bo bruseljska pote2 zunanje ministrice Su sanne Agnelli tudi p°^ spešila reševanje vpra Sanja nepremičnin is skih beguncev, umik ve ta pa bo tudi nedvorrm spodbudil ter okrepil g° spodarske odnose me
hrvaškim zaledjem.
5Iranka SI je tudi skie-a, da v Trstu - kot mi - pristopi v giban) ^ smokratov", ki zavze podpira kandidaturo nana Prodija za mm^
mju "Demokratuv
elujejo tudi Prlsta, ta Segni in Demo
:kega zavezništva-
mka SI, ki ima na aškem približno s lov, je na svoji ne ni skupščini raz djala tudi o hudi go darski krizi, ki PeS i pokrajino, s pose poudarkom na raz dogajanj v zvezi
liznjem zasedanju 'žavne skupščine
ca občinska sve Zavezništva za iella Pittoni ter
ST ie Pr°'
PREISKAVA SE NADALJUJE
OBSODILI RUSKEGA DRŽAVLJANA
Imela sla 13 razpršilcev s plinom za omrtvičenje
Grozil in izsiljeval profesorja
Za nekaj ur je imel zaprto tudi njegovo ženo in otroka
Policija se ni zadovoljila z zaplembo trinajstih razpršilcev s plinom, ki služi za omrtvičenje, temveč s preiskavo nadaljuje. Hoče namreč ugotoviti, če sta bila lastnika razpršilcev v dobri veri in nista vedela, da italijanska zakonodaja take predmete prepoveduje, ali pa so jima razpršilci služili v namene, ki nimajo nic skupnega z obrambo pred morebitnimi napadalci.
Osebje komisariata z Rocola-Melare je osem razpršilcev nemške proizvodnje našlo v stanovanju bosanskega državljana (znani sta le njegovi začetnici, G.A). Izsledili so tudi moškega, ki mu jih je oskrbel (N.R., prav tako iz Bosne) in pri katerem so našli še pet razpršilcev. Oba so aretirali, potem ko ju je zaslišal sodnik, pa so ju izpustili na svobodo. Sedaj čakata, da se bosta zagovarjala pred sodiščem.
V avtomobilu je imel pištolo
Agenti finančne straže na mejnem prehodu pri Fernetičih imajo vseskozi polne roke dela. Zadnji, ki jim je padel v roke, je bil neki 45-letni hrvaški državljan. Pri vstopu v državo so mu podrobn-mo pregledali avtomobil (imel je švicarsko registrsko tablico) in v predalu armaturne pološče našli pištolo kal. 7, 65. Skupaj s pištolo je bilo tudi osem nabojev in okvir. Moškega (znani sta le začetnici, M.N.) so prijavili sodnim oblastem, pištolo pa so razumljivo zaplenili.
Sodni zbor (predsednik Patriarchi) je v celoti sprejel zahtevo javnega tožilca Gulotte: 27-letne-mu Rusu VjaCeslavu Cevtsonu je naložil eno leto in šest mesecev ječe pogojno ter 400 tisoč lir globe. Vprašanje je, kdaj bo mladenič sploh izvedel, da so mu sodili in ga obsodili, saj se je za njim izgubila vsakršna sled. Pred dvema letoma pa je Philipu Mauelu Carrionu in njegovi ženi Silvani Fernandes De Melo povzročil nemalo skrbi.
Carrion je profesor geofizike, zaposlen je v
miramarskem Centru. Cevtsona mu je predstavil neki skupni prijatelj, kot gosta ga je za nekaj dni vzel k sebi. Prihajal je in odhajal, nekega dne pa je vdrl v profesorjev avto, v njem ostal vso noč, naslednje jutro je bil avto poln cigaretnih ogorkov. Carrion mu je tedaj dejal, da pri njih ne more več ostati. Ne-zaželjeni gost pa je 19. januarja 1993 okrog poldne vdrl skozi okno, ženo in otroka je zaprl v sobo, češ da ju bo izpustil šele tedaj, ko bo prišel soprog. Fernande-sova je moža poklicala v
OBVESTILO IZLETNIKOM
Vse bralce, ki so se prijavili za naše izlete oz. potovanja v Belgijo, Španijo in po Italiji obveščamo, da bomo drugi obrok vpisnine sprejemali v TOREK, 14. t. m., od 9. do 13.30 na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6.
Cenjene bralce tudi obveščamo, da so se stroški za potovanje v Belgijo povišali za ca. 100.000 lir. za Andaluzijo pa približno 50.000 lir. Povišek je pripisati močni devalvaciji lire v odnosu na nemško marko in druge valute. Zato ima vsakdo možnost, da se potovanju odpove, vendar najkasneje v torek, 14. t. m. Prosimo za razumevanje.
Uredništvo
oma se j® •tod nje-
-OZll
arrion m®
'P°nisi-
e zaprli’ verjel1”
;ai
telefon' in obve-
CevtsO'
oditi sa'
tS
st*
izsili6
tesame-
„m nri'
akd
,„L ie

J^IZA / MINISTER CLP ODGOVORIL NA INTERPELACIJO
Iskanje dokočne rešitve za železarno
Deželni odbornik Antonione in sindikati so se sestali v Trstu s podtajnikom Usom
mov oziroma zahtev. Najprej so postavili problem izplacanja odpravnin tistim delavcem, ki bodo zapustili skedenjsko železarno na osnovi dogovora za njeno privatizacijo. SpriCo dejstva, da sta družbi Lucchini in Bol-mat že vnaprej povedali, da ne nameravata prevzemati starih obveznosti do delavcev, bi po vsem sodec breme za odpravnine moral prevzeti zavod za pokojninsko zavarovanje INPS. Tako vsaj sklepajo sindikati. Podtajnik Liso je izrazil pripravljenost, da sprejme odvetnike CGIL, CISL in UIL v Rimu za raSCiSCenje tega problema. Predstavniki delavcev so nadalje podtajnika spodbudili, naj se tudi ministrstvo za delo zavzame za takojšnjo pri-
Okrog skedenjske žele-se marsikaj pre-^a, dokončne rešitve jr kljub temu še vedno t .videti na obzorju. Vce-J).je minister za indu-rijo Alberto Cio odgo-°rd na interpelacijo, ki ,a 1° vložila tržaška po-anca Antonietta Maruc-| Vascon in Gualberto 1Ccolini, da bi prišlo do prejšnje privatizacije v ra,a in s tem do njego-Ba ponovnega proiz-,°dnega vzpona. Mini-'terJe dejal, da zadevi s®.ebno sledi s pozorno-N in da bo sprejel vse Potrebne ukrepe, da bi se , jjn prej pozitivno za-kijucila.
p.pb tem pa je minister v ° Podčrtal, da je ta Cas sr, .U ažurniranje ek-Pertize, ki jo je izdelala rnzba Peat Marvvick za ceno vrednosti škedenj-Q 6 železarne oziroma za nc®^9 ustreznosti po-nUdb družb Lucchini in oimat za njen odkup. st Urniranje ekspertize
r,	a Zahtevala komisarja e Terra in Asquini 29. n u ar j a letos in je bilo
r e . drugim potrebno,
7 r železarni medtem *°Van'° dovoljenje obra-
Sicer pa je bilo vpra-^nje Skedenjske železar-e tudi v središču se-t . ov, ki ju je imel vce-,na sedežu deželne D . v Trstu podtajnik p 1 ministrstvu za delo sed*1-]0 b'i80 s podpred-. nikom deželnega od-ra Robertom Antonio->em ter s predstavniki g!dlkatov CGIL, CISL, sir j01 tovarniškega sveta ®denjske železarne.
s.	redstavniki delavcev n P0dtajniku prikazali
)e temeljnih proble-
SjOMii / SREČANJI Z UPRAVITELJI
Odbor Camminotrieste obiskal Bologno in Urbino
vatizacijo Skedenjske železarne, s katero se sicer ta Cas neposredno ukvarja ministrstvo za industrijo. Nazadnje pa so sindikalisti podtajniku Lisu predlagali, da bi sindikalni dogovor z novim lastništvom (ko bo do njega prišlo) sklenili na ministrstvu za delo v Rimu. Podtajnik je obe ti zadnji zahtevi vzel na znanje in obljubil, da bo napravil, kar bo v njegovi moCi.
Sicer pa se bo tudi danes odločalo v Rimu o škedenjski železarni. Senatna zbornica bi morala namreč danes odobriti zakonski osnutek za privatizacijo družbe ENEL s popravkom, ki jamci, da bo ENEL odkupovala morebitno odvečno energijo električne centrale skedenj skega obrata.
Tridnevni IHvjev obisk v Veliki Britaniji
Tržaški župan Riccardo Illy je na tridnevnem obisku v Veliki Britaniji. Srečal se bo s predstavniki gospodarskega, pa tudi upravno-po-litičnega sveta. Včeraj je med drugim bil na obisku na Foreign Officu, ministrstvu za zunanje zadeve, kjer je orisal gledanje Trsta, kot obmejnega mesta, na pozitivni razplet odnosov med Italijo in Slovenijo. Obiskal bo liverpoolsko pristanišče, kjer vodijo privatizacijo, po kateri naj bi se zgledovali tudi v Trstu, v Manchesterju pa si bo ogledal nova javna prevozna sredst-
V NEDELJO / »BODITE PONOSNI NA SVOJO KULTURO!«
Škof Bellomi na pastoralnem obisku na Repentabiu
Tržaški škof Bellomi
Tržaški škof msgr. Lorenze Bellomi je v spremstvu vikarja Vončine prebil nedeljo na pastirskem obisku v župniji Repentabor in je med verniki doživel zelo prisrčen sprejem. V svetišču na Tabru je zjutraj vodil bogoslužje ob somaševanju domačega župnika Toneta BedenCiCa in petju cerkvenega zbora, po maši pa se je zadržal v prijateljskem razgovoru z verniki. Srečal se je tudi z otroki, ki se pripravljajo na prvo sveto obhajilo, z mladino in z župnijskim pastoralnim svetom.
Pod večer se je škof Bellomi srečal z repenta-. brskimi župljani, ki so napolnili malo dvorano telovadnice v Repnu. Najprej je obravnaval
r ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO PRAVIC POTROŠNIKOV / PREDSTAVILI OBRAČUN DELA n
Potrošniki niso več brez zaščite
Vedno veC potrošnikov odločno zahteva spoštovanje svojih pravic pri nakupih in nasploh pri plačevanju uslug. Dejstvo izhaja iz številk, ki jih je včeraj predstavila predsednica tržaškega Združenja za zaščito potrošnikov, Luisa Nemez.
Združenje, ki sloni na prostovoljnem delu, so v Trstu ustanovili leta 1991, je povedala Ne-mezova, deluje pa na območju dežele Furlanije - Julijske krajine in sodeluje s sorodnimi organizacijami na vsedržavnem in na mednarodnem nivoju.
Potrošniki se lahko brezplačno obrnejo na združenje, ko menijo, da so jih ogoljufali ali jim kakorkoli kratili pravice pri nakupih ali pri nudenju uslug.
Lani so na združenju prejeti nič manj kot 3.224 telefonskih pozivov, na podlagi katerih so uvedli 731 postopkov v korist potrošnikov, letos pa so jih že uvedli 120.
Največ protestov - 27.2 odstotka vseh prizivov - je bilo s strani potrošnikov, ki so kupili razne vrste predmetov na podlagi televizijskih prodaj ali pa od prodajalcev, ki obiskujejo domove. Precej je tudi prizivov - 21.3 odst. - proti obrtnikom, v prvi vrsti prizvajalcem in monterjem oken, pa tudi proti kemičnim Čistilnicam, v obeh primerih predvsem zaradi sporne kvalitete uslug. Veliko je tudi protestov - 14.9 odst. vseh prizivov - proti zavarovalnicam,
upravnikom poslopij, prodajalcem nepremičnin in avtomobilov. Slaba kvaliteta blaga, ki so ga kupili v trgovinah, nespoštovanje po zakonu predvidenega roka za zamenjavo blaga in nepravilno zaračunane cene so sprožile 13.8 odst. vseh prizivov, 5.4 odstotka pa jih je bilo na račun tarif telefonske družbe Telecom, do pred kratkim Sipa. Združenje je ugodno rešilo 59 odstotkov prejetih protestov, 5.4 odst. pa jih je samo odvrnilo, ker očitno niso bili utemeljeni.
Predsednica Združenja Nemez je še enkrat predlagala, da bi pri trgovinski zbornici uvedli razsodišče za spore med potrošniki in trgovci oz. nuditelji uslug, kar že veC let brez uspeha
predlagajo osrednji organizaciji, ki predstavlja in ščiti vse gospodarske, trgovske in proizvajalne kategorije.
Na koncu je Nemezova še pristavila, da tudi v zvezi z zaščito pravic potrošnikov ni vse v redu: tudi na tem področju so se pojavile lažne organizacije, ki izkoriščajo opeharjene potrošnike. O neoporečnosti delovanja Združenja za zaščito pravic potrošnikov jamci povezanost z milansko Organizacijo za zaščito potrošnikov, ki je edina uradno prizana od Evropske zveze, in seveda njeno brezplačno nudenje uslug.
Sedež Združenja je v Ul. Udi-ne 6, telefonska številka je 365263.
vprašanje verske vzgoje, potrebo po spoznavanju in nenehno utrjevanje krščanske tradicije. V ta okvir sodi nedeljsko božje CašCenje pri maši in pa molitev med štirimi domačimi stenami, ki krepi družino in napolni srce. Pri tem je ganjeno ugotovil, kako ima slovenščina globoke korenine, saj se je rodila s Trubarjevim prevodom svetega pisma, zato »bodite ponosni na svojo kulturo in narodno pripadnost!«. Župnik BedenCiC je iznesel željo, da bi se odrasli še bolj poglobili v veri in tako kljubovali življenjskim tegobam. Prav zato je pomembno, da se že otroci aktivno vključijo v razne sekundarne dejavnosti, ki bogatijo njihovo osebnost in čut pripadnosti. V razpravo so posegli številni verniki, ki so iznesli potrebo po ka-tehezi za starejše, poznavanju božje besede in vzpodbujanju dobrih stikov med ljudmi, opozorili so na nezadostno število slovenskih spovednikov in podcrtali pozitivno dejstvo, kako so se naka-teri pevci italijanske narodnosti odlično vključili v delovanje cerkvenega zbora, tako da jezik ni ovira, temveč priložnost za obojestransko obogatitev in poglobitev Človeških odnosov v znamenju vzajemnosti.
Škofa je v imenu re-pentabrske občinske uprave pozdravila odbornica Bruna Škabar in iznesla željo po Cim-boljšem sodelovanju. Bellomija je tudi povabila, da bi ob naslednjem obisku blagoslovil kul-• turni dom na Colu.(B)
varnos!8aciia 0dbora za (v ni pravice pešcev
botn^linatrieste ie v so~ Bnl 111 v nedeljo obiskala se in Urbino, da bi kait° . hneje seznanila, urej° le v teh mestih U6() en° vprašanje mest-j * Pometa. V Bologni Kare Sedežu Občine dele-ti, k0Spreiel inž' Galan-t)rri_ J6 Pripravil načrt o Pr°metu in mobilnosti v
SgSSSK
te^^0 ,dr- Borgiani. V ae n vinskem mestu
5£pr«,“Ei"it
2KcX Zan s Potrebo po talni Vlnaki in ambien-
iz MarkSCiti te8a mesteca
obI» foiegacija je z Pozn blskov odnesla
teliem"iZn vtis; 8°sti" in pasi ® 1ZroClla knjig6 Pokrai; ,1C1 Zupana in lzknrii-ns^e8a komisarja.
Iz^T^gn komisarja, bil na 6’ ki Jih je prido-raznih pogovorih
bo Odbor za pravice in varnost pešcev izkoristil za svoje vsakodnevno delo v Trstu, kjer je treba izboljšati določene službe, da bi res mesto postalo po meri človeka. Vztrajal bo pri svojem delu, ker take so želje prebivalstva - poudarja Odbor za varnost in pravice pešcev - poleg tega pa njegovo delo podpirajo tudi številni izvoljeni predstavniki. Odbor ponovno poudarja, da so v mestu nujno potrebne določene spremembe, ki pa jih nekateri nočejo in jih zato tudi zavirajo.
V okviru širše akcije za spoznavanje našega mesta bo Odbor bo 1. aprila priredil sprehod po Sv. Ivanu; 8. aprila pa bo na sporedu vodeni obisk po Ljubljani. Vse informacije so interesentom na razpolago na sedežu Odbora v Ul. Batti-sti 2, ob torkih od 10. do 11.30, ob Četrtkih pa od 17. do 19.30.
POGREB / VČERAJ DOPOLDNE V TRŽAŠKI STOLNICI, POPOLDNE PA V SE2ANI
Zadnja pot msgr. Lojzeta Škeria
Včeraj popoldne so v rodni Sežani položili k večnemu počitku msgr. Lojzeta Škerla, dolgoletnega škofovega vikarja za Slovence v tržaški škofiji in mnogostranskega javnega delavca. Msgr. Škerl je umrl v Crtrtek, 9. t.m., v 80. letu starosti po daljši bolezni v katinar-ski bolnišnici.
Pogrebno svečanost v sežanski cerkvi je vodil koprski škof Metod Pirih, sodelovalo pa je kakih 50 duhovnikov iz koprske, tržaške, goriske, ljubljanske, mariborske in celovš-le škofije, med temi glavni vikar v koprski škofiji msgr. Renato Podbešic in vikar za Slovence v tržaški škofiji msgr. Franc Vončina. Poleg škofa Piriha je med homilijo orisal pokojnikovo osebnost in življenjsko pot msgr. Vončina, ob koncu obreda pa se je od msgr. Škerla poslovil še g. Stanko Janežič iz mariborske škofije. Med pogrebno mašo
je pel sežanski cerkveni pevski zbor, pred odprtim grobom na pokopališču pa so mu v zadnje slovo zapeli Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi, med temi številni Tržačani.
Sicer pa so se od msgr. Škerla mnogi poslovili že v dopoldanskih urah v Trstu. Molitev v mrtvašnici tržaške bolnišnice je vodil g. Stanko Zorko, ki je krsto tudi pospremil do stolnice sv. Justa, kjer so jo ob 11. uri sprejeli člani
stolnega kapitlja, katerega je bil pokojnik dekan (na sliki - foto Magajna). Pogrebno mašo je tu v latinščini, slovenščini in italijanščini vodil škof Lovrenc Bellomi ob sodelovanju skoraj 60 duhovnikov, med katerimi sta
bila tudi škofova vikarja za Slovence na Tržaškem msgr. Franc Vončina in na Goriškem msgr. Oskar Simčič. Škof Bellomi je v slovenščini in italijanščini orisal pokojnikov lik. Dejal je, da je bil msgr. Lojze Škerl moder in uravnovešen dušni pastir, ki si je pridobil velik ugled med Slovenci in Italijani, med vernimi in neverujočimi. Spomnil je tudi na veliko delo, ki ga je opravil kot katehet v šolah, kot redni sodelavec raznih občil, kot profesor bogoslovja in še drugače. Med mašo v tržaški stolnici je pel združeni cerkveni zbor pod vodstvom Edija Raceta.
Pristavimo naj, da sta bodisi škof Bellomi dopoldne v Trstu kot škof Pirih popoldne v Sežani opozorila, kako krvavo primanjkuje dobrih slovenskih duhovnikov na Tržaškem in še drugje, kjer živimo Slovenci v Italiji.
NABREŽINA / V SOBOTO V ŽUPNIJSKI DVORANI
Učna ura o ljudskem izročilu Slovencev
Na pobudo nižje srednje šole Gruden so nastopili pevke Stu ledi, Ivo Tul in Bredo Pahor
Zenska pevska skupina Stu ledi med sobotnim nastopom v Nabrežini (Foto KROMA)
Na vprašanje, Ce je pomembno, da se šolski mladini skuša povedati, kako globoke so korenine slovenske ljudske kulture v Italiji, bi verjetno vsakdo pritrdilno odgovoril. Težje je najti ključ, kako današnji mladini prikazati bogastvo slovenskega ljudskega izročila, da ne bi bil prikaz po eni strani preveč površen, po drugi pa dolgočasen. Očitno je tržaška folklorna skupina Stu ledi, predvsem z žensko pevsko skupino, v sodelovanju z mladim etnomuzikologom Ivom Tulom našla primeren način, da v približno uro trajajoči peto-govorjeni »lekciji« poda dovolj dopadljiv in zanimiv prikaz ljudske pemi in noše. V soboto so ženska pevska skupina Stu ledi, članica odbora TFS Stu ledi Breda Pahor in Ivo Tul spet uspešno »predavali«, tok-
rat v župnijski dvorani v Nabrežini.
UCno uro o slovenski ljudski kulturi je kot prireditev ob dnevu slovenske kulture organizirala nižja srednja šola Gruden iz Nabrežine. Kot že na prejšnjih, sličnih srečanjih z dijakih so najprej zapele pevke, nakar je Ivo Tul skušal razložiti, kako se ljudske pesmi zapisujejo, kje se pri nas lahko še najde ljudi, ki poznajo stare ljudske pesmi, kaj vse je treba znati, da zapeto na trak postane zapis na notnem Crtovju. Poudaril je tudi, da je tudi pri nas zaznavno pojavljanje istih pesmi z drugačnim besedilom ah obratno z istim be-sedilomna drugačen napev. Za naše kraje pa je tudi značilno, da se ista pesem pojavlja v slovenski in italijanski verziji. Na to se je navezala Breda Pahor, ko je dejala, da je
poznavanje lastnega kulturnega izročila nadvse pomembno tudi pri vzpostavljanju pravilnega odnosa z sodržavljani druge narodnosti. Posebej, kot je bila njena naloga, pa je ob sodelovanju odgovorne za noše pri TFS Stu ledi Franke Slavec in dijakinj Jelke in Sabine, ki sta bili za »menekenki«, na kratko orisala slovensko ljudsko nošo na Tržaškem. Največ zanimanja med mladim občinstvom je vzbudil prav nazorni prikaz raznih delov ženske noše z oblačenjem. Košta bili dekleti nared - ena je bila oblečena v brško oz. škedenjsko nošo, druga pa v manderjersko - je na »frajtonarco« zaigral še Igor Spetič. Bilo bi vabilo na ples, ko bi ne bil čas kosilo, predvsem pa ko ne bi bil postni čas, ko se v skladu z ljudskimi običaji ni nikoli plesalo.
KONCERT / POBUDA ZSKD IN KROŽKA »AN PIE MUSIK« .....
Mozart in Dvorak s Kvartetom Tartini
Kvartet ki obstaja že deset let je nastopil v nedeljo
Zveza slovenskih kulturnih društev in skupina "An die Musik" sta v nedeljo organizirali precej dobro obiskan koncert Kvarteta Tartini. Kvartet, ki ga sestavljajo violinista Črtomir Siško-vic in Romeo Drucker, violist Aleksandar Milošev ter Čelist Miloš Mlejnik, je najprej nastal kot kvartet Slovenske filharmonije in se nato poimenoval po slavnem istrskem violinistu.
Slovenski kvartet pripravlja vsako leto niz komornih koncertov v slovenskem glavnem mestu in bo v sezoni 1995/96 že tretje leto gostoval na salzburških Mozartovih serenadah. Februarja je Kvartet Tartini tudi začel snemati za radijske in televizijske postaje, posnetke pa bod izdali tudi na laserski plošči. Komorni ansambel bogati svojo koncertno dejavnost tudi preko sodelovanja z drugimi glasbeniki; posebej lahko omenimo koncerte, ki jih je Kvartet Tartini izvedel s flavtistko Ireno Grafenauer in 's klarinetistom Matejem Bekavcem.
V Trstu so člani kvarteta predstavili del koncertnega sporeda, ki ga bodo izvajali tudi na španski turneji, na katero se je Kvartet Tartini odpravil že odpravil. Koncert je torej bil poklon Kvarteta Tartini in še posebej violinista Crto mira Siškoviča Trstu in njegovemu občinstvu.
Nedeljski spored se je pričel z Mozartovim Godalnim kvartetom v D-duru KV 575; le-ta spada v skupino treh kvar-
Zaslužen uspeh mladih igralcev
Kvartet Tartini je po nedeljskem koncertu v Trstu že odpotoval v Španijo (Foto KROMA)
tetov, katere je avstrijski mojster posvetil pruskemu kralju. V teh delih ima violončelo pomembno vlogo, saj je bilo to godalo instrument, kateremu se je posvečal sam pruski kralj.
V drugem delu sporeda pa je Kvartet Tartini izvedel Godalni kvartet v F-duru op.96 Antonina Dvoraka ( 1841-1904). Dvorak je za svoje skladbe črpal navdih iz različnih ljudskih tradicij. Češki skladatelj je sicer ustvaril bogat komorni opus, v katerem je prisotna bodisi vokalna kot tudi zgolj instrumentalna glasba. Godalni kvartet v F-duru, ki je nastal 1.1893, je znan tudi z vzdevkom "Ameriški", ker . je se je v njem skladatelj navdahnil pri ameriško-črnski glasbeni zapuščini.
LA
RICMANJE / KONCERT ŽOLSKEGA ORKESTRA IN GODBE NA PIHALA
Ko se godba bti »resne« glasbe
V nedeljo sta se predstavila v Babni hiši v Ric-manjih Šolski pihalni orkester in Godba na pihala iz Ricmanj (na sliki KROMA). Obe godbeni skupini sta oblikovali koncert, na katerem sta izvajah skoraj izključno skladbe iz repertoarja tako imenovane "resne glasbe”. V prvem delu sporeda je nastopil torej Šolski pihalni orkester, v katerem igrajo mladi pihalci, ki se glasbeno izobražujejo v razredih godbene šole iz Ricmanj; le-ta je v zadnjih letih zelo pozorna do pedagoških in didaktičnih možnosti inovativnih pouCevalnih metod, ki jih potem konkretno udejani v glasbeno izobraževanje mladine. Zamisel o orkestru, ki bi se razvijal v sklopu šole, spada v isto pedagoško usmeritev, ker se tako mladi izvajalci izučijo skupinskega dela. Na nedeljskem koncertu je Šolski pihalni orkester pod taktirko Marina Marsicha predstavil spored, ki so ga
sestavljale Carrosove priredbe slavnih skladateljev od Bacha do Schuberta. Mlada pihalna skupina je ponudila številnemu občinstvu solidno izvedbo, čeprav je vCasih prišlo do intonančnih negotovosti. Pihalni orkester je vsekakor tvoril homogeno tim-brično gmoto, ki pa je sicer zvenela nekoliko boječe.
V drugem delu sporeda pa se je predstavila Godba na pihala iz Ricmanj, v kateri so nastopali tudi številni člani Šolskega pihalnega orkestra; tudi to odraslo godbeno skupino vodi Marino Marsich, ki je svojo glasbeno pripravo dovršil na državnem Konservatoriju. Dragi del koncertnega sporeda je Marsich pričel s priredbo renesančnega motiva Romance, kateremu je sledil largo Antonia Vivaldija; v tej skladbi je Godba na pihala iz Ricmanj dosegla dobro izvajalsko raven. V naslednjih dveh skladbah - in sicer Bachov Air ter Haendlov Air de sara-
bande - pa je prejšnja into-nancna gotovost postala nekoliko bolj šibka. V vseh teh skladbah je sicer bila odsotna filološka dimenzija, kar pa je tudi hote poudarila Daniela Birsa v vezni besedi. Za zaključek pa je ricmanjska Godba odigrala dve skladbi nizozemskega kompozitorja
Huggensa. V prvem delu se je predstavila kot solistka na rogu Rossana Komar; njena izvedba, v kateri je - kljub občasnim spodrsljajem - izstopala tim-brična lepota zvoka, se je odvijala v dialogu z ostalo instrumentalno skupino. V zadnji Huggensovi skladbi pa sta se v dobri skupni iz-
vedbi še posebej odlikovala trobentar in saksofonist, ki sta zelo smiselno podala svoja solistična parta. Na-splošno ima godbeni ansambel dober skupinski zvok, čeprav so instrumenti, ki igrajo v nižjih legah, kakovostno boljši od visokih registrov.
Luisa Antoni
Ze včeraj smo poročali o uspehu otroške igralske skupine, ki se je v nedeljo popoldne predstavila številnemu občinstvu v Kulturnem domu na Proseku s prijetno in duhovito igro "Salon Expon”, ki jo je napisala Jana Kolarič.
Ze ko smo se pred premiero pogovorih z mlado režiserko Taisjo Kodrič in s predstavnico Amaterskega odra Jaka Stoka Zvonko Rupel, smo obljubim da bomo zapisah tudi imena nastopajočih otrok, ker so si to zaslužili. Svojo obljubo tokrat izpolnjujemo-Nastopih so Jernej Kapun, Zinajda Kodrič, Nikolaj Bukavec, Jernej Bufon, Meta Starc, Veronika Sossa. Nicole Starc, Jarmila Kodrič, Emil Bukavec, Irk)8 Bukavec, Dejan Kalc, Mateja Milič, Tereza Pertot in Neža Kapun.
Sodelovah sta še napovedovalka Vesna Bukavec in sepetalka Zvonka Guštin, pri pripravah na igro P8 so bih udeleženi Barbara Luxa, Ivana Pahor. Andre) Rupel, Matjaž Rustja, Boženka Stoka. Dario Rupel' Rado Mennucci, Alenka Starc in Mary Vergineha-Za glasbo je poskrbel Paolo Bembi, za kostume pa Tanja Emih.	..
Ža to priložnost je izšla tudi nova številka glasu8 Amaterskega odra Jaka Stoka "Naš glas”, v kateri J6 poudarjen pomen ustanovitve in delovanja otroSK igralske skupine, ki bo prav gotovo popestrila i obogatila že tako bogato dejavnost domačega ama terskega odra.
Iz glasila povzemamo kratki izjavi režiserke in ko-tumografke. »Naš tokratni nastop je za nas vse zel pomemben. Kot režiserka imam v mlade igralce veliko zaupanja, saj so svoje sodelovanje sprejeli z likim navdušenjem in so torej vsak posebej vrecuu pohvale. Pokazah so izreden smisel za igro in sod lovanje, Čeprav so bih morda na vajah večkrat živan ni in razigrani. Toda od otrok ne smemo zahteva prevelike zrelosti. Njihov svet naj le ost8) pravljičen, a tudi kreahven. Kot režiserka si prizad vam, da otrokom pomagam, da si sami ustvari) tako svet, v katerega se, skupaj z njimi še sama ra zatečem.«	■
Tanja Emih je z veseljem sprejela vabilo, da P . pravi kostume za to igro. »Všeč mi je šivanje in kre ranje tudi zato, ker me zelo veseli, da se Amater oder lahko sedaj ponaša s tako številčno otro skupino. Le-ta predstavlja sedaj bodočnost za n dramsko delovanje.«	NevaLuk£»___

Pri SKD Tabor se mrzlično pripravljajo na novo premiero
Nas fotograf je obiskal vaje gledališke skupine .SKD Tabor, ki se Mrzlično pripravlja na novo premiero. Tokrat se bo skupina pred-stavila v kabarejskem stilu z zna-niIn delom Raymonda Queneauja
»Vaje v slogu«. Za režijo je poskrbela Edita Frančeškin, originalno glasbo pa je prispeval Nevijo Miklavčič, dvojica, ki že CetrtiC uspešno sodeluje z openskim društvom. (Foto KrižmanCiC/KROMA)
^ŽgRAJ-DANES
Danes, TOREK,
14. marca 1995
Matilda
Sonce vzide ob 6.20 in dno 6 ob 18-08 - Dolžina ohic3 ll-48 - Luna vzide 15-33 in zatone ob 4.35.
Jutri, SREDA,
15- marca 1995
KLEMEN
JREME vcera
tn a temperatm
1o’i6S70piuie’zr;
°’7 mb pad
ftdniksevLm
Ss.Tj na uro' burja ra0 .^st°tna, nebo tem J® m°Cno razg:
pinje®ratura moria E
RnlSTVA IN' SME
lasRSLl ,SO SE: E1
Mala- lele Bordon Fra*drlni. Haria St Chenich®8 Mi°ne’ / na%LI SO: 82-lel
Maria Fiv®0!16111' 6i M MarFl !PP1' 81"letl Giusff13 Donifacio, e EufeijPP6 Romito- 9:
Tanzp PoPa’ 66"let J
klZa' 84-letna
Sir'
82-]iVlttorio Ma letnfp3 Luciana I
Liu io p Cirniotti-
Prano Flume in ancesco Vono.
>pi9e:
OdBr3m0a!fr
l6j0° do 19°
'L' Rt non ® "
S&Vm1
Sef®1 226;
iag - ■
;»AZOV Hiere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Neli«, i. Jodie Poster.
EKCELSIOR - 17.45,
20.00,	22.15 »Frankenstein di Mary Shelley«, i. Robert De Niro.
ENCELSIOR AZZURRA
- 18.10, 20.05, 22.15 »Li-sbon Story«, r. Wim Wen-ders.
AMBASCIATORI
17.00,	18.40, 20.25, 22.15 »Pallottole su Broadway«, r. Woody Allen.
NAZIONALE 1- 16.00, 17.30 »Pagemaster - L’av-ventura meravigliosa«, i. Macaulay Culkin; 19.30, 22.00 »Pulp Fiction« i. John Travolta, Bruce Wil-lis.
NAZIONALE 2 - 16.45,
19.15,	21.45 »Le ali della liberta«, i. Tim Robbins.
NAZIONALE 3 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »L’uo-mo ombra«, i. Alec Baldvvin.
NAZIONALE 4 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Uomini, uomini, uomini«, r.-i. Cristian De Sica, i. Massimo Ghini, Leo Gullot-ta.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Fantasia erotica«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.45, 20.00, 22.10 »Stargate«, i. Kurt Russell.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »L’albero, il sindaco e la mediateca« r. Erič Roh-mer. Samo danes.
LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Tre vedove e un delitto«, i. Mia Farrovv, Natasha Richardson. Zadnji dan. Zadnji dan.
J PRIREDITVE
SKD BARKOVLJE - prireja v soboto, 18. t.m., ob 20. uri na sedežu TPK Sirena na barkovljanskem nasipu POKUŠNJO DOMAČEGA KRUHA IN VINA. Vzorce vin, od vsakega po dve steklenici, ki jih bo strokovna komisija ocenila, naj pridelovalci prinesejo na sedež društva, Ul. Cerreto 12, še danes od 19. do 21. ure.
SKD PRIMOREC -TrebCe vabi na petek, 17. 3., ob 20. uri v Ljudski dom na PREDAVANJE na temo Naše zdravje in masaža stopal ter na predstavitev knjige Telo govori.
SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. Domača gledališka skupina vabi v petek, 17. marca 1995, ob 20.30 na premiero in v soboto, 18.3., ob 20.30 na ponovitev dela R. Queneauja VAJE V SLOGU. Rezija, priredba, besedilo songov in plesi Edita Frančeškin. Originalna glasba Nevjo Miklavčič. Pridite na dobro uro smeha, ne bo vam žal!
KD I. GRBEC (Skedenj-ska ulica 124) prireja v petek, 17. t.m., ob 20. uri ob Dnevu žena OTVORITEV RAZSTAVE Mirka Guština RELIEFNE SLIKE in Carme-la Giambe SLAMNATE MINIATURE. Sodelujeta kvartet Nomos in dobitnica 2. nagrade natečaja Albina Bubniča Ivana Mahnič. Razstava bo odprta tudi v soboto od 17. do 19. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure.
DEKLIŠKI ZBOR VESNA prisrčno vabi na KONCERTNI VEČER OB 20-LETNICI DELOVANJA v soboto, 18. marca, ob 20.30 v domu A. Sirka v Križu.
SKD TABOR - Openska glasbena srečanja. V nedeljo, 19. t.m.,v Prosvetnem domu na Opčinah, ob 17. uri. KONCERT The Duke Ellington memorial projekt -poklon velikemu jazz - skladatelju, ob 20-letnici njegove smrti. Nastopajo: R.Ma-gris (klavir), L.Rossi (kontrabas), G. Centis (tolkala), T. Kozina (violina) in N. Sgor-bissa (glas).Vabljeni.
KD KRAŠKI DOM vabi ob 10-letnici dramske skupine in ob priliki slovenskega kulturnega dne na ogled veseloigre v narečju "ZGODBA O DR. FAUSTU” v režiji Draga Gorupa. Ped-stava bo v soboto, 18.t.m., ob 20. uri ter v nedeljo, 19.t.m., ob 17. uri v kulturnem domu na Colu.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Josip Jurčič - Andrej Inkret
DESETI BRAT
Danes, 14. marca,
ob	10.00 uri izven abonmaja
ob	16.00 uri abonma RED H
SKD SLAVEC
RICMANJE-LOG vabi na
RICMANJSKI TEDEN
ob 14. do 19. t.m. PROGRAM:
danes, v galeriji Babna hiša otvoritev razstave likovnikov s tržaškega in goriskega, nastop dekliške pevske skupine V. Vodnik iz Doline pod vodstvom I. Tula: v petek, 17. t. m., zabavni veCer s koncertom ansambla Adria kvintet, sodeluje Čarodej Vikj;
v nedeljo, 19. t. m., domači večer z nastopol ZMPZ Sla-vec-Slovenec in dramske skupine SKD Slavec z veseloigro »Pod zvezdami« v režiji T. Turko.
Vabljeni!
Godbeno društvo Nabrežina
se iskreno zahvaljuje vsem občanom, posebno pa gospodoma Mariotu Grudnu, in Poldinu Grudnu za lep sprejem ob priliki pusta.
AMATERSKI ODER JAKA STOKA s Proseka-Kontovela vabi v nedeljo, 19.3., ob 17.30 na Prosek na ponovitev igre SALON EK-SPON. Avtor Jana Kolarič.
TPK SIRENA prireja ob sodelovanju Primorskega dnevnika, Radia Trst A, Glasbenega centra Emil Komel in Glasbene matice v nedeljo, 19. marca, ob 18. uri v prostorih TPK Sirena v Barkovljah SPOMINSKI VECER ob 1. obletnici smrti MIRANA HROVATINA.
SLOVENSKI DIJAŠKI
DOM sporoča, da vpisuje v naslednje poletne pobude. Poletno središče za otroke od 3. do 14. leta, v času od 12. junija do 1. septembra 95, najkrajši Cas bivanja en teden. Letovanje na Medvedjem brdu od 3. do 13. julija 1995 za otroke od 6. do 12. leta starosti. Letovanje na Medvedjem brdu od 13. do 23. julija 1995 za otroke od 12. do 17. leta starosti. Letovanje v Portorožu od 31. julija do 10. avgusta 1995 za otroke od 6. do 17. leta starosti. Podrobnejše informacije dobite pri upravi doma, ul. Ginnastica 72, tel. 573141.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sklicuje v petek, 24. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani - Ul. sv. Frančiška 20 41. REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev volilne komisije, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in načelnikov, pozdravi gostov in razprava, poročilo nadzornega odbora in raz-reSnica, volitve novega odbora, razno. Vabljeni!
Eriki, Petru in Kristini se je rodila
Sara
Z njimi se veselijo vsi pri
Skladu Mitja Cuk
	
E3	ČESTITKE
Danes bo ugasnil svojo 5. svečko nas mali GIOVANNI. Mnogo sreče in zdravja ter da bi bil se naprej tako priden deček mu želijo sestrični Veronika in Petra ter družini Carli in Berce.
13 OBVESTILA MALI OGLASI
REPENTABRSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI prireja javno razpravo na temo OBČINSKE VOLITVE: ODGOVORNOST IN IZZIV. Srečanje bo nocoj, 14. marca, ob 20.30 v Bub-niCevem domu v Repnu, uvedla pa ga bosta pokrajinski tajnik Peter Močnik in deželni tajnik Martin Brecelj Vabljeni!
Jutri, 15. t.m., bo ob 20. uri v društvenih prostorih v Lonjerju SESTANEK pripravljalnega odbora za pripravo 50-letnice osvoboditve v Lonjerju.
DOLINCANKE bomo praznovale 8. marec, mednarodni praznik žensk, v soboto, 18. marca, 19. uri v Zadružni gostilni v Dolini. Program bodo popestrila dekleta dekliškega zbora V. Vodnik. Vpisovanje v vaških trgovinah do Četrtka, 16. t.m.
60 LETNIKI obveščajo Prosek, Kontovel in bližnje vasi, da se dobijo v ponedeljek, 20.t.m., ob 20. uri pri Petri Luxa v baru na Proseku, da določijo datum praznovanja. Kdor se setanka ne more udeležiti naj tel. 251051 ob večernih urah.
ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO slovenske Istre in Krasa vabi jutri, 15. t.m., ob 19. uri, na letno Skupščino, ki bo v dvorani Tartini hotela Metropol v Portorožu. Ob tej priložnosti bo doc. dr. Irena Keber predavala na temo: Hormonska nadomestna th. in koronarna bolezen. Sledi družabnost.
KRUT prireja 10 dnevna zdravljenja v Šmarjeških toplicah od 19. do 29. aprila in od 14. do 24. maja, v Dolenjskih toplicah od 14. do 24. maja. Vpisovanje in informacije Krut, Ul. Cicerone 8, tel. 360072
GOSTILNA pri dolinski občini je ponovno odprta. Nova upravitelja Anna in Pino se priporočata za obisk
PODJETJE v industrijski coni v Trstu daje takoj prvo zaposlitev uradnici za vodenje knjigovodstva. Ponudbe poslati na : Publiest-Ul. Montecchi 6 Trst pod šifro "Prva služba”.
ISCEM delo kot hišna pomočnica 2-krat, 3-krat tedensko. Tel. 213282.
ISCEM enostanovanjsko hišo s pogledom na morje največ 400 milijonov ali dvostanovanjsko hišo vedno s pogledom na morje največ 800 milijonov. Tel. 370947 ali 280891.
POPUSTI od 10% do 50% na knjigah in še marsičem do 31. marca v Tržaški knjigarni.
ODDAM poslovne prostore v Ajdovščini (150 kv.m), tel. 00386/65/67604 ob ponedeljkih od 12. do 13. ure in 040/575145 vsaki dan od 20. do 21. ure.
ODDAM prodajno pogodbo za novi polo 1600, troje vrat, bele barve, dostava prvi teden v aprilu. Tel. 0360-464323.
PRODAM renault 4, letnik 85, v odličnem stanju. Tel. 365043.
PRODAM 10 kilski pralni stroj Zanussi, inox 220-380. Tel. 228547.
OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom.
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 -Fax 768697
oglasi - obvestila:
8.30-12.30
osmrtnice - sožalja:
8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
OSMICO je odprl Lovrenc Zerjul v Lonjerju. Toci belo in Cmo vino.
OSMICO ima odprto Caharija Vladimir, Nabrežina 22. ToCi belo in Cmo vino.
OSMICO ima Ivan Antonič, Cerovlje 34. ToCi belo in Crno vino z domačim prigrizkom.
BERTO TONKIC je v Doberdobu, na Tržaška cesta 25 odprl osmico. ToCi belo in Crno vino ter nudi domaC prigrizek.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vrši popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh Šolskih stopnjah. Informacije po telefonu 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem Času.
PRISPEVKI
V spomin na Angela Švaro darujejo Radovan, Danica in Marija Semec 35.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga
Angela Škrjanec vd. Schwamberger
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 15. t.m., ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev v Bazovico m nato na domače pokopališče.
Žalujoči hci Marija, zet Luciano, vnuk Mauro, sestra Marija in drugo sorodstvo
Bazovica, TrebCe,
14. marca 1995
Tiho je odšel nas dragi
Josip Petroni
Žalostno vest sporočajo hčerki Helena in Rafaela z Adrijanom, ljubljena vnuka Peter in Mitja ter ostali sorodniki
Pogreb bo jutri, 15. marca, ob 11.40 iz mrtvašnice v ulici Costalunga.
Trst, 14. marca 1995
Ob bridki izgubi dragega očeta izreka globoko sožalje Rafaeli in družini
podjetje FARGO in sodelavci
Ob nenadni izgubi dragega oCeta izrekajo iskreno sožalje svoji uslužbenki Raffaelli Rustja direkcija in uslužbenci firme TCT
Ob boleči izgubi dragega očeta izrekajo Rafaeli in družini občuteno sožalje uprava in kolegi Založništva tržaškega tiska
Prijatelji Neve Godnič darujejo 250.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Ob praznovanju praznika Zena daruje KD Grad -Bani 100.000 lir za KD ■ Rovte-Kolonkovec.
Namesto cvetja na grob pok. strica Rudija Vodopivca daruje Evgen Vodopivec
50.000	lir za SD Zarja.
V spomin na Rudija Vodopivca darujeta sestrični Vida in Amalija Renčelj
20.000	lir za SD Zarja in 20.000 lir za Bazoviški dom.
Giorgio Primosi daruje 20.000 lir za SD Zarja.
Za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah je bilo zbranih na prazniku 8. marca 351.000 lir.
N.N. daruje 50.000 lir in A. S. 50.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Albina Orla daruje družina Pilat 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Nase drage
Gizele Žafran vd. Ota
ni veC med nami.
Nadja, Elena in Vojko skupaj z ostalim sorodstvom
jo bomo zadnjic pozdravili in pospremili na zadnji poti danes, 14. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice (Ul. Pieta) v dolinsko cerkev.
Dolina, 14.3.1995
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Žalovanju se pridružuje družina Glavina
Ob smrti drage mame in none Gizele izrekajo iskreno sožalje Nadji in Eleni
odborniki društva in pevci zbora Valentin Vodnik
t
Zapustil nas je naš dragi mož, oce, sin in brat
Dušan Raseni
Pogreb bo jutri, 15. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Ul. Pieta v cerkev na Pesek.
Žalujoči: žena Tončka, sinova Dean in Viljam, mama Olga, brat Pepi z družino in ostalo sorodstvo
GroCana, 14.3.1995
Ob izgubi dragega Dušana sočustvuje z družino
teta Zorka
GORICA / OBISK NEKDANJEGA PREDSEDNIKA SZ
Mihail Gorbačov bo danes v Gorici
Gost na srečanju združenja ANOLF o razvoju in težavah v Vzhodni Evropi
V Gorico prihaja danes Mihail Gorbačov, nekdanji predsednik Sovjetske zveze in Ruske federacije, sicer pa v zadnjih mesecih ponovno v ospredju političnega dogajanja. Mihail Gorbačov, ki je prav pred desetimi leti (marca 1985) zaCel s procesom splošne demokratizacije in posodabljanja gospodarskega sistema, ki se je uveljavil z nazivom “perestrojka” se bo skupaj z nekaterimi najožjimi sodelavci, ženo Raisso ter svetovalcema Vadimom Zagladinom in Anatolijem Cernojevim, udeležil srečanja, ki ga prireja združenje ANOLF (združenje, ki si prizadeva za sodelovanje ne glede na državne ali drugačne meje) v konferenčni dvorani na goriškem razstavišču Espomego na temo: Vzhodna Evropa med upanjem in konflikti. Srečanje bo ob 17. uri, vodil pa ga bo predsednik združenja ANOLF, Lucio Gregoretti. Med udeleženci oziroma sodelujočimi pri okrogli mizi-pa bosta tudi glavni tajnik sindikalne zveze CI-SL Sergio d’Antoni ter Fulvio Molinari posebni poročevalec italijanske državne radijske in televizijske mreže.
Namen pobude je, kakor pojasnjuje predsednik ANOLF A Gregoretti, poglobiti osnovna vprašanja, ki zadevajo evropsko združevanje s posebnim ozirom na sožitje med narodi in za utrjevanje kulture strpnosti in sodelovanja. Gre za vprašanja, ki so na žalost še kako aktualna v današnjem svetu, v današnji Evropi in na območju
nekdanje Sovjetske zveze.
Demokratizacija in strpnost sta osnova za skupno rast in uspešen naCin preprečevanja in omejevanja konfliktov. Seveda gre za zapletene procese preoblikovanja družbe v najširšem smislu besede. Proces, ki zajema slehernika.
Mihail Gorbačov je v šestih letih na Čelu Sovjetske zveze (od 1985 do 1991) poskusil proces notranje demokratizacije pospešiti, vendar je dosegel le delni uspeh. Proces se seveda nadaljuje, Čeprav ob velikih pretresih in tudi odklonih.
Kako iz današnjega stanja? Najboljše je, da danes prisluhnemo nekdanjemu predsedniku.
Pred srečanjem v konferenčni dvorani razstavišča bo Mihail Gorbačov obiskal (ob 16.30) tudi sedež Instituta za mednarodno sociologijo ISIG, ki že nekaj let sodeluje tudi z državami, ki so nastale na območju nekdanje Sovjetske zveze. Institut podpira tudi sodelovanje
in izmenjavo med raziskovalci iz teh dežel. Gorbačovu bodo izročili izvod knjige “The future of the moment before”, ki jo je napisala skupina ruskih razsikovalcev in ki nakazuje možnosti razvoja Rusije, pred drastičnimi spremembami konec leta 1991.
Ob obisku uglednega gosta velja zabeležiti še polemično noto goriške-ga župana Valentija. Slednji se pritožuje, da mu zaradi “organizacijskih zadev” ni bila dana možnost, da uglednega gosta pozdravi v imenu goriške skupnosti. Zato pa Gorbačovu župan izreka dobrodošlico preko sredstev javnega obveščanja. Valenti meni, da bi morali očeta “perestrojke” sprejeti na primeren naCin, in pravi, da bi osebno in kot župan mesta, ki se pripravlja na novo vlogo v mednarodnem oziru, bil zelo poCašCen, Ce bi se lahko, tudi za kratek Cas, srečal z Mihailom Gorbačovom.
LJUDSKA STRANKA / RAZKOL TUDI NA GORIŠKEM
Levica LS zahteva naj se pokrajinski tajnik Luise umakne
Razkol znotraj Ljudske stranke po sobotnem preglasovanju tajnika Butti-glioneja odmeva tudi na Goriškem, kjer so se vodilni kadri stranke v prejšnjih dneh še posebno izpostavili v zagovarjanju zavezništva z desnico. Na Buttiglio-nejevih stališčih sta bila tako pokrajinski tajnik Michele Luise kot občinska tajnica v Gorici Sere-na Agazzi. Ta desničarska usmeritev je bila nekoliko v nasprotju s tradicijo, saj so na Goriškem znotraj krščanske demokracije v zadnjih letih njenega obstoja prevladovale sredinske in leve struje. Po zmagi interne levice na vsedržavni ravni (Čeprav skuša desna polovica stranke na vse načine izničiti sobot-
ni rezultat) je zato spet opogumila levico tudi pri nas.
Zahteve po odstopu pokrajinskega tajnika Luiseja prihajajo zlasti iz Tržiča, kjer sta jih odločno postavila mestni tajnik Francesco Orlando in še vedno vplivni nekdanji poslanec Luciano Rebulla. Mesto Ljudske stranke je v zmernem levosredinskem zavezništvu in ne v objemu desnice, utemeljujeta. S svoje strani si je Luise vzel Cas za razmislek in morda potihem upa v kako presenečenje, ki bi na vsedržavni ravni spet spremenilo interna razmerja. Podobno je tudi v Gorici, kjer se je v prejšnjih dneh škofijsko glasilo sicer previdno vendar dovolj jasno izreklo proti
Buttiglioneju.
Luiseja, ki je pred dnevi poudarjal, da je Ljudska stranka “alternativna levici” napada tudi DSL in ga spominja, da, Ce naj bo center pojem zmernosti v politiki, potem zanj ni mesta v tej desnici, ki zavrača celo Dinijev manever in žolCno napada predsednika republike. Buttiglionejev poraz, meni DSL, je priložnost, da se tudi v krajevnem merilu odpre nova perspektiva po zgledu zavezništva, ki nastaja okrog Romana Prodija. Ne gre za levo fronto, paC pa za enakopravno zavezništvo zmernega centra in demokratične levice, kakršnega potrebujemo danes v državi in tudi v tukajšnjih krajevnih upravah.
V KDC skladateljski podvig poslanca Raula Lovisonija
Poslanec Raul Lovisoni, ki je bil lani izvoljen za predstavnika goriške pokrajine v poslanski zbornici na listi Severne lige, potem pa je decembra ob razbitju “pola svoboščin” presedlal v Krščanski demokratični center, je v vrstah KDC takoj našel svoje mesto. Lovisoni, ki se je pred vstopom v politiko poklicno ukvarjal s poučevanjem glasbe, je namreč napisal himno gibanja, ki so jo prvič javno izvedli konec prejšnjega tedna na prvem kongresu KDC.
Ne vemo sicer, ali bo njegov motiv z naslovom “Dvignimo jadro” (glavni znak na simbolu stranke je prav jadro) tako uspešen kot osladna himna “Forza Italia”, s katero v sedanjem predvolilnem času Fininve-stove mreže že spet nenehno mučijo
naša ušesa. Gotovo je, da je Lovisoni s svojo skladbico zadovoljen. Se bolj kot na glasbo, ki jo je napisal skupaj z Giampierom Artegianijem, avtorjem popevk Massima Ranierija, je ponosen na besedilo, ki se med drugim glasi (oproščamo se, Ce prevod ni dovolj pesniški): »Dvignimo jadro svobode, z mislijo na Evropo bo Italija živela, bo Italija živela; dvignimo jadro, smer že imamo, zacrtana je bila pred 2.000 leti; dvignimo jadro svobode, Ce na morju divja vihar, bo Italija živela, bo Italija živela.«
Pri tem se nam vsiljuje dvom: mar ne, da so se pri Ljudski stranki zadnji hip premislili in zavrnili But-tiglionejeve politične smernice, ki so vodile v združevanje s KDC, zato ker jim ni bila všeC Lovisonijeva himna?
DEŽELA / PRISPEVKI
Za zasebne šole ne bo privilegijev
Zadovoljstvo Pokrajine, ki je že dalj časa opozarjalo na nedoslednost
KINO 'M PRIREDITVE
Deželna uprava namerava spremeniti zakon št.14/91, ki je predvideval dodeljevanje finančne podpore dijakom, ki obiskujejo zasebne pari-ficirane šole, ni pa določal nikakršnih omejitev glede višine družinskega dohodka. Izvajanje zakona je dežela zadržala v lastni pristojnosti. Tako stanje je izzvalo ostre proteste goriške in drugih pokrajinskih uprav v naši deželi. Goriška pokrajinska uprava je opozarjala zlasti na dejstvo, da je zakon v bistvu pomenil uvajanje nekakšnega privilegija za dijake, ki obiskujejo parificirane šole, saj za dodeljevanje prispevkov ni bila določena omejitev glede skupnega družinskega dohodka,
kar sicer velja za dodeljevanje prispevkov iz drugih skladov.
Pokrajinska uprava trdi, da sicer ne nasprotuje, da dijaki obiskujejo zasebne šole in tečaje, ki jih v javnem šolstvu ni, vendar pa je treba upoštevati pri dodeljevanju podpor kriterije enakosti.
V sporočilu za javnost ne manjka niti kritična ost, da je zakon pred časom izglasovala KD oziroma Ljudska stranka, da bi se prikupila določenim krogom.
Protestu goriške pokrajine so se pridružile tudi druge pokrajinske uprave in tako je bila Dežela skorajda prisiljena na zamrznitev izvajanja in napoved popravka, kar se je zgodilo te dni.
GORICA
VITTORIA 17.40-19.50-22.00 »Piccole donne«. Igra VVinona Ryder. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »Frankenstein«. Igra Robert De Niro.
TR2IC
COMUNALE Zaprto.
GLEDALIŠČE
KULTURNI DOM, nocoj ob 20.30 predstava izven abonmaja “Intomo al letto” v postavitvi goriške skupine Artisti Associati.
ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA
prireja 7-dnevni izlet na Sardinijo, Sicilijo in v Kalabrijo. Zaradi zasedenosti trajektov, bo izlet od 13. do 19. maja in ne kakor je bilo najavljeno (od 15. do 21. maja). Prijave v trgovini pri Mili (tel. 78072) do 10. aprila. Izletnike naprošajo, da akontacijo vplačajo do 15. marca, do 5. maja pa poravnajo razliko.
PD M. FILEJ in ODER
90 vabita na premiero komedije F.H. Kuhnelta En dan z Edvardom v nedeljo, 19. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v sodelovanju s KRUT-om prireja jutri ob 19. uri v domu A. Budala v Standrežu predavanje fizioterapevtke dr. Danice Radulovič o bolečinah hrbta in vretenc.
DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA obvešča, da bo 19. marca tekmovanje v ulovu postrvi v jezercu Furlan pri Roman-su. Prijave do 16. t.m. v gostilni pri Brunotu v Rubijah.
SPD GORICA obvešča, da bo občni zbor društva v Četrtek, 16. marca, v Kulturnem domu v So-vodnjah. Prvo sklicanje bo ob 20. uri, drugo ob 20.30.
KI RAZSTAVE
V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE na
Travniku bo jutri ob 18. uri odprtje razstave Franka Vecchieta. Umetnika bo predstavil Joško Vetrih.
Pe KONCERTI
KULTURNI DOM V GORICI, v Četrtek ob 21. uri jazz koncert skupine “Tribal Tech” (Scott Henderson, Gary VVillis, Kirk Covington in Scott Kinsey).
u LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 1, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 711315
POGREBI
Danes ob 9.30 Ottilia Budin iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ivana in na glavno pokopališče; 11.00 Enrichetta Bassa-nese por. Leban iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev Pij a X in na glavno pokopališče;
11.30	Luigia Pieri iz bolnišnice sv. Justa v TržiC;
12.30	Luciano Sentieri iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče.
t
Sporočamo, da bo pogreb naše drage
Cilke Terboča por. Cescutti
danes, 14. t. m.
Pokojnica bo ležala v mrliški veži v Villanova dello Judrio od 9.00 do 11.30, od 12. do 14. ure pa v sovodenjski cerkvi. Žalni sprevod bo krenil ob 14.30.
Svojci
Sovodnje, 14.3.1995
Ob tragični izgubi žene in mame Cilke izreka odborniku Renzu ter Vesni, Igorju in Mateju iskreno sožalje
Društvo krvodajalcev iz Sovodenj
Dijaki in profesorji slovenske sekcije zavoda ITI izrekajo občuteno sožalje Igorju in družini ob težki izgubi drage mame
Ob pretresljivi izgu drage mame Cilke rekata malemu Mateju j družini najgloblje sožalj6
Ciciklub in Kulturno društvo Sovodnje
Ob izgubi drage maine se žalovanju Vesne, Igorla in Mateja pridružujejo Monika, Zacco, Alexander, Marco, Tomaž, Sara, Dinutnj. Mitja, Irma, Jan, Aljoša in Ivana
Kulturno društvo Ska la iz Gabrij izreka obcu teno sožalje Renzu ter otrokom Vesni, Igorju uj Mateju ob težki izgub1 drage žene in mame
Po dolgi bolezni nas je v 47. letu starosti zapusti la naša draga
Enrichetta Bassanese por. Leban
Žalostno vest sp0 rocajo
mož Borut, hčeri Mara in Katja, mama Ines in zet Mauro ter ostali sorodniki
Pogreb bo danes, marca, ob 11. uri iz Uir liske veže glavnega poko pališCa v farno cerkev Sv. Pija X.
Gorica. 14.3.1995 (Pogrebno podjetje F. Preschern
Ob izgubi drage mani® izrekajo kolegici Mari 111 družini občuteno sožalje
Tina, Ingrid in Alessandra
Ravnateljica, učno 111 neucno osebje ter dijaki r dagoškega liceja »S. £he gorcic« izrekajo globoko sožalje dijakinji Katji Leban in družini ob boleči izgub1 ljubljene mame
Bivši upravitelj1 1 nadzorniki KmeC banke izrekajo Borutu L®^ banu iskreno sožalje 0 težki izgubi drage žene
Ob izgubi drage zen® izreka občuteno soža J Borutu Lebanu
Kmečka banka
Ob težki izgubi drage Ze izrekajo Borutu Lebanu svojcem občuteno sožalje
Predsednik, Upravni odbo ’ Nadzorni odbor, Ravnatel)slv ter ostalo osebje Tržaške kreditne banke
Kolegu Borutu Lebani izreka globoko soža j^ ob težki izgubi sopr0” Enrichette
Bančna sekcija SDGZ
Pokrajinski svet izraža svojemu elanu rutu Lebanu obcute sožalje ob smrti žene richette

RDEČA HIŠA / ZARADI DVOMESEČNIH PRENOVITVENIH DEL
MLADI SSK
NOVICE
Mejni prehod je zaprt polemik pa še ni konec
Začasno bodo najbrž prekategorizirali prehod v Solkanu
, uje, Ko so pre Ogledali spuSCene Ce in so morali o azaj. Prehod bo za °llžno dva m
gled.
Zaradi pope
fiskih1168"-
gerili pr, Pazova tik ^dece hiše °gajalo ne P^ciji pa r
Prvič
‘’Macns drugiC pa uPiraj0 p
Nenavaden pogled na zaprt mejni prehod pri Rdeči hiši (foto Studio Reportage)
na tem delu prehoda.
Goriški prefekt dr. De Matteis je včeraj sklical srečanje, ki sta se ga udeležila tudi načelnik mejne policije dr. Leo in predsednik združenja goriških trgovcev Bisesi, da bi sprejeli ustrezne ukrepe. Včeraj sicer še niso odločili ničesar, paC pa je napovedan nov sestanek na prefekturi jutri dopoldne, ko naj bi sprejeli kako odločitev na osnovi preverjanja posledic zaprtja in morebitnih protiukrepov.
Kot nam je povedal dr. Leo, so sicer že ojačili službe na mednarodnem prehodu Standrež-Vrtoj-ba. Tam bodo odslej zagotovili stalno delovanje vsaj dveh voznih pasov v vsako smer, v Času največjega prometa pa bodo usposobili še tretji in, Ce pobebno, Četrti vozni pas. S tem naj bi brez težav ab-
sorbirali promet od RdeCe hiše, ki predstavlja komaj petino vsega mednarodnega prometa. »Med sobotno popoldansko in večerno izmeno, ko je promet najgostejši, dosegamo v Standrežu 6-7 tisoC vozil, pri RdeCi hiši pa naj-veC do 1.500. Z odprtjem novih pasov v Standrežu lahko brez težav absorbiramo ves promet od RdeCe hiše«, pravi dr. Leo.
To bo gotovo držalo, toda goriške trgovce skrbi predvsem to, kako bi Čimbolj olajšali kupcem iz Slovenije dostop do centra mesta. Na prefekturi so včeraj vzeli v poštev veC možnosti. Ena od teh je začasna prekategorizacija maloobmejnega prehoda pri Solkanu, tako da bi deloval neprekinjeno ali pa vsaj s podaljšanim urnikom in bi skozi Solkan bil dovoljen promet tudi s
potnimi listi oz. osebnimi izkaznicami. Za to možnost se ogreva tudi goriški župan Valenti, ki se je prav vCeraj sestal z upravitelji Nove Gorice in dobil zagotovila, da so že poskrbeli za vse potrebne formalnosti in z njihove strani ni glede tega nobene ovire. Probleme torej povzroča le še itabjanska birokracija, upajo pa, da jih bodo rešili že na jutrišnjem srečanju na prefekturi.
Poleg tega preverjajo še nekatere možnosti, nam je povedal šef goriške mejne policije. Ena od teh je, da bi skozi Rdečo hišo puščali pešce in kolesarje, druga pa, da bi Čeprav z določenimi omejitvami tudi avtomobile. Z izvajalci del pa morajo še preveriti, ali sta ti možnosti uresničljivi in iz vamsotnega ter drugih vidikov združljivi z gradbenimi deli.
Več stikov z mladino drugih manjšin
Govorili so tudi o upravnih volitvah
Na sedežu Slovenske skupnosti je bil te dni pokrajinski svet mladinske sekcije, ki ga je sklical predsednik Alex Pintar. Seje se je udeležil tudi dr. Stefan Bukovec, predsednik pokrajinskega sveta SSk, ki je mladim orisal bližajoče se občinske volitve predvsem iz tehničnega vidika. Glavne novosti so predvsem te: Zupan bo sam imenoval odbornike; na kandidatnih listah sme biti največ 2/3 predstavnikov istega spola: v občinah z manj kot tisoč prebivalci (npr. Ste ver jan) ni treba zbirati podpise za predstavitev liste.
Sledila je izbira delegatov, ki bodo mladinsko sekcijo zastopali na MEMS-u mednarodnem srečanju evropskih mladinskih strank, ki bo v Celovcu od 20. do 22. aprila: to so tajnik Mihael Corsi ter odbornika Marjan Vogrič in Erik Cossutta. Debata je nato prešla na možnost, da bi se mladinska sekcija vključila v evropsko združenje mladinskih strank zmerne in konservativne usmeritve DE-MIC. Trenutno bo sekcija le sodelovala na sejah, za odbornika za mednarodne odnose pa je bila izbrana Tereza Ferfolja.
Mladinska sekcija bo aktivna tudi v odnosih z mladinskimi sekcijami drugih etničnih manjšin v Italiji. Tako je v programu srečanje s predstavniki nemške mladine (Jiingend Generation -SVP), 18. marca pa se bo predsednik Pintar srečal v Aosti v predstavnikom MS Union Valdotaine. Pokrajinski svet se bo spet sestal v nedeljo 26. marca na sedežu SSk.
V	ponedeljek in torek Jurčičev Deseti brat
Po dobrem mesecu dni bo prihodnji teden spet na vrsti predstava Slovenskega stalnega gledališča v fednem abonmaju letošnje sezone. Tokrat nam bodo tržaški gledališčniki predstaviti znano delo Josipa Juriča Deseti brat v režiji Dušana Mlakarja. Prva predstava bo v ponedeljek, 20. marca (red A), druga pa (red B) naslednji dan, torek, 21. t.m. s pričetkom ob 20.30. Naj pri tem dodamo, da bo za prvo predstavo kot običajno vozil tudi poseben avtobus za abonente SSG, ki bo vozil preko Ja-melj, Dola in Doberdoba, do Sovodenj, Standreža, Gorice. Za predstavo Jurčičevega dela vlada v Gorici precejšnje zanimanje. Proste vstopnice so na razpolago v uradu Kulturnega doma v Gorici, ul. Brass, 20 (tel. 33288).
Seja občinskega sveta
Goriški občinski svet bo zasedal danes ob 16. uri in jutri ob 18. uri. Svetovalci se bodo, vsaj na podlagi dnevnega reda sodec, ukvarjati predvsem z urbanističnimi vprašanji. Odobriti naj bi nadalje spremembo k pravilniku o delovanju službe javnega avtomobilskega prevoza oseb (taksi služba) ter odobriti nakup zemljišča v občini Sovodnje za gradnjo postaje za dekompresijo plina. Uvodoma bo poročal župan, na drugem mestu pa so napovedane interpelacije svetovalcev.
V	stolnici koncert ob prazniku zavetnikov Hilarija in Tacijana
V	Četrtek, 16. marca, zveCer bo, kot vsako leto, v goriški stolnici zborovski koncert v Čast goriških farnih zavetnikov sv. Hilarija in Tacijana, katerega se udeležuje pet mestnih pevskih skupin. Prireditelji so k sodelovanju povabiti tudi mešani pevski zbor Podgora, ki se bo predstavil s skladbami F. Poulanca Vinea mea electa, A. Brucknerja Ave Maria in M. Špacapana Tkanina revna sem.
Tatovi v stanovanjskem bloku
Lepo nedeljsko popoldne so številni občani izkoristili za izlet v naravo, tatovi pa za akcijo. Neznanci so tako v nedeljo popoldne s silo, najbrž s posebnim izvijačem, odprli vrata stanovanja Angela Cagnina v stanovanjskem bloku v ulici Cipriani. Dobro so preiskali vse prostore in omare ter odnesli predvsem zlatnino in nekaj drugih dragocenosti, vrednih okrog osem milijonov lir. Obiska nezaCelenih gostov se je najprej zavedla Cagninova soproga, proti večeru, ko se je vrnila domov.
Danes v Sovodnjah slovo od Cilke Terboča Cescutti
V	Sovodnjah po danes pogreb Cilke TerboCa Cescutti, ki je umrla v prometni nesreči v soboto ponoči na državni cesti pri Villanovi ob Idrijci. V nesreči so bile ranjene tri druge osebe, sopotnice v avtomobilu. Krsta bo do 11.20 izpostavljena v mrliški veži pokopališča v Villanovi, ob 12. uri pa jo bodo izpostaviti v cerkvi v Sovodnjah do žalnega obreda, ki bo ob 14. uri. Pokojna Cilka je bila doma v Turnišču pri Lendavi, v Sovodnje pa se je preselila po poroki z Rencom Cescuttijem.
Trgovine v Gorici bodo v četrtek odprte
/V državnih in uradih v Go-io1 °0do v Četrtek,
', u mestnih zavet-*ov, za trgovce pa ni ,° navaden delov-
n JI?- V Četrtek, na
Praznik goriških za-; ®mikov sv. Hilarija acijana, bodo kovine red-odprte. Tako spo-
uPrava iz lanskeea
st; t lstl Priložno-t '. govine bodo o, ®1 y Četrtek redno dan e\Dela Prost
ZGODOVINA / MAJA 1945 JE BIL VPLETEN V ZADNJE SPOPADE PRI TR2IČU
Veteran iz Nove Zelandije išče pričevanja o vojnih dogodkih
V njegovi deželi pripravljajo 50-letnico konca vojne
Na strani zavezniške koalicije v boju proti silam osi, Nemcem, Italijanom, vojakom Salojske republike in raznim kviz-linškim enotam, so se borili tudi Novozelandci. Enote novozelandske vojske so se prve dni maja 1945 tudi pripeljale v Trst, kjer je že bila jugoslovanska vojska. Na obletnico konca vojne in zmage nad nacifašizmom se torej pripravljajo tudi v tej daljni deželi. Pred kratkim je tržiški Zupan Adriano Persi prejel pismo vojnega veterana Johna Gunna iz Nove Zelandije. Pred petdesetimi leti je bil v sestavi inženirskih enot, ki so prodirale proti Trstu. Spominja se nekaterih dogodkov, ki so se pripetiti prve dni maja tistega leta
prav med Tržičem in Trstom. Tako se spominja cestnega bloka in eksplozije na odseku ceste med dvema predoroma, ki naj bi jo povzročili Nemci. Dogodek mu je ostal posebej v spominu zato, ker je bila to pravzaprav zadnja bitka druge svetovne vojne v kateri je bil soudeležen. Pismo v angleščini (skupaj s prevodom) so nam te dni poslali s tržiške občine s prošnjo, naj bi tudi preko našega Časopisa pomagati nekdanjemu veteranu iz Nove Zelandije. Poziv velja vsekakor partizanskim enotam, ki so ob koncu aprila in prve dni maja delovale na območju, terencem, obveščevalcem, kurirjem itd. Domnevati je mogoče, da je do cestnega
bloka prišlo nekje pri Sti-vanu ali Sesljanu. John Gunn se Spominja tudi srečanja s skupino partizank, prav tako v bližini Tržiča.
In razlog zakaj se nekdanji pripadnik inženirskih enot zanima za dogodek izpred pol stoletja? Poveljstvo inženirskih enot ga je v okviru priprav na proslavo 50-letni-ce konca vojne zaprosilo naj kot neposreden udeleženec takratnih dogodkov opiše in po možnosti s fotografijami ali drugim materialom dokumentira dogajanje.
Z združenimi močmi upamo, da mu bo to uspelo. PriCe takratnih dogodkov, bivše borce, kurirje, terence in občane Stivana, Sesljana, Nabrežine in drugih krajev,
ki menijo da lahko pomagajo, naprošamo, da se Cimprej oglasijo v naši redakciji ali na županstvu v TržiCu. Lahko tudi telefonsko vendar cimprej,
JAVNA GOSPODARSKA USTANOVA ITALIJANSKE POSTE ENTE PUBBLIC0 EC0N0MIC0 POSTE ITALIANE
PODRUŽNICA V GORICI
OBVESTILO
Javna ustanova italijanske pošte, podružnica v Gorici išCe v Podgori v najem primerne prostore za sedež Agencije v Podgori.
Prostori morajo imeti sledeči karakteristiki:
-	nahajati se morajo v središču naselja;
-	velikost uporabne površine približno 100 kv. m.
Ponudbe je treba poslati na »POSTE ITALIANE DIREZIONE Dl FILIALE Dl GORIZIA - Korzo Verdi 33 - 34170r GORICA/GORIZIA« najkasneje do 31 marca 1995.
eG. FVIARIZA. xz PrimorsKem dnevniku barvna priloga: OBČIMA DOBERDOB Izkoristite priložnost za vaš oglas: pokličite Ptibliest tel. E04J01 T’T'BIBBBB
OBVESTILO IZLETNIKOM
Vse bralce, ki so se prijavili za naše izlete oz. potovanja v Belgijo, Španijo in po Italiji obveščamo, da bomo drugi obrok vpisnine sprejemali v DANES, 14. t. m., od 9. do 13.30 na upravi našega dnevnika v Drevored 24. maja 1.
Cenjene bralce tudi obveščamo, da so se stroški za potovanje v Belgijo povišali za ca. 100.000 lir, za Andaluzijo pa približno 50.000 lir. Povišek je pripisati močni devalvaciji lire v odnosu na nemško marko in druge valute. Zato ima vsakdo možnost, da se potovanju odpove, vendar najkasneje danes. 14. t. m. Prosimo
za razumevanje.	,
Uredništvo
SINOČI SREČANJE Z MINISTROM FRATTINIJEM
Predsednica FJK danes na Kvirinalu
Srečala se bo tudi z Lambertom Dinijem
RIM - Predsednica deželne vlade Alessandra Guerra se je sinoči v Palači Chigi srečala z ministrom za odnose z deželami Francom Frattinijem. Guerro-va, ki se bo danes na Kvirinalu srečala s predsednikom republike, je imela na programu srečanje z ministrskim predsednikom Dinijem, ki pa je sinoči, zaradi drugih obveznosti, ni mogel sprejeti. Z njo se bo sestal danes.
Z ministrom Frattinijem se je Guerro-va pogovarjala o nekaterih zelo aktualnih vprašanjih, med drugim tudi o perspektivah italijansko-slovenskih odnosov po umiku rimskega veta nad pogajanji za pridruženo članstvo Slovenije v Evropski zvezi. V Rimu pa je sinoCi tekla beseda tudi o pereci problematiki finančne in upravne avtonomije Furlani-je-Julijske krajine, ki jo mnogi postavljajo v dvom oziroma jo hočejo okrniti.
Predsednica Dežele je Frattinija tudi seznanila o svojem nedavnem obisku v Bruslju, kjer je imela zelo plodne pogovore z predstavniki Evropske zveze. Beseda je tekla tudi o tržaškem »off-sho-re« centru.
Jutri seja o umiku rimskega veta
TRST - Deželni svet bo jutrišnjo redno sejo posvetil ita-lijansko-slovenskim odnosom v luCi nedavnega umika italijanskega veta nad pričetkom pogajanj za pridruženo članstvo Slovenije v Evropski zvezi. Skupščina bo ocenila politična stališča, ki jih je o tem vprašanju, prejšnji teden predstavila predsednica deželnega odbora Alessandra Guerra.
Pričakovati je, da bo skupščina pozdravila potezo vlade Lamberta Dinija, ki je naletela na pozitivno oceno večine političnih strank.
ŠPETER / SREČANJE BENEŠKIH 2ENSK _
Tudi v Benečiji proslavili 8. marec
Razstave in gledališka predstava Beneškega gledališča »Žensko ročno delo«
Svečanost v spomin padlim
garibaldincem
TRST - VZPI-AN-PI prireja v nedeljo ob 11. uri v Temenici skupno z borčevskimi organizacijami iz Nove Gorice spominsko svečanost ob 51-letnici smrti 19 gari-baldincev, ki so 17. marca 1944 padli v boju z nacističnimi in fašističnimi enotami. Na svečanosti bodo sodelovali dober-dobski zbor Jezero, mladi iz Temenice in dijaki kostanjeviške šole, spregovorila bosta podpredsednik VZPI-ANPI z Goriške Giuseppe Lorenzon in župan Kostanjevice Zlatko Marušič.
r SSO ZADOVOLJNA S SKLEPOM RIMSKE VLADE
Umik veta pomemben korak
Na pogajanjih naj bo govor tudi o slovenski manjšini
GORICA - Svet slovenskih organizacij, tako povzemamo po tiskovnem sporočilu, pozdravlja sklep italijanske vlade, da umakne svoj veto proti vstopu Republike Slovenije kot pridruženemu elanu Evropske unije. To je moder politični korak, ki presega samo specifično vprašanje slovenskega približevanja Evropi. Poteza rimske vlade pomeni tudi in še predvsem sprostitev političnega ozračja v odnosih med Italijo in Slovenijo, ki so bili skoraj leto dni težko pogojeni od nacionalističnih pritiskov desnice, ki jih je prevzela tudi Berlusconijeva vlada. To potrjujejo tudi izjave zunanje ministrice Susan-ne Agnellijeve, ki je še posebej podcrtala pozitivne aspekte tega sklepa.
SSO se pri tem tudi zaveda, da je to le prvi korak na poti nove italijanske politike do Slovenije. Rim je pri vsem
postavil tudi nekaj pogojev, ki naj bi jih slovenska država morala v določenem roku izpolniti. Gre pa tudi za vprašanje manjšin. Z italijanske strani se vse preveč pudarja samo ali v glavnem problem italijanske manjšine v Istri, medtem ko je malo ali skoraj nic govora o Slovencih v Italiji. Odgovorne vladne oblasti republike Slovenije sicer postavljajo tudi nerešene zadeve slovenske manjšine. S svoje strani vsekakor ne smemo dopustiti, da bi ostal slovenski problem le notranja italijanska zadeva, ampak mora najti ustrezno mesto tudi v bližnjih dvostranskih pogajanjih med Ljubljano in Rimom. Le tako bo mogoče rešiti dolgoletna pričakovanja Slovencev v Italiji in bo res prišlo do urejevanja manjšinskih vprašanj v pravem evropskem okviru in duhu!
SPETER - Tradicionalno srečanje beneških žensk, ki ga prirejajo v Spetru ob 8. marcu, je tudi tokrat želelo izpostaviti vlogo ženske v družbi in njeno prizadevanje za uveljavitev slovenske kulture v Nadiških dolinah. V tem smislu so si Članice Zveze beneških žen omislile spored srečanja, ki se je zaCelo v Beneški galeriji, kjer so odprli fotografsko razstavo Laure Battich-Isoni in Marine Bergnach.
O umetnicah je spregovorila predsednica Društva beneških likovnih umetnikov Donatella Ruttar. Povedala je, da je Batticheva že »stara znanka« razstav in fotografskih pobud, medtem ko se je Bergnachova prvič predstavila v javnosti.
V nadaljevanju srečanja pa so prišle na vrsto Članice Beneškega gledališča (Anna lussa, Carla Loszach in Lidia
Zabrieszach), ki so številnemu občinstvu ponudile žlahtno komedijo »Zensko ročno delo«, ki jo je zrežiral Marjan Bevk, za sceno pa je poskrbela Donatella Ruttar.
Na srečanju je špetrski župan Firmino Marinič podčrtal pomen mednarodnega dneva žena in s tem v zvezi pozval domačinke, naj se ob bližnji volilni preizkušnji vključijo v prizadevanja za upravljanje krajevnih uprav. Marinič je ob tej priložnosti na-
povedal, da bodo be neške žene verjetno že prihodnjem letu svoj praznik lahko pripravile v novi gledališki dvora ni, ki je v gradnji.
Predsednica Društva beneških Zen Bruna Dor bolo je izpostavila vlog0 žensk v beneški stvarno sti in jih povabila, naj se množično vključijo v društveno delo.
Rudi Pavšič
Na sliki: Prizor s ko medije »Zensko roCn° delo«.
Bogdan Berdon
Pravno stanje jezikovnih pravic
Slovencev v Italiji
Statistična raziskava (»preštevanje«-»cen-simento«) za ugotavljanje pripadnikov manjšine je varljiva že sama po sebi. Nasilne spremembe manjšinskega ozemlja z razlastitvami in s priseljevanjem novosel-cev pa zagotavljajo že v naprej tak izid, ki bi služil našim nasprotnikom kot dokaz o naši številčni neznatnosti.
Nasprotna stran pa pri tem vprašanju premišljeno molči o pojavu osvajanja našega ozemlja in kratko malo zahteva statistično »preštevanje« Slovencev. Ob tem molku nasprotnikov bi morali stalno poudarjati dejstvo osvajanja ozemeljskega obsega manjšine.
To osvajanje je potekalo, ne da bi nasprotna stran storila karkoli za ohranitev zunanjega videza manjšinskega ozemlja. Zaradi tega je nadvse pomembna primerjava s skrbjo, ki jo uživa italijanska skupnost v Republiki Sloveniji, kjer nihče ne misli uveljavljati statistične metode prištevanja v škodo te skupnosti. Ze sama Ustava zagotavlja vse manjšinske pravice »ne glede na število pripadnikov teh skupnosti« (65.
Člen Ustave Republike Slovenije), medtem ko drugi pravni predpisi, ki smo jih pravkar navedli, zagotavljajo zunanjo podobo narodnostno mešanih območij z javnimi napisi, ki morajo biti v slovenskem in italijanskem jeziku ter enake velikosti. Prav gotovo bi bil videz žaveljske industrijske cone nekoliko drugačen, Ce bi pri nas veljal člen 13 Odloka Občine Koper, ki predpisuje, da morajo »organizacije, obratovalnice in drugi, ki imajo svoje poslovne enote in druge prostore izobestiti firmo oziroma ime v italijanskem in slovenskem jeziku«, glede na to, da je ta industrijska cona zrasla na prilasceni slovenski zemlji. Zgodbe osvajanja našega etničnega ozemlja ne gre izbrisati iz spomina, posebno zdaj ne, saj živimo v dobi zahtev po vračanju nepremičnin optantom, to je, ljudem, ki so prostovoljno zapustilo domove in zemljo ter optirali za privilegije, ki jih je nudila njihova »matična domovina« Italija. RazlašCevanje slovenskega ozemlja na vzhodni strani Trsta se je začelo leta 1949, ko je bivša ZVU ustanovila »Pristaniško industrijsko ustanovo v Zavijah« z Ukazi št. 102 in 104 z dne 12.5.1949. Razlastitveno področje so nato razširili proti Dolini z Ukazi bivše ZVU št. 118 z dne 26.6.1950, St. 85 z dne 22.5.1951 in št. 66 z dne 18.3.1953 ter z Odloki Generalnega vladnega komisarja št. 99 z dne 18.3.1955, St. 7. z dne 26.6.1960 in št. 33 z dne 17.12.1962.
V tem obdobju je oblast ukrepala mimo slovenske manjšine, ki so jo vedno postavljali pred izvršeno dejstvo. V okviru bivše ZVU so italijanski nacionalistični krogi izdelali taka normativna sredstva, katerih namen je bil prvenstveno v tem, da
so obubožali naš slovenski živelj. Osvajali so našo zemljo za smešno nizke in izredno krivične cene in spravljali našega Človeka v propast. Glavno vlogo pokonCevalca naše zemlje je imel tedanji EPIT (EZIT).
Ob hrupni in neosnovani zahtevi po vračanju nepremičnin optantom, se moramo tudi mi, ki nismo »optanti«, vprašati, kdo bo nam vrnil prisilno odvzeta posestva?
Čeprav nismo bili »optanti«, so nam vseeno prisilno pobrali naše domove in naša posestva. In tako kršili tudi mednarodne sporazume.
Člen 7 Posebnega statuta priloženega k Londonskemu sporazumu z dne 5. oktobra 1954 določa: »Na območjih, ki prideta pod civilno upravo Italije., niso dovoljene nobene spremembe meje osnovnih upravnih enot z namenom, da bi ogrozili etnično sestavo ustreznih enot«.
Razlastitve ob prodiranju urbanizacije in industrializacije pa niso samo »ogrozile«, temveč docela spremenile etnično sestavo celotnega področja.
Člen 8 Posebnega statuta je določal ustanovitev posebnega mešanega odbora, »da bi pomagal dajati nasvete o vprašanjih, ki se tičejo zaščite« slovenske manjšine na območju pod italijansko upravo in italijanske manjšine pod tedanjo jugoslovansko upravo. »Odbor bo tudi proučeval - določa isti Člen - prošnje in vprašanja posameznih pripadnikov zadevnih etničnih skupin glede uporabe tega statuta«.
»Slovenci naj se izselijo v Furlanijo, Emilijo ali Toskano« (izjava vladnega komisarja Palam are leta 1959).
(Nadaljevanje sledi)
PISMO UREDNIŠTVU
Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika!
Noben sodnik v Italiji, in tudi v Trstu ne, (pretor Piciotto) me ne more obsoditi zaradi moje prisotnosti ob kakršnem koli napisu ali tabli.
Table so paC postavljene zato, da lahko vsak pismen človek, ali ki vsaj zna brati, ugotovi, kaj napis na njih dovoljuje, prepoveduje ali nakazuje!
Ko je dne 8.8.1993 policijska izvidnica prišla k hotelu pri Obelisku, sem se nahajal pri dvojezični tabli (4 ali 5 metrov oddaljen od policijskega avtomobila). Da sem se približal vozilu, sem rabil najveC 30 sekund. Njihovega ukaza, naj pokažemo osebne dokumente, nisem slišal. Morda zato ne, ker je močno deževalo (imel sem odprt dežnik) in ker sem precej slušno prizadet. Takoj ko sem prišel v bližino policistov sem slišal dva naša fanta od njih zahtevati tolmača za slovenski jezik. Isto sem zahteval sam, ker paC ob vsaki drugi podobni priliki to storim.
Vsi trije smo se pogovarjali z agenti in to svojo zahtevo smo izpostavili v italijanskem jeziku s poudarkom, da bomo od istega trenutka dalje za njih nemi, dokler ne bo prisoten tolmač.
Agent Urbano ni na te naše besede nic pri-
pomnil, paC pa je vstopil v njihov avtomobil in se preko radija pogovarjal z nadrejenimi- O tem pogovoru ne vem nic, to se bo gotovo lahko ugotovilo preko njihovega magnetofonskega posnetka.
Policist je po končanem pogovoru izstopu in nas prosil, Ce lahko počakamo še par minut da bi lahko medtem uredili vso zadevo. Kar pa tolmača ni bilo dobrih 10 minut in je začelo se močneje deževati, smo se mnogi pr1' šotni razšli.
V skupini, ki se je tisti dan pogovarjala s p°' licijsko izvidnico in v kateri sem bil sam prisoten, ni bilo Davida Viđali. To sem tudi povedal agentoma na hodniku sodne palače na dan obravnave. Po rnojem ]e prišlo potemtakem d° zamenjave osebe.
Zaključil bi z vtisom, ki sem ga imel dne 2.3.1995 na sodišču- ^ grenkobo v srcu sem ugotavljal, da je preto* obtožence, priče in vS® tiste, ki smo bili prisotni 8. avgusta 1993 Prl dvojezični tabli na Obelisku obravnaval kot to po huliganov in tepisl°, ker se ni hotela legi tim'
rati policistoma in n
kot osebe, ki branijo sv jezik, slovenski znaC J svojega kraja, svojo sedo, svojo kulturo i pripadnost slovens mu narodu kot l°ia državljani republike
^Zadružna^
Torek, 14. marca 1995
BANKA
OPČINE
Zadružna
k BANKA
^Nabrežina. |
r
r rw	^
/ADRUZNA KRAŠKA BANKA

Ul. del Ricreatorlo, 2 w	OPČINE-TRST
TEL. 040/21491 FAX 040/211879
A
LIRA / PRED DANAŠNJIM GLASOVAJEM O PRORAČUNSKEM POPRAVKU	■ ■ ■
Nadaljuje se pravi križev pot 5r
TOR SRE ČET PET PON
za italijansko valuto
Marka dosegla vrednost 1.208 lin kasneje se je lira delno utrdila
1134,3	11
86,5	1180,3	118
0,6 12053
,	- Tudi včeraj je italijan-
a valuta doživela svoj križev P°t, saj je že ob otvoritvi kotacij jHost nemške marke nihala tg 1 186 - 1.188 lirami, med-> ni ko je bila petkova kotacija vance dTtalia 1.180, 59 lire. Trdnost dolarja pa je ostala oraj nespremenjena, saj je asala od 1.669 do 1.672 lir (v Petek 1.672, 30 lire), laka Se sprejemljiva kotacija
Bmhbhh

pa je bila le uvod v pravi pasijon, ki se je iz ure v uro stopnjeval. Ob 9.45 je bila vrednost nemške marke že 1.190, 5 lire, okrepil pa se je tudi dolar, ki je bil vreden 1.674 lire. Lira pa je ob 12. dobesedno klecnila pod težo špekulacij, predvsem pa pod notranjepolitičnimi križi, saj je bila nemška marka vredna kar 1.208 lir, kar je nov negativni rekord. Nemška valuta je torej
ponovno prebila psihološko mejo 1.200 lir. Za razliko od prejšnjih dni, ko so bili ti preboji le kratkotrajni viski, je marka vCeraj ostala dalj Časa nad to psihološko mejo. Ob 13. uri je bila namreC marka še vedno vredna 1.206 lir. V kasnejših popoldanskih urah se je lira le malenkostno okrepila, tako da je bila marka vredna 1.201-1.202 liri. Pod psihološko mejo je marka
zdrknila šele ob 17.35. Podobno vredostno krivuljo je v Italiji doživel tudi ameriški dolar in skoraj vse evropske valute, ki so zabeležile nove rekorde. Da je vsega tega križevega potu kriva predvsem negotovost pred današnjim glasovanjem vladnega proraCuskega popravka, so potrdile sinočnje vesti z newyorške borze, na kateri je lira v glavnem ohranila petkove kotacije.
Pobuda za hitro progo od Barcelone do Italije
LYON - Dvanajst evropskih dežel je od komisije ES zahtevalo, naj med prioritete hitrih železniških povezav vključi tudi os Barcelona - Perpignan -Lyon - Turin - Milan. Tako bi hitri vlaki povezali Španijo s Srednjo in vzhodno Evropo, med podpisnicami zahteve je tudi dežela Furlanija - Julijske krajina, ki jo je v Lyonu zastopal odbornik Degano.
Jugovima / lani za 14.7 milijona dolarjev čevljev iz italije v slovenijo
Tudi Bata namerava prodreti na slovensko tržišče s čevlji
, PADOVA - Italijanski ,eyl]i se zelo dobro pro-aa)aJ0 v vsem svetu. Tudi lstih državah, v katerih a Sele pred kratkim uved-r2n° gospodarstvo in Prostili uvoz in so se še ° nedavnega zadovolje-a } z obutvijo domače Proizvodnje. Dovolj je, da
gledamo v številne trgo-‘ne s Čevlji, ki so jih Ipt?11* trg°vci v zadnjih in odprli v sosednji Slo-v Olji, pa bomo brž ugoto-, L da v njih prodajajo , 0raj izključno Čevlje italskih znamk. Velikok-J tudi taksne, ki jih v ita-Janskih trgovinah sploh Cernaidemo. Ugotovitev si-
Cevlj
Je,
velja
samo
tudi
obl ijv’ ampak Zal,* ’ P0VThu pa tudi za Co ,evne trge, kot so hranita i--’ nemški in španski, venska moda pac
karCePmv je v Sloveniji so n i a) tovarn Čevljev, Zeln Janški Čevlji očitno
cenjeni. Ne samo ti-
sti, ki jih slovenski turisti kupujejo v Trstu ali Gorici, marveč tudi tisti, ki jih v Slovenijo uradno uvažajo. Neki trgovec, ki se s tem poslom ukvarja, je dejal, da je pred dvema letoma Slovenija uvozila kar 3 milijone parov Čevljev iz Italije. Lani pa je Slovenija po uradnih podatkih uvozila iz Italije Čevlje v vrednosti 14, 7 milijona dolarjev. V obratno smer seveda Čevlji niso šli, prihajale pa so kože, in sicer v vrednosti kar 24, 4 milijona dolarjev. Sicer pa je italijanski izvoz v usnjarskem sektorju na boljšem, saj so lani iz Italije v Slovenijo izvozili tudi za 20, 3 milijona dolarjev usnja in kož. Ko bi bili slovenski Čevljarji sposobni izdelati okusna modna obuvala, uvoz seveda ne bi bil potreben. Nemški in avstrijski okus slovenskih kupcev očitno ne privlači.
V Italiji se je medtem
utrdila svetovna tvrdka Bata, ki ima sedež v kanadskem Torontu. Tomaž Bata je bil znan češki tovarnar Čevljev, ki je po 2. svetovni vojni zbežal na zahod in tam nadaljeval z že doma uspešno začetim delom. Njegove Čevlje najdemo danes po vsem svetu, v glavnem jih prodajajo v trgovinah z njegovo oznako.
V mnogi italijanskih tovarnah Čevljev, še posebno ob reki Brenta, med Me-strami in Padovo, že vec let delajo za koncern Bata. Leta 1980 so mali tovarnarji zanje izdelali Čevlje v vrednosti 110 milijard lir, lani pa že za 251 milijard lir. Predvidevajo, da jih bodo letos izdelali za 270 milijard lir. Dober del teh Čevljev izvažajo. Compar Bata Italia, ki je finančna družba kanadskega holdinga, je poverjena za prodor na evropski vzhod in tudi v nekatere druge države. Svoje trgovine so
že odprli v Avstriji, Turčiji, v Južni Afriki in Južni Koreji. Tam prodajajo v Italiji izdelane Čevlje z njihovo oznako.
V nacrtu imajo tudi prodor v Slovenijo, na Madžarsko in na Hrvaško. Doslej je Bata v Italiji Čevlje le nabavljal, in sicer pri tovarnarjih, ki so delali
po njihovih načrtih. V mislih imajo tudi neposreden finančni vstop v kakšno tovarno, vendar se o tem doslej še niso odločili. Bata posluje danes v 60 državah po vsem svetu, to oznako pa nosi kar 6.500 trgovin. Vsak dan prodajo milijon parov Čevljev.
Marko VValtritsch
ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ LJUBLJANE v pRANKFURT pONDON J^jUNCHEN JSTANBUL j^JOSKVO pOPENHAGEN pARIZ gIM KOPJE gPLIT JIRANO JJUNAJ JURIČU
Rezervacije in informacije:
ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312

Javki
/ ZA PODJETNIKE IN PROFESIONALCE
Minimum tax skrbi
Mehanizem zasovraženega mini-J^tmca, ki so ga uvedb leta 1992, rrAe(ano skrbi in plaši podjetnike ozi-c a Profesionalce. Bil je sicer prekli-t„ . avt°matizem postopka takojšnje Voj- Te v^siih davčnih bremen, ki je
Pril i V .etih 1992 in 1993' Ce 1e javljeni zaslužek oziroma honorar
Pik1 0<^ P0 zakonu določenih količ-dnVi°m ^avCna uprava pa se za skl'0-6 V 1994 lahko še vedno osn1CV-*6 na domnevni dohodek na Inpfov? induktivnega ugotavljanja pro-9 lil čistega TtaVi oa imoin
Prof • oci frgovske umetniške ali odlnT10nalne dejavnosti. Zakonski bn* . stev- 48/95, ki so ga 27. fe-UikOa 1995 objavili v Uradnem Vest-doi-m’ ° . a’ da se še vedno aplicirajo odobren]1* količniki, ki so bdi svojCas
Hij^0tav^anie dohodka z metodo misnim m faX se P° novem začne z zaca-—_____vPisom terjatve v višini 50 od-
stotkov dolgovanega davka. Davčna uprava pa mora vzporedno z induktivnim preverjen jem, s priporočenim pismom zahtevati od davkoplačevalca naj v roku 60 dni v pisni obliki posreduje pojasnila, zakaj je prijavljeni dohodek nižji od tistega, ki ga določa količnik. V davCni prijavi 740/94 bo lahko samostojni delavec oziroma profesionalec med opombami navedel točne razloge, da je vpisal nižji dohodek in se bo tako morebiti izognil verifikacijskemu postopku. Tega pa zal ne bodo mogli storiti podjetniki, ki opravljajo tako imenovano marginalno dejavnost ter so v letih 1992 in 1993 zaprosili za oprostitev minimum tax. To je posledica nedorečenosti oziroma pozabljivosti zakonodajalca, ki ni predvidel posebnega okvira za to kategorijo in vkolikor ne bodo popravili te napake, bodo "obrobni” operaterji prišb v klešče davčne uprave, ne da bi imeb možnost zagovora. (B)
BTP
BUONI DEL TESORO POT JENNAT J S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Obveznice BTP se koristijo od 1. decembra 1994; triletne zapadejo 1. decembra 1997, petletne pa 1. decembra 1999.
■	Obveznice dajejo letno 9,50% bruto obresti, izplačljive po davčnih odbitkih v dveh obrokih 1. junija in 1. decembra za vsako leto trajanja.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 10,79% oziroma 11,19% letno.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Bane a dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 15. marca.
■	Obveznice BTP se koristijo s 1. decembrom: ob vplačilu (20. marca) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
r ZVEZNI PRORAČUN ’95
Za manjšine le neznatno višja zvezna podpora
Za Slovence 25 milijonov?
DUNAJ - Državna poslanka in manjšinska predstavnica Zelenih Terezija Stojsič v izjavi za tisk kritizira (nizko) postavko za financiranje manjšin v letošnjem državnem proračunu. Menila je, da gre za »povsem napačen signal v trenutku, ko so manjšine soočene z nasiljem«.
Minimalno zvišanje sredstev (od 40 milijonov šilingov v letu 1994 na 42,7 milijona šilingov letos) ne pokriva niti inflacijske stopnje, je dodala gradiščanska Hrvatica in opozorila na dejstvo, da Avstrija s sedanjo podporo manjšinam močno zaostaja za evropskim povprečjem. Stojsičeva je poudarila,
da so vsi obstoječi narodnostni sosveti pri uradu zveznega kanclerja zahtevali znatno zvišanje sredstev, glede narodnostne skupnosti Romov in Sintov pa je zahtevala takojšnjo ustanovitev sosveta za šele leta 1993 uradno priznano manjšino.
Predsednik sosveta za koroške Slovence Marjan Sturm je v pogovoru za naš časnik povedal, da bo osrednja točka današnje seje sosveta za koroške Slovence na Dunaju prav financiranje dejavnosti slovenske narodnostne skupnosti. Dejal je, da bo sosvet predvidoma odobril podporo v višini 25 milijonov šilingov.
Ivan Lukan
NOVICE
Grilc predlagal ustanovitev posebnega gremija za manjšine
CELOVEC - Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc je v okviru informacijskega večera z državnim sekretarjem za Slovence po svetu pri MZZ Petrom Vencljem predlagal, da bi pri Uradu državnega predsednika Repubbke Slovenije ustanovili poseben gremij za Slovence v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. V gremiju naj bi bile zastopane vse v slovenskem parlamentu zastopane stranke ter predstavniki manjšin iz teh držav. Prva naloga gremija naj bi bila, da izdela konkreten načrt o vlogi slovenskih narodnostnih skupnostih v zamejstvu. Ob tem naj Slovenija končno definira svoj odnos do svojih manjšin.
Odkrili neonacistično skupino
DUNAJ - Avstrijska državna pobcija je v nižjeav-strijskem okraju Gansemdorf odkrila desetčlansko neonacistično skupino. Kot poroča direkcija za javno varnost na Dunaju, so pri preiskavi hiš našli velike količine neonacističnega propagandnega materiala in orožje. Večina članov skupine je bila še mladoletna, pobcija pa je aretirala tri osebe .
AVSTRIJA / PREDSEDNICA ZELENIH MADELEINE PETROVIČ
H sodstvo]^
Zeleni so pripravljeni vstopiti v prihodnjo vlado
Socialdemokrati bi bili »prva izbira« - Volitve že I. 1996?
DUNAJ - Predsednica avstrijskih Zelenih Ma-deleine Petrovič je poudarila, da so Zeleni pripravljeni vstopiti v naslednjo zvezno vlado, če bi sedanja velika koalicija razpadla in bi se ponudila priložnost oblikovanja nove vladne koah-cije.
Prvi partner za Zelene naj bi bili socialdemokrati (SPO), »čeprav si lahko predstavljam tudi druge kombinacije«, je dejala Petrovičeva. Trenutno pa tako SPO kot tudi OVP nista »najbolj atraktivna«, dejanske reforme v ekološki in socialni politiki pa so verjetno izvedljive le s socialdemokrati, je menila Petrovičeva.
Predsednica Zelenih je v pogovoru z novinarji vnovič svarila pred nevarnostjo, da bi po naslednjih državnozborskih volitvah s pomočjo ljudske stranke prevzel vlado šef svobodnjakov Jorg Haider.
Tak politični preobrat bi močno porušil mednarodni ugled Avstrije, nevarnost takega razvoja pa je realna, »ker je čedalje več politikov v vrstah ljudske stranke, ki si lahko predstavljajo majhno koalicijo s svobodnjaki«, je dejala Petrovič.
Odločilno za možno vzpostavitev morebitne majhne koalicije bo po mnenju predsednice Zelenih predvsem, katera
Za vstop Zelenih v vlado: Madeleine Petrovič
od teh dveh strank bo po naslednjih volitvah močnejša. (Razlika se je pri
državnozborskih volitvah oktobra 1994 zmanjšala na le še štiri odstotke (svobodnjaki so s skoraj 24 odstotki dosegli svoj doslej najboljši izid po vojni, ljudska stranka pa je dosegla svojo najnižjo točko in zbrala komaj še 28 odstotkov).
Cilj Zelenih pri naslednjih državnozborskih volitvah je dvomestni rezultat (pri volitvah 1994 osem odstotkov), je še poudarila Petrovičeva, ki ob tem ni skrivala svoje ambicije za funkcijo namestnice zveznega kanclerja.
Petrovičeva je ob tem izrazila prpepiičanje, da sedanja vlada ne bo zdržala štiri leta in da bodo naslednje državnozborske volitve verjetno že leta 1996.
AVSTRIJA / PRED ZVEZNIM KONGRESOM LJUDSKE STRANKE
Eihard Busek pod pritiskom
DUNAJ - Verjetnost, da bo sedanji predsednik ljudske stranke (OVP) in podkancler Erhard Busek na zveznem kongresu stranke 22. aprila v Linzu soočen s protikandidatom za predsednika stranke, je iz dneva v dan večja.
Namestnik gornjeav-strijskega deželnega glavarja Christof Leitl, M je hkrati tudi podpredsednik deželne organizacije OVP, je konec tedna izjavil, da resno razmišlja o kandidaturi za predsedniško mesto, menil pa je tudi, da bi bilo za stranko bolje, če bi se na volitvah
pojavil samo en kandidat, »kajti nevarnost razkola je velika«.
Kot smo poročali, je že več tednov trajajočo razpravo o tem, ali je Busek pravi mož na pravem mestu«, znova zanetil častni predsednik stranke in zunanji minister A. Mock. Ta je menil, da je položaj ljudske stranke dramatičen (po zadnjih anketah bi se na državnozborskih volitvah odločilo za OVP le še 22 do 26 odstotkov volilcev - op. ured.) in da bo morala stranka hitro ukrepati, če noče postati »le še tretja politična sila v državi«.
Busek je k morebitni kandidaturi Leitla dejal, da je pozitivno, če se kdo hoče potegovati za to »težavno funkcijo«. Dodal pa je še, da v bistvu ne gre za osebe, temveč za prihodnjo pobtiko Avstrije. »Pri meni vsakdo ve, za čim stojim,« je poudaril Busek in ponovil, da se bo na kongresu stranke znova potegoval za predsedniško funkcijo. Sef koroške OVP in deželni glavar Christof Zematto se je včeraj izrekel proti merjenju moči na kongresu, razprava o predsedniku stranke pa je potrebna.
Ivan Lukan
Začetek
procesa
proti
Papstu
Velika škodo
CELOVEC - S skoraj štiriletno zamudo se je včeraj pret* porotniškim sodiščem v Celovcu začela sodna obravnava proti nekdanjemu lastniku tovarne celuloze v Magdalenu pri Beljaku, 69-letnemu VVilhelmu Papstu.
Podjetnik, ki je leta 1991 pobegnil iz preiskovalnega pripora v Celovcu v Brazilijo (kjer so ga decembra lani odkrili in izročili avstrijskim pravosodnim organom), je obtožen hude goljufije in oškodovanj3 upnikov ter neresničnih izjav pred sodiščem. Kazenski okvir za vsa navedena kazniva dejanja - samo Koroško je Papst oškodoval za najmanj 750 milijonov šilingov - znaša do deset let.
Sodišče bo zaslišalo približno 80 prič, med njimi nekdanjega deželnega glavarja Leopolda VVagnerja, njegovega namestnika Friihba-uerja ter predsednika svobodnjakov
Jdrga Haiderja.
Kot je znano, so prav dogajanja v zvezi z - med tem zaprto - tovarno celuloze leta 1989 na Koroškem povrzoči-la pravi politični potres; na deželno-zborskih voltivah so
socialdemokrati
izgubili absolutno večino, Haider pa je postal deželni glavar.	(L L-) j
ZASEBNI RADIO / ZAVRNILNA ODLOČBA Z DUNAJA
r SCHENGENSKI SPORAZUM
SLOVENCI
Družba Radio Korotan se bo pritožila pri ustavnem sodišču
Tudi Zeleni kritizirajo odločitev komisije za regionalni radio
DUNAJ - Komisija za zasebne radijske postaje pri uradu zveznega kanclerja je te dni sprejela odločitve glede razdelitve radijskih licenc.
Projekt dvojezičnega Radia Korotan, katerega nosilci so številne slovenske organizacije in ustanove na Koroškem (Narodni svet koroških Slovencev, Krščanska kulturna zveza, Mohorjeva družba, Slovenska gospodarska zveza...), je komisija zavrnila. Družabniki družbe Radia Korotan so zato sprejeli sklep, da vložijo pritožbo proti negativni odločbi pri ustavnem sodišču na Dunaju.
V ta namen je družba Radia Korotan na Dunaju za danes sklicala tiskovno konferenco.
Kot je znano, je po uki-
nitvi radijskega monopola Avstrijske radiotelevizije (ORF) za vsako zvezno deželo za zasebne oddajnike na razpolago ena regionalna frekvenca (na Dunaju dve). Čeprav so bile zadeve v bistvu že dalj časa odločene (vse nove regionalne radijske oddajnike bodo - tudi na Koroškem - nadzorovali vodilni založniški monopoli, neodvosnih ustanov pa ne bo), je komisija -menda zaradi formalnih razlogov sprejela svojo odločitev šele zdaj.
Razdelitev licenc ostro kritizirajo tudi Zeleni. Njihov govornik za medijska vprašanja Peter Pilz je šele pred kratkim dejal, da sta vladni stranki SPO in OVP nove regionalne radijske postaje razdelili izključno po
Poslovodja Marjan Pipp
strankarskem proporcu.
Dejstvo, da so bili pri razdelitvi upoštevani samo radijski projekti vodilnih avstrijskih in nemških založniških zvez in konzorcijev, pa ne more biti v skladu z načeli o
svobodi govora in tiska, kar je načelno zapisano v novi zakonodaji, je še dodal Pilz in s tem v zvezi kritiziral, da so bili s strani komisije odklonjeni vsi predlogi za nekomercialne, neodvisne ali manjšinske zasebne radijske projekte.
Pri tem ni mislil samo na Radio Korotan, projekt dvojezičnega radia, ki bi ga manjšina oblikovala tako za manjšino kot za večino, temveč tudi na druge projekte nekomercialnega in interkultume-ga radia, npr. tudi projekt družbe »Agora«, ki je s svojo pritožbo pri Evropskem sodišču bistveno prispevala k padcu monopola Avstrijske radiotelevizije (ORF).
Ivan Lukan
»Generalka« za zaščito zunanjih meja Evropske zveze
Potniki čakali do devet ur in pol
DUNAJ - Na avstrij-sko-madžarskem cestnem mejnem prehodu Nickelsdorf na Gradiščanskem je v noči z nedelje na ponedeljek prišlo do rekordnega zastoja v prometu.
Potniki so pri vstopu v Avstrijo čakali do devet ur in pol, vzrok za nepregledno kolono čakajočih avtomobilov pa je bila »generalka«: avstrijski cariniki so opravili carinski postopek pri potnikih po določilih Schengenskega sporazuma. Ta sicer ne predvideva več carinskih kontrol znotraj državnih meja Evropske zveze, zato pa bistveno zaostreni carinski postopek in kontrolo potnikov na vseh zunanjih mejah. Avstrija bo
Schengenski sporazum podpisala v naslednjih tednih
»Generalka« v Nik-kelsdorfu, pri kateri sta sodelovali še zvezna žandarmerija in celo zvezna vojska, je pokazala, da bo ob avstrijski zunanji meji Evropske zveze že kmalu nastala nova težko prehodna ovira, v marsičem podobna »železni zavesi«, ki se je leta 1989 zrušila s padcem komunizma.
Akcija v avstrijski javnosti ni naletela na kritičen odmev, v ministrstvu za notranje zadeve pa niso izključili, da bo do podobnih »generalk« prišlo tudi na drugih cestnih mejnih prehodih.
(L L.)
Glasbeno šola terja deželna sredstva
ELOVEC - Svoje za; e po večji fina11 ■
ladi te oni vv--,
ii zbor SlovensK
bene šole na Ko 1» • jžela Koroška naj edstev t. i. kultulA
linga financirala w
.vanje ,e rove, čeprav je “ postavke sicer jen delu (javne) e glasbene Sol® , )škem. Delegati a zbora so ob tej F osti poudarili’^
na avtonomija) P a [jena posto?«*,, riti v Deželno g* d
šolo. Pogovor^.
GLASBA

v' V;
Carlo de Incontrera predstavlja »svoj« festival v Tržiču
■
Luisa Antoni
Drevi se bo v tržiskem Občinskem gledališču pričela spomladanska glasbena sezona, ki Ze leta predstavlja izredno zanimive koncerte. Letos se glasbeni festival v Tržiču najavlja kot ze-j zanimiva manifestacija, ki bo poleg glasbe ponudila tudi Glme in baletne er gledališke predstave. Prireditve so sad organizacijskega dela, ki ga že deseto leto uspešno opravlja Carlo de In-c°ntrera.
Zakaj prirejate te koncertne sezone Prav v Tržiču, ki sicer ni pomembno z8odovinsko ali turistično srediSCe?
. 8Ob koncu sedemdesetih let sem se lz družinskih razlogov preselil v to Mestece: takoj me je predstavnik tržiške občine poiskal in mi ponudil Možnost obujanja tamkajšnjega kultur-r,e8a in predvsem glasbenega življenja. v hstih letih sem sicer sodeloval z beneškim bienalom, kar mi je omogoci-l0> da sem povabil mnetnike, ki so tam nastopali. Ker mesto Tržič nima ve-trkih posebnosti, sem se od samega faCetka odločil za kvalitetne pobude, 51 bi pritegnile pozornost občinstva, tako smo najprej oblikovali glasbene Ppnudbe v sodelovanju z beneškim bienalom. V desetletnem koncertnem nelovahju je postala ta prireditev zelo važna v italijanskem in celo v evropskem okviru. Leta 1987 nam je italijanska kritika podelila nagrado Ab-
O važnosti vaših pobud pričajo tudi tfvilni svetovno znani gostje, zadnji ute^ )e ^tl prejšnji mesec Miša Mal-s^Ali ni Čudno, da ti gostje prihajajo v Tržič in ne v Trst?
»Osebno se ne menim za take pro-ieme, tudi ker me tržaško mesto že od nekdaj ignorira. V svojih mladih le-n sem se sicer aktivno posvečal so-obni glasbi, zaradi tega me je tržaški Siasbeni ambient imel za terorista in sovražnika glasbe. Vsekakor pa mi je v obletih uspelo, da sem ponudil pu-iki tako važna imena, tudi ker gojim “•Posredne prijateljske odnose z vse-glasbeniki, ki so nastopili v Tržiču, ekateri celo prenočijo pri meni do-a- Taki osebni odnosi so zelo korist-’ “o pripravljam projekte koncertne zone; tako namreč vem, kateri iz-ajalec je prost in lahko sprejme moje
Povabilo.«	^
Ob tržiskem Festivalu pa se uk-arjate tudi z organizacijo drugih no-bbd; katere so Se?
»V naši deželi je Se Mittelfest v Ce-adu, drugače pa delujem tudi v Mila-u kot umetniški vodja gledališča Pic-^ o teatra in v Piši na univerzi Nor-aje, kjer sem odgovoren za simfonič-m komorno sezono.«
V	TržiCu so tudi veliko nastopali slovenski izvajalci, predvsem pa simfonični orkester RTV Slovenije. Kako je reagirala italijanska publika?
»Absolutno ni bilo nobenega problema. Tudi s to orkestrsko skupino smo zelo dobro sodelovali, saj je orkester pod vodstvom Antona Nanuta nastopil približno šestdeset krat na naših prireditvah. Včasih je celo občinstvo s posebno avtobusno vožnjo šlo v ljubljanski Cankarjev dom.«
V	letošnji sezoni pa ste se usmerili v baročno obdobje. Obstaja kak poseben razlog?
»Trziski Festival izhaja vsako leto iz mojega interesnega območja; letos sem se posebno navdušil nad baročno glasbo. Ze nekaj desetletij se v Italiji - sicer bolj pozno kot drugje - obuja interes do renesančno-baročnega Časovnega razdobja. Vendar sem opazil, da se velikokrat zatečejo k tej glasbeni zvrsti izvajalci, ki niso kos običajnim skladbam iz klasično- romantičnega repertoarja. To seveda negativno vpliva na občinstvo. Na tržiskem festivalu je conditio sine qua non, da so vsj izvajalci vrhunski umetniki.«
Ali bi nas sedaj bolj podrobno uvedli v letošnji koncertni program?
»Festival bo otvorila skupina He-sperion XX, v kateri sodelujeta tudi sopranistka Montserrat Figueras in pa svetovno znani violagambist Jordi Sa-vall. Spored bo predstavil sprehod po španskem baroku. Na naslednjem srečanju bo nastopil pianist Bruno Ca-nino, ki bo odigral Goldbergove variacije J. S. Bacha. Francoski barok pa bodo zastopali Ton Koopman in Tini Mathot na čembalih in Klemens Sch-norr na orglah. Italijansko vokalno glasbo bodo izvajali Madrigahsti iz Prage ter izredni Hilliard ensemble. Ob Pu-cellovi obletnici imamo londonsko skupino Pro Cantione Antiqua; niz koncertov dopolnjujeta še dva večera, ki nosita naslov »Tra sacro e profano« (Med svetim in posvetnim), na katerih bosta nastopili skupini London Baro-que in moskovska Akademija stare glasbe. Monografski večer pa bo Cle-mencic Consort posvetil Antoniu Vivaldiju.«
Ob koncertih pa boste letos predvajali tudi filme?
»Izbrali smo take filme, ki so tesno povezani z baročno glasbo; na Festivalu pa bosta nastopila tudi dva glasbenika, ki sta nastopila v filmih, to. sta Rene Clemencic in Jordi Savall. Tako bo lahko občinstvo primerjalo posnetke in izvedbe v živo. Za zaključek pa bi se vam rad zahvalil za prijeten razgovor.«
G LEDA L I Š C E
lIMlIffIBIIIMMMBBMH
Spet prijeten tržaški nastop Italijanske drame z Reke
Bojana Vatovec
V gledališču Cri-stallo je bila prejšnji teden na sporedu Molie-rova komedija Namišljeni bolnik v postavitvi Ita-li j a n s k e drame iz Reke (na sliki prizor iz igre). Go-stovanje reskih gledališčnikov sodi med vztrajne po-b u d e tržaškega zasebnega stalnega gledališča La Contrada za medsebojno spoznavanje stvarnosti tokraj in onstran meje, v tem primeru za poznavanje kulturne ustvarjalnosti italijanske manjšine v Istri, o kateri italijanski Trst zlasti v tem Času veliko govori, a ji v resnici posveča prav malo pozornosti in verjetno z dokajšnjim omalovaževanjem gleda na njena umetniška stremljenja. La Contrada se je nasprotno dejavno angažirala prav v pobudah za premoSCanje meje, ki ločuje italijansko skupnost v Istri od matičnega naroda (pa tudi v premeščanju pregrad med tukajšnjo italijansko večino in slovensko manjšino, kot dokazuje koprodukcija otroške predstave Bolhe v operi). Tako je Ze lani povabila v Trst Italijansko dramo iz Reke, ki je presenetila občinstvo s prijetno uprizoritvijo Goldonijeve komedije, letošnjemu povabilu pa se je odzvala z delom velikega francoskega komediografa.
Namišljeni bolnik (z italijanskim naslovom II Malato imma-ginario) je zadnja Molierova komedija, v kateri je upodobil tudi marsikatero lastno značajsko potezo. Tudi sam je bil namreč znan kot hipohonder, tako da je v liku naslovnega junaka avtoi-ronicno obračunal tudi sam s seboj. Komedije pa se drži tudi tragičen pridih, saj je avtor umrl tisto noc, ko je prav v tej vlogi doživel napad bolezni.
Komedija Namišljeni bolnik je
satira na zdravnike, ki jim je kaj malo mar za dobro počutje pacientov, temveč jih skrbi le zaslužek in položaj, ki si ga lahko s svojim poklicem pridobijo. Obenem pa satira leti tudi na žrtve takih zdravnikov in zlasti šarlatanov, ki se jim same predajajo na milost in nemilost, pravzaprav so prav one glavna tarča poroga.
Naslovni junak je bogati Ar-gan, ki zaradi prepričanosti, da je resno bolan, tiranizira služabnike in družino. Starejšo hčer Angeliko, ki je zaljubljena v Kleanta, hoCe poročiti z zdravnikom, tako da bi mu bila zdravniška pomoč vedno na voljo. V svoji zaslepljenosti pa se ne zaveda, da na videz ljubeča mlada zena Belina nestrpno Caka na njegovo smrt, da bi končno podedovala premoženje. K sreCi vzame stvar v roke Arganova guvernanta Toaneta, ki s preoblekami in burkastimi prevarami privede gospodarja k temu, da spregleda svoje zmote, ozdravi in je v burkaškem cerimonialu sam proglašen za zdravnika.
Režiser Francesco Randazzo, ki je delo tudi prevedel, se je za svojo postavitev navezal na pustno obdobje, v katerega je postavljeno dogajanje komedije, kot tudi na značilnosti ”comme-die deH’arte", iz katere Miliero-vo gledališče nedvomno izhaja. Tako so na odru maske - kot značilni liki, a tudi kot našemljeni obiskovalci, delo pa je uprizorjeno, kot bi ga lahko uprizori-
la potujoča gledališka skupina, z značilnimi komediant-skimi pretiravanji, s petimi in plesnimi vložki med prozori.
Nad dogajanjem kraljuje seveda Argan in zlasti njegova bolezen. Sceno skoraj v celoti zavzema njegova ogromna postelja v alkovi z ličnim straniščem in številnimi nočnimi posodami v ospredju, saj se Arganovo življenje vrti izključno med kli-stiri, odvajali in njihovimi učinki. Na prvi pogled je to malce prostaška izhodiščna točka, ki pa jo režiser in igralci uspešno obdržijo v mejah duhovitosti nad breznom vulgarnosti.
Giulio Marini je sitni, sam s sabo obsedeni namišljeni bolnik Argante (Argan), nasproti pa mu stoji temperamentna guvernanta Tonina (Toaneta) Ester Vrancich. Elvia Nacino-vich je Arganova prefinjeno neiskreno mlada žena Belchina (Belina), Rossana Grdadolnik je naivna in kratkovidna hci Angelika, Filippo Luna je An-gelkin zakljubljenec Kleant in mladi zdravnik Tommaso Diar-reicus (Tomaž Diafoirus), Roberto Della Časa je Arganov brat Berardo (Berard) in zdravnik Diarreicus (Diafoirus), Bruno Nacinovich je zdravnik Furgone (Furgon), mala Alba Nacinovich je prikupna in sproščena Arganova mlajša hči Luigi-na (Luizona), Aldida Delcaro je Kolombina in notar Buonafede (De Bonnefoy), Luigi Slama je lekarnar Puzzetta (Fleurant), Toni Plešic pa nemi Pulciriel-la.
Učinkovito sceno in duhovite kostume je ustvarila Dora Argento, avtor glasbene kulise pa je Bruno Nacinovich.
Kako je Iz Jasminklnega spisa nastala pesem, nato pa še humanitarna pobuda
lij a®bena šola 55 je pretekli teden gostila ita-slikiT s 8 kantavtoria Edoarda De Angelisa (na lil “ Srečanje, katerega se je udeležilo nekaj ita-sPacl ” arecbijeSolskih in višješolskih razredov sini L-V.n*z seminarjev na temo Prisluhnimo pe-vitgj. jih je s podporo dežele FJK in pod pokro-la JSlVom baškega šolskega skrbništva osnova-ra ? asaena s°la 55. Direktor šole Angelo Baigue-drob v uvodnih besedah predstavil projekt po-pred , Se8a spoznavanja italijanske popevke, Pitia^6111 avtorske pesmi. V tem oziru je sku-°dlor'|antaVt0r^ev ’z sedemdesetih let odigrala vjjj, . vlogo v njenem razvoju: s svojim no-vemuPrist0P°m do lahke glasbe so odprli pot no-ajen n,aClnu ustvarjanja glasbe in ovrednotili dtiln V ] °' Tako se je prejšnja, izključno razve-pes . vaJenca lahke glasbe s prodorom avtorske Pesen SPremenila v bolj angažiran pristop . Tudi rilo s' '-e zaCe*a obravnavati določene teme, odk-“ezmkl'6’ ^ko osvešča in tudi spodbudi k ga cja Duj)1- »Med umetnike, katerim gre zaslu-snbj, , se )e tovrstna glasba dvignila z ravni ure, spada prav gotovo tudi Edoardo De
Angelis, duhovni oče kantavtorjev tako imenovane rimske šole, ki se je v sedemdestih letih zbirala v mitičnem lokalu »Folk Studio«, kjer so kot še popolnoma neznani pevci peli Bob Dylan, De Gregori in številni kasnejši znani glasbeniki«. Tako je Baiguera predstavil častnega gosta in mu prepustil besedo. Za De Angelisa zadobi pesem svojo vlogo šele, ko jo kdo posluša in se ob njej nečesa spomni, zato na podobnih srečanjih navadno dijakom najprej zapoje kako pesem, potem pa skuša vzpostaviti izmenjavo mnenj in občutkov, ki jih je besedilo v njih zbudilo. De Angelis se posveča pisanju in izdajanju pesmi najrazličnejših italijanskih kantavtorjev, letos pa se je prvič posvetil tudi »prostovoljnemu delu«. Humanitarna organizacija AIBI (Associazione Amici dei bambini) si je izbrala njegovo zadnjo pesem »Caro mondo« (Dragi svet) za letošnjo humanitarno akcijo »Sarajevo - emergenza in verno« (Sarajevo - izjemna pomoč za zimo). V ta namen je De Angelis skozi celo zimo nastopal na različnih radijskih in televizijskih oddajah, da bi javnost seznanil s to akcijo in promoviral nabirke. S
prispevki so organizatorji kupovali novo opremo za otroke do sedmega leta starosti in nekajkrat mesečno osebno pošiljke prepeljali v Bosno. Prostovoljci so si z De Angelisom zadali dva cilja: boriti se proti zimi, ki je na srečo skoraj že mimo in ravnodušnosti, ki se vse bolj polašča širše javnosti. Pesem »Caro mondo« je nastala po besedah Jasminke, male begunke, ki obiskuje šolo v Benečiji, v prostem spisu pa ne sprašuje igrač in podobnih stvari, njene želje niso želje njenih srečnejših sovrstnikov. »Ko sem pod roke dobil njen prosti spis, me je prizadela razsežnost njenih prošenj. Jasminka se na svet, to je na nas vseh, obrača s prošnjo po miru, z željo, da bi se njena družina spet lahko združila. Moral sem napisati pesem, pesem za mlade in stare, za vse tiste, ki so v sebi ohranili nekaj lastnosti otroka. Sicer pa so iz te izkušnje nastale tudi druge pesmi, kmalu bom sestavil nov album samih ljubezenskih pesmi, ljubezen pa. v teh pesmih zajema širši pojem... vse to je bil sad te nenavadne člo-' veške izkušnje«.
td
Tržaški režiser Sergij Verč (Foto: KROMA)
Ustanovljena prekmurska podružnica DSP
LJUBLJANA - Društvo slovenskih pisateljev je ustanovilo svojo tretjo podružnico: tržaški in mariborski se je pridružila še murskosoboška. Predsednik podružnice v Prekmurju je pisatelj Branko Soemen, tajnik pa pesnik Robert Titan. Pisatelji si obetajo več veljave v tamkajšnjem koncu ter intenzivnejše sodelovanje z deželami, ki s Prekmurjem debjo kulturnozgodovinsko usodo. Med prvimi aktivnostmi podružnice je nastop v Porabju. (L.M.)
Prepevali bomo o veselju do vojaščine
LJUBLJANA - Letošnji 26. tabor slovenskih pevskih zborov bo v nedeljo, 18. junija 1995 opoldne na običajnem prizorišču v Šentvidu pri Stični. V sporedu tabora bodo vojaške pesmi iz slovenskega ljudskega izročila, ki se gibljejo med dvema naslovoma: Oj, ta vojaški boben in Pesem o svobodi. Prihodnjo soboto, t. j. 18. marca ob 9.30 uri bo v Šentvidu pri Stični uvodni zoorovodski seminar. Tam se lahko zbori in pevske skupine tudi prijavijo k sodelovanju.
Sodobni slovenski avtorji za sodobne otroke
LJUBLJANA - Založba Karanatanija je do sedaj skrbela za otroke in mladino z zbirko Lastovka, v kateri je objavila že dvainpetdeset naslovov. Njena noviteta je tokrat KoSarka-Sar naj bo! Primoža SuhoaolCana, ki je prva izmed knjig nove zbirke Krtek, namenjene mlajši bralni publiki. (A. P.)
Slovenska likovna dela prvič na Internetu
LJUBLJANA - Včeraj so v hotelu Lev odprb razstavo reliefov ljubiteljskega kiparja Draga Koširja. Razstava, na kateri je predstavljen cikel reliefov, naslovljen Vae Victis (Gorje premaganim), je hkrati prva, ki so jo v Sloveniji uvrstiti na mednarodno računalniško mrežo Internet, na
katero je po ocenah priključenih tri do štiri milijone računalnikov (oziroma 30 milijonov uporabnikov). Podatki o razstavi obsegajo slikovne in tekstovne informacije in so podobno kot sporedi nekaterih naših kulturnih ustanov namenjeni Slovencem (informacije so le v slovenščini). Avtorji novega informacijskega medija so podjetja ABM, KABI m M’TAJ. Uvrstitve prve razstave na Internet niso tržiti, v prihodnosti pa to nameravajo. (V. U.)
GLEDALIŠČE / NAGRAJENEC PREŠERNOVEGA SKLADA
Veičev pogled na zvezde
TRST - Tržaški režiser Sergij VerC je za radijsko postavitev Dantejeve Božanske komedije prejel eno najvišjih priznanj, namenjenih slovenskim kulturnikom, nagrado Prešernovega sklada, ki mu je bila podeljena ob letošnjem kulturnem prazniku.
»Kaj mi pomeni nagrada Prešernovega sklada? Zadoščenje, da je nekdo vendarle opazil moje delo, v katero sem se poglobil, ne da bi sploh razmišljal o kakšnem priznanju. Pri Božanski komediji je Slo v bistvu za službeno dolžnost, ki mi je bila naložena kbt uslužbencu državne RTV. Projekt se je nato nenehno razvijal, tako da je konCna postavitev presegla obseg prvotne zamisli. Človek pač večkrat počenja stvari, ne da bi se zavedal njihovih razsežnosti, vedno pa z zavestjo, da jih je treba izpeljati Cim bolje, ne glede za koga delaš in komu to posvetiš. Nagrada seveda ne prinaša neke absolutne sreče; to je treba po mojem mnenju iskati kjer drugje... Nasploh je naša sreča sreča trenutkov.«
No, absolutna sreča morj da ne, je pa zadoščenje...
»Da, zadoščenje je res.«
Ob slovenskem kulturnem prazniku zelo pogosto nagrajujejo književnost, likovno umetnost in gledališče, radijska dela pa redkeje. Zakaj je temu tako?
»To je res, Čeprav so recimo vsi, ki so sodelovali pri postavitvi Božanske komedije, uveljavljeni umetniki prej na drugih odrih kot na radijskem. Drži pa, da je radio kot medij precej manj popularen kot gledališče ati televizija. Prav zato sem se čutil ob podelitvi še veliko bolj počaščenega. Pri radijskem delu je ena od težav prav ta, da nimaš neposrednega odnosa z občinstvom in torej tudi ne takojšnjega odziva na to, kar si uprizoril. Prav pri postavitvi Božanske komedije je bil ta problem zelo izostren, moram pa reči, da nam je uspelo vzpostaviti pozitiven odnos z občinstvom. Radio razpolaga samo s slušnim elementom, zato ima nelahko nalogo, da poslušalcu prikaze sliko dogajanja. V
gledališču ali pri filmu je izvajalcem dan širši spekter možnosti.«
Božanska komedija vsekakor ni besedilo, Id bi bilo nujno namenjeno dramski uprizoritvi. Kako vi z estetskega ali celo etičnega vidika ocenjujete dejstvo, da se režiser odloči za dramatizacijo lirskega ali epskega teksta: se vam ne zdi, da tako delate silo originalu in avtorju?
»Vsako delo je mogoče dialogizirati in s tem v njem ustvariti dramatične odnose in konflikte. Pri tem se mi zdi pomembna neka izhodiščna ideja, ki naj zajame celotno delo. Pri našem delu je bila taka ideja jasno začrtana že v predpripravah, tako da se je dialogizacija kasneje kar ponujala, tudi glede na to, da je že Dante močno ovrednotil benutek dialoga, pogovora, dramskega odnosa med posameznimi liki.«
Dantejeva Commedia velja za enega viškov svetovne književnosti. Kaj je pomenila vam, režiserju, v trenutku, ko ste se znašli pred njo in se morali z njo spopasti?
»Božanska komedija prav gotovo ni sprehod turistov po peklu. Božanska komedija je stanje slehernika, ki se sredi življenja ustavi in se mora globoko v sebi izprašati o tem, kar je dotlej počel, o tem, kje je v tistem trenutku, in navsezadnje še o tem, kam ga njegova pot pelje. Slehernik se v tem trenutku zave, da mora skozi pekel, Ce hoče do luči neba. To je eno tistih sporočil Dantejevega dela, ki so najmanj problematična, pač pa ravno nasprotno zelo jasno prikazana. Po tem ključu smo delati pri radijski postavitvi dela.«
Ne glede na Božansko komedijo - mislite, da je režiserjevo delo predvsem filološka zvestoba ati umetni-
ška svoboda?
»Prav gotovo umetniška svoboda, toda ne v skrajnem smislu. Biti zvest originalu ne pomeni citirati avtorja korak za korakom, prebnati ga do Črke natančno, paC pa upoštevati njegov miselni, filozofski in estetski svet. Konkretno - Hamlet in Ofe-lija lahko nastopata tudi v kavbojkah, če je pri tem ohranjena ideja, sporočilo avtorja. Danes na primer igramo Cankarja drugače, kot so ga pred leti, in sicer tudi zato, ker se je spremenila igralčeva percepcija sveta in s tem tudi tehnika igranja. To pa še ne pomeni, da se je igralec izneveril originalu. Nekaj podobnega se dogaja tudi pri gledališki interpretaciji Danteja. Italijanski igralec Vittorio Gassman ga recimo podaja z velikim poudarkom na zunanjosti, na prikazovanju Čustev. Pavle Ravnohrib, ki je igral Danteja v naši postavitvi, pa je tudi najtežje odlomke občinstvu posredoval brez patetične vznesenosti in s tem ustavil veliko bolj prepričljivega in priročnega Florentinca, kot je po mojem mnenju lahko Gassmanov.«
Ce bi morali iz enega odlomka Božanske komedije narediti celovečerno predstavo, na kateri spev, kateri odlomek, katero osebo bi se osredotočiti?
»V Božanski komediji je veliko .takih odlomkov, ki kar zahtevajo širšo obdelavo. Mene osebno je izredno privlačilo dejstvo, da se vse kan tike zaključijo s pogledom na zvezde. To Dantejevo stremenje po višjem in moja osebna izkušnja z zvezdami... to je eden tistih pasusov, v katere bi se rad znova poglobil. Izredno pretresljiva sta recimo še vhod v pekel z znanim napisom na vratih ali epizoda z grofom Ugotinom. Med najbolj enigmatične tike pa sodi Beatri-ce, ženska-luč-ljubezen, kar je za igralko in režiserja mo-Can izziv. S to podobo bi se rad še kdaj ukvarjal, kajti prepričan sem, da bi se dalo še v marsičem izpopolniti tokratno postavitev.«
Matejka Grgič
PRISLUHNITE
Isaac Posch, Harmonia Concertans
Na CD-pIosci ansambla za zgodnjo glasbo Ramovš Con-sort, Založba Klemen Ramovš Management, Ljubljana 1994, 2.100 do 2.310 SiT (luksuzna izdaja v posebnem kartonskem ovitku 6.100 do 6.195 SIT).
Koncertna agencija in založba Klemen Ramovš Management iz Ljubljane je spet posegla na naše glasbeno-disko-grafeko področje. Izdati so ploščo z izključno slovensko glasbo baročnega skladatelja Isaaca Poscha (? -1621 ati 1622) iz skladateljeve zbirke latinskih duhovnih koncertov - monodicnih motelov. Zapustil je še dvoje zbirk z naslovom Veselo glasbeno slavje (Regensburg, 1618), Veseli glasbeni banket (1621) in zbirko Harmonia Concertans (Numberg, 1623). Posnetki so nastati na Ptujskem gradu, v njihovi viteški dvorani, to pa zato, ker je ansambel Ramovš Consort za izvedbo bassa contiuna uporabil restavrirani orgelski portativ-procesijske orgle J. F. Janečka iz leta 1739. V ansamblu Ramovš Consort in pa na CD-plo-šči tokrat prepevajo in igrajo (kajti v 15 predstavljenih skladbah od 42 ohranjenih iz te zbirke gre za baročne »da cappo arije« za enega od štiri glasove z bassom continu-om in sopranskim instrumentom).
Pot Metheny Group
We Live Here; jazz/fusion; 67 min; distribucija NIKA; cena 2800 tolarjev
Devet novih skladb v opusu enega največjih jazz kitaristov na svetu, človeka, ki je kot solist pobral osem Grammyev, s skupino pa devet. We Live Here je prvi studijski album tega jazz-ibsion septeta od leta 1989, in prvi-odkar je v svetovnih glasbenih tokovih zavel nov ritmični veter. V Methenyevi karieri je do sedaj prevladovala me-lodiCno-harmonična usmeritev, bivanje med evropskimi jazz intelektualci pa kakor da je služilo temu, da je Metheny pozabil ritem rodne Amerike - še veC, namerno se je izogibal hip-hop in "breakbeat" ritmom, ker so biti p° njegovem mnenju že prevečkrat preigrani. Z albumom "We Live Here" se Pat Metheny Group vrača v ameriške gete, kjer vse bazira na ritmu, in tako rekoč "odkriva Ameriko" v svoji vecdesetletni glasbeni karieri. Uporabljene ritmične zanke se spreminjajo od skladbe do skladbe, vendar jih mojstrova kitara suvereno ovija, pregiba, permutira, pervertira in abortira - dokler na koncu ne da vedeti, da je vseeno, kateri ritem jaše. "We Live Here" je pravzaprav uglasbljena, nežna meditacija o glasbenikovi rodni grudi, ki pa je, bonično, v ritmičnem primežu japonske elektronike.	(M. P-)

i
KONCERTI
Klangfomm z zanimivim programom sodobne glasbe
V okviru cikla GM oder bosta nocoj ob 19.30. uri v Slovenski filharmoniji baritonist Matjaž Robavs in pianist Andraž Hauptman pričela serijo petih koncertov po Sloveniji. Na gradu Tivoli (MGLC) bo ob 19. uri gostja umetnica Ksenija Viđati s svojimi uCenci, ki bodo peti operne arije. Jutri, 15. 3., se bo ob 18. uri na gradu Tivoli (MGLC) predstavil trio flavtistk Jasne Nadles, Mojce Rozman in kitarista Sasa Lamuta. Ob 200. obletnici Filharmonične družbe bo jutri ob 19.30. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma za zlati abonma nastopil Klangfomm iz Dunaja z zanimivim programom sodobne glasbe. Za Glasbeno mladino Slovenije bo v sredo, 15., in Četrtek, 16. 3., ob
9.30.	in 11.30. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma matineja Slovenske filharmonije. Na četrtkovem koncertu zborovskih pevcev bosta ob 19.30. uri v mati dvorani Slovenske filharmonije nastopila Veter in zbor iz Kopra. Na gradu Bogenšperk nad Litijo lahko v petek, 17. 3., ob
19.30.	uri prisluhnete Ljubljanskemu kvartetu saksofonov, v okvira srebrnega abonmaja Cankarjevega doma pa bosta v ponedeljek, 20. 3., ob 19.30. uri v dvorani Slovenske filharmonije nastopila violončelist Aleksander Rudin in pianist Vladimir Skanavi.
fr. F.)
Društvo Aulos, ki je bilo ustanovljeno v zadnjih dneh leta 1993 in deluje na območju vse Slovenije, povezuje amaterske in profesionalne flavtiste, svoje vzore pa išče pri podobno organiziranih društvih v Italiji, Nemčiji, Ameriki, Angliji in drugod.
O njegovi zgodovini: Na pobudo mlajših flavtistov, ki so svoje vzore iskali predvsem v tujini, je bilo na koncu 1993. leta ustanovljeno društvo Aulos. Glavni razlogi za ustanovitev društva so bili predvsem povezovanje amaterskih in profesionalnih flavtistov, uci- -teljev tega instrumenta, medsebojno obveščanje, organiziranje raznih seminarjev in poletnih šol z eminentnimi profesorji s cele Evrope, ter vsako leto organiziranje tekmovanj za flavtiste. Osnovni namen društva je tudi povezovanje s sorodnimi institucijami in tujimi profesorji.
Splošne in redne dejavnosti: Aulos je skupaj z združenjem Proloco - Jezersko
že priredil uspešen tečaj violine na Jezerskem s profesorjem Toulačkom iz Londona. Poleg tega je bil pobudnik večdnevnega seminarja v Ljubljani, ki ga je vodil eden vodilnih evropskih flavtistov, Italijan Mario Ancillotti. V novembru 1994 je društvo skupaj s Proloco - Jezersko in Glasbeno šolo Kranj priredilo 1. Aulusovo tekmovanje mladih flavtistov do 14 let v Kranju. Nagrada je bila srebrna flavta. Društvo, ki šteje približno 160 članov in se financira izključno iz članarine sponzorjev, je doslej izdalo že štiri strokovne revije Aulos, v pripravi pa je peta številka. Letos flavtisti pod vodstvom predsednika društva Fedje Rupla pripravljajo še poletno šolo in krajši seminar, v letu 1996 pa veliko mednarodno flavtistično tekmovanje za umetnike stare do 35 let, ki naj bi bilo na Bledu.
Naslov: Flavtistično društvo Aulos, Ulica prvoborcev 29, 61113 Ljubljana, tel./fax. 061/343-739.
Pripravlja: Tanja Fajon

w .
Fedja Rupel,
predsednik Flavtističnega društva Slovenije - Aulos:
»Menim, da nova zakonodaja na področju kulture ne b°
bistveno vpliva na delovanje našega društva, saj se amater ski in profesionalni flavtisti, elani Aulosa, ukvarjamo zlasa ’ '	‘	•’	............... vi ter tekmo-
z organiziranjem raznih seminarjev, poletnih So, vanj za flavtiste. Glede naSe prihodnje dejavnosti pa bi p°' udaril zlasti jesenski tečaj violine na Jezerskem, ki ga organiziramo skupaj z združenjem Proloco in s katerim želimo zapolniti vrzel med mladimi violinisti. NaS namen je predvsem v tem, da bi navdušili in v nase vrste vključ i Cim veC mladih ambicioznih violinistov. Letos bosta teCO} na Jezerskem vodila moja asistenta, odlična violinista, s<m} pa bom pazil, da bo delo potekalo v najlepsem redu. Skopaj z Glasbeno Solo Kranj nameravamo na Jezerskem izpeljati tudi 2. Aulusovo tekmovanje mladih flavtistov, le oa bomo starostno mejo dvignili do 20 let. Ta državna tekmovanja so nekako že uvod v veliko mednarodno tekmovanl
flavtistov, ki bo prihodnje leto na Bledu. V ta namen smf že sestavili mednarodno s
Jnarodno strokovno komisijo, ki je po
jem mnenju ena tovrstnih najboljših v Evropi. Z izvedbo
Fedja Rupel
kmovanja pa bi se lahko okoristil tudi blejski turizem, bodo imeli njegovi turistični delavci kaj posluha za tak n Cin promocije Bleda in Slovenije.«


TURČIJA / FUNDAMETAL1ST1 NOČEJO DRUGOMISLECIH
Krvava noč in še bolj krvav dan za alavite
V atentatih in kasnejših spopadih s policijo 11 mrtvih
Carigrad - Po predsi-
n°Cnjem atentatu na alavit-sko versko skupnost v Ca-rigradu, v katerem so Oljenje izgubile tri osebe, *5 pa jih je bilo ranjeno, je v včerajšnjih protestih ala-yitov policija ubila še osem 111 ranila kakih 60 ljudi.
Vse se je začelo predsi-fročjim, ko so nezanci z av-
tomatičnimi pištolami napadli pet kavarn in slaščičarno v Gaziosman-pašini Četrti na evropskem bregu Bosporja, v kateri živijo predvsem pripadniki alavitske verske skupnosti. Pod kroglami neznancev, ki so bili bržkone sunitski islamski fundamentalisti, sta življenje izgubila neki
alavitski svečenik in neka stranka. Na begu pa so morilci z noži zaMali nekega taksista in se polastili njegovega vozila.
V Gaziosmanpašini Četrti je zavladala nepopisna zmeda, ki jo je še stopnjevalo turobno zavijaje siren rešilcev, ki so v bolnišice odpeljali kakih 15 ranjen-
Osovraženi »krivoverci«
CARIGRAD - Turški slaviti so muslimanska verska ločina, ki je bila večkrat Žrtev nasilja in atentatov. Za večinske muslimanske sunite so alaviti najhujši krivoverci. Za nekatere sunite sploh niso muslimani, ker se ne postijo za ramadan, ker ne romajo v Meko in Medino (hadž), ker ne molijo petkrat na dan m ker v njihovih tampljih skupaj molijo Zenske in moški. Preganjali so jih že v turskem cesarstvu, tako da je ta verska
ločina, ki Šteje v Turčiji skoraj 10 milijonov ljudi, zaživela Sele po razpadu turskega cesarstva in proglasitvi republike. Nic Čudnega torej, da so bili do včeraj vedno lojalni turski republiki. S tem pa so si Se dodatno nakopali sovraštvo sunitskih fundametalistov, ki bi radi tudi Turčijo spremenih v islamsko državo, kjer bi vladalo korensko pravo. Po arodni sestavi dobimo alavite tako med Turki kot med Kurdi in Arabci.
cev. Alaviti pa so kaj kmalu prišli k sebi in spontano protestirali, ker pohcija ni poskrbela za varost v njihovi Četrti. PredsinoCnji protest je pohcija z lahkoto onemogočila, do novih zapletov pa je prišlo vCeraj dopoldne, ki so se nato v popoldanskih urah še stopnjevali. Policija ni bila kos veC kot 2.000 demonstrantom, tako da je začela streljati in pri tem ubila osem oseb. Kaj se je dejansko dogajalo v tej carigrajski mestni Četrti ni jasno, ker je pohcija prepovedala noviarjem dostop v Četrt, sinoči pa proglasila policijsko uro, tako da ni niti obraCu žrtev dokoCen.
Vlada se je sestala na izredni seji, predsednica Cil-lerjeva pa je pozvala prebivalstvo, naj ne nasede na provokacije.
Turčija kot zahodni branik pred fundamentalizmom
RIM - Turčija, ki jo v teh urah pretre-
sajo atentati in incidenti, je neke vrste most med Azijo in Evropo, tako z zemljepisnega kot tudi s kulturnega vidika, saj je država razpeta med zahodno in vzhodno miselnostjo. Kot taka je Turčija izrednega strateškega pomena tako za Nato kot za ves Zahod. Iz najbolj vzhodega branika zahodnega družbenega sistema, je po padcu komunizma in koncu hladne vojne postala neke vrste muslimanski okop pred širjenjem islamskega fundamentalizma. Obenem si Turčija lasti neke vrste vodilno vlogo v odnosih s turškogovo-retimi republikami nekdanje SZ.
Po narodni sestavi je Turkov 85%, Kurdov 11%, Arabcev 1,
6%, Cirkasov (abhazijcem soroden narod) 0,3%,
Turkmencev 0,3% in Gmzinov 0,2%.
Kljub taki večnacionalni sestavi pa turške oblasti svojim narodnim manjšinam ne priznavajo niti najosnovnejših pravic. Skrajni nacionalizem je bila glavna značilnost v zgodovini turške republike, kar so na svoji koži tragično občutili najprej Armenci, sedaj pa predvsem Kurdi. Oblast pa je zaradi svoje dosledne »laičnosti« strpnejša do verskih
skupnosti in loCin. Turčija je namreč edina muslimanska država, kjer imajo drugoverci podobne pravice kot v vseh omikanih državah, kljub temu da je sunitov kar 90%, alavitov 9, 5%, ostah pa so v glavnem pravoslavci.
Reformam, ki jih je leta 1934 uvedel Kemal paša - Atatiirk in s katerimi so prepovedali fes, feredžo in mnogoženstvo, ukinili derviške in druge verske redove in uvedli latinico, so vedno nasprotovati verski skraježi, ki jim je uspelo do leta 1931 organizirati celo verske upore. Po tem letu je v Turčiji zavladal verski mir, ki je trajal vse do zmage ajatulaha Homeinija v Iranu in Začetkov izvoza islamskega funda-mentalizma. Turčija se je takoj postavila po robu tem kvarnim vplivom, a rezultati niso bili najboljši. Gospodarska kriza in težki življenjski pogoji so ljudi pahniti v objem funda-metatisticih mul, ki z denarjem Irana in tudi Savdske Arabije širijo svoje vrste. Alaviti so torej zaradi svojega islamskega nekonformizma in endogamije postali neke vrste grešni kozel za turške fundamentaliste, ki bodo prej ati slej dobiti druge dlje.
KjTAJSKA / VETER SPREMEMB
KALIFORNIJA / DRŽAVA JE NA KOLENIH ZARADI POTRESOV, PLAZOV IN POPLAV
Ljudje zahtevajo zaostritev preiskave o korupciji v družinah režimskih voditeljev
PEKING
-OLHIV1 piUll
?.. preiskave. 1 90 predvsem, c skava segla dc ''rila oblasti in ’ ^korumpirane C 'Hienovane »stiE cev«, to se pra režimskih vodite Pravijo jim ti potomci«, saj u: v davnini vrsti
7 imajo z UsPeSno in bi rrero. Mnogi ; primer vodil: gajskih podj 1111 Se zlasti gu. -
“avi izbrul aradi neprai pkl jeklarni
direkt
i r ui ic
^bne škan
penga.F
Na seji r P1)6 skupsc blVši nam
ril, da so ^dovoljne ritti, ki so 11 v boju f0 2u Ku ladje zah naj pre Primere '
-'uicre s y°dilnih )e r- ■
na, je ve<
ri stran
dnevnik
komuni
»Vlada
Preiskati
Potrebi <
zahteval doslednost in nepristranskost oblasti v boju proti korupciji. Poleg tega je predlagal tudi premestitev vodilnih funkcionarjev, o potomcih katerih poteka preiskava, tako da ne bi mogli vplivati na potek preiskave ali na mnenje centralnega disciplinskega komiteja.
Žang JCiming, ki je elan iste politične komisije, je bil glede problema še bolj neizprosen, saj je izjavil, da trgovina z mamiti, prostitucija in tihotapstvo cvetijo, ker zločince krijejo vodilni kadri. Napad na »zlate potomce« kaže po ocenah nekaterih poznavalcev na dejstvo, da se država verjetno že pripravlja na velike spremembe po Deng Xiaopin-govi smrti.
Včeraj je predsednik vrhunskega sodišča Ren Jiarudn posvetil dalj Časa problemu korupcije in med drugim poudaril, da je število tovrstnih zločincev. v državi sicer omejeno, vendar ne gre podcenjevati njihove nevarnosti. Leta 1994 so v državi prijaviti kar 60.312 primerov korupcije, to se pravi 6, 8 odstotka veC kot lansko leto. Med temi je bilo kar 3.098 vodilnih kadrov stranke. Med preiskavo je oblastem uspelo dobiti nazaj 3, 4 milijarde juanov. Ren Jianxin je med drugim tudi podčrtal, da vodilnim kadrom grozi nevarnost kriminali-zacije in je dejal, da je kar »presenetljiva« stopnja, do katere se je v državi razvila korupcija, ki bi lahko po mnenju samega vrha režima ogrozila sam obstoj partije, v primeru da ne bi razmer kmalu učinkovito rešiti.
V poplavah je umrio 12 oseb, domove pa jih je zapustilo na tisoče
Zaradi porušenja mostu na avtocesti 1-5 so zaprli 270 kilometrov prometnice
SAN FRANCISCO - Kalifornijo je v razdobju približno dveh mesecev prizadel že drugi val poplav, ki je zvezno državo spravil v take težave, da je guverner Pete. VVilson že proglasil dve tretjini Kalifornije za razdejano območje, predsednik Clinton pa je takoj nakazal finančna sredstva za prizadete posameznike oziroma krajevne administracije. Poplave, plazovi in predvsem pomšenje mostu na avtocesti 1-5, ki ga je odnesel hudournik, je terjalo 12 mrtvih in dve milijardi gmotne škode. VeC kot 10.000 oseb je moralo zapustiti svoje domove. Zaradi porušenega mostu na avtocesti 1-5, ki povezuje Los Angeles in Sacramento, so morale oblasti zapreti kar 270 kilometrov ceste, ki je najpomembnejša prometnica med severom in jugom države. Zaradi tega je ostalo skoraj popolnoma odrezano od sveta kmetijsko področje Central Val-ley, ki oskrbuje s sadjem in zelenjavo vso Kalifornijo. Zaradi onemogočenega prometa je sedaj prekinjena tudi dobava sadja ih zelenjave, to pa pomeni hudo škodo za kmete, ki so jih ze itak hudo prizadele poplave, ki so razdejale pridelek jagod in artičok.
Konec tedna je zaradi hudega deževja prišlo do izlitja greznic, zaradi Cesar je moralo kar 7.000 prebivalcev polotoka Monterrey, južno od San Francisca, zapustiti svoje domove. VeC tisoč bivališč je bilo poplavljenih, kar 15.000 pa jih je ostalo brez električne energije. Čeprav je deževje za kratek Cas ponehalo, se stanje v poplavljenih področjih ni izboljšalo, vremenoslovci pa napove-; dujejo plohe tudi v prihodnjih dneh.
Na slikah: mestece La Concita je zaradi .zemeljskih plazov zapustila večina prebival-
iruie za vas pro-aparto glavo cesto jk V MaMbuju na ceansiri obali pa huje mimo, tako dag ljudje čistijo tudi z glavne tisto (v sredini) in.
odplavile na stotim sodov polnih marmelade (levo), ki je sedaj neuporabna. (AP)

SVETOVNI VRH V K0BENHAVNU
Državniki so se razšli, revščina pa ostaja
K0BENHAVEN - V svojih govorih so se svetovni voditelji z visokoletečimi besedami zavzeli za konec revščine in izboljšanje življenjskih razmer. Po sedemdnevnih razpravah, ki so jih dopoljevale slovesnosti in razkošen sprejem, ostaja povsem preprosto vprašanje: je bil socialni vrh le draga, bučna zabava, ah pa bo res vnesla spremembe v svet, v katerem vsak peti Zemljan - to pomeni vec kot milijardo prebivalcev - živi v pomanjkanju.
Teden dni trajajoče razprave vlivajo upanje za boljše življenje v prihajajočem 21. stoletju tako revežem na mehiških ulicah kot prebivalcem zanemarjenih manilskih predmestij. Čilski veleposlanik pri Združenih narodih, ki je vodil priprave na konferenco ZN o socialnem razvoju, je izjavil, da pomeni sklepna deklaracija, sprejeta na konferenci, upanje za vse revne: »Revnim sporoča,' da smo pripravljeni reševati njihove probleme,« je izjavil Juan Somavia. »Vrh je v svojo podobo sveta znova vključil običajne ljudi.«
Kljub pomislekom Številnih državnikov, da bodo spremembe zahtevale daljše obdobje, se Somavia ni odrekel upanju, saj so prejšnje konference, ki so obravnavale pravice Žensk in pereča vprašanja okolja, vendarle v nekaj letih prinesle spremembe.
Nekateri so se vseeno vprašali, ali ni sociani vrh žrtev nekakšne »zasičenosti s srečanji na vrhu«, bolezni, ki izvira iz nenehnih zasedanj na najvišji ravni. Lani so v Kairu razpravljali o eksploziji svetovnega prebivalstva, leta 1992 pa
v Riu de Janeiru o problemih okolja.
Podton številnih razprav v Kobenhavnu je opredelil strah, da je prepad med bogatimi in revnimi že tako velik, da se spreminja v poglavitno grožnjo varnosti v obdobju po hladni vojni. »Nujno je preprečiti prihod ljudi s čolnov,« je izjavil generalni sekretar ZN Butros Gali.
Sklepna izjava vrha, ki zajema nezavezujoCe smernice o pomoči državam v razvoju, se je neposredno dotaknila tudi bojazni, da utegnejo vlade izgubiti nadzor nad razmerami. »Zaupanje ljudi bomo lahko ohranili le tako, da bodo njihove potrebe postale prednostne,« so zapisali. Zdi pa se, da je pravičnejša razdelitev svetovnih bogastev, ki bi ustvarila stabilnost in blaginjo - še zelo daleč. Za retorično poenoteno akcijo se skrivajo stara nasprotja med kapitalističnimi tržnimi silami in planiranim socalistiCnim gospodarstvom, globoko zakoreninjene napetosti med zahodnimi državami in tistimi, ki so bile nekdaj njihove kolonije. Kuba je ostro napadla VVashington, Sirija,
Nemški kancler Kohl in španski premier Gonzalez v Kobenhavnu (Telefoto: AP)
MADŽARSKA
Minishi zaradi devalvacije forinta grozijo z odstopom
BUDIMPEŠTA (AFP) - Pal Kovacs, madžarski minister za socialne zadeve, ter minister za državno varnost in informiranje Bela Katona sta zagrozila z odstopom, ko je vlada objavila, da bo devalvirala forint za devet odstotkov, je včeraj zapisal dnevnik Nebszabadsag. Kovacs in Katona nasprotujeta močnemu preseganju javne porabe, za katero so se odločili v nedeljo na izrednem zasedanju vlade, namenjenem skorajšnjim pogajanjem z Mednarodnim denarnim skladom (MDS). Madžarska hoče z devalvacijo izboljšati tekočo plačilno bilanco, spodbuditi izvoznike in nekoliko pristriči krila uvoznikom. Finančni minister La-jos Bokros je izjavil, da sedanji vladni ukrepi po vsej verjetnosti ne bodo zadovoljili predstavnikov MDS, paC pa bodo prispevali k zmanjšanju proračunskega primanjkljaja, ki bi, Ce ne bi storili tega koraka, dosegel že 2,56 milijarde dolarjev, tako pa bo znašal le 1,5 milijarde dolarjev, kar pomeni od šest do sedem odstotkov BDP. Madžarska si že vec mesecev prizadeva skleniti triletni stand-by sporazum z MDS. Ta mednarodna finančna orgam-zacija postavlja pogoj, da mora Madžarska v letu 1995 zmanjšati svoj proračunski primanjkljaj na tri odstotke BDP.
Sudan in nekatere druge države pa so obdolžile Zahod, da jim postavlja previsoke trgovinske ovire in da jim noče odpisati milijardnih dolarskih dolgov. Nemčija in ZDA so govorile o tem, kako se morajo te države naučiti pomagati samim sebi. Ob navzočnosti številnih voditeljev držav, na katere je Zahod naslovil neprikrito kritiko, ker zlorabljajo svoj položaj, so znova poudarili pomen človekovih pravic. Čeprav se je po koncu hladne vojne pojavila enkratna priložnost za sodelovanje vsega sveta, so morali na vrhu priznati, da je z izginotjem nekdanje varnosti in gotovosti, ki jo je ponujala delitev na Vzhod in Zahod, z izbruhom etničnih in drugih konfliktov nastopila nova nevarnost. Bogate države se vse bolj oklepajo svojega bogastva, revne pa si zmeraj bolj obupno prizadevajo, da bi ohranile svoj delež v vse bolj usihajočih sredstvih, ki jih proračuni bogatih namenjajo za pomoč revnim. Toda Združene države Amerike in zahodna Evropa ne razmišljajo o povečanju, pač pa o zmanjša-
nju pomoči, saj se njihove vlade šibijo pod bremenom brezposelnosti in drugimi boleznimi urbane družbe.
DrZave vzhodne Evrope in nekdanje sovjetske republike si želijo vec pomoči in so zelo glasno izrazile svojo zaskrbljenost, da utegnejo ostati na cedilu, saj gredo vsa sredstva, namenjena pomoči, v Afriko, Azijo in Latinsko Ameriko.
Ob petdesetlenici ZN je bilo tudi vse vec glasnih vprašanj, ali je svetovna or-ganizcija sploh sposobna zagotoviti na svetu mir in pravičnost. Modre Čelade ZN, ki jih je po vsem svetu toliko, kot še nikoli doslej, so v hudih škripcih v Bosni, pravkar pa so zapustile Somalijo, kjer svoje naloge niso opravile. Stroški organizacije socialnega vrha so se povzpeli na 30 milijonov dolarjev. Veliko preveč ali pa veliko premalo, da bi naredili zares dober bojni nacrt zoper revščino. »Ni naša naloga, da bi prepričevali cinike,« je izjavil Čilski diplomat Somavia, »kajti ciniki zagotovo ne bodo spremenili sveta.«
Nicolas Doughty, Reuter
Pogajanja med Madžarsko in Romunijo
BUKAREŠTA - Predstavniki Madžarske in Romunije so včeraj v prisotnosti romunskih nacionalistov in predstavnikov madžarske manjšine v Romuniji nadaljevali meddržavna pogajanja, Id naj bi pripeljala do podpisa sporazuma o dobrososedskih odnosih še pred začetkom pariške konference o stabilnosti v Evropi. Pogajanjem namenjajo pozornost tudi evropski in ameriški diplomati, ki Romunijo in Madžarsko spodbujajo k normalizaciji meddržavnih odnosov, kar je pogoj za vključitev obeh držav v evropske in atlantske organizacije. Delegacija madžarskih strokovnjakov je včeraj obiskala Budimpešto v upanju, da bodo odstranjene še zadnje ovire za podpis sporazuma.
Pogajanja med Madžarsko in Romunijo so se zaCela že leta 1991, zato državi upata, da bo sporazum dosežen še pred začetkom pariške konference, ki bo potekala 20. in 21. marca. Francija, ki je pobudnica konference o stabilnosti v Evropi, se zavzema za »prevetivno diplomatsko akcijo«, na kateri naj bi prišlo do podpisa sporazuma o dobrih sosedskih odnosih med Madžarsko in njenima sosedama Romunijo in Slovaško, v katerih živi številna madžarska manjšina.
»Uspeh konference je odvisen od podpisa sporazuma med Madžarsko in sosedami. Njeni pobudniki upajo, da bosta madžarska- in romunska delegacija pripotovali v Pariz z roko v roki, pa Čeprav opraskanimi,« je vCeraj zapisal uvodničar dnevnika Evenimentul Zilei. Čeprav so bila vprašanja glede meje med državama končno rešena, ostajajo ključna vprašanja o po-
ložaju madžarske manjšine odprta. Strokovnjaki še niso našli kompromisne rešitve glede lokalne »avtonomije«, ki jo zahteva madžarska manjšina v Romuniji, saj Bukarešta ocenjuje, da bi le-ta pripeljala do separatizma. Demokratična zveza romunskih Madžarov (UDMR) je opoz°" rila, da bi se v primera, da bo izpuščen pojem avtonomija, počutila izdano. »Sporazum in zamisel o poteku konference sta se porodila v glavah francoskih politikov. Manjšinjskega vprašanja so se Francozi lotili brez soglasja madžarske manjšine v Romuniji,« je izjavila predstavnica zveze UDMR Anna-Maria Biro.
V Romuniji živi 1, 8-milijonska madžarska manjšina, ki predstavlja 7, 1 odstotka vseh romunskih prebivalcev in je sploh najštevilčnejša evropska manjšina. Njeni predstavniki, ki so se nedavno pogovarjali tako z budimpeštanskimi kot bukareštanskimi politiki, menijo, da bodo pravice madžarske manjšine žrtvovane, ker bosta le tako državi vključeni v evropske integracijske tokove. Nasprotna stran - romunski nacionalisti, opozarja, da so se meddržavni pogovori zaceli tik pred pariškim srečanjem le zato, da bi Romunija popustila zahtevam madžarske manjšine, ki naj bi bila deležna vrste »privilegijev«. Združena nacionalna romunska stranka, ki ima v vladi tri svoje dane, je zahtevala izvedbo referenduma glede sprejema meddržavnega sporazuma. Prav zato bodo strokovnjaki pri svojem delu precej omejeni. Velja še omeniti, da bi morala sprejeti sporazum potrditi tudi parlamenta obeh držav.
Francoise Michel / AFP
RIBOLOVNI SPOR MED KANADO IN EZ
Oftava za novo delitev kvot
Kanadska delegacija na »neuradnih pogovorih« v Bruslju
BRUSELJ (dpa) - Kljub naporom Evropske zveze in Kanade, da bi se izognili trgovinski vojni, so se v zadnjih dneh odnosi med njima zaostrili. Vseh 15 veleposlanikov pri EZ je odločilo, da prekinejo uradne stike s Kanado, hkrati pa je iz nemških diplomatskih krogov prišla novica, da se je Kanada pripravljena pogajati.
Ottavva naj bi izrekla pripravljenost za pogajanja o novi dehtvi kvot v za to pristojni Severozahodni atlantski ribolovni organizaciji (NAFO). Kanadske delegacija pa je imela včeraj v Bmslju »neuradne pogovore« z Evropsko komisijo, da bi skupaj našli izhod iz ribo-
lovne slepe ulice. V ponedeljek so iz Madrida sporočih, da Zeli Španija poslati še eno bojno ladjo, da bi zaštitila špansko ribiško ladjevje.
Petnajsterica stalnih predstavnikov pri EZ je v ponedeljek zamrznila tudi sporazum o znanstvenem sodelovanju s Kanado, v Ottawo pa poslala ostro ustno protestno noto. V soboto je proti vodam Nove Fundlandije odplula prva španska bojna ladja. Kanadski minister za ribolov Brian Tobin je Evropejce posvaril, da bo Kanada zaplenila še druge ladje, Ce bodo španski in portugalski ribici še naprej presegali dogovorjene kvote.
Španska ribiška ladja Estai v St, John'su (Telefoto: AP)
Kanadčani so prepričani, da imajo prav
OTTAWA - Kanada se je naslonila na legitimnost varovanja okolja bolj kot na strogo zakonitost, ko so kanadski patruljni Čolni zasegli špansko ribiško ladjo z opozorilnimi streli na odprtem morju in jo prejšnji Četrtek prepeljali v kanadske teritorialne vode. Ladjo so zasegli zunaj kanadskega, 322 kilometrov (200 milj) širokega pasu v Atlantskem oceanu, zaradi Cesar je EZ to dejanje označila kot gusarski ukrep.
Kanadska vlada je sicer ravnala v skladu s sicer spornim zakonom, ki ga je sprejela lani in ji dovoljuje, da lahko tudi na odprtem morju zaseže ladje, ki pretirano ropajo morsko bogastvo. »Kanada nima nobene druge možnosti, Ce hpce narediti konec tej praksi,« je izjavil kanadski minsiter za zunanje zadeve Andre Ouelet.
Na tisoče ljudi se je v soboto zbralo v novofundlandskem pristanišču St. John, kamor so v spremstvu patruljnih ladij pripeljali špansko ribiško ladjo Estai. Toda EZ vztrajno zatrjuje, da je španska ladja v teh vodah lovila povsem v skladu z zakonom. Besni veleposlaniki EZ so se že prejšnji teden v petek sestati na izredni seji v Bmslju ter od Kanade zahtevali, naj takoj izpusti ladjo-Estai. Od Evropske komisije so zahtevati, naj takoj sestavi seznam morebitnih povračilnih ukrepov proti Kanadi. Toda kljub tej grožnji EZ s povračilnimi ukrepi, je kanadski premier Jean Chretien v svojem nastopu ohranil ostre tone, kot poroča Canadian Press.
»Ce bi hotel biti prijatelj s komerkoli po svetu, bi moral držati jezik za zobmi, vendar moj stil ni tak,« je izjavil Chretien pred ogorčeno množico pristašev Liberalne stranke, ki so se
zbrati v VVinnipegu. »Moramo dvigniti kanadsko zastavo ter z vso odločnostjo nekaterim pokazati, kaj hočemo,« je izjavil v svojem govora, neposredno po zajetju španske ribiške ladje.
Pristašem svoje stranke je Chretien v Winnipegu tudi povedal, da »vlada ni ravnala samo v interesu kanadskih ribičev, ampak celotnega Človeštva,« ki mora omejiti svoj ribolov, saj bo ta povsem izropal jate morskih robcev, ki živijo ob kanadskih obalah. Kljub temu je EZ poudarila, da je Kanada v tem primeru ukrepala nezakonito. »Enostranski ukrepi, ki so jih sprejele kanadske oblasti, so v popolnem nasprotju z mednarodnim pravom,« je zapisala EZ v svoji izjavi.
To stališče so podprti tudi številni pravni izvedenci. »Kanada sicer ni edina, ki ravna podobno, saj bi še vsaj dve ali tri države po všej verjetnosti ravnale tako, kar pa še ne pomeni, da gre za zakonit ukrep,« je izjavil Louis Sohn, ki predava pravo na vvashing-tonski univerzi. »Ladjo so zajeti na odprtem morju, kar je nezakonito, razen v primem, Ce bi ta ribiška ladja zagrešila kak mednarodno priznan zločin,« je Se dejal Sohn.
Ribje jate vzdolž novofundland-ske obale pa so zaradi pretiranega lova moCno zdesetkane. Kanada, ki se tega dobro zaveda, je za to stanje najprej okrivila ribice dragih držav, te pa so odvrnile z obtožbami, ki letijo predvsem na kanadske ribice. Z redčenjem ribjih vrst in njihove količine, pa je kljub temu ostalo brez dela na tisoče kanadskih ribičev, zaradi tega je liberalna vlada sprejela zakon, ki ji dovoljuje, da tuje ladje pripelje v kanadska pristanišča.
Ta dejanja Kanada opravičuje s prekomernim ulovom, zlasti ko gre
za grenlandskega morskega lista,-kjer meni, da je upravičena do teh ukrepov. Ribe se seveda ne držijo imaginarnih meja v morju in svobodno plavajo iz domačih v mednarodne vode in nazaj. Toda pravni izvedenci so kljub temu prepričani, da je Kanada s tem dejanjem zabredla v kalno obrobje zakonitosti. »Ce so Spanci loviti v mednarodnih vodah, potem mednarodno pomorsko pravo Kanadi ne daje pravice, da ladjo zaseže,« je izjavil Bernard-Oxman z univerze v Miamiju. »Toda ribiške ladje tistih držav, ki lovijo zunaj kanadskega 322 kilometrskega morskega pasu, morajo sodelovati s Kanado, v soglasju z nravo-varstvenim sistemom, ki je namenjen zaščiti posameznih ribjih vrst,« je še dodal Oxman.
Kanada je omenjeni zakon sprejela predvsem zoper ladje, ki plujejo pod dvomljivimi zastavami Beli-žeja, Hondurasa in Paname oz. tistih ladij, ki menda ne pripadajo nobeni državi. Predvsem te naj bi bile krive za redčenje morske faune ob novofundlandski obali. Toda ta zakon so v tem mesecu dopolnili tako, da zdaj omogoča tudi zaseganje ladij, ki plujejo pod špansko in portugalsko zastavo.
»Kanada se giblje na robu dovoljena v mednarodnem pomorskem pravu,« je izjavil prof. David Van der Zwaag iz dalhouške univerze v Novi Škotski. »A še zmeraj lahko trdi, da tako varuje ribje jate, ki živijo na mešanem območju, saj tako uresničuje svojo vlogo varuha svojega ekološkega območja, kakor tudi p0-membnih morskih virov v imenu mednarodne skupnosti,« je Se izja' vil Van derZvvaag.
Robert Kozak / Reuter
SVET
AFRIKA
Življenje se krajša
V	nekaterih državah skrb zbuja umrljivost otrok
PARIŠ - Raziskava Francoskega centra za prebivalstvo in razvoj je pokazala, da zadnje Čase življenjska doba v centralni Afriki in vzhodnih državah ne naraSCa. Stopnja umrljivosti, ki pada zaradi napredkov v zdravstvu in družbi in zagotovitev cepiv in antibiotikov pa se ne ujema več z mejo sever-jng. Na jugu prihaja do velikih razlik med država-nn, saj imajo v nekaterih velike težave z umirljivo-stjo otrok in razmeroma kratko življenjsko dobo, nekatere pašo se močno približale bogatim državam.
V	Zahodni Evropi in severni Ameriki je tako povprečna življenjska doba 76 oziroma 77 let, na Kitajskem 68,5, v Tajlandiji 69 in v Maleziji 70,3. Več držav v razvoju, kot so Kitajska, Kuba, Venezuela, Srilanka in Costa Rica, prekaša celo nekatere jndustrijske države, kot je na primer Rusija, saj se le v teh državah izboljšalo stanje v zdravstvu in še niso utrpele družbenih bolezni kot so kajenje, alko-nohzem, samomori in avtomobilske nesreče, ki so v industrijskih državah zelo razširjene. Drugi pojav, do katerega prihaja, je skrajševanje življenjske dobe. V Rusiji, kjer je bila v sedemdesetih letih Povprečna starost 68,2 leta, je danes 67,6 leta, v Ro-niuniji se je življenje podaljšalo za devet mesecev, na Poljskem pa kar za nekaj več kot eno leto. Očitno na vzhodu ni prišlo do zdravstvene preureditve, boja proti nalezljivim boleznim in izpopolnjevanja pri zdravljenju srčnih bolezni in raka, ki so jo doživele industrijske države, poleg tega pa vzhod ni zaviral rasti družbenih bolezni.
Centralna Afrika je s povprečno življenjsko dobo petdeset let res zelo v ozadju. V letih 1970-75 in 1990-95 se je v Keniji podaljšala le za 4,7 leta, v Eti-npiji 6,5 leta, v Gani 6 let in v Mozambiku za 3,9 le-t^- V istem času pa se je življenjska doba v Indiji, Pakistanu, Bangladešu in Egiptu povečala kar za deset let, v Alžiriji prf celo za trinajst. V Ugandi, ki ]e ena od najmanj razvitih držav in v kateri so ljudje živeli povprečno 44,9 leta, se je življenjska doba v sedemdesetih letih celo skrajšala, na drugem revnejšem predelu sveta, v Aziji, pa je življenjska doda kar za deset let višja kot v Afriki.
V	Centru si zdaj postavljajo vprašanja, kaj je vzrok kratke življenjske dobe. Mogoče je treba dobljene rezultate pripisati slabim družbenogospodarskim pogojem v Afriki ah pa nepričakovanim infekcijam, kot so aids, ponovni izbruhi tuberkuloze in malarija, vsekakor pa raziskava postavlja dvom, da bodo nekatere države dosegle demografska pričakovanja jr ZN. ki predvideva, da se bo v manj razvitih afriških državah življenjska doba v tridesetih letih povečala zn 12 oziroma 15 let, vzhod pa naj bi dosegel starost na zahodu. Medtem pa se je v Rusiji leta 1993 življenjska doba skrajšala za 2,4 leta.
Nekateri demografi in biologi menijo, da bo rasti Življenjske dobe sledil tudi razvoj tehnologije, ki nam n° omogočila obvladanje staranja naših celic in podaljšanje življenjske dobe čez sto let.
Benedicte Manier / AFP
Torek, 14. marca 1995
JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA
Bogalibeli
farmarji se selijo na tuje
JOHANNESBURG - Beli južnoafriški farmerji, ki so nekoč predstavljali najpomembnejšo oporo apartheida, se danes ozirajo za zelenimi površinami v sosednjih afriških državah. Predsednik Transvaalskega kmetijskega združenja (TAU) Dries Bruvver je izjavil, da večina subsaharskih držav potrebuje takojšnjo pomoč pri razvoju kmetijstva. Te države so namreč še vedno v veliki meri odvisne od zuna-
nje pomoči.
»Čeprav sedijo na najboljši zemlji v Afriki, je ne izkoriščajo. Ne znajo načrtovati in ne znajo upravljati posestev. Zato potrebujejo nas,« je za Reuter izjavil Bruvver. Vlada narodne enotnosti predsednika Nelsona Mandele sicer meni, da bi pomoč v prvi vrsti potrebovala Južna Afrika, toda za zdaj ne nasprotuje takšnemu sodelovanju. Poudarja pa, da morajo za pomoč zaprositi države same, o vsem pa se je treba dogovoriti na medvladni ravni. Neimenovani vir poroča:
»Vlada si želi pomagati pri razvoju kmetijstva v Afriki, saj meni, da je prav to temelj za gospodarsko okrevanje celine.«
Bruvver je zanikal obtožbe, po katerih si beli farmerji želijo zapustiti domovino zaradi razpada politike rasnega razlikovanja. Tudi zaradi suše in gospodarske recesije naj bi se belci odpravili v druge dele Afrike in tam ustanovili svojo državo Burov. »Zagotovo se ne bomo selili od ene črne vlade do druge, zato da bi tam razglašali
Afrikanerji črncem očitajo, da ne znajo obdelovati zemlje
svojo državo,« pojasnjuje Bruvver.
Države, ki zanimajo Južnoafričane, so Mozambik, Angola, Kongo, Gabon in Zambija. Prvi farmerji naj bi v Mozambik odšli že julija ali avgusta. »Tam nas željno pričakujejo. Tudi mi si želimo oditi čimprej, toda počakali bomo na dogovor med vladama,« pojasnjuje predsednik TAU. Farmerje skrbijo tudi mine, ki so v mozambiških tleh gosto po-
sejane. Sicer ne gre za nepremostljive težave, vendar bodo zahtevale določen odlog. »Vemo, da ne bomo dosegli stabilnosti v svoji državi brez urejenih razmer pri sosedah,« je povedal Bruvver po obisku Mozambika, kjer je bil z delegacijo konservativne politične stranke Fronta za svobodo. »Predsednik Chissano nas je lepo sprejel, toda... Infrastruktura v Mozambiku je bila v vojni popolnoma
uničena. Skoraj nemogoče bo kmetovati, dokler je ne bodo vsaj delno obnovili,« je dodal.
Šestnajstletna državljanska vojna v Mozambiku se je končala leta 1992, zato so lani izvedli prve demokratične volitve. Bruvver je še povedal, da so boljše delovne razmere v sosednjih državah edina pot za preprečitev nezakonitega priseljevanje v Južno Afriko.
David Tucker / Reuter
Južnoafriški poslovneži se oborožujejo
JOHANNESBURG - V Južnoafriški republiki, ki jo pretresajo kriminal in politični spori, mora pravi poslovnež obvladati različne obrambne prijeme ter preiskovalne tehnike, v vsakem prostoru pa mora namestiti prisluškovalne naprave in kamere.
Takšen vtis namreč dobiš, če si ogledaš razstavo varnostne industrije, ki so jo prejšnji teden odprli v Johannesburgu. Na njej razstavljale! ponujajo široko ponudbo izdelkov, ki naj bi kupca zavarovali pred nepoklicanimi malopridneži; razstavljene so najsodobnejše različice klasičnih proti-vlomilskih ključavnic, policijske lisice, bombni detektorji, tehnološko izredno občutljive kamere, razpršila za identifikacijo prstnih odtisov vlomilca ... Predstavniki nekega podjetja nagovarjajo obiskovalce, naj skušajo s težkim kladivom razbiti okno s posebnim, ojačanim steklom, ki so ga izumili raziskovalci tega podjetja. Neko drugo podjetje pa ponuja morebitnim kupcem posebno napravo za identifikacijo prstnih odtisov vlomilca.
V reklamni brošuri johannesburškega podjetja Big Brother Security Ltd med drugim piše tudi tole: »Kupite našo vrhunsko tehnologijo za vizualni nadzor in vstopih bo-
ste v 21. stoletje! Veliki brat vas gleda v letu 1995!« Razstavljala, med njimi tudi britanska, izraelska in finska podjetja, pravijo, da posel naravnost cveti. »Fantastično! Povem vam, da je povpraševanje po naših izdelkih tolikšno, da se preprosto ne moremo pogovoriti z vsemi morebitnimi kupci. Obiskovalce najbolj zanimajo naprave, ki so nepogrešljive pri nadzoru državne meje,« navdušeno pravi Gary Butler, menedžer britanskega podjetja, ki izdeluje infrardeče kamere. Takšne varnostne naprave so lahko izredno koristne tudi v temnih rovih južnoafriških rudnikih zlata in diamanta, zato ni nič čudnega, če so njihovi varnostniki med najzvestejšimi obiskovalci johannesburške razstave. Zasebni detektiv Kyle Condon pošilja tja svoje agente, ki skušajo zasačiti in aretirati tatove teh dveh dragocenih rudnin, zato se zanima predvsem za prisluškovalne naprave in kamere. »Na našo srečo in na veliko žalost poslovnežev je kriminal v skokovitem vzponu. Policija preprosto ni sposobna zaustaviti začaranega kroga tatvin, izsiljevanj, umorov in podkupnin,« meni Con-■don. Predstavnik pretorijskega podjetja Se-cure Howard Marshall nam je demonstriral delovanje najsodobnejše skrite kamere ter
naprave za zvočno identifikacijo izsiljevalcev. »Svoje izdelke prodajamo tudi naši policiji in vojaški obveščevalni službi,« je še dodal Marshall. Oboroženi ropi in ugrabitve, ki vsak dan polnijo stolpce južnoafriških časopisov, so vzpodbudili domača in tuja podjetja, da so razvila več vrst neprebojnih stekel, razpršilcev, ki močno dražijo oči, in detektorjev, ki zaznajo gibanje v prostoru. V tej državi na jugu afriške celine, kjer je policija predvsem po zaslugi pomanjkanja ustreznih kadrov precej neučinkovita pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj, deluje več tisoč podjetij za varovanje premoženja in osebno zaščito. Mednarodno združenje osebnih stražarjev ponuja obiskovalcem varnostnega sejma petdnevni tečaj pro-tigverilskega bojevanja, neposrednega fizičnega soočanja in hitre vožnje. Ponujajo tudi posebni avtomobilski oklep, ki prijazni družinski avtomobil v nekaj minutah spremeni v neprebojno oklepno vozilo. »Težava je le v tem, da so lopovi neverjetno domiselni, tako da kmalu prelisičijo se tako izpopolnjene varovalne naprave. V bistvu gre za pravo oboroževalno tekmo,« nam je zaupal predstavnik tega združenja.
Anton Ferreira / Reuter
SRHLJIVI STARI OBIČAJI
Z nevihtnimi oblaki pridejo lovci na čarovnice
Lesley Wroughton / Reuter
I. ®OCHUM - Ko se na' Bie odmaknjene južni aiuie Severni Trans' nevihtni oblaki in narai 111 bliskom napove, da s
-j—uva naloga je odki ‘S. SVeta zlobne stare žei f"1 8°spodaril sam hr tni blisk je menda parovnisko orožje, sai Krepljeni uroki vselej aanien.
In tako nesrečni vaši aa bi se veselili ujme
Ublažiti neznosno suši ®enju pobegnejo v r
°Vci so namreč v esecih v traansvals več kot sedemde - Ki naj bi se spečali __ Bochumu, ki le
kilometrov od meje z Bocvano, so se pred kratkim sestali starešine in poglavar plemena Botlokwa. Razpravljali so o nepričakovani nesreči, ki je zadela vasico - o uboju štirih žensk, obtoženih čarovništva.
Policija je namreč prijela devetnajst moških, ki so se oklicali za lovce in umorili štiri vaščanke, potem ko jih je na smrt obsodil veliki sangoma - vaški vrač. Johannes Nyati Mahlala, starešina plemenske skupnosti, je pojasnil, da je bil plemenski poglavar prisiljen dovoliti mlajšim veljakom, da se posvetujejo s sangomo, saj je neki vaški študent pred tem zbolel in umrl zaradi zastrupitve. Sangoma se je menda globoko zamislil, vrgel na tla pest živalskih kosti in nemudoma izrekel imena krivcev - štirih nesrečnic, med katerimi je bila ena celo noseča. Uboge ženske so nato lovci izvlekli iz domačih kolib in jih žive sežgali.
»Kaj takega se ni pri nas še nikdar zgodilo,« je zatrjeval Nyati. »Zmedeni smo in nismo povsem prepričani, kako naj ravnamo, da bo zadoščeno pravici. Obtoženi lovci so nas prositi za pomoč, a smo jih zavrnili. Ne moremo jih kar izpustiti na prostost, konec koncev so le morilci,« je razglabljal Nyati, ne povsem prepričan v lastne besede.
Za širitev vraževerja in prastarih navad med domačini so po njegovem mnenju odgovorni predvsem nekdanji beti oblastniki, ki so celotno pleme Botlokvva pred šestnajstimi leti nasilno preselili iz razmeroma urbanega okolja na severu države v zaostalo transvaalsko deželo, katere prebivalci so domala odrezani od sveta, nimajo ne spodobnih cest ne elektrike in nenehno trpijo obupno pomanjkanje vode. Preživeti skušajo z obdelovanjem zemlje, na kateri še kaktusi
neradi uspevajo. Umor štirih »čarovnic« je vnesel razdor med pripadnike plerdena. Nekaj družin je v strahu za življenja prek noči zapustilo domove in se odselilo neznano kam, nekateri vaščani pa so branili ubijalce in se hudovali, češ, kakšne starešine imamo, da se nočejo potegniti za svoje ljudi.
»Pojem čarovništva nas res spremlja že od majhnega, saj je to stvar izročila. Moloi (čarovnica) ponavadi pravimo tistemu, ki žali soljudi in jim tako ati drugače škoduje. Toda nikoli nismo z nikomer obračunavali na tako krut način; sploh pa čarovništva ni mogoče dokazati,« je razmišljal Nyati, ko je po opustelem polju korakal proti zoglenelemu ostanku drevesa, ob katerega so lovci privezati eno izmed žrtev in prižgali grmado...
Na kraju, kjer so nesrečne ženske dočakale svoj srhljivi konec, so se
počasi zbrali vsi starešine, sorodniki in znanci pokojnic. Vsak pri sebi so tiho motiti. »Najprej so-jih potolkli z gorjačami. Ko je zagorelo, so bile že na pol mrtve in se niso ničesar zavedale,« se je skušal tolažiti osemdesetletni Frans Nakene, svak ene izmed žrtev.
Policijski častnik Ernest Šetati, ki je zadolžen za preiskave kaznivih dejanj, povezanih s čarovništvom, pravi, da do podobnih incidentov, ki se k sreči ne končajo vselej tako tragično, vedno prihaja v času neviht. »Preprosti in neosveščeni ljudje imajo grmenje in bliskanje za nekaj nadnaravnega in strašnega. Takrat pride njihovo praznoverje še posebej do izraza,« ugotavlja Šetati. »Le z izobraževanjem lahko preprečimo nove pregone in umore, vendar pa je ustrezno šolanje ljudi v nedostopnih in hudo zaostalih vaseh še vedno težko rešljiva naloga.«
Torek, 14. marca 1995
HRVAŠKA / ODMEVI
Običajen
Tudmanov
»blef«?!
ZAGREB - Takoj ko se je iz Kobenhavna vrnil v hrvaško prestolnico, je Franjo Tuđman opozoril novinarje, naj nikar ne mislijo, da vlada znova podaljšuje mandat sedanjemu Unproforju. Poučil jih je, da gre v resnici za vnovično potrditev hrvaške državne suverenosti. Vprašanje pa ostaja Se vedno odprto: ali je Hrvaška privolila v podaljšanje mandata mednarodnim mirovnim silam, oziroma, ali bo spremenjena zgolj oblika mandata, vsebina pa bo ostala ista? Morda pa ni tako in gre vendarle za pomemben napredek pri iskanju izhoda iz slepe ulice, v kateri sta se znašla Zagreb in Knin?
Hrvaški mediji dan po tem, ko se je predsednik Tuđman v Knbenhavnu zmagoslavno rokoval z ameriškim podpredsednikom Gorom, na ta vprašanja niso odgovorili. Vsi po vrsti pa so prenesli domači javnosti optimistične kobenhavnske besede, ki - ne glede na to, kaj si kdo o njih misli - v tem trenutku pomenijo gašenje balkanskega požara.
Opozicijski časopis Feral Tribune trdi, da je hrvaško vodstvo v resnici nameravalo prvega apri-
la svoji vojski izdati ukaz za napad na kninske Srbe. Točneje: hrvaške sile naj bi izvedle bliskovito osvobodilno akcijo v Dalmaciji in zahodnem delu Slavonije. Fe-ralov komentator pravi, da je bil ta načrt začasno preložen po zagrebškem srečanju med Tuđmanom in pomočnikom ameriškega zunanjega ministra Holbrookom, ki je - tako Feral - prišel v Zagreb skoraj kot »znanilec apokalipse«. Američan naj bi namreč hrvaškemu sogovorniku odkrito dal vedeti, da bo Hrvaška - če izžene Unprofor in sproži novo vojno -kaznovana s sankcijami in še strožjim embargom na uvoz orožja in opreme.
Danes se v Zagrebu najde precej takih, ki trdijo, da so od vsega začetka vedeli, da so vse peripetije in zgodbe v zvezi z Unproforjevim odhodom običajen Tudmanov »blef«. Nekaj bo že na tem,-saj je bilo res mogoče predvideti, da bo Zagreb popustil pod pritiski zaveznikov. Hrvaška preprosto še ni dosegla te (poitične) zrelostne stopnje, da bi bila sposobna sama reševati vse težave, ki jo pestijo.
Kljub vsemu pa je treba Tu-
NOVICE
Srditi boji za Kabul
ISLMABAD - V spopadih med sprtimi afganistanskimi policijami za nadzor nad glavnim mestom Kabul je včeraj življenje izgubilo najmanj 70 civilistov. Večina jih je bila ubitih med begom iz mesta. Talibani so namreč včeraj začeli veliko protivladno ofenzivo, potem ko so jih v nedeljo sile predsednika Rabanija pregnale iz Kabula. O najsrditejših spopadih in topniškem obstreljevanju poročajo iz Darula-mana in Rishkhorja, predmestji Kabula, kjer so Talibani včeraj vnovič zavzeli raketno oporišče. Talibani naj bi, kot poročajo očividci, včeraj iz šiitskega zapora v jugozahodnem delu mesta osvobodih približno 150 ujetnikov, predvsem žensk, (dpa)
Castro prvič v Franciji
PARIZ - Kubanski voditelj Fidel Castro je včeraj po končanem svetovnem vrhu ZN o socialnem razvoju v Kobenhavnu dopotoval na tridnevni uradni obisk v Pariz. V Elizejski palači ga je z vsemi vojaškimi in državniškimi častmi sprejel francoski predsednik Francois Mitterrand. Ena od osrednjih tem pogovorov med Castrom in francoskim predsednikom, ki se je večkrat zavzel za ukinitev gospodarskih ukrepov ZDA proti Kubi, bo tudi kršenje človekovih pravic na tem karibskem otoku. Mitterrandova soproga, ki zatrjuje, da kubanski vodja ni diktator, pa je Catra povabila na delovni zajtrk. Castro, ki se mudi na prvem obisku v Franciji, je v Pariz povabila organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), (dpa, Telefoto: AP)
Nova ruska ofenziva v Čečeniji
MOSKVA - Po nekajdnevnem topniškem obstreljevanju čečenskega mesta Argun so ruske enote včeraj začele novo veliko ofenzivo proti najpomembnejšim položajem čečenskih upornikov na zahodu države. Ruska vojska je že skoraj povsem obkolila vasico Sama-ški, kjer je glavnina čečenskih čet, približno 200 upornikov, pretgala pa je tudi glavrio cestno povezavo med Čečenijo in kigušijo. Iz Samaškija in drugih vasi na zahodu Čečenije je zaradi strahu pred pripadniki posebnih ruskih enot zbežala večina civilistov, (dpa)
Sile ZN
OZN blažilec na Hrvaškem
Bosansko-hrvaška federacija	H Hrvaški in bosanski Srbi	OVarnostna območja ZN
Jadransko morje
■	ZN so svoje vojake postavili med srbske in hrvaške enote leta 1992, potem koje bilo v šestmesečni vojni ubitih deset tisoč ljudi.
■	Se ničesar niso storili, da bi omogočili vrnitev 270 tisoč beguncev in za vnovično združitev Hrvaške z ozemljem, ki ga nadzorujejo Srbi.
■	Predsednik Tuđman je januarja dejal, da bodo morale mirovne sile oditi.
■	Enote ZN bodo tu ostale še naprej, vendar le v primeru, če bodo nadzorovale tudi mejo med Hrvaško in ZR Jugoslavijo.
50 milj 50 km
dmanu čestitati, da je dremajočo mednarodno skupnost spravil pokonci in znova sprožil vprašanje okupiranih hrvaških ozemelj, ki je že zašlo v letargično kriza dolgoročne nerešijivosti. Problem zasedenih hrvaških območij je seveda nerazdružljivo povezan s položajem v sosednji BiH, ki mu res ni videti skorajšnje rešitve, zato je kar razumljivo, da je moral biti Zagreb tisti, ki je spodbodel mednarodno skupnost, naj se spet malo »pozabava« z Balkanom.
Koliko je dejansko Tuđman dosegel, pa bo dokončno znano šele, ko bo newyorška administracija OZN prevedla koben-havnski optimizem v »jezik resolucij«. Resolucija, ki jo bodo v teh dneh sprejeli v palači ob East Re-averju, bo nedvomno prinesla tudi novosti. Zagreb predvsem pričakuje, da bodo ZDA izpolnile obljubo in poskrbele za to, da bodo mirovne sile v prihodnje nadzorovale (mednarodno priznano) hrvaško mejo s Srbijo in BiH.
AP
Kakšne enote bodo to in kdaj bodo začele delovati, tega Se nihče ne ve.
VVashington je že dokazal, da še vedno kolikor-toliko nadzira razmere na Balkanu in odločilno vpliva na potek dogodkov. Zaenkrat bi bilo nerealno napovedati,-ah bodo temu sledile tudi oprijemljive hi dolgoročnejše rešitve. Ugotoviti je mogoče le to, da je-ena izmed kriz mimo. Kdaj se bo pojavila naslednja?!
Darko Pavitič
Sibija: Hrvati so se vdali pritiskom
BEOGRAD - Celih 24 ur je minilo od objave odločitve predsednika Tuđmana, da Unprofor ostaja na ozemlju Republike Hrvaške, preden so se v Beogradu začeli vrstiti uradni odzivi. Včeraj sta v popoldanskih urah k Miloševiču prišla na daljši sestanek tudi visoka predstavnika kninskih Srbov Borislav Mikelič in Milan Babič.
Po srečanju krajinska »premier in minister« sicer nista hotela pojasniti, kakšna je bila konkretna vsebina pogovorov, je pa Miketič povedal, da je »(Tudmanova) odločitev plod vseh dejavnosti, ki so potekale na mednarodnem prizorišču in v OZN, Ovnovih in Stoltenber-govih, nemških, ameriških in ruskih, pa tudi-plod našega pristopa, ki je bil vseskozi konstruktiven, in stališč Srbije in Jugoslavije, da ni mogoče nadaljevati s pogajanji, če ne bo Unproforja«. Samo hrvaško odločitev je Miketič ocenil kot »razumno, sprejeto pod pritiskom mednarodne skupnosti«. »Zdaj si nihče ne žeti vojne,« je zatrdil in dodal, da je treba kninsko -zagrebška pogajanja o gospodarskem sodelovanju nadaljevati v enakih pogojih, v kakršnih so potekala doslej.
Zunanji minister ZRJ Vladislav Jovanovič, M se je prav tako udeležil beograjskih pogovorov, je dejal, da ne more komentirati poteze zagrebškega vodstva, ker nima v rokah natančnega besedila Tudmanove izjave. Dodal je, da se mora do hrvaške odločitve opredeliti predvsem Krajina, saj je Knin tisti, Id ga to neposredno zadeva. »Vsaka poteza, la je alternativa vojni in ki nas oddaljuje od te nevarnosti, je vredna pozornosti,« je zagotovil Sef jugoslovanske diplomacije.
Iz Knina je prek srbskih radijskih postaj prišla tudi prva reakcija Milana Martiča, predsednika samozvane Republike srbske Krajine, ki je izjavil, da je treba najprej videti, kako bodo (po novem) izgledale mirovne sile. Pojasnil je, da je že poslal odposlancu ZN Jasušiju AkaSiju pismo, v katerem zahteva odgovor na to vprašanje. Po njegove mnenju namreč nobena hrvaška
zahteva ne more biti vključena v resolucijo ZN »brez soglasja Knina«. Kljub vsemu pa naj bi Tuđman »ravnal razumno, ko je, ne glede na pritiske opozicije, privolil v nadaljnjo navzočnost Unproforja in odklonil vojno opcijo.«
Vsi srbski elektronski mediji so novico o Tudmanovi odločitvi v nedeljskih večernih poročilih objavili na prvem mestu, »Kopenhagen« pa se je v ponedeljek znašel tudi na naslovnih straneh vseh časopisov. Državna televizija je v osrednjem nedeljskem dnevniku sporočila, da je Tuđman spremenil odločitev o odhodu Unproforja, toda obenem zahteva spremembo mandata in drugačno razporeditev mirovnih sil ter njihovo namestitev na zunanjih hrvaških mejah.
Pravzaprav se je na dogodke v Kobenhavnu povsem prvi odzval kninski minister Milan Babič, ki je že v nedeljo skopo izjavil, da je »zelo pomembno, da se povečuje dejavnost-ZDA pri iskanju rešitve in obvladovanju krize«. Te besede je dan zatem pomenljivo dopolnil neki poročevalec iz Knina, ki je dejal, da »Krajina verjetno ne bo imela prtioznosti, da pove zadnjo besedo o mandatu Unproforja, saj nima v rokah te moči«.
Davor Kriška
Strel jan je v središču Beograda
BEOGRAD - Včeraj dopoldne je prišlo v beograjskem parku pred poslopjem skupščine ZR Jugoslavije do streljanja, v katerem je življenje izgubila ena oseba. Se neidentificirana mladeniča sta izstopila iz avtobusa v Mizni skupščine in začela streljati okrog sebe, medtem ko naj bi policija, ki straži poslopje, v opozorilo streljala v zrak. Izjave prič so različne, nekateri pa zatrjujejo, da je mladenič, žrtev incidenta, aktiviral ročno granato, drugi pa, da se je ustrelil. Policija je ob truplu našla dve pistoh in strelivo, vendar varnostni organi podrobnosti nočejo posredovati. (D. K)
SVET
O čem pišejo drugje po svetu
O Hrvaški
»Ta'kompromisna rešitev’ v zvezi z modrimi čeladami na Hrvaškem predsedniku Tuđmanu omogoča, da ohrani obraz. Na domačem političnem prizorišču je bil pod hudim pritiskom, saj je hrvaška javnost od njega zahtevala, naj po treh letih statusa quo končno ponudi konkretne odgovore na vprašanje vračanja Krajine pod hrvaško oblast. Od odpovedi podaljšanja mandata modrim čeladam si je hrvaški predsednik obetal pospešitev pogajanj s krajinskimi Srbi. Zagreb pa je kljub vsemu oči mednarodne skupnosti znova usmeril na Se nerešeno vprašanje statusa Krajine.« (Salzburger Nachrichten, Salzburg)
Na svetovni konferenci o sociali
»Tisti, ki menijo, da je možno s pomočjo deklaracij popolnoma odpraviti revščino, odpirati delovna mesta in povečati solidarnost med ljudmi, izgubljajo čut za razliko med tistim, kar je možno, in tistim, kar je nujno. Slednjo trditev je dokazal tudi duhovni vodja konference Čilenec Juan Somavia, ki je boj proti revščini primerjal z bojem proti suženjstvu v 19. stoletju. Pri tem je prezrl dejstvo, da lahko država suženjstvo preprosto prepove, revščine pa gotovo ne more odpraviti na enak način. Potrebna je torej skromnost, ki je osnovni pogoj za boj proti revščini.« (Neue Ziircher Zeitung, Zurich)
»Udeleženci vrha v Kobenhavnu so v svojih govorih govoriti drug mimo drugega. Človeško dostojanstvo in demokracija - za milijone revežev so to le prazne fraze. Po previdnih ocenah je stal ta dobronamerni spektakel trideset milijonov dolarjev. Seveda je ta znesek izredno majhen v primerjavi s tistim, ki je potreben za pomoč revnim. Toda reveži, ki jim prgišče riža pomeni pravo bogastvo, bi se lahko razočarano vprašali, ali je lakoto sploh moč premagati z izjavami o dobri nameri.« (Magyar Hirlap, Budimpešta)
»Seveda so potrebne razprave o največjih težavah našega planeta. Toda te ne bi smele - kot se je to zgodilo v Kobenhavnu - nadomestki dejanj. Izjave o namerah ne rešujejo revščine. Svetovni vrh je le prvi korak v smeri k izboljšanju položaja. V izidih kobenhavnškega vrha se kaže predvsem stanje njegovega organizatorja, torej Organizacije združenih narodov. Slednja je velik dinozaver, ki ga je treba nujno znova oži ved.« (Zycie Warszawy, Varšava)
»Ko bodo državniki odpotovali in se bodo v dvorani ugasnile luči, bo po mnenju optimistov doseženo vsaj nekaj: socialne težave bodo spet v središču mednarodne pozornosti. Ciniki pa bodo rekli, da je imel svetovni vrh v Kobenhavnu le en namen: da Organizacija združenih narodov vnovič pridobi mednarodni ugled, ki sta ga močno na-grizli Somalija in Jugoslavija.« (La Štampa, Torino)
»To je bil torej 'vrh vseh vrhov’. Njegovi rezultati pa žal puščajo zelo grenak priokus. Četudi so v Kobenhavnu sestavili deklaracijo o boju proti revščini, svet svojega obnašanja gotovo ne bo kar tako spremenil. Prisotni državniki so se obvezati, da si bodo prizadevati za zmanjšanje revščine ter gospodarsko politiko svojih držav usmerib tako, da bo omogočeno polno zaposlovanje in z nijim povezana socialna integracija. Seveda neobvezujoče in brez jasno določenih ciljev. Zaradi odsotnosti Billa Clintona to Borisa Jelcina je bil v ospredju dogajanja Francois Mitte-rand. Ob svojem slovesu od mednarodne skupnosti je francoski predsednik udeležence konference posvaril pred svetom, kjer lahko špekulacije v nekaj urah izničijo delo milijonov ljudi in obenem ogrozijo tudi rezultate dolgotrajnih pogajanj.« (InfoMatin, Pariz)
»Voditeljem tega sveta ne bo uspelo uresničiti skoraj nobenega od visoko zastavljenih ciljev. Prenaseljenost in onesnaženje narave sta realni težavi, ki sta veliko močnejši od mednarodnih resolucij. Manj širokogrudne to bolj resne obljube bi bile torej na mestu. Ce se razmere v drugih delih sveta ne bodo izboljšale, se bo - spet - nekaj mihjonov ljudi podalo na pot proti Evropi. Miroljubno, ali pa tudi ne.« (Die Presse, Dunaj)
IRAK / SANKCIJE ZDRUŽENIH NARODOV
Tujce mami iraško črno zlato, ki je še vedno prepovedan sadež
BAGDAD - Predsedniki tujih naftnih družb so zadovoljni končali konferenco o izkoriščanju iraških gigantskih zalog črnega zlata, ko bo vendarle konec sankcij ZN proti tej državi.
»Hočemo biti med prvimi, ki bodo z Iračani sklepali pogodbe,« je povedal Christophe De Margerie, podpredsednik francoske naftne družbe Total. Podjetniki tokrat niso podpisovali pogodb, toda nobenega dvoma ni, da bodo privlekli peresa iz suknjičev tisti trenutek, ko jim bo to dovoljeno. Irak se ponaša z drugimi največjimi naftnimi zalogami na svetu, takoj za Savdsko Arabijo, s tujimi poslovneži pa se pogaja o odprtju desetih naftnih polj, na katerih bi vsak dan »pridelati« najmanj tri milijone sodčkov.
Francijo so na pogajanjih poleg družbe Total zastopati se številni drugi, ki bodo za posle ogorčeno tekmovali z italijanskimi, ruskimi, kanadskimi, britanskimi, avstralskimi, nemškimi, finskimi, južnokorejskimi, irskimi, turškimi, španskimi, grškimi in emiratskimi družbami, ki so se prav takjo pojavile v Bagdadu. Iz ZDA pa v iraško prestolnico seveda ni bilo nikogar, saj je Clintonova vlada najostiejša nasprotnica pomirjeva-nja s svojim sovražnikom iz zalivske vojne. Nekatere države, pred'vsem Francija in Rusija, so v minulih tednih poskušale zagovarjati Irak, toda konec sankcij je vedno preprečila ameriška veleposlanica v ZN Madeleine Albright.
Števen Svvindells / Reuter
	
	Najprej je neDO
	opredeliti temeljne cilje
	™	W	W Če bo Slovenija ohranila dosedanji tempo, bi lahko za polnopravno
	članstvo kandidirali v desetih letih, ocenjuje minister Zoran Thaler
Ljubljana - Pred jutri-
n)iin slovesnim začetkom po-8ajanj med Slovenijo in VroPsko zvezo je zunanji mi-ni®ter Zoran Thaler nastopil v °dboru za mednarodpe odno-Se’ Vecji del svojega nastopa P® je namenil odnosom z Ita-i°- Po daljši razpravi je od-°r sprejel sklep, da podpira P°8ajanja z EZ, od vlade pa zahteva najkasneje do konca J^arca podrobnejša vsebinska lzh°dis(:a za pogajanja. Odbor 0“ tem predlaga vodstvu dr-žavnega zbora, da naj zagoto-• Čimprejšnjo obravnavo cdnosov med Slovenijo, Vropsko zvezo in Italijo.
Kot je povedal Zoran Tha-r’ sp bodo »prava«, vsebinska Pogajanja v Bruslju začela naj-Kasneje v šestih tednih, jutri pa o®) bi obe strani le opredelili te-^cljne cilje in se dogovorili o Hacinu dela. V zvezi ž Italijo je ^bcster Thaler opozoril na ve-llca pričakovanja, ki so se Ostvarila v tamkajšnjem ja-'oiem mnenju, ceš, da gre za re-.,lzb° Rimskega sporazuma, jabja se glede Slovenije osre-°toca le na vprašanje premo-~foja optantov, ne zanima pa je Otna dvostranskih odnosov. 8 0Venija se ne bo ukvarjala z mesanimi komisijami za ugota-
vljanje optantskega premoženja, zadrugami za upravljanje in podobno«, je dejal Thaler. Italijanski pritiski na Slovenijo so »hrana« za evroskepticizem. Ni res, da bi hiteli v EZ: ce se bo ohranil taksnem tempo, bomo v približno 10 letih kandidirali za pohopravne elane, je povedal Thaler. Glede očitkov, da mora Slovenija kot edina država spreminjati ustavo že v postopku pridruževanja EZ, je zunanji minister dejal, da drugim tega ni bilo potrebno storiti, ker paC niso imele taksnih določil v ustavi.
V precej polemični razpravi je Borut Pahor ocenil, da vlada prepozno obvešča državni zbor o tako pomembnih odločitvah. Zmago Jelinčič je predlagal sklic izredne seje, Ces, da se o tako pomembnih stvareh vedno odloča v Časovni stiski, vlada pa naj Se pred začetkom pogajanj predstavi vsebinska izhodišča. Podobno je razpravljala tudi Nada Skuk, ki je ocenila, da v informaciji ministra Thalerja ni nic novega. Lojze Peterle pa se ni strinjal s podporo pogajanjem »vnaprej«, dovolj je, da se o tem seznanimo, sklepajmo pa potem, ko bodo znana izhodišča.
Boštjan Lajovic
loliti-
odi-
®C3 za pogajanja z Evropsko zvezo bi morala biti že zdavnaj pripravljena, saj je EZ že septembra 1993 izrazila pripravljenost za Podpis Evropskega sporazuma, decembra 1993 pa so bili v Lju-]ani tudi eksploratomi pogovori. Očitno je »spopad« z Italijo ravri vse dejavnosti Slovenije glede EZ. Konkretna izhodišča bo-o pripravljena sele v začetku prihodnjega tedna, ko jih bodo ^ravnavala vladna telesa. Pri tem bo zunanje ministrstvo izha-
deb
. raija, ki naj bi jih vseboval sporazum o pridruženem clan-tira Slovenije. Pri industrijskih proizvodih je predvidena razli-dinamika odpiranja slovenskega tržišča; izdelki so razdelje-tiste ABCD, glede na stopnjo občutljivosti. Obstoječi tekstilni slav1™ na) ne doživet sprememb, pri kmetijstvu pa bodo t«115 , doseči koncesije za sadje in zelenjavo in določene vrste osa, ki jih sedanji sporazum nima. Izboljšati bodo skušali tudi
Tremaglia: Slovenija mora vrnili premoženje ezulom
LJUBLJANA - »Pogovor je bil polemičen, odprt, toda korekten.« S tako oceno se strinjata tako predsednik zunanjepolitičnega odbora italijanske poslanske zbornice Mirko Tremaglia kot predsedujoči odbora DZ za mednarodne odnose Borut Pahor. To pa je tudi edina točka, s katero soglašata, o vseh konkretnih vprašanjih so stahsca precej nasprotujoča.
Mirko Tremaglia je vCeraj prispel v Ljubljano na povabilo parlamentarnega odbora. Najprej se je sestal s predsednikom parlamenta Jožefom Školčem, za zaprtimi vrati pa se je nato skoraj tri ure pogovarjal z nekaterimi elani odbora. Na tiskovni konferenci je za slovensko stran Pahor Se enkrat poudaril, da slovenski parlament vztraja pri doslednem izvajanju Rimskega sporazuma iz leta 1983, po katerem je vprašanje nepremičnin optantov dokončno urejeno, zato v Sloveniji nihče nima mandata za pogajanja o spremembah tega sporazuma Opozoril je tudi na težak položaj slovenske manjšine in zlasti na napad na slovenske zamejske denarne zavode. Sogovorniku se je zahvalil za podporo o financiranju italijanske in slovenske manjšine med razpravo o ustreznem zakonu v zunanjepolitičnem odboru italijanske poslanske zbornice. Tremaglia meni, da je pogovor nujen. Obžaloval
je, da se ni srečal s predsednikom KuCanom. Nato je govoril o petdeseti obletnici osvoboditve Trsta in o fojbah.
Po njegovem mnenju se je položaj spremenil: prej je Evropa pritiskala na Italijo, naj umakne veto proti vključevanju Slovenije, zdaj pa pritiska na Slovenijo, naj ugodi italijanskim zahtevam. Pogodbe je res treba spoštovati, je nadaljeval Tremaglia in dodal, da so rimsko pogodbo podpisali z nekdanjo Jugoslavijo, zdaj pa je demokratična Slovenija dolžna preganjanim ezulom vrniti odvzeto premoženje.
Pahor mu je odgovoril, da sta Italija in Slovenija 31. julija leta 1992 ratificirali 49 dvostranskih pogodb, sklenjenih med Italijo in Jugoslavijo. Med temi pogodbami je tudi Rimski sporazum iz leta 1983, ki ga torej "priznavata tako Slovenija kot Italija in zato Slovenija ni dolžna vrniti nobene hiše, niti ene same opeke. Ce pa Italija govori o hišah in humanosti, mora govoriti tudi o vračanju premoženja, ki ga je rasizem nasilno odvzel Slovencem. Poslanec Zmago Jelinčič je Trema-glii podaril obsežno zbirko dokumentov italijanskih okupatorjev iz leta 1942 v Ljubljani, ki jo je zbral zgodovinar Ferenc, založili pa so jo videmski partizani.
Bogo Samsa, foto: Boban Plavevsld/BOBO
Zmago Jelinčič izroča Tremaglii knjigo o podobi Ljubljane med italijansko okupacijo (Foto: B. P./BOBO)
Razburjenje ob aksentijevićevem obisku /tajni seznam nezazeljenih oseb
S turistično vizo je prišel na obisk k družini
Aksentjevića ni na tajnem spisku, zato tudi ni pravne podlage, da bi mu naša država odrekla gostoljubje
LJUBLJANA - »Kdo je dovolil Milanu AksentijeviCu obisk v Sloveniji,« je skupni imenovalec Številnih klicev razburjenih občanov ob 15-dnevnem bivanju upokojenega generala jugoslovanske vojske v naši državi. AksentijeviCa po trditvah odgovornih ni na tajnem seznamu oseb, ki ne smejo prestopiti slovenske državne meje.
Na omenjenem seznamu, ki so ga po besedah Boža Trudna in ministrstva za notranje zadeve ob njihovih ljudeh sooblikovali tudi podatki ministrstva za obrambo in Sove, je trenutno 81 oseb, kar je približno desetkrat manj kot ob koncu vojne za Slovenijo. Pravno podlago za prepoved vstopa v Slovenijo ljudem s seznama, ki ga odgovorni sicer pred javnostjo skrbno Čuvajo, gre, kot so vCeraj zatr-dih pristojni, iskati v 23. Členu zakona o tujcih, ki onemogoča vstop v državo ljudem zaradi razlogov »javnega reda, varnosti ah obrambe države«.
Na ministrstvu za zunanje zadeve pravijo, da so v Aksentijevićevem primeru izdali turistično vizo, ker ni pravne osnove, da bi njegovo prošnjo, ki je bila sicer
vložena na slovenskem veleposlaništvu v Makedoniji, zavrnili. Kot je znano, ima Aksentijevid hišo na Golniku, v Sloveniji je tudi njegova družina, nima pa slovenskega državljanstva. Državljanstvo je vsaj po trditvah nekaterih tudi v trdni povezavi z željenim odkupom vojaških stanovanj, kjer denar v končni varianti iz Slovenije odteCe na območje nekdanje Jugoslavije. Pri tem je na močnem udaru obrambno ministrstvo, saj pri izdaji državljanstev sodeluje s svojim mnenjem, ki pa je bilo v dosedanjih primerih praviloma negativno. Včerajšnji sogovorniki iz različnih tako imenovanih državotvornih ministrstev so kar po vrsti zatrjevab, da se morajo zaradi obstoječega seznama 81 nezaželjenih oseb stalno zagovarjati pred različnimi mednarodnimi organizacijami za človekove pravice.
Tako očitno ne bo prav nobeno presenečenje, Ce zavestno odmislimo večje ali manjše negodovanje javnosti, da se bodo (nekdanji) Častniki JA Se naprej uradno vračali v Slovenijo, le na omenjenem tajnem seznamu ne sme biti njihovega imena.
Vine Bester, foto: J. S./BOBO
KOMENTAR
Bogo Samsa
Nevami
simpatični
gospod
Mirko Tremaglia je Starejši, uglajen gospod, toda povsem nepredvidljiv. Kaj zahteva od Slovenije?
Oglejmo si osnovni zahtevi, ki ju je izrekel ob zaključku tiskovne konference že ves utrujen po triurni naporni razpravi s dani zunanjepolitičnega odbora slovenskega parlamenta.
Ustanoviti je treba meSano komisijo, ki bo na terenu ugotovila, koliko hiš in kakšne hiše so na razpolago, da jih vrnejo ezulom.
Nato je potrebna samo »drobna« sprememba v slovenskem zakonu iz leta 1992, ki govori o denacionalizaciji in v katerega bi po njegovem mnenju sodili tudi italijanski državljani, ki so nekdaj živeli na ozemlju, ki je pozneje pripadlo Sloveniji oziroma Jugoslaviji.
Na naSo pripombo, da bi šlo v tem primeru za deset tisoče hiš, gospodarskih in drugih objektov, da bi to vključevalo vso Slovenijo in kateregakoli italijanskega državljana, ki je bil po naključju nekaj mesecev v delu Slovenije pod italijansko oblastjo ali okupacijo, je ogorčeno odgovoril, da ga paC zanimajo samo ezuli. Sploh pa da podpisane pogodbe niso več veljavne, ker jih je Italija podpisala z jugoslovanskim komunističnim režimom, sedanja demokratična Slovenija pa mora pristati na italijanske zahteve, ki izhajajo iz načel humanosti.
Tremaglia ima prav, ko pravi, da Evropa zahteva od Slovenije svoboden trg z nepremičninami. Toda v resnici to ni italijanska zahteva niti ne gre za odnos med Slovenijo in Italijo, sprememba nepremičninskega režima je predvsem nujnost slovenskega notranjega razvoja in zahteva vseh petnajstih evropskih držav. Italija pa zahteva privilegije za svoje državljane, pri čemer je Evropa prav gotovo ne podpira.
Tremaglia seveda še ni Italija niti italijanski parlament, je pa tipičen zastopnik nekdanje neofašistične MSI, zdaj pretvorjene v Narodno zavezništvo, torej stranke, ki ima v italijanskem političnem življenju v tem trenutku veter v jadrih. Tremaglia je na neki način celo simpatičen gospod, ki pa očitno zna kar takole mimogrede pregaziti najbolj sveta načela državne suverenosti. Zal pa na slovenski strani dobi odgovore, ki so bolj plod strankarskega razlikovanja kot pa nacionalnega konsenza o načinu reševanje zapletenih težav pri vključevanju Slovenije v Evropo.
SDSS v lovu na peto kolono
LJUBLJANA - Socialdemokratska stranka je na včerajšnji izredni novinarski konferenci ostro obsodila ravnanje slovenskih oblasti, ki dopuščajo vračanje nekdanjih oficirjev JLA v Slovenijo. Gre večinoma za višje ofocirje nekdanje JLA, ki so junija in julija 1991 sodelovali v agresiji na Slovenijo, se nato z enotami JLA uma-Imili na Hrvaško in v Bosno ter tam sodelovali v etničnem čiščenju in pobojih civilnega prebivalstva. Slovensko javnost, predvsem pa veterane vojne za Slovenijo je posebej razburila novica o vrnitvi razvpitega generala JLA Milana AksentijeviCa, ki je bil goreč nasprotnik slovenske osamosvojitve. »Vrnitev enega najveejih jastrebov, ki se je proslavil v vseh treh vojnah na ozemlju nekdanje Jugoslavije, kaze na določene trende v slovenski politiki«, pravi Janša. Meni, da se Aksentijevid, ki je dobil vizo pri našem veleposlaništvu v Skopju, vrača, ker terja usluge za nazaj. Pri tem je Janša omenil nedavno srečanje Cirila Ribičiča z nekdanjim Sefom KOS Boškom MutiCem, kateremu je Ribičič ponujal pokojnino. Mutič je bil šef KOS tudi leta 1988 v času slovenske pomladi in odločen zagovornik obračuna s slovenskim nacionalizmom, je dejal Janša. Predsednik SDSS meni, da so mnogi nekdanji pripadniki JLA, ki so se kompromitirali v vojni v Sloveniji, dobiti pokojnine, čeprav zato ni nobene pravne podlage.
Da gre za množično vračanje nekdanjih oficirjev JLA, dokazuje tudi vrnitev nekdanjega podpolkovnika JLA Fabijana Jurleta, ki je odgovoren za streljanje na električarja v phijski vojašnici maja 1991. »Slovenija dobiva nazaj močno organizirano peto kolono, kar jo lahko veliko stane«, je povedal Janša. Čudi ga molk vlade in pristojnih organov, ki imajo na voljo vse instrumente in zakonske podlage, s katerimi bi lahko zavarovali varnost Slovenije.	Margareta Jarc
® RAI1
RETE 4
6.45
9.35
10.05
Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30, 10.00} dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Nan.: Cuori senza eti Film: La citta sommersa (pust., ZDA ’53), vmes (11.00) dnevnik
Tutti a tavola: vabilo k mizi
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Aktualno: TGl Motori Kviz: Sala giochi
14.50
15.45
17.30
17.45 17.55
18.45
19.50
20.30
20.40
23.05
23.15
0.05
0.15
0.25
0.55
Nan.: Catwalk Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Nogomet: Juventuus-Ein-tracht Frankfurt (pokal UEFA, Četrtfinale) Dnevnik
Vreme in dnevnik Aktualna tema: II fatto Variete: Numero Uno (vodi Pippo Baudo) Dnevnik
Variete: Seconda serata (vodi Alessandra Casella) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Videosapere - Ulisse: Ef-fetto notte Aktualno: Sottovoce
Nad.: Bratje Karamazovi
RAI 2
	Variete za otroke, risanke
	Nan.: Doogie Hovvser, 8.15 Black Stallion
	Nad.: Beautiful
	Aktualno: Lo sportello del cittadino, 11.00 Fra le righe
	TG2-33,11.45 dnevnik
	Variete: I fatti vostri
	Dnevnik, gospodarstvo in vreme
	Variete: Quante storiei, risanke
	Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara
	Kronika v živo (vodi A. Cecchi Paone), vmes (15.45.17.00) dnevnik
	Sport in vreme
	Sereno variabile
	Nan.: Miami Vice
	Nogomet: Bomssia Dort-mund-Lazio (pokal UEFA, četrtfinale)
HjlAi	Dnevnik
H	Sport: Posebna oddaja o nogometnih pokalih
H	Aktualno: Mixer dokumenti
n	Dnevnik, pregled drugačnega tiska, vreme
	Vse najboljše za rojstni dan, Kino
m RAI 3
6.30
6.45
10.25
11.10
12.00
12.30 12.40
14.00
14.50 15.15
15.30
17.30
18.30
19.00
19.50
20.30
22.30 22.45
0.30
1.00
Pregled tiska Videosapere: Filozofija, angleščina, dok. Oceanija, Alfabeto TV, dok., Ko ne bi bilo lesa, itd. Fantastica Eta Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti,dnevnik TGR Bellitalia Odprti prostor Sport: SP v smučanju, kros, kolesarstvo, s. tek Videosapere: Parlato semplice, 18.00 dok. Geo Sport, Insieme in vreme Dnevnik, Deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Aktualno: Chi Pha visto? (vodi G. Milella)
Dnevnik in vreme Aktualno: Speciale 3 -Rusija 1985-1995 Dnevnik, pregled tiska, vreme, filmske novosti Variete: Fuori orario
7.20 8.00
9.55
14.00
14.20
17.15
20.45
22.50
1.00
Nan.: Strega per amore, 7.40 Tre cuori in affitto Nad.: Manuela, 9.05 Gua-dalupe, 9.30 Catene d’amore
Variete: Buona giornata, vmes 10.00 Grandi Ma-gazzini, 11.00 nad. Feb-bre d’amore, 12.00 Rubi,
13.00	Sentieri vmes (11.25,13.30) dnevnik Rubrika o lepooti Nad.: Sentieri, 15.20 Cuore selvaggio, 16.00 La donna del mistero Aktualno: Perdonami,
18.00	Funari News, vmes (19.00) dnevnik
Film: Una coppia alla de-riva (kom., ZDA ’87, i. G. Hawn, K. Russell)
Film: Crimini del cuore (kom., '86, i.J. Lange), vmes (23.45) dnevnik Pregled tiska
IS CANALE5
	Na prvi strani, 8.45 Iz Parlamenta
	Variete: Maurizio Costan-zo Show
	Aktualno: Forum
	Dnevnik TG 5
	Sgarbi quotidiani
	Nad.: Beautiful
	Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Castagna)
	Agenzia matrimoniale
IHBm	Otroški variete
	TG5 Flash - Kratke vesti
	Kviza: OK, il prezzo 6 giusto, 19.00 La ruota della fortuna
	Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia
	TV film: Leila, le ragioni del cuore (dram.. Fr. ’92, i. L, Sentz, L. Thuiller)
	Večerni dnevnik
	Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik
# ITALIA1
g Otroški variete g Nanizanke IIKj Aktualno: Village g Odprti studio B Aktualno: Fatti e misfatti G Spori studio IhBi Otroški variete Odprti studio Variete: Talk radio Variete: Non e la RAI Variete: Smile Nan.: StarTrek Aktualno: Village Nan.: II principe di Bel Air, 18.10 Superboy, 18.45 Village, 18.50 Primi baci
Odprti studio, vreme Sport studio Variete: Karaoke Variete: Re per una notte Fatti e misfatti Sport: Torkov priziv Italia 1 šport Sgarbi quotidiani
14.00
14.30 14.45 16.15 16.20 17.25
17.30
19.30
19.50
20.00
20.45 22.40
22.45 0.45 1.45
# TELE 4
13.30
20.30
19.30, 22.25, 0.05 Dogodki in odmevi Nan.: Agente speciale Hunter, 21.20 Le spie
(•) MONTECARLO
14.00 14.10
18.00 20.35
18.45, 20,25, 22.30, 24.00 Dnevnik. 13.30 Spori Film: L’urlo deli’ inse-guito (dram., ’53) Nogomet:	Juventus-
Frankfurt (pokal UEFA) Film: Amanti (dram., *85}
fr SLOVENIJA 1
09.00
09.30
09.55 12.35
13.00 13.05
13.50
15.55
15.50 16.20
17.00 17.10
17.30
18.00
18.45
19.13
19.30
20.05
20.55
22.00
22.16
22.20
22.45
23.15
Videostrani
Poletje s Selikom, 2/3 del Princ mesta, pon. filma Znanje za znanje: Učite se z nami, ponovitev Poročila
Športni pregled, ponovitev
Umetniški veCer:
Portret L. Rozmana, pon. Mahabharata, 3/6 del angl. nadaljevanke Obzorja duha, ponovitev Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni TaCek:
Papir
Očividec:
Pes, 7/14 del angleške dokumentarne serije Regionalni studio Maribor
Abc - Itd, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Most, 8., zadnji del nizo-zemsko-belgijske nadaljevanke
Televizijska konferenca TV dnevnik 3, vreme Sport Žarišče
Sova
Murphy Brovvn, 12. del ameriške nanizanke Za brezdomce Umor, je napisala, 21., zadnji del ameriške nanizanke
Pogreb v Fiftv Milu
fr* SLOVENIJA 2
	Euronevvs
	Thunder Bay: tek 5 km (Ž)
	Utrip, ponovitev
	Zrcalo tedna, ponovitev
	Podarim - dobim, pon.
	Poglej me!, ponovitev Sova, ponovitev
	Poirot Agathe Christie: 4.del, angl. nanizanke
	Izziv, poslovna oddaja, 5. del
	Podarim - dobim
	TV nocoj
	Sedma steza
	10000 obratov, gospodarska oddaja
	Doktor Finlay, 4/6 del škotske nadaljevanke
	Studio City
	Brane Rončel izza odra
	Thunder Bay: tek 15 km (M)
A KANALA
i	Ponovitve
	A -shop
	Spot tedna, CMT
	Spot tedna
	A shop
	Videoigralnica, ponov.
Su	Klasična video glava
	Tropska vročica III. pon.
$5	Aliča v glasbeni deželi
Ig	A -shop
	Poročila
	Risanka
ju	Luč svetlobe, 381. del
ms	Dežurna lekarna, 16. del
	Poročila
	Kleptomanija, am. krim.
	Studentska 1/4, 4. oddaja
	Aliča v glasbeni deželi
;	Spot tedna
fgnvMMTV
(62. kanal)
Video strani JmS MMTV shop y Obvestila SS Risanke IHFn MMTV shop
Živa scena, glasbena oddaja
The Inside Man, film MMTV shop Video strani Deutsche Velle
20.00
21.45 23.15
23.45 01.00
8 Koper
16.00
16.10
18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
21.30 22.15
22.30
Euronevvs
ZaroCenca - po istoimenskem romanu Alessandra Manzonija
Igrajo: Gino Cervi, Dina Sassoli; režija: Mario Ca-merini
Slovenski program: Studio 2 - šport Primorska kronika TV dnevnik
Peter Pan klub, otroška
oddaja
Euronews
Ponedeljkov športni pregled
Euromagazin TV dnevnik Slovenski program: Reportaže s primorskih športnih prizorišč
OSIP Avstrija 1
06.05
06.30
09.00
Naš hrupni dom Mali divjak in mamut Ponovitve
13.00
15.35
16.25
17.15
17.40
18.05
18.55
19.00 19.30
20.00
20.15
21.50
23.10
23.15
00.45
01.10
02.10
03.55
05.35
Otroški program I Vesoljska ladja Enterpri-i se
Zenske gospoda Mudda Knight Rider j Strašno prijazna družina Obletnica zaroke i Naš hrupni dom Carolin vzpon Prijatelji Kravja kupčija Kuharski mojstri Pri HiDctablovih Cas v sliki, šport Pogledi od strani Gola sreča, ameriška komedija, 1991
Igrajo: Sheila Kelly, Sam Wanamaker in drugi Prelaz v Nevadi, ameriški vestern, 1975 Igrajo: Ben Johnson, Charles Bronson in drugi Režija: Tom Gries Cas v sliki
Ukradeno zlato, ameriški vestem, 1956 Igrajo: Alan Ladd, Ernest Borgine, Jeremiah Persoff in drugi
Režija: Delmer Daves Strašno prijazna družina Schiejok vsak dan Dobrodošli v Avstriji Prelaz v Nevadi,pon.
Raji živali
Čudežni svet v avstralskem velikem grebenu
l iL Avstrija 2		
	Ponovitve	
	Alergični na 20. stol.	■■
	Orientacija, ponovitev	
	Moč strasti	
	Bodoča mati	
	Umor, je napisala	
	Nevarno križarjenje	■■j
	Schiejok \'sak dan	' ■
	Cas v sliki	■ i ■■
	Dobrodošli v Avstriji	
	Kuharski mojstri	
	Zvezna dežela danes	
	Cas v sliki, kultura	■e
	Sport	
	Hribovski zdravniki	
	Brezimna sestra	■i
	Tema	■■
	Cas v sliki 2	
	Ob pol enajstih	
	Sport	
	SP v nordijskih discipli-	
	nah. tek 15 km (M), pro-	■
	sti slog, iz Thunder Baya	
	Peščica prahu, angleški	■e
	film, 1988	
	Igrajo: Rupert Graves,	
	Alec Guiness, Kristin	
	Scott Thomas, James	
	Wilby in drugi Rezija: Charles Sturridge	
	Videonoč, glasbene uspešnice	
mm©
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 21.00,
23.00	Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus;
8.30	Dnevnikov odmev;
8.40	Novakovi; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.15	Ekološki kotiček;
17.00	Ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22,40 Podoknica;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Radio most; 8.50 Koledar prireditev;
11.30	Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldan, obvestila;
14.00	Drobtinice; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17,50 Sport; 18.15 Fiesta latina;
19.30	Stos - še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.20-23.00 Stoletje improvizirane glasbe.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12,00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Izšlo je; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov, 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
6.00	Otvoritev; 8.30,
10.30,	13.30, 14.30 Poročila; 7.30 Pregled tiska;
7.40	OKC obveščajo;
7.45	Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 11.15 Hladno, toplo, vroče;
12.15	Pesem tedna; 12,30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.45	Informativni servis;
17.15	Borzno poročilo;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	Iz kulturnega sveta;
19.00	Dnevnik; 19.30 Večerni pr. Modrega Vala; 22.30 Torkov koncert na Modrem V.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kultura; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e
bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station;
16.00	Modri val- glasbeno popoldne; 18.00 Italijanska glasba; 18.45 II flauto magico; 20.00 RMI-
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes;
11.00	Anketa; 11.45 Borza znanja; 12.00 BBC novice; 12.T5 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 18.15 Okrogla miza; 23.00 Ego-style; 24.00 Hits; 2.00 Sat.
Radio Kranj
9.00,	14,00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Na vrtiljaku z Romano;
19.30	Večerni pr.: 20.00 911 Turbo.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
13.00.	14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6,05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 študij in glasba; 19.30 športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program.
Radio Študent
9.00	Jajčkova lestvica;
12.00	Kondicija dvojiške-ga sistema; 14.00 OF (24 ur in-fo); 15.00 Recenzije & Napovedi + Radio Metelkova; 17.00 Jocula-tor; 19.00 TB: Ice Cube;
20.00	Undergorund International; 24.00 Reprize.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Cigani, večni potniki; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Kar po domače (O. šest, r. M. Maver, 4. nad.); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: DZ Vesna; 13-20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Trio Lorenz; 18.00 Igra: V dolini gnijejo kostanji (Ivi sosiš, r. avtor); 18.50 Soft
mušic; 19.20 Napovednik-
Radio Opčine
11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba P° željah; 15.00 Rok z Vami:
18.00	Otroški vrtiljak; 20.00
Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba-
Radio Koroška
18.10-19.00 Partnerski magacin.	/
NAPOVEDI PRIREDITEV
Torek, 14. marca 1995
gledališča
SLOVENIJA
DOM, tel.: 061/222-815
Mm? - v 16' marca, ob 18. uri: Gledališče Ane
nro - LENUH POŽERUH (LD). Zadnja ponovitev predstave, ki si jo je ogledalo več kot 15000 otrok...
DRAMA, tel, 061/221-511
JT8’14- marca, ob 19.30: T. Stoppard - ARKADIJA, eonma prva repriza in izven.
DRAMA, tel, 061/221-511
Ja? za i14'marca’ob 20- uri: F- Boyer - ALI BOG LA-
M???!?; marca, ob 20. uri: V. Modemdorfer - HA-IN OFELIJA, za izven.
K&SA ’ V1:	ob 20- uri: A. Nicolaj - PRVA
SNG OPERA, tel.: 061/331-950
Danes, 14. marca, ob 19. uri:
baletni večer - pirovi plesi n,
^uAJERA, ORFEJ, za red torek E in izven.
V soboto, 18. marca, ob 19. ud: c- SamtSaens - SAMSON IN DALILA. Gostovanje HNK Zagreb.
V sredo, 22. marca, ob 19. uri:
U D°nizetti - LJUBEZENSKI NAPOJ, premiera.
qGL> tel, 061/210-852
ONnu14' marca, ob 19.30: F. VVedekind - POMLA-v s rREBU]ENJEj za abonma red U. Predstava bo še C ^do, 15. marca, Ob isti uri, za abonma študentski
16. marca, ob 19.30: T. Bemhard - PRED pet ^ flTVIJO. za abonma četrtek. Predstava bo še v eL 17. marca, ob isti uri, za abonma red V.
V ®61/125 33 12
^sred0.15. marca, ob 19.30: BUTTERENDFLV. šel, u’17■ marca’ ob 16- uri: KLOVNI. Predstava bo St>nV0to’18' marca, ob isti uri.
«siŽ3?aoGm,,uscE’
^redo, 15. marca, ob 19.30: L. Kraigher - ŠKOLJKA, Ig onma red E in izven. Predstava bo še v soboto, ' 'uarca, ob isti uri, za abonma red sobotni in izven.
CEDE
SLG, tel, 063/25-332
Danes, 14. marca, ob 10. uri: A. VVendt - TIČEV JAKA, za abonma 2. šolski.
V sredo, 15. marca, ob 17. uri: B. Brecht - BOBNI V NOGI, za 1. abonma Gimnazija Celje.
Predstava bo še v četrtek, 16. marca, ob 11.30, za abonma VID mladinski in izven in ob 17. uri, za 3. abonma Gimnazije Celje.
ODERPODODROM
V	petek, 17. marca, ob 20.30: Z. Hočevar - SMEJCI, za abonma oderpododrom I. Predstava bo se v soboto, 18. marca, ob isti uri, za abonma oderpododrom 2.
KOPER
GLEDALIŠČE KOPER, tel, 066/21-027
Danes, 14. marca, ob 10. uri: S. Pinter - PAVLIHOVE DOGODIVŠČINE v izvedbi Pavlihovega gledališča Simone Pinter.
V	soboto, 18. marca, ob 10. uri: PAPILU KLUB lutkovna predstava in delavnica.
KRANJ
PGK, tel, 064/222-681
V	sredo, 15. marca, ob 19.30 uri: D. Smole - ZLATA ČEVELJČKA, za abonma zelemi in izven. Predstava bo še v četrtek, 16. marca, ob isti uri, za abonma če-trek in izven.
NOVA GORICA
PDG, tel, 065/25-326
V	petek, 17. marca, ob 20. uri: H. Barker - LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, za abonma petek B in izven. Razprodano!
V	soboto, 18. marca, ob 19. uri: A. Nicolaj - NI BILA PETA, BILA JE DEVETA, za izven.
CHjrlanija-julijska krajina
kulturni dom
. a tS; Lm. (red izven) ob 10. in 16.uri J. Jurčič Pnn “Deseti brat«. Režija Dušan Mlakar.
V uTltev iutri 15. t. m., ob 16. uri (red G).
SNr n ^7' bm'’ ob 20.30 (red A, D in F) gostuje SD Drama iz Ljubljane s predstavo VV.Shake-ni ,e)a »Hamlet#.Režija Janez Pipan.
Juh isCe Rosse,ti
stav' m’’ ob 16' uri Podreccove lutke s pred-y teki T8 beba dormiente nel bosco«.
Vo J41 Je Predprodaja vstopnic za baletno predsta-lg madžarke Vvette Bozsik, ki bo na sporedu 17. in ne, f rn' (predstava 5V) in za predstavo »II tacchi-Drnikv?dstava 9GJ'
ob Hi lagaine gledališča 8.30-14.30 in 16.00-19.00 6 aviukih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži
CEoroska
Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada V soboto, 18. t.m., ob 20.30 -gostovanje gledališče skupine Lavia (Massa) z delom F. Dostojevskega »II sogno di un uomo ridico-lo«. V glavni vlogi Gabriele Lavia.
Predstava bo na sporedu do nedelje, 26. t.m., ob 16.30.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 14. t. m., ob 20.30 bo na sporedu prvi koncert mednarodnega festivala baročne glasbe »Ecco mormorar Fonde«. Koncert bo posvečen španski baročni glasbi bo nastopila skupina Hesperion XX, ki jo vodi Jordi Sa-vall. Kot solistka bo nastopila sopranistka Montserrat Figueras.
^ItOVfC
Nestno gledališče
»Da?n 4u’ h™’’ ob 1°-30 " Otroški musical Gabaiet Un®e^1UC*1>> in ob 19-30 ' Musical«
fcvitev v sredo, 15. t.m. ob if??1'SCu (Paviljon 5/1) - Danes, 14. t.m., Za eL' 0 " Predavanje slovenskega ministra onomske odnose in razvoj J. Deželaka
»Slovenska pot v Evropske integracije«.
Pri Joklnu: Jutri, 15. t.m., ob 20.00 - Messnerjev »Job» in vizualnost mladih.
TINJE
Dom: Danes, 14. t.m., ob 19.30 Literarni večer: Lojze Kovačič »Prišleki«. Večer spremlja urednik slov. oddleka ORF Horst Ogris.
Bazne prireditve
Ulovenija

CANKARJEV DOM, tel, 061/222-815
Danes, 14. marca, ob 19. uri: BIH JEZIK. Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar prireja kulturološko premišljevanje. Sodelovab bodo: dr. MATJAŽ KMECL, dr. IGOR GRDINA, režiser ZDRAVKO ZUPANČIČ, prof. PETER KOVACIC-PERSIN, pisatelj DRAGO KUHAR, flavtistka JULKA ZOROJA in igralec DARIO VARGA. Danes, 14. marca, ob 19. uri: ZAKAJ GROZI EHCNI MONOPOLIZEM DRŽAVE? Nosilec pogovora dr. ANTON STRES.
NARODNA GALERIJA, Puharjeva 9
V	sredo, 15. marca, ob 18. uri: predavanje DAMJANA OVSCA - Meščanska podoba Ljubljane m družabno življenje na začetku 20. stoletja.
MARIBOR
MALI ODER SNG MARIBOR, Slovenska 27
V	Četrtek, 16. marca, ob 17. uri: kabinet prof. Sedmaka. Gosta: KSENIJA MIŠIC in BRANE ŠTURBEJ.
PORTOROŽ
AVDITORIJ, tel, 066/ 746-610
V	sredo, 15. marca, ob 19. uri: predstavitev romana Na svojoj, na plemenitoj avtorice VALERIJE SKRI-NJAR-TVRZ.
■ Furlanija-julijska krajina
c°La Truff n?er8round : Učione ?Uta-Jutri' 1E %lesin'T‘*17-inob2°-
20): v petek, 24. t. m., ob 20.30, 41. redni občni zbor Slovenskega planinskega društva iz Trsta.
RICMANJE
Ricmanjski teden: v petek, 17. t. m., nastop ansambla Adria kvintet.
Danes,
14. marca, bo v galeriji Equma vLjubljani ob 19. uii otvoritev razstave TRANSALPIN -nova umetnost iz Avstrije
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V	sredo, 15. marca, ob 19.30: koncert KLANGFORUM (Dunaj).
Program: Maderna, Zemlinsky, Schre-ker, Schonberg.
KLUB CD,
tel.: 061/176 72 28
V	Četrtek, 16., in v soboto, 18. marca, ob 20. uri: TEMATSKI GLASBENI VEČER.
GRAD TIVOLI,
Pod turnom 3
Danes, 14. marca, ob 19. uri: veCer
opernih arij. Nastopajo: BREDA SENČAR (sopran), JURE KUŠAR (tenor) in ROBERT VERCON (bariton).
SLOVENSKA
FILHARMONIJA
V torek, 14. marca, ob 19.30: koncert MATJAŽA ROBAVSA (bariton) in ANDRAŽA HAUPTMANA (klavir). Program: Schumann, Liszt, Hinde-mith. Krek, Ipavec, Gerbic.
K4,
Kersnikova 4
Danes, 14. marca, ob 21.30: koncert saksofonskega kvarteta ROVA.
		.
SLOVENIJA		
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
Razstava nagrajenih del natečajnega projekta Fotografija leta 1994 je na ogled do 19. marca.
V Sprejemni dvorani je do 26. marca na ogled mednarodna razstava ilustracij za otroke PODOBE DOMIŠLJIJE.
Razstava skulptur in risb DRAGA TRŠARJA je na ogled do 20. marca.
Razstava fotografij MARKA MODICA je na ogled do 29. marca (Mala galerija).
MESTNA GALERIJA, Mestni tre 5
Razstava Zimski salon, na kateri se predstavljata umetnici ALMIRA SADAR in MARIJA STARIČ JENKO je na ogled do 26. marca.
MODERNA GALERIJA, Slovenska 35
Pregledna razstava ZDENKA HUZJANA je na ogled do 9. aprila.
GALERIJA AVLA, Trg republike 2
Danes, 14. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik KARLA in ROKA ZELENKA. Razstava bo na ogled do 9. aprila.
karei Zelenko: Lončarska delavnica, 1984
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava skulptur JIRIJA BEZLAJA je na ogled do 26. marca.
GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6
Danes, 14. marca, bo ob 18. un otvoritev razstave slik MARJA MESKA in kipov MARJANA KERSIC-BELACA. Razstava bo na ogled do 31. marca.
GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3
Danes, 14. marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave TRANSALPIN- nova umetnost iz Avstrije.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava risb METKE KRAŠOVEC je na ogled do 23. marca.
GALERIJA KOMPAS HOUDAVS, Slovenska 36
Prodajna razstava barvnih fotografij ALEŠA FEVZE-RJA je na ogled do 23. marca.
JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9 Razstava slik TONETA LAPAJNE je na ogled do 26. marca.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Razstava grafik, risb in slik BOŽIDARJA JAKCA je na ogled do 5. aprila.
GALERIJA SKUC, Stari bg 21
Razstava FRAGMENH... NAMIŠLJENIH BENETK je na ogled do 31. marca.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava grafik BOJANA KLANČARJA je na ogled do 4. aprila.
KUD FRANCE PREŠEREN, Kanmova 14
Razstava oblikovalke ALENKE GLOBOČNIK je na ogled do 21. marca.
CEUE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE,
Trg Celjskih knezov 11
Pregledna razstava slik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca.
LIKOVNI SALON CELJE, Trg celjskh knezov 9
Razstava del VLASTE DELIMAR je na ogled do 1. aprila.
ILIRSKA BISTRICA
GALERIJA NA VIDMU, Gregorčičeva 2
Razstava del JANKA KASTELICA je na ogled do 25. marca.
KAMNIK
RAZSTAVIŠČE VERONIKA
Razstava del VINKA ŽELEZNIKARJA je na ogled do 22. marca.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
V sredo, 15. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave ANDREASA BERLAKOVICHA.
VELENJE
KG IVANA NAPOTNIKA
Razstava del VOJKA POGAČARJA je na ogled do 22. marca.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wa-gner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Otta vi o Bomben.
Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«.
Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Giorgia Schumanna.
OPČINE
Prosvetni dom: na ogled je razstava slik Stefana Turka.
RICMANJE
Ricmanjski teden: v Babni hiši bodo danes, 14. t. m., odprli razstavo likovnikov s tržaškega in goriskega. Nastopila bo dekliška pevska skupina V. Vodnik.
GORICA
Galerija Kulturnega doma: do 20. t. m. bo na
ogled razstava »Idrijske čipke«, ki jo pri-
rejajo Kulturni dom Gorica,občina Idrija in Mestni muzej - Idrija.
ŠPETER
Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Laure Battich in Marine Bergnach.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: do 30. aprila razstavlja Marie Lassnig.
Hiša umetnikov - Mala galerija: Do 24. t.m. je na ogled razstava »Prostori« - keramični objekti in skulpture.
TINJE
Dom: na ogled je razstava fotografij Ivana Klariča »Hrepenenja«.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: Na ogled je razstava »Tihožitja iz narave« VVernerja Neuvvirtha.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta Blažeja.
TRST
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95
V	četrtek, 23. t. m., ob 20.30 koncert Camerata Libacen-sis. Dirigent Stojan Kuret.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1994-95
Danes, 14. t.m., ob 21. uri (red F) »El amor brujo« Ma-nuela De Falle. Glavni interpreti: M. Gimenes, A. Noya, I. Yerba, T. Roj o in V. Ullate Ballet. Dirigent A. Gil Ordo-nez.
Danes, 14. t.m., se začenja predprodaja vstopnic za naslednjo predstavo »Redemp-tion» C. Francka.
Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti Danes, 14. t. m., ob 21. uri koncert Enrica Ruggierija. Predstava izven abonmaja. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Rossetti in v Pasaži Protti.
Tržaško koncertno društvo:
V	ponedeljek, 20. t.m., ob 20.30 - Koncert simfoničnega orkestra iz Cannesa. Nastopata P. Bender in M. Conti.
Gledališče Miela
Glasbena mladina Italije-Koncertna sezona - Nocoj ob 20.30 - koncert Laure Grandi (violina) in Valterja Sivilottija (klavir), na sporedu Mozart, Beethoven in Brahms.
V	četrtek, 16. t.m., ob 21.00 -Koncert irske glasbe s skupino »Reeds ’n’ Strings«. Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti.
GORICA
Kulturni dom
V	sredo, 22. t. m., bo na sporedu Koncert CAMERATE LABACENSIS. Nastopa Valentina Pavio (klavir. Dirigent Stojan Kuret.
SOVODNJE
Kulturni dom
V	soboto, 18. t.m., ob 20.30 »Primorska poje«.
PORDENON
Koncert Litfiba bo 7. aprila v Pordenonu.
22
Torek, 14. marca 1995
TEČAJNICE
MENJALNIŠKI TEČAJI
13. marca 1995
	Nemška marka		Avstrijski šiling		italijanska lira	
menjalnica	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	81,00	81,80	11,34	11,59	6,62	7,05
A banka Koper	80,20	81,30	11,25	11,56	6,60	7,03
A banka Nova Gorica	80,50	81,60	11,27	11,59	6,60	7,02
Banka Celje d.d., t: 063/431-459	80,40	81,50	11,25	11,60	6,75	7,20
Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55	80,80	82,00	11,40	11,70	6,60	7,20
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	80,48	81,29	11,25	11,50	6,59	6,93
Bund Ljubljana, t: 18-51-318	81,00	81,50	11,20	11,50	6,70	7,10
Come 2 us*	81,10	81,65	11,45	11,59	6,80	7,10
Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12						
Creditanstalt d. d.	80,50	81,70	11,20	11,70	6,70	7,50
Hida, od 7-19, sob od 7-14	81,32	81,36	11,49	11,51	6,95	6,99
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	81,46	81,20	11,49	11,52	7,00	7,03
Kompas Hertz Celje*	81,00	81,40	11,40	11,49	6,75	7,00
Tel: 063/26-515, od 7-19, sob od 7-15						
Kompas Hertz Velenje	81,00	81,40	11,40	11,49	6,75	7,00
Tel: 063/ 855652, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija*	81,00	81,40	11,40	11,49	6,75	7,00
Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15						
Kompas Hertz Tolmin*	81,00	81,40	11,40	11,49	6,75	7,00
Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15						
Kompas Hertz Bled*	81,00	81,40	11,40	11,49	6,75	7,00
Tel: 064/ 741-519, od 8-12,17-19, sob od 7-16						
Kompas Hertz Nova Gorica*	81,00	81,40	11,40	11,49	6,75	7,00
Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19						
Kompas Hertz Maribor*	81,00	81,40	11,43	11,50	6,75	7,00
Tel:062/225252, od7-19, sobod7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.*	79,80	81,50	11,30	11,63	6,45	7,10
Lemo Šempeter*,t: 065/ 32-250	80,65	81,55	11,19	11,45	6,61	6,92
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	81,10	81,90	11,40	11,65	6,70	7,40
Poštna banka Slovenije*	79,05	81,00	10,80	11,46	6,42	7,14
Publikum Ljubljana, t: 312-570	81,33	81,39	11,53	11,54	6,96	6,97
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	80,90	81,20	11,38	11,50	6,75	7,00
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	81,05	81,50	11,42	11,48	6,60	7,15
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	81,05	81,39	11,47	11,50	6,75	7,00
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	80,00	81,70	11,30	11,59	6,60	7,35
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	81,20	81,25	11,36	11,43	6,75	6,92
Publikum NM, t: 068/ 322-490	80,70	81,30	11,38	11,50	6,70	7,00
Publikum Žalec, t: 063/ 715-1 14	80,40	81,40	11,35	11,50	6,60	7,45
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	81,00	81,50	11,40	11,50	6,60	7,38
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	81,15	81,75	11,42	11,60	7,87	7,12
Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670	-	-	-	-	-	-
Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	80,95	81,35	11,35	11,53	6,85	7,10
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	80,05	80,98	11,30	11,48	6,70	7,20
SKB d.d.,***	80,40	81,90	10,90	11,65	6,40	7,20
SHP Kranj, t: 064/331-741	81,10	81,30	11,45	11,51	6,90	7,10
SZKB d.d. Ljubljana	81,05	81,85	11,36	11,58	6,65	7,29
UBK Ljubljana, t:061/444-358	80,40	82,00	11,35	11,65	6,80	7,20
Upimo Ljubljana, t: 212-073	81,32	81,42	11,49	11,51	6,92	6,96
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:***
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
13. MAREC 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1635,00	1705,00
nemška marka	1160,00	1215,00
francoski frank	326,00	339,50
holandski gulden	1040,00	1083,00
belgijski frank	56,25	58,50
funt šterling	2590,00	2692,00
irski šterling	2580,00	2692,00
danska krona	289,00	302,00
grška drahma	6,90	7,50
kanadski dolar	1162,00	1208,00
japonski jen	18,15	18,85
švicarski frank	1400,00	1460,00
avstrijski šiling	165,50	173,00
norveška krona	261,00	271,75
švedska krona	227,00	236,50
portugalski escudo	10,90	11,55
španska pezeta	12,60	13,20
avstralski dolar	1220,00	1268,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	14,00	14,90
hrvaški dinar-kuna	300,00	310,00
		
13. MAREC 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1646,00	1691,00
nemška marka	1178,00	1213,00
francoski frank	328,00	343,00
holandski gulden	1045,00	1073,00
belgijski frank	56,50	57,70
funt šterling	2600,00	2690,00
irski šterling	2603,00	2693,00
danska krona	291,00	299,00
grška drahma	7,20	7,80
kanadski dolar	1169,00	1214,00
švicarski frank	1412,00	1442,00
avstrijski šiling	166,60	171,60
slovenski tolar	14,00	14,80
			
13. MAREC 19)5			
dižava	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,30	8,90
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60	9,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,60	9,40
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,50	9,10
Italija	Kmečka banka Gorica	12,80	13,30
Italija	Tržaška kreditna banka	12,60	13,20
			
13. MAREC 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4059	
francoski frank		27.9780	
nbozemski gulden		89.1370	
belgijski frank		4.8215	
španska peseta		1.0830	
danska krona		24.8030	
kanadski dolar		0.9963	
japonski jen		1.5573	
švicarski frank		19.9400	
avstrijski šiling		14.2050	
italijanska lira		0.8301	
švedska krona		19.3250	
ABANKA D.D. LJUBLJANA
Tečajna lista za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij
		veljavna dne 14.3.95	
Valuta	Enota	Nakupni	Prodajni
DEM	100	8.150,0000	8.175,0000
ATS	100	1.157,7075	1.1612587
USD	1	1145809	1142324
V
Tečaji so okvirni, pri konkretnih poslih so motna odstopanja.
y
MENJALNICA HIDA 061/ 1-533-335
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 049 z dne 13. 3. 1995-Tečaji veljajo od 14. 3. 1995 od 00.00 ure dalje
			
država	šifra	valuta	enota
Avstralija	036	avstr, dolar	1
Avstrija Belgija	040 056	šiling frank	100 100
Kanada	124	dolar	1
Danska	208	krona	100
Finska	246	marka	100
Francija	250	frank	100
Nemčija	280	marka	100
Grčija	300	grd	100
Irska	372	funt	1
Italija	380	lira	100
Rep. Hrvaška	385	hrv. kuna	100
Japonska	392	jen	100
Nizozemska	528	gulden	100
Norveška	578	krona	100
Portugalska Švedska	620	escudo	100
	752	krona	100
Švica	756	frank	100
Velika Britanija	826	funt šterling	1
ZDA	840	dolar	1
Evropska unija	955	ECU	1
Španija	995	peseta	100
ZA DEVIZE
nakupni
srednji
prodajni
85,2575
1158,3203
393,1603
81,2414
2022,5145
2601,2261
2281,4140
8154,3139
6,7689
126,9871
7268,5109
1817,5966
77,0990
1575,8212
9780,2842
181,3111
114,6415
148,5063
88,3113
85,5140
1161,8057
394,3433
81,4859
2028,6003
2609,0533
2288,2788
8178,8505
50,2672
181,1615
6,7893
2200,0000
127,3692
7290,3820
1823,0658
77,3310
1580,5629
9809,7133
181,8567
114,9865
148,9532
88,5770
85,7705
1165,2911
395,5263
81,7304
2034,6861
2616,8805
2295,1436
8203,3871
50,4180
181,7050
6,8097
127,7513
7312,2531
1828,5350
77,5630
1585'30Aa
9839,1424
182,4023
115,3315
149,4001
88,8427
Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo,
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 14.3.1995
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)			tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)							
		(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 12. 5. 1995:					1,500,000	818,675	811,148	1,629,823__
59		109.1567%	108.1531%	08.6549%	150,000	81,868	81,115	162,982j
TTffTTT^T Tečajnica borznega trga
št.: 47	Datum: 13. 3. 1995
UtBUAVL STOCI UChANCL PC
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon šldaffij	enotni teCaj	% sprem	datum	povpras ponudba		Max	Min.	looosrr
	TTW	»i		ttw						
LEKC	796	(4.5.93)	11.500		10.3.	11.250	11.900			
PRB	1.000	(6.6.94)	14.184	2,16	13.3.	13.920	14.300	14.550	14.000	6.113
SAL	500	(7)(29.8.94)	20.237	,03	13.3.	20.150	20.500	20.500	20.020	1.821
SKBR	458	(16.5.94.1	35.023	1,42	13.3.	35.010	35.250	35.500	34.500	9.036
	m??									
RS01	8,0	4.(31.12.94)	98,0	,04-	13.3.	97,7	98,9	98,1	98,0	3.625
RS02	9,5	8.(1.10.94)	102,9	,64	13.3.	103,0	103,5	103,4	102,0	34.401
RS08	5,0	3.(30.11.94)	83,3		17.2.	76,0	91,5			
RSll	7,0	4.(15.1.95)	1,0		2.3.	86,5	90,0			
RSL1D	8,0	4.(31.12.94)	96,7		10.3.	96,7				
RSL2D	9,5	8.(1.10.94)	99,0	1,49-	13.1.	100,0		99,0	99,0	169
srn	10,0	4.(1.11.941	96,8	1,86-	13.3.	96,1	97,2	97,1	96,1	388
	23E	@320		aas						
BTE			12.1001		13.3.		12.400	12.100	12.100	242
DAD	10.000	(1.6.94.)	129,596	5,39	13.3.	132.900	134.600	133.700	117.250	38.231
1MD		(6)	15.400A	6,88	13.3.	14.410	15.790	15.400	15.400	462
GPGR			16.000		6.2.		17.000			
HMEK			14.500		13.3.	14.200	14.500	14.500	14.500	290
MKZ	218	(30.3.93J	9.163	1,16	13.3.	9.060	9.250	9.190	9.100	651
m	4.000	(8X10.6.94.)	4.187	3,27	13.3.	4.170	4.200	4.290	4.100	5.418
TCTR		M	732,4	2,84	13.3.	716,0	748,0	735,0	730,0	152
		umre	1.75 IT							
KBTP	4000	(23,5,94)	36.626		10,3.	34.350	38.000			
PFNP			38.776	3,56	13,3.	37.700	39.000	38.790	38.700	659
RGSP		(6)	2.192*	5,80-	13.3.	2.100	2.350	2.450	2.100	167
UiKP			11.500	2,65	13.3.	11.320	12.190	11.500	11.500	58
VTP		*	41.200		9.3.		41.300			
	MT?	■smrtH		ro*						
LEK	12,0	4.(1.11.94)	97,5		8.3.					
OZG	11,0	4.(1195)	89,9		10.3.	89,2	92,0			
PCE	12,0	6.(1.12.94)	99,0		9.3.	97,6				
PLJ	12,0	7.(11.95)	99,0		9.3.	97,8				
PGO	10,0	1.(1.6.941	95,0		- 9.3.	95,2	98,0			
RSGS1	10,0	4.(1.6.94)	93,5		10.3.	92,0				
Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 47/95-13. 3. 1995										
Vrednost. papir	obr. ex kupon m.div. štdai(3)		enotni tečaj	r% sprem	datum	[povpras	ponudba	I Max.	[Min. I	1000 SIT
nnniamutanti										
GEM			4.450	111,9	13.3.	1.500	4.450	4.450	4.450	9
GRDO	119	(8.3.94.)	1.000		2.2.	3.600	10.000			
SURO			3.150		8.3.	5t»,0	3.200			
ER			3.680	,09-	13.3.	3.420	3.690	3.680	3.680	37
RDR0			17.500		9.3.	10.100	17.500			
RGSR			540,8		10.3.	500,0	565,0			
	TT+T*									
HUPO			3.190		8.3.	3.060	3.190			
KBP1										
KBPP			48.200		10.3.	30.000	39.000			
IMG			3.300		3.3.	2.000	4.300			
	TTrTi:									
GORO	10,0	9.(15.1.95)	97,7		10.3.	98,0	105,0			
LOK		(1.10.94)	83,8		3.3.	84,0	94,9			
ML|0		(1.4.94)	94,5	,11	13.3.	93,2	97,0	94,5	94,5	274
OSMO		(1.10.94)	83,1		9.3.	78,0				
OLSO		81.9.94)	85,0		10.3.	80,0	86,0			
3NM		(1.8.94)	86,6		7.3.	86,1	89,1			
3P0		6.11.2.95)	86,5		7.3.	86,1	94,0			
UBH		(15.10.94)				25,0				
mo		(1.10,94)	98,5		30.1.	92,0	99,5			
										
										
60 dnevni (vSIT)										
90 dnevni (v SU)										
|l20 dnevni (v SIT)										
				EH						
IMi2 brez nat. bona(l. 6.951 (1.6.95)			95,9	,12-	13.3.	95,8	95,9	96,0	95,8	23.006
delnak.bona(vSlT)NBSl			49.803		23.2.	42.000				
delna! bona (v SIT) NBS2			16.810	4,52-	13.3.	16.100	16.200	18.890	16.000	263.507
										
150.000 SITskupaj maj										
parski del maj devizni del maj			108,6		2.3.					
150.000 SITskupaj maj										
parski del maj										
devizni del maj										
13.3.95	preišnii	d T	d%
1.220,52	1.206,89	13,63	1,13
SBI
Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski teCaj: borzni posreonik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba teCaja; * * - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano.
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKB1, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvisji teCaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj določenega vrednostnega papirja
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 14. marca 1995 od 00.00 ure dalje					
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni____
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar (virnl. Pri kon iu deviz oz. t	100 100 100 100 1 1 ikretnlh f noseben	1158,4178 2281,6059 8155,0000 6,7695 181,3264 114,6511 jaslih je možno odsl doaovor.	1161,2588 2287,2015 8175,0000 6,7861 181,7711 114,9323 lOpanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni__
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečdji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odšle	81,35 81,55 panje.	81,70 81,75
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 14. marca 1995 od 00.00 do 24. ure				
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dokx veljavni tečajnici Banke Stovenie, pri drugih va oziroma zmanjšano za 025odtotne točke. Te do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih h nak * Banke, ki objavljamo tečaie, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, Id dopolnjuje	fifit	81,40 81,50 81,40 81,50 81,40 gi srednjih tečaje meije Banke Slove odeup prilivov določi v sporazum »rodajati tujo valu a ali prodaje.	81,80 81,65 81,70 81,70 81,73 3V po trenutno JSfcS lopo objav#-
			
13. MAREC 1995	v LIRAH		1		
valuta	nakupni	srednji	prodajni^
ameriški dolar	—	1690,490	—
ECU	—	2193,750	—
nemška marka	—	1205,340	—
francoski frank	—	337,050	—
funt šterling	—	2674,360	—
holandski gulden	—	1074,420	—
belgijski frank	—	58,107	—
Španska pezeta		13,046	—
danska krona	—	298,750	—
irski funt	—	2664,720	—
grška drahma	—	7,408	—
portugalski escudo	—	11,395	—*
kanadski dolar	—	1198,080	—
japonski jen	—	18,758	—
švicarski frank		1444,860	
avstrijski šiling	—	171,220	—
norveška krona	—	268,870	—
švedska krona	—	232,580	—-
finska marka	—	384,330	—
avstralski dolar		1260,600	
		
13. MAREC 1995	v ŠILINGIH	 1	
valuta	nakupni	prodbjnj^
ameriški dolar	9,7500	10,2500
kanadski dolar	6,9500	7,3500
funt šterling	15,4500	16,2500
Švicarski frank	825,0000	857,0000
belgijski frank	33,4500	34,7500
francoski frank	193,5000	201,5000
holandski gulden	615,5000	639,5000
nemška marka	690,8500	716,8500
italijanska lira	0,5730	0,6070
danska krona	169,5000	177,5000
norveška krona	152,5000	159,5000
švedska krona	131,7000	138,3000
finska marka	218,0000	228,0000
portugalski escudo	6,6300	6,9700
španska peseta	7,5300	7,9700
japonski jen	10,6500	11,1500
slovenski tolar	-	
hrvaška kuna	-	
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. 	J		
NOGOMET / ČETRTFINALE POKALA UEFA
NORDIJSKO SMUČANJE / SVETOVNO PRVENSTVO V THUNDER BAYU
Vse tri italijanske ekipe imajo realne možnosti za uvrstitev v polfinale
V četrti tekmi je Bayer izrazit favorit
Vladimir Smimov osvojil še tretjo zlato kolajno
V zasledovalnem teku na 15 km je bil drugi Italijan Fauner, 3. pa Finec Isometsd - Joško Kavalar je bil 36., Kerštajn pa 48.
- Italijanski predstav-r* v pokalu UEFA Juven-Lazio in Parma dokaj lrno čakajo na današnja Povratna srečanja četrtine fi-g e’ saj imajo vsi trije pov-Jj111 realne možnosti za uvr-^tov v polfinale.
V najboljšem položaju je v. vomno Juventus, ki vodi 'talijanskem prvenstvu, Meg tega pa je na prvi tek-r1 X Frankfurtu z Eintrach-nr igral neodločeno 1:1. Po eL mesecih prisilnega P°Citka zaradi poškodbe se L v ykipo vrnil tudi Roberto j- a8&°> ki sicer Se ni v polni na nedeljski prvenst-. ®ni tekmi proti Foggi pa se J.,vpisal med strelce.
e'cme z Eintrachtom ne s . mo vzeti preveč zlahka, aJ se Nemci gotovo ne bodo •pivnali do zadnjega sod-^kovega žvižga,« pravi Bag-
|?)egovi nogometaši °bre nastope iz nt Prvenstva v kater.
dnjih dveh teku 5 e) doma pre lr./ern’ nato pa igra »Ceno v gosteh pri russiji. »V Turinu
pred°t°e mislimi
s katero dc °seci uvrstitev a
r^sKo, k er jo Odense, ^ Zgubil z 1:0.]
0 nastopili bre:
ega Kolumbije.
nadtem ko bost snL86!8 tokrat: ?°ka vezna igral: berg in
-o m nennu

Alen Bokšič (Lazio) in Julio Cezar (Borussia)
THUNDER BAY - Enaintridesetletni Kazahstanec Vladimir Smir-nov je včeraj v zasledovalnem teku na 15 kilometrov v prosti tehniki izpisal novo poglavje v zgodovini svetovnih prvenstev. Kot prvi tekač v zgodovini je namreč osvojil zlato medaljo na 30, 10 in 15 kilometrov. Na Švedskem živečemu tekaču je torej uspel podvig, o katerem so lahko pred njim že legendami Mantyranta, Jenberg, Svan ah Ulvang le sanjah.
»Tekaški kralj« iz Thimder Baya je bil na cilju za 10, 2 sekunde hitrejši od Italijana Silvia Faunerja, ki je bil v razburljivem finišu za srebrno medaljo močnejši kot Finec Jari Isometsa, ki se je moral tako zadovoljiti z bronasto medaljo. Fauner je tako po četrtem mestu v soboto napredoval za dve mesti, Finec pa je bil na 10 km še bolj zadaj (osvojil je osmo mesto), tako da je njegov uspeh res velik. Dobitnika srebrne in bronaste kolajne v soboto, Norvežan Dahlie oziroma Finec Myllyla sta včeraj tekla slabše, tako da je Myllyla
zdrsnil na četrto, Dahlie pa celo na peto mesto.
Smirnov zato ni imel preveč težkega dela, saj je imel pred Fau-nerjem po soboti več kot 37 sekund prednosti, medtem ko je Isometsa na 10 km za Kazahstancem zaostal že za 53 sekund. Tako je lahko Smimov tekel povsem mimo in vodstva od prvega kilometra dalje ni izpustil iz rok.
Po zmagi je bil Smimov izredno zadovoljen: »Boj za zmago je bil zelo hud, zaradi tretje zlate medalje pa sem izredno zadovoljen. V življenju sem bil velikokrat drugi, zato je bil že čas, da se sreča nasmehne tudi meni.«
Od Slovencev je bil najboljši Joško Kavalar na 36. mestu, Robert Kerštajn pa je bil 48.
Na svetovnem prvenstvu je danes (ob 16.30) na programu najprej ženski zasledovalni tek na 10 kilometrov. Na 5 kilometrov v klasični tehniki je slavila Rusinja Larisa Lazuti-na, ki bo danes poskušala osvojiti
svojo tretjo zlato kolajno, toda izredno nevarne nasprotnice bo imela v svojih kolegicah iz ruske reprezentance Gavriljukovi in Valbejevi, še posebej pa v Manueli Di Centa, ki se po težavah z zdravjem očitno vrača v pravo formo. Di Centa je bila na 5 km tretja s 34, 1 sekunde zaostanka za Lazutino, srebrna Gavriljukova zaostaja za Lazutino 23, 4 sekunde, Valbejeva pa 39, 4 sekunde. Zato lahko danes pričakujemo izredno ogorčen boj za svetovni naslov.
Zvečer (ob 20.00) bo še moštvena tekma v skokih za nordijsko kombinacijo.
Rezultati, zasledovalna tekma na 15 km prosti slog: 1. Vladimir Smirnov (Kaz) 41:27.5; 2. Silvio Farmer (Ita) + 10.2; 3. Jari Isometsa (Fin) + 10.5; 4. Mika Myllyla (Fin) + 38.6; 5. Bjom Dahlie (Nor) + 59.1; 6. Aleksej Prokurovov (Rus) + 1:06.0; 7. Harri Kirvesniemi (Fin) +1:26.9; 8. Thomas Alsqaard (Nor) + 1:33.7; 9. An-ders Bergstroem (Sve) + 1:34.9; 10. Vladimir Legotin (Rus) + 1:35.2.
zadnjem času ne blestijo, toda tudi Lazio je na nedeljski prvenstveni tekmi v Neaplju pokazal vrsto slabosti, ko je po vodstvu z 2:0 dovolil domačinom, da spremenijo potek tekme in slavijo s 3:2. »Ce bomo v Dortmundu zaigrali tako nepazljivo kot v drugem polčasu v nedeljo, nas ne čaka nič dobrega,« pravi srednji napadalec La-zia Pierluigi Casiraghi (šest golov na zadnjih dveh tekmah). Pri Eintrachtu bo manjkal kaznovani Zorc, morda pa bo nared Andreas Moller.
Četrto srečanje je med Nantesom in Bayerjem iz Leverkusna. Prva tekma se je končala 5:1 za Nemce, kljub temu pa trener Nantesa Jean-Claude Saudeau napoveduje presenečenjE.
Danes je nasporedu tudi povratna četrtfinala tekma v pokalu poklanih zmagovalcev med Saragozo in Feye-noordom. Prvo tekmo so dobili Nizozemci z 1:0.
KOŠARKA / EVROPSKI POKALI
Ta teden kar tri odločitve
Že danes finale evropskega pokala Beneffon - Taugres
MILAN - Ta teden bo za košarkarske privržence izredno privlačen in pester. Podelili bodo namreč kar tri evropske klubske pokale.
Pva odločitev bo padla že danes: v Istanbulu bo namreč finale evropskega pokala med Benettonom iz Trevisa in špansko Vitorio iz Taugresa. Favoriti naj bi bili italijanski košarkarji, ki so ta čas v zelo dobri formi. Na finalnem obračunu pa je vsako predvidevanje precej tvegano.
Danes bodo igrali tudi druge tekme Cetrfinala »eurocluba«. Italijanska predstavnika Buckler in Scavohni, ki sta zmagala na prvih tekmah, bosta gostovala v Atenah in Limogesu. Moskovski CSKA bo skušal še drugič premagati 01ympiakos v Pireju. Veliki favorit za uvrstitev v polfinale po dveh tekmah je madridski Real, ki je v Za-
grebu že premagal Cibono in tudi danes ne bi smel imeti težav s hvraškuni košarkarji.
V primem neodločenega izida po dveh tekmah bodo v četrtek igrali še tretje srečanje pri današnjih gostiteljih.
Jutri bodo podelili tudi Koračev pokal. V Berlinu bo domača Alba gostila milanski Stefanel, proti kateremu je na prvem srečanju igrala neodločeno. Zato je v prednosti seveda nemška ekipa, pri kateri zelo pomembno vlogo igra tudi slovenski reprezentant Teo-man Alibegovič. Treba pa je poudariti, da je Tanjevičevo moštvo v tem pokalu doslej bolje igralo v gosteh kot doma.
Tudi odločitev o pokalu Ronchetti bo padla jutri. Ekipa Lavezzinija iz Parme bo jutri proti Bourgesu skušala nadoknaditi 9 točk razlike, s katero je izgubila prvo tekmo v Franciji.
NOGOMET / PRVENSTVA NA TUJEM
NOVICE
V Bormiu točke samo za prvih 15
LJUBLJANA (STA) - V italijanskem Bormiu se je včeraj z ženskim treningom smuka začelo zadnje dejanje letošnjega tekmovanja alpskih smučarjev - finale sve-tovega pokala. V vsaki disciplini lahko nastopi po 20 najboljših tekmovalcev po točkah, vsi, ki so zbrali več kot 400 točk v skupnem seštevku, prvi trije v evropskem pokalu, zmagovalci ostalih kontinentalnih tekmovanj in mladinski svetovni prvaki, ki pa jih letos ne bo, saj mladinsko svetovno prvenstvo poteka istočasno v norveškem Vossu.
Za razliko od ostalih tekmovanj svetovnega pokala na finalu točke za uvrstitev prejme le 15 tekmovalcev Slovenija bo v Bormiu nastopila s šestimi tekmovalci. Zenski del tabora predstavljajo Spela Pretnar, Urška Hrovat in Katja Koren, moški del pa Jure Košir, Mitja Kunc in Gregor Grilc.
Razveljavili prvi smuk v Kvitfjellu
BORMIO - Mednarodna smučarska zveza FIS je včeraj razveljavila prvi smuk, ki je bil na sporedu v soboto v Kvitijellu in so ga prekinili po 37 tekmovalcih. Tako je Italijan Pietro Vitalini ostal brez svoje prve zmage v svetovnem pokalu, razveljavitev pa gre tudi v prid Albertu Tombi, saj so brez točk ostali tudi Gi-rardelli, Mader in Kjus.
V Španiji prva trojica presenetljivo praznih rok
Madrid - Prva tri moštva pa J?'?'?* Poražena! 25. kolo špan-e Lige res ni Stedilo s prese-necenji. Vodilni Real Madrid je °živel tretji letošnji poraz proti scingu iz Santanderja, ki je si-j ®r moštvo z dna lestvice, a je os že prekrižalo račune tudi yPortivu in Barceloni. Real je v »nem mestecu na atlantski til celo povedel z golom Zamana, nato pa se je razigrala n legija Racinga (beri j®. ,Cenk° in Popov) in za Ma-i T3116 ni bilo pomoči. Ker so grah šele v nedeljo ponoči, sta morda uspavala popoldan-°raZa Barcelone in Deporti-riu ^0.6!01!3 je klonila v Madri-n . Atleticu, Id je svoj sicer v ticoriščeni potencial pretvoril va gola mladega Ivana Roche. P-tiMo, ki letos žal ni več m P'T*’ I6 moral priznati pre-v . Zaragoze. V tekmi, kjer c 'na M ohranila mirnih živ-jp odločil gol Pardeze, trije Pa i CiT° km izključeni, deset o k + * ° npominov. Real Betis, — a erem smo le redkokdaj
spregovorili, je odnesel važno točko z gostovanja pri kolegu -novincu Espanolu ter povečal možnosti za uvrstitev v pokal UEFA. Tudi zaradi poraza Ath-letica iz Bilbaa sicer, medtem ko se po poprečnem prvem delu dvigujejo kotacije Mijatovičeve Valencie. VRSTNI RED: R. Madrid 37, Barcelona 33, Deportivo 32, Zaragoza in R. Betis 30, Espanol, Sevilla in Ath. Bilbao 27.
V Nemčiji so se podcenjeni alarmni zvonci prejšnjega tedna pri Borussii Dortmund vendarle izkazali za utemeljene. Moller in tovariši so namreč doma oddali točko Eintrachtu, VVestfalensta-dion pa so zapustili med žvižgi svojih navijačev, ki zdaj s težjim srcem pričakujejo Lazio. S četrto zaporedno zmago v spomladanskem delu se je Borussii na eno samo točko približal VVerder Bremen, ki je kar s 5:1 pometel s tretjeuvrščenim Freiburgom. Dva gola je dosegel Mario Ba-sler, ob Sammerju najboljši igralec »bundeslige«. Baslerju je
VVerder že ponudil pogodbo (sanjsko seveda) do leta 2000, zanj pa se baje zanimata tudi Juventus (dvomimo) in Real Madrid (bolj verjetno). Kaiserslau-tem je v Stuttgartu rešil točko z goloma Ceha Kuke in se usidral na tretjem mestu, po nekaterih ne ravno bleščečih predstavah pa sta spet očarala Effenbergova Borussia Monchengladbach in HaBlerjev Karlsruhe: prva je na zadnje mesto obsodila edinega »vzhodnjaškega« predstavnika, Dynama iz Dresdna, drugi pa je s klasičnim 2:0 ukrotil Hamburg. Spet razočaranje na 01ym-piastadionu: Bayem je proti doslej zadnjemu Duisburgu igral le neodločeno. VRSTNI RED: Borussia Dt. 33, VVerder 32, KTau-tern 29, Freiburg in Borussia MG 28, Bayem 27.
V Angliji so bili reflektorji usmerjeni na državni pokal, kjer so znani trije polfinalisti. Medtem ko sta se Crystal Palače in ugledni drugoligaš VVol-verhampton razšla brez zmagovalca in bosta igrala še eno tek-
Robert Prosinečki (Oviedo)
mo, so si ostali ta napor prikrajšali. Manchester United je izločil QPR, Everton je presenetil proti Newcastleu, Tottenham pa je kar v brlogu Liverpoola na Anfield Roadu z 2:1 izločil »red-se«. V Franciji spored ni popoln, najvažnejši tekmi pa so izpeljali. Nantes se je moral v Bor-deauxu zadovoljti le s točko, Lyon je zmagal in zmanjšal zaostanek na sedem točk. Porto in Benfica sta potrdila trend zadnjih desetih dni. Porto je zmagal in še utrdil vodstvo, Benfica pa je doma izgubila proti »neznanemu« Gil Vicentu. (dk)
Prva finalna tekma Feldkirchu
FELDKIRCH/BELJAK - V prvi finalni tekmi za naslov avstrijskega prvaka v hokeju na ledu je lanskoletni prvak VEU Feldkirch na domačih tleh gladko premagal beljaški VSV s 4:0 (1:0, 3:0, 0:0) in zdaj vodi v zmagah 1:0. Feldkirch je zasluženo zmagal, saj je višji poraz preprečil beljaški vratar Morschhauser, ki je ubranil nad 50 strelov. Druga tekma bo danes v Beljaku, nadaljnji termini pa so 18., 22. in 25. marec. Kot znano se igra na tri zmage. (I.L.)
Izidi in lestvice v NHL ligi
NEW YORK(STA/AP) - Hokejisti v severnoameriški profesionalni NHL hokejski ligi so v nedeljo odigrali šest tekem. Izidi: Florida - Hartford 4:1, VVashington -Tampa Bay 3:1, Philadelphia - New Jersey 4:3, Detroit - St. Louis 2:1, Calgary - Dallas 4:4 (podaljšek), Vancouver - Edmonton 5:2; vrstni red: vzhodna konferenca - atlantska divizija: N.Y. Rangers 66, Philadelphia 69, Florida 69, New Jersey 66, VVashington 61, N.Y. Islanders 69, Tampa Bay 75; severovzhodna divizija: Quebec 61, Pittsburgh 82, Boston 58, Buffalo 51, Hartford 68, Montreal 68, Ottavva 72; zahodna konferenca - centralna divizija: Detroit 50, Chicago 58, St. Louis 59, Toronto 70, Dallas 67, VVinnipeg 85; pacifiška divizija: Calgaiy 65, Vancouver 77, San Jose 70, Edmonton 83, Los Angeles 88, Anaheim 88.
Noaometaš obsojen natri mesece zapora
LONDON (STA/Hina) - Kapetanu angleškega prvoligaša Chelseaja Dennisu VVisu je londonsko sodišče zaradi napada na taksista lanskega oktobra obsodilo na tri mesece zapora. Poleg tega mora nogometaš plačati še 965 funtov, ker je popolnoma uničil taksistov avtomobil. VVise je taksista napadel, ker ni hotel peljati njega in njegovo dekle. Zaenkrat še ni jasno, če bo omenjeni nogometaš lahko nastopil na povratni tekmi pokala pokalnih zmagovalcev proti Brugge-su.
JADRANJE /14 ZIMSKI POKAL
dani Cupe so se izkazali
Zadnja preizkušnja je bila v nedeljo v Barkovljah
V nedeljo se je v Barkovljah (SVBG) s četrto preizkušnjo (od 5 predvidenih) zaključil 14. zimski pokal za kajutne jadrnice. Sončno vreme ter zmeren zahodnik (do 5 m/s) je 29 posadkam omogočil lep zaključek regate. Tekmovalci so se namreč pomerili na regatnem polju vrste čopič in nedeljsko preizkušnjo zaključili zgodaj popoldan. Kot smo že poročah, so se regate udeležile tudi tri Cupine posadke, ki so v posamičnih kategorijah dosegle več kot solidne rezultate. Nino Cherini je z jadrnico Vieni-viaconme zasedel končno 2.mesto v kategoriji F (na zadnji preizkušnji je v svoji kategoriji zmagal), v kategoriji E je jadrnica Ali baba (Nadja Canalaz) zasedla ravno tako 2. stopničko,
medtem ko je v B kategoriji Fulvio Iskra z jadrnico Tro Breizh zasedel 4.mesto.
Zmagovalci posameznih kategorij: B kategorija: Pol-vere di stelle (Diego Paolet-ti, SVBG), D kategorija: Smile (Diego Scrazzola, CDVM), E kategorija: Arundel (Gianpaolo Dagri, SNG), F kategorija: Anta-rance (VVemer Heinberger, YC AUT), G kategorija: Bahia feliz 2 (Kurt Fassl, YC AUT), J-24: Nove nine (Paolo Peršini, UNI), E/reg: Trappola (Fabbio Piccoli, SNG)
Ob koncu lahko Se dodamo, da so bili v nedeljo nagrajeni le zmagovalci kategorij, saj bo dokončno nagrajevanje, kot že običajno, prirejeno skupaj z regato za dvojice Romantica, ki bo v Barkovljah 11. junija letos.
(Aleks)
HOKEJ NA KOTALKAH / C LIGA
Poletovci so se Ferroviariu iz Bologne pošteno oddolžili
Paolo Russo dosegel kor 5 golov
Ferroviario Bologna - Polet 3:7 (1:2)
STRELCA ZA POLET: Russo 5, Mitja Kokorovec 2.
POLET: Fabec, Rados, Roselli, Marinuzzi, Russo, Mojmir in Mitja Kokorovec.
Poletovi hokejisti so se bolonjskemu Ferroviariu pošteno oddolžili za poraz brez boja, ki so ga doživeli v Trstu v prvem delu prvenstva. Naši hokejisti so takrat izgubili brez boja, ker je Poletov društveni zdravnik prišel na tekmo dve minuti (!) prepozno. Kljub sodnikovemu vabilu, da tekmo vseeno igrajo, so nasprotniki vztrajali pri svojem in srečanja niso igrali.
V Bologni pa so poletovci, čeprav v okrnjeni postavi, dokaza-, li, da so boljši od domačega moštva. V prvem polčasu, ki je bil izenačen, so sicer vodili le z 2:1, v drugem delu tekme pa je prišla na dan njihova premoč. Gostitelji so sicer igrali izredno
agresivno, skoraj grobo. Poletovi hokejisti pa na trdo igro domačinov niso nasedli in čeprav so ostali samo s štirimi igralci (izključen je bil Marinuzzi), so več kot zanesljivo zmagali.
Junak srečanja je bil gotovo Paolo Russo, ki je dal kar 5 zadetkov in spet dokazal svoje velike realizatorske sposobnosti. Ta hokejist, ki je že igral pri mnogih društvih in ki je bil preveč »temperamenten«, se je očitno dobri vživel v Poletovo okolje in sedaj igra zelo uspešno.
Zaslužen za Poletovo sobotno zmago je gotovo tudi vratar An-drea Rados, ki je nedvomno eden izmed najboljših vratarjev te lige in bi lahko igral tudi v kaki višji kategoriji. Sicer pa so za novi dragoceni točki zaslužni prav vsi Poletovi hokejisti, ki igrajo na zadnjih tekmah kot prerojeni. Z novim vzdušjem v ekipi tudi rezultati ne zaostajajo.
ODBOJKA / 1 MOŠKA DIVIZIJA
Združena ekipa Korting tokrat zlahka do točk
Korting - Old Cats 3:0 (5:8, 15:5, 15:5)
Korting: Pulitand (2+1), Deli-se (2 + 3), Veljak (6 + 1), Miot (5+2), Pertot (3+1), Micalessi (2 + 1), Cuk (1 + 2), Furlanič (3+1), Šušteršič (0+0), Glavina (0+0), Volčič (0+2)
Servis(točke/napake): 5/16, Napake: Korting 13, Old Cats 21, trajanje setov: 20, 7 in 12 minut.
Sobotni nastop združene ekipe ni bil prav navdušujoč, pa čeprav zmaga ni bila nikdar v dvomu.
2e samo dejstvo, da so Dra-sičevi varovanci samo v prvem setu zgrešili kar deset servisov, je dokaz, da so tekmo vzeli »na lahko«. Nasprotnik res ni pokazal nobene igre in prav zato bi bili morali kortingovci resneje igrati.
Končni rezultat res ni prava slika prikazane igre, saj tabela zgovoro ponazarja realni potek
igre. Združeni ekipi manjk3 predvsem motivacija in to j® opazno, ko zaigrajo z boljSU111 šesterkami.
Ge bodo željni večjih uspehov, se bodo morali tudi bolj potruditi.
Trener opravlja svojo nalog0 več kot pozitivno, sedaj p3 50 na vrsti igralci, predvsem tisti, ki tvorijo jedro ekipe in si zato mislijo, da so svojo nalogo ze izpolnili.
(Marij)
Ostali izidi 8. kola: Le Volpi - Nuova Pallavolo 13.3., Volley club - S. Andrea 3:0, Pallavolo Trieste - Volley 80 3:0.
Vrstni red: Nuova Pallavolo in Pallavolo Trieste 12, Korting in Le Volpi 10, Volley club 8, Prevenire 4, S. Andrea in Old Cats 2, Volley 80 0.
(Nuova Pallavolo in Le Volpi imata tekm manj)
Prihodnje kolo: Le Volpi -Korting.
ODBOJKA / MLADINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM
ODBOJKA / 1. ŽENSKA DIVIZPA
Slogini »dečki« so tudi v povratni tekmi z Volley dubom potrdili svojo premoč
Kolo pred koncem imajo štiri točke prednosti - Proti Virtusu četrta zmaga borovcev V derbiju naraščajnic za začasno i. mesto v B skupini Bor Friulexport boljši od Brega
DEČKI
Volley Club - Kohnpex 0:3 (4:15,12:15,10; 15)
KOIMPEK:	Babudri
(0+0), Corbatti (1+1), Dra-sič (8+0), Peterlin (2+1), Ritossa (15+12), Stopar (1+2), Marko Viezzoli (0+0), Mauro Viezzoli (1+0).
Dečki Koimpexa so letošnji pokrajinski prvaki. Da v prvenstvu nimajo prave konkurence je bilo sicer že dalj časa jasno, v predzadnjem kolu pa so to premoč še potrdili, ko so po treh setih tudi drugič pre-magali drugouvrščeni Vol-ley Club in si tako kolo pred koncem prvenstva priigrali štiri točke prednosti. V soboto čaka naše fante še tekma s pepelko prvenstva Virtusom, katerega nikakor ne mislijo podcenjevati, saj je zdaj cilj ekipe še dvanajsta zaporedna zmaga brez izgubljenega seta.
Pred tekmo je v Koim-pexovem taboru vlada precejšnja zaskrbljenost, saj je bolezen zdesetkala vrste naših fantov in trener Dra-sic je imel v petek zvečer le štiri zdrave odbojkarje. Do nedelje se je stvar bistveno izboljšala. Soigralcem se ni mogel pridružiti edinole Peter Mihe, za Koim-pex pa je prvič letos zaigral Peter Corbatti. Fantje so takoj zelo odločno zaigrali in Volley Club jih je resneje ogrožal le v drugem setu, ko je nekaj časa vodil, v preotsalih pa so slogaši takoj prevzeli pobudo v svoje roke in jo obdržah do konca, (bika)
Bor - Virtus 3:1 (11:15, 15:0,15:8,15:8)
BOR: točke/menjave Mauri 11+9, Bosari 1+0, Krmec 3+3, Pečar 3+1, Pipan 0+0, Pussini 8+3, Sa-
varin 6+8. Trener: Menija.
Dečki so v predzadnjem kolu končno spet zmagah, čeprav so tokrat nastopih v dokaj okrnjeni postavi, saj so manjkah kar trije igralci iz prve postave. Za izgubljen prvi set pa je botrovala tudi zmeda na igrišču, čeprav so borovci vodili z 11:8. Ko pa so enkrat le uredili svoje vrste ter zaigrali bolj umirjeno so naši fantje krepko obrnili tehtnico na svojo stran ter brez težav osvojili naslednje tri nize, drugega pa kar na ničli. Upajmo, da bodo borovci zaključili prvenstvo vsaj še z eno zmago in tako na najboljši način sklenili sicer povprečno prvenstvo, v katerem so redkokdaj zadovoljili, večkrat pa razočarali. (Dejan)
Ostah izid 13. kola: Vol-ley 80 - Pallavolo Trieste 3:1.
Vrstni red: Koimpex 22, Volley club 18, Pallavolo Trieste in Volley 80 10, Bor 8, Ricreatori 4, Virtus 0.
Prihodnje kolo: Bor -
Volley 80, Virtus - Koim-pex
DEKLICE
Konec tedna sta na sporedu polfinalni tekmi končnice za naslov prvaka. Na Opčinah bo derbi med slogašicami, zmagovalkami skupine B in borovka-mi, ki so v A skupini zasedle končno 2. mesto. V telovadnici šole Galilei pa bo srečanje med Pallavo-lom Trieste in Kontove-lom. Natančen datum in uro tekem bodo še sporoči-li.
NARASCAJNICE
Skupina A
Kontovel - Pallavolo Trieste 3:0 (15:6, 15:10, 15:1)
KONTOVEL: Stoka,
Kante, Gollia, Bukavec, Milkovič, Furlan, Antoni-ni, Streklej, Obad, Milič, Battigelli. Trener: Kušar.
Kontovelke so prišle še do ene prepričljive zmage, čeprav tokrat niso igrale najboljše. Bile pa so absolutno boljše od nasprotnic (predvsem s tehničnega vidika), tako da ni bila njihova zmaga nikoli pod vprašajem, dosegle pa so jo takorekoč z najmanjšim trudom.
Ostala izida 7. kola:
Oma B - Ricreatori 3:0, S. Andrea - Virtus 0:3, Sloga A je bila prosta.
Vrstni red: Oma B 15, Kontovel 14, Virtus 12, Sloga A 9, Ricreatori 6, Pallavolo Trieste 4, S. Andrea 0.
Skupina B
Breg - Bor Friulexport 1:2 (15:11, 5:15, 7:15)
BREG: Rodella, Terčon, Zeriali, Cossutta, Žerjal, Orlando, Mingot, Slavec, Gregori. Trener: Gač
BOR: Carpani, Frando-lic, T. Furlani, Kraševič, Miličevič, Pečenik, Posar, Smotlak. Trener: Foraus.
Derbi med še edinima nepremaganima ekipama je pripadel borovkam. Srečanje je bilo na dobri ravni in je potrdilo, da sta Breg in Bor v bistvu v tej skupini za razred boljša od ostalih ekip in sta sposobna predvajati tehnično že dokaj zadovoljivo igro, boravke pa so vsekakor pokazale večjo homogenost in so zato tudi zasluženo zmagale. Borovke so prvi set pričele v vodstvu (5:3), vendar je Breg začetni zaostanek nadoknadil in set tudi osvojil, v nadaljevanju pa se borovke niso več pustile presenetiti. Drugi set je bil v začetku še kar izenačen, v tretjem pa so si
Derbi naraščajnic v Dolini: zgoraj - Brežanka Deborah Rodella sprejema servis: spodaj - podaja borovke Sare Posar
.gostje že od vsega začetka nabrale visoko prednost. Za igro in trud je treba vsekakor pohvaliti obe ekipi, od posameznic pa bi omenili Brežanko Deborah Rodella, ki je redkokdaj grešila, v ekipi zmagovalk pa Saro Posar za zrelo igro in Eliso Frandolič za napredek v igri.
Sokol - Altura 3:0 (15:5, 15:3,15:6)
SOKOL: Švara, Trampuš, Sarma, Tanze, Španu, Bogateč. Trener: Pertot.
Gripa je zredčila tudi naraščajniško vrsto Sokola, ki pa je naletela na skromnega nasprotnika in zanesljivo zmagala, čeprav ni pokazala najboljše igre. Veliko večino točk so Na-brežinke napravile po zaslugi ostrih servisov Ambre Sarma. Z dobro igro v napadu se je izkazala Vanja Švara, ostale pa zaslužijo pohvalo zaradi borbenosti.
Sloga B - Orna A 3:0 (15:2,15:6,15:6)
SLOGA B: Ban, Bian-chi, Carli, Coretti, Crissa-ni, Cvelbar, Možina, Pangerc, Mara in Veronika Sosič.
V sredo je bilo v Repnu srečanje med najmlajšima ekipama te skupine. Orna
ima večino igralk izpod starostne meje, pri Slogi pa igrajo izključno dekleta letnika ’82 in celo dve iz kategorije minivolleya. Slogašice so bile absolutno boljše od svojih nasprotnic, kot je razvidno od delnih izidov, nadvse spodbudno pa je zlasti dejstvo, da so skozi vso tekmo stalno gradile igro in striktno igrale na tri dotike. Nove točke pa so našo ekipo pripeljale na tretje mesto na lestvici. (Inka)
Vrstni red: Bor Friulex-port, Breg 12, Sloga B 10, Sokol 7, Orna 3, Altura 0.
Brežanke so se Slogi predale še pred začetkom tekme
V 2. diviziji borovke po zmagi proti nepremaganemu Sgt v boju za končnico
Sloga - Breg 3:0 (15:7, 15:12, 15:8)
SLOGA: Ciocchi, Fer-luga, Kosmina, Spacal, Starc, Tensi, Vidali, Zu-balic, Živec.
BREG: F. M. in S. Sancin, Sturman, A. in S. Mauri, Pettiroso, Mauro, Canziani.
Sloga je osvojila tudi drugi slovenski derbi in zdaj z Virtusom vodi na lestvici. Odločilna tekma med obema ekipama pa bo v prihodnjem kolu. Sobotna tekma ni bila posebno zanimiva, saj ekipi nista pokazali vsega kar znata. Slogašice so si s svojo večjo izkušenostjo v vseh setih priigrale dovolj prednosti, da so jo potem brez težav upravljale do konca. Mlade brežanke pa so se s porazom sprijaznile že pred samim začetkom srečanja, toka da domačinkam niso nudile prevelikega odpora in je tekma v bistvu vseskozi potekala povsem enosmerno.
(Inka)
Ostali izidi 6. kola:
Pallavolo Trieste - Virtus 0:3, Prevenire - Kontovel odigrana sinoči, S. Andrea - Killjoy 1:3.
Vrstni red: Virtus in Sloga 12, Pallavolo Trieste 8, S. Andrea in Killjoy 6, Breg 2, Kontovel in Prevenire 0. (Kontovel in Prevenire imata tekmo manj)
Prihodnje kolo: Kontovel - Killjoy, Breg -Prevenire, Virtus - Sloga
2. ZENSKA DIVIZIJA
Skupina A
Izida 4. kola: Sloga A - Julia neodigrana zaradi odsotnosti sodnikov,
Altura - Nuova Pallavolo 0:3, Sokol je bil prost'
Vrstni red: Nuova Pallavolo 6, Julia 4, Sloga A in Sokol 2, Altura 0.
Prihodnje kolo: Nu°' va Pallavolo - Juli3’ Sokol - Sloga A.
Skupina B	T
Bor Friulexport - Sd 3:1 (13:15, 15:8, 15:6> 15:6)
BOR: Bogateč, Oreh Strnad, TomasellL pe go, Macho, Rogelj3, Sadlovski, Miličevič' Faiman.
Naše odbojkarice so dosegle svojo drugo Pr venstveno zmago, njih0 va žrtev pa je bila S® sterka SGT, ki je bi*a pred tekmo še nepre®3 gana.
Borovke so v prv®/3 setu zaigrale z nekolik® spremenjeno postavo-Kljub borbeni igri 13 izenačenem boju p3 3 klonile. V nadaljevanj pa je trener Kalc poS _ na igrišče običajno S® sterko, ki je z dobr skupinsko igro pop0* noma nadigrala gost) _ Predvsem zanesljivo 6 igrale naše v napad3, sploh pa so se borile di v polju. Za končno
eki-
suvereno zmago p3 ba pohvaliti celotno po, predvsem pa Kat® no Macho, ki je se P sebno blestela v nap
du.	,
(Dejani ^
Ostali izid 4. kol3
Virtus - S. Andrea 2;J’ Sloga B je bila prosta-Vrstni red: Vi rt3^ Sgt, Bor FriuIexpor S. Andrea 4, Sloga B. • Prihodnje kolo; Andrea - Sgt, Slog3 Bor Friulexport.
~{KpTALKANJE / VSEAMERIŽKE IGRE h
Samo Kokorovec v Havani trenira mlade kubanske
MLADINSKI NOGOMET / NARAŠČAJNIKI
Razpoloženi strelci Zarje Adriaimpex
reprezentante
Bivši svetovni prvak v umetnostnem kotalkanju, poletovec Samo Kokorovec, je pred kratkim odpotoval na Kubo, kjer vadi kubansko reprezentanco za bližnje vseameriške igre, Id bodo letos v Argentini.
Kubanska kotalkar-ska zveza je v okviru dolgoletnega sodelovanja z italijansko federacijo in z UISP zaprosila našega kotalkarja, da bi ji priskočil na pomoč. Doslej je kubanska zveza nasla pomoč pri federaciji ZDA, po ameriški blokadi do Kube pa tega sodelovanja ni več.
Samo Kokorovec bo v športnem centru v Havani vadil mlade kubanske kotalkarje tri tedne.
Domiu so nasuli pol ducata golov - Jutri jih v zaostali tekmi čaka vodilna Opicina
Domio - Zarja Adriaimpeoc 1:6 (0:3)
Strelci: Ota (3), Lorenzi, Šušteršič, Blazina (Zarja)
ZARJA ADRIAIMPEK: Tence (Babu-der), Bukavec, (lozza), Zornada, Jan Gregori, Križmančič, Miliani, Kariš, Lorenzi, Gurman, Šušteršič (Blazina), Ota.
Domio je moral tokrat pobrati kar pol ducata golov, združena ekipa Zarja Adriaimpex pa je še enkrat dokazala, da je trenutno v res dobri formi. Zarjani so v zadnjih dveh tekmah dosegli kar 18 golov, prejeli pa samo enega, kar je dober znak pred jutrišnjo zaostalo tekmo s pr-vouvrščenim Sant’Andrea.
Tekmo so naši zaključili že po prvem polčasu, saj so vodili že s tremi zadetki razlike. Vodilni zadetek je dosegel Lorenzi s prostim strelom, nato je Šušteršič z bele točke podvojil, na 3:0 pa je proti koncu polčasa rezultat povišal Ota.
Po odmoru so naši fantje nekoliko popustili in to so domačini takoj izkoristili z zadetkom. Zarjani so nato spet zagospodarili na igrišCu in še trikrat zatresli mrežo domačih. Takrat se je še posebno
razigral Brežan Ota, ki je bil stalno nevaren.
Kljub izdatni zmagi pa naši nogometaši niso zaigrali najbolje, pa tudi tekma ni bila naj-lepša, p r e d v -sem zaradi grobih prekrškov domačinov, ki so postajali vse bolj nervozni, saj je moral sodnik igralcem domače ekipe, ki visokega poraza ni znala športno prenesti, pokazati vrsto rumenih in tudi en rdeči karton, (d.gr.
Na sliki (Foto Kroma): strelec treh golov za Zarjo Adriaimpex Igor Ota.
NOGOMET / NAŠI EKIPI V PRVENSTVU NAJMLAJŠIH
Borovci visoko zmagali, Sovodenjci neodločeno
^ prvensh/u začetnikov je Primorje v gosteh Opicini iztržilo točko, Sovodnje pa je visoko izgubilo v Ločniku
NAJMlajsi
povodnje - Ludnico 0:0
tir. d0DNJE: Geigolet, Mami, Co-
J;- Bagon, R. TomSic> Figelji Faga-
Ta ’ Plmsic, Pavšič (Todde), S.
Pj&č, Piras (Mozetič), edi aS* nog°metaši so zamudili , nstveno priložnost za zmago. L. s? namreč veliko število pri-izk 0S*:‘.za zndetek, a jih niso znati Ali°«1Stiti' V prvem polčasu se je tari 3 Pavsic znašel sam pred vra-rjr, P’ a je streljal mimo vrat. Tudi eni Tasi igralci bi lahko dosegli ’a niso imeti sreče.
Ve AlVecj0 priložnost za zadetek in lant °-Za^nag0ienaSaekipaime-da B IninVt Pred koncem tekme, to-Sov H °T j6 zgrešil enajstmetrovko, tab •nid so se v preostalih minu-^odločno vrgli v napad, a
Požrtvovalno igro zaslužijo vsi
pohvalo. (A. Pavšič)
Bor Farm - Esperia 3:1 (0:0) STRELEC ZA BOR: Longo (3). BOR FARGO: Hrovatin (Jaš Gregori), Škabar, Kapun, Berce, Grgič, Batič, Gabrovec, Pahor, (Strajn), Longo (Tul), Cemjava (Martini), Zornada (Giraldi).
Čeprav je borovcem tokrat manjkalo nekaj igralcev, so proti fizično močnejši ekipi Esperii nepričakovano in gladko zmagali. Gostje so se predstaviti kot zelo »čvrsta« ekipa, borovci pa so taktično in tehnično bolje igrali. Skozi vso tekmo so imeli premoč in poleg treh golov so si predvsem v prvem delu ustavriti še veliko priložnosti za zadetek. Borovci so bui takoj po odmo-m učinkoviti, saj se je razigral Longo, ki je v bistvu sam zapečatil usodo gostov in dal kar tri zadetke. »Plavi« so tudi v tem delu stalno na-
padati.
Naša združena ekipa bo že jutri v Bazovici igrala zaostalo tekmo s S. Andreo. (d.gr)
ZAČETNIKI NA GORIŠKEM
Ludnico - Sovodnje 5:1 (3:0)
STRELEC ZA SOVODNJE: Ter-pin.
SOVODNJE: Francescotto, Ferlež Pazalič, Galiussi, Semolič, Spacal Stefančič, Terpin, Baradel (Bruschi-na), Lavrenčič, Roner.
Sovodenjci so v Ločniku visoke izgubili, tako visokega poraza pa niso zaslužiii.Gostitelji so takoj povedli s prostim strelom, ker je sovodenj-ski vratar preveč zadrževal žogo \ kazenskem prostom.Sovodenjci sc sicer reagirati, toda domačini so jih še dvakrat presenetiti z učinkovite igro po krilih.
Naša ekipa je dosegla gol v dru-
gem polčasu s Terpinom, ki je izkoristil predložek Bruschine. Sovodenjci so nadaljevati z napadi, toda gostitelji so jih presenetili z učinkovitimi protinapadu in dali še dva za-
NA TRŽAŠKEM
Opicina - Primojre Interland B 0:0
PRIMORJE: Suc, Milkovič (Kante), D. Gregori, Stoka, Antonini (Milic), Desco, A. Gregori, Jerman, Pipan, Privileggi (Strajn), Lonzar.
Po slabi igri v prvem polčasu (našim nogometašem se je poznalo, da premalo trenirajo) je Primorje mnogo bolje zaigralo v nadaljevanju, ko si je ustvarilo tudi več priložnosti za gol. Sicer pa je neodločen izid pravično plačilo za obe ekipi.Za točko bi pohvalili vso ekipo, predvsem pa vratarja Suca, ki je v prvem delu večkrat uspešno posredoval.
KOŠARKA / V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV IN DEČKOV
Od vseh naših ekip tokrat zmagali le Domovi dečki
A ČČ' A TA TTT^T	•! 1 • • • e 111 .. — . 1 r-r 1
naraščajniki
P°§gi - Dom 125:84 (62:35)
4 fn Stefančič 8 (2:2), Hrovatin 16, Fonda Znh' ’ Pmndula, Guštin 30 (5:8), Valente 6, p® 14, Mura 2, Bukavec 4, trener Gregori.
2	^N: Stefančič (40). 3T: Guštin 3, Hrovatin
°VC* 80 P° dveh slabih nastopih ves temu d ° .^Hirali, da bi na tekmi proti močne-snK .088*iu zapustiti Cimboljši vtis. In res so v m °r) dobro igrali in le škoda, da so biti pri so q na k°s nekoliko pomanjkljivi.Občasno teli'6'1135* ^0Sarkarji enakovredno boriti z gosti-por ln ”ol:ovo s* rtiso zaslužili tako visokega bi	veldeo požrtvovalnost in borbenost
j-jg^Pohvalih vso ekipo. (M. Guštin)
Ferroviario - Dom Unitecno 100:114 (57:42)
dirn* S1livic 4. Tacco 11 (1:6), Golob 8, Bo-p.,L a 65 (3:9), Klanjšček, Bresciani 20 (1:2),
ah“f 2, trener Semolič.
■H ■ Bresciani 1.
ornovci so po daljšem obdobju spet osvoji-Prpi V Tro. ,tock’ njihova zmaga pa je bila vse delu 01 Gostitelji so bili namreč v prvem r^zanesljivo boljši in voditi kar s 15 točkami
dno kiratro ^er 80 nasi morali drugo četr-
iekm ^atl 8 sdrimi igralci, ker so prišli na domin • 8 SRdmimi. V tretji četrtini pa so se Prprlr=VCLraAp'ah in še zlasti se je odlikoval ^J^gBodiroža (na sliki), ki je bil za nasprot-
nike neustavljiv, saj je dal kar 65 točk. Za zasluženo zmago od posameznikov zasluži pohvalo še David Tacco, ki je bil v obrambi pravi steber.
Sokol - Don Bosco B 90:93 (45:50)
SOKOL: Grilanc 16 (0:2), Pavletič 37 (5:10), Frandoli 5 (3:4), Doglia 26 (4:8), Jaklič, Semec 6, Bogateč, Bukavec, Hrovatin.
SON: 16. 3T: Doglia 2, Grilanc 2, Pavletič 2.
Domačini so pričeli zelo dobro, uspešno izvedli vse tri mete za tri točke (dva Pavletič in enega Doglia), tako da so po deseti minuti že voditi z 29:19. Zal pa so si vso prednost zapraviti v drugem delu prvega polčasa.V tretji četrtini so sokolovci nadoknadili zaostanek s točkami Janoša Grilanca, tako da sta se ekipi izmenjavali vodstvo v zadnjih desetih minutah. Vse je že kazalo, da bo našim fantom le uspel podvig, saj so po zaslugi Denisa Doglie in Robija Pavletiča povedli za 5 točk (86:81), a prav tedaj se je najbolj občutila odsotnost Kristjana Rebule in Danjela Šušteršiča. Nabrežinci so namreč zgrešili kar štiri proste mete, verjetno prav zaradi utrujenosti. Nasprotno pa je Don Bosco zadel oba prosta meta osem sekund pred končnim žvižgom in si tako zagotovil zmago.
Kljub porazu pa vsa nabrežinska ekipa zasluži pohvalo. (A.T.)
Bor Ediauto - Brescialat Gorica 81:100 (38:58)
BOR: Kafol 2, Zobec, Smilovich 11 (1:2), Ga-
burro 15	(1:5),
Stokelj 22 (8:13),
Košuta, Santi 11 (1:2), Floridan, Bo-zari 6, Tolentino 0:4, Lovriha 16 (0:2), Romano, trener Krečič.
PM 11:28.
Borovim
košarkarjem ni uspel podvig proti goriškemu Brescialatu. Naši so začeli precej dobro, toda v drugi četrtini so povsem popustili in so po prvem polčasu zaostajali že za dvajset točk. Krečičevi varovanci so v nadaljevanju prevzeti pobudo in se v 34. min. približati na samih 13 točk (73:68), več pa niso zmogli.
Pri naših je pet igralcev doseglo večji izkupiček točk, pri nasprotnikih pa se je uveljavil predvsem visoki Graziani, ki je dal kar 32 točk.(N. Stokelj)
Don Bosco A - Jadran Farco 138:46 (34:17)
JADRAN: Brce, Hrovatin, Sibelja, Špacapan 17 (1:2), L’ Abbate 2, Kalc 5, Kocjančič 7 (1:6), Gregori 11, Žagar 6, trener Vremec.
3T: Špacapan 2, Gregori 1, Kalc 1.
Kot kaže sam izid, je bila premoč gostiteljev več kot očitna. Naši košarkarji, ki so zaradi gripe nastopiti v zelo okrnjeni postavi, so se sicer požrtvovalno borili, nič pa niso mogli proti premočnemu nasprotniku. (M. Guštin)
NOGOMET
Mladinci
Deželno prvenstvo
IZIDI 22. KOLA: Itala S. Marco - Staranzano 0:1, Fortitudo - Cormonese 1:2, Ponziana - Gradese 3:1, San Giovanni - Lucinico 5:0, Portuale - San Can-zian 1:1, Ronchi - San Sergio 2:0, Juventina - San Luigi 0:2.
VRSTNI RED: Ronchi 36, San Sergio 32, Cormonese 31, Ponziana 30, Staranzano 24, Itala S. Marco 23, San Giovanni in Juventina 22, San Canzian 19, Fortitudo 15, San Luigi 14, Gradese in Lucinico 11, Portuale 6.
PRIHODNJE KOLO: San Luigi - Fortitudo, San Sergio - Gradese, San Canzian - Juventina, Itala S. Marco - Ponziana, Lucinico - Portuale, Cormonese -Ronchi, Staranzano - San Giovanni.
Pokrajinsko prvenstvo
IZIDI 20. KOLA: San Marco - Domio 1:1, Zaule Ra-buiese - Edile Adriatica 1:2, Costalunga - Olimpia 2:2, Sant’Andrea - Chiarbola 3:2, Primorje - Mugge-sana 0:0, Montebello D. Bosco - Vesna 5:0, Opicina prosta.
VRSTNI RD: Domio 30, Opicina 28, Costalunga 23, Olimpia 22, Sant’Andrea in Muggesana 20, Edile Adriatica in San Marco 19, Chiarbola 17, Montebello D. Bosco in Zaule 15, Primoije 13, Vesna 1. PRIHODNJE KOLO: Opicina - Montebello D. Bosco, Vesna - Primorje, Muggesana - Sant’Andrea, Chiarbola - Costalunga, OUmpia - Zaule, Edile Adriatica - San Marco, Domio prost.
Naraščajniki
IZIDI: Domio - Zarja Adriaimpex 1:6, Esperia - Opicina 0:2, Chiarbola - San Sergio 5:0, Fortitudo - Junior Aurisina 12:0, Sant’Andrea - Alt. Muggesana 2:0, Olimpia - Ponziana 6:0, Portuale - CGS 1:2, Costalunga - Montebello D. Bosco odložena.
VRSTNI RED: Sant’Andrea 41, Fortitudo 39, Zarja Adxiaimpex 37, Opicina 34, Domio 27, Altura Muggesana 26, Olimpia in Costalunga 23, Chiarbola 21, San Sergio 18, CGS in Portuale 15, Montebello D. Bosco 13, Ponziana 8, Esperia 6, Junior Aurisina 0.
PRIHODNJE KOLO: CGS - Costalunga, Montebello D. Bosco - Olimpia, Ponziana - Sant’Andrea, Alt. Muggesana - Fortitudo, Junior Aurisina - Chiarbola, San Sergio - Esperia, Opicina - Domio, Portuale -
Zarja Adnaimpex.
Najmlajši
CGS - Costalunga 1:1, Montebello D. Bosco - Fani Olimpia 0:3, Chiarbola - Sant’Andrea 2:0, Fortitudo - San Luigi 4:2, San Sergio - Altura Muggesana 1:1, Opicina - Ponziana 6:0, Bor Farco - Esperia 3:1, Domio prost.
VRSTNI RED: Fani Olimpia 39, San Sergio 35, Montebelo D. Bosco in Bor Farco 33, Opicina in Alt. Muggesana 25, Fortitudo 22, Esperia 16, Domio 15, Costalunga in Chiarbola 14, Sant’Andrea in CGS 11, Ponziana 8, San Luigi 7.
PRIHODNJE KOLO: Domio - Bor Farco, Esperia -Opicina, Ponziana - San sergio, Alt. Muggesana -Fortitudo, San Luigi - Chiarbola, Sant’Andrea -Montebello D. Bosco, Fani Olimpia - CGS, Costalunga prosta.
Začetniki
Skupina A
IZIDI 2. KOLA: San Sergio A - Triestina A odložena, San Giovanni - Fortitudo 0:1, Portuale - Primorje Interland A odložena, Altura Muggesana -CGS 0:0, San Luigi A - Chiarbola 2:0, Costalunga -Fani Olimpia 0:3.
VRSTNI RED: Triestina A,’ San Sergio A, San Luigi
A,	CGS, Fortitudo in Fani Olimpia 2, Primorje Interland A, Alt. Muggesana, Portuale in San Giovanni 1, Chiarbola in Costalunga 0.
PRIHODNJE KOLO: Chiarbola - Costalunga, CGS -San Luigi A, Primorje Interland A - Alt. Muggesana, Fortitudo - Portuale, Triestina A - San Giovanni, Fani Olimpia - San Sergio A.
Skupina B
IZIDI 2. KOLA: Ponziana - Triestina B 0:9, Montebello D. Bosco - Sant’Andrea 5:0, Opicina - Primorje Interland B 0:0, Zaule - Esperia 1:7, Domio -San Sergio B 0:2, Roianese - San Luigi B 0:2 VRSTNI RED: San Sergio B 4, Esperia 3, Triestina
B,	Montebello D. Bosco, San Luigi B, Opicina in Sant’Andrea 2, Primorje Interland B, Domio in Roianese 1, Zaule in Ponziana 0.
PRIHODNJE KOLO: San Sergio B - Roianese, Esperia - Domio, Primorje Interland B - Zaule, Sant’Andrea - Opicina, Triestina B - Montebello D. Bosco, San Luigi B - Ponziana.
Obvestila
SK DEVIN
obvešča, da bo Stojan sprejemal prijave za Zimske športne igre, ki bodo na Trbižu, 19. t.m., do JUTRI (15. 3.) do 21. ure na tel. 220423.
JKCUPA
obvešča elane, da bo izredni občni zbor v petek, 24.t.m., ob 20.30 v športnem centru v Vižovljah. Dnevni red: sprememba društvenega statuta. Sledi 23. redni občni zbor. Dnevni red: otvoritev občnega zbora; poročilo predsednika in odbornikov; oddobritev obračuna in predračuna; raz-rešnica odboru; izvolitev novega odbora; razno. Vabljeni. MCPRMOTOR
organizira v nedeljo, 26. t. m. izlet v dolino Kolpe in Gorski Kotar. Obvezno vpisovanje in vse podrobnejše informacije vsak četrtek, petek in soboto, od 20.30 do 21.30 v gostilni Sancin v Boljuncu (Dean Starec).
ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO
Torek, 14. marca 1995
Z	X
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3.-20.4: Spoznali boste, da si ne želite novega življenjskega okolja, pac pa potrebujete nov način življenja v starem okolju. Dajte torej prednost potrebi; želja lahko počaka.
BIK 21.4-20.5.: V svet boste začeli zreti s treznejšimi očmi; ne boste ga več silili k spremembam po vaSi meri, niti se ne boste več sihli, da bi plesali po njegovi melodiji.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Nadrejenim boste pojasnili svoje zahteve na način, ki jim bo malone segel do srca. Njihova ušesa bodo odprta na stežaj, denarnice pa bodo zaenkrat ostale še zaprte.
RAK 22.6. - 22. 7.: Vase skrite želje se vztrajno uresničujejo, ne da bi se vam bilo treba posebej truditi. Ce je predmet vaših želja želeno bitje, to resda ni prav nič čudnega.
LEV 23.7. - 23.8- Trenutke, kakršnih boste deležni danes, si boste zaželeli zgostiti v večnost. Glede na to, da so v največji meri odvisni od vas, vam morebiti enkrat zares uspe.
DEVICA 24 8. - 22.9.: V sebi boste globoko ljubosumni, na zunaj pa boste kazali masko hladnega ravnodušja. Ko si bo vaša ljuba oseba naposled prižgala zeleno luč, pa brste rdeče vzrojih.
3~j TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Izbirali boste med K novimi možnostmi za napredovanje. Izberite tisto, ki vam bo poleg denarja prinesla še dovolj časa za uresničevanje možnosti za resnično srečo.
ŠKORPIJON 23,10.-22.11.; Današnjo odločitev boste sklenili na osnovi notranjega interesa Ne bo se vam težko odred ničemur, kar bi vas kratkoročno pomirilo, dolgoročno pa zaslepilo.
IT
M

STRELEC 23.11.-21.12.: Partnerju boste razkrili svoje najgloblje misli in čustva. Uvideli boste, da je bojazen pred nerazumevanjem golazen, M na polju ljubezni nima kaj iskati.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Z modrostjo se boste lotih težavice, M vas že nekaj časa vztrajno pesti, ter jo odpravili kot za šalo. Oprla se vam bodo številna nova vrata, M vodijo k sred.
VODNAR 21.1. -19. 2.: Znova se boste spopadli z svojim grehom ter se odločili, da ga odpravite za vselej, vendar vam bo znova primanjkovalo prave volje. Nič hudega; zelo blizu ste.
Rffll 20. 2. - 20. 3,: Hlinjena pozornost vam bo prišla vrh glave, zato boste svojim občudovdcem iskreno povedali, kar jim gre. Njihova pozornost bo odslej bomejša, a toliko bolj iskrena.
PORTUGALSKA
Stenske poslikave naj bi zalila voda
Veličasten muzej na prostem
Na stotine stenskih poslikav v odročni dolini na severovzhodu Portugalske utegne poplaviti voda, če arheologom ne bo uspelo preprečiti gradnje velikega jezu za hidroelektrarno. Podobe krav, jelenov, ovac in konj, ki so jih na stene narisali pred 20 tisoč leti, v kameni dobi, takratni prebivalci doline Goa, so pozornost znanstvenikov pritegnile leta 1992.
Takrat je državno elektrogospodarsko podjetje (EDP) arheologa Nelsona Rebando zaprosilo, naj preišče dolino, preden jo bo zalila voda. Rebanda je odkril na desetine naturalističnih podob živali, ki spominjajo na prazgodovinske jamske podobe, narisane po stenah vzdolž vse doline. Toda o njih dve leti ni povedal nikomur: pospešeno je pisal svojo doktorsko dizertaci-jo. Javnost je za podobe
izvedela šele novembra lani, ko je EDP že začela graditi jez v vrednosti 300 milijonov dolarjev, ki naj bi ga končali leta 1999. Takrat so arheologi začeli mednarodno kampanjo za ustavitev gradnje, da bi neokrnjeno in divjo dolino Goa, ki lezi 400 kilometrov severovzhodno od Lizbone, spremenili v muzej na prostem. Nekateri so takrat močno napadli vladni inštitut za kulturo, ker je o tem odkritju tako dolgo molčal.
»To je edino področje na svetu, kjer je toliko prazgodovinskih slik na prostem, kar pomeni, da gre za svetovno pomembno arheološko najdišče,« je izjavil profesor arheologije Vitor Oliveira Jorge. Po njegovem mnenju, ki ga deli z drugimi arheologi, so najbolj znane prazgodovinske poslikave doslej odkrili v jamah,
BAROMETER RAZPOLOŽENJA
Za prihodnje dni bo značilna večja delovna ustvarjalnost
Poleg Sonca, ki se bo gibalo po zadnji dekadi znamenja Rib, in Saturna, ki se v tem znamenju nahaja že precej dolgo, bomo 15. marca v Ribe dobili Se Merkur. Njihovo skupno ozadje bo precej ojačalo ritem našega čustvenega življenja. Naša občutljivost bo večja kot običajno, zato bomo dovzetni do Se tako majhnih premikov, tako v svoji notranjosti kot v okolju. Glede na to, da je Merkur v Ribah v egzilu (izgonu), se bo njegovo delovanje včasih odrazilo tudj v obliki pretiranih emocionalnih stanj, v katerih se bomo uspeli obvladati le z obilico zdravega razuma. NaSe trezno sodelovanje bo terjal tudi retrogradni Mars v znamenju leva, saj nas bo njegovo »gibanje nazaj« vračalo v podoživljanje nedorečenega. Potrebna bo torej velika razsodnost, ki nam bo ob omogočanju prave
slike kazala smer najboljšega koraka.
Sedemnajstega marca ob 1.26 nastopi polna Luna in sicer na 25 stopinj in 59 minut Device. Sočasno bo Luna tvorila harmoničen aspekt z Uranom, zato se lahko takrat nadejamo kakšnega pozitivnega premika. Sodelovanje Urana bo znatno omililo mnogokrat prepotentno polno Luno, zato razni fanatizmi ne bodo potrebni. Viške svoje energije bomo brez večjih težav usmerjali v delovno ustvarjalnost, ki bo zelo izrazita.
Seveda pa glede na vpliv Merkurja, ki je v Ribah v egzilu, kot tudi retrogradnega Marsa, ne bomo pozabili na delo na sabi, ki je izhodišče za vsa ostala prizadevanja.
V tem tednu bomo torej aktivni na polju svoje Osebnosti in na področju naših delovnih podvigov.
(A. O.)
LABIRINT vnanja
Ime in priimek: — Telefon in naslov:
Glasbena želja:.
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel' »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja...
TOR SRE CET PET SOB NED PON

POČUTJE, ZDRAVJE							
sprostitev 			o	/	z	z	z	o
šport 			✓	o	X	X	o	o
post, dieta 		X	o	o	z	o	o	o
težja fizična dela 		„O	X	X	X	X	o	o
izlet			/	✓	o	o	o	z
DRUŽBA, ODNOSI							
obisk znancev 				✓	o	o	o	z	z
domača zabava		..o	o	o	o	z	z	o
družinski posvet 				/	/	z	z	o	o
družabne igre		..o	o	z	z	o	o	o
urejanje uradnih zadev	o	o	o	o	z	z	o
POSEL, DENAR							
poslovno srečanje		,.o	o	z	z	z	z	o
naložbe in nakupi		..x	o	o	o	z	z	o
zamenjava službe		..x	X	X	o	o	o	X
izposoja denarja 			/	o	o	o	o	X
igre na srečo 			✓	z	z	o	o	o
LJUBEZEN, SPOLNOST
osvajanje	O	O	z	z	z	o	o
iskren pogovor 	Z	Z	z	z	o	o	o
zmenek 	O	O	z	z	o	o	o
ljubljenje	O	O	o	z	z	z	z
prekinitev zveze 	X	X	X	o	o	o	X
| UMSKE DEJAVNOSTI						
branje 	Z	z	o	o	o	o	z
učenje, širjenje obzorja.. .O	z	z	z	o	o	o
raziskovanje 	Z	z	z	z	o	o	o
umetniško ustvarjanje .. .O	o	z	z	z	o'	o
reševanje težav 	Z	z	o	o	o	o	X
LEGENDA: / ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan
kjer jih zaradi njihove neobstojnosti ne more videti veliko ljudi.
»V Evropi je 280 jam s prazgodovinskimi podobami in le šest razmeroma majhnih na prostem, med katerimi je najdišče v dobni Goa gotovo najbolj veh-častno,« je dejal britanski arheolog Paul Bahn, ki je skupaj z drugimi v okviru Unesca ovrednotil najdišča v dolini Goa. »Menim, da bi morali gradbena dela ustaviti takoj, saj bi bila neprecenljiva škoda, če bi uničili tako pomembno odkritje,« je izjavil za lizbonski dnevnik Pubhco.
Doslej so v dolini Goa odkrib več kot 150 risb Živah iz kamene dobe. Vsak dan pa arheologi odkrivajo nove risbe vzdolž osem kilometrov dolge doline, preden se ta razširi v strugo reke Douro. Celotno območje so zaprb, da bi najdišče obvarovali pred vandali. Domnevajo, da je Se več risb pod vodno gladino v spodnjih predelih doline, ki so že poplavljeni zaradi jezu na zgornjem toku Doura.
Po mnenju Obveire utegne dolina Goa v svojih zgornjih predelih, poraslih z mandljeve!, skrivati do tisoč prazgodovinskih podob. »Nujno je ustaviti
gradnjo jezu in območje takoj razglasiti za naravni park, ki bo prispeval k razvoju turizma in gospodarstva,« je še pripomnil.
Državni sekretar za kulturo Manuel Frexes pa je dejal, da vlada tehta različne možnosti, dokončno odločitev pa bo sprejela šele po tem, ko bo Unesco predložil svoje poročilo. »Seveda bi se bilo pametno odločiti za ohranjanje taksne kulturne dediščine, vendar velja hkrati pomi-sliti, da to ne sme škodovati splošnemu razvoju,« je dodal.
Frexes je omenil tudi misel, da bi najznačilnejše podobe prenesli nekoliko višje, nad vodno gladino. Tako so ravnali v Egiptu, ko so posamezne zgodovinske spomenike prene-sh, preden jih je zalila voda Asuanskega jeza.
Kljub temu se dela pri gradnji jezu nadaljujejo: »Soočili smo se s popolnoma novim položajem, vendar upamo, da nam bo uspelo uskladiti vse interese,« je izjavil predstavnik elektrogospodarskega podjetja EDP.
Prebivalci tega odročnega področja pa so navdušeni. »Za nas je to pravi božji dar,« je izjavil Antonio Jaloto, lastnik hotela s
30 posteljami, ki je že postal izhodiščna točka za arheologe, številne novinarje in vladne predstavnike. »V dveh mesecih sem zaslužil toliko kot prej v celem letu,« je Se dodal.
Portugalski predsednik Mario Soares je dolino Goa obiskal 20. februarja, vendar je po obisku priznal, da mu bo problem ohranjanja prazgodovinskih podob povzročil precej sivih las. »Res je, da podobe ne znajo plavati, zato pa je problem Se bolj zapleten,« se je Soares pošalil s študenti, ki so mu v protestu zoper nadaljnjo gradnjo izročili peticijo s 70 tisoč podpisi in zahtevo, naj dela takoj ustavijo. Predsednik jih je seznanil s tem, da je družba EDP za gradnjo jezu doslej že porabila 170 milijonov dolarjev. »Odločitev o tem, da bomo nehali graditi jez, zahteva odgovor na vprašanje, kdo bo povrnil denar, ki smo ga porabih doslej,« je Se dejal.
Zadnje dni februarja je Unesco uradno zaprosil Portugalsko, naj ustavi gradnjo jezu. Frexes je za portugalsko tiskovno agencijo Luša izjavil, da se bo vlada dokončno odločila v roku treh mesecev.
Alberto Pontes / Reuter
Hi
Če arheologom ne bo uspelo ustaviti gradnje jezu za hidroelektrarno, bo voda za vedno uničila prazgodovinske podobe, vklesane v skalna pobočja odročne doline na severovzhodu Portugalske.
JezPocinho:	o km 10
Voda je uničila prazgodovinske
umetnine ob ustju doline Goa.
PORTUGALSKA
Dolina Coa
je eno največjih najdišč
prazgodovinskih umetnin na prostem v vsej Evropi.
Lizbona
BRANJE
Torek, 14. marca 1995
SLOVENSKA DEDIŠČINA
Različne podobe Ljubljanskega gradu
Ce je čuvaj opazil ^genj, je mora], o njem obrstiti meščane z nepre-® aniin zvonjenjem na sreli zvon in izobesiti rde-t3 zastavo v tisto smer esta, kjer je požar izbra--il- Ce pa je Čuvaj požar Pazil ponoči, je namesto astave obesil svetilko. Leta 1782 je v stolp z aro treščila strela, ki je frgala dve številki.
Zvonjenje v spomin zmago nad Turki
L)b sovražni nevarnosti n Zv.°n klical mešCane k r°žju. Na srednji zvon Pa se je zvonilo vse leto dl o], sedmi uri zjutraj. 0 Zvonjenje je ukazal ce-Leopold I. (1658-1705)
jat spomm na zmago nad adrki leta 1683 pred Du-ajern, ko so le-ti poraže-J a,11 osramočeni ob se-uri zjutraj odšli. Z ve-un zvonom pa se je °nilo ob dveh glavnih agnanjih ali sejmih, na ■ Filipa in sv. Jakoba ^aja in na sv. Eli-. a ete dan 19. novembra.
Tedaj so zvonili od 12. do 13. ure in potem še na koncu štirinajstdnevnih sejmov.
Delo piskačev na gradu se je prenehalo leta 1769, ker je mesto fond, s katerim je piskače plačevalo,
uporabilo za druge namene. Prenehanje dela piskačev pa lahko povežemo tudi s tedanjimi velikimi družbenimi spremembami.
Stolp piskačev so porušili Francozi leta 1813
1 °beh slikah: Plečnikov projekt za prenovo Ljubljanskega gradu (Kronika 1934/2)
skupaj z ostalimi obrambnimi napravami na gradu.
Razgledni stolp
Leta 1815 je bil porušeni stolp piskačev nadomeščen z lesenim, postavljenim na starem obrambnem stolpu (današnji razgledni stolp). Vhod v grad, ki je vodil s te strani, pa so zaprli. Stolp je imel v spodnjem prostoru prehod na topniško ploščad, »malo bastijo«.
Leseni del stolpa je bil leta 1848 nadomeščen z zidanim, na katerega je bila nameščena ura, na vrhu pa je imel razgledno ploščad, pod katero so svoje mesto našli tudi že omenjeni trije zvonovi. Tudi v tem razglednem stolpu je v drugem nadstropju Čuvaj ohranil svoje stanovanje.
Naloga čuvaja je bila, da je s streli iz Štirih topov, ki so bili nameščeni na mali bastiji, naznanil požar v mestu.
Vera Senica (Se nadaljuje)
=» JANEZ JAKLIČ
Prebujajoča se
orientalska lepotica
(8)
začelo se nam je muditi. Preko mesta Burse in Istanbula smo zašpilili našo klobaso v mestu Edime.
Prvi stik z Istanbulom, mestom dveh kontinentov in dveh morji, nudi pogled na vitke minarete, ki se vzpenjajo na vsakodnevnem zadimljenem obzorju. K veličastnosti te slike prispeva svoje tudi ogromna silhueta visečega mostu, ki od leta 1973 - kot prvi most v zgodovini Človeštva - spaja dva kontinenta in dva dela mesta. Ob njem so starodavne trdnjave in palaCe ob morju kakor majhni pritlikavci.
Ko gledaš mestne znamenitosti -Piavo mošejo, Hagio Soho, palaCo To-pkapi, ostanke bizantinskega vodovoda - se moraš zavedati, da stojiš v mestu treh slavnih kraljestev - rimskega, bizantinskega in otomanskega.
(Se nadaljuje)
Konya je tudi sveto mesto, kjer je muslimanski svetnik Mevlana v 13. stoletju ustanovil red plešočih dervi-šev. »Pridi, pridi, kdorkoli že si. Ni pomembno, kaj si, ali si brezvemež, malikovalec ali gorečnež. Pridi, naš samostan ni mesto razočaranja, pridi,
Čeprav si prelomil prisego stokrat, pridi znova!« so bile besede, s katerimi je vabil veliki derviš svoje sobrate.
Čudno nasprotje v takratnih divjih časih. Njegova grobnica z muzejem je prostor, ki ga vsak obišče z velikim spoštovanjem.
Nekaj sto kilometrov stran se v pusti puščavski pokrajini, polni slanih jezer, kjer se ljudje le težko prebijajo skozi življenje in se ob značilnih osličkih pojavlja tudi puščavska ladja kamela, nahaja turška prestolnica Ankara. Narejena je bila prav z namenom, da zadrži prebivalce v tem surovem svetu.
Ankara je sveto mesto. Tu pod veličastnimi oboki mavzoleja, postavljenega v čast Človeku, vojskovodji in državniku, počiva najbolj priljubljen Človek turškega naroda Mustafa Kemalpaša, bolj znan pod imenom Atatiirk. To je bil človek, ki je ubogo zdesetkano državo v prvi svetovni vojni junaško ubranil pred grškimi napadalci in jo s pogorišča premagancev popeljal v novi svet. Bil je miselni vodja ter začetnik napredka Turčije in njene evropeizacije. Uničil je fevdalno ureditev, izvedel delno agrarno reformo, uve-. del latinico, osvobodil žene in pospešil šolstvo. Takrat se je Turčija približala Evropi na miren naCin, in ne kot osvajalka ter ple-nilka, kakršna je bila v zgodovini.
Potovanje se je pre- 0s|ičel< J® glavno prevozno sredstvo prebivalcev pustih gibalo v tretji teden in Pokrajin (Foto: Tomaž Škerjanc)
Dashiell
Hammett
Umor v Farevvellu mi
IV 8^^.”
ah so bile sanje?” je ravnodušno Ogovoril.
Ko sem (]gset a]] petnajst minut
kot^6 odhaial' )e bkl0 iz hiše slišati, da Marcus zares pripravlja prtlja-
mi je dal roko in rekel: za'nr ° v zadovoljstvo, da sem vJ . oval z vami. Morda se bova še aj videla, ce vas bo vaše delo prive-o v severno Afriko. Priporočite me :: J®13™ m Dolphu. Iskrenega sožalja Juna žal ne morem izreči.”
trio ° me bungal°va ni bilo veC" t>ot8w	sem zavil s ceste na
se i j6 v°dda P° pobočju griča, in st °^edal za kakim više ležečim pro-gi r°m.’ °d koder bi lahko opazoval , eyty]ev bungalov. Našel sem nekaj, D °ilo podobno košu na jamboru, n 82110 Podrtijo na skalni polici, ki je pr ^everovzh°du štrlela s pobočja. S ]ai fln1e verande zapuščene bajte sem lova0-^6^ vso Prednjo stran bunga-
cejsen kos s prodniki tlakovane potke vse do tam, kjer se je iztekala v cesto. Za golo oko je bila razdalja precejšna, toda z vojaškim daljnogledom v roki bi bila tam odlična opazovalnica, zlasti ker je opazovalca skrivalo grmovje, ki se je razraslo pred bajto.
Ko sem se vrnil h Kawalowovim, je pod nekim drevesom kot na prestolu sedel Ringgo, obdan s pisanimi blazmami in s knjigo v roki.
“Kakšen se vam zdi?” je vprašal. “Je nor?”
“Zelo nor ni. Priporoča se vam in vasi ženi. Kako pa je danes z vašo roko?”
“Klavrno. Najbrž je bila sinoCi deležna preveč vlage. NoC je bila peklenska.”
“Ali ste našli kapetana, ki se gre igro mačke in misi?” je izza mojega hrbta glasno vprašal Kawalowov sitni glas. “In ah ste kaj odkrili?”
Obrnil sem se. Kawalow je prihajal od hiše. To dopoldne je bil njegov obraz prej siv kot rjav, toda del vratu,
ki sem ga videl v izrezu srajce, se je zdel še popolnoma zdrav.
“Pripravljal je prtljago, ker odhaja,” sem rekel. “V Afriko se vrača.”
VI
To je bilo v Četrtek. Potem se tistega dne ni nič veC zgodilo.
V	petek zjutraj me je zbudil hrup pred vrati moje spalnice, ob katera je nekaj moCno udarilo.
V	mojo sobo je planil Martin, tisti služabnik suhega obraza, in me začel stresati za ramo, Čeprav sem že sedel na robu postelje.
Njegov obraz je bil limonove barve in spačen od strahu.
“Zgodilo se je,” je zatikajoče se govoril. “Mojbog, zgodilo se je!”
“Kaj se je zgodilo?”
“Zgodilo se je. Zgodilo se je.”
Sunil sem ga vstran in vstal. Nenadoma se je obrnil in stekel v mojo kopalnico. Ko sem vtikal noge v Čevlje, sem slišal, da bruha.
Spalnica Kawalowa je bila tri vrata
naprej od moje in na isti strani hiše.
Nikogar ni bilo videti, toda hiSa je bila polna hrupa. Razburjeni glasovi, loputajoča vrata.
Stekel sem k vratom Kawalowa. Bila so odprta.
Kawalow je ležal na nizki španski postelji. Posteljnina je bila vržena Cez vznožje.
Kawalow je ležal na hrbtu. Vrat je imel prerezan v loku, ki je potekal vzporedno z njegovim levim licem med dvema točkama za kak palec pod ušesnima mečicama.
Kri, ki sta jo vpila modra prevleka za blazino in modra rjuha, je bila purpurno rdeCa kot grozdni sok. Bila je gosta in lepljiva in se je že strjevala.
V sobo je prisl Ringgo, Cez ramena je imel vržen kopalni plaSC.
“Zgodilo se je,” sem godrnjaje ponovil služabnikove besede.
Ringgo je topo in klavrno stal ob postelji in zaCel tiho in pridušeno preklinjati.
Plavolasa ženska rdečega obraza,
gospodinja Louella Qually, je prišla v sobo, zavpila, se mimo naju prerinila k postelji in še vedno kričala. Ko je prijela odejo, sem jo zgrabil za roko.
“Ne dotikajte se,” sem rekel.
“Pokrijte ga! Pokrijte ga, reveža!” je zavpila.
Odvedel sem jo stran od postelje. Medtem je bilo v sobi že kakih pet služabnikov. Dvema sem predal gospodinjo in jima naročil, naj jo odpeljeta iz sobe in pomirita. Odšla je z njima in se ves Cas smejala in vpila.
Ringgo je še vedno bolščal na posteljo.
“Kje je vaša žena?” sem vprašal.
Ni me slišal. Dotaknil sem se njegove zdrave roke in vprašanje ponovil.
“V svoji sobi je. Sploh - sploh ji ni bilo treba priti pogledat, da bi videla, kaj se je zgodilo.”
“Ali ne bi raje poskrbeli zanjo?”
Prikimal je, se počasi obrnil in odšel.
(Se nadaljuje)
28	Torek, 14. marca 1995											gg	gg	■	
JASNO	ZMERNO OBLAČNO	/ OBLAČNO	RAHEL	ZMEREN	MOČAN	RAHEL	ZMEREN	MOČAN	NEVIHTE	VETER	MEGLA	TOPLA FRONTA	HLADNA FRONTA	OKLU ZIJA	~~rr SREDISCE CIKLONA
O	p-T	i*	6	66	c>o	II	SIS	H	$	6	SStiiii	A		\	C
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzSlo ob 6.18 in zašlo ob 18.05. Dan bo dolg 11 ur in 47 minut. Luna bo vzšla ob 15.30 in zašla ob 4.32.

PLIMOVANJE
Danes: ob 2.07 najnižje -25 cm, ob 7.52 najvisje 34 cm, ob 14.11 najnižje -48 cm, ob 20.35 najvisje 44 cm. lutri: ob 2.36 najnižje -34 cm, ob 8.27 najvisje 40 cm, ob 14.39 najnižje -51 cm, ob 20.59 najvisje 50 cm.
SNEŽNE RAZMERE
cm
Mariborsko Pohorje 120 Rogla	150 do 180
Kope	120
Krvavec	220
Vogel	325
Zelenica	90 do 240
Katic	do 50
cm
Kanin	140 do 345
Kobla	10 -150
Kranjska Gora	40 -100
Soriška planina	190
Velika planina 100 do 200 Golte	do 150
Rakitna	15
Naprave obratujejo na vseh omenjenih smutistih.
Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Rogli, Soriški planini, Veliki planini, Kopah, Golteh, KaliCu, Krvavcu, v Kranjsld Gori in Logarski dolini.
Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo, Veliko planino, Koblo, Vogel med Gozd Martuljkom in Zelenci v Podkorenu.
Dostop na smudSCa Mariborsko Pohorje in Kope je možen samo z zimsko opremo.
Vreme na počutje in razpoloženje zdravih ljudi ne bo bistveno vplivalo.
ONESNAŽE
Konc. Sftv mg/in' 13.03. med 6 in 7 uro
LJ Bežigrad.............-
Maribor................37
Trbovlje..............180
Velenje.................9
Celje..................70
Hrastnik..............33
^5
ČEDAD—w ^..q
KRANJ	XI\
,A 0uubuana
CEDAD—^J
OVIDEM 10/3
GORICA 0 »„
PORTOROŽ
'LJUBLJANA
8/-'	N. MESTO
POSTOJNA	q 8/-2
° 7/ 3	KOČEVJE
O	ČRNOMELJ
IH
ZAGREB
O
,
I
UMA

V Sloveniji:	. l
Delno se bo zjasnilo, veter ponehal
Obeti:	i
Od zahoda nas bo dosege frontalni val, ki bo P*65!: oblačnost in padavine. TU v nižinah lahko sneži.
SVET / SLIKA PRi SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Izraelu niti kapljice
KAIRO - Izrael kot tudi druge nečlanice združenja nilskega porečja Un-dugo naj ne pričakujejo niti kapljice nilske vode. To je izjavil egiptovski minister za vodno gospodarstvo Mohamed Abdel Hadi Radi, potem ko je Izrael namignil, da bi lahko v večstranska pogajanja v vodnem bogastvu Bližnjega vzhoda vključili tudi reko Nil. Se več, ta večstranska pogajanja so po ministrovem‘mnenju odveč, ker se jih Sirija in Libanon ne udeležujeta, Izrael je z Jordanijo že sklenil dvostranski sporazum, vsak čas pa bo isto storil tudi s Palestinci.
Izginilo 100 mačk
LONDON - V Clevendonu, obmorskem mestecu v jugozahodi Veliki Britaniji, je v zadnjih tednih izginilo veC kot 100 mačk, kar 10 pa samo prejšji petek. Združenja za zaščito živali sumijo, da na tem območju deluje kaka satanska sekta, ker mačke izginjajo tudi v dveh bližnjih mestecih in ker je bila večina mačk (dve tretjini) Cmih. Nekateri pa trdijo, da mačke kradejo zaradi kožuhov.
Pomota v šok sobi
VVASHINGTON - V bolnišnici floridske Tampe, kjer so februarja po pomoti amputirali zdravo nogo nekemu bolniku, so pred dnevi po pomoti izključili aparat za umetno dihanje, tako da je neki bolnik umrl.
MOSKVA - Pred izstrelitvijo mešane (rusko-ameriške) posadke z ruskega vesoljskega oporišča v Bajkonurju, so ruske oblasti zaradi vohunstva iz države izgnale nekega ameriškega vesoljskega izvedenca. To pa ni preprečilo nadaljevanja misije, med katero bo ameriški astronavt Norman Tagard poletel na vesoljsko postajo Mir. Junija bodo Američani vrnili »uslugo«, saj bo z ameriškim vesoljskim trajektom poletel na vesoljsko postajo mir ruski kozmonavt. Vohunski spodrsljaj ne bo torej prizadel ameriško-ruskega vesoljskega sodelovanja.
Kardinal Martini najboljši naslednik Janeza Pavla II,
LONDON - Duhovniški celibat je pravilo, ki ga je mogoče prilagajati različnim kulturam. Tako je dejal milanski nadškof, kardinal Carlo Maria Martini, v intervjuju za angleški radio Bbc.
Kardinal, na obisku v Londonu, se je izognil vprašanjem v zvezd s papeževim nasledstvom in izjavil, da bo Janez Pavel K prav gotovo vodil Cerkev tudi v drugem tisočletju in bo zato minilo še dolgo let preden bo potrebno izbrati njegovega naslednika. V zvezi z duhovniškim celibatom je Martini podčrtal, da doktrina pušča tu odprto pot, saj izhaja celibat iz zgodovinske odočitve, ki jo je mogoče spremeniti in prilagoditi različnim kulturam. Martini je med drugim tudi odgovoril na vprašanje o ženskih duhovnicah in
izjavil, da bi ga veselilo, če bi problem ■ natančno preučili in ga »ugodno resili«. Kardinal je tudi spregovoril o problemu obhajanja razvezanih katolikov, češ da je to jasen znak nelagodja Cerkve, vendar je tudi na tem področju v zadnjih desetletjih prišlo do pomembnih sprememb, ki se bodo v bodoče tudi nadaljevale. Martini je končno se poudaril pomembnost cerkvene doktrine v zvezi z nadzorom rojstev.
Tako pri Bbc-ju kot pri uglednem angleškem dnevniku Daily Telegrafij so Martinijeve izjave pozitivno ocem-11, čeS da očitno kažejo, da bi bilo morebitno Martinijevo papeževanje verjetno bolj naklonjeno ženskim duhovnicam oziroma oženjenim duhovnikom.