List 40. K. . •»A''. v« 4 • 4 V' ' ' 4 Tečaj LVIII A V I m Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo Ifto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 60 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. — po Za prinašanje na dom v Ljub-Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 5. oktobra 1900. pride po kosmiških vzrokih njegova zadnja ura. Vrh tega vedo zdravniki da je mej pijanostjo in mej tistimi nostmi > o katerih govori omenjeni oklic vseučiliških pro 9 Sovražnik mladine. Dvajset veleuglednih vseučiliških profesorjev je obelodanilo oklic na vse visokošolce v Avstriji in v Nem- lesorjev prav tesna zveza, in zato je bilo umestno je pijančevanju posvetilo vsaj erotiškim izgredom. toliko ) pozornosti ) da se kakor V • • ^ ČI11 ) v katerem se opozarjajo dijaki na nevarnosti iim Pijančevanje mej dijaštvom zlasti na visokih šolah tako okoreninjeno, da je pač že zadnji čas narediti w prete od načina njihovega življenja. Resno in svarilno temu konec. Nobena statistika sicer ne pove, koliko tisoč govore rečeni profesorji o posledicah mladeniške lahko- in tisoč mladih ljudi se vsako leto moralno in fizično miselnosti, zlasti o prenesrečnem vplivu raznovrstnih bo- pogubi vsled preobilega zavživanja alkohola in vsled ero- , ki so silna opasnost za ves intelektuvalni in fizični tiških ekscesov, ali. to število mora biti strahovito veliko lezni napredek in tudi za srečo pojedinca zlasti v zakonu ter če sodimo samo po naših razmerah za njegove potomce Nihče kdor količkaj pozna razmere, v katerih žive visokošolci, ne bo ugovarjal nasvetom teh vseučiliških profesorjev, vsakdo bo priznal J da je njihov Slovenskih visokošolcev se pogubi nenavadno veliko. In ti so največ doma s Kranjskega. To je jako čuden pojav, da se Kranjci tako radi udajo pijači dosti raje jako umesten in primeren in je le želeti, da bi ne ostal brez odmeva mej visokošolsko mladino. poziv bil kakor Primorci ali Štajerci. Iz Kranjske dežele gre vsako leto razmeroma prav mnogo mladih ljudi na visoke šole toliko laglje, ker je pač ni dežele, katere sinovi vži Priznamo vse to, kar so ti profesorji povedali, ali vali toliko dobrot, kakor Kranjski. Omenjamo samo veli- • kega dobrotnika kranjskih visokošolcev, Knaflja, podporno sodeč po načelu poznanja razmer moramo reči da naj večji sovražnik mladine in alkohol. Temu bi bili morali specielno visokošolcev je društvo slovenskih visokošolcev na Dunaju in društvo profesorji v prvi vrsti po- „Radogoj". Silne svote se razdele vsako leto mej slo svetiti svoj opomin. Prav ker se profesorji sklicujejo na venske zlasti mej kranjske visokošolce in vender se vrae to kar je dognala moderna znanost ) bilo pričakovati, razmeroma prav malo dijakov s prestanimi skušnjami da posvetijo največjo pozornost nesrečnemu pijančevanju, z visokih šol in vender se poizgubi toliko dijakov ki gotovo ne provzroči manjšega zla, kakor tista zloraba je strah. da akademiške svobode Dandanes je da o kateri govori profesorski oklic. še malo Bachus in Venera ubijata tudi našo slovensko visoko zdravnikov, ki ne priznavajo, šolstvo mladino in sicer v veliki meri. Kranjska lahko pijančevanje velika nesreča, toliko več pa je takih, mnogo inteligence eksportirala, lahko bi z inteligenco ki z vso odločnostjo zastopajo stališče, da je alkohol naj- preskrbljevala vse sosedne slovenske pokrajine, a žal večje zlo človeštva J in da prav alkohol uničuje dušo in se sama sebi ne vzgoji potrebnih moči telo človekovo. Ti argumentirajo nekako tako-le: Alkohol ) žal 1 , da da se še to- strup, sicer slaboten strup, liko visokošolcev ne vrne s spričevali o prestanih izpitih ali ta strup vpliva že da bi zasedli domača mesta tisočletja na človeštvo in se v svojih posledicah sumira. Ta strup degenerira človeštvo duševno in telesno, in če Mi ne spadamo k tistim, ki mislijo, da se z lepimi besedami kaj doseže. Slabosti so posledica človeških se to ne zavezi, potem mora človeški rod vsled kronič- strani nega zastrupljenja po alkoholu poginiti dokaj prej ) 1 kakor se z oklici in pridigami ne odstranijo. Treba je dobiti drugih sredstev, in mi se ne strašimo povedati, da Stran 384. Letnik LVIII je na razpolaganje samo jedno samo sredstvo, s katerim vplieu drueih činiteljev. Ta mož govori sedaj o „parlamea- se dalo čiščenje Bakusa in Venere mej visokošolci tarnem anarhizmu", ne da bi pomislil, da nosi on sam velik vsaj ublažiti in omejiti, in to sredstvo je utesnitev osebne ali bolje rečeno akademiške svobode visokošolcev. Človek je lahko jako svobodoljuben in vender ne bo v utesnitvi akademiške svobode videl nesreče ali hudodelstva zoper na parlamentarnem anarhizmu del krivde na tem, da je prišlo do tega „anarhizma". Njegova največja krivda glede parlamentarnega anarhizma pa ni morebiti ta, da je tako samooblastno in na nečuven način razbil bivšo državnozborsko večino, marveč njegova največja krivda pač ta, da s pokojnim Starodavne pravice akademikov. Nihče se ne spodtika ob grofom Hohenwartom pomagal levičarjem, da so strmoglavili tem, da se z gimnazijci, tudi s tistimi, ki obiskujejo najvišji razred, ravna kakor z drugimi nesamostalnimi dijaki, najmlajši visokošolec pa vživa najpopolnejšo svobodo. grofa Taaffeja baš v onem trenotku, ko je hotel ta bistro- umni državnik vpeljati v državi splošno volilno pravico, torej jedino sredstvo, je v stanu v Avstriji spraviti parlamen- tarni voz v pravi tir Ta mož torej je govoril te dni pred Ali je v tistih dveh mesecih, ki leže mej maturo in pri- svojimi volilei. Novega seveda ni nič povedal, ko je volilcem hodom na vseučilišče nakrat iz nezrelega mladeniča postal svetoval, naj gredo Poljaki od slej z vsako vlado. Saj je pač zrel mcž? Tega menda ne bo nihče trdil. Prav v tem od nekia] njegovo načelo, in ako se ni v zadnjem času strogo 1 da dobi samostalnosti ne vajen, življenja mladenič nakrat popolno svobodo, v ne tem poznavajoč izvrševalo, ni njegova zasluga. nego je pripisovati okolnosti. leži jeden da se je začelo daniti že ludi med Poljaki, ter da so začeli nekateri med njimi izprevidevati, da ni prav, ako pomagajo glavnih vzrokov vsega za zla. Tudi za svobodo se mora Nemcem rpznarodovati Slovane, ker znala na vse zadnje človeka vzgojiti in pripraviti, in to je jedna tistih točk, P"^^ ^^^ta tudi na nje. To dokazujejo pač že dogodki na Poz- nanskem, kjer Nemčija s kruto silo ponemčuje Poljake. Takih in naših ki najglasneje govore za reformo naših visokih srednjih šol. Volja za razumno življenje mora seveda dejstev Jaworski ne more zanikati, za to pa ne sme preveč priti iz notranjosti, a volje opaziti čedalje manj. Da napenjati svoje mešetarske strune nad Nemci in Poljaki, ker znala na vse zadnje vender le poči in Jaworski se temu od pomore, se nasvetujejo različna sredstva, a bi brez zaslužka. Zato in za nič drugega, torej ostal je bil prvo je gotovo: Boj proti alkoholu. Jaworski zadnjih par let nekoliko v opoziciji proti vladam, ki so bile nemšife. Da je pa ta mož za svojo osebo šel na roko kolikor je mogel tudi tem vladam o tem smo popolnoma Politični pregled. prepričani. Ako je torej v Zloczevu priporočal, saj bi šli poljski Notranje avstrijske reči. poslanci z vsako vlado povedal ni niČ novega, igral je vlada, da ne bo nič opravila Že danes je prepričana spet jedenkrat nekoliko bolj očitno svojo mešetarsko ulogo. To s prihodnjim državnim zborom pa kar smo hoteli in hočemo očitno in odločno ožigosati, glede II tirnega in pozitivnega delovanja. Zato prihajajo na dan je pristranost Jaworskega, s katero je opisoval svojim volilcem glasovi, kaj da namerava vlada, ter kako da misli uravnati vse ono, kar se je godilo zadnja leta v državnem zboru. svoje delovanje. Tako smo čitali te dni v nekem listu. pravi I Dočim je mož obsojal češko obstrukcijo, ni niti omenil nemške. da je poučen „od najzanesljivejše strani", nekaj prav čudnega katera je prav za prav rodila vse zlo skoro neverjetnega o vladnih nakanah. Isti list pravi namreč, obstrukcijo. Jaworski m ž njim tudi češko ni imel toliko poguma, da bi jasno da bode predložila vlada prihodnjemu državnem» zboru več priznal da je bila nemška obstrukcija neopravičena, a Češka svojih zakonskih načrtov, med temi v prvi vrsti že znane opravičena. In ker ni tega storil, zgubil je pravico zahte investicijske predloge, državni proračun itd. Te zakonske na- vati od Čehov in sploh od nas Slovanov — da bi ga smatrali črte, da bode predložila vlada državnemu zboru s posebnim za nepristranskega politika. cesarskim dekretom. bode pozival državni zbor, da jih reši Preganjanje Poljakov v Nemčiji se bo v kratkem ä vseh v dotičnem Času. Ako bi pa državni zbor v določenem času še poostrilo. V Poznanju se je vršilo zadaje posvetovanje v tega ne storil, potem predloži vlada omenjene zakonske načrte oblastev, katerega so se udeležili tudi pruski ministri Miquel, Poljake pritiskati gosposki zbornici, ki se skliče v ta namen. A ko jih gosposka Hammerstein in Rheinhaben kako bi bilo zbornica reši, jih predloži vlada cesarju v sankcijo. ne Priprave za državnozborske volitve. Vse stranke so že izdale svoje volilne oklice, izvzemši seveda slovenske Udeležujejo se ga odposlanci skoraj vseh evropskih nože brusijo, ne govore pa ničesar. Najhujši razun Avstrije. stranke, boji bodo med nemškimi liberalci in mej nemškimi radikalci na Češkem, kakor se je pokazalo v Wolfovem okraju. Nemški liberalci se po vsi pravici boje, da izgube celo vrsto mandatov. v uradu in šoli temveč tudi v gospodarskem razvoju. Mednarodni socialistični kongres se vrši v Parizu. držav, Grško Princ Jurij kretski guverner, odpotoval je Trentinsko vprašanje. tudi pogajalo s trentinskimi Körberj ministrstvo se sami Lahi od tod. Obelodanil je izjavo, da ni v položaju, zopet samo za tri leta prevzeti vlado na Kreti, nego da hoČ^, naj si Krečani guvernerja. Princ Jurij hoče torej postati defini zaradi opustitve njih tivno kretski regent. Čuje se mnenje, da bi se s tem zamoglo abstinence, a doseglo je negativen uspeh, Lahi so stavili take zopet razviti kretsko vprašanje. Prestolonaslednik princ Kon- pogoje, da jih je morala vlada odkloniti stantin je imenovan višjim poveljnikom cele grške armade in Praški mestni svet je sklenil na predlog bivšega žu- je dobil najobsežnejša pooblastila pana dr; Podlipnega odstraniti z mestnih poslopij vse nemške napise ter jih nadomestiti s samo češkimi ozirom na pošto Kitajska Ruska vlada je povabila kitajsko cesarico. panje nemških mestnih zastopov zoper slovansko ravnopravnost je bilo take odločnosti že zdavno pričakovati. Jaworski pred svojimi volilei. — Vitez Jaworski» Feld naj se vrne v Pekin in jej zagotovila varstvo Rusije, maršal Waldersee je dospel dne 25. septembra v Taku in se kitajska mornarica zapustila vsled česar je mednarodno brodovje blokiralo Kanton tam izkrcal Poroča se, da je Šanghaj načelnik poljskega kluba in ob jednem vodja bivše državno- in Fučao. V severnih okrajih Kitajske vlada veliko pomanj zborske desnice, je sklical te dni v Zloczevem volilni shod. kanje živil. Poslati se hoče Ugled tega Poljaka je začel zadnji Čas celo med Poljaki jako pojemati, ker je zavladalo mnenje, da pri Jaworskem ne more Nemčijo čedalje bolj kritičen 15 000 ton riža, toda združena armada ugovarja proti temu. Položaj na Kitajskem postaja za \ in Združene države so Rusija več biti govora o samostalnosti, ter da je preveč pristopen umaknile svoje vojaStvo iz Pekina. Kitajski cesar je od Nem Letnik LVIII. Stran 385 S čije zahteval. naj se začno mirovna pogajanja, a Nemčija stavlja pogoje, katerih Kitajci neČejo izpolniti. Vsled tega bo morala Nemčija vnovič začeti vojno, ki pa utegne za njo postati prav velika nesreča. obrtnem šolstvu in o vzgoji obrtnikov je poročal gosp. Eössler ravnatelj obrtne šole v Kladnu. Povdarjal je pomen strokovne izomike in obžaloval, da stori država tako malo za vzgojo obrtnega naraščaja, da skrbi tako nezadostno za obrtno šolstvo. Poročevalec je nasvetoval resolucijo, s katero se zahteva pomnožitev in praktičnejša uredba strokovnih obrtnih šol 1 mojstrskih tečajev in višjih obrtnih šol ter pomnožitev obrtnonadaljevalnih šol. » Tudi ta resolucija je bila po kratkem posvetovanju , naj Shod slovanskih obrtnikov v Pragi dne sprejeta, na kar se je seja zaključila z naročilom « 28. in 29. septembra. (Izvirno poročilo) predsedništvo sporoči cesarju izraz udanosti in zvestobe zbranih slovanskih obrtnikov. zlati slovanski Pragi se je vršil dne 28. in 29. septembra prvi shod slovanskih rokodelcev in obrt nikov iz vseh avstrijskih dežel, in sicer bil to tako znamenit shod da kaj takega ne bil nihče pričakoval. Shoda se je udeležilo okrog 5000 oseb iz vseh slovanskih dežela v naši državi. To je število, ki priča, kako mnogobrojno je slovansko obrtništvo, in kako je to vane cene, je vzrok temu pomanjkljivo trganje. Sadjarstvo. Ako gospodarji za svoje sadje ne dobijo pričako razbi obrtništvo zavedno. ranje in spravljanje ob razpošiljanju. Dobre vrste Udeležniki shoda slovanskih obrtnikov so se se šli sadje se dobro plačuje in se zares tudi nikdar preplačati t 28. septembra dopoldne v prekrasnih prostorih na Žo ne more. finjskem otoku, kamor je prišel udeležnike pozdravit tudi praški župan dr. Srb v spremstvu več občinskih svetnikov, a navzočih je bilo tudi mnogo čeških državnih in deželnih poslancev. Toda uprav neverjetno je, kako se navadno sadje nabira. Nemalokrat se dogaja, da se ljudje, navadno nevedna in lahkomišljena mladina, hlapci, dekle ali domači Zborovanje je društev na Češkem otvoril predsednik Zveze obrtnih gosp. Jirousek s primerim ogo-vorom, ki gä je zaključil s historičnim vzklikom: Sveti Vaclav, ne pusti poginiti ne nas ne naših naslednikov. Gospod Jirousek je bil izvoljen predsednikom, na kar so ter tuji otroci, vržejo na sadje, ter je neusmiljeno stresajo, otepajo in trgajo z grabljami in vilami z drevja tako, da zderejo doli zadnji sad. S sadjem oklestijo in oderejo seveda tudi zelenje in veje, katere rodijo sad. Toda kako je sadje samo, spravljeno z drevja na ta način! Kjer se' sadje bere na ta način, ne more biti go- pozdravili shod župan dr. Srb, zastopnik mladočeške stranke Nemec in občinski svetnik Lada. vora o dobrih cenah. A to ni še vse. Posestnik, ki pusti % obirati sadje na tak način, sme biti tudi prepričan da Vrsto razprav bode imel prihodnje leto mnogo manj sadja, ker je drevo otvoril gospod Kratochvil iz poškodovano. Žižkova ) obširno razpravljal o namenu in o ko ristih deželne obrtne organizacije. Pojasnil je slabi vpliv centralizma na obrtne zadeve, na kar je bila po kratka debati sprejeta resolucija, s katero se zahteva stanovske Dva pogoja sta, katera treba posebno uvaževati, ako hočemo sadje dobro spraviti: Sadje sme se le, kadar organizacije obrtnega stanu po deželah, katere naj bodo mej seboj združene v obrtne zveze ) ki naj imajo pri trgati je vreme suho in nebo jasno, ne sme se pa nikoli tresti. Nadalje se ne sme preveč valjati po rokah. Najplemenitejšim vrstam jabolk na pr. se pozna, da so meren vpliv na vse obrtne zadeve. prevlečeni s fino voščeno kožico, katera služi naravnemu namenu, da se varuje sadje škode. Ako pa se sadje v Dosledno temu sklepu je prišlo na razpravo vpra- enomer jemlje v roke, ali se premetava, tedaj se ta ko- šanje, ali naj se obrtno zakonodajstvo prepusti deželnim žica odere, a to je potem krivo, da imajo do sadu pristop zborom, ali pa naj spada še nadalje v kompotenco drž. eni mikroorganizmi, kateri provzročujejo gnjilobo. 'M zbora. Poročal o tem gofip. Veverka iz Prage, ki je zastopal stališče, da v drž. zboru sploh ni upati, da bi se kdaj izvršila korenita, potrebam ustrezajoča obrtna Čim mehkejšega in sočnejega mesa ko je sadje treba paziti pri trganju istega od drevja reforma, in da zamorejo vsled razlike mej razmerami v posameznih deželah samo deželni zbori resnično poskr beti za koristi obrtništva in varovati njegove interese. tembolj Mnogo bolj, nego se je to godilo do sedaj, treba bode tudi poslej gledaü na pravi čas sadne trgatve. Ako je sadje po trgatvi pokvarjeno 1 to mnogo pripisovati okol nosti, da se ni trgalo o pravem času. Navadno ^se trga tem smislu sestavljena resolucija je bila po daljši sadje prezgodaj. Radi tega sadje vene, ker navadno vi razpravi, v kateri so se čule pritožbe zlasti radi posledic dimo na pr. pri sivih renetah. A to je v kvar kakovosti obrtne svobode, sprejeta. in trajnosti sadja. Pri nekaterih hruškah pač na- * stran 386 Letnik LVIII sprotno vidimo, da bolje 1 ako se jih trga zgodaj, nego pozno, pri jabolkih pa je le čas prave zoritve tudi ugodni čas za trgatev. Na ceno sadja pa ima velik vpliv razbiranje in razvrščenje. Samo dobro izbrana roba zamore imeti tudi dobro ceno. To si more zapomniti vsak sadjar, da si I Poučni in zabavni del. razvrsti sadje v prvo, drugo in tretjo vrsto in potem razdeli po rodu za uporabo na pr. namizno sadje, sadje za mošt itd. Pri tem delu se mu ne sme smiliti časa. Labudova pesem Novela. Spisal Georges Ohne t. (Dalje.) Maud jo je tiho opazovala, in zdelo se J ker mu bode trud dobro plačan, ako pomisli, da kupci bile vse, kar je pretrpela, le hude sanje. Mislila je zdaj zahtevajo izbrano in razvrsteno sadje. Vse črvivo, nič tega trpljenja o njenem življenju ni bila resnica. da so da stolčeno; nagnito in raskavo sadje treba odstraniti, a iz istega narediti mošt za dom, lepo sadje pa gre na prodaj. Več težave seveda provzroča sadjarju spravljanje sadia. Na splošno se ne more priporočati sadjarjem ) Res za zlasti ne manjšim, da hranijo sadje čez zimo. nekatere zapeljivo to, da okoli Božiča prodajo meterski stot jabolk za gld. dražje nego meseca oktobra ako pa si stvar ogledamo od bliže, pridemo do zaključka, da je bolje, ako prodamo sadje kmalu po trgatvi. Ako sadje spravljamo, je prvič izguba pri teži, ker se sadje osuši do 15—20 odstotov. Potem je zguba na ognjitju in raznih drugih škod. Zlasti izguba večja. ako ni primerne shrambe, kjer bi se moglo sadje ohra- niti zdravo. Seveda je potrebno da prostor v shrambi najprej ofistimo, predno spravljamo notri sadje. Treba odstraniti iz shrambe staro trhlo slamo in kar je takih reči, ki širijo duh trhlobe in tvorijo škodljivih gliv. Police, stene itd. je treba umiti z lugom od sode. Prostor treba razkužiti in potem dobro prezračiti. Najbolje je tudi, da v istem prostoru ni nobenih drugih pridelkov, zelje, repa drugih itd. ker zlasti fino sadje ne prenaša duha delkov. Fino sadje je položiti na suho rženo slamo pri 1 še lesa Naloži se sadje naj sadje 3ži bolje pa na žaganje od nedišečega v eno samo vrsto, da ne leži sad na sadu. z repom na dolnjem kraju. Vse to je težavno, a kdor hoče prihraniti sadje čez zimo zdravo, se more po tem ravnati, bolje torej seveda, ako je proda pred zimo. Mnogo drugih pazenj kakor jednakomernost toplote r V shrambi ne puščati zraka notri, odbiranje pokvarjenega , o kaj od zdravega itd. spada vse k potrebni hranitvi sadja čemur se je pa že toliko govorilo, da odveč še pisati o tem. Poglavitno za sadjarje v naših krajih je trgati zrelo in o dobrem vremenu, razvrstiti sadje in dobiti za rana dobrega kupca, naposled pa tudi narediti mošt na domu, ki nam prihrani mnogo lepih novcev, katerih sicer Ko se je naenkrat pokazala resnica » zaprla oči, da bi ne izgubila te prijetne iluzije, in rekala si je: Tako moralo biti, tako je, in to je sreča. Čutila je melanholično radost, če je govorila s Harrietto in Daisy o preteklosti; vsi prijatelji, izgubljeni pred tremi leti, so korakali pred njenimi očmi. In po cele ure se je vtapljala v svoje davne spomine^ Tako je t pozabila najbolj na trpkost in na strah sedanjosti, bila je zopet srečna. Ko je videl Stenio svojo drago bolnico tako raztreseno, je odšel na morski breg ter se vsedel v redko in orumenelo travo sredi ogromne samote med nebom in zemljo. In utopil se je v svoje otožne sanje. divjal v nje- Poslušal je vihar svoje bolesti ki govern srcu. Naenkrat so se spremenili njegovi vzdihi v godbo ) in v njegovih razvnetih možganih so se glasile melodije, predstavljajoče obup. Predno je slišal te melo- dije > izvirajoče iz njegovega trpljenja in izražajoče to z največjo intenziteto, je pretrpel nepopisne muke. Hotel Toda njegov genius mu tega je zatreti svojo domišljijo. ni pripustil. $ Bili so pogrebni sprevodi, ki so se pojavljali v njegovih mislih, strašeč ga, kakor pogrebno zvonenje v otožnem ritmu, kakor koraki onih, ki neso krsto polni vzdihov in plaka. Na vznožju strmega brega so se zaletovali valovi ob skale, igrajoči tako neprestan pohod. Stenio, obdan od teh vizij, je bil kakor okamenel, po-doben omahljivemu bitju» s katerim se igrajo druga bitja. Proklinjal je demona godbe ki ga vedno jemal v svojo oblast in dajal njegovi žalosti umetniško obliko. dobah takih sanj je videl obrovske skupine valov 1 k ki so se širili v nedogledni modrini, globočini, vablji- « vosti. In mislil si je, da najde v teh hladnih valovih enkrat pozabljenje, pokoj in tihoto. Toda bleda Maudina podoba, ki se je pojavila kakor beli fautom, ga je opomnila zopet njegove dolžnosti, in on je odkorakal s sklo- izmečemo za nezdravo vino po krčmah. Nasvetujemo pa ulicah, ne da njeno glavo zopet proti mestu. Potem je korakal po še posebno letos, ko je sadja dovolj se ogledal, ne da povsod,, da naši zdrave ozdravil na po sadjarji naredijo mošt, a zanj otvorijo v mestih posebne krčme s sadnim vinom, ki je vsaj zdravo — mesto umetnega italijanskega vina. 1 bežeč pred vsiljeni, in stopil zopet v sobo svoje bolnice, z mirnim čelom, s smehljajočim obličjem Novica o bivanju Marackzya v Dieppe se f skoma razširila. In takoj v prvih dneh so prihajali mnogo bli številni gostje, da se prestavili Vsi so našli vrata zaprta. Veliki umetnik ni hotel videti nikogar. Letnik LVIII Stran 387 * Pričele so zopet govoriti o razmerah podanikov, resnici Med tem so se sirote igrale v vrtu na solncu. Sami da- se ta aristokracija razkošja ni zabavala. Nič novosti za rovi širnega morja in vsi od usode določeni, da bodo okrajšanje dolzega časa. V teh morskih kopališčih bi enkrat pluli po teh valovih, ki so jim napravili v mla- Tekmeške igre so privabile na mali normandski breg cvet ljudij, katerih jedini cilj je zabava človek res umrl dolzega časa. dosti toliko žalosti in jim osiroteli ne pomneč tega Kako razvneto tedaj govorila sestra Elizabeta, so skakali semtertja, brezskrbni in veseli. ko objavila pred svojim zborom patron novico, da se MarBckzv odločil, da se ne pokaže več na odru Ko se je vračal Marackzy nekega večera s svojega našel na hodniku svojega stano- njenih mislih. so bile namerjene samo na dober uspeh njenega dela, so besede mlade dame, s katero je šla nabirat miloščino v palačo Royal, kjer ste srečali Stenia^ napravile velik obrat. Od tega trenotka navadnega sprehoda, vanja neko damo, temno; godbenik je pozdravil in hotel iti dalje, ko je ki čakala nanj Bilo je prece) obiskovalka hitro vstala, pristopila njemu, in poda se je vrtil v glavi problem: poiskati in pripraviti jajoč mu roko, rekla s pritajenim glasom: „Oh! mili gospod Marackzy! — Kaj me ne poznate? Tedaj sem se tega velikega umetnika sirot. temu > da bi igral na korist tako spremenila? a Ko dvomil, ali naj bliskoma ubeži ali posluša In med tem, ko je ona z vsem zanimanjem pre množico besed, ga je prijela dama za roko, vedoč ga mišljala jedno največjih idej na uspeh » katerega se mislila zagotovljenega, so se dame patrone spominjale na dogodek z Maud, govorile so o lordu Mellivanu, o irskem gradu, katerega imena sploh niso vedele. Cela oknu, vprašala z nekako gotovostjo: „In zdaj, ali je še treba, da vam povem svoje ime?" Stenio se je prisiljeno prestrašenega obličja na premenjevala, raz- povest uboge umirajoče žene se širjala v ustih teh ljubkih lenih dam, zmožnih govoriti glavo .. . . raje slabo o samih sebi, kakor molčati. smehnil in se globoko poklonil, rekoč: „Oprostite mi vojvodinja . . . » Nekaj časa sem večkrat skoro izgubljam Napravil je nov poskus, da bi ubežal, toda dama 8 So pobegi, katerih niti ljubezen ne izgovarja!" sedla na klop in sileč Marackzya, da bi prisedel • # nii je pravila jedna teh dam. „Kako more priti komu na pričela z ganljivim glasom: misel, da bi se dal odpeljati kakemu umetniku?" Mlada vojvodinja zvočnega imena, blondinka vneto nasprotovala: „Draga moja, vi tedaj še niste nikdar čuli tega znamenitega Stenia? Potem ne govorite tako lahkomiselno o ljubezni, katero zamore on zbuditi. Poznala sem žene, » Koliko žalosti ste užili od onega časa ) kar se nisva videla! Verujte » da sem vas pomilovala iz dna srca s katerimi bi bil mogel storiti, kar mu drago a . . . Toda na srečo je zdravstveno stanje krasne vaše soproge boljše, kot se mi je pripovedovalo. Ah! kako je bila krasna pred dvemi leti na Dunaju! In kaka ljubkost! ... Ali bi je ne mogla videti?" Stenio je nejevoljen nad tem klepetanjem odvrnil D D Neumni ce! Žene. ker zdravnik katere imajo pri nas veliko veljavo Kaj hočete? Najredkejše strasti se razvnamejo često od s slabim glasom, da je to nemogoče, tako zapovedal. Molče je vstal v nadeji, da obiskovalka odide. Toda ona se je ganila z mesta in ponavljala v godbenikov tem je posebna čarobnost Videla raznih tonih: „Kako mi žal Kako mi žal a sem, ko je naš občudovanja vredni Vignot sedel s svojimi dolgimi brkami pri klavirju in peval arijo iz sva \ da so bile žene nanj kakor prikle In pogledovala je okrog sebe, kakor bi iskala od prtih vrat, skozi katera se splazila v sobo k bolnici lega Meüstofela » Kak namen imel vaš obisk? rekel Stenio njene, srce jim je hitro tolklo, bile so očarane, kakor nepotrpežljivo ptica če je piči kača In Marackzy mlad krasen Lepa blondinka sklenila roki z zapeljivim obrazom, z očmi 1 iuaxav/ik£«j J« uiACbu, ---------- ki se svetijo kot dijamant. svojemu obrazu izraz razžaljenja, rekla 1 trudeč se. dati ) On očara vaš pogled vaš posluh, celo vaše bitje D počakajmo, prej ne govorimo o njem t Ah! ljubi, 4 vi imate toliko vpliva! umetnik! Tu toliko sirot in Marackzy? Oh! Potrudimo se, da ga dobimo za svoj koncert, in potem stuje, da so rešeni iz bede Jedina vaša beseda zado Ali se obračamo zastonj boste govorili o njem drugače kako to doseči?" a na vaše plemenito srce? Us t rezi te prošnji m mi »Toda, D Samo njegova soproga ga more pripraviti temu Toda ) kako' priti nji? u vam bodemo zelo hvaležni ..." Marackzy ni poslušal niti besedice več; segel je gospej patroni v besedo, rekoč » Oh vojvodinja, morate se za to žrtovati! je za » Ali prihajate meni z željo, da bi igral pri klicala z navdušenjem sestra Elizabeta J » bili bi vam kakem koncertu? Prišli ste zastonj! Tega ne morem hvaležni, moji ubogi otroci in jaz a storiti naju. soproga ? Lepa blondinka je pričela premišljevati. „Marackzya nisem videla od našega obiska na Du- • a Ali se bo še spominjal na me? . . In njegova a To za sirote n Če potrebujete denarja za svoje reveže 1 dam vam ga tt 1 rekel > » toda da Poskusim! To za reveže". odru, na to ne mislite igral, da bi se pokazal na dodal. Ne trudite se, madama I ScraD 388. Letnik LVIIl. videč da se pripravlja vojvodinja k novemu «redstvu, ki bode tako lahko. Premagam svoje nedopadajenje, svojo bi ga ganilo in pripravilo k temu. In potegnil je iz žepa omrzelost listnico ter vzel iz nje nekaj bankovcev, katere je položil prosilki v roko. Potem jo pozdravil tako ljubko, za trenotek se je spremenil v Stenia poprejšnjih 1 spremil gospo do vrat hodnika in stopil v svoje stanovanje. I se časov naposled poklonil glavo. Maud Za nekaj časa Kaj na tem?« napadel hud kašelj 1 ki jie prignal kri v zopet upokojena stisnila Steniu Maud je ravno legla, in Daisy roko in rekla: „ H vala vam"! Ostala je nepremična, kakor mrzličnem razvnetju nadaljevala: sanjala potem je v sedeč pri postelji i Vidiš, ne boš igral samo za otročiče, ampak tudi je nekaj čitala. Opazivši svojega moža, se je bolni ca za me. Že zelo dolgo te nisem slišala podprla na laket in imajoč glavo nagnjeno nazaj, ker so Oh! dobro vem bili zdaj lepi plavi lasje pretežki, je zašepetala kaj hočeš reči: „Bodem igral za tebe samo a a Z Umolknila glasom, oslabelim vsled bolezni: „S kom ste govorili 1 Stenio ? In o čem? tt , da bi dobila sape, in potem še z večjim oduševljenjem nadaljevala: „Toda to ni tako, kakor te n » To ni bilo nič, draga moja". Toda, zdel se mi je ženski glas hočem jaz slišati. Bada bi te slišala pri navdušenih tt D Ste ljubosumna » Maud? vzklikih in pri ploskanju očaranega občinstva, kakor oni večer, ko sem te prvič videla. To me spomni na krasno a selo premenil izraz obličja. rekel umetnik in ve- dobo mojega življenja, na dobo, ko sem bila polna moči in upanja, ko me je vse razveseljevalo a „Nikakor, toda sem zvedava « Nova kriza ji je ustavila besedo in ji premenila D No, raznesla se je novica, da sva tukaj, in prišli izraz obraza. so nad me z nadležno prošnjo, da bi igral na koncertu Stenio je pristopil gladeč koščeno roko mlade n Na korist revežev, brez dvoma?" mu segla Maud v besedo. soproge rekel: „Prenehaj že vender govoriti, angelj moj, prosim te, ker se mučiš. Storim, kakor ti želiš. Presrečen n Eh! kakor vselej! To je znameniti izgovor nad sem 1 da morem preskrbeti trenotek veselja a ležnikov!" je odvrnil Stenio trpko Kaj so njim samo reveži?" n Reveži ? Prikimala je z glavo, angeljski smehljaj je preletel njene ustnice in ji ožaril oči. In držeč roko Steniovo v Pri teh besedah je preletel črn oblak čelo bolnice, svoji roki, je bilo videti, kakor da uspeva. Marackzy se je takoj vstavil in rekel mirno (Konec prih.) Imel sem sočutje z njihovo bedo, Maud Da roval sem dar za te otročiče, v vašem in svojem imenu". bilo za otročiče?" je rekla mlada gospa Ah to z nekim posebnim proizvokom Umolknila uprla mokre oči pred se, potem pa popolnoma po tihem, kakor za samo sebe rekla: Osebne vesti. Okrajna sodnika Aleksander Ravnihar v Ložu in Jos. Rotner na Vranskem sta ime- » Otročiči Človek bi dal življenje Kako žalosten je pogled na nje 1 da Solze otročičev mučijo materinsko srce rede trpe! trpljenje Zelo srečne so vender matere jih morejo videti, če prav ko plakajo viček, nežen, prikupljiv, slaboten . . . tako brzo odnesen če odpravil njihovo novana za deželnosodna svetnika na svojih mestih. Sodni pristav gosp. Henrik št ur m v Metliki je imenovan okrajnim sodnikom v Idriji. Sodni tajnik v Mariboru gosp. Karol Nedved je imenovan deželnosodnim svetnikom in predstoj svoje otroke in nikom okrajne sodnije v Slovenjem gradcu Oh ta mali čr- učiteljišču v Ljubljani gosp Vaclav Srp le Profesor na premeščen v glavo proč 1 da . . . tako zgodaj uničen, Težko je govorila, obrnila je jo soprog in sestra ne videla, da plaka. Stribro. Vladnim kancelistom v Ljubljani je imenovan na- rednik pešpolka št. 27 gosp. Ivan Led er er. Prideljena sta davčna praktikanta R. Mlejnik davkariji v Škof j i Loki m Vidoč njih zvedav in presrašen pogled, se je vzdignila Peternel davkariji v Radovljici. Davčni pristav in z nemalim trudom govorila s slabotnim glasom gosp goro Peharc je premeščen iz Radovljice v Kranjsko Topničarski nadporočnik gosp. Milan vitez B1 e i w e i s- » Stenio, mora se nekaj storiti za te otročite Če TrsteniSki je sprejet v vojno šolo. Naš rojak, konzul vam je to težko, prosim vas to v imenu najinega Ijub- gosp. A. Pogačar je premeščen iz Kahire v Jeruialem. čeka katerega sva izgubila Ko vidi 1 da delava dobro trpečim detetom nebesih tega rado val". 1 se mi zdi 1 da se bode v Oficijal pri vojaškem skladišču v Ljubljani gosp. Meyer je premeščen na Dunaj. B au er- Potrjen zakon. Cesar potrdil velevažni zakon, Padla .Maud"! zopet na vzglavje in udarila v jok. ga je sklenil deželni zbor kranjski, namreč zakon o ustanovitvi ^zaklada za javna dela in za povzdigo deželne kulture"", tem se spravi v red deželni budget, in ker se najame po- ) % Stenio in Daisy sta jo vzelo v naročje, prestrašena boječa se, da že umira. 4 * ___ • Ubogam vas", je zaklical Marackzy. — Vse storim, ... Za Boga, umirite se! sojila milijonov kron, se bo lahko jako mnogo storilo za f B da vse za vaše umirjenje Je- kaj ) česar deželno kulturo in druge potrebščine. V dobrodelne namene, za siromake in dobrodelne zavode v Gorici je cesar daroval 7800 kron. Poročil se je gosp. dr. Š v igel j, odvetniški kon» ne bil zmožen, da vi to želite? In to cipijent v Ljubljani z gdč. Mašo D w or sky z Dunaja. T \ • • I I r I » ' il r Letnik LVIIL Stran 389. Zlata poroka dveh bratov. V Luöah na Šta- da stvar le s podržavljenjem uravnati, a trgovski minister IQ je vendar pravi obč. državljanski jerskem se je pred kratkim na jeden in isti dan vršila zlata rekel, da se to ne zgodi, poroka dveh bratov. Mlajši je oženjen 51 let, starejši pa 55 let. zakon, da mora vsakdo svojo posest odstopiti, kadar to javna Skupna starost vseh štirih zlatoporoßencev znaša 301 leto. korist zahteva, seveda proti primerni odškodnini. Žal, da ni Za družbo sv. Cirila in Metoda ter Prešernov misliti, da bi se premogokopi podržavili, a zahtevati se mora, so se dovolile velike refakcije Ako spomenik! Litijske Slovenke dale so napi'aviti lične podobe da se dovolijo refakcije. dr. Prešerna v svitlotisku na trd papir in v velikosti kabi- za izvoz lesa iz Zgornje Štajerske, se morajo tudi za premog netne fotografije. Kdor pošlje s poštno nakaznico ali v pi- " Vrh tega je storiti korake, da se odpravi vžitnina od premoga semskih znamkah najmanj 45 vinarjev gospej Terezini Svetec Govornik je predlagal, naj se vprizori. skupna akcija vseh v Litiji v gori označeni namen, dobi z obratno pošto tako podobo, ki bo gotovo primeren mest v svrho podržavljenja premogokopov, in naj se izroči r> kinč vsake slovenske hiše, ministrskemu predsedniku skupna spomenica v tej zadevi, dalje zlasti zdaj, ko se bliža pesnika. lOOletnica rojstva našega velikega naj se store pri vodstvu južne železnice in pri vodstvu državnih železnic koraki, da se za dovažanje premoga v Ljubljani do-Nov odvetnik. Upokojeni deželnosodni svetnik gosp. volijo primerne refakcije, in končno naj se store koraki, da Ivan Vencajz je otvoril v Ljubljani svojo odvetniško pisarno, se odpusti užitninski davek na premog v občini ljubljanski. Državnozborske volitve na Kranjskem. Soci- alni demokratje so za prihodnje volitve postavili dva kandidata kurijo in za gorenjska in notranjska mesta m sicer za urednika Etbina Kristana, za Ljubljano pa krojaškega mojstra Ivana Železnikarja, Na umetniško razstavo se pripeljejo s posebnimi vlaki v nedeljo Tržačani, dne 14. pa Štajerci. Kranjsko društvo za varstvo živalij. Ker se bo v kratkem vršilo ustanovno zborovanje tega društva, se prosijo nabiralci članov, naj pošljejo dotične imenike gosp. Alojziju Pavlinu. c. kr. vet koncipistu v Ljubljani Občinske volitve v Radovljici. Pri zadnjih volitvah so bili izvoljeni: županom gosp. A Rob le k, za sve- Oba predloga sta bila sprejeta. « Shod zaupnih mož v Celju, ki se je vršil pod predsedstvom dr. Serneca, je bil prav živahen, Sklenilo se kandidirati v skupini celjskih mest in trgov dr. Dec ko ta celjskih kmetskih občinah pa viteza Berks a. Ker se v je dr. Gregorec odpovedal kandidaturi, se je izrekla želja, naj v ptujskih kmetskih občinah kandidiral Žičkar, dozdanji zastopnik V. kurije. Glede kandidata z^ V. kurijo ni prišlo do odločitve, 28 glasov je bilo za Dragotina Hribarja, 21 glasov stvar stranka proti njemu, a absolutne večine ni dobil. Zdaj se hoče prepustiti volilnim možem. Govori se, da bo znana tovalce A. Rudesch, 0. Homan. M. Kosmač m delala nä to, da bo zopet Žičkar izvoljen v V. kuriji, v kaše ptujski kmetski mandat izročil dr. Med- Vurnik, za odbornike gg Hudo v ernik, B ulo v ec. F. M u 1 e j, Novak, Vari, A. GoČar, V. Maly in terem slučaju vedu iz Maribora. Uslužbenci nemškega vitežkega reda na za tožni klopi. Due 13. maja t. ]e napadla najeta tolpa Premo vanje govedi bo dne 17. oktobra v Ljub Ijani in sicer za mesto in za politični okraj ljubljanski dne hlapcev nemškega vitežkega reda pri Veliki nedelji s kamenjem v Ormož se vračajoče zborovalce političnega društva ^ Sloga" 18 oktobra pa v Krškem za politični okraj krški. Občinski odbor v Kranju je v svoji zadnji seji poročilu občinskega svetnika dr. Koruna sklenil sezidati ter je bilo več ljudi ranjenih. tem napadu se bo vršila po mestno klavni dne 12. oktobra kazenska razprava. Pričakovati je, da se pri razpravi brezobzirno pribije vse, kar se je zgodilo, in kar Veljalo bo 20 000 kron pa do dne Ljubljanski občinski odbor je imel v torek sejo, v kateri sta prišla na razgovor dva važna predloga. Občinski svetnik Plan tan je opozoril na nezadostne prostore v srednjih šolah, izhajati. razredih so nabasane take množine dijakov, da ni Na b razredu I. gimnazije je 87 učencev. Učne sobe so tako prenapolnjene da morajo od tega imeti Škodo se ni zgodilo v tej zaded od dne 13. majnika 12. oktobra. Daleč smo prišli. Spomladi je Gregorčičeva stranka poskusila dobiti v roke goriško ljudsko posojilnico. To se jej ni posrečilo, pač pa so ovadili iz gole maščevalnosti načelnika dr. Turno zaradi dozdevne falšifikacije zapisnika, ravnateljske seje. Državnega pravdnika substitut Jeglič je z navdušenjem učitelji in dijaki na zdravju, dijaki ne morejo napredovati, so prirejene tožil svojega bivšega kolego zaradi pogreška po 89. za- učitelji ne morejo doseči učnih uspehov. Sobe, za 46 učencev, gotovo ne morejo zadostovati 87 učencem. Zakon-določa, da tam, kjer se za kak razred oglasi 50 dijakov, se mora otvoriti paralelka Posledica teh razmer je, da se mnogo dijakov prav po nepotrebnem pogubi, da pa slu- družnega zakona ter izprosil celo od ministrstva pravni pouk in pomoč. Glavni priči obtožbe bila sta dr. Franko in profesor Kos. A vse ni nič pomagalo. Na glaVni razpravi bil je čajno tudi prav slabi dijaki naprej pridejo. Taki odnošaji kakor naziji na gimnaziji vladajo kolikor toliko tudi na II. gim- dr. Tuma potem, ko je visel nad njim pet mesecev Daaioklejev meč obtožbe, sijajno oproščen. Nesreča na lovu. Te dni je bil gozdni oskrbnik verskega zaklada na Bledu gospod Roth v družbi z gozdnim Na tej je v sobah, »idanih za privatno stanovanje, po adjunktom Möhwaldom in gozdnim pomočnikom Einhirnom na 65 učencev. V Kranju in v Novem mestu se je vse poskrbelo Pokluki na lovu. Einhirn je hodil prei Eothom. Prišedši do za primerne prostore, v Ljubljani pa ne. Za jetnike se skrbi, i^^ke strmine je Einhirn sedel na tla, da bi tako laglje zdrknil da imajo dpsti zraka in luči, za učečo se mladino pa ne. Ker ^^^^ol Mej tem. ko je zdrknil, sta se sprožili obe cevi nje- poklicani faktorji ničesar ne store, na] se za stvar zavzame puške, nabiti s šibrami in strela sta zadela Rötha, ki občinski svet Govornik je nujno predlagal, naj se naučno mi- je stal nekaj korakov za Einhirnom, in sicer v stegno ter nistrstvo brzojavno opozori na razmere, ki vladajo v obeh nesrečnemu oskrbniku nogo popolnoma razmesarila s krbnik gimnazijah, in naj se zahteva odpomoč. Nadalje je predlagal I^^th je čez poldrugo uro vsled izkrvavenja umrl. občinski svetnik Pro senc, naj se store koraki v zadevi pre- zapustil vdovo in troje otročičkov. Roth moga. Obeča se podraženje premoga in pomanjkanje premoga. 210 kron izgubil je posestnik Ivan Kastrevc iz Cuje se, da se premog izvaža v veliki množini iz Avstrije na Hrušice dne 1. oktobra, ko se je vračal s semnja v Novem da mestu domov. Nemško. Ta pač vidi, kaj preti indusstriji. Čuje se tuii bodo morala večja podjetja vsled pomanjkanja premoga usta- viti delo, kar bode velik udarec za ljudstvo. Vprašanje o pre- star mož; menda se je bil preveč pijače nalezel. Ubil se je v Rudniku tik Ljubljane neki 58 let mogu je postalo splošno avstrijsko vprašanje. Svoj čas skli- I cana enketa ni prav nič koristila ljudstvu. Reklo se je, da se Nezgoda na južnem kolodvoru. sredo zjutraj odpenjal in pripenjal Ivan Hribernik v bližini železniškega 1 stran 390. Letnik LVIIl prelaza na sv. Martina cesti v Ljubljani vozove in je pri tem in drugih zgorelih in gorečih tvarin, da je zaöela upiti na prišel med dva pufarja, ki sta ga tako stisnila, da je kmalu pomoč. Vodnik Josip D' Antonio se je vzlic nevarnosti vspel potem umrl. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu, do nje in jo spravil iz nevarnosti. Sam pa je bil tako huda Krasnega planinskega orla je dne 30. septembra opečen in poškodovan, da so ga morali prepeljati v bolnico v na neki brakadi na Slivnici pri Cerknici gosp. Alojzij Premrov Neapelj. iz Martinjaka, in sicer s šibrami. Orel meri z razprostrtimi Žalostno svidenje. neki parižki pivovarni sla- perutnicami 221 c^n in tehta 6 kilogramov. Prešič ogrizel. Posestnica Plohi pri sv. Bolfenku je pustila te dni svojega 5 mesecev starega otroka brez nad- vili so mladeniči god svojega prijatelja, ki je pred kratkim ženska G1Ü ni prišel v Pariz, da se nauči jezika. V pivovarni bila postrežba, toda najlepše natakarice, katero zorstva v zibelki. V sobo požrl otroku obe ročici. je prišel prešič ter odgriznil in bilo nocoj, in vsi so se razgovarjali o so njej. zvali in vsakdo le Požar. Te dni je gorelo v Matenji vasi. Škode je vedel kaj zanimivega. Naenkrat odpro se vrata in Glü vstopi in pozdravi mladeniče, kakor svoje znance. Toda kakor od 2000 kron. Aretovanje v Trstu. Kazenski zagovornik in glavni urednik socialno-demokratičnega lista „Avanti" v Trstu, Eikard Camber, je bil, ko se je po opravkih mudil na sodišču, are-tovan. Dolže ga hudodelstva izsilovanja. strele zadeta obstane, ko ugleda mladega tujca onega, na kogar čast so bili zbrani. Tudi mladenič prebledi in predno so navzoči mogli opaziti in zabraniti, skoči Pavel B. tako se je zval tujec natakarici, in ustreli jo z revolverjem v prsi. V natakarici spoznal je svojo sestro Ivano, katera je pred dvema letoma zapustila bogati dom očetov in pobegnila z Ijubincem. Mati jej od žalosti umrla, a brat videvši jo^ Roparski umor v Gradcu. V torek popoldne se v taki družbi, čuvši raznih stvari o nji, posegel je v prvem je na Gradu v Gradcu sprehajal 67 let stari gledališki godec hipu po revolverju in jo težko ranil. Brata pa so zaprli. Karol Steinscherer. Na precej samotnem prostoru sedel je na Sest oseb obsojenih na smrt. Vojno sodišče v klopi kacih 17 let star mladt^nič. Ko je starec prišel do njega, Varšavi je obsodilo šest Nemcev na smrt, ker so isti umorili je mladenič vstal in pustil starca mimo, potem pa dvakrat z nekega ruskega špijona, katerega so dobili na nemškoruski meji. revolverjem ustrelil za njim. Kroglja je Steinsehererja zadela v hrbet. Napadenec se je zgrudil na tla. na kar je morilec Boj proti »Kamelotini«. Kameloti imenujejo se na Francoskem oni pristopil k njemu in nanj še dvakrat ustrelil ter ga smrtno prodajalci, ponujajo svoje blago po- ranil, potem pa mu izpraznil vse žepe in odšel. Na begu je ulicah in trgih mimogredočim in so često jako vsiljivi tujcem. Proti morilec izgubil revolver, morilec je bil jako elegantno oblečen. tem prodajalcem odredila je francoska policija stroge Ranjeni godec, katerega okreval. so prenesli v bolnico, pa ne bo je monca natanko popisal, toda vzlic vsemu iskanju se policiji še ni posrečilo ga zasačiti. Morilec je brez dvoma odredbe, katerim se morajo vkloniti vsi kameloti, ako sploh hočejo, da se jim dovoli prodajanje. Tako na primer piše neki francoski poročevalec, da mu je v teku ene ure, ko je sedel mislil, da dobi v neki kavarni ob pri napadencu kaj več denarja, toda njegov cesti. prišlo nič manj kakor 59 takih up se je izjalovil, kajti starec je imel samo dve kroni pri sebi. Da maščuje mater je.potoval 2000 milj bogati trgovcev ponujat raznega drobiža kakor: razglednic, šaljivih Časnikov, fotografij, psov, ptičev itd. živinorejec Frank Alling iz Tacome in pretepel v hotelu Nelson sednik LfOubet na slikarski razstavi. Francozki v Rockfortu svojega svaka Filipa Dankyja. hotelu se je z velik nasprotnik slikarskih razstav. Vselej pred- postane napačnim imenom vpisal, poslal Dankyju pismo, s'katerim ga povabil zaradi „kupčije" v hotel. Na mostovžu hotela sta se srečala, Alling je vzel iz žepa volovsko žilo ter udrihal toliko Časa po svojem svaku, da se je zgrudil „Potoval sem 2000 milj daleč, da ga pošteno naklestim, ker je obrekoval svojo mater", rekel je Alling prisotnim gledalcem. Svaka nista videla že 25 let, in 45 let je minulo, odkar se bil nervozen, kadarkoli mora med slike. Te dni se je moral ogledati „salon de refuse3", salon zavrnjencev. Ko se je približal neki sliki, je vskliknil jezen: „Kako se more razstaviti taka packarija?" Ravnatelj razstave je zarudel in pošepetal Loubetu: „Za Boga, slikar stoji tik Vas" ! Loubet pa je nato glasno vprašal: „Kdo je slikal to sliko?" Ravnatelj mu je predstavil slikarja, kateremu je predsednik dejal veleprijazno: „Oprostite mojo ostro kritiko I Jaz sem Gaskonjec, a pri nas je navada, da ono, kar hočemo kupiti, najprej grajamo. Koliko stane slika?" „Dvajset tisoč frankov". odgovoril slikar. „Tako ?" le Alling v Rockfortu. Oba sta stara 70 let. Da, tudi v Ameriki je še nekaj idealistov. Mejnarocjni unikum. Ravnatelj poljskega gledališča v Poznanju angažoval je pred nekaj dnevi igralca Šte- Slikar se je nasmehnil in rekel: „Da, gospod predsednik, fana Lochman, o katerem se po vsej pravici more reči, da je toda jaz sem Norvežan, in pri nas je navada, da ponujamo- rekel Loubet; „a na sliki stoji samo 10 tisoč frankov !" mejnarodni unikum Lochman rodil se je namreč v Drenopolji slike za polovico cene, za katero jih jim hočemo prodati". na Turškem od očeta Turka in matere Rusije, ter je francozki Loubet je čutil, da ga je slikar kaznoval za hudo kritiko, a p'odanik, dasi francozke dežele niti videl ni. Za čast podanik vendar je ukazal tajniku, naj plača slikarju 20 tisoč franKov. francozke dežele zahvaliti se ima svojemu očetu, kateri je v Drenopolji bil v službi pri francozkem konzulatu. Izvršil je Lochman šolo v Bukovini ter je popolno poljsko vzgojen. Po zavidanju vredni Lochman je toraj poljski igralec z nemškim Hiša iz asbesta Asbest nepregorljiva snov. imenom, francozki podanik, turški deželi rojen. sin TurSčine in'Rusinje in v se da obdelati za vsakovrstne stvari kakor: obleko, obuvala in ima vsled tega najbrže veliko prihodnost, se je znašlo tudi sredstvo, s katerim se more storiti asbest stene. Sedaj nepremočljivim vsled tega dal si je vrhovni zapovednik v Na Vezuviju. Pretečenega tedna so znakovi, da se Vulkanske materije in plini v Vezuviju mešajo, so porabili za zgradbo hiše Kini grof Waldersee narediti hišo, ki se da ob enem prenesti, se pokazali in to jako lahko vsled tega, ker je asbestova množ, katero lahka. Hiša ima sedem jako in da bode breg kmalu začel izmetavati; zato se je napotilo velikih sob, na breg mnogo tujcev, kateri so hoteli lično prepričati se o bojnem polji služijo poveljniku za stanovanj pisarne v delovanju vulkana. Med vspinjalci bila neka Američanka Amulet. Perzijski šah pozval je o priliki svojega Ana Guilfont, katera je po vsi sili šla čez dovoljeno mejo in bivanja v Ostendu imenitno gledališko pevko Solo Beth da to vzlic opazki vodnika, kateri jo je svaril, naj ne gre naprej, mu zapoje nekaj pesmij, k čemur je bila pevka seveda takoj ker je nevarno, . Gospa Guilfort se je vspela še kakih 100 ko- pripravljena. Po dokončanem petju zahvalil se jej je šah ter hoče- rakov navzgor, nakrat se je čez njo vsul oblak peska, blata dal lepo izbrušen denar od dveh frankov rekoč, da Letnik LVIII. Stran 391, « ta mali amulet prinesti sreöo. Umetnica, vsa srečna, vzame 60.000 kron znaša glavni dobitek „Invalidendank-lote- spomin, in ker je bila precej praznoverna, misli, da more ifi rijo, kateri se po odbitku 20 ^L v got izplača Mi takoj srečo poskusit. Zatorej gre v igralnico, zastavlja in igra, opozorimo naše Častite brralce, da je srečkanje 10. novembra t. 1. toda amulet noče pokazati svojega učinka. Bolj in bolj iz- gublja pri igri in naposled, ko je izgubila že precejšnje svote denarja, vrže jezna oni amulet od šaha v morje, kjer se je ji zdelo najbolj globoko, čez nekaj dni pa, ko je vže šah odšel, obišče ga njegov poslanec rekoč, da , jej po naročilu svojega gospoda prinaša v zahvalo dragoceno zlatnino, samo da mu vrne oni denar, ki ga ji je dal šah. Toda ker je ležal oni novec na žalost umetnice v morji, ga ni mogla izročiti zamorejo osebe vsakega stanu na poslancu, torej tudi ne sprejeti dragocen dar. Osramotena kraju gotovo in pošteno brez kapitala vsakem zgube morala je priznati vso svojo krivdo, in poslanec se je vrnil ^ j zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih z dragocenim darom za svojim šahom. papirj e v srečk. Loterijske srečke Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher Deutsche Gasse Budapest. V Brnu dne oktobra t. 1.: 84, 27, 44, 40, 10. Na Dunaji dne 29. septembra t. L: 35, 25, 20, 68, 58. V Gradci dne 29. septembra t. 75, 79, 30. 25, 43. Tržne cene. v Ljubljani dne'5. oktobra 1900. Pšenica skrivnost m napraviti SI vsakdo doma sam brez vsake rž K ječmen K 6. oves proso turS'iica 6 30 leča ajda K fižol priprave in težave najfineje likerje po fran eoskem zistemu s 10 50 Vse cene veljajo za 50 kilogramov pomočjo ekstraktov ki stanejo za napraviti po 5 lltrOY likerjev: Tropinovec 5 Absinc, Vermut, Ruski pelinoYec, Češki liker, Kimel po 80 kr.: SliYOvec, Rum. liker tinec po 85 kr 95 5 kr Chartreuse Razpošiljam Cešnjevec, Alaš, Alpski Konjak, Benedik 5 Pilzenski liker proti znamkah ali poštno nakaznico predplačilu po v povzetju 10 kr Teč 7 po poštnem Vsaki pošiljatvi denem navodilo, kako se napravi liker pri Pre prodajalcem, če naročijo več blaga ceneje mnogo Anton (13 25) Rukavlna Belvedere Velika zlata srebrna loterija za vojaške invalide nt mesec Glavni, dobitek 0 .. , V X ' t t V g:otovlni z 20o/o odbitka. ( w I stran 392. Letnik LVIIl Vizitnice kuverte firmo priporoča I Blasnikova « « tiskarna Ljubljani I t X n t. i i m» v k* • • 1 kavo Se Ijudj e, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladno akoravno zdrava kavina pijača? ista tako prijetna i Zato, ker se vsi ne vedo, katere velike nosti ima Kathreinerj kava bobove kave skoz en i: ekstrakt kave. ne I r< .V rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove njene zdravju škodljive lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti domačega sladnega preparata preljubljenem okusom bobove kave. Res zdravi bo Kathreiner Knsipp sladna kava milij ljudi dan použita', želeti bilo stotisoč družinah vsaki korist vseh. res V.' družinska kava vsled jenih dobrih lastnosti zlasti \ vsaki druži ahajala sladna povsod h u 7 Kathreiner Kneipp-ova primes k bobovi kavi, kateri okus služi za. < l«^ f • . ■ f 1' • • • * 9 /J uživanj barvo mileje odstran napravi Dela kavi .-'I [\t • * \ K L znane zdravj bobove kave popolnoma. Pripo jino Kathreiner kave začeti in odlj kave polagam ukusn» la.stn( eno tret-dve tretjine bobove polovico vsake kave Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp kave obstoj tem popolnoma sama lahko • • kratkem času tudi prav dobro tekne. bobova kava popolnoma použiti prepove ajboljše nadomestilo bolnim osebam lahko prebavlj ženskam, slabotnim i, kri delujoča pijača priporočena, zdravniških izrekih rastujoöi mladini, ■ebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne ■ove sladne kave tudi ffi Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-o najmanjši družini veliko prihranj poskus dostuj ista stalno iipelj kava se ne sme nikoli Kathreiner Kneipp-ova « prodajati! Prava je samo v znanih belih izvirnih zavojih z podobo župnika Kneipp varstveno znamko imenom »Kathreiner if t. !J V I J' r 1 os # • «f Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. — Tisk in založba: J. Blasnikoyi nasledniki