Pa pošti prajoman:
ta
celo leto naprej 26 K — b pol leta , 13 , — «etrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20,
V upravništvu' prajeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta četrt , mesec
10,-, 5 > - i 1.70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mf«?c.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Narafiaina in [inaeratc «prejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice ftt. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovaua pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2.1., 17.
Izhaja vsak dan. izvieinii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 146.
V Ljubljani, v petek 28. junija 1901.
Letnik XXIX.
Korber in Szell.
i.
Za drž. zbor so se pričele počitnice. Dovršil je v kratkem času ogromno delo, sklenil nad 20 zakonov, ki so v gospodarskem in socijalnem oziru največjega pc-mena in bodo zarezali sledove resnega dela v dolgo vrsto let in desetletij. Vlada, ozir. ministerski predsednik dr. pl. Korber sme za sedaj biti zadovoljen, da je premagal ogromne ovire in težave, začasno upokojil po triletni obstrukciji razburjene, razdivjane in razbrzdane duhove ter brez vsake stalne večine vzdržal parlamentarno delo. Vrhunec vsemu trudapolnemu delu njegovemu so bile velikanske slavnosti, katere so mi-nole dni Cehi in Nemci prirejali cesarju po vodom potovanja po Češkem.
Komaj pa eo utihnili navdušeni pozdravi, miroljubni in spravljivi govori v češki prestolnici, že se oglašajo razni politični preroki, ki večinoma soglašajo v trditvah, da se iz praških slavnostij ne more sklepati na mirno in redno zasedanje bodočo jesen. Dr, pl. Korber stoji pred odločilnim korakom, ko predloži zbornici državni proračun in nagodbo z Ogersko. S previdno taktiko je pač dosegel vojaške novince, delegacijo in začasni proračun. Izigral pa jo tudi zadnjo karto, ko je državnemu zboru predložil vrečo, polno milijonov. To je vleklo, da so se stranke kar pulile za državne jasli in pozabile na staro sovraštvo in prepir. A do jeseni lahko že ugasne ves umetni ogenj navdušenja in se razkadi dim in vonj spravne žrtve. Večje stranke, ki morajo računati z radikalnimi življi, se zopet povrnejo v zbornico z napetimi samokresi, zahtevajoč novo odkupnino za življenje.
In nagodbe z Ogersko vlada ne more dalje odlagati, že z ozirom na nove obravnave o trgovinskih pogodbah. Ta avstro-ogerska nagodba pa je od 1. 1897 ona pu-šica, iz katere je izviralo zlo, ki rodi in provzroča vedne potrese in viharje v državi. Vlada niti ne sme upati, da bi zbornica odobrila s § 14. podaljšano nagodbo. Torej jej ne preostaja druzega, nego da odpre nove zlate rudnike ali pa prisili ogerske
državnike, da povišajo prispevke za »skupne državne izdatke«. Rotšild in tovariši imajo sicer še mnogo pod palcem, kar bi radi varno naložili Avstriji na vrat in hrbet, toda vedno le na kredo pisati ni varno. Dr. pl. Korber bode moral torej resno govoriti s svojim tovarišem ozelloni ter mu dokazati, da so minuli medeni tedni dualizma in da v Avstriji ni več na krmilu nemško liberalna stranka, ki je Mažarom rada plačevala zavarovalnino.
Kvota sicer ni integralni del ogerske nagodbe, a je tolikega pomena, da si brez kvote ne moremo misliti nagodbe, niti dualizma. In ravno ta bistveni del naše države brez imena nima nobene pravne podlage. Nagodba le določa, da kvotni deputaciji kot nekaka odseka obeh parlamentov pripravita gradivo in nasvete za kvoto ali prispevke obeh državnih polovic za skupne državne potrebščine. Kvotni deputaciji torej niti ne moreta skleniti veljavne kvote, temveč le gradivo pripraviti za oba parlamenta, ki moreta sklepe kvotnih deputacij odobriti ali zavreči. Avstrijski zakon z dne 8. jun. 1871 in ogerski člen IV. zakona iz 1. 1872 le določata, da se za bivšo vojaško granico na račun Ogerske 2% odbijeta od skupnih stroškov, ostanek pa razdeli po dogovorjeni kvoti. Ta kvota pa je bila do lanskega leta vedno enaka, namreč 31*4 : 68 6. Avstrijska kvotna deputacija je sicer z večino glasov določila novo kvoto 34-4 za Ogersko in 65 6 za Avstrijo, toda za to kvoto vlada v zbornici ne dobi večine.
Kranjski deželni zbor.
(VI. seja dntf 27. junija.)
(Konec).
Poslanec Hribar v imenu finančnega odseka poroča o gledališkem zakladu. Leta 1899 je ta zaklad imel 11.527 gld. 41 kr. stroškov, dohodkov pa 11 154 gld. 84 kr., primanjkljaj 372 gld. 57 kr. se je pokril iz deželnega zaklada. Ciste imovine je bilo 164.039 gld. 23 kr. — Za leto 1901 se proračunava potrebščina na 27.069 kron, pokritje pa na 21.840 kron, torej je primanjkljaja 5229 kron.
Prošnji Mih. Podbevšeka, hišnika na Grmu, in A. Božiča, opravnika na Grmu, za zvišanje plače se zavrneta (Poročevalec Langer.)
Odklonita se dalje prošnji učit. vdove Jos Bartl za višjo pokojnino in učit. vdove Marije Jekovec za podporo njenemu sinu. (Por. V i š n i k a r.)
Poslanec Jelovšek na to poroča o poročilu deželnega odbora glede občil in izraža razne želje glede policijskega reda, na kar mu odgovarja deželni predsednik baron II e i n.
Poslanec grof B a r b o opozarja deželni odbor na veliko škodo, ki jo trpe ceste od šentjanškega premogokopa do trebanjske postaje. Sicer je dobro znamenje, da se mnogo premoga izvozi na postajo, toda ceste so vedno izvožene. Mokronoški okr. ceslni odbor je že pred meseci vložil prošnjo na deželni odbor, naj bi se v smislu zakona prisilil lastnik šentjanškega premogokopa, da prispeva primerno svoto k vzdržavanju cest, toda deželni odbor ni nič odgovoril.
Poslanec P f e i f e r: Ko se je pred leti preložila državna cesta na Zagreb pri Ca težu, pričakovale so občine Cerklje, Čatež, Vel. Dolina in Brežice, da država zgradi most čez Savo med Brežicami in Čatežem iz strategičnih in gospodarskih ozirov. Ta most bi bil velike važnosti za promet med kriinjsKC in štajersko fleželo. "Si>er so trije brodovi' Čatež, Brežice in Mostei», toda ob veliki vodi ni mogoče prepeljavati in je ves promet ustavljen; ob nizki vodi pa ni mogoče prepeljavati do kraja in morajo ljudje in živina po deskah na breg. Sava pa je državna reka in občina breška je na vlado vložila prošnjo za zgradbo mostu. Zato je umestno, da se tudi naša dežela potegne za to stvar. Z ozirom na to predlaga: Dežel nemu odboru se naroča, da c. kr. vladi to plo priporoča zgradbo mostu čez Savo med Čatežem in Brežicami. — Sprejeto.
Poslanec Božič predlaga resolucijo, naj deželni oJbor naprosi vlado, na| podr-žavi deželno cesto od Kalcev do Idrije; dokler pa se to ne izvrši, naj vlada zviša dr žavno letno podporo. Poslanec Božič nadalje vpraša, kaj je z zgradbo žirovske ceste. De
želni glavar odgovori, da hoče pojasniti v prihodnji seji.
Poslanec Schweiger sproži vprašanje glede preložitve klanca pod Oskuršem na okrajni cesti iz Metlike na Drašiče. Deželni zbor je bil že naročil deželnemu odboru, naj deželni inžener napravi potrebni načrt, a to se ni zgodile. Omenjeni klanec je, kar more potrditi tudi gospod deželni predsednik, jako nevaren. Promet po cesti skozi Drašiče je jako živahen; to cesto rabijo do mačini, pa tudi vinski trgovci za izvoz vina, ki je ravno iz te okolice znano kot najboljše. Ta cesta pa je tudi edina zveza med hrvatskima občinama Vivodina in Krašiče. To prebivalstvo je v vedni dotiki z Metliko, ker pohaja semnje v Metliki, Semiču, Črnomlju in Črmošnjicah. Ves promet pa se vrši po onem nevarnem klancu. Tudi sosedna Vivodina je imela hude klance, a vsi so lepo preloženi, le Oskurš čaka refiitve. Deželni odbor pa odgovarja, da nima dovolj inženerjev na razpolago. To je sicer res, a deželni odbor naj bi delo izročil zasebnemu inženerju, n. pr. gospodu Smrekarju v Sevnici, ki je znan kot veščak, dela vestno in po primerni coni. Naj torej deželni odbor še letos potrebno ukrene glede preložitve klanca pod Oskuršem.
Dalje govornik omenja, da je neki župan meseca aprila razdelil občinsko pot ter naročil občanom, da jo morajo popraviti do 15. (unija, sicer bode nepopravljene dele oddal na javni dražbi. Hedaj, ko imajo ljudje največ dela, vendar ni pravi čas za popravo cest. Dotičnega župana ukaz je bil torej neumesten. Ta ukaz pa tudi nasprotuje odloku dež. odbora, ki naroča, naj se ceste popravljajo na jesen ali zgodaj na spomlad. Zato naj dež odbor cestne odbore in županstva opozori na dotični odlok z dne 28. junija 1893 in jim naroči, da se po tem odloku tudi ravnajo.
Po8l. Žitnik opozarja, daje deželni odbor v svojem poročilu o cestah zopet prezrl nameravano cesto od Smuke Bkozi Hinje do Zvirč, oziroma Ambrusa. Že od 1. 1886 je to vprašanje v dež. zboru na dnevnem redu. Obravnavalo se je o tej cesti že osemkrat v dež. zboru. L. 1897 je deželni
LISTEK.
Oj, ti klerikalci!
Klerikalci so šoli in učiteljstvu sovražni. To je stavek, v katerega resničnost veruje vsak pristen liberalec. Pridnim političnim otrokom kažejo liberalci po večkrat na teden v svoji menažeriji pitanje klerikalnega zmaja. To je grozen prizor! Kogar klerika-lizem še ni popolnoma poživinil, mora se ob njem bridko razjokati. Klerikalni zmaj žre namreč samo učitelje. Smehljaš se, dragi bravec, poživinil te je torej klerika-lizem. Toda poslušaj nas in beri, kar spodaj pripovedujemo, pa bodeš veroval, da z učitelji se že za ranega jutra klerikalni zmaj ,futra,. Brez usmiljenja mečejo mu jih v po irešno žrelo klerikalci.
Nepopisno razveselil se je klerikalni zmaj, ko je v najnovejšem času čul, da mu hočejo klerikalci na Zgorenjem Avstrijskom v žrelo pometati vse tamošnje učitelje. Po-hrustal jih bo s kostmi in kožo. Čuje se, da ti nesrečni ljudje že napravljajo svoje testamente. Čujte!
Prosimo pa, da oni bravci, kateri nimajo trdnih živcev, ne bero daljo tega res-
ničnega poročila. Grozote, o katerih poročati nas sili časnikarska dolžnost, pretresejo jim slabo živce in posledice bodejo hude. Bero naj raje kaj druzega, kar upliva dobro na živce. Priporočali bi v tem oziru, ker že ravno govorimo o šoli, napise, s katerimi ravnokar okrasujejo novo dekliško šolo šentjakobsko. Tam bodejo brali, da »prismoda v kotu kosti gloda«. Lahko premišljujejo, kako vzgojevalno in blažilno bodejo upli-vali izrazi, kakoršen je »prismoda« na za vse dobro dovzetno mladino. Tudi lahko premišljujejo, kaj bode odgovorila učiteljica zvedavi učenki na vprašanje, zakaj se med imeni šolnikov, ovekovečenimi na steni dekliške šole sveti tudi ime Jan Jaques Rousseau. Morda, ker je ta mož tako vzvišeno pisal o ženski, ali ker je poslal svojih petero otrok kot praktičen pedagog v najde-nišnico. Čuli bodejo morda v bližini omenjene šole tudi sledeči, res pristno ljubljanski kalauer. A.: Dimnik pride tudi še tu gori. B.: Kaj praviš, sedaj, ko je še živ, vender ne, morda po smrti. Sicer pa, kam bo pa prišel, saj so stene že polno? A.: Na streho.
Toda pustimo domače pedagoge in poglejmo, kakšno trpljenje čaka gorenjeav-
atrijskih. Klerikalna večina gorenjeavstrij-skega deželnega zbora namerava učiteljske plače povišati. Zopet se smehljaš, dragi bravec. Mar ne čutiš vse tragike teh besed? Klerikalci hočejo učiteljem povišati plače! »Slov. Narod« je zaradi tega že po konci. V sredo je imel strašanski članek, kjer trga klerikalce, te sovražnike učiteljstva, zaradi tega povišanja, kolikor le more. Pomislite tudi: Klerikalci povišujejo učiteljem plače samo zaradi tega, da bi jih priklenili nase. To je tako sebično delovanje, da ne najdemo pravega izraza za dostojno ožigosanje takega postopanja. Res, le klerikalci zmožni so takega čina ! Kaj si vso izmislijo ti klo rikalci! Učiteljem zvišati plače, in sicer dejansko, no samo zvišanje obljubljati, kakor so delali libcralci leta in leta tam, kjer so imeli moč v rokah. Vsakdo torej sedaj ve: Kedar liberalci obljubljajo povišanje učitelj skih plač, delajo to zgolj iz ljubezni do učiteljev, kedar pa klerikalci učiteljem plače povišajo, store to iz sebičnosti.
Poslavljamo se od Tebe, dragi bravec. Zapuščamo Te v globokem razmišljevanju resnic, ki Bi jih ravnokar bral. Ako se Ti morda zde liberalci čudni, naj Te tolaži prepričanje, da se zde čudni tudi drugim.
Gospa Godrnjate in blisk.
(Po »Katolickih Listih«.)
(Konec.)
„ Martin."
.No ?"
„Kakšen šum je to ?"
»Jaz ga delam."
„Kaj delaš ?".
„Hlače iščem 1"
»Hitro proč ž njimi! Ali jih hočeš sedaj obleči ? Veš vendar, da vsi učenjaki pravijo, da volna silno hudo blisk na se vleče. Joj mene reve! Ni še dovolj, da je naše življenje v nevarnosti, ti si delaš nevarnost še hujšo. Nikar ne poj! Kaj pa misliš?"
„Kaj jo hudega na tem ?"
„Martin, večkrat sem ti že rekla, da petje giblje zrak, in da se elektrika — a zakaj odpiraš vrata ?"
»Moj Bog, pomagaj mi z ženo; Kaj je vendar na tem hudega?"
„Hal-j^»? Snrt |o! Vaik, kd>r~ o količkaj s to stvarjo peča, ve, da je prepih za strelo ugoden. Ti si zaprl le na pol, zapri jih popolnoma, drugačo smo pogubljeni. Kak križ je skupaj bivati s tolikim prismojoncem v takem trenutku 1 Martin, kaj delaš?"
odbor sam v svojem poročilu utemeljeval potrebo te ceste, dež. zbor je opetovano naročal dež. odboru, naj vendar že dožene obravnave z udeleženci in izdela potrebni načrt. Da to vprašanje ne zaspi, zato govornik zopet predlaga : Dež odbor naj glede zgradbe okrajne ceste do Hinj in dalje do Zvirč aii Ambrusa dožene obravnave z ude leienci in tudi izposluje izjavo oblastev iz javnih in vojaških ozirov, kakor veleva § 32. deželnega zakona z dne 28 junija 1889. — Sprejeto.
Dalje posl. Žitnik opozarja na potrebo mostu čez Krko pri Dobravi. Že leta 1889 je bila vložena prva prošnja ; petkrat je dež. zbor že sklepal o tem mostu, ki je gotovo za živahni promet med Skocijanom in Št. Jernejem, kakor tudi sosednimi občinami jako potreben. Govornik predlaga: Dež. odboru se naroča, da nadaljuje in iz vrši potrebne obravnave z udeleženci glede prispevkov in izposluje iz javnih in vojaških ozirov izjave dotičnih oblastev. — Sprejeto.
Posl. A ž m a n v daljšem govoru utemeljuje naslednje resolucije:
Dež. zbor skleni: Dež. odboru se naroča, da primernim potom prijavi visokemu železniškemu ministerstvu sledeče želje ozir. prošnje :
1.	Na progi tako imenovane bohinjske železnice, kolikor ta zadeva deželo Kranjsko, naj se napravijo razun končnih postaj na Jesenicah in na Boh. Bistrici še vmesne postaje :
al na Blejski Dobravi (vsaj postajica) ;
b)	v Sp. Gorjah, event. na Rečici ali za Grimšicami.
c)	na zahodni obali Blejskega jezera postajica za po leti;
d)	na Bohinjski Beli;
e)	v Štengah za skladišče lesa ;
f)	na Nomenu.
2.	Pri grajenju te železnice naj imajo prednost pri enakih sposobnostih domačini.
3.	Za dobavo potrebščin iz železa naj se ozira v prvi vrsti na Kropo in ostale gorenjske žebljarske kraje.
4.	Naj se na progi brez posebne potrebe ne ukazuje delati tudi ob nedeljah in praznikih.
5.	Naj so na tej železnici napisi in razglasi v prvi vrsti slovenski in potem še le nemški in naj se nastavljajo le uradniki in uslužbenci, ki so popolnoma zmožni slovenščine.
Posl. baron Schwegel je obširno odgovarjal glede postaj, posl. Grasselli pa je pobijal prvo resolucijo glede postaj. Za prvo resolucijo so glasovali samo katol.-narodni poslanci in je ostala v manjšini, istotako četrta, ker je s katol. narodnimi poslanci glasovalo le par liberalcev, drugi so se zanašali na zakon. Ostale tri resolucije so bile sprejete. Govor posl. Ažmana objavimo v celoti.	___
Občni zbor kmetijske družbe kranjske.
K temu občnemu zboru imamo še nekaj dodati, kar kaže, kako težavne in nena-
ravne razmere so nastale v tej družbi, od kar je dobila politično barvo in so jo liberalci proglasili kot svojo. Znano je še do volj, kako krivično je bil razbit občni zbor, pri katerem je bila večina volivcev katol.-narodna — kmečka. Ogorčenost se je pojavila, katera je prikipela do vrhunca tedaj, ko so liberalni trgovci, krčmarji in grajščaki zmagali pri volitvah v odbor kmet. družbe. Zdelo se je, da je zdaj liberalizem zanešen v kmečki stan in da smo nastopiti liberalna stranka kot kmečka-ljudska stranka. Kmetijsko družbo so hoteli izrabiti liberalci kot agitacijsko sredstvo. V tem znamenju je kandidiral ravnatelj Pire na Gorenjskem. A popolni njegov poraz je pokazal, da so se pri tem računu liberalci všteli. Pire je dobil primeroma najmanj glasov. Tu se je torej videlo, da liberalci vkljub nenaravni premoči v kmetijski družbi nikdar do nadvlade nad kmečkim stanom ne pridejo.
Iz tega dejstva je dež. vlada spoznala, da se iz oportunitetnih ozirov ne sme pustiti, da v kmetijski družbi neomejeno gospodarijo liberalci. G. Pire pa se je naučil, da je najboljše zanj, če je zanesljivo zvest pristaš deželne vlade, ozir. onega, ki ji stoji na čelu. Ko sta dr. Tavčar in Plantan s pomočjo nemških radikalcev razupila boj v kmetijski družbi po državni zbornici, in ko je vlada na Dunaju postala pozorna na te naše razmere, pa je g. baron Ilein se hotel pokazati navzgor kot zmagovavec in krotitelj razburkanih strank s tem, da naredi red in mir v kmetijski družbi. Nemško liberalni listi so raztrobili v svet še celo več. Včerajšnja brzojavka nam je javila, da se je v seji pred občnim zborom predlagalo, da se naj priporoči občnemu zboru, da izvoli bar. Heina celo častnim članom. Ta predlog — to je značilno — je stavil — Pire. K sreči so imeli zastopniki vseh treh strank v odboru toliko razsodnosti, in kar je redko v sedanjih časih, toliko poguma, da so to odklonili. Bilo bi prišlo res do čudnih prizorov, če bi bil kdo zbranim skupščinarjem prišel s tem predlogom. Baron Hein pa je prišel to pot prvič — osebno na shod . . .
S tem je menda novo stališče g. Pirca in kmetijske družbe dovolj označeno. Naši zastopniki so o tej af^ri molčali, liberalci,pa so jo seveda zanesli v nemške lfsfe. Tako se včasih pri nas z Dunaja izve, kaj se v Ljubljani godi . . .
Liberalci z dežele, ki so zdivjani po „Narodu" in navajeni, da pridejo v Ljubljano le čez „klerikalce" zabavljat, pa tega niso mogli umeti. To gre čez njihovo pamet. Zato se je osnovala liberalna opozicija, ki je hotela voliti le liberalce. Posebno učitelji so bili vneti za boj proti „klerikalcem", ker niso še vedeli, da stoji za to listo — dež. predsednik. A takoj, ko so zavohali, odkod sapa piha, so postali — lojalni. Taki so liberalni značaji! Za vzgled tu navajamo le g. Žirovnika iz Št. Vida. Ta nam je poslal celo, sklicujoč se na tisk. zakon, popravek, ki popravlja v 139. št. v poročilu o občnem zboru o njem napisano trditev, da je agitiral
za liberalce, tako-le: Ni res, da sem bil jaz jeden glavnih ogorčencev proti odborovi listi kandidatov za odbor c. kr. kmet. družbe. Res pa je, da sem to listo lojalno sprejel in tudi svojim prijateljem priporočal, da volijo od glavnega odbora priporočene kandidate. Št. Vid pri Ljubljani dne 21. jun. 1901. Janko Žirovnik, nadučitelj. Priče so nam pa potrdile, da so ga same videle in slišale, ko se je zgražal za liberalce. To le mimo-gredč! Gosp. Žirovnik je eden izmed mnogih .. .
Tako je torej sedaj stališče v kmet. družbi. Z nezaupnostjo se gledajo drug drugega. Vidi se, da je potrebna korenita reforma. Liberalna stranka v nji ne more postati vsemogočna, ker ji manjka politične zmage na kmetih, katoliško-narodna stranka ne more zmagati, ker se obč. zbor vedno ob takem času priredi, ko pač lahko pridejo vsi učitelji, kmetje pa ne. Par nemških grajščakov ji daje skoro aristokratično lice. In slednjič zadaj še vlada — kaka kmetijska družba je to ? Naš kmet pa rabi izdatne strokovne stanovske
organizacije
Poslanec Pfeifer o vinarstvu.
(Govoril 25. jun. v dež. zboru.)
Iz obširnega poučnega poročila o pospeševanju vinarstva v naši deželi se razvidi, da naši vinogradniki pogumno in po-žrtovalno zasajajo uničene vinograde, katerih je izmed okuženih 10.685 ha ponovljenih že okoli 3000 ha. Sicer se je truda-polno to delo izvršilo deloma s pomočjo brezobrestnih posojil, lahko pa na tem mestu izrečem, da se je lepi ta uspeh dosegel takorekoč večinoma tudi s pristradanimi krajcarji posameznih gospodarjev ter v Krškem okraju s pomočjo Kranjske hranilnice.
Kranjska hranilnica namreč je velikodušno namenila malim vinogradnikom krškega okraja, ki obnove svoje vinograde, izdatno podporo 25.000 gld. in sicer od leta 1893 dalje skoz 10 let po 2500 gld. Če sem prav poučen, izplačala je Kranjska hranilnica že 7 obrokov skupaj 17.500 gld., ostale tri obroke per 7500 gld. pa je ustavila, ker se ji — kakor se govori — žalibog niso podal) zahtevani izkazi. Gotovo mi pritrdi visoka zbornica, ako predlagam, da se Kranjski hranilnici topla zahvala dež. zbora izreče za velikodušni dar. ki ga je naklonila Krškemu okraju.
Glede brezobrestnih posojil bi izrekel željo, naj bi bilo v prihodnjem poročilu navedeno število prosilcev in znesek napro-šene svote, potem koliko prošenj je bilo ugodno rešenih, koliko zavrnjenih; tudi bi bilo umestno, da bi se iz poročila razvidelo, koliko novo zasajenih parcel in v katerem obsegu vživa prostost zemljiškega davka v smislu dotičnega državnega zakona.
Seveda z vsemi temi podatki ozir sredstvi še ni akcija v prospeh vinarstva v naši deželi končana, ker žalibog vedno novi škodljivci napadajo žlahno trto. Komaj se znebi enega sovražnika, je že novi tu: letos
v tako silni množini grozdni sukač, kiseljak »tortrix«, ki uničuje cvetoče grozde, pozneje pa jagode, da so okrajna glavarstva pozvala vse vinogradnike v boj proti novemu sovražniku, da ga zatro z združenim prizadevanjem.
Okrajno glavarstvo Krško je tudi hvalevredno odredilo, da so šolska mladina udeležuje uničevanja te požrešne gosenice ter je v ta namen oprostilo mladino en dan šolskega pouka. Poleg navedenega škodljivca naj omenim še, da požrešni zajec se slastno loti mladih trsnih nasadov in jih tako ogloda, da se trte težko zopet obra-stejo — pričakovati je, da se kmalo toliko potrebni zakon uresniči, da posamezni gospodar v svojem vinogradu zatreti sme tega škodljivca.
Ako se srečno premaga te in druge sovražnike nedolžne trte, potem še le po dolgem upu, dolgem strahu se je nadejati, da pride tudi njen sad, žlahtna kapljica srečno pod streho in da razveseljuje človeško srce, če to ne zabranijo brezvestni ljudje.
Žalibog nekateri lakomni ljudje, sem ter tje trgovci in krčmarji, kvarijo božjo kapljico s slabim petijotom in drugimi zdravju škodljivimi tvarinami, zlasti pa s pobarvano vodo, kar se čestokrat dogaja v tako imenovanih zaprtih mestih, kjer se vino zadaca na mitnici, potem pa proBto nezapečateno odpelje v mestne kleti.
če bi se pa vino zapečatilo, kakor se to zgodi na deželi, potem bi dacarji tudi po takih mestih lahko večkrat nadzorovali kleti in vino in ne bi se moglo toliko vina ponarejati, kakor se to zgodi pri sedanjem načinu zadacanja vina po velikih takoime-novanih zaprtih mestih.
Ker sem o tej stvari že pri drugi priliki obširno govoril, končam svoje opazke ter izjavim, da bodem za odsekove predloge glasoval.
Konečno priporočam svoj predlog, da visoka zbornica toplo zahvalo izreče Kranjski hranilnici za velikodušno podporo, katero je naklonila Krškemu okraju v pospeševanje vinarstva.
Vsi predlogi obveljajo.
Politični pregled.
V LjuUJjani, 28. junija. Stavku v isterskem deželnem *boru.
Prva seja tega zastopa dne 20. t. m. je bila nesklepčna, ker so italijanski poslanci ostentativno odšli iz zbornice. Pozneje so listi poročali, da se je vršil nek dogovor mej zastopniki ital. kluba in vlado in reklo se je, da je sedaj upanje upravičeno, da se redno vrši deželnozborsko delo. Na tej podlagi je bila na včerajšnji dan sklicana druga seja tega zastopa, a bila je zopet nesklepčna, ker ni bilo k seji italijanske večine. Kaj se pozneje zgodi, seveda še ni jasno, vendar je pa mogoče, da vlada izpolni italijanske želje.
Tirolska avtonomija.
Tirolski deželni zbor rešuje jednako drugim zastopom razne tekoče stvari manjše
„Nič, k umivalniku grem. Soparno je tukaj, da te bo zadušilo. Obraz in roke si umijem."
„Še zadnjo trohico svoje pameti si izgubil. Petdesetkrat prej udari strela v vodo, kot v kaj druzega. Že vem, da nas nič na svetu ne reši. Zdi se mi, da ■— Kaj pa to, Martin ?"
„Podoba je, doli sem jo vrgel."
„Potem takem stojiš tesno pri zidu. Kako Bi neumen! Ali ne veš, da je zid najbolj privlačen ? Proč idi ! In on gre k zidu I Kako moreš biti toliko nespameten ter pahniti svojo rodbino v nevarnost . . . Martin, ali si popravil postelj, kakor sem ti ukazala r"
„Ne, pozabil sem."
„Pozabil: To je nevarno za življenje. Da zdaj na postelji ležiš, si rešen. K meni pojdi sem, da ne napraviš še druge neumnosti."
Poskusil sem, toda soba je bila majhna, zadušili bi se bili lahko, za to sem šel ven.
„Martin, nekaj moraš storiti, da se rešiš. Daj mi ono nemško knjigo, ki leži na peči, in svečo! Toda ne prižigaj ! Le užigalnico mi daj, vse sama opravim. V knjigi je neki poduk."
Dam ji knjigo, pri tem poterem pa vazo. Žena je hotela napraviti luč. Trenutek sem imel mir, potem pa zopet zakliče : „Martin, kaj je?" „Nič, samo mačka." „Mačka! Gorje! Primi jo in zapri v umivalnik! Hitro delaj, ljubi moj, mačke so polne elektrike. Vem, da nocoj postanem še siva." In zopet sem čul stok. Da ni bilo tega, ne bil bi se zganil ter izvrševal toli nevarno delo v temi. Letam čez stole in druge trde stvari. Slednjič zaprem mačko. Kdo mi po-vene razbite stvari ?
Zdaj se je čulo polglasno klicanje s postelje: „Tukaj stoj! Najbolj varno je stati sredi sobe na stolu. Noge stola morajo stati v nečem, kar strele ne privlači, vtakniti jih jih moraš v kako stekleno posodo." •
Pššš ! Bumbum! Pššš!
„Ah, čuj! Hiti, Martin, da te strela ne zadene !"
Grem po steklenice. Slednjič zagrabim štiri, druge sem razbil. Vtaknem vanje stol in čakam nadaljnih ukazov.
„Martin, tu se bere: Ob nevihti odstrani vsako kovino, kakor na pr. prstane, ure, ključe, in se ne mudi na takem mestu, kjer je mnogo kovin, ali ki so združene z dru-
gimi predmeti, kakor z ognjiščem, pečjo ali mrežami. Kaj to pomeni, Martin? Ali misli knjiga, da naj greš od kovin, ali da si pri njih i"
„Sam ne vem, nekoliko nejasno je. No, vsa nemška pravila so malce nejasna. Ali, sodim, da naj vzamem v roko kako kovino —"
„Da, tako bo. Zdrava pamet že tako pravi. Vidimo to na strelovodu. Natakni gasilsko čelado, Martin, v njej je dosti kovine!" Storil sem tako.
„Zdaj moraš tudi svoje noge oskrbeti. Prosim te, vzemi ostroge!" Tudi to sem storil, premagovaje bo z vsemi močmi.
„Martin, tukaj stoji: Zvonenje med nevihto je zelo nevarno, ker more zvon in prepih privleči blisk še v višino zvonika. Ali hoče morda reči, da naj se med nevihto ne zvoni?"
„Da zdi se mi, da je tako. In jaz tudi mislim, da je pri višini zvonika in pomanjkanju prepiha zelo nevarno med nevihto ne zvoniti. Dalje —"
„Pusti in ne govori neumno! Pojdi k zvoncu na desno na mostovžu! Hitro, ljubi Martin, pa smo rešeni. Ah, še upam, da se rešimo."
Stopim na stol in zvonim kakih 7 do 8 minut. V tem se odpre okno od zunaj, prikaže se svetilka in hripavi glas vpraša : „Kaj pa je, kosmata kapa?"
Pred oknorr. je stala truma ljudi, ki so s čudom gledali mojo nočno opravo.
Neham zvoniti, stopim od stola in povem : „Nič, nič, prijatelji; nevihti sem zvonil. BliBk in strelo sem hotel odvrniti od hiše."
„Nevihta, strela ? Gospod Godrnjač, ali ste znoreli? Tako krasna noč in blisk?"
Pogledam ven in strmim, da nisem mogel besede izpregovoriti. Potem izbruhnem : »Tega ne razumem, videli smo skozi okence blisk in čuli grmenje.«
Jeden za drugim so se začeli smejati. Jeden je dejal: »Prosim vas, zakaj pa niste odprli okna in pogledali ven ? Kar ste slišali, je bilo grmenje topov, kar ste videli, je bilo njih bliskanje. Brzojav je namreč po noči prinesel vest, da je izvoljen predsednik republike.«
»Ah ljubi moji«, konča Godrnjač, «sredstva zoper strelo so toli močna in številna, da ne razumem, kako more strela koga zadeti.«
Na to se poslovi, vzame svoj kovček in dežnik ter gre na kolodvor. Vlak je že čakal.
važnosti in se na prvi hip niti ne pozna, kaj se prav za prav godi za kulisami. Poslanci, bodisi nemški ali italijanski, se pa v resnioi kaj malo pečajo s tekočimi deli v deželnem zboru, vse njih misli so pri reševanju avtonomijskega vprafianja. Odsek, kateremu je deželni zbor poveril to delo, razpravlja sedaj o načrtu pododseka. Glede po-samnih točk vlada Že popolna jedinost mej obema zborniškima skupinama; glavna ovira je sedaj, kakor trdijo, samo vlada. Namestnik noče na dan s koncesijami v prilog Italijanom, o samoupravi laškega delaTirol ne mara ničesar slišati. Mož že ve, zakaj tako dela. Nekateri, in celo v nemških krogih, mu radi tega zelo zamerijo, češ, upravo bo treba itak ločiti prej ali slej, čemu se torej ustavljati laški zahtevi? Res je sicer, da se mora rešiti sporno vprašanje mej obema na-rodnostima, toda to je treba izvesti na tak način, da se avstrijski krogi nekoč ne bodo kesali.
Za deželnozborshe volitve na Češkem se vrše že vsestranske priprave. Vse stranke se organizujejo ter s pomočjo posebnih vo-livnih odborov skušajo ostati v potrebni dotiki z volivci. Največjo pozornost pa vzbuja najnovejši volivni kompromis, ki ga sklepajo mej seboj Staro- in Mladočehi ter realisti Masarykove stranke in ki je, kakor pravijo, že gotova stvar. Pogajanja se menda zdaj vrše le še mej profesorjem Ma-sarykom in dr. Kaizlom. Zanimivo je, iz kakih razlogov so se jeli letos spuščati v dogovor sicer tako ponosni in zmage gotovi Mladočehi. Vzrok je jedino le skrb za mandate, ki bi jih jim odvzeli v zadnjem času zelo agilni in pri ljudstvu dokaj priljubljeni agrarci. V zvezi s Staročehi bodo morda njih mlajši zavezniki izognili se siccr neiz-gibnemu porazu. Kajpada se sme pričakovati, da so Staročehi vedeli varovati svoj ugled. — Nasprotno se pa poroča, da tudi agrarci iščejo potrebnega zaveznika v prihodnjem boju. Obrnili so se do čeških ra-dikalcev in so se v to svrho vršila že posvetovanja mej poslanci dr. Baxo, dr. Šilom, dr. Kloučekom in Kryfom ter agrarcem Hrubym.
Avstrijski problem.
Pod tem naslovom priobčuje »Koln. Volkszeitung« daljši uvodnik, v katerem se peča z raznimi avstrijskimi vprašanji ter sploh s politiškim položajem v naši monarhiji z ozirom na vsenemško gonjo ter preide na to na vprašanje, kaj naj se zgodi s Trstom, Istro in Dalmacijo. V tem oziru piše ta list mej drugim to le: »Ali menijo avstrijski krogi, da bi ob splošni roparski vojski proti Avstriji Italija ne stegnila takoj svojih rok na Trst in Primorje ? Kakor znano, je od Benetk v Trst mnogo bližje, nego od Berolina ali Monakovega.« a temi besedami je nekako povedano, da preti Avstriji veliko večja nevarnost od strani Italije, nego od Nemčije, in da se v Nemčiji sploh ne misli resno na most do Adrije. Splch se peča ves članek, ki je nekak odgovor na pisavo nekega drugega vsenemškega lista, z — razdelitvijo Avstrije. Trst, Primorje, Ti-role in Dalmacijo dobe Lahi, Galicijo RuBi, Češko in Moravsko pa le tedaj, če v to privolijo Prusi, ostale dežele bi se pa priklopile Bavarski, ako temu ne bodo ugovarjali v Berolinu. In kaj potem? VojBka mej Nemčijo, Rusijo in Italijo je neizogibna. Nemčija bi bila poražena, ker bi jo prijeli tudi Francozi. »Torej, Vsenemci,« sklepa član-kar, »dolžnost vsakega pametnega patriota je, da krepi Nemčijo in Avstro-Ogersko, ker le to je njih obeh rešitev in obstanek.
Krščansko-socijalni delavci proti načrtu volivne reforme za štajerski deželni zbor.
V Gradcu se je vršil te dni številno obiskani shod krščansko socijalnih delavcev, na katerem je delavski vodja Fischer obširno govoril o volivni preosnovi za deželni zbor, kakoršno namerava izvesti nemško-na-cijonalna večina. V načrtu se sicer določa nova volivska skupina s sedmimi mandati, toda ker bodo z delavci volili tudi manjši davkoplačevalci, je nevarnost velika, da delavci sploh ne pridejo v poštev. K temu bo pa še pripomogla določba, da smejo voliti samo delavci z delavskimi knjižicami, vsled česar so kmečki delavci izključeni od vo-
livne pravice. Novi načrt je samo darilo so-cijalnim demokratom. Krščansko - socijalno delavstvo torej z vso odločnostjo protestuje proti takemu razširjenju volivne pravice, ker uvidi le v sploSni, jednaki in direktni volivni pravioi način pravega zastopstva celega ljudstva. Konečno se je soglasno vsprejela resolucija v tem smislu, v kateri se dalje še zahteva, naj se izločijo industrijski kraji iz skupine kmečkih občin, podeli volivna pravica kmečkim delavcem in temu primerno pomnoii število mandatov v novi volivski skupini.
Ogerski državni zbor je danes zaključil zasedanje in z jutrišnjim dnem se tudi zanj prično velike parlamentarne počitnice, ki bodo trajale bržkone do srede septembra. V tem mesecu bo potem parlament snide še jedenkrat k dva- do tri dnevnemu zasedanju, na kar sledi razpust in nove volitve. O teh se je že mnogo govorilo v sredini seji. PobI. Polonyi je vprašal BaniTyja in Szella, če je že v redu znana volivna blagajna, s katero se bodo delale volitve. Pomagali so mu razni opozicijonalni poslanci, a Szell in Banfly nista na to vprašanje dala nikakega odgovora. Govorilo se je v tej seji tudi o kvoti. Posl. Ratk»y je vprašal ministerskega predsednika, kdo določi kvoto, katere doba preteče z dnem 30. junija, in kaj je z njeno predlogo. Kabinetni načelnik je odgovoril, da razprava o kvotni predlogi ni umestna, ker je izjavil kvotni odsek avstrijskega drž. zbora, da sedaj ni misliti na sporazumljenje mej obema parlamentoma. O kvoti bo torej odločevala krona. Posl. Polonyi ne odobrava tega postopanja, ker o tem ne sklepa kvotni odsek, ampak državni zbor sam. Od 1. julija se prične torej zopet ex lex-položaj. — V današnji zadnji seji je vlada odgovarjala samo na nekatere interpelacije.
Vatikan in kongregacijski zakon.
Z vsprejetjem kongregacijskega zakona v francoskem senatu se ves židovsko-frama-sonski svet z veliko skrbjo povprašuje, kaj neki stori sedaj Vatikan in kako maščevanje neki doleti framasonsko vlado, ki je na vsak način hotela imeti rešen zakon proti cerkvenim redovom. No, neki rimski poročevalec je sedaj ustregel njih radovednosti, vendar tako, da s pojasnili niso popolno zadovoljni. V Vatikanu so sicer „razočarani" nad nepremenjenim vsprejetjem načrta, „tolažijo" se pa z obljubo ministerskega predsednika, da bo „zmerno" vporabljal novi zakon. Papežev nuncij bo gotovo skušal preprečiti vse pojave nejevolje in tako ohraniti kolikor možno dobre razmere mej Rimom in Parizom in doseči milo vporabo zakona. Upa se tudi, da bo velika večina kongregacij dobila vladno dovoljenje za na-daljni obstoj. Vse druge vesti, pravijo, posebno pa one, da po definitivni rešitvi zakona papežev nuncij takoj ostavi Pariz, so popolno neosnovane. — No, nemogoče ni, da tudi prvi del tega poročila v židovskih listih ne izvira iz najzanesljivejega vira.
Ministerska kriza v Nemčiji.
Berolinski listi se v zadnjih dneh skoro na vsi črti pečajo z neko krizo v pruskem ministerstvu, vendar pa za premembe, kakor jih navajajo, nimajo nobenih tehtnih razlogov. Nekaterim krogom ne ugaja, da je državni kancelar grof Biilovv prcdvčera-njim nenadno odpotoval v Kiel k cesarju, drugi pravijo, da je odstop železniškega ministra Thielen gotova stvar; mej državnim kancelarjem in grofom Posadovskim vlada veliko nesporazumljenje, ki bo imelo za posledico odstop poslednjega; konečno je tudi zelo omajano stališče pravosodnega ministra Schonstodta, ki ga židje no morejo. Take in jednake govorice se širijo v raznih politiških krogih, toda ker so ponavljajo redno skoro vsako poletje, jim nihče ne pripisuje kake važnosti.
O potovanju srbske kraljeve dvojice v Petrograd
se poročajo nemškim listom iz Belgrada sledeče podrobnosti: Odgovor iz Petrognda, da bodo na carskem dvoru z veseljem sprejeli srbsko kraljevsko dvojico, jo napravil v Belgradu zelo povoljen utis. Ne samo kraljevski dvor, marveč tudi prebivalstvo so ra-duje tega dogodka, ker je sedaj prepričano,
da ni omajano prijateljstvo mej obema vladarskima dvoroma. Čas za odhod sedaj 6e ni določen, znano pa je že, da odpotuje kralj Aleksander z velikim spremstvom, v katerem se bota nahajala tudi ministerski predsednik in zunanji minister dr. Vuič. Zatrjuje se dalje, da car ne vsprejme svojih gostov v Petrogradu, marveč v Livadiji, da ostaneta Aleksander in Draga potem še mesec dnij v kakem kraju Kavkaza ter da ne bota potovala preko Avstrije, marveč po Donavi do Reni in odtod preko Kišeneva. Mogoče pa je, da si na povratku izvolita drugo pot.
Dopisi.
Iz Kozjega, dne 23. junija. Od lanske jeseni so Kozje zaslovele v slovenskem svetu. Članek za člankom prinašajo liberalni listi, ki v surovosti, obrekovanju, zavijanju in laganju kar tekmujejo za prvenstvo in v katerih se zrcali vsa nizkost in-telektuelnega obzorja dopisnikov. Kar ne trobi v liberalni rog, hočejo strahovati s svojimi dopisi, to pa s tako strastjo in zaslepljenostjo, kot je doslej še nismo opazovali v boju proti rojakom na Štajerskem. Z vesnostjo policaja nadzorujejo vsak korak nasprotnikov svojega „liberalnega" postopanja in naziranja — s posebno ljubeznijo pa se pečajo z za narodno probujo v kozjanskem okraju prezaslužnim vlč. g. To-mažičem v Pilštanju in z gosp. dr. Janko-vič-em.
Čitatelji teh dopisov, nepoznavajoči dejanskih razmer, si morajo Kozje in njegov okraj predočevati kot mesto, kjer se bije ljut boj mej naprednim in katoliškim mišljenjem, boj, ki bi moral biti nekak pre-ludij za vojsko na celem slovenskem Štajerskem proti katoliškemu načelu, ki baje sedaj vklepa v svoje trde spone ubogo slovensko ljudstvo v naši deželi, Od tod izvira velika pozornost, s katero zasledujejo izvestni krogi dogodke našega okraja, od tod vsa slast in odurna radost, s katero čitajo vsak nov udarec po kakem „klerikalcu", češ: svita se, svita tudi na Štajerskem. — Te može tedaj se smatra za pravcate apostole narodno-napredne ideje, ki se pod „najtežjimi" razmerami pehajo, da bi svoje nazore vbili v naše trde glave. Poznavatelji razmer pa se smejejo takemu naziranju.
Ker smo v principu nasprotniki ostudnega osobnega napadanja, ki je žalostni a značilni pojav naše dobe in katerega v ne-čuveni meri kultivira liberalno časopisje, smo dolgo molčali v nadeji, da se „Narodov" dopisnik spametuje in uvidi brez-plodnost in škodljivost svojega počenjanja. A čim manj smo se brigali za te ekspekto-racije, tem smelejše in grše piše „Narod". Liberalci na Štajerskem so postali tako drzni, da že kar napovedo dotičnemu, da ga bodo dali v „cajtenge". „SI. N." rad prinaša vse, če je še tako drzno izmišljeno. Na ta način se razvija cela inkvizicija nad slovensko družbo.
A tudi mi ne bomo molčali. Če bo to komu neljubo, naj si pripiše sam!
Migljaji k organizaciji slovenskih itenografov.
Piše Rudolf B i n t c r.
(Konec.)
S stenografskimi predavanji, ki bi se o počitnicah in drugih prostih dneh prirejala v centrali in večjih krajih slovenske zemlje, pridobivali bi se vedno novi člani, ki bi z veseljem pristopali društvu, videč, da je dobro organizovano in da sloni na zdravi narodni podlagi.
Društvo naj bi zategadel družilo vse sloje brez razločka stanu, ker baš s tem bi pokazalo, da temelji na najširši podlagi in da si je stavilo nalogo delovati za kulturni blagor slovenskega naroda. Ono naj bi rc-prezentovalo nekako vzgojevalnico vrlih in marljivih stenografskih moči, skrbelo za izpopolnjevanje in vedni naraščaj izurjenih stenografov, preskrbljovalo zasedanje raznih vakantnih mest ter posredovalo pri razpi-savanju in nastavljanju stenografskih služb po naših pisarnah. Radi tega najtopleje pri-
poročamo, da pristopajo naši odvetniki, no* tarji, drugi uradniki, kakor tudi profesorji, učitelji, trgovci in dijaki v obilem številu slov. stenografskemu društvu vsaj kot podporni ako ne kot sodelujoči člani, da bo društvu zagotovi čim trdnejše stališče.
Prepričani smo, da se bodo potem tudi višje šolske oblasti bolje pobrigale za to, da se po vseh nadih srednjih šolah uvede slovenska stenografija kot neobligaten predmet, kot je to običajno pri drugih narodih.
—	Samo nekoliko truda in energije je potrebno, uspehi potem sigurno ne izostanejo.
—	Le na ta način si zamore stenografija v Slovencih priboriti ono veljavo in upoštevanje, ki ga že davno vživa pri drugih omikanih in naprednih narodih.
S popolno organizacijo slovenskih stenografov izginilo bode tudi retardistično gibanje nekaternikov, utihnil bode Blogo ugo-nabljajoči strankarski razpor, ki se je tekom let vtihotapil v stenograiske sloje in prenehalo bode vsakeršno razdvajanje, ki več škoduje nego hasni.
Pod katerimi uplivi naj se li mlado stenografsko slovstvo razvija, ako ne pod praporom zadružne organizacije vseh slovenskih stenografov? Mi hočemo napredovati, a pogrešamo vsled lastne tesnosrčnosti in popustljivosti vsako koncentracije, katero je smatrati kot prvi in glavni pogoj za obstoj in širjenje katerekoli ideje.
NaSe stremljenje obstojaj torej v tem, da se donela podvržemo načelom celokup-nosti. Začetek je storjen z ustanovitvijo slovenskega stenografskega društva, bodočnost pa je odvisna od vporabe naših vednosti in od lastnega delovanja.
Ker manjka vsakeršne organizacije, je samo ob sebi umevno, da je sleherni Stenograf več ali manj prepuščen samemu sebi, v mnogoterem oziru navezan izključno le nase. Iz teh razlogov tudi deluje ponajveč vsak po svoje, drug za druzega misli le malo ali celo nič ne ve, mej strokovnjaki ne najdemo niti potrebnega dogovora niti vele-priporočljivega sporazuma. Naši stenografski veščaki zde se mi liki navdušeni prvobo-ritelji stenograiske prosvete, ki zamišljeni tavajo po istih širnih a še malo obdelanih stenografskih poljanah, ne da bi sc srečavali, po Bvoje ukrepljajoč in stvarjajoč si novo načrte. — V tem tiči tudi eden tehtnih vzrokov, zakaj se naša stenografija ne more jednotno razvijati, kakor bi se morala, ako hočemo doseči sijajen naprodek.
Vse doslej navedene nedostatnosti in pomanjkljivosti pa lahko v najkrajšem času zginejo, ako bodo v to svrho poklicani či-nitelji z energičnim nastopom in podvojeno silo častno izvrševali poverjene jim posle ter s peresom ali vzglednim in temeljitim predavanjem prekoristne vede uplivali na bodoče člane slovenskega stenografskega društva.
Tedennki koledar.
Nedelja, 30. junija: 5. pobink. Spomin sv. Pavla; evang. : O farizejski pravičnosti. Mat. 5. — Ponedeljek, 1. julija : Nicet šk. — Torek, 2. julija: Obisk Marije Device., — Sreda, 3. julija: Heli-jodor šk. — Četrtek, 4. julija: Urh šk.
—	Petek, 5. julija: Ciril in Metod šk. — Sobota, 6. jul.: Izaija prerok — S o 1 n c e izide 5. julija ob 4. uri 21 min., zaide pa ob 7. uri 4(5 min. — Lunin spremin: Ščip 2. julija ob 12. uri IG min. zjutraj. — Dan so skrči v juliju za 50 minut. — Musica sacra v Boboto, sv. Petra in Pavla: V^stolni cerkvi pontifikalna maša ob 10. uri: Šesteroglasna vokalna maša „Elisabeth Zachariae", zl. Jacobus Gallus (Handl — Petelin? — roj. 1550 na Kranjskem, umrl 1591 v Pragi) — po manu-skriptu v tukajšnji licealni biblioteki — gra-duale zl. Ant. F o o r s t e r, po recitovanem ofertoriju : „O sacrum convivium", zl. Don Lorenzo Per o s i. — V nedeljo 30. junija velika maša v stolni cerkvi ob 10. uri: Maša v C-dur, zl. Ernst B r o e r , vse drugo
—	koral. — V mestni cerkvi sv. Jakoba v soboto velika maša ob 9. uri: 4. mašo v F-mol in F dur zl. M. Brosig, graduale „Constitues" zl. C. A. Leitner, ofertorij J. B. Tresch. — V nedeljo, 30. junija, velika maša ob 9. uri: Mašo v čast angelom varuhom v F-mol zl. J. Singenberger, gra-duale „Qui operatus est« zl. Ant. Foerster, ofertorij zl. M. Brosig.
Dnevne noviee.
V Ljubljani, 28. junija.
Imenovani so gg. Jos. Maier, votlem nove III. mestne deške šole v Ljubljani; Fran Gaberšek, proviz. vodjem I. mestne deške ljudske šole; učiteljem na novi III. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani pa so imenovani gg. učitelji Fran M arolt z Brda, Karol Simon iz Velikih Lašč, Viktor Jaklič iz Št Vida in Iv. Leveč iz Radeč. — Poštnimi asistenti so ime novani v Gorici poštni asistenti gg. Anton Berger, Jožef Božja. Edvard Burian v Ljubljani; Julij Eržen, Fran Bjekar v Trstu. — Poštni oficijal g Anton P e z d i č je premeščen iz Pazina v Gorico.
Blamirani »Narod«. »Slov. Narod« je napal štajerske slov. poslance, češ, da je o sklepih njihovega sestanka zvedel »Vater-land«, dasi je bil sestanek strogo zaupen. »Narod« je opsoval poslanca Žičkarja in trdil, da je poslanec Žičkar izdal »strogo zaupne sklepe«. »Slovenski Gospodar« danes prinaša naslednjo izjavo dež. poslanca g dr. Frara Rosine : »Moii tovariši deželni poslanci so me na sestanku v Mariboru izrecno pooblastili, da naj v listu »Sudst. PreBse« objavim dva sklepa: 1. Da slovenski deželni poslanci štajerski pri obstoječih razmerah ne vstopijo v deželni zbor ; 2. da se bode v kratkem sklical občni zaupni shod. To sem naznanil dotičnemu uredništvu in isto je menda brzojavilo »Vaterlandu«. Vsa druga izvajanja proti poslancu Žičkarju ali proti kateremu drugemu poslancu so torej v tej zadevi neopravičena V Mariboru, 21. junija 1901. Dr. Franjo Rosina, deželni poslanec.«
Nove maše v celovški škofiji. Celovški gg. bogoslovci-novomašniki bodo letos darovali nove maše sledeče dni: Č e -trtoletniki: 1. G. Janez A r n u š dnč 11. avg. v Ptuju, pridiguje č. gosp. o Alf. Svet, superijor tam. — 2. G. Avg. N e -t u š i 1 dnč 28. jul. v Marijinem Celju; prid. č. g. o. Selevšek, superijor tam. — 3. G. Rik. P i c h 1 e r dne 4. avg. v Špitalu; prid. č. g. Fr. Guggenberger, dekan tam. — 4. G. K. W o h 1 a n d t dni 28. jul. v Marija-Trostu pri Gradcu; pridig, č. g. Fr. Puchas, stolni kaplan. — Tretjeletniki: 1.
G.	Balt. Gusger dne 11. avg. v Zvviken-bergu; prid. č. g. J. Habernig, župnik v Zg. Dravogradu. — 2. G. Ivan H o r n b o k dne 28. jul. v Št. Janžu v Rožu; prid. č. g.
H.	Smažik, župnik tam. — 3. G. Fr. L a s-s e r dne 4. avg. pri Elizabetinkah v Celovcu; prid. č. g. špiritual Peter Guglberger, S. J. — 4. G. Jos. M e i e r dnč 4. avg. v Voglah; prid. č. g. Jos. Ortner, župnik tam. — 5. G. Rup. R o 11 e r dne 28. jul. v Črni; prid. č. g. K. Kirchmaier, župnik tam. — 6. G. Janez S e r a j n i k dne 11. avg. v Št. Takobu v Rožu; prid. č g. los. Zeichen, pro-vizor v Djekšah.
Državna podpora. Za nameravani vodovod v Godoviču pri Logatcu je dovolilo poljedelsko ministerstvo 7000 K podpore ter odobrilo načrt.
Slavnostna akademija celovških bogoslovcev, ki so jo priredili v četrtek dnč 27. jun., se je obnesla, kakor se nam poroča iz Celovca, zelo sijajno ob zelo mnogobrojni udeležbi gospodov iz mesta in z dežele. Govora gg. H o r n b 6 k a in O z v a t i č a sta žela mnogo pohvale. Najbolj pa je ugajalo prekrasno petje pod vodstvom g. J. Rozmana ter vrli nastop gg. tamburašev pod vodstvom g. O z v a -t i č a. Gg. slovenski bogoslovci so s tem sijajnim nastopom pred širšo javnostjo zopet pokazali, kako dobro znajo družiti „utile dulci." Gostom se je za obisk v iskrenih besedah zahvalil ter poudarjal pomen te akademije preč. g. semeniški vodja o. L u -d e w i g. Natančnejše poročilo sledi.
Novo politično društvo na Štajerskem. Na Rečici v Savinjski dolini se je ustanovilo katoliško politično društvo »Savinja«. Društvo bo namenjeno za gornje-grajski okraj. Ustanovnega zborovanja so se udeležili najvplivnejši možje.
Podeljena je začasno učiteljska služba v Krki pomožni učiteljici gdč. Otiliji C e-puder.
Občni zbor „Glasbene Matice"
bode v soboto, dne 13. julija t. 1. ob 8. uri zvečer v pevski dvorani društvenega doma
(Vegove ulice št. 3, II. nadstropje) Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov; 2. Poročilo tajnikovo; 3. Poročilo blagajnikuvo; 4. Slučajnosti; 5. Volitev predsednika, 13 odbornikov in dveh pregledovalcev računov. Opomba: Predloge, ki jih namerava staviti kak društvenik, je prijaviti po § 7. odst. 5. društv. pravil 3 dni pred obč. zborom društvenemu odboru.
Novo podružnioo družbe sv. Cirila in Metoda so ustanovile štajerske Slovenke za trg Sv. Lorenc in okolico.
Izpred sodiiča. Včeraj je »Narod« na veliko vesolje dolenjskih liberalcev priobčil to le brzojavko: »Novomesto. Danes sta bila pri tukajšnjem okrožnem sodišču obsojena učitelj Jaklič in kaplan Žagar iz Dobregapolja, prvi na 10 dni, drugi na 5 dni zapora radi falsificiranja pooblastil pri zadnjih občinskih volitvah. Zagovarjal dr. Šusteršič.« — Veselje liberalcev ob tej obsodbi je vse-kako prezgodnje. Šlo se je samo za eno pooblastilo. Pri vsakih volitvah delajo liberalci s pooblastili stokrat hujše. Uložil se je priziv proti tej obsodbi.
Naročnikom Almanaha. Čč. gospode, ki smo jim poslali na ogled »Almanah«, prosimo najuljudneje, naj bi nam ga izvolili vrniti, ako bi ga morda ne hoteli vsprejeti, in sicer tako, da ga dobimo vsaj do 3. julija. Tudi znesek za Almanah naj bi nam čč. gg. naročniki blagovolili poslati prihodnje dni, in sicer vsaj do 3 julija, da moremo še do konca leta urediti račune.
Ljubljanski bogoslovci
Umrla je v Gorici mati gosp. učitelja Frana Kašce, g. Katarina K a š c a, rojena M e r v i c.
Velika dobrodelna slavnost pevskega društva „Slavec." Dasi je določena ta slavnost tik pred počitnicami in morda ravno vsled tega se bode razvila, kakor kažejo priprave, prav obširno. Odborovemu povabilu so se odzvale preprijazno vele-častite dame iz najuglednejših ljubljanskih narodnih rodbin, katere bodo sodelovale pri tej pomožni akciji ž njih obče spoštovano rodoljubnostjo in požrtvovalno vnemo, katero so premnogokrat doprinesle narodu v korist, pri tej priliki pa svojemu bližnjemu v pomoč. Obširni vspored je za sedaj v velikem nekako naslednje določen: dvojni promenadni koncert, koncert pevskega zbora s sodelovanjem meščanske in vojaške godbe, veliki ples v znotranjih prostorih „Narodnega doma", na sijajno razsvitljenem vrtu prosta zabava ob sviranju godbe in drugih točk, v areni pa bode nameščen tretji del splošnega vsporeda, kateri pa ostane za sedaj tajen. Že iz tega je razvidno, da bode skupen vspored j ako bogat in raznovrsten, bodisi v glasbenem kakor tudi v zabavnem oziru.
Posebni romarski vlak se odpelje % izŠmartna pri Litiji v ponedeljek dne 1. julija na Brezje. Vlak odide iz Litije ob 4. uri 45 minut zjutraj in pripelje na Otoče ob 6. uri 46 minut. Popoludne ob 3. uri 45 m. se vrne z Otoč.
Valvasorjev kip. V deželnem muzeju je že kakih 12 let razstavljen Valvazorjev kip v nadnaravni velikosti, posnet po sliki v I. delu „Ehre des HerzogthumKrain". Izdelal ga je domači kipar Jožef Mii-11 n e r iz Žužemberka, ki živi v Solnogradu in ga je, ako se ne motimo, leta 1889. povodom 200-letnice Valvazorjeve knjige podaril muzeju.
Češka koča pod Grintovcem bode otvorjena dne 29. in 30. junija. Za stalno se otvori dne 10 julija. Oprava se letos pomnoži, marsikaj še lepše in složneje uredi, tako da bo ta planinska koča res vzorna. Naj bi noben slovenski hribolazec ne zamudil jo obiskati! Na Jezersko pride letos mnogo čeških letovičarjev.
Bogoskrunstvo. Zlobneži, kateri so oskrunili cerkev sv. Mihaela ob Nadanjem selu na Notranjskem, so isto storili najbrže tudi v Št. Petru v noči od 26. na 27. t. m. Cerkvenih vrat menda niso mogli odpreti, pač pa ona na koru. Od tod so prišli v zvonik, odrezali zvonu vrv ter se po nji spustili v cerkev. Tu so izpraznili tri al-tarne pušice, v katerih so dobili le kako malenkost, ker so bile ravnoprej izpraznjene. Potem so se lotili tabernakeljna. Odprli so ga na isti način in na istem mestu, kakor pri sv. Mihaelu, z dletom. V njem so našli samo ciborij. Sv. hostije so zmečkali in po
altarju raztresli. Ciborij so razlomili in le pokrov odnesli. Posrebrnjeni križ na velikem altarju so razdrli in zvili ter pustiii najbrže v jezi, da niso našli monštrance, katera se je ravno v jutro odnesla v shrambo. Prišli so v žagrad. Ondi so dobili tri kelihe. Kar je bilo na njih srebernega, so vse odnesli, drugo pa za oltarjem razmetali. Zlomili so jeden ašpergil in vso obleko preiskali. Konečno so vrata od znotraj z lahka odprli in odšli, ne da bi kdo kaj opazil, ker je bila noč temna in je malo preje deževalo. Na koru so pustili ostuden spominek ter kos „Piccola" z dnd 19. t. m. Žandarmerija pridno išče, a bode težko kaj, ker je tu najbrže dobro vrejena tolpa z vsem preskrbljena. Ljudje so potrti in razjarjeni in to tem bolje, ker imamo sumljivih ljudi tu okolu vedno več. Pozor vaške straže in cerkvena predstojništva!
f Ivan Murnik. Iz Kamnika se nam piše: Sporočili smo vam včeraj, da je v sredo 26. jun. ob 6. popoldne v Kamniku umrl velecenj. gospod Ivan Murnik, posestnik, predsednik krajnega šol. sveta in ravnatelj mestne hranilnice kamniške. V pokojniku je izgubila sv. cerkev zvestega sina in navdušenega bojevnika za njene pravice. V boju za katoliško stvar je stal vedno v prvih vrstah. Njegovo življenje je bilo vzgledno, značaj čist kakor zlato. Bil je neizprosen, jeklen, kadar se je šlo za pravično stvar, in ni se bal zamere na nobeno stran. Z veliko vnemo je skrbel za kamniško cerkev kot večletni ključar. Za cerkev je bil jako radodaren; omislil jej je n. pr. pred nekaj leti zlat ornat, ki je stal blizu 5000 kron. Svoje premoženje je že pred leti izročil čč. sestram usmiljenkam zagrebškim, da vodijo otroški vrtec, strežejo bolnikom po mestu in oskrbujejo bolnišnico v Komendi. Kamnik mu je dolžan hvaležnost, da je kot občinski svetovalec napravil vzgleden red v občinskem poslovanju in gospodarstvu. Lepo je uredil in povzdignil mestno premoženje kot načelnik meščanske korporacije. Postavil si je hvaležen spomin in si zagotovil hvaležnost vseh repristranskih kamniških meščanov. Po dvadnevni bolezni je umrl v hiši, katero je bil ie pred leti položil na žrtvenik krščanske ljubezni do bližnjega. Svetila mu večna luč! Nam pa daj Bog mož Murnikovega duha!
Slovensko gledališče brez slovenskih igralcev. Spominjamo se slavlja, ki se je priredilo na slavo slovenskemu gledališču ob stoletnici »Županove Micike«. Govorilo se je tedaj mnogo o napredku slovenskega gledališča in vendar moramo pri-poznati, da je ves napredek prav za prav le v tem, da se je na stroške slovenskega kmeta postavilo slovenskemu gledališču modernejše — poslopje. Slovenska dramatična umetnost pa skoro ne bo imela doma v tem poslopju! Vsi opomini, naj se za vzgojo domačega igralnega naraščaja kaj stori, našli so večinon^ gluha ušesa. Nemškemu gledališču se je neprestano dovoljevalo na leto po 12.000 kron, namestu da bi se vsaj del te svote porabil za vzgojo domačih slovenskih igralcev. Tudi letos, kakor čujemo, ne bo bolje. Gleda se samo na hip. Od slovenskih igralcev bodo za bodočo sezono nastavljeni baje samo gospoda Verovšek in Danilo ter gospa Danilova, ostala mesta se nameravajo zastaviti s češkimi močmi. Morda bi še kak slovenski igralec našel milost, ako bi se dal plačati slabše, nego je plačan pre-mikalec kulis. Slovenci bomo na ta način skoro ne le brez domačega igralnega naraščaja, ampak skoro tudi brez domačih slovenskih igralcev. Ako se ne krene na druga pota, utegne v najbližji bodočnosti slovensko gledališče ostati brez domačih slovenskih igralcev I
Zopet velik požar. Iz Cerkelj pri Krškem se nam poroča, da je dne 26. jun. nastal v Vel. Mraševem velik požar, ki je 24 posestnikom uničil malone vse. Pogorela so pohištva, živež, obleka. Škoda cenjena je na 100.000 kron. Zažgal je petleten otrok. Pogorela bi bila vsa vas, ako bi ne bila vrla požarna bramba iz sv. Križa pri Kostanjevici ogenj preprečila. Pomagale so tudi požarne brambe iz Leskovca in Št. Jerneja. Beda velika. Pomoč je nujno potrebna! Ogenj je bil strahovit, rešiti se ni dalo skoro nič, dasi so 4 brizgalne neumorno gasile. Posebno so se odlikovali
ognjegasci od Sv. Križa, ki bo ogenj na obeh straneh vasi z veliko požrtvovalnostjo
omejili.
»Ljudska kuhinja« je priredila izlet v Laverco na čast letošnjim maturantom, katerega se je udeležilo okoli 30 članov, na «elu jim g. predsednik Avgust Drelse in predstojnica g. Josipina Kosova, in 10 gimnazijcev. Imeli so pod milim nebom prijetno južino, pri kateri se je g. Drelse spominjal prihodnje 251etnice »Ljudsko kuhinje«
G. Pavel Skale je k temu izletu podaril nekaj jedil.
Cigaretni papirčki na korist družbe sv. Cirila in Metoda 80 izšli. Glavno zalogo ima g. Jož. Stoka v Trstu.
Pogorelo je Jožefu Vrbnjaku v Kri-ževcih blizu Ljutomera celo poslopje. Škode je nad 2000 kron, poslopje pa je bilo zavarovano za 1400 kron. — V Čemičah je zgorelo posestniku Janezu Slejku gospodarsko poslopje z vsem, kar je bilo notri. Škode je 3000 K. Ni poslopje, ni blago ni bilo zavarovano.
Skrunjenje mrtvih. Iz Timenice se poroča »Mir«-u: Strah in groza spreleti človeka, kar so počenjali trije mladeniči v gostilni pri Pečmku v Timenici na binkoštno soboto. Okoli polnoči, ko so izpili pet litrov letošnjega dobrega mošta in tudi več četrt litrov žganja, začeli so ugibati, kateri med njimi ima največ korajže. Neki Matija Berg-man trdi, da je pripravljen tudi ob polnoči prinesti iz kostenjaka mrtvaško glavo in jo tudi zanesti nazaj. Oba njegova tovariša, Jožef Ladinek in Feliks Urbančič, trdita, dasi on tega ne upa storiti. Da pokaže svojo ko-rajžo, prinese Bergman iz kostenjaka mrtvaško glavo ter jo postavi na mizo. Potem bi imel mrtvaško glavo zopet nesti nazaj, a tega ni storil, marveč jo je vrgel le čez zid. Drugi dan so našli glavo na pokopališču — To početje, bodisi da so ponočni razgrajači delali iz lahkomišljenosti ali zlobnosti, obudilo je največje ogorčenje Kam pridemo, ko niti mrtvih ne puščajo pri miru!
Sokolska slavnost v Pragi se bo vršila jutri in pojutrišnjem. Naznanjenih je 12.000 Sokolov. Pri telovadbi bodo od ljubljanskega sokola tekmovali gospodje Murnik, Smrtnik, Kaswalder, Kandare, Kersnik in Vagaja.
Napad. Hlapca F. Doberšeka je v Ma-kolah nepoznan zlikovec od zadaj napadel in zabodel v vrat. Rana je smrtnonevarna.
V Varaždin se danes odpelje depu-tacija „Slov. kršč. soc. zveze" z zastavo na slavnost hrvatskega delavstva, ki bode jutri zbrano v Varaždinu pri blagoslovljenju zastave delavskega pevskega društva „Vienac".
Iz Šiške se nam piše: Podružnica sv. Cirila in Metoda v Šiški uljudno vabi na ljudsko veselico dne 7. julija pri »Matjanu« v Zg. Šiški. Spored: Petje slav. Št. Vi-škega pevskega zbora. Govor veleč, predsednika Ciril-Metodove družbe gospoda Tomo Zupana. Sviranje »Ljubljanske meščanske godbe«. Začetek ob 4. uri.
Ljubljanske novice. Trgovski pomočniki v Ljubljani nameravajo pričeti odločno akcijo za nedeljski počitek. Pri tem naj bi jih odločno podpiralo občinstvo, ki naj bi se že naprej odvadilo kupovati ob nedeljah. Ob jednem bodo trg. pom. podali protest proti nemškim letnim poročilom tvgovskega bolniškega podpornega društva. — Ljubljanska meščanska godba priredi danes ob polu 9. uri zvečer ob ugodnem vremenu miro-zov. Koncert »Meščanske godbe« se je včeraj prav dobro obnesel. Godba je dobro svirala, posebno pa se je odlikoval novoangp.ževan član gospod Žnidaršič, ki je umetniško prednašal »Molitev Turka«. — Cirkus Henry pride letos v Ljubljano. Meseca avgusta bode cirkus priredil predstave v Gradcu. — Konj uSel je včeraj Juvanovemu hlapcu Josipu Nadrahu na Barju. Nadrah je padel pod konja in se nevarno poškodoval. — Ljubljanskega postopača J. Maška so prijeli v Zagrebu. Pošljejo ga v Ljubljano. — Vozovi za elektriško železnico bodo došli v Ljubljano tekom prihodnjega meseca.
Koroške novice. Presvitli cesar je podaril za popravo altarja v farni cerkvi Marija na Žili 600 kron. — Blizu Sovodnja se je sam utopil 54 letni dninar J. Manhart. — Na Gozdanjah je dnč 7. t. m.
v gozdu nastal požar, ki je vničil lesa za 220 kron. — V Št. Lorencu v leški dolini se je zastrupil najemnik tamošnjega kopališča A. Grill. Baje ga je ljubosumnost gnala v smrt. — Trgovinska zbornica v Celovcu bode dnč 8. julija praznovala 50letnico svojega obstanka.
Povodenj na Koroškem. Kakor kaže, je škoda, ki jo je provzročila povodenj minulega tedna v dravski in zilski dolini, zelo velika. Poljski pridelki so večinoma uničeni, pobralo je več mostov, mnogo hiš je bilo v nevarnosti, da jih voda odnese. — V pod-junski dolini je napravil globasniski potok veliko škode. Ne samo, da je že pri Šteb-nju prestopil visoke bregove in preplavil polje in travnike, je pri Strpni vasi bregove precej daleč razdrl, da teče voda sedaj po travnikih. Pomoč je nujno potrebna. Poslanec Muri si je škodo ogledal na licu mesta in v deželnem zboru stavil predlog, da se škoda preišče in oškodovancem pomaga.
Zdravje v Ljubljani od 16. do 22. junija: Število novorojencev 27, mrtvoro-jenca 2, umrlih 18; mej njimi za jetiko 8, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 8. Med njimi so 4 tujci in 5 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za ošpicami 2, za škar latico 4, za vratico 2.
Elektriško razsvetljavo dobe Radeče na Dolenjskem. Napravil jo bo inženir Gustav Schubert z Dunaja, ki bode on-dotne vodne moči s tovarniško napravo izrabil.
Utonil je 2'/iletni otrok posestnika Fr. Presa v Kresnicah v Savi. Našli so mrtvega v reki.
Talije za ubite zveri. Deželni odbor je minulo leto izplačal: za 1 medveda 60 K, za 2 volkulji 100 K, za 1 volka 40 K, za 21 vider 84 K in za 1 podivj. prašiča 10 K, skupaj 294 K.
Nov zvonik se bode delal pri cerkvi sv. Ant. vVirdu priVrhn.; zvonik bode z bakrom krit. Vsa dela se bodo oddala potom zmanjševalne licitacije to nedeljo. Stavbeni voditelj je posestnik gosp. Karol Jelovšek v Virdu.	D.
Iz strähn pred kaznijo jo skočil v Šoštanju v vodo Gašper Pačnik. Rešili so
ga še živega iz vode in ga oddali sodišču.
#
O	O
Nameravan atentat na cesar j a \?
Naš cesar se je povrnil te dni iz Bruckana Dunaj od vojaške inšpekcije. Tem povodom se je govorilo mnogo o nekem atentatu na cesarja. Na občinski urad v Brucku je prišlo pismo iz Genfa, da je nekdo določen usmrtiti najvišjo osebo Avstrije. Vsled tega so poostrili varstvene odredbe, pa tudi zaprli 3 sumljive osebe, med katerimi sta dva Italijana.
Insolvenca hipotečne banke v Lipskem. Predvčeranjim je presenetila ves kapitalistiški svet vest, da je hipotečna banka v Lipskem ustavila izplačila. Prizadeti so najbolj razni nemški denarni zavodi, a tudi nekaj takih v naši monarhiji pride v poštev. Banka je doživela starost 60 let.
Na dunajski univerzi je bil izvoljen rektorjem profesor angleške filologije dvorni svetnik Schipper.
Umestna prepoved. V nedeljo imeli so Nemci svoje »Sonnwendfeier«, na katerih so navadno ob kresovih spuščali svoje velikonemske govore. Iz Inomosta se poroča, da je letos vlada prepovedala vsak govor pri teh »slavnostih«.
Strašen prizor pri obhajilu V Po-žunu so imeli vojaki obhajilo. Ko je duhov nik prišel s sv. hostijo do huzarja Koma-rona, skočil je ta pokonci, potegnil sabljo ter se vrgel na duhovnika. Duhovnik je zbežal v zakristijo, huzar pa je letel za njim. Le s težavo so ukrotili huzarja, ki je nagloma zblaznel.
Pobedonoscev je, kakor se poroča iz Petrograda, pal pri carju v nemilost. Njegov upliv je že silno omajan.
Plačevanje železniških vožnih pristojbin potom poštne hranilnice. Pri-čenši s 1. julijem se bo poskusoma na željo strank uvedlo plačevanje železniških pristojbin pri poštni hranilnici. Vplačevanje se vrši pri pristojni vplačilnici poštnega urada na podlagi položnice, ki jo izroči prodajalcu blaga železniški urad proti pristojbini 6 h za komad. Od strani poštnega urada potrjene položnice sprejme železniška uprava mesto denarja. Morebitne diference se poravnajo pozneje v gotovini.
Protest proti ljudskemu štetju. V
Pragi se je vršil v nedeljo velik protestni shod proti sedanjemu načinu ljudskega štetja. Govorniki so trdili, da znašajo samo
po onih krajih na Češkem, kjer imajo Nemci I večino, češke izgube 150 000 duš.
Prvo iensko lekarno so ustanovili v Petrogradu. Lastnica te lekarne je gospa Ljesnewskaja, prva žena, ki je dosegla v Rusiji naslov mag. pharm. V tej lekarni so usluibene same ženske in je poleg lekarne tudi ženska pharm. šola.
Kaj pa >inteligenoa< ? »Nar.» ima zdaj veliko korajžo zoper Štajerce. Poslancu g. Lendovšku očita, da »po jasnem načrtu boža tercijalke«. Gospod prefekt Korošec se mora kar »sramovati«. Shod v Slov. Bistrici je »komedija hinavcev«. Torei sta »hinavca« tudi gospoda Vošnjak in dr. Rosina ? Poleg hinavščine se očita tem gospodom tudi »lopovščina«. — O katoliški cerkvi je napisal »Narod« sledečo duhovitost: »Katoliška duhovščina se že stoletja in stoletja valja po lenuštvu, mej tem ko grabi vse dohodke izmučenega naroda v svojo nenasitljivo bi-sago « Tako piše list, ki takoj v naslednji notici trdi, da ni mogoča deželna zavarovalnica! Duhovnike imenuje tam »tonzurirane lumpe«. ki »neprestano krulijo«, ter dostavlja: »Nam se le Bog smili, ki mora vsaki dan v dotiko stopiti s smrdljivimi rokami teh cerkvenih lažnjivcev!« Državnemu pravdniku, ki je spustil to cvetko »inteligence« med svet, stavljamo naivno vpra šanje: Kako je to, da je bil »Slovinec« kon fisciran, ker je navedel resnične podatke o odstavljanju in nastavljanju krajnih šolskih nadzornikov, »Narod« pa za te svoje .... uživa nekaljeno čast — »inteligence« ? — Veleduhoviti »Popotnik« se v »Pedago-giških utrinkih« (piše Iv. Šega) huduje nad samostanskimi šolami, Češ, da se v njih učenke ne nauče razločka med moškim in ženskim spolom niti pri cvetlicah! No, razne spolne stvari so liberalnim učiteljem vsekako bolj znane, nego samostanskim, to radi pri znavamo. A da je poleg tega liberalec lahko strahovito neumen, se vidi iz te znanstvene notice v »Popotnikovi« pedagogiški kroniki: »Materinski list. Kraljica Draga je abonirana na 50 iztisev „Materinskega lista«, hoteč s tem pokazati svoje živo zanimanje za pedagoška stremljenja.« Tableau!
Sejmi po Slovenskem od 1. do 6. julija. Na Kranjskem: 1. v Novem mestu, Mozelju, Zagorju za Savo, Mirni peči, na Mali gori, pri Sv. Mohorju, v Dvoru, na Rakeku, v Ljubljani, Trnovem. Vel. gabru, Št. Janžu in v Žireh ; 2. v C rnomlju, Šf. Gotardu, Srednji vasi in Kočevski Reki; 5. v Vidmu poleg Kri e — Na slovenskem Štajerskem: 1. v Gomilnici, Olimju, Rajhenbergu, Spod. Polskavi in Zrečah ; 2. pri Novi Štifti, v Pletrovčah, na Tmekem, pri Sv. Tilnu in v Vildonu ; 3. v Ptuju ; 4. v Mariboru, Vojniku, na Rečici in Spodnji Kostrivnici. — 'Na Koroškem: 1. v Pontablju ; 2. v Kaplji. — Na Primorskem: 1. v Terčetu, Sv. Petru pri Vidmu in v Ospu; 2. v Hrpeljah ; 3. v Brezovici; 4. v Gorici in Rifenbergu; 5. v Glemoni.
Knjige in časopisi.
Na ogled smo dobili prvo številko velikega književnega podjetja J. Ottovega založništva v Pragi:
»Atlas zemčpi8ny«. Oito hoče izdati v češkem jeziku velik atlant, ki se more meriti z največjimi zemljepisnimi deli velikih narodov. Kakor nam kaže prva številka, bo J. Otto ta smoter tudi dosegel. Risba je uzorna, prireditev silno natančna in izdaja velika in krasna. To delo je posebno' važno zato, ker bodo v tem atlantu krajevna imena zaznamovana v njih pravilni slovanski obliki. Doslej smo rabili samo nemške atlante z nemškimi krajevnimi imeni.
Namestu pravih slovanskih imen smo brali večinoma spake, ki niso ne nemške ne slovanske in ki jih ljudstvo ne umeva. Že na letošnjem časnikarskem sestanku v Dubrovniku se je izrekla misel, da so naj se stavi zapisnik slovanskih krajevnih imen. Otto pa hoče to vprašanje v svojem atlantu definitivno rešiti.ter nam podati češke zemljevide s slovanskimi imeni. To je vsekako veliko kulturno podjetje, pri katerem sode lujejo prvi češki učenjaki.
Prva številka obsega obe zemski polovici in velikobritanske otoke. Vsaka številka stane 2 K. To obsežno delo priporočamo tudi slovenskemu občinstvu.	A.
Društva.
(Vabilo k občnemu zboru podružnice družbe sv. Cirila in Metoda „Pivka" v Š t. P e t r u na Krasu), kateri se bode vršil v nedeljo dne 7. julija t. I. ob 5. uri popoldne po običajnem vsporedu v salonu gostilne g. Ivana Korošica v ot. Petru. K obilni vde-ležbi vabi odbor.
(K a t o 1 i ška deI a v s k a družba v Idriji,) oziroma nje pevski zbor priredi veselico v nedeljo dne 30. junija na Vrhniki v dvorani »Katoliškega doma«. Pri veselici sodeluje domači tamburaški zbor.— Vspored: 1. V. G. Brož: »Tamburica", koračnica, udarja tamburaški zbor. 2. M. Hu-bad: „Bom šel na planince", narodna, poje mešani zbor. 2. P. H. Sattnor: »Na planine", I
poje moški zbor. 4. Ivanovič Farkaš: „Du navxki valovi", venec valčkov, udarja tam buraški zbor. 5. A.Förster: »Ljubica", poje mešani zbor. 6. P. H. Sattner: »Gori, gori na planine", mešani zbor. 7. M. pl. Farkaš: »Venec hrvaških pesem", udar|a tamburaški zbor. 8. Ant. Nedved: »Nazaj v planinski raj", mešani zbor. 9 „Povišana najemščina", veseloigra v štirih dejanjih, poslovenil Fr. Brus. — Začetek točno ob polu 4. uri po poludne.
Telefonska in brzcjs.vna poročila.
Dunaj, 28. junija. (C. B.) „Wien. Zeitg" objavlja od cesarja potrjene sklepe delegacij ter proračunski pro-vizorij do konca 1. 1901.
Dunaj, 28. junija ,Wien. Abendp.' poroča: Ministerski predsednik je naročil vsem načelnikom deželnih vlad, naj stopijo takoj v dogovor z deželnimi odbori glede sostave načrta za v posamnih deželah potrebno uravnavo voda in druga melioracijska dela ter dotičnega troškovnika.
Dunaj. 28. junija. Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo protestan-škega pastorja v Inomostu, ki je ugovarjal, ker je briksensko' škofij-stvo vsprejelo v katol. cerkev nekega protestanta, ne da bi bilo naznanilo ta vsprejem pastorju.
Lino, 28. junija. „Linzer Volks-blatt" pravi, da sedaj nemška ljudska stranka sekcij, načelnika Wurm b a proslavlja, ker je baje Wurmb določen za zastopnika Nemcev v mini-sterstvu. List pravi, da bi bila to le sinekura, ker so itak že skoro vsi ministri Nemci. List pristavlja pikro, da je zdaj že vsak sekcijski šef hud, ako ni nekaj časa minister.
Praga, 28. junija. Doslej je došlo k sokolskemu sestanku 12.000 Sokolov, 300 je došlo poljskih Sokolov iz Galicije, 80 Poljakov pa je došlo iz Prusije. Došli so sem tudi še slovenski Sokoli iz Ljubljane in Trsta.
Praga, 28. junija. Grof Nostic je odlikovan s tajnim svetništvom.
Brno, 28. junija. Deželni zbor je vsprejel resolucijo poslanci? Pražaka, s katero se vlada poživlja, naj se vsaj prihodnjo pomlad prične z gradnjo nove češke realke v Brnu. Za resolucijo so glasovali tudi levičarji.
Lvov, 28. junija. Državni poslanec 781etni dr. Weigel, podpredsednik poljskega kluba, ki je bil ob otvoritvi zadnjega zasedanja državnega zbora starostni predsednik, je nevarno obolel za pljučnico.
Budimpešta, 28. jun. Ugron se je v današnji seji z daljšim govorom opravičil. Galerija mu je burno pritrjevala, ko je govoril o svojih namenih glede oprostitve Ogerske. Galerijo so morali izprazniti. Pred zbornico so dijaki demonstrirali na Ugrona in mu priredili ovacijo.
Budimpešta, 28. junija. Vas Ta-bolcza-Fö je pogorela. Zgorele so 3 osebe in več živine.
Bukarešt, 28. junija. Včeraj se je s prestolnim govorom otvorilo redno zasedanje parlamenta.
Firn, 23. junija. Neki list javlja, da so v Lugano odkrili zaroto, ki je nameravala prihodnji mesec umoriti kralja.
Berolin. 28. junija. Poročila raznih listov o bližnji krizi v pruskem kabinetu so neosnovana. Potovanje državnega kanclerja v Kiel je povsem uradnega značaja.
Berolin, 28. junija. Iz Petrograda došle vesti dementujejo vest o obisku srbske kraljeve dvojice na carskem dvoru v semptembru.
Berolin, 28. junija. Zdravstveni položaj cesarice vdove je postal resen. Vprašanje je, ako cesar sploh nastopi potovanje.
St. Jago de Chile, 28. junija. Pri volitvi predsednika je zmagal liberalni kandibat Riesco.
Petrograd, 28. junija. Iz Vladi-vostoka javljajo: Na Koreji je nav-stal upor. Več misijonarjev je ubitih. Vlada je odposlala vojaško pomoč.
London, 28. junija. Iz Kapstadta
poročajo, da odhaja vedno več Burov v Kapsko kolonijo. Seboj jemljejo novince ter na stotine konj. Velik del kolonije je že v njih oblasti.
Kapstadt, 28. junija. Iz Rich-monda javljajo: Večji burski oddelek pod poveljstvom Malan-Smita je 25. t. m. napadel oddelek konjikov. Napad (?) je trajal do večera. Pozneje so se Buri umaknili, ko so čuli, da se bliža Angležem pomoč.
Umrli no:
2G. junija. Marija Gafnik, gostija 68 let, Karlov-ska cesta 7, ostarelost. — Pulherja C.epuder, učiteljeva hči Iti let, Zveidarske ulice 4. jetika.
V bolnišnici:
24. junija. Anton Petr č delavec 32 let jetika.
Meteorologlöno porodilo.
fiSina nad morjem 306'2m. srednji rraini tlak 736-0mm.
j Ca« opa-5 auTunia	Stanje barometra ▼ Piro.	Timpe-ratara pO fiuijo	Vatrort	Nabo	
27 j 9. zvec.| | 739 2 | 17 4			sl. jzah. j jasno		0,
9K| 7. zjutr. |2. popol.	7301» j 12 6 739 91 24 9		si. jvzli. a	megia jasno	
Srednja vierajfinja temperatur* 18 2 normale: 18 !•'
Javno vprašanje!
Od kedaj in kje je dobil c kr. okraj, glavarstva sluga dovolilo, da sme raznašati neko od »Narodno tiskarne« izdano knjižuro? To vprašuje
Jakob Pokoren,
v Starem trgu pri Kočevju.
Izjava.
Ker mi v štev. 22. lažnjivega »Rodoljuba« neki Ivan Molek iz Svržak pri Metliki očita, da sem jaz rekel, da cela svržaška vas ni nič vredna razen jedne hišo, tem potom izjavljam, da tega jaz nikdar in nikjer nisem govoril, in dokler mi tega Ivan Molek ali kdo drugi ne dokaže, imenujem vsakega, kdor mi kaj takega očita, nesramnega obrekovalca in grdega laž-nika Nasprotno pa lahko z mirno vestjo rečem, da so Svržačani pošteni in značajni ljudje.
Lahko jih vse pohvalim razen jednega fanta, ki pa seveda spada že med metliško »inteligenco«. Gospodu Burniku pa častitam na tej pridobitvi!
V Metliki, 27. junija 1901.
Jožef Novak,
kapelan.
Kongresni trg št. 6 v Tam-borninovi hiši	—
Svojo zalogo z nakitnim in modnim blagom, kravatami, ter posebno finimi modrci najbolje facone priporoča
z velespoštovanjem
646 2-1 Marija Vehovc.
Spretna V»mv j V j prodajalka
za trgovino z mešanim blagom se sprejme takoj.	f>44 2—1 Natančneje pove upravništvo „Slovenca".
Hafoliška Tiskarna
priporoia raznovrstne
W vizitnice ^
po nizki ceni.
Mlado, krepko dekle,
staro 15 let, išče službe pri kaki verni
družini.	949 2—1
Naslov M. Z- Dobrunje, Spodnja Hru-šica pod Ljubljano poste restante.
647 2 — 1
Več tesarjev
in drugih mlajših delavcev
se sprejme za trajno delo v Istri.
Ponudbe z natančnim naslovom naj se | takoj izročč upravništvu „Slovenca".
¿Trgovina s zcjotovij eno obleko
Gričar ê cfflejač

£ ju Bij an a, «Prešernove ulice 9
&ode 08 jufija bo ¿»eptein&ta
Lik
za prta.
648 3=1
Med. univ.
641 3-1
Dr. Kari Zakrajšek
ordinira 5 1. julijem t. 1. počenfi ïlitît lili
na Glavnem trgu v hiši gospoda naduoitelja F r. P a p e
od 9. do 12. ure dopoldne.
Izvršuje tudi zobozdravniške operacije.
Kopel
Slatina.
Južne železnice postaja:
PoISane (Poltschach). Krasno prebivališče za po leti. Preizkušeno zdravilišče za bolezni v želodcu, na jetrih in ledvicah, za sladkorno bolezen (diabetis), žolčne kamene, katarhe v goltancu in na krhlju itd.
Prospekti se dobe pri ravnatelju. 350 17—13
lila ? Mengšu
je na prodaj v jako lepem kraji in v dobrem stanu. Zraven je 6 oralov polja in 3 orale gozda. Posestvo je pripravno za vsaki obrt in tudi za gostilno. 631 3—2
Več pov3 g. Josip Mentoni, kolarski mojster v Ljubljani, blizo elektrarne.
Jos. Perhauc
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 6
c. kr. koncesionirana
pisarna za promet, posestev
se priporoča
za izvršitev nakupov In prodaj graščin, v deželni deski vpisanih posestev, tovarniških etablisementov, mestnih, najemniških in rodbinskih hiš, vil in realitet vsake vrste.
Istotam je tudi koncesionirana pisarna
za civilne in vojaške zadeve
in sicer za
izdelovanje prošenj
na Njega Veličanstvo, računov, vlog na razne osrednje urade in druga oblastva, zadevajočih pomilo-ščenje, obrtne, ženitvene in pristojnostne, državljan-stvene, iz- in priseljevanjstvene, vojaške (frajenge) naborne in one stvari, ki so v področji političnih oblastij, in posebno tudi v zadevah novega osebnega 359 (6—4) in pridobninskega davka.
Važno! za Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fofojrafične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfckcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega čaja. ruma in konjaka. — zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 304 15
Oblastv. konces. oddaja strupov.
===== % a ima® 9®$©© =
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, solitar, enejan, kolmož, krmilno apno itd. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno.
Progerija flntnn Kane
LJubljana, Šelenhurgove ulice št. 3
RAKPII.
Pri rimski katol. cerkvi v flllfrovld
je oddati mesto
orjanisfa. >
Ta je ob enem učitelj hrvaškega pevskega društva .NADE".
S to službo so združeni naslednji dohodki: iz cerkvene blagajne dobiva 600 K, od kr. davkarije 201 K 60 h, od kr. male realne gimnazije 160 K, od hrvaškega pevskega društva 300 kron, prosto stanovanje (3 sobe in vrt) pa štolnina od pogrebov. Zraven tega si more tudi s privatnim podu-čevanjem kaj prislužiti. Potrebno je znanje hrvaščine ali kakega druzega slovanskega jezika. Prošnje obložene s spričali in s krstnim listom pošljejo naj se do 1 septembra rimsko katol župnemu uradu v Mitrovicl (Slavonija).	626 3—3
Sprejmeta se takoj eden ali dva
mizarska pomočnika,
dobra delavca, pod ugodnimi pogoji. — Kje, izve se pri Francu Veber ju, posestniku in mizarskem mojstru v Železnikih hiš. št. 53 (Jesenovec).	63o 6-3
B *«
t* O
© o1 »g*
* 5*
te< a
a
Cu ®
3
5'
(D
& 2 ». — c-. pu 3 »
o i— 2
C» s»
n P —
*
H**
ç o» e 5 p » _.
O	3
p o
K.-0 tt —• Br- -i	N
2 < " s * S M i
5 < -o
10 g S-
? o« S*
CL Š*
« »
-i
o ^
2. (t » S
I*
»
N
I
» V
TS
« s3' « ^
05.
O
Sv o
o< »
95
' X. —? g* h
o
C6
S O-
a" s o
B
a p
H «
Podpisanec si usojam naznaniti slav. p. n. občinstvu, da sem prevzel zastop za
umetalni ogenj
kateri se izdeluie
v prvem slovenskem pyrotehnienem laboratoriju gosp.
Ferd. Makuc-a,
pooblaščenega in priznanega pyrotehnika "V Cirorici.
Naročila na sestavljeni umetalni ogenj sprejemam po vsakovrstnih cenah, n. pr. za 50— 500 K in več, pyrografična in arhitektonična dela ter prospektive po posebnih načrtih in po sporazumljenju.
Naročila na sestavljeni umetalni ogenj prosim 14 dnlj pred rabo. Navadni umetalni ogenj je vselej na razpolago v moji zalogi. Priporočujoč se, beležim
s posebnim spoštovanjem
607 3-3 Fr. Ševčik.
Najboljša uporaba
mleka, !
Kar največ in najfinejšega
surovega masla !
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj ; 167 40-19 v Parizu 1900 „Grand Prix".
V* milijona tacih strojev v rabi!
Se laliko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo.
Popolne oprave za dobivanje sirotke za roko in parno moč.
Načrti, proračuni.
Akcijska družba Alfa - Separator,
Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29.
Ceniki, podučile brožure brezplačno.
Kneza Janeza Liechtenstein-skua
ovarna za glinaste iii
i
779 24-18
„Unter - Themenau"
pri Bfeolavi (Lundenburg)
priporoča:
Mozaik- ¡n tako zvane „Falnkllnkar"-ploifie t najlepši ¡zvräit.i za vsakovrstno tlakanje, zlasti za
cerkve in samostane.
Taka dela je tovarna ž« izvršila po cerkvah t Hrninovi, Märiavölgy, Kromerizu in Ottak-ringu; v klavnici Urniki; po kolodvorih ▼ Olomucn, Prerovu, Krakova: v samostanih Koloroea , Stara Wies . Mödlingu, Urežab, Tarnopolu; po bolnlSnloth t Krakom Kolohti in Brnu.
Dvakrat poateklene o s vi lz kamanlne nastavke za peči, čkoljkaste posode za stranišča.
„Kllnker'-opeka, peSnloe in atrsulica za ognjišča t razni izvriitvi.
Zarezna strešna opeka, navadna opeka posteklena in ne posteklena, najboljše vrste
Oenikl ln troškovnikl na razpolago. Delavoav okoli 700.
Na prodaj sta
2 križeva pota
jeden 95 cm. visok, velja gld. 65*—, drugi 150 cm. visok, velja gld. 250 —
pri	662 12-11
FR. TOMAN-u,
podobarju ln pozlatarju t Ljubljani, Valrazorjev trg it. 1.
J. N. Potočnik,
krojaški mojster,
v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 2
se priporoča prečast. duhovščini v
izdelovanj e
duhovenske obleke in talarjev
po najnovejšem kroju in po nizkih cenah. 628 4-2
J. SOKLIČ
v Ljubljani, Pod Trančo 1
priporoča osobito preč. duhovščini in si. občinstvu v mestih in na deželi lzborno svojo zalogo
po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah.
isa
v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10
Se prodi iz proste roke.
Ista stoji blizu novega Franc Jožefovega mostu, je visokopritlična, od vseh strani prosto stoječa, v najboljšem stanu, ima prostorne suhe kleti, lep vrt, kateri meri nad 500 kvadratnih sežnjev, in vrtnarsko hišico.
Natančneje se poizv6 vsak dan dopoldne istotam pri posestnici.
Mešetarji bo izključeni. 637 5-1
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana,Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanlh prstenih
kar najbolj trpežnih v raznih barvah in po modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 598 29-3
Ceniki franko in brezplačno
St. 1603.
Razpis.
619 3-3
Trgovska in obrtniika zbornica v Ljubljani razpisuje mesto
koncepfnegci adjunkfa
ki je podeli najprej za leto dnij provizorično z adjutom 2000 K, potem pa ob zadovoljivem službovanju definitivno z uvrstitvijo v III. razred konceptnih uradnikov v smislu zborničnega plačnega in napredovalnega predpisa, potrjenega po c. kr trgovinskem ministerstvu (2000 K letne plače in 480 K aktivitetne doklade). Definitivno nastavljeni uradniki imajo pravico do pokojnine na podlagi pokojninskega statuta, potrjenega po c. kr. trgovinskem ministerstvu
Prošnje, opremljene z dokazili o dovršenih pravoslovnih in državoslovnih študijah, c> znanju jezikov, o drugačni usposobljenosti in o dosedanjem službovanju je najpozneje
clo dne 9. julija t. 1.
vložiti pri zbornici.
V Ljubljani, dne 18. junija 1901.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
fl m v v popolno prenovljena! «s s
u Hafnerjeva parna in restavracija.
¡Hj Tako priljubljena veranda je sedaj pokrita s steklom.
i
Prostorna na vrtno stran odprta poletna jedilnica je
novo zgrajena. [Hj Veliki jedilni salon je najfineje prenovljen. ^ Novozgrajen velik kuhinjski prostor, ft Izvrstna kuhinja, izborno pivo iz pivovarne v G8ssu
jako dobra pristna vina.
Senčnati, neprašni Vrt dovoljuje, kot znano, radi vzvišene, proste in suhe lege v poletnih nočeh do jeseni dolgo bivanje na prostem. Za prav številni obisk od strani p. n. občinstva prosi
velespoštovanjen
.... 4-1	Ivan Hafner
^^	hišni posestnik in restavrater.
M
M
H
M i
M
[hI
645

DOBRA VARČNA KUHINJA
^^^	—u dober^ ^ le nekoliko ka^jic JC treba	_______________
_____1 .It-gg apen.njsKega maga. izvirne steklenice ae po oenl napolnujejo z novo jnhlno zabélo Maggl-jevo. 52 12-6
Dobi se v izvirnih stekleničicfth po
Ml PRESKER
krojač v L|ubljanl,
Sr.Petrn ocnih
se priporoča preč. duhovSfiuv v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
!z trpežnega solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na velika svojo zalogo
zgotovljene obleks
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. 7 48
Strešno opeko
navadne oblike, tisoč 14 goldinarjev,
prodaja	623 3—3
J. J. KanU v Ljubljani,
Rimska cesta št. 16.



Naznanjam, da imam v zalogi vedno friéuo in trpeino blago vaake vrste za častite gospode duhovnike.

Podpisana ima v zalegi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovi,Jenje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera In vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšiin spoštovanjam se priporoča 506 bi 5
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfovo ulloo 4.
Naznanilo.
Na c kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice št. 10) bodo sprejemne izkušnje za vstop v I razred šolskega leta 1901/2 dne 13. julija in se prično ob '/,10. uri dopoldne.
Učenci, ki želijo delati to izkušnjo, naj se v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov oglasijo dne 7. julija med 8. in 12 uro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesejo krstni list in obiskovalno izpričevalo. Pri uglasitvi je treba plačati pristojbine 6 K 60 h.
Vnanji učenci se k sprejemnim izkušnjam lahko oglasijo tudi pismeno, ako pravočasno po pošti pošliejo gori imenovani listini in pristojbino.
Učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. Okrajnih glavarstev v Črnomlju. Kranju, Novem mestu in Radovlj ci, ali ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini, se smejo v ljubljanski gimnaziji sprejemati edino le po dovoljenju c. kr. deželnega šolsk» ga sveta. Kdor takega dovoljenja potrebuje, mora si ga pravočasno priskrbeti neposredno pri c. kr. deželnem šolskem svetu.
V Ljubljani, dno 26. junija 1901.
639 3-2
Ravnateljstvo I. državne gimnazije.
ica ijuDij
)
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. I,
v Knezovi liiši,
obrestuje hranilne vloge VO	1098 40—19
4'L odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama, za vložnike pladnje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hranilničnega urada št. 828.406,
Telefon štev. 57.
Tudi slav. p. n. ob&imtvn na-inanjam, da imam v ulogi make vriite moderne Stote ter tudi nepre-moiljiv tirolski lodeu u\ luviloke.
Tudi imam narejene Uaviloko vaake velikoati ta goipodein deike po nixki ceni.
Dijakom loiian« «ne!
ItroJaSkl nioJtMtr. Koto iiieato, Veliki trs ät. U*
priporoča se preč. duhovSčini v izdelovanje vukovntne obleta«, poeebno
talarje, površnike itd.
po najokusnejšem in najnovejšem kroju. — Izdelujem vsako v to stroko spadajoče delo natančno po meri.
Priporočam so preč. duhovščini, da me blagovoli počastiti b cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da hodom vedno skrbel, da izročim vsako naročilo v največjo zadovoljnost prečastitih naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam Bvojo dobro urejeno
krojaško dclavnico,
v kateri delajo najboljše delavske moči; zatorej so jamči za elegantno _ lepo m moderno izvršitev naročil, kakor tudi zato, da se vsaka v moji delavnici narejena obleka lepo prilega.

o
«
u a
09
O
0)
<0
d? -O o h a
H C«
14
Patentirane
ročne in nahrbtne stroje za žveplenje
proste in dvojnate
najnovejšega sestava
brizgalnice za žvepleno-ogljik (injektori)
zoper flloksero	80 20—19
aparate za streljanje ob hudi uri Posebne brizgalnice za sadno drevje in vsa druga orodja za sadje- in vinorejo
poSilja po najnižjih tovarniških cenah
I<jr. HELLER, Dunaj II Praterstrasse 49.
Dragrotin Puc
tapetnik in preprogar
z zadružno prodajalno pohištva šentvidske mizarske zadruge
lr{iil{i&if O radis ee it« 5
priporočam svojo novoustanovljeno delavnico ln zalogo blaga p. n. občinstvu ter si usojam opozoriti na sledeče ugodnosti: Deloval sem več let v svojem obrtu pri največjih tvrdkah ter sem se izuril tako, da mi je mogoče najfinejša tapetniška in preprogarska dela okusno in moderno izdelovati.
Priporočam fitio izdelane garniture za salone, dlvane za Jedilne sobo, oto-mane, modrooe, lično izdelane stole m drugo pohlàtvo po najnižji ceni. Tapetirane sobe in preproge po sobah na najnovejši način in okusno izdelane po najnižji ceni.
P. n. občinstvo dobi torej pri meni zanesljivo dobre mizarske in tapetntike Izdelke, s kojimi bode gotovo zadovoljno.	660 3—1
O a> a
or *t <6 M 13
N»
P
o-B
O
trto & •
o
■▼■■wlwVwrFieVli . ¿^■▼'■■▼■■▼MVaaVMVkaVBaVka VkaVsa VB«■▼»■▼■«▼■•▼«■▼■i
F. F. Vidic & C
v Ljubljani
ponudijo po najnižji ceni poljubno množino
stavbinske opeke,
zarezne strešne opeke
(Strangfalz-Ziegel) in tem pripadajočo StGklGnO ZdCG^nO OPGkO. ||
Strešna okna iz litega železa.
Peri in iteililiisi ognjišča
(lastni izdelek).	586 8
Roman-cement in dovski Portland-cement
pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete, ft * * * Najnižje cene. * ft ft ft ft ft
rt
Franja A\eršol
v JLjiit>ljani, Mestni št. IS
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaSkih potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	621 2
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
kXXXXXXXXX<
p

Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko,
izdelovatelj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom,
priporoča slavnemu p n. občinstvu svoje	in
pletene s «trojem po uzorcih, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kur nike, golobnjake; mreže za presejanje gramoza in peska. — lzdeijuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line kleti; mesne sitnice, prožno posteljne mreže (Drahtmatratzen) v ra/.mh velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mlin, kape za ogrebanie čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni. 564 12-5
Cenilii na zalitevanje brezplačno. "WWt
g
K *
K K K K K
K *
K K
Izredna prilika se Vam nudi kupiti še dobro ohranjen
koleselj ali pa kočijo
po nizki ceni. 609 4-4
SfV Od kolarja in kovača Izdelane vozove Imam na razpolago, opravo izvršujem po želji.
^ FRANC WI8JAN,
izdelovalec vozov, J^jiil>ljana, Rimska cesta št. 11.
Opustitev krčmarskega obrta.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem z današnjim dnevom opustila svojo krčmarsko obrt v hotelu „pri Levu".
Zahvaljujoč se vsem svojim dosedanjim p. n. gostom za mnogoletno mi iz kazano zaupanje in naklonjenost priporočam si. občinstvu svojega naslednika gosp.
Frana, Remic-a
proseč, da mu slav. občinstvo izkazuje isto naklonjenost, katero je tekom mnogih let mojemu pokojnemu soprogu in meni v tako obilni meri izkazovalo.
V Postojni, dne 26. junija 1901.
Z odličnim spoštovanjem
Josipina Vičič.
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu javljam, da sem z današnjim dnevom prevzel občeznani in poznati
hotel „pri Levu" v Postojni.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojni obisk. Skrb mi bode, da postrežem p. n. gostom z izborno kuhinjo gorkih in mrziih jedil ter s pristnim dolenjskim, vipavskim, istrskim in štajerskim vinom, kakor tudi z izvrstno pivo.
Prenočevalcem so na razpolago z vsem modernim komfortom opremljene sobe. — Naročila za obed in večerjo po dogovoru.
Točna postrežba in nizke cene — to je moje geslo.
Priporočujoč se obilnemu posetu bilježim z odličnim spoštovanjem 651 1-1
V Postojni, dne 26. junija 1901.
Zavod za slikanje na steklu
* K
se w egeegeee^ «zuuuu,
izdeluje slikan» okna i\i cerkve in hiše
v raznih slogih.
Gosp. Edvard Stuhl, umetnik za slikanje na steklu, je izdelal za tukajšnjo farno cerkev sv. Križa v Polifianah dvoje okenj po 4-5 m visoka in 1-5 m široka, jako umetniško in v največjo zadovoljnost. V oknih so slike: krvava in nekrvava daritev. Cena obema oknoma 360 gld. Pridite in glejte! Jako sem zadovoljen in priporočam mojstra zlasti onim gospodom, ki bi radi kaj lepega dobili, pa nimajo veliko denarjev na razpolago.
Župni urad Poličane ob južni železnici, dnč 29. marca 1899.
Jan. Lenart, duh. svdtnik, župnik.
Gosp. Edvard Stuhl, izdelovatelj slikanih okenj v Gradcu, je za našo novo farno cerkev sv. Vida izdelal dvanajst okenj in sicer dvoje okenj s slikami sv. Modesta in sv. Krescencije, druge z raznimi drugimi slikarijami o/.aljšane. Vse je izvršil jako umetniško v popolno zadovoljnost. Ker tudi cene niso previsoke, zato umetnika toplo priporočim vsem cerkvenim predstojništvom, ki si mislijo napraviti laka okna.
Farni urad Lučine ne Kranjskem, dnč 19. oktobra 1899.
Anton Dolinar, župnik.
Tacih priznanj imam prečastiti duhovščini na razpolago še dokaj, ^dno^se priporočam	J,,/. Stuhl.
%
* K
K
R
Kwizdov korneuburški živino - redilni prašek
je dijetično sredstvo za konje, govedi in ovce. Že 50 let se rabi v premnogih hlevih, ako živali nočejo Jesti, če slabo prebavajo in za zboljšanje in namno-ženje mleka pri kravah. Cena: ena škatla 1 K 40 h. pol škatle 70 h. Pristno je samo z gori označeno varstveno znamko ter je dobiti po vseh lekarnah in prodajalnicah dišav.
Glavna zaloga: II. 631 20-17
Frane Jan Kwizda,
c. in kr. avstr-oger., kr. rumunski in knj. bulgarski dvorni založnik okrožni lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju.
Kupuj pa „le v steklenicah
394 4
Jan. Fabian F. Groschl C. Holzer Ivan Jebačin Anton Ječminek
V Ljubljani pri gospodih:
A. Kane, drog. C. Karinger Mihael Kastner Edmund Kavčič Kham & Murnik
Adolf Kopriva Jožef Kordin Anton Krisper Peter Lassnik Karl Lexander
A. Lilleg Ivana Perdana
nasledniki Rudolf Petrič Karol Planinšek
Bled: O. Wölfling, P. Homan.
Črnomelj: A. Lakner, K. Müller. B. Schweiger, A. Zurc.
Draga: P. S. Türk.
Hrib: A. Bučar, Fran Kovač.
Idrija: A. Jelenec, Jan. Kramar.
Kamnik: Alojzij Cerar, A. Pintar, Fran Šubelj.
Kočevje: M. Kom, F. Schleimer, Fr. Loy, P. Peče, J. Röthel.
Kostanjevica: Alojzij Gač.
Kranj: Fr. Dolenc, Vilj. Killer, J. Krenner, Adolf Kreuzberger, Jan. Majdič, Karol Šavnik, lekarnar pri sv. Trojici.
Krško : F. H. Aumana sin, R.
Engelsberger. Litija: Lebinger & Bergmann. Lož: F. Kovač. Mirna : Jos. Schuller. Mokronog: J. Errath, B. Sbil,
pri škofu. Novo m sto: KUssel & Končan,
Adolf Pauser. Polhovi Gradeo: J. Ana Leben, Postojna: Anton Ditrich, Fr. Ko-
geja vdova, G. Pikel. Radeče: J. Trcpečnik, I. občno radeško konsumno društvo, J. Haller.
M. E. Supan Ferd. Tcrdina J. Tonich Uradniško-kon-"sumno društvo Fürsager, Fride-
J. ClRoger A. Sarabon Viktor Schiffer Anton Stacul Fran Stupica Radovljica: L
rik Homan, Oton Homan. Sodražica: Jean Levstik. Skofla Loka: E. Burdych, M v Zigon.
Slška: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: Jakob Petrovčič. Tržič: Fr. Raitharek. Velike Lašče: Frd. M. Doganoc Vipava, Vrhpolje: Fran Kobal Vrhnika: M. Briley, Zagorje: R. E. Mihelčič, Jan. „ Mtiller sen.
Žužemberk: Jakob Dereani.
t> n n a j $ k a b o
f z a.
Dni 27. jnnija.
■Skopi, i državni dolg v notab . . .	98-40
Bknpni državni dolg v »rebru . .	98*35
li strijska zlata renta 4°/0............117 70
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	95 70
Ogerska zlata renta 4°/0........117-75
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........93 —
ivstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1665-—
ireditne delnice, 160 gld..............645 60
iiondon vista ....................239 55
•Jemški drž. bankovci sa 100 m. nem.drt.vel .117-321/,
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci C. kr. cekini . .
Dne 27. junija.
3-2"/„ državne srečke 1. 1854. 25U gld.. . 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6%
23-46 19 03 90-75 11-31
181 -171-25 208-— 95 10 144-50 258--
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 .	105-50
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke l0/s .	94-25
Prijoritetne obveznice državne ieleznice . .	425-25
» > južne železnice 3°/0	342' —
>	» južne železnice 5%	122 20
>	> dolenjskih železnic4°/0 .	— * —
Kreditne srečke, 100 gld..............393 —
4°/0 srečke dunav. pa-obr. družbe. 100 gld. .	405-—
Avstrijskega rudečega križa srečke. 10 gld .	49-50
Ogerskega > , > 5 »	24 75
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....16 65
Rudolfove srečke, 10 gld. . .	68-—
SR'move srečke, 40 gld. . .	200- —
St Gendis srečke, 40 gld..........234-—
Waldsteinove srečke, 20 gld. ...	394 50
Ljubljanske srečke..... . .	60 —
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	276 —
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st » ,	5930 —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........874 —
Akcije južne ieleznice, 200 gld. sr. . ,	100 --
Splošna avstrijska atavbinska družba ,	157 —
Montanska družba avstr. plan............420 50
Trboveljska premogarska drutba, 70 gld. .	440*' >
Papirnih rubljev 100 ..................252-75
Naknp in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna 11 v r«i t e v naročil na berzi.
Menjarnična delniška družba
„JI E K C f I iS
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
fr<>
m
- Pojasnila v vseh gospodarskih in fln*nfinih stvarci), potem o kursnib vrednostih vseh ipekulaol|skih vrodnsstulfc papirjev m vestni "•viti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti JUT naloženih gF nmie. "SJIS