Poštnino plačana v gotovini.	Posamezna Številka Din L—
Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, m a »	* » . „ Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9, polletno 18, ceio-
Knafljeva ul. št. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 12Jf||t|3 VS3K C£tff£K ,etno 3(5 din; za inozemstvo azen Amerike: četrtletno 12, Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št 10711	"	polletno 24, celoletno 48 din — Amerika letno 1 dolar.
Kmetijske zbornice imajo
pretesno delovno področje
Nedavno je imela v Beogradu svoje redno zasedanje Zveza kmetijskih zbornic. Zasedanju sta prisostvovala kmetijski minister g. Branko Cubrilovič in prometni minister g. inž. Bešlič. Predsednik zveze g. Bacak je opozoril na potrebo tesnejšega sodelovanja med zbornicami in njihovimi člani, to je kmeti. To nalogo pa morejo kmetijske zbornice izvesti le, če se jim zagotovijo zadostna denarna sredstva. Dohodki od zbornične do-klade niso zadostni, zlasti v siromašnejših krajih. Predsednik g. Bacak je naposled poudaril željo, da bi državna in druga javna oblastva sodelovala s kmetijskimi zbornicami pri reševanju vseh vprašanj, ki so v zvezi s kmetijstvom.
Kmetijski minister dr. Cubrilovič je v svojih izvajanjih ugotovil, da zdajšna uredba o kmetijskih zbornicah ne ustreza dejanskim potrebam. Delovanje Zveze kmetijskih zbornic je treba še razširiti in zvezo okrepiti z uvedbo prisilnega članstva zbornic v zvezi.
Na zasedanju so bila podana zanimiva poročila o gozdnem gospodarstvu, o vprašanju prehrane naroda, o potrebah posojil kmetijstvu in zadružništvu. Sprejeta je bila posebna resolucija, ki poudarja potrebo državne denarne pomoči kmetijskim zbornicam v obliki posebde takse na promet s kmetijskimi pridelki.
Druga resolucija se tiče najnujnejših splošnih vprašanj v zvezi. s prehrano prebivalstva. Ta resolucija ugotavlja, da je naše kmetijsko pridelovanje nezadostno, da bi zajam-čilo redno prehrano prebivalstva, kar je posledica prenaseljenosti kmetijskega prebivalstva in nezadostne izrabe zemlje. Doseženi izvozni presežki nastajajo na škodo naše prehrane. Da se poveča naše kmetijsko pridelovanje, je treba izvesti primerne ukrepe. Predvsem je treba izboljšati obdelovalno zemljo in povečati pridelke z razširjenjem rabe sodobnih kmetijskih pripomočkov, z gradnjo betonskih gnojničnih jam za boljše izkoriščanje gnoja in s povečanjem rabe umetnih gnojil in sredstev za pobijanje škodljivcev in bolezni. Nujno so potrebna cenena posojila, ki bi se dajala preko zadružništva. Da bi kmetijstvo v večji meri izkoriščalo posojila pri Narodni banki, naj bi se uvedle posebne kmečke menice z blažjim postopkom, z niž-j omenično takso in s cirkulacijsko sposobnostjo, ki bi bila omejena na javne denarne zavode in kmetijske zadruge.
Pri kmetijskem ministrstvu naj se ustanovi vrhovni kmetijski svet, kmetijskim zbornicam in predstavnikom kmetijstva pa naj se omogoči sodelovanje pri določanju in izvajrf. ju smernic naše kmetijske politike in pri delovanju javnih gospodarskih ustanov, ki služijo potrebam kmetijstva, kakor so Narodna banka, Privilegirana agrarna banka, Prizad, Državna hipotekama banka, uprava državnih monopolov in državna razredna loterija.
Posebni skladi pri raznih ustanovah, ki so nastali iz izvoznih taks in iz drugih dohodkov v zvezi s trgovino in izvozom kmetijskih pridelkov, naj se prenesejo v državni kmetijski sklad, kamor naj se stekajo tudi vsi bodo-
či dohodki te vrste. S sredstvi državnega kmetijskega sklada naj razpolaga kmetijsko ministrstvo po predlogih vrhovnega kmetijskega sveta, ki naj bi se ustanovil.
Kot nujen ukrep predlaga Zveza kmetijskih zbornic, naj se zaradi oskrbe siromašnih krajev z živih odobri brezplačen prevoz živil na državnih železnicah, tako da bo potrebna količ na živil o pravem času preoe-ljana v te kraje. Naposled zahteva resolucija, da se mali kmetovalec zaščiti pred tožbami od strani zasebnih upnikov za odplačilo dolgov po uredbi o kmečki razdolžitvi. Zaradi škode in slabe letine naj se odpiše
zemljarina na vinograde in sadovnjake, letošnje cene tobaku pa naj se povišajo za 50 odstotkov.
Zasedanje zveze v Beogradu je izpričalo, da kmetijske zbornice še nimajo tistega delovnega območja, ki bi bilo potrebno v naši izrazito kmetijski državi. Ni dvoma, da se pri nas vse premalo stori za kmetijski napredek. Vzemimo samo za primer dejstvo, koliko je pri nas kmetov, ki bi kaj več vedeli o kmetijskih zbornicah, kakor samo to, da so se ustanovile in da obstoje. A niti to ni gotovo, da bi prav vsi kmetje vedeli zanje. Kako vse večjega pomena so na primer ostale gospodarske zbornice za svoje stanove. Saj naposled tudi samo ministrstvo za kmetijstvo nima po svojem ustroju pomembnejšega delovnega področja. Ali ne bi bilo pametno, če bi se malo ozrli po tujih zgledih in prevzeli od tujcev tisto, kar se glede na naše posebne razmere da prevzeti.
Grčija ima ob Albaniji
visoke gore
Italijanska ofenziva v Grčiji se usmerja proti grški obmejni utrdbeni črti, ki so ji nadeli ime Metaksasova črta. Ta črta se začenja pri Janini v severozapadnem delu dežele in drži do Marice, ki je mejna reka med Grčijo in evropsko Turčijo. V tem pasu je, kakor navajajo, do 300 betoniranih utrdb, topovskih položajev, strojniških gnezd in opa-zovališč.
Grčija meji na severu v dolžini 150 km na Albanijo, v dolžini 200 km na Jugoslavijo in v dolžini 300 km na Bolgarijo. Najvažnejši je zdaj tisti mejni del na severozapadu, ki meji na Albanijo.
Mejni prehodi na grškem severozapadu so zelo težavni, saj se tu nad 2000 m visoki Pindus v smeri proti albanski meji nadaljuje v gorovju Gramosu, katerega najvišji vrhovi so visoki tudi nad 2500 m. Pravih cest tu ni, saj so dobre ceste v Grčiji v nižavah redke. V gorovju opravljajo tovorni promet
še zmeraj z osli, mezgi in konji. Grške državne železnice dosegajo danes okrog 1300 km. Prišteti je še 150 km ozkotirnih prog, in to je vse.
Redke železnice vežejo Pirej in Atene s Solunom na severu in Aleksandropolisom na severovzhodu. Ce merimo torej razdalje med glavnimi grškimi mesti na severnem ozemlju in albansko mejo, moramo upoštevati cestne in prometne razmere. Od Korice v Albaniji je v zračni črti v vzhodno smer nad 180 km do Soluna, od Korice do Kavale je 300 km, med Korico in Aleksandropolisom pa 450 km. Atene so od istega albanskega kraja oddaljene 400 km, Korintski zaliv 250 km, Tesalska nižina z mesti Kadico in Lariso pa okrog 150 km. Razdalje torej niso tako velike, toda slabe prometne žile ne dopuščajo hitrega prometa. Visoko gorovje ob meji in slabe ceste bodo torej hude ovire za vojaško napredovanje.
Naša govorica in naša pesem
V	»Koroškem Slovencu« je objavil Janko O. članek, iz katerega povzemamo:
V	vrvežu vsakdanjega življenja pač le malokdaj pomislimo, kaj nam je naša govorica. Mi se sicer v medsebojnem občevanju poslužujemo svoje, od staršev podedovane besede, a se pri tem ne zavedamo, kako nam je prešla ta govorica v meso in kri. Postala je del nas samih.
Naša slovenska govorica nas povezuje v slovensko narodno družino. Pripomoček nam je, da si medsebojno razodevamo svoje misli. Govorica je, ki ustvarja dobro razpoloženje med brati in sestrami, med sosedi in znanci, z njo se ustvarjajo prijateljske vezi in zveze. Kaj nam je naša govorica, naš domači materin jezik, spoznamo šele v tujini, kjer domače besede ni slišati. Ko človeka obdaja tuje ljudstvo, ko sliši samo tujo govorico, tedaj se v srcu zbudi domotož-je po domovini, no svojih dragih in po njih
govorici. Tedaj se človek zave, kako draga in sveta mu je domača beseda. Najlepše pesmi o naši domači slovenski besedi in zemlji so se porodile v tujem svetu. Pri velikih narodnih možeh je vzplamtela prav v tujini čudovita ljubezen do domače govorice in do naroda. Enako je, kakor pravi pregovor: »Sreče ne poznaš, če se v njej rodiš, srečo šele spoznaš, ko jo izgubiš!« Neki vojak pripoveduje: »Ko je nemška zmagovita vojska napredovala letos v Francijo, sem bil pri sa-nitejcih nekje sredi francoske dežele. Nekega dne so nam pripeljali ranjenca, ki je ■moral biti operiran. Nisem ga poznal. Dejali so o njem, da je iz Vzhodne marke. Po operaciji je imel preccjšnje bolečine in zaželel si je vode, katero pa je zdravnik prepovedal. Tedaj je vpričo mene zašepetal nekaj slovenskih besed sobi v tolažbo: »Bo že minilo, saj drugi tudi trpijo!« Meni je poskočilo ob teh besedah srce v prsih od vese-
onovni ttpsiiai
Pozivamo ponovno naročnike, ki so zaostali z naročnino, da store svojo dolžnost nemudoma in plačajo na nje odpadajoče vsote po položnicah, ki jih imajo doma. Kdor je ne bi več imel, naj piše na upravo lista, da mu pošlje drugo. Onim, ki bi se za naš opomin še ne zmenili, bomo poslali poštnega sla v hi^o, da pobere za nas s poštnim nalogom dolžne zneske. Ta način pobiranja je seveda dražji, ker računa pošta za taka opravila posebne pristojbine, ki pa jih moramo naprtiti dolžnikom. Zato naj nihče ne čaka, ampak naj plača prostovoljno sam, kar je »Domovini« dolžan.

lja, sklonil sem se k rojaku-vojaku in ga vprašal, kako mu je. Ko je začul domačo besedo, se je hotel vzradoščen pognati kvišku, nato pa je stegnil svoje roke k meni kakor v molitvi in zaklical: »Prijatelj, odkod si. da znaš po naše?« Sedel sem k njemu in mu tiho šepetal tolažilne besede. Domača beseda naju je nevidno povezala in še dolgo zatem sva se pogovarjala o najini domovini in postala naposled najboljša prijatelja. Ta čudež je omogočila naša materina beseda.«
Z našo govorico je tesno povezana naša pesem. Kar človek občuti v srcu, to rad pove. Če pa je človek vesel, mu vzkipi iz srca pesem, s katero glasno izpove, kaj čuti v svoji notranjosti. So tudi ure, ko človeka tare žalost. Tudi v takih trenutkih privre na dan pesem, sicer otožna in mehka, pa vendar zbriše solzo in pomiri dušo. Pesem je torej izraz srčnih čustev. Davno že so naši predniki prepevali svoje pesmi Mnogo teh pesmi se je ohranilo do današnjih dni prednikom v spomin in nam v opomin, naj čuvamo tudi mi svojo pesem .' jo pojemo in jo tako izročimo svojim otrokom, da bo žive-
la naprej ter budila in dramila še pozne rodove k ljubezni do lepega slovenskega petja. Res je lepa naša pesem. Tujci, ki zaidejo v naše kraje in jo slišijo, nehote prisluhnejo mehki popevki ter se ne morejo naču-diti njeni mlini in ubranosti. Neki romar, ki je pred leti romal s slovenskimi romarji v Lurd pripoveduje: »Prišli smo v Lurd. S procesijo smo se bližali lepi romarski stolnici, posvečeni Materi Božji. Grede smo prepevali preproste naše nabožne pesmi V Lurdu je bilo seveda navzočnih prccej Francozov in drugih tujcev Ko so zaslišali slovensko petje, so na mah umolknili in po petju radovedno vpraševali, odkod ljudstvo, ki tako lepo poje.«
Tem dražja nam bodita govorica in pesem doma, kjer sta njuna zibelka in njuna domovina! Zmerom naj nam bo pred očmi neoporečno dejstvo, da izgubi narod, ki je zapravil svojo besedo in svoje petje, svojo domovinsko pravico in ga nadomesti drug narod, ki bo svoje svetinje obdajal z večjim spoštovanjem*	l	^^

V Beograou je bila predzadno soboto in nedeljo ob udeležbi zastopnikov vseh sokolskih žup v Jugoslaviji deseta redna glavna skupščina Zveze Sokolov kraljevine Jugoslavije. V soboto dopoldne so najprej zborovali poleg zvezne uprave župni načelniki in načelnice pod vodstvom zveznega načelnika br. Kovača in načelnice s. Skalar-jeve, potem župni prosvetarji, ki jih je vodil br. Stanojevič, in pa zvezni gradbeni odsek pod vodstvom br. dr. inž. Koste Petroviča. Zbor župnih načelnikov in načelnic je imel poleg drugega izredno važno nalogo, da glede na zdajšne razmere predrUgači načrt sporeda za drugi vsesokolski zlet v Beogradu. Prosvetni delavci so se v prvi vrsti posvetili razpravi o preosnovi sokolskega in splošnega prosvetnega dela na podeželju, gradbeni odsek je obravnaval stanje sokol-skih domov, sredstva za njihovo zgraditev in splošne smernice za gradbene načrte
Popoldne v soboto je bila glavna skupščina pod vodstvom prvega namestnika zveznega starešine br dr. Vladimira Belajčiča. Zastopane so bile vse župe. Z navdušenjem je bila sprejeta vdanostna brzojavka starešini Sokola kraljevine Jugoslavije Nj. Vel. kralju Petru II. Prav tako so bile odposlane pozdravne brzojavke kraljevskemu namest-ništvu, manistru vojske in mornarice in ministru za telesno vzgojo. Zborovalci so se Spomnili s toplo brzojavko tudi dolgoletnega prvega namestnika starešine br. Engel-berta Gangla.
Zvezna uprava je natisnila vsa poročila za skupščino v knjižici. Zato je izostalo njih čitanje. pač pa se je razvila zelo zanimiva razprava o stanju sokolstva v državi in v posameznih župah. Poročila so bila odobrena po večini soglasno. Med drugim je skupščina odobrila prireditev večjega sokolskega zleta 1. 1943 v Mariboru ob sodelova-
nju sosednih žup. Tako bo ob SOletnici sokolstva v Sloveniji kar dvoje večjih sokol-skih prireditev: 801etnica matice jugosloven-gkega sokolstva. Ljubljanskega Sokola in zlet v Mariboru. Prispevki za vzdrževanje zveznega gospodarstva so ostali tudi za proračunsko leto 1940-41 dozdaj.šni, to je zvezni prispevek za vsakega člana no pet din, za vsakega pripadnika pa po en dinar za nezgodni sklad in od vsakega društva po .50 dinarjev vi sklad za nabavo telovadnega orodja. Po poročilu nadzornega odbora in dopolnilnih volitvah vanj je skupščina da'a celotni zvezni upravi razrešnico.
Glavni tajnik zveze br. Radmilo Grdjič je v glavnih obrisih podal načrt za preo-snovo sokolskega prosvetnega dela na vasi. *Fega dela se bo lotilo poleg sokolskih prosvetnih odborov še lepo število drufih prosvetnih združenj'v državi, da se da naši vasi tisto, kar je razumništvo dolžno dati svojemu narodu. Vse delo je treba postaviti na smiselnejšo osnovo in se mora tudi dosledneje izvaiati Skupščina je poročilo odobrila in pooblastila upravo, naj zamišljeni na-*črt izvede.
Predsednik statističnega odseka br Svaj-gar iz Ljubljane je poročal o načrtnem ustanavljanju nesamostojnih sokolskih edinic. bratstev in poverjeništev Skunščina je izra žila svoie mišljenje, nai župe osnuiejo povsod tam. kjer so svniečasno že oKotaiale sokolske čete, vsaj sokolska hratstva Sleherna župa pa mora noverjenlštva ustanovi' ti tamkaj kjer je to količkaj mogoče
Sledila je razprava o poročilu poročevalca za sokolsko. Petrovo petletko hr in/ Smi,-ljaniča. Skupščina je soglasno pritrdila njegovemu predlogu, naj se na Kosovom polju postavi v obliki velikega obeliska spomenik junaku kosovske bilke Milošu Obiliču na njegovem grobu. Tako bo sokolstvo dostoj-
no zaključilo dela v svoji prvi petletki in po drugem vsesokolskem zletu začelo drugo svojo petletko, ki ji bo dala prihodna glavna skupščina temeljno smer.
Ne h*mo čakali prekrlžanih rsk
Te dni so bile v SkopJju in po drugih krajih Južne Srbije ob 281etnici osvobojenja te pokrajine velike svečanosti.
Proslavi v Skoplju je prisostvoval tudi patriarh Gavrilo. Po službi božji, ki jo je opravil, je imel na zbrane množice nagovor, v katerem je med drugim dejal:
Tudi današnja svečanost carskega Skoplja predstavlja pomemben val naše narodne sile in veliko zmagoslavje našega junaštva, samopremagovanja, naše slave in ponosa. Naš narod je od slavnega Kumanova do zmagoslavnega Kajmakčalana prestal srdite boje in krvave bitke. Šel je skozi strašno Golgo-to, a si je izvojeval mnogo zmag. Kot tak bo znal in mogel ohraniti to, kar si je upravičeno pridobil. Tako misli ves narod te naše blagoslovljene zemlje. Vsakdo mora vedeti, da bo v primeru potrebe in morebitnih nevarnosti naš narod moško in odločno stal na braniku svojih pridobitev. Naj nihče ne misli, »da bo naš narod preizkušnje in nevarnosti pričakal sklonjenih glav in prekrižanih rok.«
Kako je v Turčiji
Zadnje čase se mnogo piše o Turčiji. Dežela ni več tisto, kar je bila nekoč, ko je ogražala Evropo. Mnogo manjša je in nov duh vlada v njej. Kemal Atatiirk je potreboval dve desetletji, da je naredil iz stare zanemarjene dežele to, kar je danes. Danes je namreč Turčija ena izmed najnaprednejših držav na svetu.
V turški lasti so Dardanele in morska ožina pri Carigradu, najvažnejša pot in vez med Sredozemskim morjem, prednjim Balkanom, južno Rusijo in Kavkazom, ki ima ob vznožju Kaspiško morje. Ko je dosegla turška vlada gospodarsko poživitev, si je postavila za poglavitno nalogo izvedbo velikih prometnih načrtov. Promet je bil v starem turškem carstvu zelo zanemarjen. NoVo prometne naprave ne služijo samo izmenjavi gospodarskih dobrin, temveč tudi prevozu vojaških čet v primeru vojnfe. Ko je prevzel oblast Kemal Atatiirk, je štelo celotno državno cestno omrežje 18.000 km. Do danes so povečali to omrežje na 30.000 km asfaltiranih cest prvega in drugega reda to so izdali okrog 130 milijonov švicarskih frankov. '	«*■>.%■.. estaobssNi is svts
Po nemških sodbah je danes turška vojska dovolj močna, da lahko odbije vojašitl napad in je lahko nevarna celo kaki evropski velesili. Po izjavi nekega odgoVbrfiega turškega državnika, je zavarovana pdt skozi Turčijo z dvema milijonoma vojakov Tur-■ ška vojska je odlično oborožena. Or0*ie dobiva iz tujine, v glavnem iz Sovjetske Rusije Kakor zatriuiejo. je sovjetsko Orožje dobro, baie celo boljše od tistega, ki ga ima na razpolago Vovjetska vojska sama. ker je to tisto orožje, ki je namenjeno za izvoz in mora biti zaradi tega dobre kakovosti
STE!GOVA. Zdaj je zadnji čas, da si naročite Vodnikove knjige, ki bodo v kratkem izšle. Naročnina za knjige stane 22 din, ki se plača še ta teden v trgovini g. Senčarja Metoda/ Za 22 din boste prejeli štiri lepe" knjige, rr.ed njimi lep in obširen koledar, ki vam bo Služil v gospodinistvu in v gospodarstvu. Ne zamudite knjip!
j —--,—,—:----r---—----; ■	—
Postani isi ostani član CtrU Mi»todoi>»
V torek so bi!e v Zedinjenih državah volitve državnega predsednika. Kandidata sta bila dozdajrni predsednik Roosevelt (demokrat) in WiHkie (republikanec). Po doslej dospelih vesteh
jc z veliko večino izvoljen Franklin Roosevelt;
Roosevelt je dobil večino zlasti v največjih državah, ki dajejo največjo množino volilnih mož. Tako od očno zmago smatrajo za dokaz, da Američani zaupajo Rooseveltovi politiki rdlcčnega podpiranja Anglije v vojni proti Sjemčiji in Italiji.
Agencija Avala javlja: »Se pred začetkom Bdajšnje vojne v Evropi je Jugoslavija dosledno izvajala na Balkanu in v Podunavju politiko miru m storila vse, da ustvari dobre in prijateljske odnošaje z vsemi sosednimi državami, zlasti pa s sosednima velesilama Nemčijo in Italijo. Ko je nastal spor med velesilami, je Jugoslavija takoj
razglasila strogo nevtralnost, ki ni slonela na ničemer drugem kakor na spoštovanju neodvisnosti Jugoslavije in varnosti njenih mej. S poštenim izvajanjem take politike je Jugoslavija najbolje služila koristim svojega naroda, .po drugi strani pa je čisto zadostila svojim dolžnostim nasproti sosedstvu, zaradi česar je tudi takoj dobila odločna in odkrita priznanja Berlina in Rima.
Poslednji spor med Italijo in Grčijo, ki ga Jugoslavija giotoko obžaluje, ker je v iskrenih prijateljskih odnošajih z obema državama, je prenesel vojno tudi na Balkan in razumljivo je, da mora Jugoslavija na novo nastali položaj obračati čim več pažnje in
uporabiti vse svoje sile, da obvaruje mir. Glede na svoje dozdajšnje zadržanje Jugoslavija upa, da z nadaljnjim razvojem dogodkov na Balkanu njene koristi ne bodo ogrožene od nobene strani.
Italijanski listi so objavili na prvih mestih izjavo jugoslovenske vlade o nevtralnosti v vojni med Italijo in Grčijo. Agencija Štefani poudarja, da
je bilo tako jugoslovensko izjavo pričakovati spričo prizadevanj Jugoslavije za ohranitev miru na Balkanu, kar je tudi skupna težnja Italije in Nemčije. Turinska »Stampa« prinaša uvodnik, v katerem pravi, da Jugoslavija od prvega trenutka ni nikdar krenila od nevtralnostnega stališča. Odnošaji med Jugoslavijo in Italijo so jasni in točno določeni. Jugoslovenski voditelji so dokazali svojo daljnovidnost s tem, da docela upoštevajo važnost dobrih odnošajev z Italijo in Nemčijo.
Atenska agncija poroča: Borbe na severnem bojišču se ostro nadaljujejo in se grškim četam ni samo posrečilo zadržati napadajoče italijanske čete v odseku pred Florino, temveč so prav tam
dosegle grške čete uspeh. Zavzele so neki vrh pri Korči, odkoder mesto močno obstreljujejo. Tudi na osrednem bojišču se Italijanom kljub hudemu pritisku še zmerom ni posrečilo doseči odločilen uspeh v borbi od Kalamasu za prodiranje proti Janini. Tudi v tej dolini so si Grki priborili neko važno mostišče na desni strani reke. Naposled se borbe tudi v južnem odseku ob morju še niso zaključile. Italijani so tam prišli do 20 km globoko na grško ozemlje in zavzeli nekaj krajev, vendar so bile grške čete močno ojačene tudi v tem odseku, kjer je sicer ozemlje za obrambo dežele neugodnejše in morejo Italijani nastopati v večji meri s tanki in drugim modernim orožjem. Vrhovno poveljništvo grške vojske oo-roča, da je bilo ujeto več Italijanov. Na flori nskem odseku bojišča je bilo več napadov italijanske vojske odbito. Devet italijanskih tankov je bilo uničeno. Na neki višini so bile italijanske čete obkoljene in so bila ujeta oja-čenja, ki so jim bila poslana na pomoč. Štefani pa poroča iz Rima: Italijanske čete so uspešno prodirale na vsem bojišču od jugoslovenske meje do Jonskega morja. Italijan-
ska letala so v neprestanih napadih bombardirala in s strojnicami obstreljevala grška strojniška gnezda, topniške postojanke, grške čete na pohodih in taborišča, oklopne vozove na vasi v neposrednem zaledju bojišča, v katerih se zbirajo grške čete.
Zadne vesti iz Grčije javljajo,
da je obseg bojev v Grčiji čedalje večji.
Italijanske, čete so vdrle v dolino reke Vo-juše, v severnem odseku pri Lerinu pa napadajo Grki. Vrše se tudi medsebojne letalske borbe. Italijanska letala zlasti bombardirajo Solun, ki je utrpel že veliko škodo. Napadla so tudi Atene. Povsod so bile smrtne žrtve. Grška letala so metala bombe na Korico (Korčo) v Albaniji, angleška pa na italijanski pristanišči Bari in Brindisi in na več točk v Albaniji.
Reuter poroča, da so te dni
prispeli na grški otok Kreto Angleži. Najprej je prispel z letali na otok oddelek angleških vojaških strokovnjakov, nato pa so Sledile ladje s prevozi redifih čet. Angleško vojaštvo na Kreti je bilo že nekaj ur no prihodu izpostavljeno močnemu bombnemu napadu italijanskih letal. Angleške čete so bile razpostavljene na glavnem trgu nekega mesta na Kreti, ko so priletela italijanska letala ter odvrgla več bomb. Kakor pravijo poročila s Krete, ni napad povzročil med angleškim vojaštvom skoro nobenih žrtev.
Ameriški vojaški strokovnjak major Ellioth sodi, kakor trdi Atenska agencija, da so Italijani napravili
napako, ko so se zapletli v vojno z Grčijo.
S tem so dali Angležem priliko, da se polaste v vzhodnem delu Sredozemskega morja novih oporišč za ojačeno blokado in tudi učinkovitejše napade na Italijo. Vodilni možje italijanskih vojnih sil po njegovem mnenju že spoznavajo težave pohoda v Grčijo. Italijanske čete in njihove potrebščine je treba po morju prevažati v Albanijo, kjer ovirajo napredovanje tudi visoke hudo nepristopne gore.
Odgovarjajoč na turške liste razpravljajo bolgarski listi obširno o stališču Bolgarije glede na grško-italijanski spopad in poudar-jajo,
da bolgarski narod ne bo ničesar storil, kar bi moglo dati Turčiji povod za vmešavanje v italijansko-grški spor. Zadržanje Bolgarije je obeleženo z njeno nevtralnostjo in stališčem opazovalca. Bolgarija zastopa še nadalje mnenje, da bi bilo treba nastale spore rešiti po državniškem potu. Listi navajajo tudi kot primer Jugoslavijo, ki je razumela in pravilno ocenila nevtralno zadržanje Bolgarije.
Nedavno je imel predsednik Zedinjenih držav Roosevelt v Bostonu velik volilni govor. Med drugim je rekel, da krepitev obrambe hitro napreduje. Omenjal je zlasti okrepitev vojne mornarice, ki se je začelo takoj po njegovem prihodu na oblast. Zatem je Roosevelt razložil, kaj je bilo vse storjeno za vojno mornarico v Zedinjenih državah v zadnjih sedmih letih. Znatno so bila okrepljena posamezna ameriška pomorska oporišča na oddaljenih točkah.
Na podlagi sporazuma z Anglijo je Amerika prišla do novih nomorskih in letalskih oporišč, ki se vlečejo v dolgi vrsti od Nove Fundlandije pa vse do južnega dela ameriške celine. Roosevelt je nato govoril o ojačenju ameriške vojske in dejal, da so izredno nevarne mednarodne razmere terjale tudi izredne ukrepe na tem področju. Zdajišno številčno stanje ameriške vojske dosega nad 430.000 mož. Ameriška vojska ima po kakovosti najboljše orožje in najboljšo opremo. Delo se nadaljuje odločno in smiselno. Po načrtu bodo imele Zedinjene države do 5. januarja leta 1941. na rednem šolanju 1,941.930 vojakov, ki bodo nastanjeni po dobrih vojašnicah in ki bodo imeli tudi dobro hrano. Glede ameriškega letalstva je Roosevelt omenjal med
drugim, da je vlada odločena usposobiti državo za izdelovanje 50.000 letal na leto.
Svoj govor je Roosevelt končal takole: »Mi v Ameriki si prizadevamo, da bi pozabili vse mržnje starega sveta. Amerika veruje, da se ta smoter najlaže doseže v demokratičnem redu in bodo Zedinjene države zato ostale zveste takšni politični ureditvi.
Sporočamo vsemu svetu, da smo Američani svoboden narod in da želimo ostati svobodni in v miru. Želimo živeti svobodno in po svoji volji in se radi po svoji volji tudi smejimo. Polni zaupanja in hrabrosti gledamo v bodočnost.«
V	spodni zbornici je imel v torek govor angleški ministrski predsednik Churchill. Govoril je o vojnem položaju Anglije. Med drugim je rekel,
da nevarnost nemškega vdora v Anglijo še ni odstranjena, vendar pa se Anglija čedalje močneje oboro-žuje in čedalje uspešneje upira. Letalski napadi terjajo čedalje manj žrtev. Vseh smrtnih žrtev letalskih napadov na Anglijo je doslej, kakor je razvidno iz Churchillovega govora, okoli 14.000. Churchill je govoril tudi o podmorniški vojni, ki jo je označil za zelo nevarno. Izrekel pa je prepričanje, da bo angleška mornarica izvršila svojo nalogo v redu. Dalje je rekel angleški ministrski predsednik, da se razmerje sil v Egiptu in Sudanu zboljšuje in da bo Anglija nudila Grčiji pomoč do skrajnih mej možnosti.
Iz Madrida poročajo, da je bil
Tanger priključen španskemu Maroku. V Angliji je to dejstvo zbudilo nerazpolo-ženje, vendar pa Anglija v tem zaenkrat še ne vidi neprijateljskega dejanja Španije proti Angliji.
Zadnje dni so Nemci spet v večjem obsegu bombardirali iz letal London in nekatera druga angleška mesta.
Bombe so porušile več hiš, nekaj pa jih zažgale. Število človeških žrtev je precejšno.
V	japonskem tisku se še vedno pojavljajo glasovi
o potrebi in koristnosti čim presnega sporazuma Japonske z Rusijo
Pri tem namigujejo japonski listi, naj bi se Rusija odločila za razširjenje proti Perzijskemu zalivu. Tako je pred kratkim pisal neki japonski admiral. Zdaj pa je o tem objavil zanimiv članek japonski list »Ašahi«, ki pravi, da ni mogoče računati z uspehi v Moskvi, ako se Rusiji ponujajo samo tuja ozemlja. List priporoča odločujočim japonskim čini-teljem, naj bi se rajši odločili za odpoved protikemunističnega dogovora. Po takšnih in podobnih pobudah japonskih listov sodijo nekateri, da so danes na Japonskem pripravljeni na velike žrtve Moskvi, ako bi to do-vedlo do sporazuma med Japonsko in Rusijo. Zanimivo je, da je list »Ašahi« za sporazum z Rusijo, četudi bi to po njegovem mnenju zapletlo Japonsko v vojno z Zedinjeni-mi državami, kar bi Stalinu samo olajšalo njegovo zasledovanje svetovne revolucije.
Republikanski kandidat za predsedniško mesto Zedinjenih držav Willkie je v nekem svojem volilnem govoru očital vladi,
do dovoljuje izvoz vojnih potrebščin preko Sovjetske Rusije, od koder se z njimi oskrbuje Nemčija. Glede na ta očitek so predstavniki ameriških in tujih listov vprašali ameriškega zunanjega ministra Hulla, kaj ima pripomniti k Will-kiejevi trditvi, da se dovoljuje izvoz strojev iz Amerike v Rusijo, ki je prijateljsko naklonjena Nemčiji. Hull je odvrnil, da vlada Zedinjenih držav prodaja pač vrsti tujih držav razne svoje izdelke, ki jih ne potrebuje. Od vlade ni mogoče zahtevati ,da bi pri vsaki kupni pogodbi poprej natančno preiskala, za kai se bo dotično blago prav za prav uporabljalo. Sicer pa ie na to vprašanje nedavno odgovoril sam Roosevelt, češ da je treba Rusiji kot prijateljski državi pač pustiti dostop na vsa ameriška tržišča.
Švedski list »Afton Bladet«, ki velja za najbolje obveščen dnevnik na Švedskem, poroča iz Moskve, da je
med Turčijo »n Sovjetsko Rusijo dosežen sporazum o skupni smeri zunanje politike.
Ako je ta vest resnična, bo Turčija ostala za enkrat v grško-italijanskem sporu nevtralna.
Po vesteh iz Čungkinga je na južnem Kitajskem bojišču
uspešna kitajska ofenziva proti Ja-. poncem.
Na močen pritisk kitajske pehote, podprte od topništva in letalstva, so se Japonci umaknili z dozdajšnih postojank. Mesto Naning so Kitajci osvojili. Kitajske čete so nadalje osvojile tudi že precej ozemlja z več mesti od Na-ninga proti meji francoske Indokine. Na vzhodnem kitajskem bojišču se bijejo ogorčene borbe v pokrajini Cekiangu. Japonske čete se umikajo in so utrpele že občutne izgube.
Po kitajskih vesteh so
japonske čete zdaj skoro čisto izpraz-nie južno-kitajsko pokrajino Kvangsi.
Japonska letala so bombardirala mesto Naning. Zlasti so skušala zadeti vodovod in električno centralo, kar pa se jim ni posrečilo. Drugi važen dogodek, ki se je zgodil prejšni teden, je neuspeh japonske ofenzive vzhodno od Cekjanga, kjer je sovražnik pretrpel hude izgube.
Angleški mornariški minister Alexander ije objavil po radiu
da so se angleške čete izkrcale na grških tleh ter so že posegle v borbo z Italijani.
Anglija je trdno odločena, izpolniti do kraja Grčiji dano besedo in podpira njeno borbo tako na kopnem kakor na morju in v zraku. 'Angleški minister je rekel med drugim: Borba proti skupnemu sovražniku utegne biti še dolga in težavna, toda Anglija ima čas čakati, ker ve, da je končna zmaga na njeni strani.
Nemški dopisni urad poroča iz Tokia:
Zedinjene države kopičijo silne množine vojnega materiala v Rangoonu in v Manili.
Ta vojna sredstva so navidezno določena za Čangkajška. v resnici pa jih bo Amerika rabila zase. Na Filipinih sta že dve ameriški tvornici letal. Ameriški oficirji so redni gostje v Sigapuru in Hongkongu, kar priča o veliki povezanosti med ameriško in angleško vojaško silo. Ameriške čete, ki so na kitajskih tleh, so dobile tajna navodila, naj bodo pripravljene za takojšni odhod, kadarkoli bi prišlo povelje, da odpotujejo na nova mesta. V Šanghaju so se nedavno vršila pogajanja med angleškim in ameriškim poveljstvom tamošnjih posadk, kar je razločno znamenje za bodočo zvezo med obema silama. Američani so v vseh lukah Daljnega vzhoda nakupovali ladje in so doslej pokupili že preko 150 parnikov. Vse nakupljene ladje so zbrane na Filipinih, kjer bodo takoj na razpolago ameriškemu poveljstvu za prevoz čet in vojnih sredstev. Obenem si Američani in Angleži močno prizadevajo, da bi obrezuspe-šili francosko-japonska pogajanja glede Indokine.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Za kg žive teže so se trgovali: v Litiji voli I. po 10 do 11, II. po 9, III. po 8, telice I. po 10, II. po 9, III. po 8, krave I. po 9.50, II. po 8, III. po 7, teleta I. po 11, II. po 9.50 din.
SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Litiji: špeharji po 15.50, pršutarji po 13, v Črnomlju: špeharji po 10 do 15.50, pršutarji po 12 do 13 din.
ZABELA. V Črnomlju: slanina 23 do 24, svinjska mast 26, v Trbovljah: sveža slanina 24 do 25, svinjska mast 28 din za kg.
KRMA. V Črnomlju: seno 90 do 100, slama 50 do 60 din za 100 kg.
SIROVO MASLO. V Črnomlju 40 do 42 din za kilogram.
VINO. Cene so znatno poskočile. V črno-meljskem okolišu se je dobilo pri vinogradnikih navadno mešano vino po 7, finejše sortirano pa po 10 din liter.
JAJCA. V Črnomlju 1 do 1.50, v Trbovljah 1.75 do 2 din kos.
MLEKO. V Črnomlju 2 do 2.50, v Trbovljah 2.50 din za liter.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 5. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 175.15 do 178.35 (za 216.61 do 219.91) din; -
1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20);
1 švicarski frank za 10.29 do 10.39 (za 12.71 do 12.81) din.
Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 445.50 din. Tečaji na svobodnem trgu so se ravnali po tečaju 55 din za dolar.
Sejmi
11.	novembra: Šmartno ob Paki, Št. Gotard pri Kamniku, Poljane pri Škofji Loki, Bučka, Studenec pri Krškem, Laško, Pu-conci, Marenberg, Bohinjska Srednja vas (za blago), Gorje, Sv. Peter pod' Sv. gorami;
12.	novembra: Bušeča vas;
15.	novembra: Vransko, Gornja Radgona, Grahovo pri Cerknici, Poljčane;
16.	novembra: Bogojina.
Drobne vesti
= Dan varčevanja. Zveza hranilnic kraljevine Jugoslavije nam je poslala dopis, iz katerega povzemamo: Dan 31. oktobra, ki je po mednarodnem sporazumu hranilnic določen za praznik varčevanja, se je slavil tudi letos. Ob tej priliki opozarja Zveza hranilnic kraljevine Jugoslavije na tole: Tudi v sedanjih hudih časih se je pokazalo, da brez dobro urejenega naprednega varčevanja nima obstanka neodvisno narodno gospodarstvo. Oni, ki so varčevali, tudi danes laže žive ter zmagujejo v življenju, stradajo pa oni, ki niso dovolj delali in varčevali in sedaj nimajo sredstev, ki bi jim lajšala življenje in delo. Varčujte tudi naprej, kolikor morete! V vaše in splošno dobro, za neodvisnost in napredek naše države! V tem vas bodo vsestransko podprle vaše občinske in mestne hranilnice, ki kot samostojni pupilno varni denarni zavodi nudijo vašim prihrankom popolno varnost. Če še niste začeli varčevati, začnite zdaj in pokažite s tem, koliko se zavedate važnosti in potrebnosti varčevanja!
= Notranje posojilo bo baje razpisano še ta mesec. Poprej bo najbrž sklican vsedržav-ni posvet zastopnikov državnih zavodov, na katerem bodo določene podrobnosti vpisovanja. Potem bo ministrstvo objavilo pogoj, vi-
T. Gk>bey:
17
Umor na plesu
»Toda ona je bila vsekako Goliminova ljubica. Simancas to ve in jo je nedvomno spoznal v Julijini loži, pa ga zdaj ona mora sprejemati in se kazati z njim v družbi. A gumb?«
»Ima tudi Bertino začetnico.«
»Toda Marica je rekla, da je Julija marki-zo sovražila, in to vem tudi jaz, ker sem jo sam slišal o tem govoriti.«
»Meni bi se zdelo vse v redu, če bi bila Julija umorila markizo, ne pa narobe. Toda pustiva to! Berta je bila v loži štev. 27, ostala je v njej četrt ure, pozabila tam pahljačo 2 bodalom in to bodalo je potem uporabila, recimo, markiza Barancos.«
»Naj bo po tvoje.«
»Zdaj mi pa ti razloži, po čigava pisma naj bi bila prišla Lesterelova? Morala so biti njena. Ona ne bi bila stavila na kocko svoje časti in šla v opero, v ložo Julije Orcivalove, da bi rešila čast kakšne druge ženske!«
»Jaz ti pa pravim, da je pri njenem značaju tudi to mogoče!«
»Veselilo me bo, če mi boš to lahko dokazal.«
»Pozabil si, da ima Berta sestro.«
»Spominjam se sestre, pa tudi njenega moža Crozona, ki ga celo osebno poznam, ker sem se nekoč vozil z njim v Mehiko, ko so me poslali tja še kot poročnika. Nadaljuj!«
»Ta sestra je varala svojega moža. Prav verjetno je, da ga je varala z Goliminom.«
»Ali torej misliš, da je pisma pisala gospa Crozonova? «
»Zakaj pa ne bi mogla biti ona?«
»Dragi moj, Golimin ni gledal za navadnimi meščankami, razen če niso bile prav lepe.«
»Bertina sestra je bila zelo lepa.«
»Kako pa naj bi se bil grof Golimin z njo seznanil?«
»Dragi moj, v Parizu je vse mogoče. Razen tega je bil Crozon dve leti z doma.
»Berta jo ima neizmerno rada. Rekla mi je, da bi se zanjo žrtvovala.«
»Zakaj pa je Julija pisala Berti, ne pa njeni sestri?«
»Orcivalka je hotela Berto poniža«. Morda je pa tudi vedela, da je gospa Crozonova bolna.«
»Zakaj Berta ni tega poniževanja odklonila?«
»Vedela je, da bi utegnila priti pisma potem v roke njenega svaka.«
»Ki bi svojo ženo najbrž ubil. Razumem!«
»Zdaj mi boš pač priznal, da se je Berta morala le žrtvovati za svojo sestro in da bi jaz zaradi tega moral govoriti s svojim stricem, da jo rešim «
»Stric bi hotel zaslišati gpspo Crozonovo in mož bi jo potem ubil..! Da reši svojo sestro, bo Berta še naprej vse tajila in ne bo priznala, da je bila na plesu v operi. Vse drugače pa bi bilo, če bi lahko dokazala, da je bila markiza za Berto v Julijini loži. Dokler se nama ta dokaz ne posreči, morava
biti zelo oprezna. Jaz se bom zanimal za markizo, ti pa skušaj kaj zvedeti od strica.«
»To ne bo prav lahka naloga. Ti ga ne poznaš!«
»Kar bo zamolčal pred tabo, tega ne bo zamolčal pred gospo Cambryjevo. Zaljubljen je vanjo, gospa pa se zanima za Bertino usodo. Ali me razumeš?«
»Seveda.«
»Ali pojdeš — ne zameri, da te vprašam — za pogrebom?«
»Ne vem. Kaj mi svetuješ?«
»Če bi bil namestu tebe, ne bi šel.«
»Torej tudi jaz ne pojdem.«
»Zato pa pojdem jaz. Morda bom le kaj videl ali zvedel. Zdaj sva se sporazumela in si delo razdelila. Loti se torej svoje naloge!«
Zapustila sta stanovanje in se ločila blizu Slavoloka zmage.
Ko je Gaston prišel v hišo gospe Cambry-jeve. je dobil tam tudi svojega strica. Vdova ga je sprejela s posebno ljubeznivostjo in takoj začela:
»Veseli me, da ste prišli. Upam, da mi boste pomagali rešiti najino skupno prijatelji-to.«
Gastona so te besede izpodbodle. Pogledal je strica, ki mu je ljubeznivo ponudil roko in mu dejal:	r
»•Dragi, preiskava je končana in odkril bom tudi tebi to, kar sem mislil povedati gospej Cambryjevi, ki se tako zelo zanima za usodo nesrečnega dekleta.«
»Prepričana sem, da je ona nedolžna,« je vzkliknila gospa Cambryjeva.
»Draga gospa,« ji je segel sodnik v besedo, »dosti dokazov imam, ki so v živem nasprotju z vašim prepričanjem. Sodim celo,
DOMOVINA št. 45
■■hmmKmmm
šino obrestne mere in druge podrobnosti no-trajnega posojila. Ni še znano, v kakšni višini bo notranje posojilo razpisano.
' = Sladkor za sladkanje vinskih mostov. Kmetijska zbornica je prejela pritožbe, da breztrošarinski sladkor za sladkanje vinskih mostov še ni prišel, čeprav so bila od finančne direkcije izdana dovoljenja. K temu se pripominja tole: Kmetijska zbornica je že 20. avgusta posredovala pri finančnem ministrstvu, da se izda čimprej uredba o oddaji trošarine prostega.? sladkorja, in je to prošnjo ponovila 10. septembra. Uredba je izšla 5. oktobra in je bila objavljena v ča-sopikih. Tudi zdaj, kq je izvedela, da sladkor ni prispel, je brzojavno posredovala pri kmetijskem in finančnem ministrstvu, da se sladkor takoj odpošlje. Nato je-dobila brzojavni odgovor od kmetijskega "ministrstva, da je dan nalog centrali za sladkor, da se sladkor nemudoma pošlje. Kakor je bilo sporočeno, sladkor je prihaja. Poudariti se mora še tole: Ugotovljeno je, da so bile mnoge prošnje za dovoljenje breztrošarinskega sladkorja poslane finančni direkciji bolj kasno, tako 18., 19., 21. in celo 26. oktobra, in ne bo čudno, če bodo nekatere občine dobile sladkor pozneje, čeprav je finančna direkcija rešila vse prošnje v 24 urah po dospetju prošenj.	& i
— Nadzorovanje izvoza konj za klanje. Minister za trgovino in industrijo dr. Andres je podpisal naredbo o nadzorovanju izvoza konj za klanje. Izvoz konj za klanje je mogoč samo na osnovi izvoznega dovoljenja, ki ga izdaja direkcija za trgovino s tujino. Organi oblastev ne bodo dopuščali nakladanja konj na obmejnih postajah, oziroma ne bodo dovoljevali izvoza konj za klanje brez izvoznega dovoljenja direkcije za trgovino s tujino. Skupno količino in države, v katere je mogoče konje za klanje izvažati, določa za vsako trimesečje minister za trgovino in industrijo na predlog strokovnega odbora za promet s konji, ki je bil ustanovljen na podlagi člena 3. uredbe o izvozu konj z dne 16.
Eatsaaua^asaai
avgusta 1. 1940. Nakladanje konj za klanje je dovoljeno samo pod pogojem, da konje prej pregleda komisija, v kateri sta sreski živinozdravnik tistega sreza, kjer konje nakladajo in vojaški živinozdravnik, ki ga bo določilo ministrstvo za vojsko in mornarico. Direkcija za trgovino s tujino, odnosno ministrstvo za vojsko in mornarico bosta po posebnem organu na posameznih obmejnih postajah od časa do časa izvrševali nadzorovanje nad pravilno izvršenim nakladanjem. Glede nadzorstva nad delom pooblaščenih trgovskih tvrdk kakor tudi glede kaznovanja oseb, ki se proti temu pregrešijo, veljajo odredbe člena 9. in 10. uredbe o izvozu konj.
= Povišane cene za izvoz goved v Nemčijo in Italijo. Direkcija za trgovino s-tujino je povišala cene za vse vrste in kakovosti goved za izvoz v Nemčijo in Italijo. Cena je zvišana za 0.50 din pri kilogramu, da se na ta način omogoči neoviran izvoz goved v te države. To povečanje cene velja za izvoz na podlagi izvoznih dovoljenj, ki so bila izdana pričenši s 27. oktobrom.
= Obnovitev paketnega prometa s Francijo. Poštno ministrstvo je sklenilo obnoviti paketni promet s Francijo, da se omogoči pošiljanje živil našim državljanom v nezasedenem delu Francije. Vse pošte bodo sprejemale pakete do 20 kg. Za pakete nad en kilogram v vrednosti nad 50 din je potrebno posebno dovoljenie deviznega oddelka Narodne banke. V paketih, namenienih v Francijo, ne smeio biti predmeti, ki so v celoti ali delno tujega izvora, od domačih pa ne smejo biti v nj h grah. mfo. olje in sladkor. Blago, ki se pošilja v Francijo v paketih, ne sme biti soravlieno v pločevinastih škatlah.
V SOLI
Učitelj: »Hruševo drevo nam daje hruške. No, Mihec, povej še kaj, kar nosi sadje.«
Mihec: »Človek, gospod učitelj.«
Učitelj: »Kako to?«
Mihec: »Človek ima v grlu jabolko ...«
0 w
V nedeljo bo po vsej Sloveniji velika narodna zbirka
za brate in sestre ob meji, ki. so potrebni podpore. Da-rssiisio po mogočnosti vsi vsaj po 1 din v prid naši stari narodnoobrambni in šolski Družbi sv. Cirila in Metoda!
*	Med letošnjimi knjigami Vodnikove družbe bo deležna posebne pozornosti z Aleksandrovo nagrado nagrajena povest slikarja in pisatelja Eda Deržaja »Pod špiki« (s slikami). Je to zgodba iz kraljestva slovenskih gora. Odr>;ra nam pogled v svojski svet ene izmed naših velikih gorskih dolin. Klen rod Gorjancev vstaja v pretresljivi resničnosti pred našimi duhovnimi očmi. Rok za prijavo med člani Vodnikove družbe poteka. Včlanite se brž pri krajevnem poverjeniku ali v pisarni Vodnikove družbe, Ljubljana, Knafljeva 5. Ljubljančani pa tudi lahko v knjigarni Tiskovne zadruge, Šelenburgova ulica 3.
*	Prihod novega divizionarja. V Ljubljano je prispel iz Zagreba novi poveljnik dravske divizijske oblasti brigadni general Ljubomir Stefanovič. Na postaji so ga pričakovali nje-pov brat, dosedanji poveljnik dravske divizije divizijski general Dragoslav Stefanovič, pomočnik komandanta divizije brigadni general Milan Mašič, komandant topništva dravske divizije Ferdo Janeš, ban dr. Natlačen in številni oficirji.
*	Na področju mariborske župe odlikovani sokolski strelci. Pred kratkim so bile v posameznih sokolskih edinicah strelske tekme in so bili z vojaško svetinjo za dobre strelce odlikovani na področju mariborske sokolske zure: uradniški pripravnik Miloš Pristošek iz Konjic, poštni uradnik Maks Jurman, stavec Rudolf Beg, dijak Milovan Mihorko, narednik vodnik Cvetko Zivkovič, mehan k Viktor Heric, klepar Konrad Poš iz Maribora, trgovca Ivan in Karel Rojnik, privatni uradnik Jožef Kramer in ključavničar Josip Vresočnik iz Slovenjega Gradca in člana sokolske čete pri Sv. Juriju ob Ščavnici učitelja Drago Kalošek in Janko Jordan.
*	Lepa svečanost krstitve osmih jadralnih letal v Nišu. Niš je imel v nedeljo veliko narodno svečanost, s katero je dokazal svojo domoljubnost. Krščeno je bilo osem jadralnih letal. Vse mesto je bilo okrašeno z državnimi zastavami. Te velike narodne svečanosti so se udeležili tudi zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. letalski podpolkovnik Pire, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, minister za telesno vzgojo Dušan Pantič, poveljnik armije general Cukovac in drugi. Ob tej priliki je imel predsednik vlade Čvetkovič govor, v katerem je med drugim dejal: Za kul-
da o njeni krivdi ni niti najmanjšega dvoma. Nepobitne dokaze imam.«
»Morda japonsko bodalo?«
»Ne samo to. Lahko vama vse natanko povem, ker bodo o tem itak jutri pisali listi. Najprej morate vedeti, da je v torek izročila Julijina sobarica gospodični Lesterelovi pismo svoje gospodarice, na katero je gospodična odgovorila: Povejte gospodični, da bom prišla. Kam? Tega ji ni rekla. Ta izpoved je ogromne važnosti. Sobarica je nadalje izjavila, da je imela Julija Orcivalova snopič pisem, ki jih je gospodična Berta nekomu pisala. Lahko si samo mislimo, kakšna je bila vsebina teh pisem! «
»Sobarica laže!« je vzkliknila gospa Cam-bryjeva. »Berta je zmerom živela vzorno in ni imela ljubčkov.«
»Tudi jaz sem v prvem trenutku mislil, da si je sobarica vse izmislila, čeprav je dodala, da je videla, kako je njena gospodarica' pred svojim odhodom spravila pisma v žep. Da se prepričam o pravilnosti in resničnosti soba-ričičnih izpovedi, sem se sam davi udeležil preiskave v stanovanju Berte Lesterelove. Priznati moram, da je bil prvi vtisk, ki sem ga dobil, ko sem vstopil v njeno sobo, zanjo zelo povoljen. Neverjeten red je imela v malem stanovanju in nič takega, česar ne bi bil smel vsakdo videti, nismo odkrili, ne med sHkami in še manj med knjigami. V predalih nismo dobili nobenih pisem razen pisem njenega očeta. Obleka in perilo, vse je bilo v najlepšem redu. Za kakšnim dominom ni bilo niti sledu. Sicer bi si bila pa masko lahko izposodila in zato sem dal povprašati po vseh trgovinah, ki takšne reči posojajo. V kuhinji smo dobili kup sežganega papirja in to so
bila očitno pisma, ki jih je prej imela Julija Orcivalova.«
»Zakaj očitno?«
»No, če ni očitno, je vsaj zelo verjetno.«
»In na takšnih sežganih papirjih gradiš ti svoje prepričanje o njeni krivdi?«
»Ne samo na tem. Eden izmed detektivov je našel kos na pol sežganega papirja med dvema opekama ognjišča. Pismo se je končalo z besedami: Tvoja stara prijateljica Julija Berthier.«
»Samo to?«
»Se nekaj je na tem ostanku papirja in te besede sem si dobro zapomnil. Takole se glase: Prepričana sem, da boš toliko ljubez-nica, da boš prišla. Mislim, da lahko toliko izpostaviš svojo dragoceno osebo in prideš na ples v opero, kjer ti bom pokazala svoje dobro srce s tem, da ti bom vrnila ta sladka pisma. Če ne prideš, se bom smatrala odve-zano dolžnosti, da ravnam obzirno.«
»Kaj pravite na to, draga gospa Cambryje-va?« je zmagoslavno vzkliknil preiskovalni sodnik.
»Ne vem, čudno se mi zdi...«
»V pismu je točno omenjena ura sestanka in številka lože tudi.«
»Katera ura pa je določena?« mu je segel Gaston v besedo.
»Pol treh,« je povedal sodnik, »zločin pa se je zgodil okoli treh.«
Gastona so te besede potrle. Skril je obraz v dlaneh. Gospa Cambryjeva pa se je zagledala v oči sodnika, ki se mu je bila namenila, kakor bi bila hotela v njih brati, kakšna kazen čaka ubogo dekle.
»Ob pol treh!« je vzkliknila gospa Cam-bryjeva. »Saj je to nemogoče! Berta je odšla
odtod pred polnočjo. Čemu naj bi bila tako hitela, če je bila namenjena komaj ob pol treh v opero?«
»Pozabljate, da je prišla ponjo neka ženska. Zahteval sem od gospodične Berte, naj mi pove ime te ženske, pa je molčala. Toda našli jo bomo, če le ni zlomek!«
»Torej je izgubljena?«
»Obsojena bo. Mislim pa, da ji bodo porotniki rešili življenje.«
»Torej bo dobila dosmrtno ječo?«
»Ne mislim tako, gospa. Zaprli jo bodo v kakšno žensko kaznilnico za dvajset ali celo le za deset let.«
»Moj bog!« je vzkliknila gospa Cambryje-va. »Slišala sem, da ženske v takih zavodih hitro hirajo ali pa celo zblazne. Ali čaka taka usoda to nesrečno, nedolžno dekle? Prisegam vam, da je nedolžna!«
Gaston je vse pozorno poslušal, pa ni mo-; gel več strpeti v sobi. Vstal je in se pošlo--vil cd lepe vdove, ki so ji vroče solze polzele po licih.
»Ne,« je zamrmral, ko je stopal po stopnicah navzdol, »nikakor ne! Nedolžna je, dobro vem to ... dokazal bom to... drugače se ustrelim!«
Ko je prišel stotnik Nointel do cerkve sv. Avguština, od koder bi moral biti pogreb Julije Orciva^ove, je ura odbila deseto. Pred cerkvijo je čakalo okoli dvajset vozov.
»Čudno,« je pomislil Nointel, »kdo bo plačal tako imeniten pogreb. Država, ki bo podedovala imetje rajnice, navadno ni tako velikodušna. Morda so .njeni prijatelji zbrali za stroške. Gaston je imel prav, da ni prišel, ker bi sicer vsi rekli, da je on vse plačal.
turni razvoj naroda ima letalstvo velik pomen. Še večji pomen pa ima v narodni obrambi. Iz nedavnih dogodkov ste videli, da je zavladal nad nebom in si zagotovil premoč tisti, ki si je pripravil letalstvo. V današnjih hudih časih naj naša mladina pusti vse zahteve po zabavi in naj ne hodi za raznimi rušilnimi idejami, ampak naj se pripravlja, da bo požrtvovalno služila domovini. Če boste tako delali, boste mlad na, vredna tistih, ki so padli pri ustvarjanju te velike in lepe domovine.
+ Slovenska izseljenska zveza. Te dni je bila v dvorani Zbornicg. za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani glavna skupščina Rafaelove družbe in v njenem okrilju poslujoče Izseljenske zbornice. Občni zbor je vodil predsednik Rafaelove družbe škof g. dr. Rožman. Poleg društvenih zadev so se na zborovanju podrobno obravnavala tudi splošna izseljenska vprašanja, ki so postala zaradi vojne še posebno pereča, Precejšen del razprav je bil posvečen preosnovi izseljenske družbe v Jugoslaviji, potrebni zaradi ustanovitve banovine Hrvatske. DozdajSna vsedržavna izseljenska zveza se je razdelila na tri de'e, na hrvatsko, srbsko in slovensko zvezo. Prvi dve sta že ustanovljeni, slovenska zveza pa se ustanavlja. Njeno jedro bosta tvorili Rafaelova družba in Narodni izseljenski odbor. Pravila Rafaelove družbe so bila na občnem zboru že tako spremenjena, da omogočajo zdaj sodelovanje v skupni izseljenski zvezi.
*	Škofovski posvet v Zagrebu. Včeraj so se začela v Zagrebu posvetovanja jugoslo-venskih škofov pod predsedstvom zagrebškega nadškofa dr. Stepinca. Škofje razpravljajo o perečih cerkvenih zadevah.
*	Odkritje spominskih plošč Preporodov-cema dr. Gnezdi in Klemenčiču. Na praznik vseh svetih so se zbrali Preporodovci na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu na grobovih dveh svojih vzornikov dr. Milka Gnezde in Lovra Klemenčiča ter jima odkrili spominski plošči, vzidani v spomenika na njunih grobovih. Odkritja obeh plošč se je udeležilo lepo število Preporodovcev in vojnih dobrovoljcev, ki so se nato skupno poklonili še na grobu Ivana Endliherja v kostnici.
*	Tuja letala so vrgla na Bitolj 21 bomb.
Agencija Avala objavlja: Pooblaščeni smo objaviti nastopno: Dne 5. novembra med 13.40 in 15.10 so tuja letala trikrat preletela naše ozemlje. Letela so nad Bitoljem ter vrgla na samo mesto 21 bomb, izmed katerih
DOMOVINA
iAdk -•MfcjflE, aM- i -A—«-
m.» ■»JP--
je 19 eksplodiralo. Bilo je devet mrtvih in 21 ranjenih. Letala so povzročila tudi veliko stvarno škcdo. Izdani so bili takoj najstrožji ukrepi, da se z vsemi sredstvi oborožene sile onemogoči vsak nadaljni poskus kršitve naše meje in napada na naše ozemlje. Strokovne komi sije so bile poslane, da po podatkih na kraju samem ugotove, čigava so bila ta letala. Po končani preiskavi bo kraljeva vlada storila potrebne korake, ki jih terja ta incident.
*	Tudi letos prirede ljubljanski novinarji 1. dccembra koncert. Po več letih bo letos koncert spet v veliki dvorani Uniona. Spored letošnjega koncerta bo izredno lep, za kar jamči že ime Ljubljanske filharmonije, ki ga je sestavila in ki ga bo izvedla. Namen letošnje prredtve je plemenit, ker je njen dobiček namenjen ubožnim dijakom.
*	Vodnikova pratika za leto 1941. je lepo slikana ljudska čitanka s pestro vsebino. Poleg katoliškega in pravoslavnega koledarja, novih poštnih pristojbin in najvažnejših taks prinaša mnogo poučnih člankov o raznih vprašanjih, o katerih mora razmišljati današnji človek. Opozarjamo posebno na članek dr. Ernesta Turka »Balkan balkanskim narodom« in na članek dr. Svetozarja Ilešiča »Sodobna Rusija — SSSR«. Pratika prinaša med kopico zanimivih spisov uglednih piscev tudi razpravico svojega pomemb-i.e^a sotiudnika vseučiliškega prof. dr. Metoda Dolenca »Priseganje od davnaj do današnjih dni«. — Kdor se ne bo brž zapisal med Vodnikovce, ne bo mogel več dobiti letošnjih knjig, ker je njih naklada omejena. Zato se takoj javite poverjeniku svojega kraja ali pa naravnost pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafijeva 5.
*	Učni načrt za štiriletno višjo ljudsko šolo, ki bo obvezna za vse otroke. Po odredbi ministra za prosveto dr. Korošca, je glavni prosvetni svet te dni objavil načrt za višjo ljudsko šolo. Pouk na višji ljudski šoli bo trajal štiri leta in bo obvezen za učence, ki končajo štiri razrede nižje ljudske šole in ne nadaljujejo šolanja na kakšni drugi šoli.
*	Smrt vrlega Gorenjca. Nedavno je po krajši bolezni v 75. letu starosti preminil g. Albin Hauptman, bivši gostilničar, pekovski mojster in hišni posestnik na Jesenicah. Pokojni Hauptman je bil eden izmed najza-vednejših narodnjakov na Jesenicah in je zmerom podpiral narodna in prosvetna društva. Bil je eden izmed soustanoviteljev jeseniškega Sokola in njegov najstarejši član.
Cerkev je bila od vrha do tal zagrnjena v črno in krsta je kar izginjala pod cvetjem.
Nointel je sedel v zadnjo vrsto na koncu glavne ladje. Želel je videti čim več ljudi, toda tako, da drugi ne bi njega videli.
Ko je gledal okoli sebe, se mu je nazadnje ustavilo oko na neki ženski, ki je klečala v temnem kotu. Spoznati je ni mogel, toda ko je opazoval njeno elegantno obleko, se je čudil, zakaj ni pokleknila na klečalnik, ampak kar na tla. Obraza ni mogel spoznati, toda po postavi je sodil, da mora biti ta ženska mlada in lepa. In zdelo se mu je, da joka.
Tedaj se mu je vsilila čudna misel.
»Ali ni morda to ženska, ki je umorila Julijo in je zdaj prišla, da si izprosi od nje odpuščanje. To je prav mogoče. Približal se ji bom ki morda jo bom spoznal. Tako je končal stotnik svoje premišljanje.
Toda v trenotku, ko je hotel ta svoj namen uresničiti, je bilo maše konec in množica je začela hiteti proti izhodu. Zdaj ni mogel več stopiti v temni kot in je moral še naprej čakati in le oddaleč opazovati skrivnostno neznanko, ki je še zmerom klečala na svojem prostoru negibno kakor k p.
Med tem je opazil še dva znanca, generala Simancasa in doktorja Galmierja, prav tedaj, ko sta z vejico poškropila Julijino krsto.
»Nočem, da bi me videla ta dva lopova,« je pomislil stotnik in se umaknil, da ga ni mogel opaziti niti neogibni Lolif, ki je tudi prav tedaj prišel mimo. Cerkev se je praznila, toda neznanka je še zmerom klečala.
»Kolikor mi je znano, Parižanke ne kleče tako, da si ne ranijo kolen. Tako pa kleče v Italiji in na Španskem, da, na Španskem... Vraga... Barancosova je Španka.., Če ni
morda ona! Počakal bom pred vrati in ji sledil, če bo treba.«
V teh mislih je zaVil proti glavnim vratom, toda prav v tem trenotku je neznanka vstala <n hitro krenila proti stranskim vratom. Ko je Nointel skozi množico prišel pred cerkev, je ni bilo nikjer več. Najbrž jo je takoj pred vrati čakala kočija, s katero se je odpeljala.
»Vse to mi potrjuje domnevo, da je bila markiza. Ko jo srečam, jo bom vprašal, kako je bilo na Julijinem pogrebu.«
Ko so nesli mimo njega Julijino krsto, se je stotnik zamislil.
»Umrla je v cvetu mladosti in lepoti,« je pomislil. »Tako vsaj ni izkusila žalosti, ki jo mora občutiti, ko vidi, da se stara.«
Malo nato se mu je približala Marica. Pre-žala je nanj, kdaj ga bo videla samega.
»Upala sem, da bo na pogrebu tudi gospod Darcy,« je rekla stotniku.
»Zelo živčen je, pa sem svetoval, naj rajši ne pride na pogreb. Toda povej mi, ali nisi videla v kotu cerkve ženske, ki je klečala na tleh?«
»Sem... odpeljala se je z navadnim vozom.«
»Ali jo poznaš?«
»Ne poznam je, mislim pa, da je plemki-nja.«
»Ali nisi opazila, kam je zavil njen voz?«
»Nisem. Glejte, pogrebci so že zavili proti pokopališču. Ali pojdete tudi vi?«
»Kam pa?«
»Na glavno pokopališče. Neznana ženska je tam kupila grob za pokojnico.«
»Neznana ženska? Katera neznanka pa je to? Kdo sploh plača pogreb? Država ne!«
»Država bo dedovala od moje gospodarice
Hauptman se je pred 35 leti preselil na Jesenice. Pri njegovi hiši je bil pred 26 leti slavnostno razvit prapor jeseniškega Sokola. Ko je bil preskrbel svoje tri otroke, se je čisto umaknil v zasebno življenje. Še pred tedni se je živo zanimal za Sokola in je kljub temu, da ni živel v rožnatih razmerah, še sam pr.nesel svoj letni prispevek za -Sokola. V počastitev njegovega spomina se je s Sokolskega doma vila žalna zastava. Bodi narodnemu možu ohranjen lep spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje!«
*	Smrt uglednega Litijana. Na litijskem pokopališču so pokopali 821etnega g. Ivana Lapa, gostilničarja in posestnika iz Gradca pri Litiji. Pokojnik je bil že od ustanovitve litijskega Sokola njegov član, zato mu je društvo izobesilo črno zastavo. Na poslednji poti je vrlega moža spremljala številna množica. Zlasti so se od pokojnika prisrčno poslovili lovci in pevci. Blagemu možu bomo ohranili lep spomin! Lap je bil po rodu iz Mengša in se je pred desetletji naselil v Litiji.
*	Smrt uglednega rojaka v Trstu. Te dni
je umrl v Trstu veletrgovec g. Franc Prime, star 64 let, rojen v Harijah pri Ilirski Bistrici. Prišel je kot mladenič v Trst in je služil v mladih letih kot učenec in pomočnik v trgovinah z jestvinami na drobno, ki so bile v Trstu v velikem delu v rokah slovenskih trgovcev. Kmalu je pa začel v Trstu lastno trgovino z moko, žitom in drugimi poljskimi pridelki, ki jo je s svojim bistrim duhom in izredno pridnostjo dvignil tako visoko, da je bila že pred zadno vojno prva te streke v Trstu. Imel je večjo trgovino tudi v Št. Petru na Krasu. Bil je samec in je skrbel kot oče za svoje nečake. Blag mu spomin!
*	Smrt koroške korenine. V Dolnčicah pri Rožeku na Koroškem je umrl v visoki starosti 83 let Gregor Paul, po domače Otovčev oče. Pokojnik je bil vzoren gospodar in za-redna slovenska korenina. Blag mu spomin!
*	Shod Nemcev iz podunavskih držav. No-vosadski »Deutsches Volksblatt«, glavno glasilo nemške narodne skupine v naši državi, poroča, da se je vrnil voditelj naših Nemcev dr. Janko iz Nemčije. Tam se je bil sestal z voditelji nemških narodnih manjšin na Madžarskem, v Rumuniji in na Slovaškem ter se dogovoril z njimi o shodu nemških narodnih skupin iz podunavskih držav. Shod bo pomladi prihodnega leta. Dr. Janka sta sprejela tudi namestnik Hitlerja min. Rudolf Hess in pa policijski minis*er Himmler.
več kakor milijon, toda pokopati bi jo bila dala kakor beračico. K sreči je gospodična Risslerjeva dobrega srca.«
»Torej plača Klavdina pogreb?«
»Da, to se pravi... ona je dala denar. Ona jo je umila, oblekla in položila v krsto. Ko je šel sluga gospodične Risslerjeve na magistrat, da bi plačal za pogreb, mu je uradnik povedal, da je grob že zjutraj nekdo plačal. Povedal mu je tudi neko ime, ki ga še nikoli nismo slišali. Potem je šla gospodična Risslerjeva sama, da bi videla, ali se sluga ni zmotil, toda tudi njej so rekli, da je neznana ženska že plačala dva tisoč frankov za grob Julije Orcivalove. Čudno, kaj?«
»Morda je kakšna ženska Juliji dolgovala to vsoto, pa ji je na ta način povrnila svoj dolg?«
Stotnik pa je sam pri sebi mislil tole:
»Markiza je plačala grob. Zdi se mi, kakor bi videl, kako se je vse razvijalo zadnje tri dni. Če bi le mogel najti žensko, ki je opravila to kupčijo namesto markize. Odkriti jo moram.«
»Hudo je, gospod, izgubiti tako dobro gospodarico,« je vzkliknila sobarica. »Pomislite, zdaj sem toliko, kakor na cesti!«
»Ne obupuj, to se bo že uredilo.«
»Ali mislite, da bo gospod Darcy...«
»Darcy je zapravil dosti denarja s tvojo gospodarico, zato tudi tebe ne bo pozabil. Ali' nisi ničesar prihranila?«
»Malo... skoraj nič.. «
»Ne boj se, vse se bo uredilo.«
Pri vhodu na pokopališče je Marica zapustila stotnika, ki se je zdaj vsaj lahko prosto gibal Stopil je vstran, da bi lahko dobro videl vsakega udeleženca. (Dalie prihodi*-**
DOMOVINA št. 45
i. ^ i- . . ..;SrSdE3HSSSj
Po sklepu Kulturbunda bodo ustanovili na sedežih močnejših kulturbundskih združenj posebne otroško vrtce za nemško deco. Oskrbo dece v otroških vrtcih bodo prevzele članice Kulturbunda. Voditeljice otroških vrtcev bodo prejemale mesečno plačo in brezplačno stanovanje na račun krajevnega združenja Kulturbunda, odnosno centrale teh združeni v Novem Sadu.
*	Notni promet na našem Jadranu ustavljen. Pred dnevi so našli pred dubrovniško luko plavajoče tuje mine, ki jih je iug prignal na našo obalo. Zaradi tega je odredba pmorska direkcija v Splitu, da je dovoljeno jugoslovenskim parnikom za obalni promet, tako osebnim kakor tovornim, potovati samo pednsvi. Vse nočne vožnje so do nadaljnja prepovedane. Poleg tega so prejeli vsi ka-petani naših ladij posebna navodila za previdnostno službo na krovih. Prihodne dni bo zaradi te odredbe objavljen nov vozni red za vse potniške in tovorne parnike, ki opravljajo plovbo vzdolž naše obale.
*	Zgodni sneg je poškodoval mnogo drevja. Z Dolenjskega pišejo: Sneg, ki je mnogo prezgodaj pobelil vso naravo, je napravil mnpgo škode po sadovnjakih in gozdovih. Težki sneg, ki je padal po listju in ve;ah, je zaradi svoje teže polomil mnogo vej in tudi odlomil cela debla. Skoda po sadnih vrtovih je velika, še večja pa je po gozdovih, k:er leži mnogo polomljenega drevja kar vse vprek. Polomljeno drevje, zlasti smreke je potrebno čim prej spraviti iz gozda in jih uporabiti, za kar bo pač kazalo. Tudi na sadnem drevju je veje takoj odstraniti in lepo odžagati na gladko, ranjena mesta na zamazati s smolo. Sadno drevo, ki je čisto prelomljeno, je treba izkopati. Če je še mlado in zdravo, bi ga kazalo pomladi precapi-ti na prelomljenem mestu.
*	Prepovedana podražitev mieka v Zagrebu. V Zagrebu se je pripravljala podražitev m'eka, mestno poglavarstvo pa je obvestilo prebivalstvo, da bo to podražitev mleka prepovedalo in da se mora tudi v bodoče mleko prodajati po 3 dinarje liter. Kdor bo pa skušal mleko podražiti, bo čutil posledice uredbe o pobijanju draginje, odnosno naredbo o pošiljanju brezvestnih špekulantov na prisilno bivanje.
*	Hiša, v kateri so bivali cesarji, knezi in kralji. Pri Bistrici v Rožu na Koroškem imajo zanimivo delavsko hišico. Stoji v tako imenovanih Kotlah poleg več metrov visokega slapa. V njej je najprej stanoval Kaiser Jcsef, ki je umrl pred dobrimi dese'.imi let:.
nrnuo
S ALG ARI
>3
Ker so bili vsi utrujeni, so sklenili, da bo-19 tu počivali do jutrnega svita. Temen gozd se je pojavil pred njimi. Bili so tik borovega gozda.
»Če pridejo kozaki,« je rekel polkovnik, * se bomo lahko skrili v notranjosti gozda!«
»Kaj mislite, aH so nas morda že javili obmejnim stražarjem?« je vprašal Ivan zaskrbljeno.
»Obmejni stražniki vendar ne morejo povsod stati. Počakajmo še eno megleno noč, morda se nam posreči prekoračiti mejo!«
»Toda ali bomo na oni strani naleteli na ljudi, ki se bodo zavzeli za nas in nas ne bodo izdali?«
»Upam,« je odvrnil Sergej. »Tu so številna pomena Halkov, ki veljajo za gostoljubne.«
»Na visoki planoti je v^dal silen mraz. Sedli so tesno drug ob drugem, da so se medsebojno greli. Svojemu gladu pa niso mogli postreči, ker so bili pustili vse ostanke zalog v saneh.
Globok molk je vladal tu na gorah kakor tudi v dolinah. Niti sapica ni zibala zasneženih smrek, ki so se okoli in okoli vzdigovale v zrak in se kakor prikazni prikazovale iz megle. Zdaj pa zdaj se je zaslišal zamolkel šum v zraku. Izviral je od mogočnih peroti orla, ki je zaprhutal proti dolini.
Proti šesti uri zjutraj, ko je začelo vzhajati solnce, je začela megla giniti. Ze so se spodne veje smrek razločno videle, kmalu so
Nato se je v hišico priselila Knezova družina. Ker pa nista mogla dobiti dela, sta šla spet po svetu s trebuhom za kruhom. Pred mesci pa je dobila hišica novega stanovalca v osebi nakega Kralja in njegove žene. O njem vemo samo to, da nima krone in da je po rodu iz severne Avstrije. Ta hišica je torej dala zavetje cesarjem, knezom in kraljem.
*	Po kočevskih gozdovih je zapadel visok sneg. Ko drugod še dežuje, večkrat po kočevskih gozdovih že sneži. Zlasti kočevske Gače nad Črmošnjicami so kraj, ki ima zmerom mnogo snega. Letos pa v tem pogledu ni bilo izjeme, ker je sneg pobelil vso Dolenjsko. Seveda pa je po kočevskih gozdovih najvišji sneg, saj ga je blizu enega metra. Ker je bil sneg južen in težak, je še z zelenim listjem porasle veje nagnil globoko proti zemlji. Polomil je pa tudi mnogo_ drevja.
*	Velike poplave v Hercegovini. V Hercegovini in delu Dalmacije so bile te dni velike poplave. Pri Metkoviču je Neretva prestopila bregove in poplavila pol mesta. Pomorski promet je močno oviran. Pri Čap-ljini je vsa okolica pod vodo. Nad 2000 kmetov je moralo zapustiti svoje hiše. Njihov položaj je tem obupnejši, ker je nastopilo hladno deževno vreme, tako da ni mogoče prebivati na prostem.
*	Nepoznrn stanovanjski mrčes, podoben prahu. Neka ljubljanska gospodinja je nedavno opažala na pohištvu čedalje več prahu, čeprav je čisto novo pohištvo skrbno brisala večkrat dnevno. Pptem je opažala, da so čedalje bolj zaprašeni tudi drugi predmeti v stanovanju. Nekoč pa, ko je vsa obupana stala pred naprašenim pohištvom, je hotela dognati, kak prah je to. Pogledala ga je od blizu. V svojo grozo je opazila, da je bil ves prah živ in da se je borila že mesece s strahotno hitro se množečim mrčesom. Vsa sreča v tej hudi nadlogi pa je, da se mrčes ne loti tudi človeka. Ker je ta mrčes lahko prenosljiv in se silno hitro množi, je potrebno, da se zdravstvena oblastva za ta primer za-n^maio in najdejo sredstvo za zatrepe tega mrčesa.
*	elik požar v Savinjski dal-ni. Te dni
zjutraj je nastal požar v kozolcu gostilničar-ia in posestnika Ivana Kumra v Kppli pri Sv. Juriju ob Taboru. Zaradi vetra se je ogenj naglo razširil in je zajel dva kozolca in gospodarsko posion;e. Na pomoč so prihiteli domači in okoliški gasilci, ki se jim jfe posrečilo rešiti Kumrovo hišo ob državni cesti, v kateri je gostilna. OdstranilLso tudi živino
'PHHH ...im----— J. .1 II« mm » " " "
bile jasno vidne siedne veje in naposled so vrgli tančico raz sebe smrekovi vrhovi. Daljava pa je bila še v tančici.
Pol ure pozneje so močni sunki vetra pregnali meglo v smeri proti Bajkalskemu jezeru. Samo spodaj leteča dolina je bila še pokrita s sivo tančico.
Begunci so vstali in gledali z visoke planote v globino. Hoteli so dognati, ali ne drži kakšna steza navzdol.
Tedaj pa je polkovnik veselo vzkliknil: »Glejte, mongolska meja!«
Strmina se je polagoma spuščala proti jugu. Spodaj se je razprostirala velika ravnina, na kateri skoro ni bilo snega. Na mnogih krajih se je videla visoka stepna trava.
Na majhnem griču so bili vidni v oddaljenosti petih do šestih kilometrov stebriči, ki so označevali mejo. Prav tako so opazili šti-rioglat, na pol razpadel stolp.«
»Mongolski stražni stolp,« je pojasnil Vasiljev.
»Polkovnik,« je vzkliknil razburjeno študent. »Tam izza grmovja se vzdiguje dim. Tudi pasoče se ovce vidim.«
»Gotovo je tam pastirska koča!«!« je menil Sergej. »Halki pridejo pogosto čez mejo, da si poiščejo boljšo pašo za svojo živino. Poprosili bomo pastirje za gostoljubnost!«
»Ali se dobro počutite na konju, gospodična Marija?« se je obrnil Ivan veselo proti
STRAN 7
■BHHHHHBaaMBBBHHHHnHBHHB
iz hleva ter rešili nekaj poljskih pridelkov. Požar je uničil gospodarsko poslopie hmeli-sko sušilnico in oba kozolca. Ni izključeno, da je požar zanetila zlobna roka.
*	Zaradi nesrečne ljubezni v smrt. V Rušah so našli v postelji mrtvega 221etnega Leopolda Ranerja, ki si je v samomorilnem namenu pognal iz samokresa kroglo v desno sence. Vzrok je bila nesrečna ljubezen.
*	Zclcstna smrt služkinje. Pri g. inž. Jancu v Gajevi ulici v Ljubljani je služila 231etna služkinja Pf-pca Bratkovičeva, doma iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Te dni pa so jo našli mrtvo v postelji. Poklicana je bila policijska komisija, ki je ugotovila, da se je Bratkovičeva, ko jo je ponoči napadla bož-jast, po nesreči udarila ob posteljni rob in da se je nato še zadušila. Bila je marljiva služkinja.
*	Vpričo žene in hčere je pil lizol in umrl.
V Morju pri Fraimu je vpričo žene in hčerke po hudem prepiru pil lizol 68;etni zidar in mali posestnik Ivan Flakus. Posestnik Vr-hovšek, ki je bil poleg, mu je iztrgal steklenico iz rok. Nato je dejal Flakusovi ženi, naj da možu kot protistrup mleko. Zena in hčerka sta odšli, da bi pomo1 zli kozo. Vrhovšek pa se je tudi odstranil. Ko sta obe ženski prišli nazaj v sobo, sta našli Flakusa na postelji, kjer je smrčal, kakor da bi močno spai. M:slili sta si, da je zaspal in da mu nič ni. Zato sta ga pustili na miru, da se prespi. Naslednjega jutra pa sta našli Flakusa mrtvega.
*	V Muro je skočila. Nedavno je skočila z mostu v Murskem Središču v Muro 20 letna Erna Ves1'gajeva. Nekaj minut pozneje so našli ljudje njeno poslovilno pismo. Kmalu pa tudi truplo. V pismu pravi, da gre v smrt, ker se ji je zgodila krivica. Nedavno je porodila nezakonskega otroka. Zapeljivec pa ni hotel priznati očetovstva niti poročiti se z njo.
*	Zverinski umor pri Zrečah. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Ce-liu se je zagovarjal 30-letni posestr;k Franc Gosak s Pl^irne pri Zrečah. Franc Gosak je b;l obtožen, rta je letes 7. avpu^ta na Plani ni pri Zrečah z udarci z ostro sekiro po glavi usmrtil svoio mačeho 52-letno Julijano Gosakovo, da bi postal n^omeien gospodar njenega pesestva, ki mu ga je bila sicer že izročila, a si je pridržala dosmrtno gospodarstvo in izkoriščanje posestva. Dne 7. avgusta dopoldne je prišla Ljudmili Merčnikova v hišo. v kateri rta stanovala Joliiana Oo?ako-va in njen mož J>nac, oče Franca Gosaka.
svoji tovariš ci. Upajmo, da bomo kmalu deležni zavetja in jedi!«
Ko so ugotovili, da ni nikjer na ravnini nobene kozaške čete, ki bi prežala na begunce, so nadaljevali pohod.
Zelo nerodna steza, po kateri so hodile pač le ovce Halkov, je držala navzdol.
V bližini mecesnovega gozdiča, iz katerega se je vzdigoval steber dima, so videli pasti se najmanj dvesto do tristo angorskih ovc in številne koze z dolgo, svilasto se bleščečo dlako Nekaj tucatov konjičev s kratkimi, tankimi nogami in majhnimi glavami se je paslo zraven drobnice.
Ni bilo dvoma, da je moral biti v bližini kak halkovski šotor. Halki so bili pastirsko pleme in vsi dobri jezdeci.
Komaj so bili begunci v dolini, ko je stopil izza drevja pred nje močan možak srednje postave, oborožen z dolgo starinsko puško. Njegov okrogli obraz je imel prsteno barvo, malo pomešano z rumeno. Imel je poševne, globoko ležeče oči, ploščat nos in črne lase, ki so bili kakor pri Kitajcih spleteni v kito.
Njegova obleka je sestajala iz dolge, modre suknje iz debele volne s črnimi polža-metastimi obšivki in širokega pasu, okrašene ga s srebrnimi zaponkami. Za pasom je imel velik nož. Na glavi je imel majhno, okroglo pokrival, ki je bilo na vrhu okrašeno s tremi trakovi, ki so viseli do ram.
Ko je mož zagledal prišlece, je odločno vzdignil svojo dolgo puško, a jo takoj spet povesil, ko je opazil miroljubnost tujcev. Polkovnik mu je dal roko v pozdrav: »Nismo tvoji sovražniki! Pred teboj so Rusi, ki te prosijo za gostoljubnost!«
Merčnikova je hotela kupiti mlado prase. Ker ni našla nikogar v hiši, je pogledala v klet. Tam se ji je nudil grozen prizor. Na tleh je ležala Julij ana Gosakova vsa v krvi. Ne-srečnica je hropela, iz razbite lobanje pa je vrela kri. Gosakova je kmalu izdihnila, ne da bi Se bila zavedla. Umora so kmalu osumili Franca Gosaka in ga aretirali. Franc Gosak zanika zločin in navaja, da si je bil s svojo mačeho vedno dober, ker mu je izročila posestvo v last. Tudi oče Ignac Gosak mu je z notarsko pogodbo izročil svoje posestvo V polno last in si izgovoril dosmrten preužitek. Franc Gosak se je pa nekaj dni pred nasilno smrtjo svoje mačehe skregal z mačeho, ker si je neupravičeno prilastila 15 prascev, katere sta povrgli dve svinji, ki ju je Franc Gosak z omenieno pogodbo prevzel od svojega očeta. Obdolženčeva mati je .umrla ze pred 15 leti. Njegov oče se je 1. 1933 poročil z vdovo Julijano Kopriv-nikovo, Franc Gosak pa dva mesca prči z Angelo Kušarjevo, s katero ima sedaj že pet otrok. Oče je obdrfal ob svoji drugi poroki svoje posestvo, njegova druga žena pa svoje* posestvo, na katerem je od svoje poroke stanoval tudi Franc Gosak. Franc Gosak pravi, da je njegovo mačeho morda umoril neki Lubej, ki je bil pobegnil iz kaznilnice in se skrival pri svojem bratu, kjer so ga v skrivališču na kozolcu zajeli orožniki. Lubej se ni hcrtel vd&ti, temveč je zažgal kozolec in tudi sam v njem zgorel. Juliiana Gosakova je nekaj dni pred smrtjo dejala Janezu Viš-nerju in ob drugih prilikah tudi Refmi Viš-nerjevi in Amaliji Pristovnikovi, da se z mladirrj Gosakom ne razume več. da je bil mladi Gosak prej z nio vedno dober, a se je docela spremenil,- odkar mu je izročila sT,oie posestvo. Tudi Franc Gosak se -'e nejevoljni izrazil o svoii mačehi in ie n<=kai dni pred umorom izjavil Janezu Višnerju, da bo mačehi precepil glavo, če bo z njegovim očetom tudi tako g^do ravnala, kakor s svojim prvim možem. Razorava na sodišču ie bila prekinjena in se bo nadalievala v četrtek 14. t. m. Zaslišane bodo še tri nove priče.
* Nepoboljšljiv vlomHec ie komai 211ptni Stanislav Gutmaher z Janževe gor'. Julija letos so ga izpustili iz zaoorov m?riborske jtenišnice, kier je prestajal lOmesečno kazen. Dva dni nčzrieie p:T ie srv?t izvršil d"a vloma, in sicer pri posestniku AlOziju V'hov-niku na Janževi gori in nri Francu Mežnariu v Puščavi kier ie ukradel razne predmete. Orožniki so ga dolgo iskali in so'ga izsledli pri Selnici ob Dravi. Ko na je Gutmaher
»Dobro došli, če hočete biti naši prijatelji!« Gostoljubnost je Ha'kom sveta! Sledite mi!«
Pri teh besedah je vrgel pastir svojo puško spet čez rame in korakal pred tujci v gozd. Dimitrij je še enkrat pazljivo pogledal nazaj po ravnini.
»Glejte, tam. gospodar!« je zaklical prestrašeno. »Kozaki!«	.
Res je dirjalo kaki dve versti oddaljeno od gozdička dvanajst kozakov. Vodil jih je korporal. Krenili so proti gričku, na katerem so stali mefhi stebriči, in sicer naravnost proti kraju, kjer je bil stari mongolski stolp.
»Prekleto!« je zaškripal polkovnik z zobmi. »Hočejo nam zapreti pot čez mejo!«
Tako blizu smotra jim je zagrozila nova ne varnost. Polkovnik se ni bal nove ovire, toda zasmilila se mu, je mlada sestra.
»Nič se ne bojim!« ga je tolažila pogumna deklica. »Posvetimo jim s puškami, da se bo njih število skrčilg. Tako bomo imeli z manj sovražniki opravka.«
Tudi pastir je bil zagledal vojake. Ker je govoril rusko, je razumel ves pogovor gostov. Vendar je molčal, ker mu zapovedi gostoljubnosti niso dopuščale, da bi se bil vmešaval v zadeve svojih gostov. Smehljaje se in občudovaje je pogledal mlado damo.
»Ali si razumel, za kaj gre?« je vprašal polkovnik moža.
»Da,« je odvrnil pastir. »Vojaki belega čara vas preganjajo.«
»Ne smemo iti z vami, da vas ne izpostavimo njih maščevalnosti!«
opazil orožnike, je bežal ter si pri tem zlomil levo nogo. Nato so ga aretirali. Zdaj se je moral Gutmaher zagovarjati pred malim kazenskim senatom moriborskega okrožnega sodišča, ki ga je obsodil na leto dni in osem mesecev robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let.
*	Vlom pri Teokaroviču v Ljubljani. V noči na ponedeljek so neznani tatovi vdrli v Teokarovičeve trgovinske prostore v Wolfovi ulici ter odnesli za okrog 20.000 din manu-fakturnega blaga. Kakor je razvidno iz preiskave, so tatovi prišli skozi velika vežna vrata sosedne hiše, kjer je na dvorišču Hro-vatinova tiskarna. Potlej so navrtali, odnosno z dletom iztolkli dvojna vrata v Teokarovičeve prostore. Vlomilci sicer niso odnesli večje množine blaga. Nameravali so odnesti nekaj več, pa so bili prepodeni. Zanimivo je, da način tega vloma v marsičem spominja na vlom pri zdravniku dr. Trtniku pred meseci, kjer so vlomilci pobrali zlatnine za težke tisočake.
*	Škofjeloški svedrovci za zapahi. Ob koncu septembra je bil izvršen predrzen vlom na Poljanski cesti v Škofji Loki. Medtem ko so vozili iz Leonišča z reševalnim avtom domov umirajočega posestnika in gostilničarja Franca Kovača, so neznanci vlomili v njegove stanovanjske in trgovinske prostore ter odnesli Kovačevemu zetu železniškemu uradniku Leopoldu Erjavcu raznovrstnega blaga in denar i a v skupni vrednosti za okrog 40.000 d;n. Erjavec se je bil prav tiste dni selil iz Kapucinskega predmestja v dom svojega tasta. Na vseh straneh so se od tedaj vršile poizvedbe, a zaman Ze je kazalo, da bo ostal vlo mnepojasnien, toda škofjeloški orožniki so vlom naposled do kraja razčistili. Sijajno so se izkazali prstni odtiski. Istega dne, ko je bil v'om izvršen, je prišel v Skofjo Loko daktiloskop ljubljanske policije. Uspelo mu je posneti odtiske na gramofonu. .na steklenici likerja in na pokrovcu pri ključavnici pri vratih. Prav ti prstni odtisi 'sn .izdali vlomilce.'Najprej so prijeli Stanka Petriča, ki je po rodu iz Ravnika v logaškem srezu. nato oa Memšarja Aleša, čevljarskega pomočnika 5z Zgornjih Bitenj. Tretji pajdaš, italijanski državljan Henrik Biček, sedi zaradi neke druge reči v zaooru, zdaj pa se bo moral zagovarjati še zaradi vloma.
*	Dva nevarna vlomilca prijeta. Policija je prijela 341etnega Jakoba Čimžarja, doma iz Predoslia. ki ie šele nedavno zapustil zapore, in niegovega tovariša 331etnega Ivana Ofrna ji Zaboršta. Osumljena sta več vlo-
požnam vas sicer, niti ne vem, zakaj vas carevi vojaki preganjajo, vendar so nam gostje sveti. Ti in tvoji prijatelji naj se v naših šotor.h ničesar ne boje. Če stopiš čez naš prag, ti prisez&m pri Budi, da vas bomo vsi branili!«
»Ti si velikodušen, toda ali ne bo pozneje tvoje pleme kaznovano?«
Pastir je ponovno odvrnil: »Mi nismo podaniki tvojega vladarja! Svoboden mož sem, gospodar nad 15 šotori. Na oni strani meje me vaši vojaki nič ne brigajo! Pojdite z menoj, nihče vam ne sme storiti ničesar zlega!«
»Najlepša hvala, plemeniti mož!« je j.ekel polkovnik. »Begunci smo iz sibirskih rudnikov, vendar nismo zločinci. Naš greh je le ta, da preveč ljubimo svobodo in svojo domovino. Če nam hočete pomagati, vam bomo dali toliko rubljev, kolikor ]ih boste zahtevali!«
»Vem, kako ravnajo vojaki velikega, belega cara z izgnanci. Rešil sem še več nesrečnikov in bom pomagal tudi vam! Toda ne maramo, da bi nas plačali za gostoljubnost. Moja dolžnost je, skrbeti za vas!«
»Za zmerom vam bomo hvaležni!« je rekel Vasiljev ginjeno. »Če ne marate, da vam pokažemo svojo hvaležnost z denarjem, dovolite, da vam darujemo orožje, prav tako odlično, kakršno rabimo sami.«
»Sledite mi!« je ponovil poglavar.
Pet minut pozneje je dospela družbica do jase v gozdu. Tu je bilo postavljeno 3 5 šotorov iz črne kožuhovine. Imeli so obliko cilindrov in so bili na vrhu okrogii. V polkrogu so obdajali znatno večji in višji šotor, s katerega je vihrala zastava z zmajema.
»Bodite dobro došli v moji domovini!«
mov, med drugimi tudi vloma v občinsko pisarno v Dolu pri Ljubljani, kjer sta odnesla ročno blagajno, v kateri pa je bilo samo nekaj desetakov. Vlomilci so blagajno razbili s sekiro in jo vrgli proč. V blagajni je bilo tudi več hranilnih knjižic, ki jih bodo nemara skušali vnovčiti.
Popotnikovo tono
Na poseben način se je maščevala
Pri Rozi Bračkovi, 72 let stari posestnici v Ciglencah je bil izvršen vlom v odsotnosti Bračkove in njene vnukinje Rozine Doiin-škove. Obe sta bili na veselici pri Sv. Martinu.
Ko sta se ženski vrnili domov, sta našli po sobah vse razmetano. Večina boljših oblek in perila in celo posteljnine je manjkala. Z vsem tem pa je šlo tudi 500 din, shranjenih v zavitku med obleko. Čudno pa je bilo, da. so ostali nedotaknjeni dva stotaka, srebrna ura in drugo, kar vse bi bil vlomilec brez truda lahko vzel s seboj.
Odneseni plen pa so kmalu našli, in sicer v 32 metrov globokem vodnjaku. Nekaj ga je že padlo na dno, nekaj pa ga je še plavalo na vrhu.
Ta posebnost je dala misliti. Če bi bil pravi vlomilec na delu, bi bil vzel vse. Pa se je stara Bračkova spomnila, da je že dva dni poprej v hiši zalotila Baumanovo Zofko, hčer posestnika od Sv. Martina, izvoljenko Stanka Šešerka, rejenca Bračkove.
Bračkova je imela svojčas pri sebi rejenca . Stanka Šešerka. Še pred dvema letoma je živel pri njej. Pa se je zaljubil v Baumanovo Zofko. Velika ljubezen je bila to in sta že mislila na poroko. Toda tej nameri zaljubljencev se je uprla Bračkova. Ta odpor je bil tako resen, da jo je Stanko popihal iz hiše in se preselil v hišo svoje neveste. S fantovo preselitvijo pa se je v Baumanovo hišo naselila tudi štorklja in Zofka je postala mlada mati, še preden je z otrokovim očetom stopila pred oltar.
Medtem je med Stankom in Zofko nastal prepir in Stanko se je preselil nazaj v Brač-kovo hišo. To pa je bil strašen udarec za nesrečno Zofko, ki je začela tuhtati, kako bi se maščevala. Naiprej je poskusila odnesti iz
33. poglavje MONGOLSKA MEJA
Ha^iki so morali plačevati Kitajski tribut kakor ostala mongolska plemena.
Vsi Halki skupaj so precej številno ljudstvo, ki biva v južnem delu razsežnega ozemlja, raztezajočega se od Altintaškega in Namšamskega gorovja do južne meje Sibirije.
Manjša plemena Halkov žive od puščave Gobija do Mandžurije in ob predgorju velikega Altaja. Kljub znatni medsebojni oddaljenosti se znajo hitro združiti, kadar grozi nevarnost, ker so vsi Halki izredno spretni jezdeci.
Pečajo se z rejo ovc, konj in tudi kjiinel, čeprav je njihova zemlja precej nerodovitna. Na pustih ravninah rase le trda trava. Tudi lovu se posvečajo. Imeli pa so takrat le malo pušk. Njih strelno orožje je bil pretežno lok s puščicami, vendar so se lotili zdaj pa zdaj tudi lova na tigre, ki so se pojavljali v puščavi Gobiju.
Stalnih bivališč ta pastirski narod ni poznal. -Kadar je bil kak kraj popasen, so razdrli šotore, jih naložili na konje ali kamele ter gnali svoje črede na druge pašnike.
So zelo skromni. Mleko je njih glavna hrana. Kljub skromni prehrani so čvrsti in lahko celo v starejših letih prejahajo do dvajset milj dnevno. Uživajo pa tudi mesno hrano, tako ovčje meso in meso divjih svinj. Tudi mesa padlega konja ali kamele ne zavržejo. Vode ne pijejo nikdar. Nj h pijača je čaj, ki ga kupujejo od kitajskih trgovcev.	'
Pastirska plemena v Mongoliji so morda Se gostoljubnejša, kakor so Arabci. Vsait tu-
clKHiAV
SSdiSM
Bračkove hiše Šešerkovo obleko. To je bil namen njenega obiska 25. oktobra, ko jo je zalotila stara Bračkovka. Tedaj se je našla obleka v vinogradu. Dva dni pozneje pa se je odločila za zgoraj opisani vlom in navidezno tatvino. Očitno je, da ji je Šlo za maščevanje, vendar pa bo imela najbrž sitnosti pred sodniki, če se ne bo prej pobotala s fantom.
Iz Prekmurja
Prva smrtna obsodba v Murski Soboti
Murska Sobota, novembra.
Pred kazenskim senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti se je pretekli teden zagovarjal zaradi dvojnega umora Makovec Karel, rojen 1. 1914. v Štrigovi, sin kleparskega pomočnika Matije. Obtožnica mu je očitala, da je letos poleti iz maščevanja in ljubosumnosti sedemkrat zabodel z nožem Raspergerja Viktorja iz Businščaka in trinajstkrat Repovo Marijo iz Štrigove. Obe žrtvi sta izdihnili.
Makovec Karel in Marija Repova sta se poznala že od mladih nog. Zadni dve leti je postalo prijateljstvo med njima bolj ljubezensko. Dobro sta se razumela in je Makovcu pokojna Marija lansko jesen, ko je šel na orožne vaje, še dala nekaj malenkosti za na pot. Ko je spet prišel od vojakov domov, je začel dvomiti v dekletovo zvestobo, posebno še, ko je videl, da je Marija ob neki priliki šla k Rasbergerjevim kuhat. To je tudi dalo Makovcu povod, da je začel na vso moč sovražiti Raspergerjeve, predvsem Viljema, kajti slutil je v njem nevarnega ljubezenskega tekmeca. Čedalje bolj je postajal ljubosumen tudi na Marijo kljub temu, da mu je še pred odhodom k Raspergerjevim zagotavljala, naj se nikar nič ne boji, ker hoče ostati le njemu zvesta. Toda Makovec je kmalu izvedel, da sta si Marija in Viljem skrivaj tudi dopisovala. Očital je Mariji nezvestobo in ji izrazil željo, da si medsebojna darila vrneta in se razideta. Užaljeni in ljubosumni Makovec tega sicer ni mislil tako zelo resno, pač pa je v svojem srcu že začel kovati načrt, kako bi se maščeval za dekletovo nezvestobo.
Usodnega dne popoldne je Marija odšla k Raspergerjevim v Businščaku na obisk. Isti
dan je bil doma na dopust uViljem, ki je bil tedaj na orožnih vajah. Na poti proti domu sta se v Malem Slatniku Marija in Viljem poslovila, ker se je Viljemu mudilo na vlak in nazaj k vojakom. Pri slovesu mu je Marija izrazila hudo slutnjo, da bi jo Makovec lahko kje pričakoval, kajti poznala ga je kot precej nasilnega fanta. Zato je Marijo pospremil proti domu Viljemov brat Viktor. Marijina slutnja se je na žalost uresničila. Makovec je izvedel, da je njegov tekmec na dopustu, in je sklepal, da se bosta z Marijo najbrž kje sestala. Vsepovsod je stikal za njima, da bi ju našel, in res ju je že od daleč opazil v Malem Slatniku, ko se je Marija poslavljala od Viljema. V Makovcu je dozorel sklep po maščevanju. Ob stezi se je s kolesom skril za pšenico, sezul čevlje iin čakal. Ko sta prišla Marija in Viktor mimo, se je Makovec vrgel z nožem na svoji žrtvi. Obdelal je z nožem najprej Viktorja, da se je na mestu zgrudil mrtev. Tudi Marija je dobila nekaj lažjih ran, vendar je še stekla po stezi nazaj in klicala na pomoč zakonca Jambrošiča.
Ko je Viktor Rasperger obležal mrtev, je Makovec stekel za Marijo in klical za njo: »Mimika, daj mi puseka!« Marija zato ni slutila ničesar hudega. Šla mu ie celo nasproti in ga prosila: »Dragi, ne me!« Objela ga je in poljubila, Po poljubu in objemu pa je Makovec začel Marijo neusmiljeno obdelovati z nožem in ji je zadal 13 vbodov. Obležala je mrtva pred njegovimi nogami. Niti navzočnost Jambrošičevih ni odvrnila Ma-kovca od njegovega zverinskega dejanja.
Po groznem dejanju se je napotil zločinec domov, kjer je rekel staršem: »Nič več se ne bomo videli, ker sem dva ubil.« Šel je nato v neko gostilno in tam so ga orožniki prijeli. Ker je Makovec zločin storil premišljeno in svoje dekle na tako zverinski način umoril, je senat okrožnega sodišča v Murski Soboti izrekel nad njim smrtno obsodbo. Makovec je svojo smrtno obsodbo poslušal čisto mirno in brezbrižno. Prijavil pa je revizijo in priziv.
Sezonskim delavcem naj se dovoli pri po-vratku carine prost uvoz. Vsi sezonski kmetijski delavci, ki so letos na delu v Nemčiji, imajo pravico pošiljati domov mesečno po 60 nemšk;h mark. Ker pa nekateri delavci zaslužijo tudi več in odvisnega zaslužka n3 porabijo, je Zveza kmetijskih delavcev posredovala, da se sezonskim delavcem, ki se bodo zdaj vračali, spet dovoli carine prost uvoz raznega blaga, kakor je bilo lansko leto.
jec lahko stopi čez njihov prag, ne da bi imenoval svoje ime in svojo domovino, ter dobi jed in pijačo.
Če kakšen Mongol odreče" gostoljubnost, mu poglavar ali njegovi rojaki vzamejo dve živali. Če pa tujec celo umrje za lakoto ali mrazom, mu zaplenijo devet živali. Če kdo gosta oropa, mu mora lastnik šotora, v katerem se je izvršila tatvina, takoj plačati odškodnino.
To je vsekakor čudno, če se pomisli, da so Mongoli bolj ali manj roparji, ki gredo večkrat na roparske pohode...
Ko je poglavar Halkov predstavil goste svojim rojakom, kakšnim tridesetim krepkim možem, jih je povedel v svoj šotor. Tu so bile ženske njegove družine, ki so bile kljub rumenkasti polti in jpoševnim očem prijetne za oko. Njih obleka je bila podobna obleki moških. Kite so imele prepletene s srebrnimi nitmi.
Šotor je biil znotraj okoli in okoli pokrit z debelimi kožuhovinastimi odejami. V sredi je nad ognjiščem visela poleg čajnega kotla bakrena posoda, iz katere je prihajal prijeten vonj po mesu. Oprema je sestajala iz nekaj skrinj, v katerih je bila obleka, in iz dveh ali treh preprostih divanov. Tigrov-ske in kamelje kože, železno kuhinjsko orodje, sedla, okrašena s srebrom in bakrom, kratke sable, puške na vžigalne kapice in druge reči so izpopolnjevale opremo. Tudi kitara na dve struni je visela na steni.
Halek je prosil tujce, naj sedejo. Takoj so jim ženske ponudile čaj v lesenih skodelicah, ki so imele srebrne vložke. Razen tega so jim ponudile še koštrunjega mesa in belega kruha.
Odprli so steklenico kumisa in jo postavili pred Vasiljeva, ki naj bi natočil tega okrepčila vsej družbi. Marija pa je dobila kozarec toplega mleka.
Medtem ko so pili in kramljali, so vstopili trije mladeniči s- kitarami. Sedli so v kot in zaigrali. Godbi ni manjkalo neke izvirnosti.
»Ta šotor je cel raj!« je vzkliknil študent, ki je postal spričo dobre jedi in več kozarcev kumisa prav vesel- »Nikdar si nisem mislil, da je med pastirji mogoče tako prijetno razpoloženje!«
»Gostoljubnost Mongolov je po vsem Kitajskem v pregovoru!« je rekel Sergej.
»Ali bodo toliko dobrohotni, da nas bodo spravili čez mejo?«
»Poglavar nam je obljubil pomoč in bo fvoio besedo gotovo držal!«
»če pa nas kozaki tu zasačijo, bomo morali prijetno uro drago plačati!« je -menil Storm.
Vasiljev se je obrnil k poglavarju: »Ali ste že storili vse potrebno za našo obrambo pred kozaki?«
Mož je smehljaje se vstal, odgmil šotor-ski zastor in vprašal: »Poglejte tja! Ali še vidite konje, ki so se prej tam pasli?«
Sergej je zanikal.
»No torej! Moji ljudje so se že napotili proti meji, da ugotovijo, kje so vojaki.«
»Ali bomo še nocoj na oni strani meje?«
»Pripravljamo se že za odhod. Ženske že podirajo šotore in zganjajo živino!«
»Ali pojdete vsi z nami?« je vprašal polkovnik začudeno.
»Trideset mož je vendar boljše kakor se-
Tako bi odvišni denar naši sezonski delavci le spravili domov v obliki koristnega blaga.
Pomanjkanje učiteljstva v Prekmurju j"e že od nekdaj pereče vprašanje. S študijskim dopustom, ki je bil odobren trem učiteljem za nadaljevanje študija na višjih pedagoških šolah, se je število izpraznjenih učiteljskih mest samo v murskosoboškem srezu povečalo na 21. V obmejnih Fikšincih ni nobene učiteljske moči in je šola zaprta, v sosedni vasi pa uči 120 otrok en učitelj.
Dveletna deklica je utonila. Ko so Rajevi v Gomilici šli nedavno na njivo, so vzeli s seboj tudi dveletno hčerkico Anico. Da je ne bi zeblo, ji je mati zavila roke v ruto in ruto zavezala. Medtem ko so bili domači na drugem koncu njive, je deklica padla poleg njive v jamo polno vode. Ker je deklica imela zvezane roke, si ni mogla nič pomagati in je utonila, preden so prišli domači na pomoč.
Naši na tujem
Iz kekmlj ameriških rojakov
V	Clevelandu je nekega jutra nastal ogenj v neki hiši. Soseda je videla, kako je iz goreče hiše Ivan Kure nenadno planil skozi okno in se zgrudil na tla. Poklicala je gasilce, ki so začeli gasiti, Kureta pa odpeljali v bolnišnico. Sodijo, da je zaspal z gorečo cigareto v ustih. Ivan Kure se je tako opekel, da je umrl za poškodbami. Rodil se je v Jolie-tu pred 43 leti. Eno leto starega so starši vzeli v domovino, odkoder se je 17 let star vrnil v Ameriko. Zapušča ženo, brata in sestro.
V	Clevelandu je bil pokopan rojak Franc Volk, ki je umrl po dolgi in mučni bolezni v starosti 54 let. Pokojni je prišel v Ameriko pred 30 leti. Doma je bil iz Zabičja pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Zapušča sina Franca, hčer Rozino in sestro.
V	Clevelandu je umrla Julija Povšetova, rojena Peterlinova. stara 66 let. Doma je bila iz Doba pri Velikih Laščah. V Clevelandu sta nadalje umrla rojaka Franc Vidgoj in Marija Lebnova, ki je bila doma iz Hru-šice pri Ljubljani.
V	Pueblu se je pri delu v jeklarni smrtno ponesreči! rojak Jože Dejak, rojen v Pue-
dem ali osem. Prosil si nas za pomoč, zato je naša dolžnost, da vas ščitimo in spravimo na varno!«
»Vi ste poštenjak!« je vzkliknil Sergej in mu stresel roko,
»Vsi moji rojaki so enakih misli! Vsak Halek bi storil zate isto! Zdaj pa še enkrat pijte in zaenkrat ne mislite na sovražnike!«
Ves dan so ostali poglavar in ženske pri gostih in jim bili na uslugo. Ko se je znočilo, so podrli tudi poglavarjev šotor. Vsi drugi šotori so bili že zloženi na konjskih hrbtih. Zivad je čakala, združena v veliki čredi, ob robu gozda.
Proti deseti uri so se vrnili jezdeci, ki so bili poslani na poizvedovanje. Prinesli so vest, da je prehod pri starem stolpu prost, a da na različnih mestih, zlasti na gričih, kampirajo vojaki.
»Pojdimo!« je zapovedal poglavar. »Če nas bodo na potu ovirali, bo slabo zanje!«
»V katero smer?« je vprašal Vasiljev.
»Proti stolpu! Tam je četica mongolskih vojakov, ki ne bodo dovolili prehoda meje carskim vojakom, če nas bodo hoteli zasledovati na mongolskem ozemlju!«
Gostje so dobili najboljše in najhitrejše jezdne konje, da bodo lahko, če bo treba utekli kozaškim konjem. Nato je ves vod nastopil pot. Pred njimi je šla čreda, ki so jo stražili pastirji in psi. Za ženskami so se zvrstili moški, ki so imeli v svoji sredi begunce, da jih obvarujejo proti vsakemu napadu.	>it* <■ i
Nočna tema je bila prikladna za beg. Nebo je bilo pokrito z oblaki.
(Dalje) ^
blu in star 27 let. Zapušča starše in tri brate. Pri delu v isti tvornici se je ponesrečil tudi rojak Andrej Okičič. Zlomilo mu je nogo.
V	Elyju je bila pokopana Frančiška Ko-ščak. Njeno dekliško ime je bilo Mestnik in je bila doma iz Trške gore pri Krki. Tu zapušča soproga Franca, hčer Frančiško, poročeno Turkovo v Detroitu, in sinove Franca, Josipa, Ivana in Antona.
V	Davisu je umrl rojak Andrej Arhar. Podlegel je naduhi. Doma je bil iz Cerknice pri Rakeku na Notranjskem. Zapušča štiri sinove.
Kako zataji g
Za kmeta je važno vprašanje, kako bi se sadje najbolje ohranilo čez zimo. Nekatero sadje, zlasti jabolka, imajo to lastnost, da dozorijo počasi šele v shrambi, tako da dobe šele tu pravi vonj in okus.
Vsako sadje je nekako živo bitje, ki mora na kakšen način razpasti, ko doseže polno zrelost To razpadanje lahko samo zadržimo, onemogočiti ga ne moremo.
A kaj je vzrok, da sadje razpada? Učenjaki so ugotovili, da plin etilen, ki dozorevanje pospešuje. Ta etilen pospešuje tudi razpad.
Ljudje so se na podlagi izkušenj že davno temu primerno ravnali, ne da bi bili vedeli, kaj se v sadju prav za prav dogaja. Tako jih je izkušnja učila, da se v shrambo ne sme polagati skupaj sadje, ki dozoreva v različnem času. Etilen, ki uhaja iz prej dozorevajočega sadja, vpliva namreč na sadje, ki dozoreva pozneje, in tako pospešuje tudi razpadanje pozno dozorevajočega sadja.
Etilen pa ima že med rastjo čudno ulogo: sadje namreč debeli. Dokaz za to so podali z zanimivim poskusom. Neki raziskovalec je pod steklo dal dve zreli jabolki poleg kali solnčnice. Jabolki sta izdihavali svoj etilen in solnčnica je krepko zrasla v višino. Dobila pa je tudi otekline Ce damo zrela jabolka v bližini lončnic, se pokažejo na teh kmalu razne nerednosti. Zorilni plin etilen se uporablja v modernih skladiščnih napravah. Tako pospešujejo z njim zoritev limon in banan, ki jih pobirajo in razpošiljajo še zelene. A ta zanimiva snov se uporablja tudi kot strupeni plin: v žitnih skladiščih ubijajo z njim škodljive žuželke. Človeška pljuča enako ne prenesejo večjih količin etilena. Nos nas dobro svari, če hranimo zelo zrelo sadje v zaprti sobi.
Etilen je tudi v svetilnem plinu. Kjer gredo skozi kletne prostore plinske cevi, ki niso zmerom dvoolj tesne, se zrak napolni z eti-lenom in v takšnem zraku dozoreva sadje seveda hitreje in tudi hitreje razpada. To je vzrok za marsikatero gnilo jabolko, čeprav smo postopali pri polaganju v1 shrambo z vso previdnostjo. Kleti, v katerih je sadje, naj se zato vedno dobro zračijo. Razen tega ne poiagajmo skupaj sadja, ki hitreje in počasneje dozoreva, in pazimo na to, da se ozračje v kleteh, skozi katere gredo plinske cevi, ne napolni z etilenom iz svetilnega plina.
Za kuhinjo
f Veliki krompirjevi zmoki. Skuhaj in pretllači skozi sito štiri krompirje, dodaj košček sirovega masla, malo soli, dva rumenjaka in šest žlic moke ter naglo napravi testo. iSTesto razvaljaj za pol prsta debelo. V sirovem maslu ocvri malo na drobno zrezane čebule, peteršilja in žlico drobtin. S tem nama-ti testo in ga zavij. Zdaj razreii na kose. dolge po tri prste, ogladi z rokami, da dobiš podolgovate cmoke, in skuhaj v slani vodi. Ko ao cmoki kuhani, prereži na krožniku vsakega čez pol ln vse zabeli s sirovim maslom.
Krompirjeva juha s smetano in svinjino. Skuhaj kilogram olupljenega krompirja v flani vodi. Posebej pa napravi z dvema žilama masti, čebulo, peteffiiljem in tremi žli-
cami moke svetlo prežganje, zalij ga s krompirjevo vodo in razmešaj. Zdaj krompir zmečkaj in zmešaj s prežganjem, prideni še četrt litra kisle smetane in malo popra ter vse precedi. Naposled dodaj še 12 dekagramov kuhane in na drobne koščke zrezane prekajene svinjine. Ko vse skupaj še malo povre, je juha gotova. Daš jo na mizo z opečenim kruhom, zrezanim na kocke.
Pražen ohrovt. Očisti, nareži, operi in po-pari ohrovt, odcedi in polij z vodo ter spet odcedi. Na dveh žlicah in masti zarumeni dro bno zrezane čebule in zelen peteršilj. Deni v to ohrovt, osoli in praži. Med praženjem večkrat premešaj. Ko je ohrovt dosti mehak, ga potresi z moko in prilij zajemalko juhe. Ko še malo prevre, je jed gotova.
Zabeljene ohrovtove glave. Skuhaj dve zelo trdi ohrovtovi glavi v mastni juhi. Kuhani prereži vsako na štiri dele, odstrani štora, deni k mesu na krožnik in zabeli s sirovim maslom in drobtinami.
Svinjski golaž s kislini zeljem. Deni v kožico žlico masti, v masti zarumeni žlico drobno zrezane čebule in dodaj poldrugi kilogram na kocke narezanega svinjskega mesa od vratu. Dobro pokrij in počasi pari, da se mesa zmehča. Potem potresi s papriko, sel j o in žlico moke, malo premešaj in pri deni že prej v vreli vodi prevrelo kislo zelje, da skupaj vre. Nato deni v skledo. Posebej pa daj zraven na krožniku pečen krompir na mizo.
Praktiki nasveti
Vino v okusnem kozarcu ima boljši okus.
Lepa čaša ni sarno paša za oči, temveč ima vpliv tudi na okus. SamO sirovi pijanci, ki vino žrejo, ne pa pijejo, se zadovoljijo z vsako posodo. Poskusi so pokazali, da ima pija-ča_ v nelepi pesodi dosti slabši okus
Ne zadelajte pozimi oken v hlevih. Pozimi potrebuje živina v hlevu še več svetlobe kakor v ostalem letnem času. Poleti je živina mnogo zunaj, dnevi so dolgi, torej ima svetlobe dovolj. Nasprotno je pozimi malo dneva. Če ni hlev primerno svetel, je ž.vi-na od. pozne jeseni do pomladi skoro zmerom v temi. Kakor človek tako se tudi živina počuti neprijetno v temi. Zakadi tega ne zadelajte oken v hlevih, da bo prihajalo čim več svetlobe v hleve!
Kako skuhaš dober kompot. Pristavi ga le z malo oslajene vroče vode, pokrij ga, počasi duši in pusti tudi pokritega, da se shla-di.
Za izboljšanje okusa mesnih jedi. Eno ali
dve žlici brusničnega kempota pridaj vsaki mesni in divjačinski jedi in duši hkratu z jedjo. To da fin okus.
Sveže mas.ne madeže takoj odstranimo, če jih nemua.no, ko nastr.nejo, po6u.i?> -o z drobno soljo, ki iz blaga izsrka vso maščobo.
Krtače lahko očistimo z otrobi. Dve krtači porsnoTio v otrobe in drgnemo drugo ob drugo. Maščoba preide iz ščetin v otrobe, ki jih naposled stresemo s krtač.
sel tia sliki so se
V delavnici neke slikarice v Rimu se je pripetilo nedavno nekaj strašnega. Mlada umetnica se je vrnila z vesele zabave v poznih nočnih urah in sklenila preslikati ozadje slike drage sorodnice. Hotela je sorodnici to sliko pokloniti. Tako je mislila umetnica, drugače pa neznanec, ki je hotel izrabiti sliko za svoj načrt. Velika slika, predstavljajoča sivolaso ženo, je služila neznancu za skrivališče. Za sliko se je namreč skril vlomilec. Najprej je izrezal iz platna oči in skozi dve luknjici je opazoval umetnico, kaj dela.
Mlada umetnica je zdajci vsa prestrašena opazila, kako so se premikal oči njene slike. Ni pa izgubila prisebnosti. Zapela si je veselo
popevko in kakor da hoče poiskati nekaj v sosedni sobi, je prestopila prag delavnice. V naslednem trenutku je na vso moč zakričala. Prihiteli so sosedje in jo našli omedlelo.
Vlomilec si v strahu pred policijo ni mogel drugače pomagati, kakor da je skočil iz tretjega nadstropja na ulico, kjer je obležal s polomljenimi udi. Prihitela je policija. Izkazalo se je, da je poškodovani vlomilec nevaren razbojnik, ki so ga oblastva že dolgo iskala. Mož se je uračunal. Presenetila ga ja hladnokrvnost mlade umetnice. Slika z izrezanimi očmi je zdaj razstavljena v kriminalnem muzeju v Rimu.
Življenja na zemlji bo
konec, ko zavrejo morja
Ameriški učenjak dr. George Gamow je izračunal, da bodo kisikovi atomi, ki so potrebni za žarenje solnca, porabljeni v 10,000.000,000 letih. Tedaj bo solnce usahnilo kakor balon, iz katerega so spustili plin. Solnce bo nekoč komaj tako veliko kakor naša zemlja, a zemlja sama bo imela tedaj svojo večno ledeno dobo.
Preden pa se bo solnce ohladilo, bo postajalo po mnenju dr. Gamowa čedalje bolj vreče. Istočasno bo seveda čedalje bolj vroče
tudi na zemlji, dokler ne bodo morja zavrela. Življenju na zemlji tedaj ne preti pogin zavoljo večnega mraza, temveč zavol-o strašne vročine. Preden se bo večna ledena noč zgrnila nad našo zemljo, se bo ta spremenila v žareče peklo.
V tolažbo nam je, pravi dr. Gamow, ki uči na vseučilišču v Washingtonu, da ne bodo ugonobljeni samo solnce, zemlja in druge zvezde, temveč da bo ista usoda zadela v 12,000.000,000 letih sploh vse vesoljstvo.
Iz debla sekvoje
so napravili 24 hišic
V Kaliforniji se razprostirajo ob obali Tihega morja v daljavo kakšnih 700 km velikanski gozdovi, kjer je mnogo krajev, kamor še ni nikdar stopila človeška noga. To so raz-sežni pragozdovi, ki skrivajo v sebi mnoga presenečenja za človeka. Ni še tako dolgo, ko se je v te pragozdove napotila večja znanstvena odprava iz Washingtona na raz-iskovanije. Tam je naletela na velikanska drevesa, ki jim danes na svetu najbrž ni nikjer več enakih. Hkratu so to najbrž tudi najstarejša drevesa na svetu. Imenujejo se sekvoje. Znanstveniki so dognali, da so prav takšna drevesa nekoč, morda pred milijoni let, rasla na mnogih krajih zemlje, do danes pa so jih ljudje vse povsod dmigod že iztrebili, le v Kaliforniji še rasejo.
Sekvoja je povprečno visoka 120 metrov. Deblo pa je tudi tej višini primerno, saj meri v premeru dostikrat tudi 20 m. Kako velikansko je takšno drevo, se vidi tudi iz tega, da so iz enega samega takšnega drevesa zgradili cerkev, v kateri ie prostora za 300 ljudi. Iz nekega drugega sekvojinega debla pa so napravili kar 24 enodružinskih hišic.
Računajo, da morajo biti ta drevesa, ki še danes stoje, stara povprečno 12000 let. O nekaterih najstarejših pa mislijo, da so doživela že štiri tisočletja. Z drugimi besedami se to pravi, da so začela rasti približno takrat, ko so starodavnim egipčanskim faraonom zidali piramide.
s*MM^Miratrmtt'! • wtfsrwMfa» <aa
od 10. do 17. novembra
Nedelja, 10. novembra: 8: Jutrni pozdrav.
—	8.15: Koncert: flavta (Slavko Korošec) in klavir (prof. Mipovšek). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15 Preludij in melodije (plošče).
—	10: Verski govor (dr. Lenček). — 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Sta-nis;ava v Št. Vidu nad Ljubljano. — 11: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02. Veseli godci. — 14: Veseli pevci (plošče). — 17: Kmetijska ura: Gozdarstvo. — 17.30: Domač spored (radijski orkester). — 19: Napovedi, poročila. — 19 30: Iz življenja naših velikih mož: Davorin Jeriko. — 20.30: Salonski kvintet. — 21.30: Veseli trio. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Valčkova ura (plošče).
Ponedeljek, 11. novembra: 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Pisano polje — zidane volje (plošče). 12 30: Poročila, objave — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Duševno zdravstvo (dr. Anton Brecelj). 18 20: Razigrani utrinki (plošče). 18.40: Naši kamnolomi (dr. Dolar-Mantuani). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.50: Hudomušnosti (Fran Lipah). — 20: I. koncert »Ujme« hprenos iz velike fiiharmo-nične dvorane). Izvajala bo Marta Osterc-Valjalova. — 21.30: Pevski zbor Grafika (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.1o: Radostni zvoki (radijski orkester).
Torek, 12. novembra: 71- Jutrnji pozdrav.
—	7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček, veselih zvokov (plošče). — 12: Bolgarski odmevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski Orkester. — 14: Poročila. — 14.15: Šolska ura: Kramljanje z mladino (Miroslav Zor). —.18: Vsakega malo (plošče). — 18,40: Začetki krščanstva v Rusiji (Fran Terseglav). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura.
—	19.50: Vzgojna posvetovalnica (Vida Peršuhova). — 20: Godbe na pihala (plošče). — 20.30: Glasba starih mojstrov, VI. stilni koncert (radijski orkester) — 22: Napovedi, poročila. — 22.151 Diiet: orglice ia, harmonika (Petan in Stankofi "1 « ' »| « ~ ? ■
Sreda, 13. novembra: 7: Jutrnji pozdrav,
—	7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Okrogli napevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. —* 13: Napovedi — 13.02: Veseli spommr (plošče). — 14: Poročila. — 17.30: Dijaška ura. — 18: Pojte z nami (Kramolc). — 18 40: Visokošolke in mladinsko socialno skrbstvo (Marija Keržičeva) — 19: Napovedi, poročila. — 19.25": Nacionalna ura. — 19.40: Po domače (plošče). — 20: Violinski koncert: prof. Miranov, pri klavirju prof. Lipovšek.
—	20.45: Plošče za ples »zavrtimo. — 21.15: Samospevi Mire Bašičeve, ,pr4 klavirju prof.a Lfpovšeki— 22: Napovedi,* poročila. — 22.15:j* Bežigrajski pevski zbor
Četrtek, 14. novembra: 7: Jutrnji pozdrav. ■— 7.05: Napovedi, poročila. — 7 15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Za oddih (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Duet harmonik (Jenko Vilibald, Mihelčič Miloš). — 14: Poročila. — 18: Vsakemu nekaj (radijski orkester). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura.
—	19.50: Deset minut zabave. — 20: Radijski salonski orkester iPetrič). — 20.45: Reprodji-ciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. —//2'A.15: Radijski orkester.
Petek, 15. novembra: 7: Jutrnji pozdrav.
—	7.05: Napovedi, poročila — 7.15: Pisan venček vesel.h zvokov (plošče), 11: Šolska ura: Od Ljubljane do Ohrida (Jelo J.anežič).
—	12: Šopek naših pesmic (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Vesel spored radijskega orkestra. — 14: Po-ropila. — 14.10: Tedenski pregled Tujsko-prometne zveze'. — 18: Ženska ura: Zena in socialno zavarovanje (Marija Pencova). 18.20: Operetni odlomki (plošče). — 18.40: Franco-
ščina (dr. Stanko Leben). 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.50: Izseljenski kotiček (Jože Rozman). — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Sobota, 16. novembra: 7: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: V pisano vrsto plošče hite. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: V pisano vrsto plošče hite. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura:
Zaba spada med živali, ki jih ljudje ne marajo, mnogi pa se jih celo boje. Ljudje mislijo, da so žabe garjeve. Zato se jih izogibajo. Temu je nedvomno kriva samo zunanjost žab, kajti žaba je res grda žival. Ne stori pa nikomur ničesar hudega, nasprotno, človeku je celo koristna. Zaba je. zanimiva žival, o kateri ve marsikaj povedati tudi j ljudsko praznoverje.
Prevladuje splošno mnenje, da žaba čisti i vodo. Ljudje pravijo, da je voda do sv. Gregorja strupena in da še ne sme nihče kopati v nji. Na dan sv. Gregorja' pa baje preide-strup iz vode na žabe in potem je voda či- . 'sta. Ponekod se' je še ohran-To pražiiovefjfe, I da. skačejo otroci pred rojstvom v podobi! žabic po travnikih, kjer sepreživljajo z roso. Ko dorasejo, odplavajo po poteku do hiš • svojih roditeljev ali pa jih pobere iz vode j vrana ali štorklja,, da jih odnese staršem na ''
Trije potepini (članice gledališča). — 17.30: Med igračami (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.40: Vesele ruske pesmi (plošče). — 20: Zunanje politični pregled (dr. Kuhar). — 20.30: Zapozneli ženin. Vesela zgodba za radio. Napisal Milan Pavlovčič. Izvajali bodo člani radijske igralske družine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
okno.
Spložno je .znano, da ima žaba lepe oči. Zato ima pa zelo neprijeten glas. Pravljica pripoveduje, da je imela žaba prvotno grde cči in zelo lep glas. Nekoč je priletel k žabi slavček, ki je imel krasne oči, toda grd glas. Potožil je svojo nesrečo. Slavček se je smilil žabi in zato mu je ponudila zamenjavo glasu in oči. Slavček je pristal na to in od takrat je slavček kralj pevcev, ima pa grde oči. Zato ima pa žaba krasne oči in zopern g as.
Zaba ima baje svoj vpliv tudi na zaljubljence. Mnogi verujejo, da so žabe najzanesljivejši napovedovalci vremena. Če reg--IJajs žabe zvečer, bo drugi dan leno. Ponekod, ljudje, verujejo, da bo toliko tednov po vel "k i noči brez dežja, kolikor tednov žabe pred veliko nočjo regljaio. Če regljajo žabe na dan sv. Gregorja, bo poletje vroče.
X Vloga Kanade v zdajinjj vojni. Ameri- <
čani menjo, da bo imela Kanada v. tej, vojni j še " važno VloJ-o, i(er jie" nSjBog&fejSa" država
na svetu v pogledu sreustev, potrebnih za voj-
je tudi3 zaloga-letatstva tii letalskega osebja za angleško vojsko Letno bo dala "Kaiisda Angliji 20.000 pilotov in 30:000 članov os a-lega-letalskega osebja. Tam izdelujoče 'iot-ska letala tipa! HUrrican, ki 'jih AngieSi cilI-rabljajo v zdajšnji vojni. V kVatkerii bodo .izdelali 360 letal na mesec. Kanada pošiije nadalje v Angiijo velike kolipine bakra, aluminija, topove in vmotorna -vozila. Zedinjene državj podajo Kanado s stroji premogom, . ■jeklom. Pošiljajo ji tu® mženjerje za poaa»č v letalskih ^vomioah
>$.50.080 letal bodo izdelovali letno v Zedinjenih državah. Predsednik Združenih cir žav Roosevelt je na posvetu s preči Kavnki tiska izjavil, da se bo po novem načrtu lahko izdelaio v Zedinjenih državah 50.000 letal na leto. '
X Odhod bivšega poljskega poslanika iz Bukarešte. Rumunska vlada je izdala dovo» ljenje bivšemu poljskemu poslaniku v Bukarešti in članom bivšega prfjjskega poslaništva, da lahko odpotujejo v Carigrad. Skupaj z njimi odpotuje' tudi 250 poljskih beguncev, ki žele zapustiti Rumunijo"
X Španske pomaranče so dozorele. V Španiji se zdaj, ko v naše kraje že prihaja" zima, pripravljajo na obiranje pomaranč. Pravijo, da bodo letos § pridelkom zadovoljni. Pomaranč bo več in boljše kakor druga leta, ker je bilo vreme ves čas še dokaj ugodno zanje. Iz Madrida prihaja vest, da so Španci nad polovico letošnjega pridelka pomaranč že v naprej prodali v* Nemčijo.
X Kanadske petorčice štejejo že sedem let. Slovite kanadske petorčice za katere skrbi država, so nedavno obhajale svoj sedmi rojstni dan. Niso pa več toliko mične kakor nekoč, šo pa še zmerom privlačnost za tisoče tujcev. Kanadska država izda za njih vzgojo in nadziranje vsako leto 14.000 dolarjev,. Kakor prej živijo še zmerom ločene od staršev pod nadzorstvom dveh pestunj, ene vzgo1-jiteljice, dveh postrežnic, ene kuharice in treh služabnikov ter vrhovnega nadzornika. Samo enkrat so zapustile svoj dom, to je bilo takrat, ko je angleška kraljevska dvojica na svojem potovanju v Kanado izrazila žejo, da bi jih "videla. Igrati se smejo brez nadzorstva samo enkrat na dan, in sicer eno uro. V tej uri jih smejo videti tujci. Sestre
Dionnove so si med seboj dobre priiateljiae in drže druga z drugo. Največja bolečina jim je ta','če jih za kazen ločijo drugo od druge. R izvijejo se v redu. Aneta je' izredpo mu-z-kalna in Emilija je levična. Ker žive same zase. jih otroške bolezni doslsj niso napadle. ŽanimiiJb je to, da imajo vse istočasno na istem mestu bolečine. Njih besedni zaklad je majhen, ker govore vedno samo med seboj: Govore kanadsko francoščino in znajo že skoro brez nanake pišati.
X Ai$ne s« razglašene za odprto mesto. Predsednik grš^e vlade. Metaksas je sporočil ita.lijaphkegpu ..vrhovnemu poveljstvu, da so Atene razglašene za odprto mesto 'in naj i talij an ska vojska to vpošteva. To sporočilo je b:;o..,poslano zaradi tega. ker .so Italijani prva dva dni vojne med- Italijo in Grčijo hudo bombardirali atenska predmestja. Grški listi pišejo v zvezi s.,tem, da .je, grška prestolnica prav tal^c zgodovinski spomenik za ves svet, jkaker je R'm. Če se bodo napadi na ta, zgodovinski spomenik nadaljevali, grozi grški • tisk, bo 'Rim 'deležen brezobzirnega hombar-
M^Mn tiKhtfr V ~
Xf> i'omaiiikar,je krompirja v Parizu. Pretirana na nakaznice ge pnlično deluje. Veliko nejevoljo pevzr-oča zmanjšanje- obrokov, saj so Francozi znani kot dobri jedci. Posebno se občuti pomanjkanje krompirja. Krompirjeva letina je bila namreč zelo slaba, ker ga je mnogo zgnilo zaradi prepoznega izkopavanja. Zato je iz Nemčije prišlo že več vlakov krompir^, doJUičenega izključno za Pariz. Ker so zaloge živil v Franciji sploh zelo majhne, Nemčija ne vztraja na tistem, kar ji dovoljuje premirje, marveč dobavlja čedaije več potreb za svojo zasedbeno vojsko iz Nemčije sama:
X V južni Albaniji ni uporov. Tako piše italijanski tisk, ki zatrjuje nasprotno, češ da vlada med Albanci veliko veselje, ker je italijanska vojska šla osvobojevat še tiste Albance, ki so sto let trpeli pod grškim jarmom, S tem Italija popravlja zgodovinske krivice, ki so se godile albanskemu ljudstvu in ostaja zvesta svojemu poslanstvu, katero je začela že v svetovni vojni in nadaljevala v Abesiniji in Albaniji. V zdajšnji vojni psi si je zastavila za smoter, kakor trdi italijansko časopisje, tudi osvoboditev Egipčanov
" X Angleške mine v grških vodah. Londonski radio je objavil, da je angleško vojno brodovje položilo mine vzdolž obale Jonskeg i morja. Prav tako sta zavarovana z minam£ Korintski in Pirejski zaliv.
X Kuga v severni Mandžuriji grozi japonski vojski. Moskovska »Pravda« prinaša japonsko vest, da je nastala v Mandžuriji kuga. Japonska vlada je ukrenila vse potrebno, da se kuga ne bo razširila med japonskim vojaštvom in tako tudi na Japonsko. Po uradnih podatkih so odkrili sedaj 850 primerov kuge.
X Že stari Maji so poznali osredno kur-' javo. Pri izkopaninah na mehiškem polotoku Yukatanu so našli ameriški učenjaki v starem sedežu Majev v večjih poslopjih.tudi napravo, ki močno spominja na evropsko osredno kurjavo. V kleteh so bili veliki kotli, od katerih so držale cevi v vse prostore. Ameriški učenjaki domnevajo, da so Maji res imeli nekakšno osredno kurjavo z vročo vodo.
X 30 kilometrov visoko v zrak. hočeta Le-■ tos decembra se dvigneta, kakor poročajo iz Buenos Airesa, italijanski inženjer Edoar-do Oliciero in pater Ignazio Puig z ogromnim balonom v stratosfero. Ta balon izdelujejo zdaj z vso naglico. Zanj bodo porabili 22.000 kvadratnih metrov neprepustne in gumirane svile. Njegova prostornina bo znašala 124.790 kubičnih metrov, napolnili ga bodo s 4500 kubičnimi metri plina, dvignil pa naj bi se v višino 30 km. Balonska kabina je izdelana iz štiri milimetre debele aluminijaste pločevine, ki je zelo lahka in izredno odporna. V njej bo prostora za dve osebi, pilota in opazovalca kakor tudi za znanstvene instrumente. Vgradili bodo tudi radijski oddajnik, tako da bosta letalca med poletom v stalni zvezi z zvezdoslovsko opazovalnico v La Plati. V kabini bo tudi naprava za obnavljanje zraka, ker bo morala biti ves čas neproduš-fto zaprta, da bosta mogla raziskovalca v takšni višini živeti. Moža bosta opremljena t adalje s posebnim padalom. Vzlet bo v okolici San Rafaela, ki je že sam 1000 m nad morjem in ima zelo ugodne podnebne prilike.
X Zanimiv očenaš avstralskih domačinov. Tudi divja plemena, ki žive t Avstraliji, imajo svojo vsakdanjo molitev, s katero se obračajo k svojemu bogu. To je nekak njihov očenaš. Glasi pa se takole: »Oče naš na vrhu neba. Mi se bojimo tvojega imena. Ti si naš gospodar. Moški in ženske tukaj na zemlji te poslušamo, kakor to delajo dobre duše in poslušajo tebe na Vrhu »eba. Daj nam kruha, preden solnce ne zatone. Grešili smo, stori, da bomo spet dobri. Odvračaj nas Od slabih prostorov, saj so tvoje roke razprostrte, da nas varujejo zlega.«
X Drobne zanimivosti. Za oskrbo vojaka na bojišču je potrebno trinajst vojakov v zaledju. — V Ameriki izgotavljajo nov tip letala, ki lahko leti 1800 km brez pristanka. Ta letala bodo nosila pod svojimi krili tudi po dve bombi po 200 kg teže. — Naša zemlja ima dve milijardi 169 milijonov prebivalcev. Od tega števila živi četrtina na evropskem ozemlju. — V Turčiji so začeli graditi novo mesto Erzihdžan, katero je lani jeseni potres uničil. — Praga je dobila nedavno tretje nemško gledališče. — Turčija ima skozi Evropo zdaj edino odprto pot preko Bolgarije. — Zedinjene države bodo v teku treh mesecev prevzele oporišča, ki so jih Angleži prepustili Ameriki.
MALI OGLASI
Naslovi mserentov oglasov s Šiframi ostanejo strogo tajni.
VEC ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV sprejme takoj Gorenjak Konrad, Celje, Gosposka 28.
KUPUJE! PRODAJA! HRANILNE KNJIŽICE
bank in hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah Bančno kom. zavod, Maribor.
PVA ČEVLJARSKA VAJENCA
kmečkih staršev, z vso oskrbo, poštena in zanesljiva takoj sprejme IVAN ERŽEN, čevljar, Mojstrana.	261
JABLUSOV JABOLCNIK
Marsikdo bo imel premalo pijače za domačo rabo, po vrhu pa.še kislo. Vsi si pomagate, ako naročite JABLUŠ, ki je edina snov, iz katere lahko napravite izvrsten jabolčniik ali hruškovec tudi brez prave pijače. S poštnino stane 50 litrov 43 din, 100 litrov 71 din, 150 litrov 103 din, 300 litrov 191 din. Ze čez 1000 pohvalnih pisem. — Glavno zastopstvo »Ja-blusa«, Podčetrtek..	260
VINlCARJA
majerja ali hlapca, vestnega, s tremi do štirimi delovnimi močmi sprejmem. Preac Franjo, Zg. Breg 31, Ptuj.
, .	259
KREPITE ŽIVCE
' krepite telo in spet boste postali krepki in sposobni za delo. Znanstveno je dokazano, da fiziološki ekstrakt KA-LE-FLUID urejuje izločevalno delo vseh žlez, krepi ves organizem in vravnotežuje živčevje. Vsem, ki se zanimajo, pošljemo brezplačno podrobno literaturo. Pišite na naslov: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič. Kalefluid se dobiva v lekarnah. S. br. 10.537-33.	263
NOVOST!
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG
MEINEL HER0LD
ZUTVOUUCECUUIU
MARIBOR
_St_»04
BREZPLAČEN POUK V IGRANJU!)
Prijetno presenečenje
lahko napravite svoji ženi, če jt naročite družinski časopis »PRIJATELJ«, kjer dobi vse nasvete, ki jih za dom in družino potrebuje. — Četrtletno stane samo 17 din. Sporočite svoj naslov upravi v LJubljani, Dalmatinova 8/(D, pa dobite eno Številko brezplačno na ogled.
SAMO »IN 49.50
St. 62.300 Anter-ur* pravi švicarski »troj. Dobra kvaliteta, lep fcromlran okrosr l pismeno garancija
Din 49.50
Stev. 62.301 Ista * osvetljenimi ktuaalo| ln številčnico
(Rad i um)
Din 59.50
Zahtevajte cenik, ta 1; vam ga pošlje aj stanj ln pogtnlmf prosto
Ljubljana 6
Lastna, protokollran» tovarna ur T Svlot,
MOSTOVA ESENCA „MOSTIN"
Z našo umetno esenco Mostln si lahko vsakdo z najhnimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 litrov din 25.—, po pošti din 45.—, i steklenici po pošti din 75.—, 3 steklenice po pošti din 100.—.
NOV REDILNI PRAŠEK
^^^ »REDIN« za praSiče. — jtf^^MlLgt Vsak kmetovalec si lahko 4LlVl»f hitro ln z majhnimi stro-jSBMIlf Ski zredi svoje prašiče.
Zadostuje Ze 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav, 7 din, po pošti 18.— din, 3 zav. po poŠti 32.— din, 4 zav. po pošti 39.— din. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite, pravi »Redinc in »Mostln« se dobi saino z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, LJubljana, židovska ul. 1 a. Za Štajerski del Slovenije tn Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor. Gosposka ulica S4. Na deželi pa zahtevajte Redin in Mostln pri vaSem trgovcu ali Zadrugi, ker si prihranite poStnino;
Za starše, vzgojitelje, pr i jate!;je mladine!
IzSla Je nova knjiga »SPOLNO ŽIVLJENJE«, katero vsem toplo priporočamo. Greh je, ne povedati pravočasno mladini, kako je prišla na svet, ne ji zaupati skrivnosti življenja. Pisatelj pravi v uvodu: »Povejmo ljudem resnico in obvarovali jih bomo pred lažmi ln zablodami!« Zato naj čita knjigo »Spolno življenje« zoreča mladina in vsak odrasel človek.	■„* - , c..	^ V - '
Knjiga obsega 22 zanimivih poglavij ln stane s poStnino vred samo Din 20.-T-. Namenjena je predvsem onim, ki si ne morejo kupiti dragih knjig o tem vprašanju. Nakažite denar na poštni čekovni račun Stev. 14.675 (Hranilnica »MOJ DOM«, Ljubljana), ali pošljite v znamkah na naslov: J. E. Knjižna centrala, LJubljana, Dvofakova 8a.
1
Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga: din 15.—-
NAJLEPŠE ČTIVO!
Ravijen: 2gOCfi»B bf€Z fffOZO
Klabund: pjotr-Rasputin
Ravijen: £rf|a VO/f|a
Thompson:
Majerjeva: Rudarska balada
ZAL0ZBA „CESTM"
LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA 5