Posamezna številka S din ZASAVSKI Trbovlje, 4. oktobra 1951 &ev. 40. — Leto IV. .O OSVOBODILNE : OKRAJA TRBOVLJE PROSLAVA 400-LETNICE SLOVENSKE KNJIGE Spomin, hi ga posvečamo 400-letnici slovenske v Loki pri Zid. mostu hitjige, velja Primožu Trubarju, kakor vsem tisti o* puntarskim kmetom, hi so se pred štiristo leti borili za staro pravdo prav v teh krajih Trboveljski okraj se je v nedeljo, 30. septembra, oddolžil spominu prvega slovenskega književnika Primoža Trubarja. Ljudstvo se je v velikem številu udeležilo slavnosti v Loki pri Zidanem mostu kljub slabemu vremenu. Na trgu v Loki se je zbralo okrog 2000 ljudi, med njimi vsi SKUD in KUD trboveljskega okraja, gasilci, šolska mladina in razne delegacije. Slovesnosti se je udeležil tudi pokrovitelj spominskega slavja, tovarišica Lidija Sentjurčeva, organizacijski sekretar CK KPS, delegacijo Republiškega odbora za proslavo 400-letnice slovenske knjige v Raščici pri Turjaku pa je vodil profesor dr. Mirko Rupel iz Ljubljane. Slovesnosti je prisostvovala tudi delegacija domačinov rojstnega kraja Primoža Trubarja, nadalje sekretar OK KPS Trbovlje, predsednik OLO Trbovlje in številni predstavniki političnih in oblastnih forumov našega okraja. Slovesnost se je začela okrog 9. ure dopoldne. Iz Radeč pri Zidanem mostu so prispeli v velikem številu udeleženci v sprevodu. Na čelu je jahal konjenik, za njim pa so sledile sindikalne zastave in zastave gasilskih društev, šolska mladina, trboveljska delavska godba, obe godbi iz Hrastnika, železničarska godba iz Zidanega mosta — godba rudarjev iz Zagorja pa je v času, ko se je razvijal sprevod, igrala na trgu v Loki. Proslavo je odprl predsednik pripravljalnega odbora te slovesnosti, tov. Spominska plošča Primožu Trubarju Jože^ Sotlar, ki je pozdravil zbrano množico, zlasti tovarišico Lidijo Šent-jurčevo, pokroviteljico tega kulturnega festivala. Naša mlada socialistična kultura piše sedaj pomembno poglavje zgodovine človeštva Slavnostni govor je imel tov. Mirko Skalin, ki je pozdravil vse udeležence slovesnosti v imenu okrajnega komiteja KPS in okrajnega ljudskega odbora. Hkrati je izrekel pohvalo prirediteljem in sodelavcem na tem našem velikem kulturnem prazniku, ker so poskrbeli, da sodelujemo v vseljudskem slavju dostojno in iskreno. Tovariš Skalin je nato dejal sledeče: Ob tej slovesnosti se v svobodni domovini s ponosom spominjamo na revolucionarno obdobje, kjer je bil Postavljen politični in kulturni temelj slovenskega naroda. Ako hočemo pravilno tolmačiti to resnico, moramo pogledati, kakšen obraz in kakšno srce je imela fevdalna družba XVI. stoletja. Na eni strani je bil vladajoči razred, ki so ga predstavljali grofi in žkofi. Njihovo politično prepričanje je bil katolicizem, ki je dovoljeval podložnikom, da so smeli misliti samo v okviru »večnih resnic in božjih zapovedi«. To je bilo prepričanje, s katerim reformacijsko gibanje kot sestavni del splošnega upora, njegovo poglavitno orožje je zato postala Trubarjeva prva slovenska knjiga. Prva slovenska knjiga je torej zakonit pojav revolucije, v kateri se je uveljavil slovenski narod kot nov politični in kulturni činitelj. To je revolucionarno jedro našega prvega nastopa, ki je omogočil nadaljevanje bojev, da smo končno dosegli osvoboditev in se združili z bratskimi jugoslovanskimi narodi. Kmečke vojne in reformacija so torej pokazale, da tujci niso mogli dati slovenskemu narodu svojega značaja, kajti katoliško in tuje je ostalo samo tisto, kar je bilo nevedno in strahopetno. Tako mogočno zastavljeno kulturno pot slovenskega naroda je pregazila katoliška furija, narekovana iz Vatikana. Škofijski biriči so pometali protestantske mrliče v Ljubljanico, prve slovenske knjige pa so zažgali na ljubljanskem trgu, da bi uničili kulturo in življenje celega naroda. Ta atentat na slovenski narod je vodil škof Hren, Pogled na zbrano množico . držali v pokorščini zatiranega kme-k' Simboli srčne kulture graščaka so Šk 'f grajska temnica in vislice; siin * ,n nie80V0 duhovščino pa so kra-Uoji dnoati, ki jim pravimo pohotnost, Odkupi j iV0st in nasilje. ra ^aradi takih razmer je vedno bolj th rev°tuctonarni nemir tlačanov — ^ končno je moralo priti do preloma, in gmaina se dvignila v puntih m,, HdsCkih vojnah proti nemški reakcij P°d političnim klobukom katoli-st'na- Uporni kmet in slovensko ljud-Vct?iSpl°*1 se za'5el° razvijati v sionski narod. S tem smo postali Slo-fevrt' politieen faktor, ki je majal rnJ 4 .n' sistem-suženjstva. Prav ta sa-, stojnost političnega faktorja je ter-a tudi idejno vstajo, da udari po j °'°Siii gospodujočega katolicizma, kulturno-politično delo je opravilo »na čigar imenu in spominu leži večno prokletstvo«, kakor je rekel Ivan Cankar. Danes, ko smo obračunali z nasil-stvom katoliške reakcije, vpijeta de Gasperi in papež: »Ali z Rimom ali proti Rimu!«. Rožmanovi biriči jima pomagajo, da bi se ponovil srednji vek in doba okupacije, ki je mlela slovenske knjige v radeški papirnici. Toda danes je sila naše socialistične kulture tako močna, da sproti obračunava s potuhnjenimi atentatorji, ki vohunijo za imperialistične krokodile in vsiljujejo katolicizem kakor pred 400 leti. Drugi pretendenti za svetovno go-spodstvo so v Moskvi. Izgleda, da so za svojo ideologijo privlekli na dan rusko srednjeveško tedrijo o tretjem Rimu, ki pravi: Ena sama resnična država je. Ta država je rimsko cesar- stvo. Toda kje jo poiščemo? En Rim je bil v Italiji. Ta je izginil. Drugi Rim je bil v Carigradu. Tudi ta je izginil. Zato pa obstoji tretji, neumrljivi Rim. To je Moskva. Ona je poklicana, da izpolni to, kar se ni posrečilo prvemu in drugemu Rimu: »Združiti vse narode in dati mir vsemu človeštvu.« Kaj pomeni sreča, ki jo prinaša tretji Rim, vedo povedati milijoni v Sibiriji, kaj pomeni mir, pa vemo povedati mi. Naj bo že kakor koli s srednjeveškimi teorijami in ideologijami, za nas more veljati le eno: prevarati se ne damo! Mi vemo samo to, da piše sedaj naša mlada socialistična kultura pomembno poglavje zgodovine človeštva. Naš spomin velja tudi našim kmečkim puntarjem Za tovarišem Skalinom je govorila pokroviteljica slovesnosti tovarišica Lidija Sentjurčeva, ki je dejala med drugim naslednje: Spomin, ki ga posvečamo 400-letnici slovenske knjige, velja Primožu Trubarju, kakor tudi vsem tistim puntarskim kmetom, ki so se pred 400 leti borili za staro pravdo; prav v okolici teh krajev so bojevali velike boje proti graščakom. Zato naj bo ta plošča, ki jo danes odkrivamo, v spomin Primožu Trubarju, ki je tudi v teh krajih služboval okrog 15 let, hkrati pa tudi spomenik tej junaški borbi puntarskih kmetov in pozvala prebivalce Loke, da jo zvesto varujejo. Tovarišica Sentjurčeva je nato odkrila spominsko ploščo Primožu Trubarju. Ob odkritju plošče je godba iz Trbovelj zaigrala »Pod zastavo Partije« ob spremljavi petja mešanega pevskega zbora iz Trbovelj. Delegacija iz rojstnega kraja Primoža Trubarja je položila na spominsko ploščo venec. V imenu Republiškega odbora za proslavo 400-letnice Slovenske knjige je pozdravil to slavje profesor dr. Mirko Rupel. Za njim je govoril še domačin, profesor Mlinar iz Loke o Trubarjevem življenju za časa njegovega župnikova-nja v Loki. Slabo vreme je preprečilo izvedbo celotnega festivala Takoj po prvem delu slovesnosti se je začel drugi del slavja z nastopom vseh SKUD in KUD okraja Trbovlje v parku Doma onemoglih. Sodelovali so mešani pevski zbor iz Trbovelj, moški zbor »Zarja« iz Trbovelj in trboveljska godba na pihala. Iz Zagorja je sodelovala godba rudarjev in pevsko društvo »Vesna«, iz Hrastnika pa rudarska in steklarniška godba ter pevsko društvo z Dola pri Hrastniku. Iz Radeč je sodelovalo pevsko društvo, iz Zidanega mosta pa godba železničarjev. Zal pa je bil spored slovesnosti zaradi dežja izveden le do polovice, prav tako nadaljevanje popoldne, ki so ga morali prekiniti zaradi slabega vremena, ker je neprestano lilo. Kljub neugodnemu vremenu je bila ta slovesnost v Loki lepa. S to kulturno manifestacijo se je ljudstvo trboveljskega okraja oddolžilo spominu Primoža Trubarja in vsem puntarskim kmetom, ki so se bojevali v teh krajih pred stoletji za svoje pravice. Ze pred leti so se razne Inozemsko firme obračale na cementarno v Trbovljah glede izvoza našega cementa na inozemska tržišča. kar dokazuje, da je trboveljski cement poznan po svoji dobri kvaliteti v tujini že izpred vojne. Pred vojno se je naš cement izvažal v razne države, predvsem pa v Av. strijo in Madžarsko, prav tako tudi v Levanto. V letih velikih gradenj v naši državi in obnovi naše domovine seveda ni bilo govora, da bi cement izvažali tudi v tujino. Danes pa, ko So važnejši objekti v naši državi do neke mere že zgrajeni in je gradbeni material sproščen, so se v tujini zopet pričeli zanimati za naš cement. Tako je trboveljska cementarna Po podjetju Slovenija-Export sklenila pogodbo za dobavo večje količine cementa v Avstrijo in je to dobavo že izvršila. Sklenjena je tudi pogodba za večjo množino oementa za izvoz v Levanto. To dobavljanje se bo začelo predvideno prihodnje tedne in bo trajalo preko zimskih mesooev, torej v času. ko je pri nas gradbena dejavnost minimalna. Po prvih vesteh iz Avstrije »o odjemalci z našim cementom zelo zadovoljni in je pričakovati prihodnje leto še večjih naročil. To je tem verjetneje, ker se je kolektivu te tovarne posrečilo, da je kakovost trboveljskega cementa dvignila na predvojno višino, k čemur mu moramo čestitati. Z izvozom cementa si ustvarja ta tovarna potrebne devize za obnovo raznih svojih strojev. istočasno pa prispeva s svojim izvozom tudi v splošni državni devizni fond. Važno pri tem razveseljivem dejstvu je seveda tudi to, da se tej tovarni ni treba bati kakšnega zastoja v proizvodnji cemen. ta. ker bo usmerila svoj izvoz v Sredozemlje predvsem v zimskih mesecih, med tem ko bo za domačo potrebe obratovala v naši gradbeni sezoni. C? vet v slikah Svobodni narodi pomagajo korejskemu ljudstvu pri obnovi njegove dežele in du nov. Slika prikazuje skupino korejskih tesarjev med delom na neki stanovanjski hiši. Danska bolniška ladja »Jutlandija* odhaja po večmesečni službi za sile ZN v Koreji iz pristanišča Fusan. Na ladji so ranjenci in vojaki ZN iz filipinske republike. Tailanda, Turčije, O čije, Francije in Belgije, ki jih bo ladja prepeljala v njihovo domovino. Na letališču Tempelhof pri Berlinu so odkrili spomenik 75 ponesrečenim britanskim, ameriškim in nemškim letalcem, ki so darovali svoje življenje za časa znanega zračnega mostu v Berlinu ob sovjetski blokadi tega mesta leta 1948—49. Spomenik je iz belega jekla in betona in je obrnjen proti zahodu. Trije loki simbolizirajo Anglijo, ZDA in Francijo, ki so organizirale zračno pomoč. W*"' .... •• •. Dogodki po Svetu o preteklem tednu GOLOB MIRU NAD KOREJO? General Ridgway je nasprotnim poveljnikom predlagal, naj bi se pogajanja obnovila v vasi Songjoni, deset kilometrov južno od Kesonga. Pred zaključkom redakcije laska smo zvedeli, da severnokorejsko in kitajsko poveljstvo še nista odgovorili na ponudbo generala Ridgwava z dne 27. septembra. General Omar Bradley, vodja štaba ameriških oboroženih sil, in svetnik zunanjega ministrstva ZDA Charles Bohlen, sta prispela v Tokio, da se pomenita z generalom Ridgwayem o trenutnem položaju na Koreji. Po poročilu štaba 8. ameriške armade so čete Združenega poveljstva zavrnile dva napada nekega kkajsko-severnokorejskega polka severozahod- no od Čorvona. Neki drugi nasprotnikov bataljon je severnozahodno od Jončona napravil dvakrat nasilni ogled položajev Združenega poveljstva. Na področjih osrednjih bojišč pri Pjongjangu, Kumhvi in Kumsongu živo delujejo izvidnice. Vzhodno od Kamsonga so čete Združenega poveljstva po bitki z nekim sovražnikovim bataljonov zavzele važno vzpetino. Ameriške vele-trdnjave so bombardirale železniški most pri Sinandžuju, preskrbovailišče Očnao in letališči Sairivon in Sinmak v severni Koreji. Ladje Združenega poveljstva so obstreljevale pristanišče Vonsan ob vzhodnokorejski obali, letala z ladij in mornariška pehota pa so uničevala sovražnikove preskrbovalne poti. ANGLOIRANSKI PETROLEJSKI SPOR Na zahtevo Velike Britanije je predsednik Varnostnega sveta in stalna delegat FLRJ v OZN dr. Bebler sklical sejo Varnostnega sveta z edino točko dnevnega reda: Perzijsko vprašanje. Velika Britanija je hkrati s to zahtevo vložila predlog resolucije, naj se perzijska vlada drži sklepa mednarodnega pravnega razsodišča v Haagu, da ostane v Iranu status quo. Velika Britanija zahteva od VS, da sprejme to resolucijo pred rokom, ko bi morali na zahtevo iranske vlade preostali britanski uslužbenci bivše Anglo-iramske petrolejske družbe zapustiti Perzijo. Poučeni ameriški krogi pravijo, da je ameriška vlada v zadnjem hipu sprejela ponudbo za posredovanje v sporu med Anglijo in Perzijo zaradi možnosti sovjetske intervencije v Perziji Ameriški uradni krogi poudarjajo, da ameriška vlada še ni dokončno določila svojega stališča glede anglo-perzijskega spora, vendar pa ameriška vlada soda, da bi britanska vlada lahko upravičeno segla po uporabi sile v Perziji le tedaj, če bi Perzija grdo ravnala z britanskimi državljani. Perzijska vlada je mnenja, da VS nima pravice obravnavati petrolejski spor, ker to pomeni vmešavanje v notranje zadeve Perzije. Ne glede na odločitev VS bo ostala odredba o izgonu angleških tehnikov v veljavi. Perzijska vlada pa je pripravljena na sporazum z Anglijo, če bo stavila pravične predloge. MNENJA O DEKLARACIJI TREH ZAHODNIH VELESIL Izjava ZDA, Vel. Britanije in Francije o reviziji mirovne pogodbe z Italijo je sprožila obširne komentarje v zahodnem tisku. Londonske »Times« trdijo, da je italijanska vlada tista, ki se noče pogajati z Jugoslavijo in ki vztraja pri vrnitvi celotnega STO v skladu z deklaracijo treh velesil iz leta 1948. Italija pa mora razumeti — pravijo »Times« — da je čas prehitel deklaracijo treh velesil prav tako kot mirovno pogodbo. Revizija mirovne pogodbe je izredne važnosti v tem delu sveta. Ta varnost pa bi se še bolj okrepila s prijateljstvom z Jugoslavijo, ker bi temeljila na sporazumu o rešitvi tržaškega vprašanja. Tudi Radio Nev? York pravi, da se to vprašanje lahko reši samo na miren način. ZDA sodijo, da moreta to vprašanje sporazumno rešiti Italija in Jugoslavija. Tudi komentator »New York Times« je mnenja, da ni drugega načina za rešitev tega vprašanja kot sporazum med obema prizadetima državama. • • • in doma MARŠAL TITO JE GOVORIL V CACKU Naš maršal Tito jo pred kratkim govoril na velikem zborovanju v Ceniku, kjer je med drugim dejal, da naš delavski razred nima interesov, ki bi 6e križali z interesi kmetov. Naš namen ni, da bi dajali prednost delavcem na račun kmetov ali pa narobe. Vsi skupaj so enoten kolektiv. Gre samo za delitev dela. Naš namen je, da dobimo tudi srečnejšega kmeta, da ustvarimo iz njega čim bolj kulturnega človeka in mu damo vse, kar potrebuje, kar mu danes še manjka in kar mu nekdanji režimi nikoli niso nameravali dati. Glede problema zadružništva je rekel maršal Tito, da se nismo lotili ustanavljanja zadrug zato, ker bi hoteli napraviti iz kmeta kolektivista, ki bo jedel iz kotla in ki se bo moral v teh zadrugah podrediti diktaitu, kakor nam nekateri podtikajo. Ne — ustanavljanje zadrug je življenjsko vprašanje nove socialistične Jugoslavije. MINISTER KARDELJ 0 REVIZIJI MIROVNE POGODBE Z ITALIJO Minister za zunanje zadeve Edvard Kardelj je odgovarjal te dni na skupni seji Narodne skupščine in Sveta narodov na stavljena vprašanja glede stališča naše vlade do revizije mirovne pogodbe z Italijo in do STO. Minister Kardelj je dejal med drugim tole: Dovolj poguma imamo, da si priznamo, da v zvezi z mirovno pogodbo in pri takem položaju, ki je nastal, tržaškega vprašanja ni mogoče rešiti na podlagi pripojitve celotnega STO Jugoslaviji. Toda mi moramo reči, da je popolnoma izključeno, da bi se moglo to vprašanje rešiti na podlagi tristranske deklaracije, to je na podlagi zahteve, da se STO priključi Italiji. Ponavljam, kar sem rekel pred kratkim: najti je treba tretjo rešitev, tako tretjo rešitev pa je mogoče doseči samo, ako obe strani zares nočeta sporazum, to je, ako zares hočeta in želita, da bi jugoslovansko-italijanski od-nošaji stopili na novo pot, na kateri bo resnično mogoče odstraniti vsaj najtežje, kar je v preteklosti zastrupljalo odnose med obema državama. Kar zadeva jugoslovansko vlado, je storila in bo storila tudi v prihodnje vse potrebne napore v tej *6meri, toda žrtve, ki jih lahko damo za ta smoter, imajo svoje meje, čez katere mi v nobenem primeru ne moremo Iti in ne bomo šli. _______________ Sovjetska vlada zadržuje naše otroke Naša ambasada v Moskvi je izročila ministrstvu za zunanje zadeve vlade ZSSR noto, v kateri pravi, da je naša vlada že večkrat zahtevala od sovjetske vlade vrnitev 63 mladoletnih jugoslovanskih otrok, ki se nahajajo v ŠZ, na katere zahteve in prošnje pa vlada SZ sploh še ni odgovorila. Naša vlada zahteva v svoji novi noti, da vlada SZ v najkrajšem času preneha s takim nezakonitim zadrževanjem in našo ambasado obvesti o roku in načinu repatriacije teh 63 otrok. Divji kostanj — izvozno blago Avstrijska kemična industrija želi uvažati iz Jugoslavije divji kostanj, ker je ta kostanj pomembna kemična surovina. Mariborsko podjetje »Vino-sadje« je sklenilo, da bo odkupovalo in zbiralo divji kostanj. Za eno tono kostanja nudijo Avstrijci 1000 deviznih dinarjev. En človek lahko zbere dnevno do 200 kg divjega kostanja. Sladkorno peso bodo zakopali v zemljo Letos smo pridelali toliko zladkorne pese, da jo bodo na Hrvaitskem zakopali v jame Okrog 20.000 vagonov. To peso bodo potem tovarne predelale v zimskih mesecih december, januar i'n februar. Obilen pridelek sliv V naših južnih krajih so pridelali letos izredno veliko sliv. Ker nimajo povsod posode zanje, bodo slive ponekod zakopali v jame in jih pozneje prekuhali v slivovko. Trgovski pomočnik postal čez noč milijonar Pri zadnjem žrebanju srečk državne loterije je zadel trgovski pomočnik Matija Paldč iz Križevcev en milijon dinarjev. Ko so ga vprašali, kaj bo počel z milijonom, se je nasmehnil, češ da bo denar že znal koristno uporabiti. Falski daljnovod v Laško Po izjavi glavnega inženirja Falske elektrarne tov. Krajška nameravajo predelati daljnovod iz Fale v Laško od 80.000- na 110-000-voltno napetost. Priprave so v teku. S prehodom na višjo voltažo bo mogoče pošiljati po tem vodu proporčno večjo množino električne eneroije. Najmlajši dramski avtor VeTa Raškovič je nedvomno naš najmlajši dramski avtor. Stara je 13 let in je napisala dramo »Tudi mrtvi bomo širili resnico«. Pionirsko gledališče v Zagrebu bo igro te mlad s pisateljice uprizorilo v tej sezoni. Zanimiv model ženskih čevljev V Mariboru je izdelal čevljarski mojster Mikulčič tako imenovani »trifazni čevelj«, ki ga bodo ženske lahko nosile kot letne sandale, damski semiš čevelj in .športni Čevelj za jesen in zimo. Pravijo, da je ta čevelj praktičen. Razstavljen je v izložbi »Metropa« v Mariboru. Temeljne spremembe v vodstvu našega gospodarstva in ljudske uprave v smeri poglabljanja prave socialistične demokracije se nujno odražajo tudi v notranjem življenju in delu OPO Komiteji in OPO so dobili na ta način skoraj popolno samostojnost v reševanju vseh svojih nalog. S tem sta postavljeni pred nje še večja odgovornost in samoiniciativnost pri izpolnjevanju njihovih nalog, predvsem pa v prevzgoji množic. Naše OPO morajo biti sposobne usmeriti sindikate, mladinske aktive, odbore OF in druga društva v aktivno delo za prevzgojo našega ljudstva v vseh pogledih. Med osnovnimi nalogami je vzgoja in politična aktivizacija množic. Sestanki OPO. morajo imeti vzgojni značaj, kjer se bodo člani Partije idejno utrjevali — to je tudi namen združitve študija z organizacijskimi sestanki. Ti sestanki pa ter jajo temeljito pripravo in se morajo zboljšati vsebinsko, da bodo čim zanimivejši, člani Partije pa z njimi stalno sposobnejši za svojo veliko nalogo pri politični prevzgoji množic. Sama organizacijska vprašan ja ne smejo biti predmet teh sestankov. Ta vprašanja se morajo reševati sproti in posebej. Ako se sestanki izrabijo le za terjanje članarine, pisanje dokumentov, karakteristik ita., potem ti sestanki ne morejo biti zanimivi. Na sestankih naj se udeleženci res kaj nauče, naučeno pa naj člani OPO prenašajo iz svojih zaprtih sestankov ven na teren, v druga društva in organizacije, med najširše množice. ><><><><>"C><>-<><><> <><><><>-<><><>o«>«><><><><><><>-<><><><»o<>O O >0000000000000000000000000000 Partizanski tabor na Zeleni travi Po reorganizaciji upravnega odbora je krajevna zveza borcev v Zagorju začela delati uspešno 2e dobro izvedena tombola za postavitev spomenika padlim zagorskim partizanom je pokazala, da novi odbor s svojo delavnostjo priteguje v tekmovanje tudi ostalo članstvo zveze Razen že znanih obvez na čast 10. letnice JA je ta zveza nedavno sklenila, da bodo njena člani pomagali s prostovoljnim delom pri nadaljnji izgradnji vodovoda, razSirili bodo strelsko družino in organizirali partizanski tabor. Priprave za tobor partizanov so v teku. Imeli ga bodo 15. oktobra na Zeleni travi nad Zagorjem na kraju, kjer so 1. maja 1944 padli partizani-aktivisiH Feliks Pečar. Ivo Levstik in Vojka Nnpokoj. Ob otvoritvi tega tabora bodo na tem kraju okrasili spominsko ploščo, ki so jo postavili tem borcem že pred dvema letoma. Partizanski tabor bo imel manifestatrven značaj in se že sedaj opozarjajo člani Zvezo borcev NOV iz trboveljskega in drugih okrajov. da se tega množičnega zborovanja borcev udeleže v čim večjem Številu. PODJETJA, PREVZEMAMO INSERATE VSEH VRST DodoCe naloge partijskih organizacij v okraju Trbovlje O SPLOŠNIH GOSPODARSKIH IN POLITIČNIH NALOGAH Z uresničenjem zakona o upravljanju gospodarskih podjetij po neposrednih proizvajalcih smo napravili velik zgodovinski korak v našem gospodarsko - političnem življenju. Ta ukrep je omogočil zainteresirati najširše delovne množice za vse večji razvoj našega gospodarstva, komunalne dejavnosti in dvig družbene ravni. Nove tovarne, elektrarne, modernizacija in odpiranje novih rudnikov, graditev cest in železnic so uspeh prve petletke v našem narodnem gospodarstvu. Zgraditev teh ključnih objektov in širjenje socialističnega sektorja na naši vasi nam zagotavlja svetlejšo prihodnost v naši domovini. Dosedanje delo naših delavskih svetov in upravnih odborov zaznamuje zadovoljive uspehe, vendar bodo ti sveti dobili šele z novim finančnim zakonom možnost za resnično demokratične in gospodarstveno upravljanje zaupanih jim podjetij. Uresničeno je veliko marksistično geslo: »Tovarne in rudnike delavcem!« V novih zakonih predvidene kompetence delavskih svetov pa nalagajo Partiji in sindikatom veliko delo, saj morajo nuditi članom teh svetov stalno pomoč za lažje razumevanje in uspešno upravljanje njihovih odgovornih nalog. S stalnim vzgajanjem in usposabljanjem članov delavskih svetov, s tolmačenjem vseh pojavljajočih se nalog našim delovnim kolektivom bodo ti postali resnični gospodarji svojih podjetij. Za okrepitev komunalne dejavnosti je nujno, da naše partijske in sindikalne organizacije v naših podjetjih osredotočijo svoje zanimanje tudi za dotok in povečanje sredstev v določene proračunske fonde. Preskrba teh sredstev bo omogočila izpolnitev naših komunalnih nalog, kar je posredno za zagotovitev in dvig naše življenjske ravni enake važnosti kot uspešna dejavnost v naših produktivnih podjetjih. Objekti, ki terjajo v našem okraju v komunalnem delu prav posebno pozornost, so: regulacija trboveljske in preložitev hrastniške ceste, ureditev vodovodov v Zagorju in Trbovljah, dograditev zdravstvenega doma v Zagorju, razširitev operacijskih prostorov v trboveljski bolnišnici ter dovršitev raznih, že zapoeetih zgradb, zlasti pa gimnazije v Trbovljah in ureditev šol po vsem okraju. V zvezi z reševanjem teh nalog je potrebno, da organiziramo in poživimo delo olepševalnih društev, ki naj skrbe, da dobe naša naselja kulturno lice, nove nasade, parke, otroška igrišča, smetišnice itd. S krčenjem kapacitete rudnika Trbovlje - Hrastnik stopa v ospredje vprašanje zaposlitve fizično manj sposobne in ženske delovne sile. Ustanavljati bo treba zanje dopolnilno industrijo, ki bo absorbirala to razpoložljivo delovno silo. Izbira take primerne industrije je osnovna naloga vseh pristojnih faktorjev in organizacij. Partijske organizacije na vasi naj s pomočjo mestnih in krajevnih organizacij ter na vasi živečih članov Partije izkoristijo vse možnosti za učvrstitev obstoječih kmetijskih delovnih zadrug; zadruge Loka. Hotemež, Izlake, Trojane in Podkum naj postanejo s svojimi pridelki regulator cen v trgovanju s prehranbenimi predmeti. Naše splošne kmetijske zadruge je treba z živinorejskimi, mlekarskimi, sadjarskimi, čebelarskimi, kreditnima in drugimi zadrugami približati kmetu-pridelovalcu; kmetje morajo čutiti, da so te ustanove res njihove in da imajo od njih korist. Nov način odmerjanja davkov in znižanje obveznega odkupa terja od članov Partije na vasi več političnega dela, da bodo kmetje izpolnjevali svoje obveznosti do države in svoje pridelke prodajali preko rednega odkupnega omrežja. Nuditi je izdatno pomoč zadružnemu skladu za mehanizacijo in graditev zadružnega kmetijstva. Zelo važni naloga je tudi dograditev naših zadružnih domov, prav tako morajo partijske organizacije posvetiti uspešnemu delovanju trgovskega omrežja, kjer prehajamo od distribucijskih poslovalnic na prava trgovska podjetja, vso pozornost. Organizacijsko kadrovske naloge Loka pri Zidanem mostu prua Trubarieva župnija Tam, kjer Sava zapusti sotesko Spodnjega Zasavja, skozi katero teče mimo črnih revirjev, leži pod starim gradom mestece Radeče. Tukaj se dolina razširi. Sava se umiri, na obeh položnih bregovih pa se pojavijo njive in polja. Med njimi pogledujejo izmed drevja vasi in zaselki. Tri kilometre niže Radeč stoji nad levim bregom Save na lepi terasi bolj malemu trgu kot vasi podobna naselbina Loka. Za njeno okolico so značilne prodne terase iz diluvlja. Najnižja spremlja Savo ob njenem toku, na nje) se širi spodnje polje; na drugi leži vas, Tretja, Dobrova, se dviga nad vasjo. Na tej so nekoč bili hrastovi gozdovi. Četrta pa leži pod vasjo Radež, že v pobočju hriba in je še danes pokrita z gozdom. Dolino obdajata dve skoraj vzporedni gorski verigi. Severna je višja in je zaključek hribovitega sveta, ki se širi sem od Celjske kotline med globokimi zasekami in se zaključuje s skoraj tisoč metrov visokimi vrhovi Velikega Kozja tn Lisce. Južno gorsko sleme, ki je niže in položnejše, je severni zaključek Dolenjskega gričevja. Na zahodu pa se dviga Kum s svojimi vzhodnimi obronki. Ker je dolina zaščitena no severu, je podnebje prav ugodno. Sneg pade tod najkasneje, potem ko je že pobelil vso okolico daleč naokrog. Nekdaj je bilo tu precej razvito vinogradništvo. Ko pa je vinograde uničila trtna uš, se je prebivalstvo raje posvetilo sadjarstvu. Zaradi ugodnih pokrajinskih in podnebnih razmer je bil ta predel naše domovine že zgodaj naseljen. Dokaze imamo, da so tu nekdaj živeli Kelti; še več spomenikov pa je iz rimske dobe. V srednjem veku je nastala tu Loka. Njeni gospodarji so bili štajerski deželni gospodje. Deželni gospod Babenberžan Leopold Slavni je tu postavil cerkev v spomin na svojo mater Heleno l. 1208 in jo dal posvetiti v čast sv. Heleni, bizantinski cesarici, materi cesarja Konstantina Velikega. Vojvoda Leopold som je bil poročen z bizantinsko princeso Teodoro, hčerjo cesarja Emanuela Komnena; zato je posvetilo tem bolj razumljivo, saj je vojvoda sam bil v Carigradu, ko se je udeležil križarske vojne proti palestinsfcim Seld-žukom. Samostojna župnija spočetka Loka ni bila. Njeni duhovni upravitelji so se imenovali vikarji in šo bili podrejeni pražupniji v Laškem. Samostojna župnija je Loka postala šele v XV. stoletju. Tedaj ji je pripadalo Se ozemlje današnjih župni) Sirje, Razbor, Radeče in del župnij Jurklošter in Boštanj, izhaja najbrž iz dejstva, da je bila loška cerkev deželnoknežja ustanova. Loška župnija se je prvič skrčila do Save v času francoske okupacije Kranjske pod Napoleonom, drugič pa, ko se je cerkvena oblast ljubljanskega škofa raztegnila čez vso kranjsko deželo. Župnik tako obširne župnije je imel po tri- do štiri kaplane poleg vikarja v Radečah. Temu dejstvu ustreza tudi velikost župnišča. V prejšnjih stoletjih ni bilo cest in potov kakor dandanes. Na štajerski strani ni bilo nobene ceste ali vozne poti ne proti Zidanemu mostu ne proti Sevnici. Cesta iz Zidanega mosta v Loko je bila zgrajena šele l. 1826. Odkar je bil babenberški most pri današnjem Zidanem mostu podrt, ta kraj ni imel posebne važnosti; zato Trubar svojo župnijo imenuje Loka pri Radečah, ker so bile Radeče takrat pač pomembnejše od Zidanega mosta, ki je na veljavi začel pridobivati šele z novimi prometnimi sredstvi. Fevdalni gospodarji so Loki dal i fevdalno obeležje. Na najlepšem mestu blizu cerkve stoji graščina z velikim lepim parkom. Pred graščino in cerkvijo se širi prostran trg, obkrožen s hišami, katerih stanovalci so svoj čas bili večji del v graščinski službi. O tem so govorila hišna imena do nedavnih dni, na primer pri Rihtarju, pri Gvardjanv, pri Pergarju, pri Jagru. Rihtar je bil tako da je segala tudi no desno stran I graščinski sodnik, pri Gvardjanu je sta- Save. Zato so bile vosi Smarčna, Kum-polje in Brunk, ki jih Trubar v svojem spisu »Proti zidavi cerkva« omenja, podrejene njemu, loškemu župniku. V Radečah so imeli svojega duhovnika, kaplana ali vikarja, ki pa je bil podrejen župniku v Loki. Da je loški duhovnik imel višji položaj kot radaški, noval poveljnik straže, v Pergarjevi hiši graščinski oskrbnik, pri Jagru pa grajski lovec. V hiši imenovani »gradič«, so bili grajski uradi in sodnija. Zanimivo je, da kmetov podložnikov v starejši dobi v Loki skoraj ni bilo zapaziti. Vsi prebivalci so bili tako rekoč v službi gradu in cerkve. Loka v ožjem smislu je bila torej »gosposki« del naselbine, medtem ko so bile v sosedni vasi Račiči druge razmere. Glede imena Račiča bi bilo omeniti, da se v starih spisih nekolikokrat imenuje Ratečica ali Radečica, z nemškim imenom pa Unterratschach, kar bi pomenilo Spodnje Radeče. V nasprotju z Loko je bi la ta vas izrazito kmečka, podložniška. Za kmetijsko gospodarstvo je Račiča imela boljše pogoje: potok, ki teče skozi vas, je vedno dajal dosti vode za potrebo ljudi in živali. Izvrstno pitno vodo pa so imeli blizu na Moči-lah. Loka je imela vodo daleč v potoku Žirovnica ali pa globoko v Savi, od koder jo je bilo seveda treba prinašati. Poleg Račiče so bile na Bočjem za fevdalni režim neogibne vislice, v katerih so tlačani neprestano gledali opomin k ponižnosti in pokorščini. Približno takšna je bila Loka tudi v Trubarjevem času. Literarni zgodovinarji pišejo, da je dobil Trubar to župnijo leta 1527; ker je bila bogata, je z njenimi dohodki šel nadaljevat študije na Dunaj, župnika pa je nadomeščal vikar. Župnik je imel precejšnje lastno gospodarstvo, ki ga je obdeloval s hlapci in deklami ter s tlako podložnikov. Poleg osebnega dela so podložniki cerkve morali dajati še desetino, razen tega pa je velik del kmetov imel v reji fa-rovško živino. Večinoma so bile v reji krave, pri nekaterih kmetih tudi farov-ški voli, nekateri pa so oskrbovali župnikove ovce. Včasih je bile) pri kmetih blizu 100 glav farovške goveje živine, to pa je bilo poleg drugih dohodkov vsekakor takšno premoženje, da ga je Trubar poleg -drugih dohodkov mogel uporabljati tudi za svojo izobrazbo. P. J. M. Vodstva OPO in komiteji morajo prenehati s sektaškim zadržanjem pri sprejemanjih olainov v Partijo, češ da ni zaslužnih ljudi, sam način sprejemanja pa je treba poenostaviti. V naših OPO se morajo uveljaviti v večji meri načela demokratičnega centralizma, s čimer bomo zmanjšali mož*, no-sti uveljavljanja samovolje nekaterih sekretarjev. V notranjem partij' skem delu je uveljaviti v večji meri sistem kolektivne odgovornosti, pri reševanju nalog pa se je treba'prepričati o istindtosti navedb. Kritika in samokritika ter vzgojne kazni morajo postati v OPO v večji meri vzgojno sredstvo članov Partije. Mnoge napake so se delale z nepravilno kadrovsko jvolitiiko, kar je imelo slabe posledice predvsem v delu organizacij. Ta politika mora sloneti predvsem na vzgoji kadra, ki ji sledi smotrna razmestitev. Več skrbi je posvetiti nadalje temu. da pride pri pri' hodnjih volitvah v KLO tudi na vasi kar največ ljudi iz vrst delavcev. v delavske svete pa ljudje, ki bodo pri reševanju nalog v svojem podjetju aktivni, ki se bodo re6 zanimali za svoje delo, kajti le tedaj bodo delavski sveti postali dobri upravljači naših gospodarskih ustanov. Mnogo več skrbi morajo partijske organizacije posvetiti izobraževalni® in kulturno-umetniškim društvom v centrih in vaseh. Organizirati in izpo* polnjevati morajo naše centralne 1 jud' ske knjižnice, dvigati njih kvaliteto, zlasti pa skrbeti za ustrezne poslovne prostore naših knjižnic in čitalnic-Zboljšati je treba tudi organizacije Ljudskih univerz ter poskrbeti z zanimivimi predavanji za številnej$ obisk teh važnih ustanov. Posebno skth pa je jxwvetiti vključevanju naše ml*' dime v naša kulturno-umetniška dr"' štva, že obstoječa taka društva pa je treba okrepiti in jim nuditi vsestrau' sko pomoč. Takoj je začeta s pripr*' vami in organizacijo vaških izobraževalnih tečajev po najboljših izkušnjah v preteklem letu. Precej smo zanemarili naš lokalni tisk, ki nam bi lahko služil v vse večj* meri kot informator in mobilizatoff-Dolžni smo pomagati uredništvu naše' ga lista z organizacijo dopisniške#* omrežja in s pridobivanjem nairočn*' kov. Vse več morajo pisati v naš 1>9 naši prosvetni delavci, predvsem pa naše vasi. Velike uspehe smo imeli najrazličnejših področjih dela, venda pa tega, kar je bilo storjeno In kar * delamo, v našem tisku nismo popu* rizirali meri množicami. Da dosežemo potrebne uspehe, tn ramo preiti na široko plat politi®*®^ dela z množicami, predvsem pa z na . mladino, ki ji moramo nuditi v n**: dojemljivih oblikah naš Bnansj*V,ili svetovni nazor, s čimer bomo 06 oU^0 v vse večji incri vpliv ki era na šolsko mladino. Pri dolu za Pr jVZ£ji' množic se je posluževati vseh dose« njih oblik, ki so se pokazale kot don^ Jasno |>a nam mora biti, da sf)C1 . zem ne (»omenja kasarne, garanja. • Stankov itd., nm|>ak razvitje kll, ristnih in lepih sposobnosti v &ov Z razvitjem takih sposobnosti v 0‘ kit nam bo mogoče ustvariti vse v-Jjl&h s priključenimi obrati v Radečah, Zi-mostu, .Hrastniku in Kresnicah. Toč-&0 r>o enem letu le imel delavski svet tega Podjetja zasedanje, na katerem je pregledal Uspehe svojega gospodarjenja, kjer Pa se-veda tudi ni šel mimo napak, ki so bile •torjene Zasedanja se je udeležil tudi di-fektor Glavne direkcije industrije gradbenega materiala LRS. tov. Martin Gosak. Jer njen tajnik tov. Dolenc. To zasedanj© je Mio slavnostno in so mu prisostvovali šte-JUni člani kolektiva, prav tako predstavna MK KPS in OK KPS Trbovlje, tova f|ča Piki in Jesenšek. Predsednik delavskega sveta tov. Roiaj v evojem referatu nanizal vse težave, ki Uh je imel pri reševanju vseh problemov T tem Industrijskem podjetju. Ugotovil je. Je večina članov delavskega sveta redno °hiskovala svoja zasedanja' ter živahno “uravnavala vse gospodarske ukrepe v oe-PJentni tovarni in ostalih svojih obratih. ,Na teh zasedanjih so posamezni člani pred-, ‘tkali razne Izboljšave v obratovanju, tako 5' Pr. znižanje porabe premoga, električnega toka ln materiala. Veliko je bilo na JSh zasedanjih govora o pomanjkanju pa-Hrla In v zvezi e tem o pomanjkanju papirnatih vreč za cement. V začetku leta groiono odpošiljanje cementa. Treba je 'dpošiliati cemont v razsutem stanju, s sodi, T kontinerjih itd. s Ve* ta način odpreme cementa na ni zadostoval, da bi tovarna mogla zadostiti .“eni potrebam trga. Misliti je bilo treba na ?rbgo rešitev. Direktorju tov. Miklavčiču « uspelo, da Je dobil oelulozo ter so to-’»rne papirja Izdelale cementarni sulfitni Ptplr, ki sicer ne ustreza v polni meri posebnemu natronskerau papirju, vendar so J tem nadomestnim papirjem Izdelali po. rtobne vrečo, da so vprašanje ekspedicije jj*®onta vsaj do neke moro zadovoljivo re- , Veliko skrb jo imel kolektiv cementarne Judi z vprašanjem kvalitete premoga. Tudi :? vprašanje je bilo na zasedanjih delav »kega sveta večkrat na dnevnem redn. Po 1&tnih intervonoijah je končno uspelo, da dobivajo obrati te Industrije premog pri-lično ustrezne kakovosti. Kakor je bila delovna disciplina v začetku leta razmeroma slaba, tako se je v teku leta Izboljšala, kar je pripisati napo-rom članov delavskega sveta. Se vrsto raznih vprašanj je iznesel predsednik delavskega sveta v svojem poročilu, tako n. pr., da obrati podjetja trenutno presegajo zadane planske naloge in je Industrija cementa in apna na Savi tako lansko leto kakor v prvem polletju 1951 dosegla planski dobiček in ustvarila celo nadplanski dobiček. Po tem poročilu je pozdravil zasedanje delavskega sveta predsednik sindikalne podružnice in poudaril, da je bila sindikalna organizacija v tesni povezaviz delavskim svetvom in z njim reševala vsa važna vprašanja v podjetju ,, , x < j• ji Zasedanje je pozdravil končno tudi direktor glavne direkcije tov. Gosak, ki je 'da ugotavlja v delovanju delavskega razne uspehe, ki pa se bodo morali dejal. sveta v bodoče še povečati, — to se pravi, da 60 bodo morali vsi člani sveta poglobiti v študij vseh uredb in sprememb v našem gospodarstvu. če bodo hoteli voditi svoje podjetje k napredku. Vse gospodarske ukrepe v podjetju — je dejal direktor glavne direkcije — je treba gledati skozi prizmo našega dinarja, biti morajo dobri gospodarji, če hočejo, da jim bo kolektiv zaupal in Če hočejo, da bodo imeli v novem finančnem gospodarstvu zagotovljeno delo in dostojni življenjski standard. Treba bo še in še pregledati vsa delovna mesta in vse pogrešljive delovne moči premestiti k drugemu delu ali pa odpustiti, ker lo tedaj bo podjetje res donosno in bo služilo naši veliki delovni skupnosti. Ob koncu zasedanja so bili poslani brzojavni pozdravi podpredsedniku vlade LRS, tov. Ivanu Mačku in CK KPS. Večer Slovenske besede v Trbovljah Tudi v Trbovljah so proslavili 400-letnico Slovenske knjige in se z njo spomnili Primoža Trubarja, ki se mu imamo zahvaliti za prvo v našem jeziku napisano knjigo. Ta slovesnost je bila v dvorani Delavskega doma v sredo, 26. septembra, zvečer. Na njej so sodelovali trboveljska delavska godba, mešani pevski zbor in recitatorji. Občinstvo se je udeležilo te proslave v velikem številu. Slavnostni govor o »Slovenski besedi in pesmic je imel predsednik okrajnega odbora Ljudske prosvete tov. Strnad, profesorica Guličeva pa je prebrala navzočim originalna besedila Primoža Trubarja. Trboveljska godba je nastopila na tem slavju z istimi skladbami kot Raščici, prav tako tudi sindikalni mešani pevski zbor iz Trbovelj. Lepe so bile tudi recitacije, in sicer recitacija d jaka Dolenca »Pred Trubarjevim spomenikom« ter recitacija tovariša Kastelica »Slovenska beseda«. BOSANSKI RUDNIKI SE MEHANIZIRAJO V Bosni in Hercegovini se odpirajo novi rudniki. Vsak dan prihajajo tjakjt' novi stroji in produkcija se veča. Mehanizirali bodo predvsem rudnike za premog. Tako se bodo modernizirali rudniški bazeni Kreke in Banovičev, kjer bodo v prihodnjih letih potrojili sedanjo proizvodnjo. Dela pri tlakovanju glavne trboveljske ceste so zastala zaradi slabega vremena in so zelo otežkočena, ker je treba vso odkopano zemljo odvažati, namesto nje pa pripeljati gramoz. Do-sedaj je tlakovano 210 metrov ceste in sicer od mostu na Vodah do Delavskega doma. Na tlakovano cesto pride do 2—3 centimeftre peska in bo cesta šele s tem nasutjem popolnoma zgotovoljena. Na odseku od Delavskega doma do Dežmana je nastal sedaj zastoj zaradi dežja in je delo močno otežko-čeno. Malo lepega vremena, pa bo kmalu tudi ta del ceste končan. Najtežja dela bo treba napraviti na sektorju Dežman—Paš, kjer je odcep ceste v Globušak; tukaj bo treba napraviti tri kanalizacije in urediti ozi-roma preložiti iz Globušaka prihajajoči hudournik. Do Dežmana bo cesta tlakovana s kockami, od tukaj dalje do poslopja MLO pri Volaju pa z betonskimi ploščami. Promet, ki poteka dosedaj preko trboveljskega tržnega prostora in skozi Počivaškovo kolonijo, bo preusmerjen pri delu na cesti od Dežmana dalje seveda mimo hiš na Njivi čez most trboveljskega potoka, mimo hiš elektrarne in ob fizkulturnem stadio" nu spet nazaj na staro cesto. Od fiz-kultumega doma do Dimnika je namera graditi cesto na polovico; če bo to šlo, bodo prihranili najmanj milijon in pol dinarjev. Vsak teden je potrebno za novo cesto in zasilno vzporedno cesto, ki je že dosedaj stala 1,400.000 dinarjev, 1500 kubičnih metrov gramoza, zaradi Zabijanje pilotov česar postaja važno tudi vprašanje prevoza, v kateri namen so mobilizirali vse voznike na teritoriju Trbovelj, ki jih bo vozilo vsak dan 14 poleg tovornih avtomobilov. Tehnično vodstvo vseh del na cesti se trudi, da še v letošnjem letu opravi čim več, ravno tako si prizadevajo vsi ostali kakor tudi frontovci, ki so napravili na cesti že nad 8000 prostovoljnih ur. Storjenega bi pa bilo seveda še več, če bi res vsi, ki so obljubili, da bodo priskočili in pomagali, držali dano besedo. V takem primeru bi bili z deli na trboveljski cesti že dalje. »Glavno ie, da dobim denar../' 2e večkrat smo čuii pritožbe, da na£c intervencijske trgovine ne delajo vedno tako, kot je treba. Zlasti je to prišlo do izraza pri delitvi krompirja v Zagorju. Tamkajšnja trgovina zadružnega sklada ima v tem pogledu svoje posebno mišljenje. Ze pri dosedanjih delitvah So bile pritožbe, da delitev krompirja ni v skladu v socialističnim trgovanjem. Pred kratkim pa. ©o ?}©-pravilnosti v tej zadružni trgovini pnki-pele do vrhunca. Zadružni sklad je dobil vagon krompirja. In kako so ga razdelili? Krompir so dobili večinoma pol prolet arci, in tisti, ki so imeli pri j>oslovodji te trgovine neke vrste protekoijo. Tako so bili delavci kolonije rudnika Zagorje pri tej razdelitvi zelo zapostavljeni. Družine, ki so hotele kupiti po nekaj deset kilogramov krompirja, sploh niso prišle v poštev, češ da ni takšnih uteži, da bi mogle stehtati te majhne količine. V poštev pa 60 prišli pol-proletarci in kmetje, ki so odvažali kar po 1000 do 1800 kg krompirja. Ko so se stranke upravičeno nad tem pritoževale, je poslovodja zadružnega sklada dejal dobesedno tole: »Tukaj je prosta trgovina; tudi če kdo kupi cel vagon, ni to nikomur nič mar, glavno je, da jaz dobim denar!« Torej po takih besedah zadružna trgo^ vina ni več trgovina, ki bi morala gledati na to, da 6© cene živil znižajo, ampak na; sprotno, da se podpira špekulacija Kajti po smislu izjave tega moža bi lahko tudi kmetje ali pa kateri koli kapi tal isti 6ni ljudje kupovali krompir sedaj pozneje ga pa prodajali po še više Vprašujemo se, zakaj naj bi intervencijska trgovina ne imela na zalogi vedno zadostnih količin krompirja, da bi ga lahko prodajala strankam tudi od 5 kilogramov dalje, ne pa kar v večjih množinah? Saj vendar vsi vemo, da nima vsak naš delavec vedno na razpolago toliko denarja, da bi si lahko nakupil naenkrat večjih množin živil, o Čemer bi intervencijske trgovine seveda morale voditi račune. Intervencijska trgovina, ki ne vodi računa o interesih skupnosti in socialno šibkih ljudeh, ki nimajo denarnih rezerv, so za nas brez pomena, zaradi česar je potrebno, da se vodje trgovin s takim napačnim gledanjem na položaj in razmere takoj odstranijo s svojih mest. Tak način poslovanja odpira pot špekulaciji, to pa moramo zatreti že takoj v kali. To je vendar smisel vsake socialistične trgovine, še posebej pa intervencijskih trgovin. Krajevna ljudska oblast 6e ie za ta primer že zanimala in bo po svoji strani take protiljudske in nesocialne tendence tudi zatirala, vendar je dolžnost vsakega državljana, da take nesocialne pojave takoj razkrinka, da onemogočimo delovanje vseh proti-ljudskih elementov. po 10 dinarjev, i 20 dinarjev in %iimi#fliiiiiii]uiiSN«iiimii«iiii®iiii]*^^ 0 Prosto po Scottu: 4 ............................................ ....................................................................*. ČRNI BRATJE Kriminalni roman Zato sem te poklical.« lahko prinesel semt« ‘A* mislil, da »en, varen pred policijo.« da to ne bo nihče zasledoval.« akrbl. Cei tri četrt ure bom pri Moralo nato Je bll AValter Stone apet pri 1« I»»an. Spraševal ga je o vzrokih zakaj Hn , t spremenil Ime ln bivališče Moraveo JS to pojasnil. , . Jed.,‘m. da ae (I bo to, kar tl bom poko **> »delo amelno. Nisem mogel drugače. ^«hi*e,n Po telefonu govoril » Dorotejo me je popadel strah. Nisem »e «lJ© gov spačen obraz so Je spet zgladil. Smehljal se Jo »Walter, ločiti se bova moralo. Ne smejo te več zapletati v to zgodbo. Kratko malo ne smem ...« »Rihard...« »Mora biti tako, Walt«r!« Stone jo stopil k njemu In mu položil roke na rame. . . »Veš dobro, dR ni na »vetu reči, KI bi me mogla odvrniti "d tebe.« Moravec ni takoj odgovoril. »Je nekal takega,« je dejal naposled »Povedal tl bom, kakšen je moj namen« »Tvoj namen? Pa saj ga poinam.« Moravec le zmajal z glavo. »Nič ne ves Ce bi se ml tudi posrečilo pobegniti Iz države, moj glavni namen no bi bll dosežen. Kaj mislil, da hočem za vedno ostati preganjan kaznjenec, Izobčenec I* človeške družbe, za čigar Izsleditev je razpisana na grada ln ki mu stalno grozi električni stol?« »Rihard, tl »e torej nočeš pogajati z njimi?« Moravec se je suho zasmejal. »Z njimi naj so pogajam? AH mislil, da jim sploh zaupam? Oni zanesljivo ne bodo držali besede.« Sedel je na stol. »Pogajati se z njimi nimam za kaj. Ladijskega tovora sploh ni več. Vem sicer, kje je, toda ne morem jim ga več po. nuditi. Tovor je osemdeset metrov pod vodo.« Stone je prepaden zajecljal: »Rihard, Rihard...« , , Moravce Je stopil tesno k prijatelju. Spet se le začelo v njegovih očeh grozeče bliskati. Glas mu je postal kričav. »Kmnln bom doscgol svoj namen, kmaln bom našel \Valkcrja.« Zdal le »»čel hripavo šepetati; »Nato ga bom, Bog ml Jo priča. • temile rokami zadavili« Bilo ,1e pozno popoldne. V mračni, tihi hiši v predmestju so b’11 črni bratje polnoštevilno zbrani Merrlvale Je gledal pismo, bi le ležalo na mizi pred njim. »Naš prijatelj Moravec, je naposled me-nll Merrlvale, »je zelo moder In daljnoviden mož!« , »Torej potrjuješ moje prepričanje, kj sem ga nekega večera Izgovoril,« Je dejal Viljem Garson posmehljivo. »Gledo tega tl takrat sploh nisem na-sprotncal, Viljem Saj ni prvič, da Imamo opravka s tako prebrisanim možem. Toliko torej za uvod, zdaj pa naj vam preberem njegovo pismo: »Dragi gospoijel Sprejmem vašo ponudbo ln vam zagotavljam, da bom skrajno prc. viden Oblečen bom v črtasto obleko Iz angleškega sukna, temnorjav površnik, rjave rokavlee, rjav klobuk In temnorjave čevlje Razen tega bom nosil naočnike. Pričakujem navedbe kraja za sisttfnek. S spoštovanjem Rihard Moravec.« Merrlvale je nehal brati »Zdaj sledi zanimiv pripis, ki priča, da je prebrisan mož. Spremenil le namreč svoj poštni predal. Res bo policiji težavno prijeti tega moža.« »llm,« le zakrulil Garson. »V tem pa res ni nič tako pretkanega. Kdal nameravaš odgovoriti na pismo?« »Danes,« je dejal, »to se pravi, pismo odpošljemo šele jutri. Zdaj vam bom samo povedal, kaj mu bom pisal.« Ko je prijel za peresnik, je nekdo po. trkal na vrata Garson je vstal ln pustil slugi vstopiti. »Kal je?« »Brzojav,« je odgovoril sluga. »Friderik, brzojav je zatel« je dejal Garson. .... Vodja ga je pogledal. »Prav. Poglej, kaj sporoča.« . .. „ »Hovvard je brzojavili« je menil Garaon. »Kal pa pravi?« »Ne razumem prav Nekaj ni v redu. Hovvard brzojavila le takrat, kadar ae zgodi kaj n osebnega.« . . , , »No,« Je silil Merrlvale nestrpno, »kaj je sporočlf?« , , „ »Brzojavka je šifrirana,« je godrnjal Gar-san. »Kljub temu je pošiljanje brzojavk nočjo ključa, zapisanega v knjigi, je brezbrižno zmajal z rameni, adaljeval pismo Moravcu. Prebral tvegano. Ne vem, kaj se le zgodilo...« Z zaskrbljenim obrazom le vstal, stopil k veliki skrinji In vzel Iz nje v usnje vezano knjigo. Nato je začel brzojavko razvozlja-vat| s pomočjo ključa, zapisanega v knjigi. Merrlvale nato pa nart _ ga je drugim: »Dragi gospod Moravec, uvažojte sledeče: Drevi ob 9. uri bodite ob postaji podzemske železnice na 125. cesti. Stojte v bližini vhoda. Zastopnik naše družbe, čigar natančnejši opis sc nam no zdi potreben, se vam bo na tem kraju približal. VI boste morali delati, kot da Iščete kak avtotaksl. Naš zastopnik se vam bo nato ponudil, da vas povede do vozila. Predstavite se mu kot Andrevv Brovvn In sedite v njegov avto. Z odličnim spoštovanjem John Crane.« »To je prav dober načrt,« je menila Frančiška Blakeova. k| je bila edina ženska v Družbi črnih bratov. »A kdo naj pojde z avtom ponj?« »To bomo odločili šele jutri popoldne,« le odgovoril vodja. »Hudiča!« je tedaj zaklel Garson In skočil pokonci. Vsi so pogledali vanj. »Kaj pa je?« »Naše ljudi v San Franciscu so prijeli! Sinoči se je to zgodilo. Tajna služba Jih Jo Izsledila Že dolgo ae ml je zdelo, da ae bo kaj pripetilo.« »Da, da,« mo Je pritrdil Walker. »Saj se ie, ko sem vam rekel, da hudega za nas Zadnje čase so bili vse preveč mirni. Hovvarda sem šo posebej svaril.« »Kaj pa se je pravzaprav zgodilo?« je vprašal Merrlvale »Dva Izmed Hovvardovlh ljudi so aretirali. Zagrozili so jima, da bosta tako dolgo sedela, dokler ne bo preiskana vsaka ladja v pristanišču, ln če to res storijo...« »AH Imamo kaj v pristanišču?« AValker je hripavo odgovoril: »Parnik .Els| Sears' mora kmalu prispeti Sedemnajst zabojev bo privlekel.« Merrlvale ln Gcser sta skoraj Istočasno menila: »fe ladja prispe, jo bo tajna služb« uj«> la. To je čisto zanesljivo.« gotovo spominjate, kuhajo nekaj -A2 Vvi 9ocwT- Tudi proti „Boklju“ poraz BOKELJ (Kotor): RUDAR 2:1 (1:1) Tudi proti »Boklju« v Kotorju, kjer je moštvo »Rudarja« igralo v nedeljo, ni bilo uspeha. »Rudar« je moral pustiti obe točki v Kotoru. toda zgubil je tekmo s tesnim rezultatom 2:1. Številni ljubitelji nogometa se vprašujejo: ali zna »Rudar« res samo doma igrati, kajti do sedaj je vse tekme na tujih terenih izgubil. V nedeljo bo moštvo »Rudarja« igralo doma pro^i »Radničkemu« iz Beograda. Do sedaj se je moštvo »Rudarja« srečalo z »Rad-ničkim« petkrat in vedno izgubilo; pojavlja se vprašanje, če bo »Rudarju« v nedeljo uspelo, da zmaga na domačih tleh in s tem preneha s porazi proti »Radničkemu«. Prihodnjo nedeljo bodo v moštvu »Rudarja« igrali zadnjikrat pred odhodom v JA igralci: Poldi Opresnik, Jakec Cestnik, Laznik in Amšek, edini, ki so se od mladinskega moštva, ki je leta 1949 v Skoplju zasedlo drugo mesto v državnem prvenstvu. V nedeljo se bomo udeležili tekme v velikem številu in bodrili naše fante ter jim dajali upe v zmago. Polnoštevilna udeležba in pravilno bodrenje pa bo hkrati tudi nagrada našim fantom, ki odhajajo v JA. Moštvo »Rudarja« bo s tem močno okrnjeno in prav gotovo bodo morali razmišljati starejši igralci, ki stoje trenutno izven moštva, da bo treba še nastopiti in ne pustiti »Rudarja« sredi tekmovanja na cedilu. Vsak, ki se čuti Trboveljčana in mu je pri srcu uspeh »Rudarja«, bo pomagal in tudi igral, če bo treba. Prihodnost pa bo pokazala, kako je. Pričelo se je tekmovanje za pokal maršala Tita Vsa nogometna društva v trboveljskem okraju so se vključila v tekmovanje za pokal maršala Tita. za katerega tekmujejo vsako leto nogometni klubi vse Jugoslavije. Prve tekme v revirjih so bile pred dnevi. Bratstvo (Hr.) : Retje 4:3 (2:2) Novoustanovljeno športno društvo »Retje« ▼ Trbovljah se je v sredo, 26. septembra srečalo na stadionu »Rudarja« s članom II. slovenske lige. »Bratstvom« iz Hrastnika. Po zanimivi igri je zmagalo moštvo »Brat- stvo« s tesnim rezultatom 4:8 Ta tesen rezultat predstavlja za igralce »Retja« pravzaprav uspeh. Z boljšo kondicijo bi kaj lahko pripravili presenečenje in zmago. Rudar (B): Svoboda (Kis.) 2:1 Drugo moštvo »Rudarja« je nastopilo v tekmi za pokal FLRJ v petek. 28. septembra na igrišču »Svobode« v Kisovcu proti tamkajšnji Svobodi. Po boljši in močnejši igri je zmagalo moštvo »Rudarja« s tesnim rezultatom 2:1. Neredno so obiskovali vaje predvojaške vzgoje Zakon oziroma uredba o predvojaški vzgoji mladincev točno določa, da morajo vsi predvojaški obvezniki obiskovali pouk v centrih predvojaške vzgoje v okviru podjetji ali pa v krajih, kjer stalno prebivajo. Večina mladincev se točno odziva tem določilom zakonske uredbe, tako da posamezni centri dosegajo res lepe uspehe. Nekaterim mladincem pa je bilo obiskovanje tega pouka deveta briga ter so zanemarjali predvojaške vaje. Komisija za prekrške pri OLO Trbovlje je vse take mladince primerno kaznovala. Tako so bili kaznovani v našem okraju naslednji predvojaški obvezniki: Alojz Zlak. delavec, nastavni center rudnika Trbovlje, z 20 dni zapora: Ladislav Perme, delavec, center rudnika Zagorje, s 15 dni zapora: Ivan Kepa. delavec, center steklarne Hrastnik, s 14 dni zapora: Vili Sotenšek. delavec, center rudnika Zagorje, z 10 dni zapora (vložil pritožbo); Stanko Vrtačnik. delavec, center rudnika Zagorje, z denarno kaznijo 2000 din; Ivan Borštnar. de- lavec, center rudnika Zagorje, z denarno kaznijo 2500 din (vložil pritožbo); Alojz JeJ-ševar. center rudnika Zagorje, z denarno kaznijo 2000 din; Stanko Strniša, delavec, center papirnice Radeče, z denarno kaznijo 500 din; Franc Močilar, delavec, center papirnice Radeče, z denarno kaznijo 1000 din; Stervo Horvat, delavec, oenter rudnika Trbovlje, z denarno kaznijo 1500 din; Roman Rebol, delavec, center Izlake, z denarno kaznijo 800 din; Ludovik Lapornik, delavec, center Izlake, z denarno kaznijo 1000 din; Anton Urankar, delavec, cent« Izlake, z denarno kaznijo 800 din ter Andrej Novak v istem centru z denarno kaznijo 1500 din. Vsi navedeni obvezniki so bili kaznovani, ker so večkrat neupravičeno izostajali od predavanj predvojaške vzgoje, ako.-avno so bili od nadrejenih na to opozorjeni. Ker se niso pokorili zakonskim določilom in ker so s svojim zadržanjem negativno vplivali na ostale obveznike in jih demoralizirali, jih je doletela zaslužena kazen. Trgovina orchafa na prosto orodato RAZNA NAVODILA POTROŠNIKOM V zvezi s spremembo v blagovnem pro. metu s prehrambenimi predmeti (do sedaj zagotovljena preskrba) je potrebno, da se potrošniki z novim načinom prodajanja spoznajo pobllže. 8 1 oktobrom t. I. se le trgovina popolnoma sprostila, to se pravi, da se nakup živil ne bo več vršil na živilske nakaznice, marveč sproščeno Za prvi mesec so dobili konsument) prehranbene bone, na katere bodo nakupovali z 8t% popustom. Mlevskl izdelki in maščobe se bodo prodajale samo proti plačilu z gotovino ln predložitvijo prebranbenlh bonov. Potrožnlkl morajo pri tem paziti, da ne bodo prehran-benlh denarnih bonov uporabljali za druge nakupe, da ne bodo prikrajšani pri nakupovanju mlevsklh Izdelkov In maščob Sladkor In meso se bosts prodajala proti gotovini (prosta esna) ali pa tudi s predložitvijo pre-hranbenlb denarnih bonov. Živila, ki so bila do sedaj zagotovljena, se ne bodo delila na Industrijske bone. Ta korak je potreben zaradi tega, ker mora trgovsko omrežje pre. hajatl poetopno lz sistema zagotovljene preskrbe v prosto prodajo. Poudarjamo le enkrat, da je trgovskemu omrežju torej prepovedano prodajati Velika tombola ZVEZE BORCEV mesta Trbovlje bo v nedeljo 21. oktobra To bo največja tombola, ki je bila do sedaj v revirjih. 50 tombol 20 dobitkov po 2000 din 300 činkvinov 500 kvatern 900 tern in 1000 amb Cena tombolske karte 40 dinarjev. Pohitite z nakupom srečki Na svidenje 21. oktobra v Trbovljah prehranbene predmete na Industrijske bone in na bone za odkup (kmečke bone). Da bodo konsumentt bolje Informirani, kaj lahko kupijo, da ne bodo pri nakupih oškodovani, navajamo orientacijsko tabelo prehranbenlh artiklov, ki se bodo Izdajali na prehranbene bone: 1. pšenična moka, bela, OO, l(t din kg; 2. pšenična moka, 83% mleta, 59 din; 3 pšenična moka, 99% mleta, 34 din; 4. pšenični zdrob OO, 83 din; 5. koruzna moka 39 din; >. koruzni zdrob 34 din; 7. ržena moka 28 do 33 din; 8. ajdova moka 83 din; 3. mast 333 din; 13. olja 323 din; 11. margarina 273 din; 12 sladkor, kristalni, 253 din; 13. sladkor, kocke 283 din; 14. testenine lz moke OO 130 din; 15. testenine Iz moke 83% 73 din; 13. riž 453 din; 17. kakao ln Izdelki 133« din; 18. milo, toaletno 833—1333 din; 19. milo, pralno 281 din; 23. pralni prašek 93 din. Potrošniki, k| So kupovali kruh v prosti prodaji, g« ne bodo več doblvtll pri pekih (privatnikih), marveč v poslovalnicah malo. prodajne trgovske mreže Iz tega razloga ao dobile te poslovalnice nalog, da se od L oktobra dalje odpirajo od 7. do 12. nre ln od 11. do 17. nre. Industrijski boni bodo odslej (dokler so že v prometu) služili samo za nakup Industrijskih predmetov (ne velja za sladkor In žganje — alkoholne pijače). Vino se ne sme reč prodajati na denarne bone. Trgovsko omrežje, ki je Imelo sedaj na zalogi odprto vino, ga ne sme prodajati več odprtega, ampak samo v zaprtih ateklentcah. Ob tem prosimo potrošnike, da ne nadlegujejo poslovodij T trgovinah državnih posestev ln za. družnega sklada, da bi se vino točilo v sami poslovalnici Potrošnike naj ne skrbi, da bi sedaj ka terlh koli prehranbenlh predmetov primanjkovalo, ker ao trgovine prekomerno založene Pri nakupu mlevsklh Izdelkov ln maščob po gortlmentu bo v prihodnje regulator pro- daje oziroma konauma razpon v cenah. S tem Je storjen potreben ukrep, da posamezni potrošniki ne bodo konsumlrall samo belo moko |n kvalitetno mast, ostali pa živilske predmete slabše vrste T| artikli se bodo v prihodnje tipizirali |n bo tudi tukaj postavljen primeren razpo0 cen za kvaliteto. Potrošniki ne- bodo več prisiljeni kupovati živilske predmete po procentnem ključu, kakor le bil to primer v zagotovljeni preskrbi. Naš članek »Izdaja prehranbenlh bonov«. »1 amo ga objavili v zadnji številki našega lista In posneli po naših dnevnikih, poprav. Mamo v toliko, da kategorije; ftdarnikl, do Jllje, B ln noseče ne dobe dodatnih 15 bonov, kakor 1e bilo v našem listu navedeno. KOŠARKA »Rudar« — tretji v Sloveniji Ob zaključku lista smo dobili poročilo, da je moštvo »Rudarja«, ki se je kvalificiralo v zaključno tekmovanje za prvenstvo Slovneije v košarki, doseglo tretje mesto. Finalno tekmovanje je bdilo v Mariboru zadnjo soboto in nedeljo. V soboto sta igrala »Železničar« iz Maribora in »Rudar«, kjer je bil slednji hudo poražen, in sicer z 69:17 (28:11), Nastopila sta nadalje »Branik« (Maribor) : »Železničar« (Nova Gorica) 70:30 (35:17). Drugi dan, v nedeljo, sta se srečali moštvi premagancev »Rudar« : »Železničar« (Nova Gorica Zmagal je »Rudar« z 42:31. Z zmago je »Rudar« dosegel tudi tretje mesto v Sloveniji. To je lep uspeh in »Rudarju« čestitamo. Podrobnejše poročilo- kako .je potekalo tekmovanje, bomo prinesli drugič. $ A H RUDAR : EDINSTVO (Rog. Slat.) 5:3 V šahovskem tekmovanju za prvenstvo celjskega okrožja je v nedeljo nastopila šahovska ekipa »Rudarja« proti igralcem »EdLnstva« iz Rogaške Slatine. »Rudar« je dosegel lep uspeh in premagal goste s 5:3, s čimer sd je že zagotovil drugo mesto v okrožnem prvenstvu. Film Brata Bouquinquant leden zboljšanja cest Notranji promet v naši državi, L j. promet med posameznimi pokrajinami in promet v pokrajinah samih, se je nekoč poleg prometa po rekah odvijal v največji meri po cestah. Zlasti so bile alpske ceste mojstrovine takratne evropske cestnoprometne tehnike. Ko so začele železnice preprezaiti države vse bolj na gosto, je začel hkrati zastajati cestni promet. Sele v zadnjih desetletjih je razvoj avtomobilizma spet poživil gradnjo cest. Današnji avtomobilski promet uspešno tekmuje z železniškim in ga spopoJnjnje. V naši državi že gradimo ceste, ki so namenjene zgolj avtomobilskemu prometu, pri čemer pa ne smemo pozabiti na obstoječe cestno omrežje, ki ga moramo venomer usposabljati za potrebe in naloge sodobnega prometa. Raizvoj avtomobilizma je 'povzročil v zadnjih letih nepričakovan preobrat v našem cestnem prometu. Motorna vozila vseh vrst izrabljajo zaradi povečane obtežbe in brzine veliko bolj cesto kot vozila z živalsko vprego. Najuspešnejše delo za vzdrževanje naših cest je jesensko posipanje. Zaradi tega je Uprava cest sklenila, da organizira teden jesenskega zboljšanja cest, in sicer od 21. do 27. oktobra 1.1. Vsak državljan naj se zaveda, da bo s svojim prostovoljnim delom veliko doprinesel k izgradnji sociadizma. Naj ne bo nikogar, ki bi izostal pri delu za zboljšanje naših cest Zlasti pa se naprošajo množične organizacije, sindikati, podjetja in ustanove, da organizirajo po svoji liniji potrebne delovne brigade za popravo naših cest. Uprava cest pri OLO Trbovlje je že izdelata tehnični plan in ga poslala z okrožnico našim KLO, da jim bo organizacijsko delo olajšano. Naše geslo naj bo: Dobra cesta in dober promet sta prvi pogoj za gospodarsko in obrambno moč države! S- Julija Moret, dekle z dežele, preprosto ln zaupljivo, p-ride v Pariz, kjer se spozna z Leonom Bouguinauantom in z njim poroči, Toda Julija kmalu spozna, kakšeu je njen mož v resnici. Bil je brutalen pijanec in lenuh. Peter. Leonov brat, je pošten in skrben mladenič. Zaljubi se v ljubko bratovo ženo, ki ga tudi sama vzljubi. Ker pa ji Peter noče delati nepotrebnih te?,av, odide iz Pariza, zve pa, da Julija pričakuje otroka. Leon kmalu opazi ljubezen svoje žene in brata. Nekega večera izbruhne hud prepir med njim in bratom. Leon pade med pretepom v vodo in utone. Da bi rešila člo- Pred sodmjsko obravnavo se izpove duhovniku. Pove mu o svoji Veliki ljubezni m nedolžnosti. Duhovnik ji obljubi, da ji bo greh odpuščen le, če zapusti Petra. Julija je oproščena. Iz zapora gre najprej k Petru, da vzame svojega otroka in se poslovi od Petra. Toda po razgovoru z njim nima moči, da bi izpolnila spovedniku dane obljubo, temveč ostame pri Petru. Ljubezen je zmagala. Vsebina te ljubezenske povesti je preprosta. Soene iz vsakdanjega življenja so prikazane s čudovitimi slikami, kar ustvarja privlačen in ganljiv film. Režija filma je odlična. Louis DaQuin je prenesel na platno roman Jeana Prevostalj in ustvaril z njim eno svojih najboljših. Tudi igralci zaslužijo vse priznanja Madeleine Robinson je ustvarila v tem filmu eno nepozabnih vlog. ki je nedvomno najboljša v njeni dosedanji karieri. Njen soigralec, Albert Prejean, je prikazal surovega. pijanega Leona s svojo znano dinamiko in dovršenim igranjem. Roger Pigaut je preprost, neposreden in človeški, skratks — odličen. Film bo na sporedu v kinu Trbovlje 7 teh dneh. Kino Trbovlje bo predvajal francoski film »BRATA BOUQUINQUANT. Predstave od petka do ponedeljka Naslednji teden je na sporedu ameriški film »DEKLICA IZ LOWOODAc Predstave v sredo in četrtek VSEM KINOOBISKOVALCEM V TRBOVLJAH Upravi kinemttografa Trbovlje je uspelo dobiti pri podjetju za razdeljevanje filmov v Ljubl>ani za zadnje četrtletje tega leta dober spored in sicer dvakrat tedensko. S tem bo izpolnjena želja mnogim obiskovalcem. ki želijo videti čimveč filmov. Medtem ko se bodo v rednih sporedih kinematografa čez nedelje predvajali le premierni filmi, bodo med tednom na sporedu filmi, ki jih je kino že igral, vendar sd jih obiskovaloi želijo ogledati še enkrat. Poleg teh se bodo med tednom predvajali tudi nekateri novi filmi. .M £ednl •pore« »O predvideni naslednji ‘“•tl: Brata Bouquinquant (francoski). Hrepeneča vdova (ameriški. cowbojski). Bako-»ra Brne (jugoelov.). Tiso« ln ena noč (ameriški, barvni), Mi otroci (francoski, mladinski), Milred Pierce (ameriški). Še-herrezada (ameriški), S črendami čez kontinent (ameriški). Zaplešvia (ameriški), Morja široka cesta (ameriški). Dama v her melinu (ameriški). Očarljivi goljuf (avstrijski). Suša (italijanski). .i, l*redn| spored so naročeni naslednji f1!™1: Dekhoa iz Lowooda (angleški), Rigo-letto (italijanski, glasbeni). Domovina (fran-coski), Tarzan v New Yorku (ameriški, Prijatelja (avstrijski). Sarabanda (ameriški, barvni), Rdeč ičeveljčki (ameriški, barvni), Guliverjevo potovanje (ameriški, barvni-pravljica). Humoreska (ameriški, glasbeni)-Večna Eva (ameriški), Draga moja Klementina (ameriški). Ljubezen ni igrača (avstrijski). Od 3. oktobra t. 1. dalje bo kino obratoval redno vsak dan. Izpadli bodo le dnevi- P, A ho V L'itly» /4 VAl- oni Ir.LKn n J... : ..fl- ricah Hkrati sporočamo obiskovalcem, da 69 bodo od 3. oktobra t. 1. vse predstave zač&l? eno uro prej in sicer ob 3., 5. in 7 up zvečer. Ki vstopnici zadaj označena s štampiljk vrsta in sedež, bodisi v parterju ali n* balkonu Vsak obiskovaleo naj pred vsto* pom v dvorano pogleda, kje bo njegov s(r. dež, s čimer mu ne bo težko najti svo) prostor V spornih primerih se obračaj*6 na vratarja Prihajajte v kino pravočasno, ker bodo vse predstave pričele toCno ob dolo* čem un. Ponovno prosimo, da ne jemljete s seboj otrok, zlasti ne otrok v naročju. Kino TrbovlJ® Nenavaden vzrok za ločitev zakona Tuji listi sc objavili zelo zanimivo vest o neki ločitvi, seveda med šaljivimi vestmi. 4elo nenavaden vzrok je navedel pred so d iščem v Ameriki, da doseže ločitev od svoje žene. zakonski mož \Viltiam Shorts, ki je svoi namen tudi dosegel. Pred sodiščem ie dejal, da se hoče ločiti od svoje žene zaradi tega, ker mu je njegova zakonska polovica vsakokrat, kadar hoče iti v kavarno, skrije leseno nogo. Ob tej originalni novici, ki je zašla v listih v šaljiv) del, res ne vemo, ali se naj smejemo, ali naj sočustvujemo z ubogim Invalidom, ki je imel tako strogo ženo. Kako žive v Italiji Med italijanskimi množicami, ki žive v pretežni meri slabo, se je bliskovito raznesla vest o plačj direktorja »Blagajne za jug«. Direktčr te ustanove, ki finansira go-®onovo južne Italije, prejema 400.000 lir mesečne plače, njegovi uslužbenci pa po 300.000 lir. To še ne bi razburilo povprečnega Italijana, če ne bi ta mož dobival še trinajste m štirinajste plače, poleg tega pa dobi za Direkcija državnih posestev Trbovlje naznanja svojim odjemalcem in prebivalcem v Trbovljah, da je odprla v svojem lokalu nasproti Bergerju, poleg svoje poslovalnice BIFE V tej na novo urejeni okrepčevalnici boste vsak dan postreženi z obloženimi kruhki, različnimi klobasami, šunko, salamo raznih vrst in podobno. Poleg tega boste dobili tamkaj grozdje, različna žganja, likerje, namizno vino, buteljke itd. Vabimo vas, da nas obiščete tudi v naših trgovskih poslovalnicah v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku, kjer boste postreženi z raznovrstno zelenjavo, sadjem, vinom in žganjem po najnižjih cenah PRIPOROČAMO SE VAM ZA ŠTEVILEN OBISK. PRIDITE, NE BO VAM ZAL! Direkcija drž. posestev Trbovlje Telefon št. 84 vsako sejo upravnega odbora še 10.000 lir Neki italijanski statistični urad je izračunal. da potrebuje delavska družina za •ritje minimalnih življenjskih stroškov 40.000 J ir na mesec, k čemur je treba pri-pcmmti, da desettisoči italijanskih družinskih očetov nimajo takšnih meeečnih dohod-kov. Zato je bil protest italijanskih delov, nin množic proti plači tega ravnatelja in njegovih nameščencev popolnoma razumljiv, *?/6m b<>^' ls6r življenje italijan- skih množio zaradi naraščanja ce-n vedno težje. črnec v svoji civilni obleki na ulici V Lizboni, glavnem meetu Portugalske. nič kaznivega. Bil je namreč pripadnik portugalske kolonialne vojsk© in je kot tak dobil dovoljenj© za štiriindvajseturni sprehod po mestu. N« številna vprašanja začudenih policistov, ki so imeli sicer vsak dan opravka s črnci, vendar ne s takimi brez kakršne koli obleke, je ta mož ob koncu zasliševanja z najmirnejšim obrazom po--tegnil iz svojih las črno na belem napisano dovoljenje, da sme hoditi po mestu v svoji civilni obleki. Ta zagovor je v Lizboni seveda nekoliko šepal, kajti mož je bil iz divje portugalske Angole, kjer njegovi vrstniki in on sam ni nosil na sprehodu nobene obleke, v Lizboni je pa to seveda nekoliko drugače. Ne smemo mu zameriti, ta mož je pač mislil, da sme hoditi vsepovsod v svoji domači civilni obleki. Ognjenik na Javi je odprl svoje žrelo Na Javi je pričel bruhati nepričakovano ognjenik Keloe. Visok je 1800 metrov. Ognjena lava je začela teči po pobočju ognjenika in uničevati floro, poleg tega pa je bruhal v silnih množinah pepel, ki Je pokril glavno mesto nekdanje Indonezijske republike Jogakarto, pristanišče Surabajo in še nekaj krajev. Dež pepela je bil tako silen, da je bilo mesto v nekaj urah v popolni, temi Ni znal voditi letala, pa je vendar letel V sodobnem času. ko »e ie skoraj vse vozi z letalom, je hotel v sinje zračne višav« tudi 17-letnt Ulrik iz Capetowna v Južni Afriki. Iz radovednosti je splezal na letališču v nezastraženo šolsko letalo, igral se Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Stane Šuštar - Naslov uredništva: Trbovlje uprava rudnika Trbovlje Hrastnik - Telefon štev. 54 - Bančni račun pri KB Trbovlje Itev. 314-1-95832 55 - Tisk tiskarne .Ljudska pravica, v Ljubljani - Poštnina plačana v gotovini — Četrtletna naročnina 30 din polletna 120 din celoletna 240 din - »Ka savski veatnlk. Izhaja vsak četrtek -Dopisa sprejemamo do vsakega ponedeljka do 12. ura dopoldne. tamkaj z raznimi vzvodi, dokler ni letal« zletelo po letališču in se dvignilo v zrak-Skoraj dve mri je opazovalo osebje leta' lišča vratolomne akrobtcije. ki jih je delal« to letalo Bližalo se je k tlom in se sp«* dvignilo, dokler ni padla z letala škatlic* iz lepenke,t v kateri je bilo napisano: »N* znam pilotirati — kako naj pristanem!* Na tleh so seveda mobilizirali vsa reševalna sredstva, dvignilo se je drugo letaJ« v zrak, ki je imelo nad kabino veliko tabl«1 na kateri so bila napisana s kredo osnovfl* pravila za pristajanje letala. Na letališču se je medtem seveda zbra1* velika množica radovednežev, da vidi. kak" je s človekom v zraku, ki ne zna pilotira*1' - - ------—1 f iau. Ikl IIH zna J/l lOLJI**' Da vendar leti. Kmalu potem, ko je reš** z napisano tablo odletelo/ ...— j— ■- letalo z neprostovoljnim pi‘cT tom pristalo na letališču Ko so prišli .1 prieiaio na lei-aiiseu K.O so prišli r letalu in mlademu letalcu, je imel Ulri* tako hud živčni napad, da ni mogel tak«1 povedati, e kakšnimi občutki se j® vozil V° zraku. Sovfetskl humor (po New York Times Magazinu) SLIKE STALINA Učitelj razdeli učencem slike tovariša St«! lina. naslednji dan pa Jih sprašuje, kaj ** napravili s sliko. »Obesil sem jo doma na zid, ki gle«! proti vratom. tak0 da vsak, ki vstopi, tak«1 vidi sliko!« pravi orvi učenec. »Jaz pa sem Jo obesil na steno, kjer ? bila prej Ikona. In prižgal »večo pred nJ«! pripominja drugi u Tako so odgovarjali, samo mali PJotr J! molčal. Učitelj ga na vendar vpraša, kaj Ji napravil s sliko velikega vodje. »No, kam * Pa tl obesil slikof« reče učencu. »Nikamor!« odgovori tiho PJotr. »Nikamor! Zakaj vendar«. »Veste, v naši sobi stanujejo štiri <,r”i šine In vsaka Ima avnjo steno, ml sami 1 stanujemo sredi aobel« NORMO PREKORAČUJEJO Za časa prve petletke ao peljali nek«** Američana, ki Je občudoval SZ, v neko ("j varno, da s| ogleda proizvodnjo Stoji tablo ln bere rezultate tekmovanj«-leto ao Izdelali 5933 kosov, drugo ielo 59. a tretje ie 509.993 »Letos,« pravi direktor .1 „ varne, »bomo verjetno izdelali en ml*" kosov.« »Da, prav real Neverjeten uspeh! In proizvajate, če smem vprašati!« „i«n« Direktor mu da v roko majhno *(!; je tablico, na kateri Američan bere: »“**• pokvarjen!« V AVTOBUSU Neki starejši ženici se Je posreči*«1*fA's Je prerinila v prepoln avtobus. Vsa «r vzdihne: »Hvala Bogu!« ..suje1 Vojak, ki Je stal poleg nje. Jo P?“,i)l* »Tovarišica, ne h! vam bilo treba, da n J" Roga. Reči b| morali: Hvala tl. Stal • sl nam dal avtobus!« b> Zenica pomišlja In pravi: »Kaj n«- * Stalina nc lillo!« .. n-urtil* »Takrat hi pa lahko rekli: Hvala *>«* pripomni vujuk.