WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK LV - JANUAR – FEBRUAR 2024 - ŠT. 1–2 Prenovljena lekarna v Logatcu odprla vrata Zelena luč občinski blagajni za leto 2024 Novi gasilski dom načrtovan do l. 2027 LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 ISSN 0350-9281 (tiskana izd.) ISSN 2536-4162 (spletna izd.) XXX Podjetniški uspeh leta – podjetje Talg d.o.o. 1 LOGAŠKO DRSALIŠČE DO KONCA LETA ZAPRLO VRATA V Logatcu so drugo decembrsko nedeljo zaprli drsališče, ki je v okviru prireditev pod skupnim imenom Praznično kolo Logatec od 1. decembra 2023 obratovalo pod Narodnim domom. »Drsališče je bilo vse praznične dni zelo lepo obiskano, saj je bilo povprečno na dan izposojenih med 80 in 90 drsalk, poleg tega pa so lahko vsi obiskovalci brezplačno drsali s svojimi drsalkami,« je ob zaprtju vtise strnil predsednik Športne zveze Logatec in podžupan Klemen Trpin. Zveza in občina sta bili namreč soorganizatorki drsališča. Vsako dopoldne pa so drsališče napolnili tudi otroci iz vseh treh osnovnih šol, Strokovnega centra, OŠ Brezovica in Miklavževega vrtca. »Ponosni smo tudi, da smo ledeno ploskev vseh 44 dni zgledno vzdrževali. Morda za laike na prvi pogled zelo preprosto, dejstvo pa je, da to zahteva 24/7 dežurstvo odgovorne osebe, ki se v primeru težav takoj odzove.« Poleg samega drsališča so organizatorji pripravili tudi pestro dogajanje, Delovna ekipa logaškega drsališča za katerega ugotavljajo, da je bil odziv resnično nad vsemi pričakovanji. Prvič so združili 21 soorganizatorjev in se v jav- so se zavrtele generacije, ki obožujejo narodno-zabavno glasbo, ritem je dvignila tudi cerkljanska zasedba trubačev Tačmi Brass nosti predstavili pod enotnim sloganom Praznično kolo Logatca Band, za nežne romantične ritme kot uvod v čarobni december pa ter 47 dogodki od konca novembra do začetka januarja. Trpin je je poskrbela Klapa Kamerati. prepričan, da so tudi druge organizacije na ta račun pridobile več obiskovalcev. »Naše misli so že pri oblikovanju prazničnega programa za leto 2024, ki ga želimo še obogatiti ter k sodelovanju povabiti še Prireditve, ki so bile organizirane pod prireditvenem šotorom, so več soorganizatorjev. V Logatec pa se morda vrne tudi zabava bile po sogovornikovih besedah resnično lepo obiskane. Otroke so za najdaljšo noč v letu, silvestrovanje,« napoveduje sogovornik. razveselili vsi trije decembrski dobri možje, čarovnik Jole Cole, »Zahvala gre celotni ekipi, ki je bila ves december pripravljena več dramskih igric za najmlajše. Pod imenom Generacije plešejo v sodelovati ter pripravljati program za občane, prav tako soorganinovo leto so se predstavile plesne skupine, ki delujejo na področju zatorjem, ki so pristopili k projektu, Občini Logatec za zaupanje Logatca. »Obisk nas je naravnost presenetil na območju Logatca. ter obiskovalcem, ki so vsa naša prizadevanja podprli s svojim bomo za naše občane pripravljali tudi v prihodnje,« pove Trpin. obiskom.« Zabavne prireditve s popularno glasbo so na prizorišče pritegnile največ obiskovalcev. Nastop Mirana Rudana s skupino In Design je navdušil staro in mlado, na decembrski veselici s skupino Bratje Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen 2 LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 IZ VSEBINE UVODNIK IZ OBČINSKE HIŠE Prenovljena lekarna v Logatcu odprla vrata..................................... str. 4 Občini Logatec priznanje mladim prijazna občina........................... str. 5 Možnost umestitve objekta nove čistilne naprave Logatec v prostor.... str. 6 AKTUALNO Svetniki prižgali zeleno luč občinski blagajni za leto 2024 .............. str. 9 Hči nestorja logaške farmacije spet doma .....................................str. 10 Štefanovo v Grčarevcu.................................................................str. 10 Romanje družinskega verouka v Assisi .......................................... str. 11 Seme, kdo bo tebe ljubil? ............................................................str. 13 V SREDIŠČU Obnovljena ročna gasilska brizgalna – spomenik zgodovini gasilstva.....str. 14 Novi gasilski dom načrtovan do l. 2027........................................str. 15 Spoštovane, spoštovani, Na pomoč! – že blizu poldrugega stoletja.....................................str. 16 PGD Laze-Jakovica: gasilci združujemo!.........................................str. 16 Vse manj gašenja požarov in vedno več tehničnega reševanja.........str. 17 Leto preizkušenj za gasilce: neustrašni, pogumni, srčni....................str. 18 KULTURA Pričakovani predpraznični koncert z nepričakovanim slovesom.........str. 19 Poustvarjena gregorjeva peča.......................................................str. 19 O kulturi pred našim pragom........................................................str. 20 Po božiču v Ljubljani – božič v Logatcu .........................................str. 21 Božično-novoletna razstava DLL v znamenju umetniške svobode.......str. 22 Pesniški večer s Tonetom Škrjancem...............................................str. 22 POSLOVNE STRANI Zlata inovacija za najtanjšo masivno leseno steno............................ str. 2 Trije novi mojstri iz Logatca................................................... str. 24 ŠPORT Vabljeni v planinsko družbo............................................................str. 26 Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 0350-9281, ISSN 2536-4162 (spletna izd.) Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, mag. Dejan Šraml, Marcel Štefančič, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Občine Logatec za odnose z javnostmi Grafično oblikovanje in tisk: Tiskarna Januš, d.o.o., Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izida: 24. 1. 2024 Naklada: 4.850 izvodov Naslovnica: obnovljena ročna gasilska brizgalna Foto: PGD Hotedršica Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. božično-novoletni prazniki so za nami. Pri sebi smo naredili inventuro, bližnjim, znancem voščili vse lepo v 2024 in se marsikaj zaobljubili, med drugim tudi, da bomo bolje skrbeli za svoje zdravje in skušali živeti v duhu prazničnih sporočil. Leto, ki je za nami, je bilo polno preizkušenj: vojna žarišča, poplave, potresi, inflacija. Kot ljudje smo se izkazali v solidarnosti in v pomoči ljudem v stiski. Izkazali smo se v solidarnosti in pomoči ljudem v stiski. Gasilci, civilna zaščita in mnogi posamezniki smo po svojih močeh pomagali prizadetim. Življenja brez gasilcev si skoraj ne moremo zamisliti. Nudijo pomoč pri požarih, poplavah, elementarnih nesrečah, prometnih nezgodah in še marsikaj. So eni izmed nas in sami sebe izpostavljajo nevarnosti, da rešujejo življenja in premoženja skupnosti. Prav je, da smo jim hvaležni in jih materialno podpiramo. V naši občini imamo sedem PGD, dve desetini in skupaj s sosednjo občino Vrhnika PGD LogZaplana. Imamo tudi Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo KLI. Vse povezuje Gasilska zveza Logatec. Naša občina zgledno skrbi za potrebe gasilstva na področjih izobraževanja, skrbi za zdravje, opreme in gasilskih domov. Za delovanje gasilcev je vsako leto v proračunu namenjenih 3% od povprečnine, za večje investicije se lahko po sklepu občinskega sveta ta delež poveča. Vsa gasilska društva v občini imajo lepo urejene domove in dovolj prostora za delovanje. PGD Dol. Logatec je osrednja enota. Občina skupaj z vodstvom PGD načrtuje nove prostore, saj je sedanji, večkrat dodelan, za njihov povečan obseg dela premajhen. Kupljeno je zemljišče, narejeni načrti. Pogoj, da dobimo gradbeno dovoljenje, je zadrževalnik na Črnem Potoku, Cuntova grapa. Verjamem, da ga bo država zgradila, saj smo gradbeno dovoljenje, soglasja ter služnosti predali njim. Dogovori z Direkcijo RS za vode tečejo pozitivno, da dodatno zaščitimo Logatec pred poplavami in zgradimo Dolenjelogatčanom prepotreben gasilski dom. Gasilstvo s prostovoljnim delom, plemenitostjo izkazuje tudi predanost slovenskemu narodu in vsem, ki živijo na sončni strani Alp. V pomoči sočloveku so neumorni, borijo se z ognjenimi zublji, premagujejo rušilno moč vode. Gasilke, gasilci so družbeno odgovorni in s svojim delom pravi zgled vsemu človeštvu pri medsebojnih odnosih. Med seboj si zaupajo, so tesno povezani in so drug drugemu tovariši. Svoje poslanstvo, znanje delijo, so tesno povezani in drug drugemu tovariši. Spoštovane gasilke, gasilci, hvala vam za vašo plemenitost, skrb za vaše zdravje, fizično moč in vse, kar počnete za boljše življenje vseh. Naj vas vedno spremlja vaš zaščitnik sv. Florjan. LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 S hvaležnostjo, župan Berto Menard 3 IZ OBČINSKE HIŠE PRENOVLJENA LEKARNA V LOGATCU ODPRLA VRATA Logaški župan Berto Menard je prepričan, da je nova lekarna velika pridobitev tako za občino kot za občane. »Predvsem je pomembno, da se nadaljuje pred drugo svetovno vojno začeto delo prvega logaškega lekarnarja Janeza Kristana, ki se je pozneje preneslo na Lekarno Ljubljana.Danes imamo poslovalnici Ljubljanske Lekarne na dveh območjih v Logatcu, tako da zadovoljujeta potrebe naših ljudi.« Prizidek k zdravstvenemu domu pa bodo po županovih besedah odprli konec februarja letos. V luči družbene odgovornosti je Lekarna Ljubljana podarila po tisoč evrov donacije Športni zvezi Logatec, Glasbeni šoli Logatec, Društvu upokojencev Logatec za izvedbo programa Starejši za starejše in Gasilski zvezi Logatec. V Logatcu so 20. decembra slovesno odprli težko pričakovan prizidek Lekarne Ljubljana tik ob zdravstvenem domu, ki prav tako dobiva novo, večjo podobo. Sodobno opremljena lekarna se razteza na skoraj 380 kvadratnih metrih in ima še toliko večji pomen, ker so v njej zbrali zgodovino lekarniške dejavnosti v Logatcu – vanjo so namreč preselili del pohištva in opreme prve lekarne v tem kraju, ki jo je ustanovil Janez Kristan, odprtja pa se je udeležila njegova hči Janja Martelanc, prav tako magistra farmacije, ki je pri svojih skoraj sto letih čustveno nagovorila prisotne. Zaradi bolezni direktorja Lekarne Ljubljana dr. Marjana Sedeja je odprtje nove lekarne pozdravila njegova namestnica Janja Kadunc Mezek, ki je med drugim dejala: »Lekarna Ljubljana ima v Logatcu svojo poslovno enoto že 40 let in dalj časa smo iskali primerno prostorsko rešitev, saj je bila obstoječa lekarna premajhna za potrebe krajanov in nov način dela v lekarni, tako da smo bili zelo zadovoljni, ko smo se uspeli z občino dogovoriti, da v soinvestitorstvu izvedemo ta prizidek k zdravstvenemu domu, kjer so spodaj prostori za lekarno. Ima pa tukaj dobrobit tudi občina, ki je pridobila dodatne prostore za zdravstveni dom.« Po njenih besedah je celotna investicija, gradnja prizidka, torej dokončanje spodnjih prostorov, prvo nadstropje in mansarda v podaljšani tretji gradbeni fazi, vredna približno 1 350 000 evrov, delitev pa je bila 60:40, vse v okviru stavbne pravice. Blanka Markovič Kocen Foto: Uroš Gutnik, B. M. K., POVEZOVANJE URBANIH NASELIJ OBČINE LOGATEC O bčina Logatec je v letu 2017 za večjo mobilnost starejših občanov, otrok in drugih ranljivih skupin od njihovega doma do središča občine vzpostavila brezplačni lokalni prevoz in s tem podprla medgeneracijsko druženje, organizacijo različnih družbenih aktivnosti, krepitev medsebojne pomoči in solidarnosti. Partnerji v projektu so bili MŠKD Dlan na dlan, Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje, Glasbena šola Logatec, Društvo invalidov Logatec, ki pripravljajo različne športne, kulturne in izobraževalne programe, Občina Logatec pa z vzpostavitvijo lokalnega logaškega prevoza zagotavlja dostopnost za obiskovalce iz urbanih naselij in zaselkov. 4 Projekt, ki sta ga sta sofinancirala Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, se je po petletnem obdobju 31. 12. 2023 zaključil. V tem obdobju, od leta 2018 pa do sredine leta 2023, se je z logaškim lokalnim prevozom prepeljalo okoli 90.000 potnikov. Najmanj jih je bilo v času pandemije covida 19, in sicer okoli 6000, največ pa v letu 2018, ko se je povzpelo na 23.600. V letu 2024 kljub zaključku tega evropskega projekta logaški lokalni prevoz ostaja, vendar z nekoliko spremenjenimi relacijami in voznim redom. Ti so objavljeni na spletnem portalu Občine Logatec in v Logaških novicah. Občinska uprava Občine Logatec LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 IZ OBČINSKE HIŠE OBČINI LOGATEC PRIZNANJE MLADIM PRIJAZNA OBČINA S pripravo strategije za mlade v letu 2020 je Občina Logatec v sodelovanju z Mladinskim svetom Logatec na podlagi anket med mladimi in statističnih podatkov začrtala štiriletno pot strukturiranega delovanja občine na področju mladih. Inštitut za mladinsko politiko je v letu 2023 v vlogi za podelitev naziva mladim prijazna občina prepoznal, da Občina Logatec izpolnjuje pogoje za pridobitev le-tega. mladim družinam pri reševanju stanovanjskega problema ter sofinancira projekte mladih in jim omogoča čim večjo mobilnost. Tako si prizadeva urediti spodbudno in prijazno okolje za kakovostno preživljanje prostega časa tako mladim posameznikom kot mladim družinam. Občinska uprava Foto: arhiv občine WWW.LOGATEC.SI GLASILO OBČINE LOGATEC -- LETNIK LV JANUAR FEBRUAR 2024 - ŠT. WWW.LOGATEC.SI - -GLASILO OBČINE LETNIK LV- -24. 24.LIV JANUAR-FEBRUAR 20241–2 WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK - 19.–DECEMBER 2023ŠT.1–2 12 ISSN 2536-4162 (spletna izd.) Logaška občina namreč načrtno obravnava področja mladine, podpira participacijo mladih, sodeluje pri organiziranju, informiranju, zaposlovanju in izobraževanju mladih. Obenem pomaga URADNE OBJAVE ŠT. 1 – 2 URADNE –2 URADNEOBJAVE OBJAVEŠT. ŠT.112 so objavljene na spletni strani Občine Logatec – www.logatec.si – Logaške novice in hkrati dostopne preko QR kode: Naslovi – vsebine uradnih objav: 1. Javni poziv k oddaji vlog za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za namen nakupa malih komunalnih čistilnih naprav v občini Logatec za leto 2024 (str. 2 ). Zainteresirane osebe lahko uradni del Logaških novic v fizični obliki prevzamejo v glavni pisarni Občine Logatec (1. nadstropje Upravnega centra Logatec) po predhodnem dogovoru: tel.: 01 7590 614 ali e-pošta: obcina.logatec@logatec.si. LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 5 IZ OBČINSKE HIŠE MOŽNOST UMESTITVE OBJEKTA NOVE ČISTILNE NAPRAVE LOGATEC V PROSTOR O bčina Logatec je pristopila k izdelavi študije potencialnih dolgoročnih novih lokacij za čistilno napravo Logatec. Pobuda za študijo se je pojavila zaradi problematike lokacije same čistilne naprave, ki stoji v bližini večstanovanjskih, izobraževalnih, športnorekreacijskih in drugih objektov ter s tem povezane problematike neprijetnih vonjav v neposredni bližini, ki se pojavljajo v času obilnejših padavin, še posebej v času delovanja sušilnice blata. Ta študija je tudi izhodišče za nov postopek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Logatec, s katerim bo le-ta lahko objekt s področja okoljske infrastrukture umestila v prostor. V letu 2015 je bila izvedena rekonstrukcija čistilne naprave z namenom razširitve na končno obremenitev 14 500 PE, vključno s sprejemom grezničnih odplak. Želja je bila, da končna velikost zadostuje za čiščenje odpadnih vod nadaljnjih 25 do 30 let. Pri tehnoloških rešitvah je upoštevano, da čistilna naprava stoji v samem mestnem središču, tako da je v fazi obratovanja vplivni pas minimalen, vplivi na okolje, predvsem hrup in vonj, pa zanemarljivi. Rekonstruirana naprava je membranska čistilna naprava s kombinacijo biološkega čiščenja z aktivnim blatom. Ocenjena skupna obremenitev za leto 2060 je 21.087 PE. 6 Kanalizacijski sistem v občini Logatec, ki odvaja vodo na čistilno napravo, je pretežno mešanega tipa, kar pomeni, da se na čistilno napravo odvaja tako komunalno odpadne vode kot tudi pretežni del padavinskih odpadnih vod. Po celoviti rekonstrukciji v samem delovanju s stališča družbene sprejemljivosti ni bilo večjih težav, je pa povečan nivo neprijetnih vonjav opažen v času večjih nalivov, ko se odpadne fekalne vode pri prelivanju pomešajo z meteornimi ter se izlivajo neposredno v Logaščico oz. ponor Jačka, kar v povezavi s pomanjkljivim predčiščenjem industrijskih odpadnih vod pred izpustom v javno kanalizacijo kljub razbremenilnemu bazenu deževnih vod občasno poveča sedanjo obremenitev iztoka. Za obratovanje nove čistilne naprave na novi lokaciji bo treba zagotoviti parcelo okvirnih dimenzij med 60×80 m do 70×100 m. Na lokaciji se tudi predvidi prostor, kamor je možno prestaviti obstoječi kontejnerski sušilnik za blato, potrebno pa bo zagotoviti asfaltirano dovozno cesto, priključek na javno vodovodno omrežje, telekomunikacijsko omrežje in povezavo na električno omrežje. V študiji so obdelane tri potencialne lokacije nove čistilne naprave. Prvo območje je v OC Logatec - gre za nepozidana stavbna zemljišča na skrajnem jugovzhodnem robu obstoječe obrtne cone - drugo je območje Logatec – sever, sicer območje delno LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 IZ OBČINSKE HIŠE nepozidanih stavbnih zemljišč, večinoma pa trenutno gozdnih, površin območja med IOC Zapolje in OC Logatec (ta se v tem trenutku kaže kot najverjetnejša različica) ter tretje območje v IOC Zapolje, ki predstavlja nepozidana stavbna zemljišča na robu obstoječe obrtne cone. Celoten kanalizacijski sistem naselja Logatec se torej zbira na lokaciji obstoječe Čistilne naprave Logatec. Od objektov obstoječe naprave bi se obdržal zadrževalni bazen, ki se ga po potrebi lahko še poveča. Višek meteornih vod bi se ob deževju še vedno razbremenjeval v obstoječi iztok kot sedaj. Preuredilo bi se tudi črpališče, ki bi po novem tlačnem vodu omogočalo črpanje odpadnih vod do nove lokacije čistilne naprave. Odpadna voda bi se na novi lokaciji očistila.V primeru, da bi bilo v bližini nove lokacije možno ponikanje očiščene odpadne vode, bi se le-to uredilo na kraju samem, v nasprotnem primeru pa bi bilo treba črpati očiščeno vodo nazaj do prvotne lokacije in urediti izpust v Jačko, kot je to urejeno že sedaj. Vsekakor bo potrebna izdelava predhodnih strokovnih podlag in preiskav glede odvoda očiščene vode na nova območja ponikanja, opredeliti vpliv na okolje in preprečiti oziroma zmanjšati negativen vpliv na kras.Ocenjeni investicijski stroški nove ČN Logatec s kapaciteto 22.000 PE in MBR tehnologijo so 7,7 mio eurov brez DDV. V ta strošek niso zajeti stroški odkupa zemljišča in izgradnje infrastrukturnih priključkov do nove lokacije ČN Logatec, dodatnih študij in podobno. Na novo lokacijo bi se tudi prestavil obstoječi kontejnerski sušilnik za blato. Strošek preureditve obstoječega kanalizacijskega omrežja, ki zajema nov razbremenilnik deževnih vod, rekonstrukcijo črpališča in gradnjo tlačnega voda do nove lokacije čistilne naprave, bi za območje potencialne lokacije Logatec – sever znašal 2.070.000,00 EUR brez DDV ( 2.545.000,00 EUR brez DDV, v primeru odvajanja nazaj v Jačko). Ocenjena vrednost gradbenih del prestavitve čistilne naprave na novo lokacijo in ureditev kanalizacijskega sistema bi tako po grobi oceni znašala najmanj 10 mio EUR brez DDV. V naslednjih fazah je potrebna izdelava predhodnih strokovnih podlag in preiskav glede odvoda očiščene vode v ponikanje oziroma ponor ter s tem povezanih vplivov na okolje, izdelava študije izboljšav kanalizacijskega sistema z izločanjem padavinskih vod ali njihovim začasnim zadrževanjem, pričetek postopka sprememb in dopolnitev OPN Logatec, uvrstitev v načrt razvojnih programov občine Logatec in pridobivanje zemljišč, pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in dovoljenja za gradnjo. Podrobneje je možnost prestavitve objekta čistilne naprave na novo lokacijo opisana v študiji »Opredelitev potencialnih možnosti umestitve objekta nove ČN Logatec v prostor«, ki je bila izdelana v letu 2023 in jo najdete na spletni strani občine Logatec pod zavihkom /Predpisi/Okolje in prostor/Strategije, programi, strokovne podlage. Predstavljena študija je šele prvi korak na dolgi poti usklajevanja in dogovarjanja pri iskanju nove lokacije čistilne naprave in njene umestitve v prostor, vključno s spremembami in dopolnitvami občinskega prostorskega načrta, odkupi zemljišč, pridobivanji služnosti, iskanjem potencialnih lokacij ponikanja očiščene vode, vpliva na kras in okolje, reševanja viška padavinske vode v obstoječem kanalizacijskem sistemu ter nenazadnje visokih stroškov, povezanih s prestavitvijo celotne čistilne naprave na novo lokacijo, ki bodo vsaj enaki, če ne celo višji od letnega proračuna Občine Logatec, kar pa postavlja izvedljivost takega projekta pod velik vprašaj. Občinska uprava SPREMEMBA DATUMA OBVEZNOSTI PRIJAVE ZAČETKA GRADNJE ENOSTAVNE STAVBE NA OBČINI Državni zbor Republike Slovenije je 14. decembra sprejel novelo Gradbenega zakona. S sprejetimi spremembami zakona se med drugim uvaja tudi postopna uvedba sistema eGraditev, ki prinaša digitalizacijo na področju pridobivanja gradbenih dovoljenj. Sistem bodo marca 2024 najprej začeli uvajati na Upravni enoti Postojna, nato pa se bo do januarja 2026 postopno razširil na druge upravne enote ter na Ministrstvo RS za naravne vire in prostor. Končna vzpostavitev sistema eGraditev je predvidena 5. 1. 2026. S tem datumom bo nastopila tudi obveznost prijave začetka del, ko gre za enostavne objekte, kot so npr. nadstrešnice, ute, drvarnice, na občini. Do takrat prijava začetka gradnje ni potrebna. Občinska uprava VABILO K VPISU OTROK V VRTEC ZA ŠOLSKO LETO 2024/2025 Spoštovani starši, vabimo vas k vpisu otrok v Vrtec Kurirček Logatec za šolsko leto 2024/2025. Izpolnjeno vlogo za vpis pošljite v vrtec najkasneje do 31. 3. 2024. Obrazec za vpis otrok je na voljo na spletni strani vrtca. V primeru, da bo prijav več, kot je prostih mest, bo o sprejemu otrok odločala Komisija za sprejem otrok v vrtec. Vrtec Kurirček Logatec Brigita Česnik, ravnateljica LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 7 IZ OBČINSKE HIŠE Tudi vi brezplačno najmanj pet ur tedensko oskrbujete svojca, prijatelja, soseda? Ali pa se bo to zgodilo v kratkem? vabimo vas na brezplačno USPOSABLJANJE ZA SVOJCE, KI OSKRBUJEJO STAREJŠE DRUŽINSKE ČLANE Na desetih zaporednih srečanjih boste pridobili informacije in veščine, ki jih družinski oskrbovalci najbolj potrebujete pri domači oskrbi, ob enem pa se boste lahko povezali z drugimi, ki so v podobni situaciji kot vi. Usposabljanje pričnemo v četrtek, 15. februarja 2024 ob 17:00 v Dnevnem centru Doma starejših Logatec, kjer bo potekalo vseh 10 zaporednih srečanj. Usposabljanje je brezplačno, prijava je možna do zapolnitve prostih mest. DODATNE INFORMACIJE IN PRIJAVA: Dnevni Center Logatec, Dom starejših Logatec Gubčeva ulica 8, 1370 Logatec e-naslov: dnevni.center@ds-logatec.si telefon: 064 234 040 8 LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 AKTUALNO / POSLANSKI KOTIČEK SVETNIKI PRIŽGALI ZELENO LUČ OBČINSKI BLAGAJNI ZA LETO 2024 L ogaški svetniki so na decembrski seji v drugem branju sprejeli Odlok o proračunu Občine Logatec za leto 2024, ki je težak 27 milijonov evrov. Za 4,5 milijona evrov se bo občina zadolžila, kar je pri opoziciji zbujalo številne pomisleke. »Iz predložene bilance prihodkov in odhodkov Občine Logatec je razvidno, da se v letu 2024 načrtuje 23.283.808,59 EUR prihodkov in 27.713.672,55 EUR odhodkov. Odhodki presegajo prihodke za 4.429.863,96 EUR. V predlaganem proračunu je še vedno predvideno zadolževanje v višini 4.500.000,00 EUR,« je uvodoma poročala Maja Hrovatin, vodja oddelka za finance in vzdrževanje. Po županovih besedah je proračun investicijsko naravnan, z najemom kredita bo tudi uravnotežen in bo moč izpeljati investicije. »Tisti, ki vedo, kaj je treba narediti, se s tem strinjajo, kot običajno pa je opozicija proti, kar je tudi normalno,« je dodal župan. »Glavna investicija so izgradnja nogometnega igrišča na Sekirici, dokončanje vrtca v Hotedršici, začetek gradnje kanalizacije v Hotedršici, nekaj igrišč v Rovtah, nekaj cest, tako da bo kar veliko dela. Proračun je bogat, zato bomo morali na nekaterih področjih stisniti, vendar bomo načrtovano izpeljali.« V razpravi je Katjo Stražiščar, OLL, zanimalo, kako bo občina pridobila dodatnih sedem milijonov evrov in ali so pri načrtovanju odhodkov upoštevani tudi nepričakovani dogodki, denimo, poplave. Ana Kermavnar, OLL, je kritično opomnila na majhno udeležbo svetnikov na predstavitvi prostorske stiske dolnjelogaških gasilcev, njen svetniški kolega Luka Loštrek pa je splošni vtis o proračunu strnil: »Občina zavajajoče prikazuje svojo uspešnost z visokimi zneski. Pridobljena sredstva s strani države in Evrope pa so zelo nizka.« Struktura proračuna po njegovih besedah ne prepriča v varčnost vodstva občine. Matevž Podjed, OLL: »Zadolžujemo se za nestrateške stvari, strateški projekti pa so zopet ostali pred vrati.« Bogdan Lipovšek, OLL, je ključne očitke proračunu 2024 povzel: »Proračun je popolnoma nerealen in zadolžuje občino na rob zadolžitve, če ne celo čez. To ni zadolžitev za posamezne strateške projekte, gre za zadolževanje za prizidke k OŠ Tabor Logatec, OŠ 8 talcev Logatec, za vrtec v Hotedršici pa lahko rečemo, da je strateška zadeva. Za prizidek k šoli, ki ne rešuje temeljnih problemov, ampak zgolj povzroča nove, pa ne moremo reči, da je strateški projekt. In upam si trditi, da je Logatec, čeprav nimam nobenih neposrednih dokazov, edina občina v EU, ki je preselila učence v stavbo, ki je bila zgrajena v Avstro-Ogrski. Da je proračun nekonsistenten, je pokazalo tudi glasovanje. Redko imamo glasovanje, da je večina glasov neopredeljenih oz. se niso hoteli izreči. 6 nas je bilo proti, 7 za. Vidi se, da so tudi svetnice in svetniki prepoznali bizarnost tega proračuna.« Svetniki so med drugim sprejeli tudi Odlok o spremembah Odloka za odmero komunalnega prispevka, s katerim se ta povečuje za 20 odstotkov, sprejeli pa so tudi sklep o povečanju točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Sprejeli so tudi Letni program športa 2024 in Letno poročilo Komunalnega podjetja Logatec za leto 2022. Blanka Markovič Kocen Spoštovani Logatčanke in Logatčani, nastopil je čas, da se vam predstavim še jaz, poslanka Gibanja Svoboda, ki tudi živim v Logatcu. Pred poslansko funkcijo sem dolga leta vodila Slovensko filantropijo, s katero smo, tudi zaradi tega, ker mi ta skupnost veliko pomeni, v sodelovanju z Občino odprli enoto, Hišo Sadeži družbe, medgeneracijski center, ki deluje v Gornjem Logatcu. V tem centru dnevno potekajo prostovoljski in drugi dogodki. Preko prostovoljskega dela sem tudi spoznala največ izjemnih prebivalk in prebivalcev. Ob organizaciji dneva za spremembe, kjer smo z obilico prostovoljskega dela in naklonjenostjo občank in občanov prostovoljke zbirale oblačila za dober namen, pa tudi ob razvažanju viškov hrane enkrat na teden ljudem, ki jim taka pomoč pride prav. Še zaradi enega dejstva sem ponosna prebivalka Logatca. To je sposobnost sprejeti medse ljudi, ki imajo manj sreče kot mi v Sloveniji. Veliko solidarnosti in srčnosti premoremo v Logatcu, saj že od leta 2016 uspešno sobivamo z ljudmi, ki so bili primorani zapustiti svoje domove. Migracije so nekaj, kar je vedno bilo in vedno bo. Bilo bi idealno, če bi ljudje migrirali le za zabavo in pustolovščino. Žal ni tako. Ob tako izjemni neenakosti v globalnem razvoju, ob vojnah in posledicah podnebnih sprememb, migracij samo zato, ker se z njimi ne želimo soočiti, ne bomo ustavili. Vse to je treba upoštevati, ko govorimo o migracijah, da se lahko vsaj malo poistovetimo z ljudmi, ki tudi neregularno, ker druge možnosti preprosto nimajo, migrirajo v dele sveta, kjer si obetajo boljše, predvsem pa varnejše življenje. Ni preprosto oditi in vse preteklo življenje ter svoje drage, če jih še imaš, pustiti za sabo. Zato ne obsojam, ampak poskušam razumeti. Predvsem pa v migrantih vidim najprej ljudi. In tudi zato sem ponosna na prebivalce Logatca. Soočanje s spremembami ni preprosto in prihod ljudi iz drugih kultur je vedno izziv za skupnost. A z veliko mero razumevanja in človečnosti prebivalk in prebivalcev ter župana je Logatec, tudi z izpostavo azilnega doma, varen in prijeten kraj, ki je lahko vzor veliko drugim skupnostim v Sloveniji. Naši otroci pa bodo zaradi dejstva, da živijo v malce bolj multikulturnem okolju, samo bolje pripravljeni za življenje v svetu, kjer globalizem vdira v vsak dom in v katerem, če smo še tako proti, brez upravljanja z različnostmi preprosto ne bomo mogli preživeti. Kar pa zadeva moje interpretacije ugotovitev Komisije DZ za nadzor financiranja političnih strank, o čemer je poslanski kolega pisal v prejšnji številki, se moram morda res opravičiti. Ni bila točna. Pa vendar me užaljenost kolega poslanca kar malo preseneča. Poročilo namreč ne pušča veliko dvoma. In jaz prisegam na poštenost politikov, vse drugo namreč škodi naši skupnosti. Tudi v tem se s kolegom verjetno ne strinjava. Tereza Novak, poslanka Državnega zbora RS LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 9 AKTUALNO HČI NESTORJA LOGAŠKE FARMACIJE SPET DOMA T ik pred božičem je svojo rojstno hišo na Tržaški cesti 11 v Logatcu obiskala upokojena magistra farmacije Janja Kristan Martelanc, hči pokojnega lekarnarja Janeza Kristana, ki je leta 1928 ustanovil prvo lekarno v Logatcu. V »Kristanovi hiši«, kjer danes deluje logaška obrtna zbornica, je lekarna obratovala med letoma 1939 in 1972. Sprejela sta jo župan Občine Logatec Berto Menard in direktor Območne obrtno-podjetniške zbornice mag. Dejan Šraml. Gospa Kristan Martelanc je bila pri svojih petindevetdesetih letih globoko in prijetno ganjena ob ogledu rojstne hiše ter s presenetljivo bistrim spominom in živahnostjo obudila številne srčne spomine na otroštvo, ki ga je preživela v tej hiši, na njenem vrtu in sploh v Logatcu. Spremljali sta jo vnukinja Urška Martelanc ter svakinja Meta Kristan. Logatec je obiskala ob uradnem odprtju nove Lekarne Logatec (Lekarne Ljubljana) v pritličju novega prizidka k zdravstvenemu domu. Lekarniška zgodovina Logatca se je začela leta 1928, ko je lekarnar Janez Kristan ustanovil prvo lekarno. Najprej je ta delovala poleg železniške postaje, v Serinijevi hiši, »pri Krištofu« (1928–1939), nato v Kristanovi hiši na Tržaški 11 (1939–1972), kasneje pa se je preselila v prostore zdravstvenega doma in se leta 1983 pridružila Lekarni Ljubljana.V spomin na Kristanovo lekarno je tudi v novi Lekarni Logatec v posebni sobi urejena lekarniška zbirka, v kateri je evidentiranih skoraj 500 predmetov kulturne dediščine – od pohištva do drobnega inventarja in knjig. S svojim strokovnim delom in vpetostjo v lokalno življenje se je Janez Kristan zapisal v kolektivni spomin Logatca in lekarniške stroke. Njegova hči Janja Kristan Martelanc je ob odprtju lekarne čustveno nagovorila prisotne ter se zahvalila, da se ohranja spomin na njenega očeta, ki je umrl leta 1975 ter je veliko prispeval k razvoju lekarniške dejavnosti. Ljudje so v lekarno prihajali tudi iz Trsta in Ljubljane ter celo z Dunaja, saj so ga poznali daleč naokrog. Skorajda ni bilo živalske ali človeške tegobe, ki je ne bi pomagali odpraviti ali ublažiti pripravki, ki jih je sestavil. Znal je poslušati, saj je bil zelo domač z naravo in je iz nje črpal marsikatero sestavino za svoje recepture. Še zdaj prodajajo čaj za diabetes, ki je v osnovi pripravljen po njegovi recepturi. Lekarna je imela zaradi lastnika magistra Kristana svojo dušo in da bi se mu za njegovo lekarniško nestorstvo lahko vsaj malo oddolžili, se je ohranil ta del lekarniške preteklosti v njegov spomin. Več o bogati lekarniški zgodovini je v knjigi Logaška lekarna opisala njena velika poznavalka, magistra farmacije in nekdanja upravnica lekarne, danes 89-letna Logatčanka Tilka Jerič. Besedilo in foto: Dejan Šraml ŠTEFANOVO V GRČAREVCU T ihi adventni čas nas je iz dneva v dan obdajal z več svetlobe in pripeljal v naročje Luči. Z veseljem in novim upanjem smo stopili v božični čas, ko sv. Družina v božični noči v miru in ljubezni čudežno poveže človeška srca. In če smo božič praznovali bolj v družinskem krogu, je bilo vse drugače na god sv. Štefana, ko praznujemo dan samostojnosti in enotnosti – praznik naše domovine. Rezultat plebiscita, odločitev Slovencev za samostojno in neodvisno pot, je bil tako veličasten, da je dan, ko je bil le-ta razglašen, 26. december 1990, postal državni praznik. Praznovanje v organizaciji TKŠD Grčarevec tako vsako leto popestrimo z blagoslovom konj. Dan je bil resda oblačen, vzdušje pa prijetno in toplo. Ko se je zbralo že lepo število obiskovalcev in se je ravnica pred kočo Na ovinku napolnila s konji in njihovimi vodniki, je izpod prstov Golaž godbe slovesno zazvenela slovenska himna. Sovaščan in znan gledališki igralec g. Aleš Valič, ki je prireditev tudi povezoval, je uvodoma izpostavil pomen konj v naši preteklosti. Ob tem me je spomin ponesel v mladost, ko je bila še skoraj vsaka hiša v vasi povezana z delovnimi konji, naj je bilo to delo na njivi, polju ali v gozdu.. Konji so bili naši zvesti prijatelji. Nato je prireditev popestril Logaški vokalni kvartet s skrbno izbranim repertoarjem božične, domovinske in konjeniške vsebine. Lepo je bilo poslušati te ubrane glasove. Zapeli so Zdravljico. Ta hvalnica izpod peresa našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna v čast kateremu Slovenci praznujemo kulturni praznik, nam je v spodbudo in opomin, da narod preživi le, če se napaja iz korenin svojih prednikov. 10 Župan Berto Menard je v nagovoru izpostavil enotnost, pa ne v smislu enako mislečih, ampak enotnost, ko gre za skupno dobro Slovenije in zadovoljstvo vseh njenih prebivalcev. To bomo gotovo še potrebovali. Bogat letni povzetek aktivnosti TKŠD Grčarevec je predstavil predsednik društva g. Jernej Osterman. Sledil je osrednji dogodek – blagoslov konj, ki ga je podelil naš župnik g. Franc Maček ob pomoči prav tako našega župnika g. Dragana Adama. Praznovanje se je nadaljevalo z veselim druženjem in družabnimi igrami ob zvokih ansambla. Poskrbljeno pa je bilo tudi za dobro hrano in pijačo. Srečno, vidimo se Na ovinku! Irena Osterman, foto: Ljupče Manevski LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 AKTUALNO ROMANJE DRUŽINSKEGA VEROUKA V ASSISI F rančišek ni bil le človek, ki moli … so peli v muzikalu družinskega verouka, kjer smo preko igre želeli spoznati glavni osebi, h katerima smo kasneje romali. V času krompirjevih počitnic se je osem družin družinskega verouka odpravilo na romanje v Assisi. Dejstvo, da noben otrok ne zboli in zato ostane doma, da se noben otrok ne poškoduje, ni samoumevno, da smo sploh šli na pot. Ogledali smo si vse pomembnejše kraje, kjer je živel in deloval sveti Frančišek s svojimi brati. Anja Kastelic, posvečena sestra, nas je spretno vodila v globine in mistiko tega svetnika. Preko svojih katehez je obudila mrzle kamne, na svetnikovih samotiščih prebujala zrenje. V mogočnosti Assisija smo pred rojstno hišo tega svetnika oživili čas in si ga približali z igranimi odlomki naše predstave. Obnovili smo krstne obljube, starši poročne. Naš podmladek je nagovarjal kandidat za svetnika bl. Carlo Acutis. Njegovo telo je oblečeno v najstniška oblačila. Otroke je nevede vabil k svetništvu po svojem zgledu. Pri cerkvici sv. Damijana, smo doživeli sveto Klaro in njeno veličino. Orhideja na mizi, kjer je prav ona obedovala, je dobila nov sijaj. Močno nas je nagovarjala PRAZNIČNI DECEMBER V LAZAH tudi mlada kandidatka za svetnico, Chiara Corobella Petrillo. Svoj neizprosen da življenju je marsikomu od nas prevetril naš vrednostni sistem. Na vseh svetih krajih smo imeli svete maše, ki so postajale z avtobusnim bendom Francesko Mio pravo slavljenje. Obiskali smo tudi veličastno Porziuncolo, ki jo je Frančišek doživel kot maternico svojega delovanja. Mala kapelica je srce njegovega delovanja. Zadnji dan nas je čakalo le prevzeto zrenje na gori La Verna, kjer je bivši bogataš prejel stigme - Kristusove rane. Besede obmolknejo, tiha osebna molitev in zavedanje veličine dogajanja na teh krajih, so nas resnično povabile v globji odnos lastne vere in pripadnost skupnosti, to je Družinskemu verouku. Mladež je neustavljivo igrala kitare in prepevala. Na dolgi poti tja in nazaj se je razlegalo veselje in hvaležnost za prejete milosti: poglobljeno vero, trdnejša prijateljstva, veselje do življenja in pripadnost taki skupini. Družinski verouk V Lazah smo letos združili moči Krajevna skupnost Laze – Jakovica, Podružnična šola Laze in Vrtec Kurirček – enota Laze ter pripravili praznično druženje. Prvi decembrski torek smo začeli s prireditvijo v šolski telovadnici podružnične šole Laze, kjer so nastopili otroci iz Vrtca Kurirček, nadaljevali učenci in učenke podružnične šole Laze z gledališko igro Čudežna skleda medu, na oder pa je prišel tudi Miklavž, ki je obdaril vse otroke. Prireditvi je sledil prižig prazničnih lučk, zadišalo je po domačih piškotih in toplem čaju, na stojnicah pa so nas pričakali izdelki učencev in učenk ter praznični srečelov. Ob prijetni glasbi, lučkah in sladkih dobrotah smo preživeli čudovito praznično popoldne. Besedilo in foto: Iris Cepič LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 11 AKTUALNO PRIREDITEV OB DECEMBRSKIH PRAZNIKIH: POMEMBNI SMO! G ojiti prav poseben odnos do domovine, do pridobitev, ki smo jih dosegli z odločitvijo tistega davnega 1990. leta, je na nek način privilegij. Naj se odnos začne graditi že v rani mladosti, smo prepričani tudi tisti, ki delamo z mladimi, to smo učitelji in vzgojitelji. Ko pa praznik države sovpada še s tradicijo praznovanja božiča in novega leta, se lahko to zlije v prav posebno praznovanje, kar smo doživeli tudi v predprazničnih dneh na OŠ Rovte. 22. decembra je bil dom krajanov spet poln. Na odru se je zvrstila množica učencev, od najmlajših prvošolcev do že skoraj odraslih devetarjev. Osrednja nit je bila čebelja zgodba v obliki muzikala z naslovom Čebele smo. V priredbi Mojce Klemen in Estere Stojko so se imenitno igralsko in pevsko izkazali prav vsi nastopajoči. Sporočilo pa je bilo preprosto in zgovorno: čebele smo pomembne. Poleg čebel pa so na oder stopili tudi ubrani harmonikaši. Tu ne moremo mimo imenitnega slepega učenca Tilna, ki harmoniko obvlada z odliko. Letos je glasba prevladovala, saj se je predstavilo kar nekaj pevskih in inštrumentalnih sestavov, ki so jih vodili Romana Žitko Rožmanc, Jošt Cankar in Estera Stojko. Pesmi so opevale lepoto prazničnega časa, domovine in veselja. Najmlajši so zaplesali, nekoliko večji pa so iskali in našli hišico. V dramskem prizorčku so učenci obudili spomin na devetdeseta leta, čas referenduma, ko smo dokazali svojo pripadnost Sloveniji. Šestošolci so spekli božično pecivo in po prireditvi pogostili obiskovalce. Fotografski krožek je v avli pripravil razstavo fotografij praznične Ljubljane, knjižničarski pa razstavo knjig. Leto 2023 se je poslovilo. Prineslo je obilo radosti in bridkosti. Naše želje za pravkar začeto leto pa so, da ostanejo bridkosti kar v preteklem letu, radosti pa naj nas spremljajo prav vsak dan v novem, še čisto mladem letu 2024. Metka Bogataj Foto: arhiv OŠ Rovte DELEGACIJA ZB NOB LOGATEC NA 80. OBLETNICI STRELJANJA TALCEV PRI MEDVODAH O dpor proti okupatorju se je predvsem po kapitulaciji Italije septembra 1943 povečal, zato so Nemci intenzivneje izvajali povračilne akcije, med drugim tudi streljanje talcev. Na silvestrski večer 1943. leta so Nemci iz Begunjskih zaporov v Gramozno jamo pripeljali 25 zapornikov - partizanov in aktivistov. V skupini po pet so jih odpeljali na streljanje. V četrti skupini sta bila tudi enaidvajsetletni Stanislav Mivšek iz Rovtarskih Žibrš in leto dni starejši Stanislav Zupančič z Martinj Hriba v Logatcu. V soboto, 30. decembra lani, je Združenje borcev za vrednote NOB Medvode v Parku spominov Gramozna jama v Medvodah ob 80. obletnici streljanja talcev pripravilo spominsko slovesnost pod naslovom Mi smo tu. O tem, kako je kot otrok doživljal 12 streljanje, je spregovoril dolgoletni predsednik ZB NOB Medvode Vladimir Bertoncelj. Slavnostni govornik pa je bil župan Občine Medvode Nejc Smole, ki je potem, ko je opisal vzroke, ki so privedli do ustrelitve talcev, govor zaključil z mislijo: «Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu!« Slovesnosti so se tudi letos udeležili predstavniki Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Logatec – delegacija pod vodstvom Viktorja Šena pa je pri spomeniku položila venec; med praporščaki pa je bil naš Peter Čuk. Besedilo in foto: Brane Pevec LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 AKTUALNO SEME, KDO BO TEBE LJUBIL? D robno seme je običajno precej neugledno, a je čudež narave. V njem je shranjena vsa modrost, ki sta jo v tisočletjih vanj vtkala mati narava in nazadnje tudi človek z žlahtnjenjem, da je dobil kulturne rastline. Drobceno seme ve, kdaj mora vzkliti, v kaj mora zrasti in kako poskrbeti, da bo imelo potomce. V zadnjem času pa nam je s škodljivimi dejavnostmi v naravi uspelo izgubiti kar strašljivih 75 % kulturnih rastlin, ki so nam jih zapustili naši predniki. In zdaj nam grozi še izguba tega preostanka. Svetovne korporacije so namreč zaslutile velikanske dobičke v pridelavi hrane in začele rastline in živali gensko spreminjati. In ker je v to vloženega veliko denarja, se vse te spremembe patentirajo. Te korporacije pa že zdaj proizvedejo kar 60 odstotkov semen, ki jih uporabljamo, kajti večina manjših semenarskih hiš je tako ali drugače propadla in so jih prevzeli veliki. Ko bodo imeli ti dovolj patentiranih semen, lahko pričakujemo, da drugih ne bo več, ker ne prinašajo dovolj dobička. V rastline se lahko vcepijo geni marsičesa, zato smo imeli pri nas do zdaj kar strogo zakonodajo glede gensko spremenjene hrane. Veljalo je načelo, da naj imajo ljudje izbiro, kaj bodo vnesli v svoje telo. Zdaj pa se na evropskem parketu bije boj za rahljanje te zakonodaje, in to do stopnje, da rastline, ki bi imela do 20 spremenjenih genov, pridelovalcem ne bi bilo več treba označiti, to naj bi veljalo celo za njihovo poslovno skrivnost, rastlina pa bi veljala za naravno. Kako potem zaščititi našo rastlinsko pestrost, avtohtona semena, ekološko pridelavo? Kako uveljaviti svobodno voljo, kaj bomo vnesli vase? Če bodo uredbe v Evropi sprejete, kot so predlagane, posamezne države ne bodo smele z ničimer omejevati proizvodnje gensko spremenjene hrane. Glede tega, kako bodo zaščitile svoje ekološko kmetijstvo, pa naj se znajdejo, kakor vedo in znajo. Da bi čim več ljudi seznanili z aktualno problematiko, povezano s semeni, smo v Društvu za zdravilne rastline Ognjič Logatec sklenili sodelovati s še nekaj društvi, organizacijami in posamezniki in tako skupaj s Knjižnico Logatec 17. januarja v lo- gaškem Narodnem domu organizirali predavanje Kako izboljšati svojo samooskrbo. Potrudimo se sami pridelati vsaj nekaj semen, izmenjajmo si jih s sosedi, povežimo se z lokalnimi kmeti. Zelo pomembno bo namreč, kaj bo kdo sejal, saj bo te gene prej ko slej zaneslo tudi na našo stran plo- ta. Naj nam bo mar, kako vitalno hrano pojemo in kaj bodo pojedli naši otroci in vse naslednje generacije. LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 Besedilo in foto: Majda Ržek 13 V SREDIŠČU OBNOVLJENA STARA ROČNA GASILSKA BRIZGALNA – SPOMENIK ZGODOVINI GASILSTVA vremenskih razmer še nismo, raje bomo počakali do pomladi.« H otenjski gasilci so lansko jesen in del zime namenili obnovi stare ročne gasilske brizgalne, ki je dolga leta ždela v kozolcu in bila bolj ali manj prepuščena pozabi, obnovljena naprava pa je čudovit spomenik zgodovini logaškega gasilstva. »Ko smo čistili vrhnji sloj barve, smo odkrili napis Občina Hotederšica, kot se je Hotedršica imenovala pod Avstro Ogrsko. In ta napis smo ohranili,« pove Jože Rupnik, član PGD Hotedršica, gasilske desetine veteranov, in eden od pobudnikov obnove ročne gasilske brizgalne. Po njegovih besedah so se obnove lotili zato, da bi to gasilsko vozilo ohra- 14 nili tudi za prihodnje rodove. »Povod pa je bila tudi bližnja 120-letnica PGD Hotedršica,« še dodaja. »Prikazati želimo razvoj PGD od ročne gasilske brizgalne, ki je bila izdelana 1905. leta, do današnje sodobne opreme. Današnji gasilci bi jo še znali uporabljati, saj so jo pred 15 leti preizkušali in gasilna brizgalna je delovala.« Obnovitvena dela je vodil Jože Rupnik, sodelovali pa so Cveto Brenčič, Janez Brenčič, Zvone Merlak, Janez Beigot, nekaj ur tudi Marjan Merlak in Drago Trpin. Vsi so veterani, ki stalno hodijo na vaje in tekmovanja. Kot pove sogovornik, je bila res hudo poškodovana in potrebna obnove. »Obnovili smo celotno brizgalno s črpalko vred, preizkusili pa je zaradi Kako je potekala obnova? »Najprej smo jo spravili iz kozolca, kjer je bila shranjena več kot 20 let, saj v gasilskem domu ob preostalih vozilih gasilskega društva zanjo ni bilo prostora. Starejši člani, ki imamo odnos do starine, smo se lani dogovorili, da jo obnovimo. Restavratorsko delo je potekalo zelo počasi. Zamenjali smo samo tisto, kar je bilo res nujno, večina delov pa je ostala originalna. Z nasveti in navodili nam je pomagal tudi poklicni restavrator. Najtrši oreh so bila kolesa, ki so bila na videz dobro ohranjena, podroben pregled pa je pokazal luknjico pri luknjici. Najprej smo jih morali zaščititi pred črvi, prekitati, obnoviti, tako da so kolesa zdaj kot prvotna. Obnovo smo začeli 6. oktobra, končali pa 15. decembra, ko smo pripravili odprtje.« Član PGD Hotedršica Andrej Zelenec je za hrambo obnovljene brizgalne ponudil svojo veliko delavnico, izdatno pa je pomagal tudi pri obnovi lesenih delov. Gasilci so hvaležni tudi Izidorju Zelencu, lastniku gostilne Turk, ki jih je vsak konec tedna pogostil z dobro malico. Kot pravi Jože Rupnik, bo uradna predstavitev spomladi, ko bodo obnovljeno ročno gasilsko brizgalno preizkusili. LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 Blanka Markovič Kocen Foto: arhiv J. R. V SREDIŠČU NOVI GASILSKI DOM NAČRTOVAN DO LETA 2027 G asilci so in postajajo čedalje pomembnejši del naše družbe in civilne zaščite, kar so potrdili tudi dogodki v minulem letu. Za njihovo uspešno delovanje v Logatcu nujno potrebujejo nov gasilski dom. »Za rešitev težav je Občina odkupila zemljišče, imamo izdelan idejni načrt, ki je usklajen z vodstvom PGD Dolnji Logatec. Imamo dovoljenje Družbe za razvoj infrastrukture za neposreden izvoz iz načrtovanega novega gasilskega doma na priključek avtoceste,« je povedal župan Berto Menard. »Z gradnjo lahko pričnemo po pridobitvi gradbenega dovoljenja, pogoj zanj je zadrževalnik v Cuntovi grapi.« O najprimernejši lokaciji pa: »S PGD je dogovorjeno, zato smo tudi kupili zemljišče ob priključku ceste za AC pri trgovini Eurospin. Načrtovano je, da bi bil dom zgrajen do leta 2027.« Prostorska stiska dolnjelogaških gasilcev je že zelo huda, potrjuje Urban Korenč, predsednik PGD Dolnji Logatec. »Težave se pojavijo že ob prihodu naših operativcev na intervencijo. Pred gasilskim domom nam močno primanjkuje parkirnih mest, omarice z osebno zaščitno opremo si delita po dva ali trije gasilci, za 15 gasilcev pa omaric sploh nimamo. Odpiranje vrat vozil v garažah je skoraj nemogoče, vse servise opreme moramo opravljati zunaj pred gasilskim domom, ne glede na vremenske pogoje, seveda pa moramo pred tem prerazporediti naša osebna vozila. Ko se vračamo z intervencije, opre- Majhen odziv svetnikov nas je zelo presenetil, saj menimo da je to problem, ki zajema celotno občino, prav svetniki, izvoljeni z glasovi občanov, pa so tisti, ki nam na poti do novega gasilskega doma lahko najbolj pomagajo. Težave so danes še večje, kot so bile v času preteklega mandata občinskega sveta, pojavljajo pa se tudi nove. Zato upravičeno menimo, da bi bila ponovna seznanitev z našo prostorsko stisko nujno potrebna. Naša vrata so seveda odprta vsem občanom. Naj se še enkrat zahvalim vsem prisotnim svetnikom in županu, ki so našli čas za našo predstavitev prostorske stiske. mo čistimo na cesti in pločniku. V prostorih imamo le en lijak, ki ga hkrati uporabljamo za čiščenje umazane opreme in pitje vode,« pereče razmere opisuje Korenč. »Opremo skladiščimo na štirih lokacijah po Logatcu, kar močno podaljšuje naše izvoze in zmanjšuje učinkovitost. Žal so ti prostori mrzli, vlažni ponekod pa v njih zateka deževnica, pojavlja se tudi plesen. Hkrati za nobeno lokacijo nimamo sklenjenih najemnih pogodb, tako da lahko naša oprema čez noč pristane pod milim nebom.« Prostora v garažah za novo vozilo, ki prihaja, ni. Ob dolgotrajnejših in zahtevnejših intervencijah dolnjelogaškim gasilcem močno primanjkuje poveljniška soba. Prav tako v svojih prostorih nimajo urejenih prh, » … zato se žal naši operativni člani po intervencijah domov in na delovno mesto vračajo umazani,« pove sogovornik. Prostor za vaje vsakič znova iščejo pri logaških podjetnikih ali občanih. »Trenutno si močno prizadevamo pridobiti skladiščne prostore v velikosti do 200m2, ki bi nam omogočali hrambo novega vozila in druge opreme, da vsaj malo omilimo situacijo,« pove prvi mož dolnjelogaških gasilcev in poudari: »Omejil sem se zgolj na težave, ki jih imamo pri delovanju operative. Težave pa se zaradi prostorske stiske pojavljajo tudi pri delu z mladimi gasilci, veterani in članicami.« Kje bi bila po vašem mnenju najprimernejša lokacija za novi gasilski dom? Potrebujemo lokacijo, ki nam omogoča izvoze na intervencije v zakonsko določenih petih minutah po prejetem pozivu, zato mora biti nekje v bližini prebivališč naših gasilcev. Pomembno je, da je ta lokacija ob eni izmed glavnih cest v kraju, ker tako poskrbimo tudi za boljšo prometno varnost. Ob zgornjih dejstvih smo izbrali lokacijo, ki je že zadnjih sedem let enaka in je ob priključku na avtocesto ob trgovini Eurospin. Ob tem smo jasno poudarili in tega dejstva se zaveda tudi občina, da bomo potrebovali še dodaten prostor za vaje, saj parcela ob Eurospinu ni dovolj velika, da bi omogočala tudi prostor za obširnejše vaje ali postavitev manjšega vadbenega poligona. Blanka Markovič Kocen Foto: Urban Korenč Pred kratkim ste prostorsko stisko želeli predstaviti občinskim svetnikom, a je bil odziv zelo majhen. Kako si to razlagate? LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 15 V SREDIŠČU NA POMOČ! – ŽE BLIZU POLDRUGEGA STOLETJA G ovorimo namreč o Prostovoljnem gasilskem društvu, ki je že od leta 1878, torej dolgih 145 let, v polnosti posvečeno varovanju življenja in premoženja ljudi Dolenjega Logatca, pa tudi daleč naokoli po naši domovini. In prav v prvih dneh novega leta je stekel zanimiv pogovor o življenju in delu 140 gasilcev iz našega občinskega središča z operativnim poveljnikom Markom Šenom. Na dnu letošnjega koledarja smo brali pomenljivo sporočilo: »Ko govorimo o novem gasilskem domu, je to naša nuja in ne kaprica.« Zaradi zapisanega sem obiskal poveljnika društva Marka Šena, z njim pokramljal o življenju in delu društva v minulem letu, medtem ko o načrtih za novi gasilski dom pišemo v sosednjem članku. In moja prva beseda je nanesla na lanska poletna neurja z uničujočimi poplavami. Sogovornik, ki je brž ugotovil, da merim na zgornjesavinjski in koroški konec, me je spomnil na dvakratne poplave na domačih tleh, ko so morali gasilci zaradi obilja padavinskih voda pomagati domačim poplavljencem; ob silovitih neurjih pa so pomagali ljudem pri prekrivanju poškodovanih streh. »Seveda,« je nadaljeval poveljnik, »pa je bila na Koroškem na Zgornjesavinjskem strašanska preizkušnja naše volje, sposobnosti in moči. Ob spopadu s posledicami grozovitih nesreč je bilo uničene precej društvene opreme. K sreči pa ponesrečencev med našimi gasilci ni bilo. Naj pa še posebej poudarim, da je naša pomoč tamkajšnji ljudem naletela na izjemno hvaležnost.« Nadalje je poveljnik izražal zadovoljstvo zaradi kakovosti intervencijskih vozil, sploh zaradi vrhunske opreme društva, čeprav jim ta čas še vedno manjka dovolj ustrezne opreme za posredovanja prav pri naravnih nesrečah. »Ja, denarja ni nikoli preveč,« je navrgel poveljnik, »za osnovno financiranje je tu občina, nekaj denarja primakne društvu država po posredovanjih ob prometnih nesrečah, nekaj navržejo tudi veselice pa donacije ob vročanju koledarjev in tudi sicer; nekaj denarja se nateče tudi od servisiranja gasilnih aparatov …« Ostajajo pa tudi odprta vrata, skozi katera pelje pot med logaške gasilce vsem, ki želijo nesebično pomagati ljudem v nesrečah. Na pomoč, tedaj! Marcel Štefančič PGD LAZE-JAKOVICA: GASILCI ZDRUŽUJEMO V Lazah sem se v gasilskem domu pogovarjal z najmlajšim predsednikom gasilskih društev v naši občini, s 25-letnim Sebastjanom Petkovškom. Društvo preživlja medgeneracijski preskok, starejši predajajo krmilo mlajšim, in to uspešno. Kar 36 mladih je v njihovih vrstah, najmlajši štejejo 6 let. Sicer pa je v društvu 160 članov, od tega 7 pripravnikov, 19 operativcev, 6 veteranov – najstarejši, Ivan Tegelj, je rojen leta 1934, Antonija Merlak pa je tri leta mlajša. O mladini: »Mladi radi prihajajo konec tedna, ob petkih popoldne, ko imamo vaje, brez prakse pri našem delu pač ne gre. Brez teorije pa tudi ne, zato sodelujejo v raznih kvizih, seveda pa potem tudi na tekmovanjih. Na njih so bile posebej uspešne gasilke, ki so bile na 24. srečanju prve, uspešni smo bili na 24. gasilskem reliju Logatec in na državnem gasilskem tekmovanju.« »Pomagali smo prizadetim v poplavah: bili smo v Letušu, Mežici in Trzinu. Eno je, ko gledaš kraje po televiziji, drugo pa, ko smo bili tam: mi smo imeli poplave in žled pred desetimi leti, ampak to …« mi je Sebastjan vidno prizadet razlagal in nadaljeval: »Na srečo se pri tem nismo poškodovali, z opremo nismo imeli težav. Tudi sicer lani nismo imeli kakšnih posebnih intervencij, en požar, kjer so ljudje že sami stopili v akcijo.« Nekaj besed o opremi in financah: » Imamo tri gasilska vozila: 16 enega za gašenje požarov, tudi v gozdovih, kamion z vodo in gasilski kombi, katerega smo ob koncu lanskega leta kupili z lastnimi sredstvi. Sicer pa dobimo denar od države, občine, z organizacijo veselice, izposoje prostorov in od prostovoljnih prispevkov«. Mimogrede: izdali so tudi lep koledar, na katerem so prikazane njihove dejavnosti, pa še koristni nasveti za sejanje in sajenje. »Vse za dobro ljudi,« kot mi je ob koncu zagotovil predsednik PGD Laze-Jakovica. Besedilo in foto: Brane Pevec LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 V SREDIŠČU VSE MANJ GAŠENJA POŽAROV IN VEDNO VEČ TEHNIČNEGA REŠEVANJA P GD Gorenji Logatec šteje 170 članov, od tega 47 deklariranih operativnih članov in članic, ki so usposobljeni in imajo veljavno zdravniško spričevalo, da se lahko odzovejo na klic na pomoč preko alarmiranega sistema. »Kot društvo II. kategorije, v katero spadamo, moramo po merilih zagotavljati 22 operativnih članov, torej smo kar na visokem nivoju,« je pojasnil predsednik PGD Gorenji Logatec Blaž Gantar, s katerim smo se pogovarjali o gasilstvu na Gornjelogaškem. Kako vam kaže s podmladkom? Trenutno imamo okrog 50 mladih gasilcev, ki se redno udeležujejo vaj za pionirje, mladince in pripravnike. Seveda je največji osip v poznejših najstniških letih oziroma ob prehodu v srednjo šolo, ko zmanjka časa za obšolske dejavnosti. Trudimo se z raznimi aktivnostmi, da jih obdržimo v svojih vrstah čim več, je pa tudi ključni problem pri spreminjanju mišljenja celotnih generacij glede opravljanja prostovoljnega dela in odgovornosti pri opravljanju tega poslanstva. Katera vaša posredovanja pri nesrečah so zaznamovala minulo leto? Leto 2023 so najbolj zaznamovala neurja in poletne poplave. Neurje je lažje prizadelo tudi Logatec in smo imeli iz tega naslova kar nekaj posredovanj na strehah objektov, medtem ko smo pri poplavah pomagali kolegom z Gorenjske in iz Savinjske doline. Redno smo se udeleževali vseh odprav pod okriljem GZ Logatec, nekateri člani pa so šli pomagat tudi v okviru drugih organizacij oziroma kot prostovoljci. Ostale intervencije so bile bolj tehnične narave (odpiranje vrat, pomoč reševalcem in policiji, odstranjevanje podrtega drevja, pomoč pri pristajanju helikopterja …), požar pa je bil le eden. V to smer gre tudi trend vrste intervencij, vedno manj je dejanskega gašenja požarov, vedno več pa tehničnega reševanja, kamor praktično sodi vse drugo, kar počnemo. V kakšnem stanju je vaša oprema in kakšen poudarek dajete izobraževanju, usposabljanju in specializaciji? Trenutno imamo opremo v dobrem stanju, redno vzdrževano in dopolnjeno. Vsako leto menjamo po nekaj najstarejših intervencijskih zaščitnih oblek, kar je tudi največji finančni zalogaj za društvo. Izobraževanja so zadnje čase v GZ Logatec redna in dobro obiskana, trenutno je tečaj za pripravnika opravilo šest naših članov, skoraj vsi so prijavljeni naprej na tečaj za operativnega gasilca. Specialnosti se udeležujejo vsi napoteni gasilci, smo pa omejeni s kvotami, ki so določene za našo kategorijo društva. Redne vaje imamo vsako drugo nedeljo v mesecu, sledijo pa tehnični četrtki. Tematike vaj so raznovrstne in namenjene obnavljanju znanj, pridobljenih na vseh usposabljanjih. Kako ocenjujete sodelovanje z gasilsko zvezo, občino in državo? Sodelovanje med vsemi organi je zgledno, seveda bi lahko bilo boljše, lahko pa tudi slabše. Kar se tiče finančne plati, pogrešamo kak odstotek več iz proračuna, predvsem zato, da bi lažje zadihali ob večjih investicijah in da finančnega bremena ne prelagamo na naše krajane. Gasilci dajete velik poudarek tudi druženju - katera bi izpostavili? Ali se že ve, kdaj bo gasilska veselica? Druženje je pri gasilcih zelo pomembno, predvsem z vidika medgeneracijskega prenašanja znanja, tako s starejših gasilcev na mlade rodove kot obratno. Tehnika je šla naprej, prav tako pa odgovornosti in potrebno znanje. Časi, ko je cela vas prihitela gasit v natikačih in kratkih majicah, so mimo. Veselica bo letos 22. junija z ansamblom Nemir, vsi lepo povabljeni. Ena od oblik druženja pa je tudi obisk Florjanove maše, 4. maja, katere se udeležimo uniformirani, v sprevodu in z gasilskim praporjem, kot prikazuje fotografija. Gospod Gantar in gasilci, hvala vam. LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 Dejan Šraml Foto: Janja Gantar 17 V SREDIŠČU LETO PREIZKUŠENJ ZA GASILCE: NEUSTRAŠNI, POGUMNI, SRČNI Gasilke PGD Svetih Treh Kraljev L eto 2023 je bilo za gasilska društva eno najtežjih v zadnjem obdobju. Borba z vodo in njenim uničujočim delovanjem je za gasilce pomenila še večji izziv kot požar leto prej. Reševanja ljudi, živali in imetja so se lotili pogumno in z veliko mero odgovornosti, znanja in srčnosti. Tudi PGD Rovte z enoto Petkovec ter PGD Vrh Svetih Treh Kraljev so dodali pomemben delež. PGD Rovte in enota Petkovec štejeta 308, PGD Vrh Sv. Treh Kraljev pa 133 članov. Obe društvi se lahko pohvalita tudi z dobro zastopanimi ženskimi predstavnicami ter veliko mladine. Gasilci povedo, da so glede na trenutne razmere precej dobro opremljeni in svoje člane redno pošiljajo na usposabljanja tako na občinski kot državni ravni. Pravkar minulo leto 2023 si bosta obe društvi zapomnili po avgustovski vodni ujmi. 40 rovtarskih operativcev je s tisoč prostovoljnimi urami pomagalo v 10 različnih krajih po Sloveniji. Septembra se je na državno tekmovanje za memorial Matevža Haceta uvrstilo pet desetin. Vrhovski gasilci so na poplavnem območju opravili 390 ur dela. Eno posredovanje je bilo že ob poletnem vetrolomu. Vsem tem žalostnim dogodkom lahko dodamo tudi kanček veselja. To je dobrodelna veselica na Petkovcu. 13.300 evrov je šlo v roke prizadetim družinam, ki so ostale brez domov. Takšnega dogodka PGD Rovte in Petkovec še ni izvedlo. Na Vrhu so bili v preteklem letu zadolženi za organizacijo tekmovanja v gasilski 18 orientaciji za mladino na ravni Gasilske zveze Logatec, kjer so se domače ekipe odlično odrezale. Septembra pa so se na državnem tekmovanju za memorial Matevža Haceta sijajno uvrstile ekipe pionirk, mladink, dve ekipi mladincev in članice iz Rovt. Predsednik PGD Vrh Svetih Treh Kraljev Štefan Kokelj je prejel listino Občine Logatec za zavzeto delo pri gasilcih. V Rovtah imajo 88 mladoletnih članov, od tega 70 osnovnošolcev. Mladina se odzove v velikem številu. Trenutno poteka izobraževanje, ko bo nekaj mladih prestopilo prag v operativo. Tudi na Vrhu zaenkrat nimajo skrbi z mladimi, saj le-ti radi delajo v njihovih vrstah. Med prednostne naloge si postavljajo delo z mladimi ter doseči čim boljšo opremljenost in usposobljenost operative. To so cilji tudi na Vrhu. Poleg tega pa bo treba zamenjati vozilo GVV1 in zgraditi poveljniško sobo. Posebnih težav sogovornika ne omenjata, predvsem pa si želijo zdravja, miru in sreče ter seveda varnosti, za katero bodo aktivno prispevali tudi gasilci. Zahvalili bi se radi za vso pomoč in podporo, ki jo ljudje izkazujejo v besedah in dejanjih. Veseli jih, da ob trdem delu občutijo podporo krajanov, občanov in širše. Hvala tudi Občini Logatec in županu Bertu Menardu, Gasilski Zvezi Logatec, članom sosednjih društev in gasilskih društev znotraj GZ Logatec za korektno sodelovanje. LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 Metka Bogataj Foto: arhiv PGD Svetih Treh Kraljev KULTURA PRIČAKOVANI PREDPRAZNIČNI KONCERT Z NEPRIČAKOVANIM SLOVESOM B ožično–novoletni koncert je ponudil bogat glasbeni dogodek, ki ga je dirigent Vid Pupis sklenil s presenetljivo napovedjo slovesa od desetletnega odličnega vodenja in umetniškega nadgrajevanja logaškega pihalnega orkestra. Tik preden je ugasnila druga adventna svečka, zunaj pa ni bilo ne zimskega mraza ne snega, so v Športno dvorano vabili predpraznični akordi Pihalnega orkestra z dodobra uveljavljeno domačo estradno pevko Evo Hren. Vse pa pod čutečo roko temperamentno inventivnega dirigenta Vida Pupisa. Koncert je uvodoma navdušil številno poslušalstvo s heroiziranimi pozavnami iz Štruclove skladbe Show Music N° 2. Nakar se je razpoloženjska motivika Meijeve Klezmer Classics interferenčno razpredala v razžarjeni končni presto. Trobilni izzivi so se nato prelivali v objem polnosti orkestra z zvoki prestižnih tolkal v Schwarzevem Zadnjem klicu. Središče koncertnega dogajanja so godbeniki ponudili gostji, dami brenkalnih in pojočih strun Evi Hren, ki je svojo vrhunskost potrdila tudi z naslovom zmagovalke slovenske popevke 2023. To pot je pevka pred »domačo« publiko zasijala v blišču spevnosti Pirnat-Dragoličevega Šestega čuta, pa treh Mozetičevih priredb iz zakladnice naše ljudske tvornosti, od primorskih plesnih ritmov Dajte, dajte! prek tenkočutne ljubezenske globinsko poslovilne srčnosti Nocoj pa, oh, nocoj pa do impresivne intimnosti pesmi Kaj ti je, deklica (Med Evino interpretacijo te pesmi me je prevzelo spominjanje na pripoved o dogodku, ko je četverica bazoviških žrtev stala pred strelskim vodom na bazoviški gmajni, 6. septembra 1930, in se je Ferdo Bidovec pred usodnimi streli poslovil s tega sveta prepevajoč začetne takte pretresljive sporočilnosti.). Od navdušenega gromko aplavdirajočega poslušalstva se je Eva izpela z Adamič-Krajnčanovo skladbo Tiho tiho pada sneg – in z njo ponotranjila razpoloženje, ko bi beli sneg ustvarjal čistost novega upanja. Proti koncu grede je dirigent z orkestrom povabil avditorij še k dvema barvitima venčkoma: najprej so odmevali najžlahtnejši odtenki znamenitih motivov Franka Sintra v Iwaiovem aranžmaju, zatem še božični esprit Perpont-Wassonovih – Jingle Bells. In koncert bi se končal z nepogrešljivim Straussovim Radetzky maršem, da se ni prikradla še dodatna Štruclova koračnica Po Dunajski cesti. Je treba kar zapisati, da je koncert, ki se je odvil ob koncu uspešnega leta, ko je orkester sklenil svojih 110 let z mnogoterimi uspešnimi glasbenimi odmevi doma in v gosteh – še posebej pa z zlato plaketo z lanskega tekmovanja v Ormožu – izzvenel v muzikalični silnosti, ki jo je glasbenikom skozi desetletje vživljal mojster Vid Pupis. In preprosto, skromno, torej prav nič vzneseno je dirigent, kar v nekem hipu, napovedal slovo od orkestra in zvestih poslušalcev. Bi stavil, da je v avditoriju marsikomu za hip zastal dih, ki mu je sledilo pritajeno šepetanje: Kaj?... A, res?... Vid se poslavlja!?... Ja. Slovo z bogato dediščino, kajpak, in s spominskim avtorskim darilom orkestru – Fanfare Longaticum. In skozi dvorano se je raztegnil gromovit in nadvse hvaležen aplavz Vidu Pupisu za vse veličastje, kakršnega je dosegal z odličnimi logaškimi godbeniki. Marcel Štefančič POUSTVARJENA GREGORJEVA PEČA KTD Hotedršica se pod vodstvom Romana Trevna v zadnjih treh letih trudi oživeti hotenjski pripadnosti kostum. Doslej so poustvarili že tri ženske in eno moško narodno nošo. 10. 1. 2024 so v roke dobili poustvarjeno Gregorjevo pečo. Cvetlični vzorec je izredno bogat in je osnovan na roži oz. pentlji, iz katere se razveje stiliziran cvetlični motiv. V določenih predelih je v vzorec vstavljen til. Peča je z izjemo čipke izdelana ročno. Za njeno izdelavo je mojstrica potrebovala dva meseca in pol. Peče veljajo za najstarejše datirano žensko naglavno pokrivalo na Slovenskem. Poleg zavijačk in avb so bile najpogostejši del hotenjskega ženskega pripadnostnega kostuma. Izraz peča se je verjetno razvil iz italijanske besede pezzo ali pezza. Edino doslej znano ohranjeno pečo iz Hotedršice hrani Vida Lukan. Nosila jo je Marija Albreht, rojena Plečnik, ki je bila v prvi polovici 20. stoletja Gregorjeva gospodinja. Cvetka Peklaj, hči Vide Lukan, se je spomnila, da so za pokrivanje pod- prtnika ali trikraljevskega kruha uporabljali zelo lepo vezeno tkanino. Pomislila je, da gre morda za pečo in nam jo izročila. Priznani slovenski etnolog dr. Bojan Knific, ki je največji poznavalec oblačilne dediščine na Slovenskem, je potrdil, da gre za pečo. Na novo je za KTD Hotedršica Gregorjevo pečo poustvarila Sonja Porenta, ki deluje v kulturno-umetniškem društvu JaReM, v hiši Jakoba Aljaža na Zavrhu pod Šmarno Goro. Gospa Porenta deluje v sekciji za ohranjanje starih šeg in navad. V zadnjem desetletju se je razvila v mojstrico replik vezenih pokrival iz druge polovice 19. stol. Ker se je zelo dobro izmojstrila, lahko danes sodeluje z ljubitelji, ki se ukvarjajo s slovensko oblačilno dediščino. Njene izdelke nosijo različne folklorne skupine, še največ pa jih ustvari za lastno zbirko. Gospa Porenta je pobudnica za vpis nesnovne kulturne dediščine za vezenje po narisku. Obrtna zbornica Slovenije ji je podelila certifikat ART&CRAFT. JSKD Slovenija pa bronasto značko za udejstvovanje osebne zbirke z vezanimi oblačili. Prav tako je prejela občinsko priznanje medaljo za enkratni dosežek na področju kulture v Občini Medvode. Leta 2022 je izdala knjigo Tončika v svečani preobleki s podnaslovom Žlahtnost zlatih, črnih in belih vezenin. KTD Hotedršica se zahvaljuje vsem, ki nam pomagate pri raziskovanju, izdelovanju in sofinanciranju hotenjskega pripadnostnega kostuma. Besedilo in foto: KTD HOTEDRŠICA LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 19 KULTURA O KULTURI PRED NAŠIM PRAGOM B liža se Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, in kultura je pogosto na jeziku. Beseda ima različne pomene. Eden izmed njih je tudi odnos do kulturne in naravne dediščine. 1. V prometni nesreči na Cesarskem Vrhu pri križišču za Zaplano sta 12. julija 1991 umrla Miroslav Moljk in Anton Žakelj kot pripadnika TO na dolžnosti branjenja domovine – takrat mlade države Republike Slovenije. V neposredni bližini je bil 9. julija 2016 blagoslov spominske plošče in križa v spomin na tragični dogodek. Žal spominski prostor žrtev osamosvojitve- 20 ne vojne (in njegovo veduto) popolnoma degradira »jumbo« (stalni) oglas za oddajo sob, ki stoji poleg. Mar sodijo oglasi za počitek in »Zimmer frei« na pokopališča in druga spomeniška območja?! Res brez najmanjše pietete. Očitno to nikogar ne moti. 2. Nekoč slavni Sokolski dom je danes Narodni dom klavrnega videza. Da pa bi bil videti še slabše, je seveda poskrbljeno. V odlični raziskovalni nalogi Invalid sem. Kako je meni prilagojeno življenje? je osnovnošolec Anej Novak l. 2021 zastavil vprašanje glede problematike dostopnosti kulturnih ustanov za invalide. Dobil je odgovor (na str. 68): »(…). Sicer so pred vstopom v Narodni dom postavljene neka- kšne klančine, tako da je osebi na invalidskem vozičku dostopnost omogočena, a le do pritličja zgradbe.« Kakšne klančine za invalide?! Resnica: Klančine je nekdanji hišnik uporabljal, da je ob vremenskih ujmah (sploh pozimi) svoj avto parkiral med stebre … Kar seveda ni motilo nikogar. Že skoraj dve leti je z leve strani stebrišča prislonjena ena sama, popolnoma dotrajana klančina, ki že dolgo nima svoje funkcije. Nikogar ne moti, pa čeprav so v Narodnem domu še vedno prireditve in vaje kulturnih društev. 3. Ob suverenosti Republike Slovenije, 26. junija 1991, sta bili v parku pred Knjižnico Logatec posajeni dve lipi. Logatčane spominjata na zgodovinski dogodek. Danes pravzaprav stojita na zelo frekventnem mestu med parkiriščem, otroškim igriščem, Občino Logatec (oz. Upravnim centrom) in Knjižnico Logatec (oz. Narodnim domom) in sta izpostavljeni mnogim očem. Pogled nanju pa ni najlepši zaradi nestrokovnega obrezovanja, saj sta proti vrhu videti kot dve oskubljeni kokoši. Hm. LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 Besedilo in foto: Gvido Komar KULTURA PO BOŽIČU V LJUBLJANI – BOŽIČ V LOGATCU P o razprodani dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani so Trije kralji pripeljali globoka glasbena sporočila argentinsko-slovenskega glasbenega stvariteljstva tudi v Logatec. Umetniški vodja veličastnega Slovenskega božiča v Logatcu Marjan Grdadolnik je z več kot 200 nastopajočimi ustvaril razsežno veličasten glasbeni dogodek. Športna dvorana je to pot, nabita tako rekoč do zadnjega kotička, kipela od navdušenja – od uvodnih do sklepnih akordov. Slovensko-argentinski božič je sledil poglavitnim skupnim vzgibom Argentine in Slovenije, ki ju bogatijo kulturna dediščina, družinske vrednote, verske nravi in iz njih izhajajoči Pedro Opeka, kakor se je v svoji besedni igri izrekla sijajna povezovalka koncerta Mateja Rosa. Božič pa sploh s svojim postulatom miru povezuje človeštvo iz daljne preteklosti s sedanjostjo, od tod pa v nepredvidljivo, a po lepem in dobrem v upajočo prihodnost. Prek dvesto nastopajočih je pripravilo glasbeno praznični večer, na katerem se je srečala argentinska glasbena ognjevitost – posebej tanga – s slovensko božično milosrčnostjo. Koncertni spored je bil zaupan inštrumentalistom Simfoničnega orkestra Cantabile z dirigentom Marjanom Grdadolnikom, Godalnega orkestra Veris z mentorjem Matejem Avšičem – koncertnim mojstrom – in ansamblu; pevski delež pa je izpel mogočem združeni zbor s pevci: MePZ iz Logatca Adoramus, s Cola Duri in MoPZ Razpotje, pridruženi so bili še pevci mladinskih zborov: iz Logatca Adoramus ter z Glasbenih šol iz Črnomlja, Kranja in Logatca; moški zvok pa je dostavil sekstet Virilis. Argentinski poudarki so izhajali iz skladb Ginastera, Piazzolle, Ramireza, Webberja in Abalos s solističnimi interpreti: bariton Lucas Somoza Osterc in Peter Grdadolnik, tenor Matjaž Samotorčan ter vokal Estera Stojko. Slovenski božični napevi so izzveneli iz partitur A. Vodopivca, J. Kranjca, L. Belarja, A. Vavkna, M. Krečiča, v čigar priredbi je odmevala tudi Gruberjeva Sveta noč Ob koncu koncertnega veličastja z orkestri, zbori in solisti (z nežno mlado solistko prihodnosti Leno Pupis), ki ji je ob koncu zanosno pripelo vzneseno poslušalstvo. Prazničnemu dogodku, ki mu je bil producent Damijan Bogataj, je namenil svoj pozdrav tudi župan Berto Menard, sicer pokrovitelj večera, ki mu je pripadalo nemalo ovacij. Velika županova hvaležnost je bila namenjena vsem nastopajočim in avditoriju, potešenemu z bogastvom glasbenega sijaja, ki je izražal želje po lepem za ta in jutrišnji čas, ko bi naj dobro premagalo zlo, o čemer govori sleherna umetnost. Radetzky marš je želel skleniti koncert, pa je Urška Markočič še dodatno ogrela srca z željo po srečnem božiču in miru v novem letu. Nakar se je poslušalstvo zlilo v objem popevajoč Šostakovičev zanos. Kot bi hoteli biti dar drug drugemu. Kot da smo izsanjali argentinski glasbeni žar s slovensko božično izživetostjo. Marcel Štefančič Foto: Valter Leban TI SI RAVNA KUKR ENA SMREKA B il je vesel dan. Najprej so bili najbolj veseli člani TKŠD Grčarevec. Uspel jim je namreč podvig spet pripraviti gledališko predstavo v koči 'Na ovinku', kot pravijo. Zaigrali so Linhartovo komedijo Županova Micka. Režiser predstave Matic Valič je besedilo močno priredil in skrajšal, ga posodobil, dodal nekaj lokalnih posebnosti in predstava je zaživela v vsej svoji 'lokalni upodobitvi'. Seveda vsak lahko meni, da bi bilo krajšanje lahko drugačno, vendar je pač treba vzeti Valičeve 'reze' v zakup in oceniti, ali je priredba uspela. Je uspela, lahko rečem, ni bila predolga, lahko bi dejal, da je bila celo prekratka, igralce pa je režiser vodil s profesionalno roko. Dikcija je bila na mestu, premiki na odru smiselni in videti je bilo, da tudi igralci uživajo. Sedem igralk in igralcev se je ujelo v skupno 'muziciranje', a izstopali so naslednji, ki jih omenim po osebni oceni: Jernej Osterman kot Tulpenheim, Sara Valič Lipovec kot Micka in Ljupče Manevski kot župan. Ti trije so – po mojem mnenju – s svojim pristopom do besedila pritegnili soigralce, da so se izkazali z njimi v soglasju. Nikakor ne gre prezreti, da je tudi občinstvo uživalo. Predstava je imela tudi ustrezno svetlobno in glasbeno opremo, tudi v tem pogledu so se lokalni navdušenci izkazali. Kaže, da bodo s predstavo odšli na pot po občini Logatec, morda tudi kam čez občinsko mejo, vsekakor pa se je obetalo kar nekaj predstav 'na ovinku'. In sedeži so bili zasedeni do zadnjega prostega mesta. Čestitke vsem avtorjem in posebej prirejevalcu in režiserju Maticu Valiču. Čakam naslednjih predstav! Besedilo in foto: KRAS Marko Jeraj, Marija Klavžar, Alenka Veber, Jernej Osterman, Janez Osterman, Sara Valič Lipovec in Ljupče Manevski 21 KULTURA BOŽIČNO-NOVOLETNA RAZSTAVA DRUŠTVA LIKOVNIKOV LOGATEC TOKRAT V ZNAMENJU UMETNIŠKE SVOBODE L ogaški likovniki so sredi decembra v Stekleni galeriji odprli tradicionalno božično-novoletno razstavo, ki tokrat ni bila tematsko ubrana, temveč umetniško svobodna, tako da je vsak razstavljavec izmed svojih del izbral tista, ki so mu samemu najbližja. In bilo je kaj videti! Kot je uvodoma dejal predsednik logaških likovnikov ter njihov motor in duša, Janez Ovsec, je božično-novoletna razstava tudi priložnost za »inventuro« dela društva. »Letos smo pripravili 12 razstav, štiri likovne kolonije, sodelovali na različnih koncih Slovenije, tudi na povabilo drugih društev …« je povedal predsednik in iztekajoče se leto označil kot vsebinsko zelo bogato. »Nekaj sadov lahko vidite na pričujoči razstavi, nekaj pa tudi v Jožefovi dvorani,« je dodal. Da je razstava pisana kot okrašena božična jelka, pa je dejala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je izrazila veselje nad tem, da tokrat razstavlja tudi nekaj avtorjev, ki že dolgo niso predstavili svojih del. »Ta razstava prinaša vizualno razkošje, različne tehnike in tudi tridimenzionalna dela,« je poudarila. kriljiva Anda Ovsec, ki je tokrat recitirala pesem Skolar Janeza Menarta. Večer se je seveda iztekel v tradicionalnem medsebojnem obdarovanju in prijetnem večernem druženju. Dogodek je glasbeno oplemenitila mlada citrarka Lucija, z besedno umetnostjo in interpretacijo pa nas je vnovič navdušila nenad- Blanka Markovič Kocen Foto: Primož Sark PESNIŠKI VEČER S TONETOM ŠKRJANCEM O b robu prazničnega vrveža, nakupovalne mrzlice in vsesplošnega hitenja smo v Knjižnici Logatec tik pred prazniki preživeli umirjen in pesniški večer s Tonetom Škrjancem, pesnikom, pisateljem, prevajalcem in nekoč tudi kulturnim delavcem. Tone Škrjanec, popotnik v geografskem in metafizičnem smislu, je pesmi začel pisati že v gimnaziji in v študentskih letih. Kot je dejal povezovalec večera, knjižničar Gvido Komar, je » … Škrjanec kmalu začutil poezijo v sebi.« Čeprav je pisal pesmi zase že nekaj časa, ogromno pa jih je nosil še v sebi, se za javno rabo dolgo ni odločil. Prvo pesniško zbirko z naslovom Blues zamaha je objavil v svojih zrelih letih – šele 1997., leta, za njo pa še več kot deset zbirk pesmi. Podpisal je tudi dve knjigi izbranih pesmi. Za vrhunski desetletni pesniški opus v 21. stoletju je leta 2017 na Mednarodnem Lirikonfestu v Velenju prejel literarno nagrado “velenjica – čaša nesmrtnosti”, za zbirko Dihaj pa leta 2018 osrednji slovenski pesniški nagradi: Veronikino in Jenkovo nagrado. V tujini je bilo izdanih deset knjig njegovih pesmi. Kot je dejal Komar, je značilna njegova pozornost na jeziku ter nenehna družbena angažiranost. V slovenščino prevaja predvsem sodobno ameriško in francosko literaturo, posveča pa se tudi prevodom književnosti z območja nekdanje Jugoslavije. Nadvse prijeten pesniški večer je bil dobrodošel pobeg od predprazničnega hitenja v objem poezije. Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen 22 LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 POSLOVNE STRANI ZLATA INOVACIJA ZA NAJTANJŠO MASIVNO LESENO STENO L ogatčan Martin Hladnik vodi podjetje iQwood iz Topol pri Mengšu, ki je na Dnevnih inovativnosti na Brdu pri Kranju jeseni 2023 od Gospodarske zbornice Slovenije prejelo zlato priznanje najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem, in sicer za najtanjšo nosilno leseno masivno steno brez lepil na svetu. Poslanstvo inovativnega podjetja, ki posluje že od leta 1992, je ustvarjati najlepše, najbolj zdrave in naravne hiše na trgu. Poleg vas so bili zlati še Hidria, Krka, BSH Nazarje in Cetis. Kako vam je uspelo priti med elito tako velikih podjetij, ki imajo svoje raziskovalne inštitute? Pot do nagrade vsekakor ni bila enostavna, a imamo odlično ekipo in široko mrežo partnerjev, na katere smo se lahko oprli. Podjetje iQwood je zraslo iz podjetja Ekoart, ki je eden od pionirjev biološke individualne gradnje v Sloveniji. Večinski lastnik podjetja je 2022 postalo družinsko podjetje Lumar, ki je največje podjetje za montažno gradnjo pri nas in skupaj z njihovimi strokovnjaki smo lahko postavili močno interno razvojno skupino. Izredno pomembno pa je bilo tudi sodelovanje z zunanjimi institucijami in podjetji tako iz Slovenije kot tudi Avstrije, Nemčije in z Danske. Multidisciplinarna ekipa je ustvarila najtanjšo masivno leseno steno brez lepil na svetu. Nam lahko na kratko predstavite vašo zlato inovacijo? Zdravje in dobro počutje posameznika postaja v sodobni družbi vse pomembnejše področje. Naša vizija je ponuditi širšemu trgu najbolj zdravju prijazne hiše in s tem namenom smo se lotili razvoja masivnih, lesenih stenskih elementov, ki ne vsebujejo nobenih lepil (deske združujemo z lesenimi mozniki). Osrednja dejavnost podjetja je proizvodnja masivnih elementov za gradnjo lesenih hiš. Kako postaneš uspešen v tako zahtevni branži, kot je gradnja? Tudi mi smo šele na poti, da osvojimo evropski trg. Na njej pa nam zagotovo pomaga to, da imamo res kakovosten proizvod, v katerega vgrajujemo lokalni les. Ustrezno smo uredili patentne pravice, certifikate in dovoljenja. Šele ko so vsi ti pogoji izpolnjeni, se lahko pojaviš na trgu in pričneš s trženjem ter prodajo izdelkov. Sedaj sledi faza prodora na trg, Sloveniji naše izdelke uspešno prodajamo preko partnerjev Lumar in Ekoart. Pravkar je v fazi izvedbe prvi, več kot 3.000 m2 velik bio vrtec v Selnici ob Dravi z našimi masivnimi lesenimi stenami. sodobne proizvodne stroje in tako ustvarili osnovo za masovno proizvodnjo pod kontroliranimi pogoji. V vaših hišah je bistveno manj prahu, neprijetne vonjave pa se nevtralizirajo. Zagotavljate še prijetno akustiko in zaščito pred sevanjem. Ali ni to že malce futuristično? Uporabljamo znanja naših prednikov, ki pa smo jih v vsem sodobnem hitenju in iskanju nedosegljivega pozabili. Ogromno se učimo tudi od naših strank, ki prihajajo k nam z veliko znanja in izkušenj. V naših hišah se tako poleg naših masivnih sten redno uporabljajo tudi ilovnati ometi, ki poskrbijo za popolnoma drugačno kakovost zraka. Nekako se vračamo nazaj v obdobje, ko so bile hiše izdelane iz manjšega nabora lokalnih materialov. Pozabimo torej na futurizem in se vrnimo h koreninam. Dejan Šraml Foto: osebni arhiv M. H. Vaše stene imajo izjemno požarno, poplavno in potresno varnost. Kako to dosežete? Tehnologija združevanja desk z mozniki je stara več stoletij. Vsak, ki je že kdaj podiral star kozolec, ve, da mozničenih spojev praktično ni mogoče razdružiti tudi po več desetletjih oziroma stoletjih. Prevzeli smo to starodavno logiko in jo skozi veliko število preizkusov in testiranj nadgradili v sodoben, arhitekturno dovršen proizvod. Hkrati smo s pomočjo logaškega podjetja Cafuta razvili LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 23 POSLOVNE STRANI TRIJE NOVI MOJSTRI IZ LOGATCA poklicev, za katere vpis v redne izobraževalne programe ni možen. O brtno-podjetniška zbornica Slovenije je 30. novembra 2023 na slovesnosti na Brdu pri Kranju podelila prestižni priznanji Obrtnik in Podjetnik leta 2023. V sklopu slavnostnega dogodka ob koncu leta so poleg nagrad za odličnost obrti in podjetništva v letu 2023 podelili tudi 126 mojstrskih diplom novi generaciji mojstric in mojstrov. Med novimi mojstri so trije tudi iz Logatca: Katja Šemrov Dolenc – frizerska mojstrica Natalija Gantar – frizerska mojstrica ter Gregor Treven – tesarski mojster Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v okviru svojih javnih pooblastil mojstrske izpite izvaja že od leta 2000, izobraževanja in izpiti za pridobitev diplome pa potekajo za 54 mojstrskih nazivov. Mojstrski izpiti se izvajajo tudi za večino deficitarnih Mojstrski izpit prinaša tudi številne prednosti. Mojster si z njim pridobi srednjo strokovno izobrazbo, ob opravljeni razliki do poklicne mature lahko mojster nadaljuje izobraževanje na višjih strokovnih šolah, lahko je mentor dijakom in študentom. Mojster izpolnjuje tudi izobrazbene pogoje za opravljanje določenih obrtnih dejavnosti skladno z uredbo o obrtnih dejavnostih, lahko je vodja gradbenih del in omogoča vpis v imenik vodij gradnje, skladno z gradbenim zakonom, za dela, za katera ima pridobljen mojstrski naziv, na primer zidarski mojster, tesarski mojster, mojster strojnih instalacij, elektroinštalaterski mojster in drugi. Mojstrski naziv je nenazadnje tudi stvar časti, z njim lahko mojster postane član Kluba mojstrov Slovenije ter uporablja blagovno znamko Mojster, ki z mojstrsko diplomo na trgu pomeni večje zagotovilo za kakovost in odličnost izdelkov ter storitev. Besedilo in foto: Dejan Šraml PODJETNIŠKI USPEH LETA - PODJETJE TALG D.O.O. R adio 94 je na slovesnosti v Jamskem dvorcu v Postojni prvo januarsko soboto podelil priznanje Ona ali On – dejanje leta 2023. Tudi letos pa so v sodelovanju z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije podelil priznanje za podjetniški uspeh leta Primorsko-notranjske regije. Slednje je pristalo v rokah Gregorja Trevna iz družinskega podjetja TALG s Petkovca pri Logatcu. TALG d.o.o. je majhno družinsko podjetje z več kot 30-letno tradicijo. Po osamosvojitvi Slovenije je ustanovitelj podjetja Anton Treven začel žagati hlodovino in prodajati lesene elemente. Kmalu se je lotil tudi izdelovanja lesenih palet za večjo slovensko papirnico, s katero sodelujejo še danes. Na začetku tega tisočletja so investirali v novo mizarsko delavnico. Postopoma je vodenje poslov začel prevzemati ustanoviteljev sin Gregor Treven. Poleg sušilnice za les so investirali v nakup peči na lesno biomaso, CNC stroje za obdelavo lesenih konstrukcij, novi žagi za hlodovino. Obenem so ves čas širili ekipo sodelavcev. 24 podjetnika sta znanje in spretnost. Jeseni 2023 je direktor Gregor Treven pridobil naziv tesarski mojster. Priznanje On 2023 je po izboru poslušalcev Radia 94 osvojil Robi Jenko, vodja kolesarske sekcije pri Košarkarskem klubu Plama-Pur ter v kolesarskem klubu Meblojogi Pro-concrete kot športni direktor zadolžen za razvoj mladih kolesarjev, v domači Ilirski Bistrici pa razvija nove kolesarske produkte. Njihovo podjetje danes ponuja razrez in sušenje lesa. Prodajajo masivni konstrukcijski certificiran les, štiristransko obdelan les – opaž, ladijski pod, brune, ploskovno in križno lepljen les ter CNC razrez lesa in 3D izrise konstrukcij. Izdelujejo samostojne velike lesene hiše, brunarice, garaže, nadstreške. Trenutno zaposlujejo deset delavcev in letni prihodki se približujejo realizaciji milijona evrov. Pomembni vrednoti za vsakega obrtnika in Na slovesnosti je tudi Gospodarska zbornica Slovenije podelila priznanje za gospodarski uspeh leta, in sicer družbi Kolektor ATP iz Postojne, ki razvija standardne procese in tehnologije za proizvodnjo zahtevnih brizganih in hibridnih izdelkov za avtomobilsko industrijo. LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 Dejan Šraml Foto: Valter Leban ŠPORT RAZPIS ZA PRIZNANJA ZA DOSEŽENE USPEHE NA PODROČJU ŠPORTA ZA LETO 2023 V OBČINI LOGATEC Š portna zveza Logatec objavlja razpis za priznanja za dosežene uspehe na področju športa za leto 2023. Podelijo se naslednja priznanja: – zlata značka Občine Logatec za naziv športnica ali športnik leta – zlato plaketo Občine Logatec na področju športa – srebrno plaketo Občine Logatec na področju športa – bronasto plaketo Občine Logatec na področju športa – pohvalo za perspektivnega športnika – posebno priznanje za športne delavce, športna društva, klube, športne organizacije, ekipe in trenerje – posebno priznanje za izredne dosežke na rekreativnem področju – posebno priznanje za življenjsko delo na področju športa – posebno priznanje klubom in društvom ob jubileju Rok za predložitev pisnih predlogov z utemeljitvijo je od 1. 2. 2024 do 1. 3. 2024. Predlog mora biti podan na ustreznih obrazcih, ki so objavljeni na spletni strani Športne zveze Logatec https://sport-loga- Dunkin Devils tec.si/sportnik-logatca/, kjer najdete tudi pravilnik o priznanjih na področju športa. Predloge pošljite po navadni pošti (Športna zveza Logatec, Notranjska cesta 14, 1370 Logatec ) ali po e-pošti szlogatec@gmail. com na ustrezno izpolnjenih obrazcih. Vabimo vas torej, da predlagate svoje športnike, delavce v športu, rekreativce in druge, da dobijo zaslužena priznanja. ŠZ Logatec Komisija za priznanja predsednica Jelka Kožman DRSALIŠČE IMENITEN KRAJ ZA REKREACIJO P rav prijetna pridobitev za Logatec in okolico je vsakoletno odprtje drsališča v hladnejših zimskih mesecih. Šolske in druge skupine s pridom izkoristijo možnost drsanja in letos ni bilo nič drugače. Že v začetku razpisa so bili termini hitro zasedeni. Tudi na OŠ Rovte smo se odločili za nekaj skupin organizirati zimski športni dan v taki obliki. Učenci 4. in 5. razreda smo se v predprazničnih dneh podali na zanimivo dogodivščino na ledu. Ledena plošča je bila v dveh dopoldanskih terminih rezervirana samo za nas, kar je bilo še toliko bolje, saj so imeli učenci dovolj prostora in imenitno jih je bilo opazovati, ko so svoje boljše ali slabše drsalne sposobnosti pokazali na ledu. Padcev in domiselno izvedenih piruet je bilo kar precej, zadovoljstvo pa veliko. Na roko nam je šel tudi javni brezplačni prevoz, s katerim smo se lahko peljali tja in nazaj. Še posebej lahko pohvalim prijaznost voznika. Drsalke so si otroci lahko izposodili za pičla dva evra, malico smo imeli s seboj, lepo vreme in prijetne temperature pa so bile dodana vrednost. Sklenili smo tak način zimskega športa nadaljevati tudi v bodoče, če nam bo le dana možnost. Hvala občini, da nam to omogoča. Besedilo in foto: Metka Bogataj LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 25 IZ LOGAŠKE KNJIŽNICE TINA MUSEC - NOVA DIREKTORICA KNJIŽNICE LOGATEC Tvoja odločitev, da prevzameš direktorsko mesto tako rekoč »domače« knjižnice, je bila zagotovo dobro premišljena in obenem pogumna. Kako vidiš svoje vodenje te ustanove in kakšni so tvoji načrti, vizija, program razvoja? Tina Musec, direktorica Knjižnice Logatec S prvim septembrom 2023 je Knjižnica Logatec vendarle dobila novo direktorico Tino Musec. Po nekaj mesecih vodenja knjižnice, ko je že v polnem delovnem zagonu in dodobra vpeta v novo delovno okolje, polno novih izzivov in odgovornosti, smo jo na začetku novega leta 2024 prosili, da se na kratko predstavi in strne prve vtise o svoji »novi službi«. Tina Musec je rojena Logatčanka, zdaj pa z družino živi na Zaplani, v sosednji občini Vrhnika. Po izobrazbi je diplomirana bibliotekarka in sinologinja. Preden je prišla v Knjižnico Logatec, je bila zaposlena v knjižnici Fakultete za arhitekturo, zadnja tri leta kot vodja. Knjižnico Logatec dobro pozna in je njen redni uporabnik, vse odkar se je iz male sobe prvega nadstropja Narodnega doma preselila v sedanje prostore. »Knjižnice so del mojega življenja od malih nog, saj sem že kot osnovnošolka rada pomagala knjižničarki Titi Loštrek v šolski knjižnici OŠ 8 talcev Logatec,« pove. Kot avtohtona prebivalka Logatca dobro pozna kraj in ljudi, v preteklosti je prepevala v mešanem cerkvenem pevskem zboru Adoramus, bila je tudi aktivna tabornica in ena od začetnih članov logaškega taborniškega roda Srnjak. Vodenje knjižnice, ki je ena temeljnih ustanov na področju razvoja kulture v Logatcu, mi predstavlja velik izziv. V kolektivu in tudi sicer vidim močan potencial za uspešno nadaljnje delo. Zelo si želim in si bom vztrajno prizadevala za to, da Knjižnica Logatec pridobi nove, večje, tako zelo nujno potrebne dodatne prostore, v katerih bodo poleg knjižničnih lahko optimalno potekale tudi najrazličnejše druge dejavnosti in vsebine, ki bi oz. bodo dodatno obogatile kulturno, izobraževalno, družabno življenje v Logatcu. Želim si tudi dobrega sodelovanja tako z ustanoviteljico Občino Logatec kot tudi z ostalimi (lokalnimi) ustanovami, skupnostmi, skupinami, društvi. Poudarila bi še pomembnost trajnostnega razvoja in čim bolj aktualno sledenje sodobnim trendom na področju knjižničarstva in knjižničarske tehnologije ter njihovo implementacijo v naše okolje. Kakšni so prvi občutki po nekajmesečnem direktorskem delu? Mandat direktorice sem nastopila v septembru in lahko rečem, da sem se s kolektivom hitro in lepo povezala. Že sedaj imamo dobro vpeljan širok nabor raznolikih dejavnosti, katere pa si seveda želim še nadgraditi in obogatiti. Dobro se razumemo in občutki so prijetni. In še tvoja zaključna misel, sporočilo, pogled naprej? Želim si, da bi bila Knjižnica Logatec vključujoča knjižnica, kjer bi vsak občan Logatca našel vsebino, ki bi ga pritegnila in nagovorila. Moja želja in prioriteta je, da bo knjižnica ostala prijeten, družaben in razgiban prostor, središče in stičišče zanimivega kulturnega dogajanja, izobraževanja, prireditev in srečevanj, ter da bo uspešno nadaljevala z izvajanjem vseh dejavnosti, ki jih že sedaj dobro opravlja. Marija Maja Gregorič Knjižnica Logatec Foto: osebni arhiv T. M. POPRAVEK K ČLANKU »MARJAN GEOHELLI (21. 1. 1963 – 4. 11. 2023) KLJUČNI MOŽ DEMOKRATIČNIH PROCESOV V LOGATCU 1988-1991« na str. 22 v prejšnji številki Logaških novic -12/2023 https://www.logatec.si/images/IZBOR/LOGASKE%20NOVICE/2023/Logaske_december_web.pdf Pomotoma je izpuščeno besedilo, ki pojasnjuje objavljeno fotografijo: »Ali se jih danes sploh še kdo spomni? Del Pododbora za varstvo človekovih pravic Logatec v Knjižnici Logatec l. 1989. Z leve: Milan Vatovec, Marjeta Kumer, Anica Perpar, Leopold Rozman, Marko Kek, Marjan Geohelli, Janez Jerina in Roman Dodič. Foto: Andrej Mihevc« Avtorju se opravičujemo. Uredništvo LN 26 LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 ŠPORT VABLJENI V PLANINSKO DRUŽBO S Po označeni poti, kjer je potekala Rapalska meja, smo sestopili v Sovodenj. Vreme je bilo prijetno za hojo. Vzpodbudno je, da so se pohoda udeležili tudi mladi nadebudneži in tri generacije ene družine. Na prvi letošnji pohod smo se planinci podali na Bevkov Vrh z izhodiščem v Sovodnju. Po začetnem, sicer krajšem strmem vzponu, nas je markirana pot popeljala po kolovozih, skozi gozd do naselja Laniše. V križišču smo izbrali lažjo, položno pot, ki ponuja tudi lepše razglede. Tik pod vrhom, kjer stoji Slabetova domačija, smo se pridružili množici pohodnikov, saj je pohod na ta dan že tradicija. Na vrhu, pri kapelici, smo se fotografirali in se spustili proti sirarni Na Ravan. Oskrbeli smo se z njihovim odličnim sirom. Če sledite našim zapisom o pohodih in aktivnostih, pa bi se nam radi kdaj tudi pridružili, ne oklevajte: včlanite se v Planinsko društvo Logatec! Oglejte si program za leto 2024, gotovo je kateri od načrtovanih vzponov primeren tudi za vas ... Uradne ure so ob četrtkih med 18.00 in 20.00 v prostorih društva PD Logatec, Stara cesta 8, Logatec. Vabljeni tudi k spremljanju na spletu: pdlogatec. blogspot FB stran: Planinsko društvo Logatec Dosegljivi tudi na e-mail: logaski.planinci@gmail.com Za vpis izven uradnih ur pa pokličite go. Zdenko Gostiša 031 363 811. Zbrala in uredila: Ljubica Pivk ončno decembrsko nedeljo smo logaški planinci izkoristili za tradicionalni zimski pohod na Javornik. Izhodišče pohoda je Črni Vrh nad Idrijo in preko Šajsne ravni, kjer smo se razveselili nekaj snežne podlage, smo se po grebenski poti povzpeli do Pirnatove koče. Nekaj predaha, malica, pozdrav s starimi znanci. Nato smo se pridružili drugim pohodnikom in se udeležili proslave. Po krožni poti smo se vrnili v Črni Vrh. MESEC DATUM VODJA ZAHTEVNOST JANUAR 02.01. 13.01. 28. 01. Novoletni pohod Po poti slovenskega tolarja Žirovski vrh Vodniški odsek Jernej Rus Rudolf Janez lahka zimska lahka zimska lahka zimska 04.02. 08.02. 25.02. Zimski tečaj,Vršič,sobota,nedelja Čaven Jakobova pot 3. del Korenč Tina Rus Jernej Mrak Alenka tečaj lahka zimska lahka MAREC 03.03. 09. 03. 17.03. 24.03. Krim Hleviška planina Orionova pot Rakov Škocjan Korenč Tina Rudolf Janez Mrak Alenka Rus Jernej lahka lahka lahka lahka 05.04. 13.04. 20.04. 21.04. 28.04. delovna akcija - petek Dobrča, Šentanski vrh čistilna akcija & OBČNI ZBOR Špičasti vrh Krašnji vrh Rus Jernej Korenč Tina vodniški odsek Rudolf Janez Mrak Alenka APRIL 04.05. 12.05. 19.05. 26.05. Vremščica Pot po robu, Col- Predmeja Srečanje notranjskih planincev Pohod po Logatcu Bašek Sebastjan Rudolf Janez lahka lahka Rus Jernej lahka JUNIJ 08.06. 16.06. 23.06. Kamniško sedlo Gorski Kotar, 3dni Pokljuški vrhovi Bašek Sebastjan Mrak Alenka Korenč Tina lahka lahka JUL 21.07. Mangart Korenč Tina zelo zahtevna AVGUST 04.08. 17.-20.08. Košuta 37. pohod Logatec- Triglav Rudolf Janez Rudolf Janez lahka zelo zahtevna SEPTEM. 08.09. 22.09. 28.09. Kobilja glava Gora Oljka Dolomiti, 3 dni Bašek Sebastjan Mrak Alenka Korenč Tina lahka lahka OKTOBER 06.10. 20.10. Rinsennock, Avstrija Po Krasu Rus Jernej Rudolf Janez lahka lahka NOV. 03.11. 17.11. Vrtaško Sleme Po Istri Korenč Tina Janez Rudolf lahka lahka DEC. 01.12. 22.12. Jakobova pot, 4. del Javornik Mrak Alenka vodniški odsek lahka lahka zimska PROGRAM PD LOGATEC 2024 FEBRUAR MAJ POHODI LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 lahka lahka lahka 27 VAŠA POŠTA MRAZ V NARAVI, A TOPLINA SRCIH Je še kaj bolj čarobnega kot opazovati navdušenje ob pričakovanju praznikov v otroških očeh? Na mrzlo decembrsko popoldne smo vzgojiteljice iz enote Tičnica otrokom z igrico V prazničnem pričakovanju poskušale pričarati nekaj minut navdušenja ob opazovanju ježka, miške, zajčka, medveda in jazbeca v pripravah na prihod dobrih mož. Med igrico smo imele priložnost opazovati nasmehe in iskrice v očeh najmlajših, kar je tudi nam poplačalo vloženi trud in energijo. Hvala vsem za udeležbo in namenjeni čas. Petra Treven Foto: arhiv vrtca DEDEK MRAZ V ENOTI TIČNICA Med decembrskim prazničnim dogajanjem, 19. 12., nas je v vrtcu Kurirček Logatec, v telovadnici enote Tičnica, obiskal pravi dedek Mraz in tako presenetil otroke. Pred njegovim prihodom smo si ogledali igrano predstavo V prazničnem pričakovanju v izvedbi vzgojiteljic enote Tičnica. Dogodek je bil v dopoldanskem času namenjen otrokom, ki obiskujejo to enoto, popoldne pa otrokom vseh zaposlenih v vrtcu Kurirček Logatec. Zahvaljujemo se dedku Mrazu, igralkam predstave, ozvočevalki in vsem zadolženim za obdarovanje otrok. Skupaj nam je spet uspelo pričarati tiste najlepše iskrice v otroških očeh ... Vsem želimo srečno, zdravo, uspešno ter vse dobro v novem letu! vzg. Mateja Ručigaj Foto: Anita Uršič in Mateja Ručigaj 28 LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 KRIŽANKA FOTO: BRANE PEVEC APNENA VODA ANG. PEVEC IN KITARIST ZGORNJE OKONČINE KOPNO SREDI MORJA OZNAKA NEMČIJE TANKA TKANINA ANTON TROST NEMŠKI INTERNIST (KARL) RIBJA KOŠČICA NJIVSKI PLEVEL, PIRNICA PESNIK NAGNJEN SVET, STRMINA ŽIVAHEN AMERIŠKI PLES DROBNI DELCI V TEKOČINI OSMA ČRKA GRŠKE ABECEDE ZRAČNI TRANSPORT VZAJEMNA USLUGA ŽITNE LUSKINE DUŠIKOVA SNOV V RASTLINI IZUMITELJ TESLA RIMSKI HIŠNI BOG FILMSKA IGRALKA BUTCHER TELIČEK ENAKI ČRKI NIZEK ŽENSKI GLAS ANTIČNA TROVESLAČA JUD IZ SREDNJE EVROPE BELI ŠPORT NEMŠKA REVIJA (OGLEDALO) OSREDNJI DEL TEATRA SIMBOL ZA SELEN GRŠKA PRESTOLNICA ANTIČNO IME ŠPANSKE REKE GUADIANE KONEC POLOTOKA OBLAČILO MUSLIM. ŽENSK SLIKA (IRONIČ.) PREBIVALCI ARTIČ OTOK V NIZOZEMSKIH ANTILIH KOSOVELOVA PESEM PEVKA ERBUS DRUGO IME REKE JENISEJ PRAVNA LISTINA UKANA, PREVARA STANJE OGROŽENOSTI TLA V MORJU ZGOLJ, SAMO KAREL OŠTIR NAJVEČJA ŽIVAL NA SVETU KOŠARKAR MURIĆ TELESNA POVRHNJICA LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 29 ZAHVALE Pride čas, ko si izmučeno srce želi spati, v sen večni potovati, ko življenje je zaključeno. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. (T. Pavček) ZAHVALA ZAHVALA ANA-NUŠKA LESKOVEC /25. 7. 1926 – 8. 11. 2023/ ANTON – ZVONE PUPPIS /4. 1. 1934 – 25. 11. 2023/ Ob boleči izgubi drage mame Ane-Nuške Leskovec (Klamove) se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, vsem, ki ste se poslovili od nje, izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje ter jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala zdravnikom in patronažni službi DZ Logatec, ge. Vesni Jerina za poslovilni govor, g. Gorazdu Bošnjaku za skrbno organizacijo pogreba, trobentaču, pevcem in g. župniku Rafaelu za darovani poslovilni obred. Vsi njeni Vse hrepenenje je v srcu umrlo. Vse bolečine je vase zaprlo. Ob boleči izgubi dragega moža, brata, očeta, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo g. Gorazdu Bošnjaku in Lovski družini Logatec za organizacijo pogrebne slovesnosti, Vinku Vidmarju za poslovilni govor, pevcem za zapete pesmi, PGD Gor. Logatec ter cvetličarni Karmen za izbrano cvetje. Zahvala tudi dr. Jeleni Debeljak in zdravstvenemu osebju ZD Logatec za vso skrb in pomoč ter g. župniku Dušanu Kožuhu za pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga cenili, darovali sveče, cvetje in svete maše, ga pospremili na njegovi zadnji poti ter se ga boste spominjali. Vsi njegovi Odšel si, a lepi spomini nate bodo ostali. Sporočamo žalostno vest, da se je za vedno poslovil ZAHVALA IVAN JURCA /10. 11. 1939 – 8. 10. 2023/ Ob boleči izgubi partnerja, očeta in dedka se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje, cvetličarni Karmen in cvetličarni Anja pa za lepe aranžmaje. Hvala g. župniku Dušanu Kožuhu za zadnje slovo, g. Gorazdu Bošnjaku za lepo organiziran pogreb. Zahvala trobentaču ter pevcem za žalostinke. Marinka in drugo sorodstvo JOŽE BRUS (10. 4. 1956 – 17. 12. 2023) IZ GORNJEGA LOGATCA Ob nepričakovani in boleči izgubi moža, očeta, brata, strica in bratranca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, bivšim sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, spodbudne besede, pomoč, darovano cvetje in sveče. Iskreno se zahvaljujemo prvim posredovalcem prve pomoči, dežurni službi ZD Logatec in dežurni službi ZD Vrhnika. Iskreno se zahvaljujemo OZVVS Logatec, g. Miru Pogačniku za poslovilni govor, vsem veteranom, Komunalnemu podjetju Logatec, g. Gorazdu Bošnjaku za skupno organizacijo pogreba. Hvala pevcem, trobentaču in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi 30 LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 UTRINKI 2023 – ŽIVAHNA KULTURNA DEJAVNOST, SKRB ZA ZDRAVJE, OKROGLE OBLETNICE … O vsem tem, pa tudi o uspešnih podjetjih, obnovljenih cestah, izboljšanem vodovodnem in kanalizacijskem, tudi kabelskem omrežju, smo pisali v Logaških novicah, časniku, ki deset mesecev na leto prihaja v vsako logaško družino. Zato tokrat le nekaj utrinkov iz leta, ki je mnogim prinesel marsikaj dobrega, nekateri pa bi nanj raje čimprej pozabili. Pihalni orkester Logatec je praznoval sto in deseto obletnico, ki pa je ne bi bilo, če se njegovi člani ne bi udeleževali vaj – posnetek je z ene od njih iz Večnamenske športne dvorane Logatec. Petdeset let je praznovala Glasbena šola Logatec. Tudi letos so najboljši učenci prejeli posebno priznanje - županovo petico. Morda bodo že kmalu nastopali v ljubljanski operi, milanski Scali, jih bomo slišali v prenosu Novoletnega koncerta z Dunaja … Mimogrede: tudi za glasbeno šolo se bo verjetno našel prostor v novem Narodnem domu, za katerega župan pravi, da bo »svetilnik in smerokaz naše družbe.« Na cesti ob njem smo opazili bager, kar morda pomeni … Vsekakor pa je v Logatcu dobro poskrbljeno za zdravje: v Zapolju smo dobili Center za duševno zdravje, imamo novo lekarno, tik pred dokončanjem je prizidek k Zdravstvenem domu, v Malem parku pa raste »rožnato drevo«, ki so ga posadili v oktobru – mesecu osveščanja o raku dojke. Ne samo dan, kar ves mesec Civilne zaščite smo imeli septembra. Člani so predstavili razne aktivnosti, manj znano pa je, da znajo skuhati odličen golaž - tudi obiskovalcem prireditve ob 80-letnici Logaškega bataljona so ga. Na kratko še nekaj obletnic: 50 let Planinskega društva Logatec, toliko so jih praznovale tudi članice Twirling kluba Logaških mažoret, Klub Logaških študentov pa 30, trikrat starejša je Podružnična OŠ Laze, pet let mlajši od nje pa je starosta logaških kulturnikov Marcel Štefančič. Pravijo, da se mladi ne znajo več igrati na prostem. Ristanc na Cankarjevi (ob dnevu brez avtomobila) je dokaz, da ta trditev ne drži. Vse leto so potekale razstave likovnih in drugih umetnikov v treh logaških galerijah in še marsikje. Proti koncu leta je bilo v naši občini veliko okrašenih domov. Pri Bangerjevih na Martinj Hribu smo tik ob cesti, pred staro hišo, opazili jaslice, še več jih je v novi. Naj ostane duh božiča, širjenje dobre volje in dobrote med nami skozi vse leto. LOGAŠKE NOVICE – JANUAR – FEBRUAR 2024 – ŠT. 1 – 2 Besedilo in foto: Brane Pevec 31 OBČINA LOGATEC LOGATEC OBČINA Spoštovani, vljudno vas vabim na osrednjo občinsko prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo februarskih priznanj za leto 2023, ki bo v sredo, 7. februarja 2024, ob 18. uri v Športni dvorani Logatec. za življenjsko delo na področju kulture prejme za izjemne dosežke na področju kulture prejme Slavnostni govornik: Berto Menard, župan Občine Logatec Slovesnost povezuje: Ambrož Kvartič V osrednjem delu dogodka boste prisluhnili Pihalnemu orkestru Logatec in recitaciji Od Žejne doline do Mlina. Sledi glasbeni koncert Sentimenti – Gianni Rijavec z godalnim kvartetom. Berto Menard župan Občine Logatec Organizator si pridružuje pravico do spremembe programa oz. odpovedi dogodka.