PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir Leto xxm. Št. 266 (6850) TRST, petek, 10. novembra 1967 V ZVEZI Z LADJEDELSKO INDUSTRIJO Posvetovanje med tremi sindikati o možnosti sporazuma z Intersind Tajništva treh sindikatov menijo, da bo dosežen sporazum, ki bo določal važna jamstva - Izjave ministra za mornarico Natalija v novem sedežu ministrstva - Saragat sprejel novega predsednika senata RIM, 9. — Tajništva FIM-CISL, FIOM-CGIL in U1L so se aanes ponovno sestala na sedežu Intersind, da preučijo dokončne možnosti sporazuma med Intersindom in sindikati za ohranitev zaposlitve v podjetjih z državno udeležbo na področjih, ki padejo pod proces preureditve ladjedelnic. Ta preureditev se tiče skupno 50.000 delovnih mest na področju Geno-ve. Trsta, Tržiča in La Spezie., ------------------ Vsedržavno tajništvo FIOM u-gotavlja v svoji izjavi, da morebitni sporazum, ki se nakazu-Jp. vsebuje nekatera jamstva, katerih obsega ne morejo sindikati in delavci podcenjevati. Gre za ponovitev obveznosti, da se ne bo zmanjšala celotna proizvodna zmogljivost ladjedelske industrije z državno udeležbo; Ja obveznost, da ne bo odpustitev; za obveznost državnih podjetij, da bodo po preureditvi obnovila celotno raven zaposlitve. kakršna je bila decembra 1966 na področjih Trst-Tržič in na področju Genove. . davni tajnik FIM-CISL Macario Je glede možnosti sporazuma izja- vil: »Smo pred zaključkom težavnih sindikalnih pogajanj. Nastalo je nekaj znatno novega, kar se tiče zaščite delavcev in zaposlitve, in kaže. kako se dajo uskladiti koristi delavcev tudi z ostrejšimi in boli dramatičnimi vprašanji industrijskega razvoja, kadar se hoče in se za to vodi borba.» Glavni tajnik UIL Bruno Corti pa je izjavil: «Sporazum, ki ga je na podlagi dosedanjih sestankov moč doseči, bi sporazumno s sindikati določil kriterije, tx> katerih se bo morala IRI ravnati nasproti delavcem pri izvajanju načrta.* Predsednik republike Saragat je prisostvoval danes odprtju novega sedeža ministrstva za trgovinsko ster Natali je v pozdravnem govoru med drugim na kratko govoril o napredovanju na tem sektorju v dvajsetih letih dejavnosti. Govoril je o napredovanju trgovinske mornarice in ugotovil, da je leta 1946 celotna bruto tonaža znašala milijon 266.846 ton. Lanskega leta smo dosegli 6.002.438 ton. Število ladij je od 3115 v letu 1946 naraslo na 3979 v lanskem letu. Relativno majhno količinsko povečanje dokazuje, kako temeljita je bila modernizacija mornarice. Glede pristaniškega prometa je minister poudaril, da je leta 1946 znašal promet v pristaniščih skupno s petrolejskimi proizvodi 15 milijonov 688 572 ton, potniški promet pa 7.627.874 enot. Lani je blagovni promet dosegel 213.271.662 ton. potniški pa 16.094.499 enot. Natali je nato zlasti poudaril važnost, ki jo ima v trgovski mornarici element »človek*. Na tem sektorju je zaposlena znatna množica delavcev bodisi na ladjah kakor v mornarico v EUR v Rimu. Mini- pristaniščih. Iz tega nastajajo stal- ...mil,.....................umu......................uiiiiu...minuli.uiuuiii. VAŽEN VESOLJSKI POIZKUS V ZDA Uspešna izstrelitev rakete «Saturn 5» in srečen povratek kabine «Apollo> Poskus je v zvezi z načrtom za odhod treh ameriških vesoljcev na Luno okoli leta 1970 ■ Kabina je padla v morje po dveh krogih okoli Zemlje Tretja stopnja rakete s kabino je tehtala nad 126 ton Tito se je vrnil iz Moskve VaJskih otokov ob 21.37 po srednjeevropskem času. uPombitiZ okolfleta01970 za f od hod ^reh ameriških vesoljcev 118 Luno. Raketa »Saturn 5» je postavila ?a dr okoli Zemlje tovor 126 ton, aar je največja teža, ki so jo do sedaj postavili na tir okoli Zem-*J* v ZDA in v SZ. Ogromna prva stopnja rakete »Saturn 5» se je khialu po izstrelitvi ločila in je b®dla v morje. Druga in tretja st°pnja sta redno delovali. Ko je ?apela delovati tretja stopnja, je ®bina »Apollo* stopila na tir oko-J1 Zemlje v višini 191 kilometrov, 10 je zelo blizu predvidenega tira v višini 187 kilometrov. Raketa «Saturn 5» je visoka 109 "Jetrov in tehta približno 3000 ton. uPorabiti jo mislijo za potovanje artieriških vesoljcev na Luno še pre6 letom 1970. ..Miiiiu,,,, m, m„i„iiiiiuuu,iuuiuumiiiiiu Boji v Vietnamu SAJGON, 9. — Ameriško letalstvo "e včeraj osredotočilo napade na “Eniško progo, ki povezuje Se-Z**1'! Vietnam s Kitajsko, pri čeli?61, so bombardirali železniški ?!0st 20 kilometrov od kitajske n'eje. Vietnamski partizani so okrepili /kPade na tri pokrajine na planoti, čemer Je prišlo do ogorčenih k.?anes s0 objavili sestavo nove U^ovietnamske vlade, kateri pred. ®Uje Nguyen Van Loc, za pred-j>~nika republike je imenovan »Vjen Van Tieu in za podpred-'hhika Ngujen Kao Ki. Po neurad-n vesteh ameriški diplomati niso J^voljnl s sestavo vlade, ker so ^»kovali, da bodo vključili tudi ®hstavnike opozicije, ki naj bi Jo^hlall generale na ključnih po- Am° Vesteh iz New Yorka Je 50.000 L erikancev podpisalo izjavo, v Ved6rl Pravijo, da Jim vest prepo-^je. da bi molče prisostvovali Hj?1' ki jo Amerika vrši v Viet-nCj'1' tejava pravi, da je ta vojna ^/noraina, protipravna in da so v imenu svobode pričele z na-največje vojaške sile na vt V Proti majhni kmetijski držalo m ubiJaJ°< požigajo in uničuje-H^Jeno prebivalstvo ter da v ime-,loru'*ru ustvarjajo puščavo. Z ge-sp0^vam°sti se tvega svetovni ij^čedsednik sevemovietnamske vla sevfa,b Van Dong je izjavil, da se Vietnamci ne bodo nikoli dl JaU pod bombardiranjem in tu-$e"e Pod grožnjo bombardiranja. va 5ni Vietnam še vedno zahte-tijg . fezPogojni konec bombardira-'n vseh vojnih dejanj. Skovial Je tudi, da je nedavna Ru Popuj Jtjava, češ da bodo ZDA sp()nnt'ot*lH strle Vietnam, še po-činična. Fam Van Dong ne bj* r, v rminost pogajanj v bližje, huhodnosti in na vsak način l>'v«*ler bodo Američani nuda 8^ 1 napadanje Severnega Viet Prva stopnja rakete je dolga 42 metrov. Pet motorjev te stopnje je porabilo 15 ton goriva na sekundo in njihova pogonska sila je bila tri milijone in 400 tisoč kilogramov, ki je bila potrebna, da se ogromna raketa dvigne. Navzočih je bilo tisoč predstavnikov industrije, ki so zgradili tri stopnje in vesoljsko kabino, ter več sto časnikarjev, ki so prišli iz vseh krajev sveta ter velika skupina tehnikov in funkcionarjev NASA. Bili so navzoči tudi trije vesoljci, ki bodo prvi leteli v kabini «Apollov>, in sicer Walter Schirra, Walter Cunningam in Don Eisele. Izstrelitev je več mesecev pripravljalo 900 inženirjev in delavcev. Načrt je določal, da bosta prvi dve stopnji postavili tretjo stopnjo in vesoljsko kabino (s skupno težo 126.417 kilogramov) v krožni tir v višini 178 kilometrov od Zemlje. Kakor rečeno, pa je bil tir nekoliko više, in sicer v višini 191 kilometrov. Po dveh krogih okoli Zemlje so se prižgali motorji tretje stopnje in postavili kabino na eliptičen tir z apogejem 17.280 kilometrov. Pozneje so apogej dvignili na 18.240 kilometrov. Današnji poskus Je popolnoma uspel. Kabina Je v popolnem redu pristala točno ob predvidenem času v bližini Havajskih otokov. Ob 21.11 po srednjeevropskem času Je raketa prižgala motor, da poveča hitrost za povratek v atmosfero. Ob 21.34 so kabino opazili, ko se je bližala Tihemu oceanu. Opazili so jo z letalonosilke «Ben-nigton« približno 9 kilomterov od kraja njenega padca. Kabino so opazili 8 ur in 33 minut po izstrelitvi iz Cape Kennedy. Kabina je padla v morje 700 metrov od predvidene točke. Potapljači so se spustili v morje blizu kabine, da jo opasajo s posebnimi napravami, da se ne potopi. Kabina se je vrnila v atmosfero s hitrostjo 40.000 kilometrov na uro z višine 17.700 kilometrov. Letalonosilka »Bennington* je javila, da so nekaj po polnoči po srednjeevropskem času dvignili na krov kabino »Apollo*, ki je dobro ohranjena. Mila obsodba avstrijskih teroristov GRADEC, 9. — Kazensko sodišče Je obsodilo Adolfa Obezerja na osem mesecev strogega zapora, Karla Aussererja prav tako na osem mesecev strogega zapora in Aloisa Larcha na 10 mesecev strogega zapora, pri čemer so vsem trem obtožencem prisodili tudi štiri dni «trdega ležišča«. Vs1 trije so tudi obsojeni na izgon iz Avstrije. Obsodba je na videz dokaj stroga, dejansko pa so že vsi trije obto- ni problemi splošnega in posebnega značaja. V zvezi s pristanišči je minister Natali izjavil, da gre za problem kronične narave. S tehničnega vidika pristanišče napreduje mnogo počasneje kakor mornarica. Omenil je tudi, da imamo sedaj še vedno opravka z zastarelo zakonodajo, in s tem v zvezi omenil ukrepe, ki bi bili potrebni. V zvezi z ureditvijo prog prednostnega državnega interesa je minister izjavil, da so se v današnji gospodarski stvarnosti temeljito spremenile, kar narekuje skrbno in temeljito reorganizacijo. Predsednik Saragat je sprejel na Kvirinalu najprej dosmrtnega senatorja Merzagoro, ki je zapustil predsedstvo senata, in zatem novega predsednika senata Enna Ze-liolija Lanzinija. Pozneje je predsednik sprejel nizozemskega poslanika, nato predsednika sicilskega deželnega odbora Carolla s člani novega odbora in predsednika sicilskega deželnega sveta Lanzo in člane novega predsedstva skupščine. Končno je sprejel novega glavnega državnega knjigovodjo prof. Stammatija. V palači Chigi pa je predsednik vlade Moro predsedoval nocoj seij, katere so se udeležili podpredsednik vlade Nenni, ministri Fanfani, Taviani, Reale in Andreotti. Posvetovali so se o evropskih vprašanjih. V predpoldanskih urah je bila v palači Chigi medministrska seja pod predsedstvom Mora. Po seji je minister za upravno reformo Bertinelli izjavil, da so skupno z ministrom Colombom in Preti jem, guvernerjem Italijanske banke Car-Ujem in z glavnim državnim knjigovodjo Stammatijem obravnavali vprašanja o ureditvi plač in napredovanja državnih nameščencev in o preureditvi uradov. Zadevo so proučili v zvezi z jutrišnjim sestankom s predstavniki javnih nameščencev. V senatu so danes razpravljali o ustanovi državnih zbornic izvoznikov povrtnine in južnega sadja. Senat je dokončno odobril zakonski odlok s tem v zvezi. Na popoldanski seji je senat odobril nekatere spremembe zakona o ustanovitvi ENI. V poslanski zbornici so nadaljevali razpravo v zvezi z dogodki na Sardiniji. Kakor je znano, gre za razpravo o aretaciji dveh funkcionarjev in enega brigadirja javne BEOGRAD, 9. — V Beograd se je danes vrnila z letalom iz Moskve jugoslovanska državno-partij-ska delegacija, ki se je pod vodstvom predsednika republike Tita udeležila proslave 50. obletnice oktobrske revolucije. Predsednik republike in predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Tito se je pri odhodu iz Sovjetske zveze v brzojavki Brežnjevu, Kosiginu in Pod-gomemu zahvalil CK KP SZ, vladi in vrhovnemu sovjetu za gostoljubnost in topel sprejem. »Proslava oktobrske revolucije, poudarja Tito v svoji brzojavki, je manifestirala soglasnost v ocenitvi epohalnih rezultatov, ki jih je dosegla Sovjetska zveza po revoluciji, in prepričljivo potrdila zgodovinsko in življenjsko vrednost Oktobra in Leninov nauk o nadaljnji preobrazbi sodobnega sveta in skupno odločnost v borbi za mir, napredek in socializem. Posebno smo pod močnim vtisom izrednih rezultatov, ki jih je sovjetsko ljudstvo pod vodstvom KP SZ doseglo v vsestranskem razvoju svoje lepe in velike dežele, in mu želimo vedno nove in nove uspehe v gradnji komunizma.* Kakor poročamo na drugi strani, je jugoslovanski veleposlanik v Rimu, ki je te dni v Trstu, obiskal včeraj vladnega komisarja Cappellinija in tržaškega župana Spaccinija. Na sliki ga vidimo v pogovoru z županom Spaccinijem VČERAJ V ZGODNJIH JUTRANJIH URAH Dvanajst mrtvih in 74 ranjenih pri nesreči blizu Battipaglie Zaradi črede bivolov na progi sta se iztirila dva brzca - Poslanci zahtevajo pojasnila o vzrokih nesreče ter o morebitni odgovornosti zanjo občinstvo v dvorani ob proglasitvi sodbe zapelo himno Andresa Ho-ferja. Drugi dan procesa proti trem južnotirolskim teroristom se je raz. vijal ob številnih političnih napadih obrambe, ki je dokazovala, da Italija ustvarja v Južni Tirolski pogoje za uničenje tamkajšnje nacionalne manjšine in da so italijanske oblasti povzročile smrt raznih južnih Tirolcev. - _ . Javni tožilec pa se je omejil na varnosti v Sassariju. Poslanska r J J 7linmir>0 cp Vv-» Y\f\ryrvtrr\f\ cnctnlo ir kršitev zakonov o uporabi orožja v Avstriji, ki izjemoma določajo, da se uporabljajo ti zakoni tudi v primeru, ko gre za razloge političnega značaja. Javni tožilec je dejal, da gre za kršitev avstrijskih zakonov, pa čeprav gre istočasno za na. pade na tujo državo, zaradi česar je sodišče povsem pristojno, da izreče obsodbo. Zahteval je primerno kazen in to izključno v okviru teh zakonskih določil, pri čemer je navedel, da zakon predvideva od pet do deset let strogega zapora. zbornica se bo ponovno sestala v torek popoldne in bo razpravljala o načrtu zakona o razširitvi pristanišča Genova-Voltri in o predlogu zakona za gospodarsko izboljšanje ponesrečenim na delu. Danes je zasedala tudi komisija za finance in zaklad v poslanski zbornici, ki je odobrila vrsto ukrepov. Na sedežu Splošne zveze italijanske industrije se je sestal stalni odbor za gospodarska vprašanja, ki je razpravljal o zakonodajnih pooblastilih vladi za davčno reformo, kar sedaj proučujeta CNEL in parlament. SALERNO, 9. — Danes zjutraj malo pred peto uro se je blizu Battipaglie dogodila huda železniška nesreča. Nekaj oseb mrtvih ter veliko število ranjenih — to je bila prva posledica nesreče, ki sodi vsekakor med večje železniške nesreče zadnjih let. Žal je bilo med ranjenimi nekaj oseb tako poškodovanih, da je število mrtvih do prvih popoldanskih ur naraslo že na dvanajst. Nesrečo je povzročila čreda bivolov na progi, zaradi katere sta se iztirila dva vlaka: brzec «904», ki je prihajal iz Palerma, ter direktni vlak (rapido) «MP>>, ki je včeraj odpeljal tz Milana in je bil namenjen v Palermo. Od 31 vagonov jih je 15 zletelo s tirov in se prekucnilo po nasipu ob pro-Pogled na mesto nesreče je grozen. Kilometer daleč gi in po polju. Pogled na mesto ______j je grozen. Kilon po progi, ki je na več mestih pokvarjena, leže kosi bivolov. Sanitarni stražniki iz Ebolija so jih p(> suli s kemikalijami, duh daleč naokoli. ki širijo svoj Težko je opisati, kako je pravzaprav nesreča nastala, kajti povsod vlada še velika zmeda in panika. Gotovo je,-da je nekoliko pred 5. uro neki delavec ustavil na postaji San Nicola Varco vlak «904» ter obvestil vlakovodjo, da je na progi v bližini čreda bivolov. Brzec, ki je vozil iz Palerma, je tedaj nadaljeval vožnjo počasi ter svetil po tiru. Nenadoma je na levem tiru — v smeri proti Battipa-gli — torej prav na tiru, po katerem je vozil vlak, strojnik zapazil dva bivola. Naglo je zavrl, zaradi česar se je lokomotiva zasu- .........uillllllillillllllillll...umi...nul................................... NA ZAHTEVO EGIPTOVSKE VLADE Nova razprava o Srednjem vzhodu v varnostnem svetu Združenih narodov ZAR odločno zavrača mirovni načrt predsednika Johnsona, dokler se izraelske čete ne umaknejo - Ameriška resolucija pomeni korak nazaj . Kosiginova pisma Johnsonu, de Gaullu in Wilsonu NEW YORK, 9. — Nocoj nekaj po 22. uri po srednjeevropskem času je začel varnostni svet OZN novo razpravo o Srednjem vzhodu, in sicer na zahtevo ZAR. Predseduje malijski delegat Mamadu Kante. Takoj po odobritvi dnevnega reda je ameriški predstavnik Goldberg zahteval, naj bi izraelski zunanji minister Eban, ki je bil sedmi na seznamu, govori) takoj za egiptovskim zunanjim ministrom Riadom, ki je bil prvi na seznamu. Sovjetski delegat Kuznjecov se je temu uprl. Seja je bila prekinjena za pol ure, da se posvetujejo o tem. Predstavnik egiptovske vlade Za-iat je v Kairu izjavil, da ZAR ne bo razpravljala o mirovnem načrtu predsednika Johnsona o Srednjem vzhodu, dokler se Izraelci ne umaknejo z zasedenega ozemlja. V zvezi z nedavnimi izjavami kralja Huseina pa je izjavil: ((Strinjamo se s kraljem Huseinom. Sicer pa Je egiptovska vlada že leta 1949, ko je podpisala premirje, priznala pravico Izraela do obstoja in njegovo pravico, da živi v miru in varnosti.« Poudaril pa je, da Egipt ne bo diplomatsko priznal Izraela. Pripomnil je: «Dobro vemo, da Izrael obstaja. Nismo prekršili sporazuma o premirju in nismo nikoli napadli. Sicer pa ne priznavamo Izraela.« Zatem je Zaiat izjavil, da bi lahko proučili zadevo o Tiranski ožini, prav tako se lahko prouči vprašanje svobodne plovbe po Sue. škem prekopu, skupno z osnovnimi vprašanji, predvsem glede beguncev. Predstavnik ie potrdil, da je bivši ameriški tajnik za zaklad ženci prebili med preiskovalnim za- ____ porom približno isto razdobje, za | Robert Anderson nedavno obiskal radi česar Jih bodo takoj izpustili. | Kairo privatno, toda z večjo av-To Je prišlo tudi do izraza, ko Je toriteto kakor navaden obiskova- lec. Dodal Je, da hoče ZAR imeti redne odnose z vsemi državami, «toda ne za vsako ceno«. Ponovno Je kritiziral ameriško po. lltiko glede sklicanja varnostnega sveta in je dejal: Videli bomo ali je varnostni svet orodje nekaterih držav, predvsem ZDA. A-meriška resolucija, ki bo predložena jutri, pomeni korak nazaj v primerjavi z ameriškim načrtom, ki je bil predložen na izrednem zasedanju glavne skupščine Junija in julija, štirje veliki imajo izredno odgovornost za iskanje rešitve, toda enaf od teh držav uničuje vse možnosti rešitve.« Končno je Zaiat izjavil, da bo ZAR spoštovala medarabske sporazume, če bo Izrael napadel Jordanijo, in je pripomnil, da je junija ZAR privolila, da ne sproži ofenzive proti Izraelu, ker so nekatere države, vključno ZDA, postavile zahtevo v tem smislu. Japonski predstavnik v OZN je poslal varnostnemu svetu »delovni dokument« o Srednjem vzhodu, v katerem predlaga, naj se umik izraelskih čet z zasedenega ozemlja poveže s pogajanji o novih mejah med Izraelom in sosednimi arabskimi državami. Dokument Je japonski predstavnik predložil kot kompromis med indijskim in ameriškim načrtom resolucije. Kakor je znano, zagovarjajo ZDA zahtevo, naj se določijo nove meje za Izrael, ki naj bodo »vame in priznane«. Japonski dokument pa pravi, da bi se morale izraelske čete umakniti, »vsaj začasno« z vseh arabskih ozemelj, ki so jih zasedle med zadnjo vojno Dopisnik lista «A1 Abram« piše, da je predsednik sovjetske vlade Kosigin poslal v zadnjih dneh predsedniku Johnsonu, generalu de Gaullu in IVilsonu več pisem v zvezi s Srednjim vzhodom in poudaril potrebo rešitve. Dopisnik dodaja, da so trije državniki odgovorili Kosiginu in da se v krogih OZN sedaj čaka na učinek teh pisem. Zatem pravi dopisnik, da je egiptovska diplomatska ofenziva v OZN, da bi dosegli odobritev indijske resolucije v varnostnem svetu, dala pozitivne rezultate, s tem da je dosegla podporo Francije in morda tudi Velike Britanije. Zatem piše list. da sta se Romunija in ZAR sporazumeli, da bo Romunija dobavila v prihodnjih mesecih Egiptu 80.000 ton žita in večjo količino petrolejskih derivatov. V Parizu potrjujejo v poučenih krogih ,da je Kosigin poslal 30. oktobra pismo de Gaullu v zvezi s Srednjim vzhodom in da je de Gaulle odgovoril prejšnji teden. Bela hiša pa odklanja vsak komentar s tem v zvezi. Izraelski minister za obrambo Dajan je danes govoril univerzitetnim študentom v Hajfi. Izjavil je, da so arabske države že nadomestile opremo, ki so Jo zgubile v zadnji vojni. Dodal Je, da je kakovost večine tega orožja boljša in nove vrste. Zatem je Dajan izjavil: «ZDA so naši najzvestejši zavezniki in imamo vse razloge, da se jim zahvalimo. Vendar pa to ne pomeni, da se bodo odpovedali svojim odnosom z drugimi državami Srednjega vzhoda.« Nato je dejal, da 'e «Izrael središče borbe med veli-državami, in ta borba bo dol. odločilna«. oieunjt ije «Izr klmi d I ga in kala in se prevrgla na drugi tir in nato po nasipu. (Tako vsaj je nekemu uredniku Anse izjavil 49-letni železniški uslužbenec Ernesto Puntillo.) Nekaj sekund pozneje, ko so se vsi bivoli pomaknili na drugi tir, je z veliko hitrostjo privozil vlak «MP», ki se je malo časa prej ustavil v Salernu, pustil za seboj že tudi Battipaglio in tu že dosegel hitrost čez 160 km na uro. Strojnik tega vlaka je sicer tudi opazil, da proga ni prosta in je prav tako brz zavrl. Ni pa mogel preprečiti, da ne bi zavozil v čredo bivolov na progi; pravijo, da jih je bilo kakih 50. Zaradi nenadnega zaviranja pa se je tudi lokomotiva vlaka «MP» odtrgala, podrla neki zidek in se zvrnila na njivo pod progo. Ostalih 14 vagonov je vozilo naprej, nakar so se prednji iztirili že zato, ker so se zaleteli v vagone vlaka «904». Razumljivo je, da so tako lokomotivi kot vagoni močno poškodovani. Reševalna dela so biia zelo težka, saj se je sama nesreča dogodila na precej samotnem kraju, tako da ni bilo mogoče takoj dati sporočila o nesreči in o potrebi pomoči. Prvi klic na pomoč je šel s postaje San Nicola Varco v Battipaglio, od koder so takoj vest sper ročili tudi v Salerno. Od tu so brž odšli na mesto nesreče karabinjerji «prve pomoči* z rešilnimi avtomobili. Takoj so se pridružili a-gentje javne varnosti, gasilci in vojaki nekega oklopnega polka. Ko so prispeli k vlaku, so tam že našli na delu osebje vlaka, nekatere potnike in tudi nekaj kmetov iz bližine, ki jih je zbudil strašen tresk. Kolikor se je dalo hitro, so reševalci spravljali ranjence iz razbitin vagonov ter jih vozili z rešilnimi avtomobili pa tudi z avtomobili karabinjerjev in pobrije v bolnišnice v Salerno in Eboli ter v neko kliniko v Battipaglio. »Trajalo je več kot dve uri, je dejal že omenjeni Ernesto Puntillo, da se je hrup nekoliko polegel. Slišal sem obupen jok in klicanje na pomoč. Drugi so spet klicali svojce, ranjene in, žal, tudi mrtve. In v vsem tem trušču in hrušču, med vso to paniko, so še nekateri ranjeni bivoli mukah, pravzaprav tulili. Strahotno, nikoli ne bom tega pozabil.* Pozneje so prispeli tudi mrtvaški vozovi, eden med njimi je bil bel. Iz San Nicola Varco je odpeljal v Battipaglio prav v času, ko so v bližnjo osnovno šolo pričeli prihajati otroci in jih je beli mrtvaški voz s krsto otroka pretresel. Število mrtvih je naraščalo: že takoj so jih ugotovili sedem, o-krog desetih so že sporočili, da jih ie 12, okrog trinajste ure pa že štirinajst. Seveda je bilo treba tudi takoj misliti na obnovitev proge. Potnike so z avtobusi odpeljali na nekatere postaje, od koder so potem lahko nadaljevali potovanje. Računajo, da bodo progo vzpostavili za promet to noč. Od prvih dveh smrtnih žrtev, ki so ju identificirali, je ena 56-letna Grkinja Chryssoula Marchetakis iz Aten. Njen 21-letni sin leži v bolnišnici v Salernu; ozdravel bo v 10 dneh. Vlak «MP» ah »Strehca Juga* je najbolj poznan od treh vlakov, ki povezujejo dnevno Milan s Sicilijo, in prevozi vso pot do Palerma v 22 urah. Navadno ima 20 vagonov, namenjenih v Palermo, Catanio in Siracuso; napolnijo jih večinoma družine emigrantov in delavcev v tujini, ki se vozijo na jug prav s tem vlakom. Popoldne je prefektura v Salernu sporočila, da je ranjencev 74; od teh jih je 52 po bolnišnicah, in sicer: 7 v Eboliju, 8 v Salernu, 18 na kliniki «Venosa» in 19 na kliniki «Salus», ki sta obe v Battipaglii. Že dopoldne sta prispela na me- scar Luigi Scalfaro ter generalni ravnatelj na ministrstvu ing. Fien-ga. Obiskala sta tudi bolnike. Pred odhodom je minister izrekel zahvalo in pohvalo vsem, ki so reševali in pomagali ranjencem. Pozno popoldne je prefektura v Salernu sporočila, da je bilo do 16. ure ugotovljeno, da je nesreča zahtevala 12 smrtnih žrtev. Sporočilo, da je mrtvih 14 — to število so povedali tudi ministru Scalfaru — je pomota. Svoje sožalje ob nesreči so izrekli predsednik republike, predsednik vlade in drugi. Obenem so odredili vse potrebno za pomoč ra njencem ter svojcem žrtev. Huda železniška nesreča je imela takoj svoj odmev tudi v parlamentu. Tako so v poslanski zbornici razni poslanci — Barba (KD), Va-litutti (PLI), Martuscelli (PSU), Cacciatore (PSIUP), Ingrao (KPI) — postavili vprašanja o vzrokih in o morebitnih odgovornostih za nesrečo. V Genovi pomladno vreme Uredili bodo kraj kjer se je ponesrečil Boris Kraigher BEOGRAD, 9. — Izvršni svet Srbije je sklenil, da se uredi kraj pri Sremski Mitroviči, kjer se je letos januarja smrtno ponesrečil podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher. Mesto bo u-rejeno do obletnice tragične smrti Kraigherja. Pobuda je prišla od izvršnih svetov Srbije in Slovenije. Ljubljanski urbanistični zavodi so že izdelali skico za ureditev kraja nesreče, skupščina Sremske Mitroviče je prevzela nalogo, da poskrbi za razlastitev zemljišča, izvršni svet Srbije pa da uredi ta kraj. Titova voščila papežu Pavlu VI. BEOGRAD, 9. — Predsednik republike maršal Tito je poslal papežu Pavlu VI. pismo, v katerem mu izraža najboljše želje za ozdravitev po uspešni operaciji. RIM, 9. — Zaradi močnega nali va je voda zalila nekatere ceste v Rimu in spodnje prostore hiš. Ga silci so morah črpati vodo tudi iz. „ vile Domenica Modugna na cesti! govo odpoved na nadškofovsko me- Kardinal Leger pojde med gobavce VATIKAN, 9. — Zdravniško poročilo prof. Valdonija, Arduinija in Fontane pravi, da je tudi peti dan po papeževi operaciji potekel v redu. Papež je ugodil večkrat izraženi želji kardinala Legera, nadškofa v Montrealu, da bi se preselil v kako misijonsko pokrajino, kjer bi se posvetil pomoči gobavcem, ter obenem sprejel nje- Appia Antiča. Reka Voltumo v Abrucih je prestopila bregove in napravila precej škode. Na ligursko obalo pri Genovi pa se je vrnilo sonce in temperatura je pomladansko prijetna. sto v Kanadi. UTRECHT, 9. — Na nekem železniškem prehodu se je vlak zaletel v tovornjak, poln premoga. Strojnik in vlakovodja sta se ubila, 10 oseb pa je ranjenih. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiilitiiiiiiiiiiiiitiiinJiliiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM ČLANEK LONGA V REVIJI «R1NASCITA» KPI o konferenci komunističnih partij Longo ponavlja Togliattijevo formulacijo o ^enotnosti v različnostih RIM, 9. — V prihodnji številki objavlja revija «Rinascita» zaključni članek generalnega tajnika KPI Longa posvečen vprašanju enotnosti komunističnega gibanja. V tem članku pravi Longo, da mora imeti mednarodna konferenca komunističnih partij informativen, posvetovalen in koordinacijski značaj. Longo pravi, da so tesnejše oblike enotnosti prišle v krizo in da ni mogoče uresničiti ((resničnega in-temacionalizma,« če ne s pomočjo novih oblik enotnosti. Demokratični centralizem povsem odgovarja organizaciji in vodstvu vsake posamezne delavske in komunistične partije, ne more pa urejati mednarodnih odnosov med njimi. S tem, pravi Longo, se noče zanikati možnosti mednarodnih razprav na znan. stveni ravni, da se doseže skupne poglede glede akcije. Longo pravi, da taki sestanki ne smejo biti preveč svečani in da ni nujno, da se zaključijo s formalnimi dokumenti. Na tak način tudi morebitna neudeležba ne bi dobila značaja preloma. Glede iskanja novih oblik enotnosti v okviru komunističnega gibanja Longo govori o odnosih med socialističnimi državami in med te. mi ter deželami tretjega sveta ter končno o odnosih med komunističnim gibanjem in kapitalističnimi deželami. Gre za tri osnovne komponente, ki jih ni mogoče zmanjšati na eno samo formulacijo in sto nesreče minister za promet 6- P1' čemer bi obnovitev «osrednjih vodilnih centrov ter monopolitiz-ma» samo povečala razloge za trenja in za prelome. Longo ponavlja Togliattijevo for. mulacijo o ((enotnosti v različnosti« in pravi, da tudi glede mednarodne konference ni mogoče ocenjevati morebitnih kritik kot napad na prijateljstvo in solidarnost delavskih in komunističnih partij. Glede KPI pravi Longo, da zavi-si uspeh konference od vprašanj, ki bi bila na dnevnem redu, od na. čina kako bo pripravljena in glede odnosov med partijami. Za KPI pravi, da bo prisostvovala konferenci, ker namerava KPI biti soudeležena in namevara na njej iskati z izmenjavo mnenj vsako možnost skupne akcije. Delegacije zapuščajo Moskvo MObKVA, 9. — Danes so odpo-tovaL- iz sovjetske prestolnice delegacije delavskih gibanj Jugoslavije, Poljske, CSSR, Madžarske in Romunije. Na letališču so jih pozdravih najvišji predstavniki oblasti in med njimi «trojka» Brežnjev, Kosigin in Podgomi. Prva je zapustila Moskvo kubanska delegacija, ki je tudi na ta način podčrtala, da se ne strinja z vsemi sovjetskimi stališči, zlasti glede zaključkov kubanske konference odporniških gibanj. 10. novembra 1967 Vreme včeraj: najvišja temperatura 16.5, najnižja 13.6, ob 19, uri 15.6 stopinje, vlaga 92 odst., zračni tlak 1019.9 narašča, veter 2 km jug, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17.2 stopinje, dežja je padlo 19.3 mm. Tržaški dnevnik 26. IN 27. NOVEMBRA V VIDMU Študijsko zasedanje o izmenjavah med Furlanijo-Jul. krajino in Vzhodom Zasedanja se bodo udeležili gospodarstveniki iz naše dežele, Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske V SLAVNOSTNEM VZDUŠJU OTVORITVE SEZONE Lepa predstava Falstaffa V polno zasedenem gledališču so bili tudi najvišji predstavniki oblasti 26. in 27. novembra bo v Vidmu pravo so napovedali doslej opolno-v prostorih trgovinske zbornice štu-1 močeni upravljavec Italcantieri inž. ’ " ’ ' ' - 1—- Danieli, ki bo govoril o perspekti- vah sodelovanja v okviru železarske in strojne industrije, Savio, dr. Mario Bernardi v imenu trgovinske zbornice iz Vidma ter zastopnik zveze trgovcev iz Trsta. Zasedanja se bo udeležil tudi predsednik deželne finančne družbe dr. Fabrizio Malipiero. Koordinator zasedanja bo prof. Salvatore Cavallero. dijsko zasedanje o temi: «Furlani-ja Julijska krajina stična dežela za menjave z vzhodom*. Zasedanja se bodo udeležili strokovnjaki in gospodarstveniki iz naše dežele ter iz Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske. Namen zasedanja je, da se o-mogoči gospodarskim operaterjem iz naše dežele in povabljenim operaterjem iz drugih držav, da ugotovijo, ali je kljub različnemu gospodarskemu in političnemu ustroju v okviru sedanjih sporazumov med Italijo in udeleženimi državami mogoče najti oblike in način sodelovanja na gospodarski ravni. Zanimanje za to sodelovanje se vidi tudi v osnutku deželnega načrta za okrepitev menjav s srednjo in vzhodno Evropo, da se jasno opredeli mednarodno poslanstvo Furlanije Julijske krajine. Že na nedavnem zasedanju na tržaški univerzi o «EGS in vzhodnih državah* sta deželni odbornik Stopper in prof. Bazo poudarila vlogo Furlamje Julijske krajine v zvezi s perspektivami za okrepitev odnosov z vzhodnimi državsuni. Razgovor se je torej že začel; treba ga je le razvijati in razširiti. Zasedanje bo odprl deželni odbornik za industrijo in trgovino Marpillero s poročilom. Predsednik in moderator zasedanja bo prof. Diego de Castro, ravnatelj zavoda za statistiko turinske univerze. U-vodno poročilo bo imel profesor tržaške univerze Bonifacio. Temo zasedanja so porazdelili na posamične odseke. Podpredsednik furlanskega združenja industrijcev inž. Rinaldo Bertoli bo govoril o vlogi srednje in male industrije v trgovinskih menjavah z državami, ki so zastopane na zasedanju; prof. Costa s tržaške univerze in arhitekt Di Sopra bosta obravnavala temo prilagoditve infrastruktur v perspektivi okrepitve izmenjav. O vprašanju uvoza in izvoza kmečkih pridelkov bosta govorila Poletto in dr. Esente Ricciotti. Poseg v raz- .................................... vala razpravo o posameznih členih zakonskega osnutka o deželni urbanistiki. Komisija se bo ponovno sestala danes ob 10. uri. Včeraj so spregovorili predsednik deželnega odbora dr. Berzanti, odbornik za urbanistiko Leschiutta, poročevalec Ribezzi, predsednik komisije Ri-gutto ter svetovalci Bosari, Dulci, Morelli, Trauner in Volpe. Jutri in pojutrišnjem bo 48-urna stavka delavcev lesne stroke, ki so jo napovedale vse tri sindikalne organizacije. Delavci se bodo sestali na skupščini jutri ob 11. uri v prostorih CGIL v Ul. Pondares št. 8. Falstaff, ki ga ima večina za najbolj zrelo Verdijevo delo in ki se je v Trstu prvič pojavil že tri mesece po prvi uprizoritvi v milanski Scali, se je tudi včeraj dostojno predstavil na odru gledališča «Verdi». Zasluge za lep uspeh predstave imajo vsi, ki so imeli pri njej opravka: od dirigenta Fer-nanda Previtalija, ki je z veliko natančnostjo usklajeval orkester z dogajanjem na odru, do režiserja Carla Piccinata, zborovodje Alda Danielija, inscenatorja in kostumografa Franca Zeffirellija in koreografke Rie Terese Legnani. Renato Capecchi se je v vlogi Falstaffa v Trstu prvič predstavil. Pokazal je dober smisel za humornost vloge. Njegov glas ugaja, le da je morda za takega robatega silaka fs katerim pa ženske opletajo, kakor hočejo) nekoliko prešibak. Nekaj podobnega bi lahko rekli za tenorista Lajosa Kozma; tudi njegovemu lepemu glasu bi želeli nekaj več moči. Na mestu Delo deželnih komisij Včeraj zjutraj se je sestala peta deželna komisija, ki je nadalje- ....................iiiiiiiituiuillii..im........................................................n....................................iiiiiiiiiiiiiiillllllillllllliiiiiiiiiiiiiiHnH.miiiiiiiiiiiiiiilliinii«Miiimniiiiiiiimiiiimi(in>niiiimilii.ililMi'»''»»lll,l",m11,1,1 je bil Renato Cesari kot Ford in še tudi Mario Carlin kot Dr. Cajus. Pevsko in igralsko kar odlična dvojica sta bila Florindo Andreolli in Enrico Čampi (Bardolf in Pištola). Med željami je najbolj ugajala Lidia Tnu^npietri (Nannetta), pa tudi Virginia Gordoni (Aliče), Adriana Lazzarini (Quickly) in Rosina Cavicchioli (Meg), ki so sestavljale dobro vigran kvartet. Prav vsem je treba priznati, da so pomagali ustvariti če že ne kako izredno pa vendar kar imenitno predstavo, ki bo občinstvu ugajala. Gledališče je bilo okrašeno z desetinami velikih šopov nageljnov, v parterju in ložah skoraj revija toalet, med občinstvom pa nekaj najvišjih predstavnikov deželnih in krajevnih oblasti. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM JUBILEJNA SEZONA 1967-68 V soboto, 11. novembra ob 20.30 v nedeljo, 12. novembra ob 16. uri GOSTOVANJE OPERE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Z OPERO ALEKSANDRA PORFIRJEVIČA BORODINA «KNEZ IGOR* Prodaja vstopnic od 10. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. Prosimo vse tiste, ki so rezervirali vstopnice za opero »Knez Igor*, naj dvignejo pri blagajni Kulturnega doma vstopnice do 14. ure v soboto. Andrej Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 16.41. Dolžina dneva 9.44. Luna vzide ob 14.20 in zatone ob 0.00. Jutri, SOBOTA, 11. novembra Martin OBČINA TRST Prispevajte tu DIJAŠKO MATICO 1 H ;oi Verdi Pri gledališki blagajni se začne danes prodaja vstopnic za prosta mesta izven abonmajev in za abonmaje «D» za vse rede, ki bo v nedeljo ob 16. uri z nastopom istih igralcev, ki so nastopili na prvi predstavi. SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA 200 milijonov lir za okrepitev javne razsvetljave v mestu Znižana cena električnega toka trgovcem za razsvetljavo izložb Kupili bodo dva nova stroja za čiščenje mestnih ulic ra je zadnji seji občinskega odbo-občinski odbornik za javne industrijske storitve Vascotto pred. ložil sklep, ki predvideva 192 milijonov Ur stroškov ter še nadaljnjih vsakoletnih 12 miUjonov stroškov za gradnjo naprav za mestno razsvetljavo, oziroma za okrepitev že obstoječih. O predlogu bo razpravljal občinski svet. Za finansiranje novih naprav za razsvetljavo oziroma za okrepitev starih, bo dežela prispevala 150 milijonov lir. Ta nova finančna sredstva je treba prišteti že odobrenim 750 miUjonom lir, kar bo omogočilo, da se v nekaj mesecih popolnoma obnovi razsvetljava na naj- VČERAJ V ČASNIKARSKEM KROŽKU Obračan letošnje turistične dejavnosti in predstav v Trstu Predsednik letoviščarske in turistične ustanove dr. Di Giacomo je govoril tudi o programu za prihodnje leto Na pobudo tržaške turistične in letoviščarske ustanove je bilo sinoči v prostorih časnikarskega krožka posebno srečanje posvečeno turističnim dejavnostim, ki jih nameravajo pripraviti na našem področju za prihodnjo turistično sezono, ki bo soupadala s proslavami 50-letnice italijanske zasedbe teh kra-jev. Na zasedanju, ki se ga je udeležilo večje število turističnih operaterjev, predstavnikov potovalnih agencij, kulturnih delavcev in časnikarjev, je predsednik ustanove dr. Di Giacomo najprej orisal potek pravkar zaključene turistične se. ....................... Apartheid? V zvezi z izročitvijo avtomobilske evidenčne tablice št. 100.000 je prišlo v ospredje že tolikokrat o bravnavano vprašanje mestnega prometa, v katerem prihaja zlasti ob konicah do velikih zagat in zastoja. Po mestu namreč kroži o-krog 62.000 avtomobilov. Ker je ureditev prometa naloga občine, je razumljivo, da išče razne rešitve. Tako je na primer nekaj takšnih rešitev nakazal v intervjuju tukajšnjemu italijanskemu dnevniku občinski odbornik za mestno policijo Romano, kateremu pa je pri tem spodrsnilo. Odbornik je namreč predlagal, naj bi pozvali jugoslovanske avtomobiliste, ki prihajajo v velikem številu po nakupih v Trst. naj bi se ustavljali z vozili na mestnih dohodih ter prihajali od tam v mesto z vozili Acegata. Odbornik, je sicer pripomnil, da jim ne bi bil prepovedan dohod v mesto, marveč da bi jim to le dobronamerno svetovali, češ da bi bilo to celo v njihovem interesu, ker bi laže krožili po mestu. Vsakdo razume, da bo treba najti kakšno rešitev, da se prepreči sedanja gneča vozil v mestu ter da bi morebiti tudi lahko uvedli par hiranje na mestnih dohodih za av tomobiliste, ki prihajajo od zu naj. Toda čemu naj bi takšna mera veljala samo za Jugoslovane? Ali se tu morda misli na kako novo obliko apartheida, pa čeprav podzavestno? Odbornika Romana bi razumeli, če bi predlagal takšno rešitev za vse tiste, ki prihajajo od zunaj, torej tudi za vse avtomobiliste, ki prihajajo iz drugih pokrajin in iz drugih držav, kot na primer Avstrijci, Nemci itd. Mi slimo, da je denar, ki ga porabijo v Trstu Jugoslovani, enakovreden denarju drugih inozemcev, saj so še latinci rekli, da specunia non olet». . Mnogo bolj razumljivo bi bilo, če bi odbornik Romano povedal, da je občinska uprava napravila kaj konkretnega za boljšo ureditev prometa v mestu ter uvedla na primer sinhronizirane semafore vsaj v glavnih ulicah, kot so že storili v mnogo manjših mestih, (Gorica, Reka itd.). Sicer pa ms sedaj tolažijo z nekimi bodočimi obvoznimi, nadvoznimi in podzemeljskimi cestami, ko ni niti de nar ja. da bi dokončali širjenje kratkega odseka Furlanske ceste m Greti. t. s. m. zone 1967. Sezona je potekla nadvse ugodno, in sicer tako kar zadeva program prireditev, kakor tudi kar se tiče vremena, ki je letos skoraj popolnoma prizaneslo turističnim operaterjem, ki so menda vsega skupaj zabeležili le dva ali tri «črne dni«. Program prireditev je obsegal običajni festival znanstveno-fantastičnega filma, vrsto umetnostnih prireditev v palači Costanzi, več koncertov lahke glasbe, balete, operete, športne prireditve, tri predstave v rimskem gledališču ter več prireditev v parku in pri portiču miramarskega grada. Festivalu znanstvenega . fantastičnega filma je letos sledilo kar 8.000 gledalcev, to je 9 odst. več kakor lani, umetnostne razstave si je ogledalo manj ljudi kakor lani, zato pa so bile toliko bolj obiskane predstave na osnovi lahke glasbe — tako je Rita Pavone priklicala 5000 gledalcev, Lola Falana jih je privabila 4.000, Antoine 3.300, itd. Dunajski balet si je ogledalo nekaj čez 3.000 ljudi, madžarski opereti pa 5.300 gledalcev. Velik uspeh je doživelo boksarsko srečanje, ravno tako so zabeležili dober obisk tudi pri dveh delih v rimskem gledališču (za nastop ansambla Iz Pr a ta pa je tržaška publika pokazala manj zanimanja); posebno dobro obiskane so bile vse letošnje pred; stave v miramarskem gradu, saj si je samo «Zvoke in luči« ogledalo čez 25.000 ljudi. Ta prireditev, ki bo v 1968 stopila v svoje deseto jubilejno leto, privablja namreč še vedno mnogo gledalcev tudi iz tujine, in zlasti iz Avstrije, Zahodne Nemčije in Jugoslavije. Nastopu dr. Di Giacoma je sledila živahna razprava, v katero so posegli z raznimi predlogi številni turistični delavci. Med predlogi naj omenimo nočne vožnje na posebnih ladjah z muziko po zalivu, u-vedbo večernih koncertov na odpr-tem, primemo znižanje tarif za razne vstopnice, pripravo parkirnih prostorov okoli turističnih točk, za. časno adaptacijo gledališča Rosset-ti dokler ne bo čez nekaj let postavljeno novo gledališče, pospešitev charter poletov z ronškega letališča, ureditev carinarnice na istem letališču, organizacijo folklorne parade z nastopom plesalcev iz vseh Italijanskih dežel, itd. V okvi. ru prihodnjega festivala fantastičnega filma bo prikazan tudi prvi ameriški film v treh dimenzijah, da je Sovjetska zveza zagotovila barvni film «Andromedova nebulo-za» in da bodo menda Angleži poslali na festival nekaj svojih odličnih filmov starejše izdelave. V Trstu bomo prihodnje leto lahko gledali tudi nekaj posebnih predstav s področja operete, saj bodo Madžari prikazali Kalmanovo «Majo» in «Veselo vdovo«. Prva predstava je v zadnjem času v Budimpešti doživela dolgo serijo polno zasedenih predstav, druga pa še vedno vžiga na svetovnih odrih. Med razpravo so se slišale tudi številne pripombe glede turističnih zmogljivosti in pomanjkljivosti našega turističnega ustroja, tako na primer pripombe o pomanjkanju razstavnih prostorov, o previsokih cenah, o slabih prometnih zvezah in podobno. Zaradi pozne ure so nadaljevanje razprave preložili na pozneje; Turistična ustanova bo namreč sklicala nov setanek o teh vprašanjih čez kakih 10 dni. važnejših mestnih ulicah, kjer je največji promet. Občini bo uporabila omenjena sredstva posebno v naslednjih ulicah: Trissino (na odseku pred osnovno šolo), zgornji del Ul. Trissino od Istrske ulice do štev. 21, Ul. Tonello, Ul. Tacco, Androna Čampo Marzio, Ul. Rigut-ti in Ul. Salem, Trg Mioni in Ul. Picciola. V nekaterih drugih ulicah pa bodo poskrbeli za okrepitev razsvetljave. Gre za naslednje ulice: Coroneo, Ul. Udine (od Ul. S. Ana-stasio do Grete), Šalita di Gretta in Furlanska cesta do štev. 171/1, Trg Sansovino, Trg Vico, Ul. A. Vittoria, zgornji del Ul. del Bosco, Ul. S. Giacomo in monte, Istrska ulica do Trga Baiamonti, Ul. Fon-te Oppia, Ul. F. Severo, prvi odsek Ulice A. Valerio do kraja vseučilišča, del Drevoreda Elizejskih poljan od Ul. Carli do Ul. sv. Marka. Odbornik Vascotto je pojasnil tudi predlog, o katerem bo razpravljal občinski svet in ki določa no-] ve tarife za razsvetljavo izložb v j trgovinah. Praktično gre za znižanje tarife, ki bo veljala po 19. uri in ki bo tako omogočila trgovcem, da razsvetlijo svoje trgovine tudi v poznejših večernih urah. Na kraju je odbornik Vascotto predlagal, da se določi za okrepitev razsvetljave v predoru za pešce pri Ul. Teatro Romano 2,290.000 lir. Na predlog odbornika Chicca pa je odbor sklenil, da se uveljavi pravilnik za upokojitev uslužbencev, ki so že dopolnili 40 let službe pri občinski upravi. Odbornik De Gioia je predložil sklep, da občinska uprava kupi dva stroja za pometanje mestnih ulic. Skupni strošek znaša 15 milijonov lir. Gre za novi napravi, ki jih bo občina preizkusila, da bi rešila TRIDNEVNI OBISK VELEPOSLANIKA SFRJ PRIČE Sprejemi pri oblasteh in sestanek s predstavniki slovenskega življa vprašanje pometanja mestnih ulic. Isti odbornik je predložil tudi nekatere nakupe v korist mestnih šol. Prijeli so vandala ki je luknjal pnevmatike Zadnje čase so avtomobilisti v mestu živeli v stalnem strahu, da bodo naslednjega dne našli svoj avtomobil s preluknjanimi pnevmatikami. V mestu je namreč ponoči krožil vandalski neznanec, morda jih je bilo tudi več, ki se je približeval parkiranim avtom in z nožem ali podobnim orodjem luknjal pnevmatike. Sinoči so vandalskega neznanca zasačili na Trgu UnitA, kjer je bilo vse polno parkiranih avtov, ob priliki otvoritvene operne predstave v gledališču Verdi. Dvema redarjema, Orlandu Morroniju in Dariu Doimiju, ki sta službovala pred gledališčem, je nekdo povedal, da se okrog ustavljenih avtov na Trgu Unitš potika sumljiv moški čedne zunanjosti. Doimi si je sposodil civilni plašč, si snel čelado in se neopazno približal neznancu. Tako so človeka prijeli in ga pospremili v občinsko palačo, kjer je skušal skriti nož ki ga je imel pri sebi. Ni mu uspe lo. Nekaj minut zatem so ga prevzeli v varstvo policisti letečega oddelka, ki so vandala odpeljali na zaslišanje na kvesturo. Do zaključka redakcije, nismo mogli izvedeti imena vandalskega nepridiprava, ki je na zaslišanju vztrajno ztmlkal vsakršno krivdo, čeprav le bilo na trgu 10 pnevmatik preluknjanih. z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico in ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. CISL NI ZADOVOLJNA Z DEŽELNIM NAČRTOM Deželni koordinacijski urad CISL je poslal odborniku za načrtovanje Stopperju in na znanje članom posvetovalnega odbora za deželno načrtovanje pismo, v katerem sporoča Stopperju, da se ne strinja z odgovori, ki jih je dal diskutantom 27. oktobra, ker so ti odgovori popolnoma nezadovoljivi. Zato si CISL pridržuje pravico do svojega dokončnega odgovora, v katerem bo nakazala svoje stališče. Vprašanje dr. Dolharja o diskriminaciji proti Jugoslovanom Občinski svetovalec Rafael Dolhar (Slov. skupnost) je naslovil na odbornika Redenta Romana vprašanje s prošnjo, naj mu da pismen odgovor. Vprašanje se glasi: Iz krajevnega tiska sem zvedel, kaj menite glede bodoče ureditve našega mestnega prometa. Pri tem se sklicujem predvsem na vaš predlog, da bi izločili iz mestnega prometa avtomobile z evidenčno tablico YU, ki so sedaj že zelo številni. Ker je znano, da gostje našega mesta, ki hodijo sem kupovat, prispevajo k našemu gospodarstvu več desetin milijard lir na leto, povečini v dragoceni valuti (dolarji, švicarski in francoski franki, avstrijski šilingi in nem-šlc6 marke). Ker ti gostje kupujejo v naših trgovinah predvsem težke električne gospodinjske stroje (hladilnike, pralne stroje, televizorje, štedilruice, stroje za loščenje poda, sesalce za prah itd.); ker je v Trstu toliko trgovin, da bi lahko zadostovale za mesto z dvema milijonoma prebivalcev in ker gre tri četrt blaga, prodanega v našem mestu, čez jugoslovansko mejo, Vas vprašujem da bi zvedel: 1. Ali menite, da so vaši pred logi v skladu z osnovnimi načeli gostoljubnosti? 2. Ali niso vaši predlogi v nas protju z ukrepi, ki so jih sprejele druge razgledane mestne uprave, ki se poslužujejo raznovrstnih sredstev, da bi pritegnile nase promet. 3. Ali namerava odbomištvo se- staviti pozive za parkiranje v pred mestjih tudi v slovenskem jeziku? , 4. Kako menite, da bo potekal prevoz težkih predmetov, kupljenih v mestu, proti parkiriščem? 5. Ali nameravate razširiti ta poziv tudi na tuje avtomobiliste, ki se vozijo skozi naše mesto? 6. Ali menite, da je vaš predlog v skladu z interesi tržaških gospodarstvenikov? 7. Ali ne menite, da O predlogi preveč spominjajo na ukrepe vrste apartheid, ki niso v naši državi ravno popularni? Včeraj je prišel na tridnevni obisk v Trst jugoslovanski veleposlanik v Rimu Srdjan Priča. Ob 8.45 je veleposlanik Priča v spremstvu generalnega konzula v Trstu inž. Tepine in načelnika tajništva mešanega italijansko-jugoslo-vanskega odbora za manjšine in mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma odv. Germa obiskal vladnega komisarja dr.Cap-pellinija. Nato se je veleposlanik sestal v daljšem in prisrčnem razgovoru s predstavniki slovenskega življa. Ob 12. uri je jugoslovanskega veleposlanika sprejel tržaški župan inž. Spaccini. Zvečer pa je bil na obisku pri predsedniku deželnega sveta de Rinaldiniju. Veleposlanik je včeraj prisostvoval slavnostni otvoritvi operne sezone v gledališču Verdi, na kateri so uprizorili ((Falstaffa«. Danes dopoldne bodo jugoslovanskega veleposlanika sprejeli predsednik deželnega odbora Berzanti, rektor univerze Origone in pokrajinski predsednik S&vona. Ob 18. uri bo na jugoslovanskem konzulatu sprejem. Jutri v dopoldanskih urah bo veleposlanik Priča obiskal tovarno Snia Viscosa v Torviscosa, nakar se ho zvečer udeležil predstave Opere slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane v kulturnem do- Karabinjerji prijeli cestnega gusarja V Ul. San Giacomo In Monte se Je včeraj zjutraj pripetila huda prometna nesreča, po kateri je brezvestni šofer nadaljeval vožnjo In pustil ranjenca sredi ceste. Brezvestnega so karabinjerji nekaj časa potem izsledili in ga pridržali. Bilo je oarog 7. ure, ko je 83-let. ni upokojenec Andrea Gombaccl iz Ul. Broletto 12 blizu stavbe št. 12 omenjene ulice na zebrastem prehodu prečkal cesto. Ko se je nesrečnik znašel sredi cestišča, je proti Trgu Vico z avtom «BMW» TS 73869 privozil 39-letni pomorščak Mario Crevatln iz Istrske ulice 25. Ta je silno treščil v upokojenca, ga podrl in nato nadaljeval vožnto proti Trgu Vico, Gombacci se je pri nesreči hudo pobil po glavi, se ranil po levem sencu, levi roki, sl zlomil zapestje, zadobil močan možganski pretres in izgubil spomin. Nesrečnika so Včeraj - danes ROJSTVA, SMRTI, POROKE Dne 9. novembra se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa Je 9 oseb. UMRLI SO: 46-letni Umberto Del Caro, 75-letna Antonia Godina, 69-letini Sabino Persichella, 63-letni Gu-gllelmo Bighelli, 72-4etna Evelina Battagin por. Zambon, 73-letna An-na Ambrosi por. Pen-tler, 71-letni Fe-lice Virgiglio, 36-letni Umberto Buz-zi, 71-letna Maria Santina Stipan-cich por. Crevatin. mu, ki bo nastopila z opero «Knez Igor«. Pd «Ivan Cankar* bo začelo sezono danes, v petek ob 20.30 JI-/' \ v društveni dvora- r~ ni Ul. Montecchi 6 s predavanjem «London in njegove zanimivosti*, ki ga bo imel MARIO MAGAJNA. Predavanje je opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni člani in prijatelji društva. Dvignite rezervirane vstopnice za «Kneza Igorja» Predprodaja vstopnic za predstavi «Kneza Igorja* v soboto in nedeljo je praktično končana. Vse vstopnice za soboto so rezervirane, le za nedeljo je še nekaj prostih mest na balkonu. Ker pa je doslej velika večina vstopnice le rezervirala po telefonu, gledališče spet prosi, naj vsi ti vstopnice dvignejo čimprej. Blagajna v Kulturnem domu je odprta od 10. do 14. ter od 16. do 18. ure danes; jutri (v soboto) pa od 10. do 14. ure ter nato eno uro pred pričetkom predstave. Da ne pride do zastoja pri blagajni, ki potem onemogoča točen pričetek predstave, se bodo rezervirane vstopnice hranile samo do 14. ure v soboto. Nedvignjene vstopnice se bodo zve. čer razprodale. S tem se preklicuje prvotno obvestilo, da se lahko rezervirane vstopnice dvignejo še 15 minut pred predstavo. PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN in ŠPORTNO DRUŠTVO SOKOL vabita vse športnike in kulturne delavce k razpravi o temi «Šport in kultura*, ki bo v dvorani prosvetnega društva Igo Gruden v petek, 10. t. m. ob 20.30. iiiiiiiiiiiiii»i*iiiiiiiiiiiiiHi»iiiiiiniiifnimiiiiiiiiHiiiiii«uiin*iiiiii«iniimuiiiiiiiiiiiiiii,iiiimiiiin,,,ii,imi,i Izročena tablica TS 100.000 Odd. XII. — Javna dela Urad za regulacijski načrt Prot. št. XII.-550/299-65 OBVESTILO Varianta v splošnem gradbenem in razširitvenem regulacijskem načrtu mesta Trst, področje CARBOLA, sprejeta s sklepom občinskega sveta št. 672 z dne 21. julija 1967. Dokument je v občinskem tajništvu in na vpogled vsakomur. ŽUPAN upoštevajoč prošnjo, ki Jo je tržaška občinska uprava dne 26, julija 1967 naslovila na predsednika a želnega odbora z namenom, da se potrdi varianta v splošnem gradbenem in razširitvenem regulacijskem načrtu mesta Trst, področje CARLA (varianto je sprejel obč.n ski svet s sklepom št. 672 z dne v^sklaiu in67v zvezi z 9. člen0™ urbanističnega zakona št. dne 17. avgusta 1942 — sporočam — da bo od 10. novembra do 10-decembra 1967, to je 30 dn-. omenjena varianta deponirana občinskem tajništvu (soba st. 510 na Oddelku XII. — J®vn,? dela — Costanzijev prehod št. 4, peto nadstropje); da si jo lahko v tem razdobju ogleda vsakdo, in sicer v času. ko so uradi odprti za javnost, na praznične dni pa od 10. u 12 ure* da iahko v razdobju 30 dni po dnevu, ko zapade rok, to Je vključno do 10. januarja 19w-vsak posameznik ali ustanova predloži pripombe, napisane n® ustreznem uradnem papirju, »a men tega je dejavni prispevek občanov k izpopolnitvi navedene variante. Trst, 23. oktobra 1967. ŽUPAN dr. inž. Marcello Spaccini GLAVNI TAJNIK dr. Riccardo Vucusa OBČINA TRST Nazionale 14.00 17.45 21.30 «11 dottor Zivago« Omar Sbariff, Rod Steiger, Julie Christie. Excelsior 15.30 «11 padre di famlglia« Ital-ijansko-francoski eastmancolor Paramount film. Nino Manfredi, Leslie Caron, Ugo Tognazzi, Clau-dine Auger. Režija Nanni Loy. Fenice 15.30 ((Agente 007 sl vive solo due volte« Technicolor. Panavision Sean Connery. Eden 16 00 «L’amore attraverso I se-coli« Eastmancolor sexy film. Elsa Martinelli, Enrico Maria Salerno Gabriel Tinti. Grattacielo 16.00 «Questo difficile more« Technicolor. Nayley Mills Nywel Bennet, Marjorie Rhodes. Prepovedano mladini pod 14. letom. Hitz Ullic« r»ai. rrai ctsco Siev IU) 16.00 «La' cintura di častita« Technicolor Tony Curtis. Monica Vliti Ivo Garram. Režija P. Festa Cam-panile. Alabarda 16.30 «L'assalto al treno Glasgovv Londra« Crnobeli film. Filodrammatico 16.30 «Un angelo per Satana« Film groze. Barbara Stee-le Moderno 16.30 «Come rubare un quin-tale di diamanti in Russia« Fernan-do Sancho, Ingrid Schoeller. Zadnji dan. Cristallo 15.30 «Grand Prix» Technicolor. Capitol 16.00 «Bella di giorno« Technicolor. Catherine Daneuve. Jean So rel. Prepovedano mladini pod 18. letom. Film Je prejel letos nagrado «Zlatl lev« na filmskem festivalu v Benetkah. Garibaldi 16.00 «Top Kapi« Technicolor. Milena Mercury, Peter Usti-noff, Masimiljan Shell. Aurora 16.00 «11 lungo duello« Technicolor. Trewar Hovvard. Impero 16.00 «11 brutto, il bello, M cretlno« Technicolor. Franco Fran-cbi, Ciccio Ingrassia. Astoria 15.30 «Lo specchio della vita« Technicolor. Lana Turner. Astra 16.30 «Angeli ne-llUnferno« — Technicolor. Vojni film. Vlttorio Venelo 16.00 «11 tigre« Tech-nlcolor. Komični film. Vlttorto Gas-sman, Eleonora Parker. Ideale 16.00 «La vergine della valle« Technicolorscope. Robert Wagner, Debba Paget, Jeffrey Hunter. Abbazia 16.00 »Giungla di bellezza« Technicolor sexy film. Zanette Scott, Edmund Porden. Mali oglasi DAJE SE V NAJEM mala prodajalna, opremljena, s povezavo luči in vode, telefon in neonska razsvetljava, za cvetličarno ali prodajalno copat itd. Telefon 70485. Pred novim sedežem Avtomobilskega kluba so včeraj opoldne na osebni avtomobil nfiat 125» tržaškega zastopstva FIAT v Ul. Čampo Marzio namestili evidenčno tablico TS 100.000. Svečanosti izročitve prve tablice s šestimi številkami se je udeležil vladni komisar Cappel-jjni, ob prisotnosti načelnika inšpektorata za motorizacijo Brada-lottija, ravnatelja Avtomobilskega kluba Jacoppeja, ravnatelja tržaškega zastopstva FIAT Albericija, inženirja Martellanija, zastopnikov FIAT v tržEiški pokrajini in civilnih oblasti. Po zadnjih podatkih Avtomobilskega kluba kroži v naši pokrajini 62.000 vozil, kar pomeni eno vozilo vsakih pet prebivalcev. S tem je tržaška pokrajina po gostoti av. tomobilov na tretjem mestu v Italiji za turinsko in rimsko. Upoštevati je treba, da Je bilo samo v zadnjem letu registriranih nad 10.000 novih avtomobilov, kar predstavlja visoko število za naše omejeno področje. Za evidenčno tablico TS 100.000 se Je v zadnjih dneh potegovalo več zasebnikov, zastopnikov in družb. Prav iz tega razloga so se pri Avtomobilskem klubu odločili, da bodo tablico z okroglo številko 100.000 namestili na zasebni avtomobil last tržaškega zastopstva FIAT. Odd. XII. — Javna dela Urad za regulacijski načrt Prot. št. XII.-550/276-65 OBVESTILO Varianta v splošnem gradbenem razširitvenem regulacijskem načrtu mesta Trst, področje ROCOL, spi*; jeta s sklepom občinskega svet« št. 531 z dne 7. julija 1967. Dokument je v občinskem tajništvu in na vpogled vsakomur. ŽUPAN upoštevajoč prošnjo, ki jo je tržaška občinska uprava dne 18. jUUJ* 1967 naslovila na predsednika a« želnega odbora z namenom, da »o potrdi varianta v splošnem gradbenem in razširitvenem regulacij sken načrtu mesta Trst, področje RVj COL (varianto je sprejel občins«; svet s sklepom št. 531 z dne 7. Ju' lija 1967); , v skladu in v zvezi z 9. členom urbanističnega zakona št. 1150 dne 17. avgusta 1942 — sporočam — 1. da bo od 10. novembra do JJ-decembra 1967, to je 30 diu> omenjena varianta deponirana občinskem tajništvu (soba 510 na Oddelku XII. - Javna dela — Costanzijev prehod st. * peto nadstropje); 2. da si jo lahko v tem razdoD “ ogleda vsakdo, in sicer v čas > ko so uradi odprti za javno«; na praznične dni pa od 10. ° 12. ure; , . -n 3. da lahko v razdobju 30 dni dnevu, ko zapade rok, to A vključno do 10. januarja 19® ’ vsak posameznik ali ustano predloži pripombe, napisane n ustreznem uradnem papirju. men tega je dejavni prispeva občanov k izpopolnitvi naveoet variante. Trst, 23. oktobra 1967. ŽUPAN , dr. inž. Marcello Spacciffl GLAVNI TAJNIK dr. Riccardo Vucusa DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologlo 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Orianl 2; Vernari, Trg Val-maura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.36 do 6.JO) Alla Basllica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Kava-sini. Trg Liberta 6; Testa d'oro, Ul. Mazzini 43. OBČINA TRST Odd. XII. — Javna dela Urad za regulacijski načrt Prot. št. XII.-550/297-65 OBVESTILO Varianta v splošnem gradbenem.1” razširitvenem regulacijskem nac mesta Trst, področje KOLON^. VEC, sprejeta s sklepom občins^L ga sveta št. 670 dne 21. julija //'‘j Dokument je v občinskem tajni«1 in na vpogled vsakomur. ŽUPAN __________ . . . ki Joj® ška občinska uprava dne 26. upoštevajoč prošnjo, Mrtvega so ga našli doma V stanovanju pri Briščikih št. 8 s,o sinoči okrog 18. ure našli truplo 41-letnega delavskega invalida Maria Miliča. Truplo je pregledal sodni zdravnik dr. Nicolini, ki je ugotovil, da Je Milič zadobil udarce po glavi in rane po tilniku In levi pod. lakti. Niso znani razlogi Miličeve smrti. Preiskavo v tej zvezi vodijo karabinjerji s Proseka. Miličevo truplo Je v mrtvašnici na razpolago sodnim oblastem. 1967 naslovila na predsednika-^ želnega odbora z namenom, ®» e. potrdi varianta v splošnem gr»“ nem in razširitvenem regulacij«« "j, načrtu mesta Trst, področje (\e| LONKOVEC (varianto je sg, občinski svet s sklepom št. dne 21. julija 1967); .,^0(6 v skladu in v zvezi z 9. člen ( urbanističnega zakona št. D® dne 17. avgusta 1942 — sporočam— . DOLGOLETNO ZAUPANJE OB 90-LETNICI po znižanih CENAH: 90 let odlične kvalitete ► ► ► ČOKOLADA GORENJKA bonboni bacciils BAR BONBONI FKUCTUS BAR ŽVEČILNI GUMI ZVITOREPEC NE ZAMUDITE IZREDNE PRILOŽNOSTI • POHITITE V NAŠO TRGOVINO 1. da bo od 10. novembra decembra 1967, to je 30 v omenjena varianta deponira11 g(, občinskem tajništvu (09 510 na Oddelku XII. — % dela — Costanzijev prehod peto nadstropje); .-ujii 2 da si Jo lahko v tem razou o, ogleda vsakdo, in sicer v ist, ko so uradi odprti za Jav» $ na praznične dni pa od lu' 12. ure; 3. da lahko v razdobju 30 dm je dnevu, ko zapade rok, lulS)63, vključno do 10. januarja *0v» vsak posameznik ali ustL, 0* predloži pripombe, napisan® jj9. ustreznem uradnem papirJ“^e)f men tega Je dejavni PrlS2Mft, občanov k izpopolnitvi nav®“ variante. Trst, 23. oktobra 1967. ŽUPAN dr. Inž. Marcello Spac®"' GLAVNI TAJNIK dr. Riccardo Vucusa ■vvvvvvvvvvvvvvvn/'' JUGOSLOVANSKO ALBANSKI ODNOSI DANES Prva spodbudna znamenja HUriliailZaCl 16 Molk na klevete in obtožbe ne pomeni ** slabosti, marveč dokazuje dobro voljo Jugoslavije, da bi se odnosi z Albanijo izboljšali ■ Potrebni so zato *us, potrpežljivost in medsebojna strpnost ■ Nekaj o situaciji na Sredozemlju 2e skoraj 20 let ni moč jugoslo-'ansko-albanskih odnosov smatrati 2a normalne, pa tudi ne za takš-ne> kakor bi morali biti glede na to. da gre za dve sosedni deželi, k' sta del Balkana in sredozem-*kega področja, V resnici pa bi dobri sosedski °taosi ustrezali najraznovrstnejšim nacionalnim, političnim in gospodarskim interesom tako Albanije aot Jugoslavije, vrhu tega pa tudi stabilizaciji miru na Balkan-akem polotoku, jugovzhodu Evro-Pe ta na vsem kontinentu. Razlogi teh nezadovoljivih odno-*°v so tudi ideološke narave. Vendar je treba danes korenine ob-stoječih nesporazumov iskati bolj v toku časa nakopičenih predsodkih. določenih zablodah ter subjektivnih napačnih ocenah kakor Pa v stvarnih zaprekah, ki bi preprečevale normalizacijo. Zatu so tudi ostali brez večjih rezultatov vsi napori z jugoslovanske strani, da bi se situacija razčistila, prav tako pa tudi večkrat Poudarjena jugoslovanska želja po 'postavitvi dobrih sosedskih odnosov na osnovi spoštovanja na-čela enakopravnosti ter nevmeša-Vanja v notranje zadeve druge de-tole Nedvomno je tudi, da je 'Poke za takšno stanje iskati pri Jugoslovanskih sosedih: v njiho-vern namerno ali nenamerno godnem prepričanju, da ((Albaniji Brozi nevarnost od strani Jugo-slavije», a tudi v vrsti še drugih notranjih in mednarodnih problemov, ki se z njimi mora spopri-Jornati Tirana. Pri tem igrajo toatno vlogo poteze nekaterih zaodrjih krogov, ki sta jim pogo-u izoliranost Albanije in pa njen ftoios do Jugoslavije, nekako tako °č jim je pogodu tudi spopad med Kitajsko in SZ. Vendar bi ne bila objektivna rditev, da pri tem ne nosijo do-°čen del odgovornosti tudi ne-fatori jugoslovanski dejavniki, ki 1 utegnili delovati ali že delujejo Proti krepitvi jugoslovansko-alban-e8a razumevanja. """"“n.............mini.... Ponuja se mesto Predsednika ZDA n^ulifomijski tekstilni tovarnar Roth je v časopisu «New 0 ,rk Times* objavil celostranski ki ga je stal kar 2800 do-nJev- V oglasu poziva predsed-Več Johnsona, naj ne kandidira za predsednika ZDA, obenem ki iP”nuja 1000 dolarjev tistemu, hasl "J^nsonu našel primernega ta j toka. Zelo zgovoren dokaz a; to. kako majhen je ugled sedata m atneriškega predsednika ce-sloj 1^1 pripadniki kapitalističnega hilp8’ i fako imenovanimi pridobit-’ ki nedvomno imajo s komu-vCm zelo malo skupnega. In - uar Harry Roth najpoprej tve- vhL.da ga spričo njegovega koraka 3? v seznam nevarnih komu- Da bi se dosegel neki polnovreden učinek v tem smislu — namreč trajno izboljšanje odnosov — so potrebni čas, potrpljenje in strpnost, predvsem pa odpoved vsemu, kar še vedno oddaljuje obe deželi drugo od druge in jima tako povzroča veliko škodo. Tu je predvsem potreben ustrezen napor, ki bi ga Tirana morala vložiti, da bi odpravila nedostojno protijugoslovansko kampanjo, še prav posebno, ker je to v o-preki s tem, kar je od strani u-radnih albanskih osebnosti moč čuti: namreč napoved pripravljenosti za mirno življenje in sožitje s sosedi na osnovi vzajemnega razumevanja. Tirana bi morala vrhu tega tudi razumeti, da jugoslovanski molk na grobe klevete, obtožbe ter zavračanje vsega, kar je jugoslovansko, na surove žalitve jugoslovanskih političnih oseb ipd., da vse to ne pomeni šibkosti. Pač pa je to, prav nasprotno, dokaz velikega napora, ki ga Jugoslavija vlaga, da bi Albanijo spodbudila k dialogu. Jugoslavija se zaveda, da bi vsaka polemika resno ovirala izvajanje politike pridobivanja jugoslovanske javnosti, da bi razumela Albanijo, njene težkoče in vprašanja. Stremljenje Jugoslavije, da v trenutnih okoliščinah zapopade vse dejavnike, ki še delujejo zaviralno na albansko odprtje proti Evropi in njenim neposrednim sosedom, kakor tudi njeno tolerantno stališče do že omenjene protijugoslovanske kampanje, sta že dala določene pozitivne rezultate. V resnici danes jugoslovansko-albanski odnosi niso več enaki o-nim pred dvema letoma. Že je opaziti določene začetke — trenutno, seveda, še skromna — trajnega pomirjenja in pa znamenja določene normalizacije. Vendar, Tirana še ni pripravljena na vzpostavitev sodelovanja, pri čemer se tudi ogiba vsega, kar bi v odnosih z Jugoslavijo utegnilo imeti kakršno si bodi politično obeležje. Kljub temu se jugoslovansko-al-banski stiki in odnosi postopno normalizirajo. Prenehali so obmejni incidenti, obojestransko se pristopa k vprašanju ureditve meje, vodijo se pogajanja glede rešitve vodno - gospodarskih problemov, vprašanja turizma, tranzita, cestnega prometa, veterinarske konvencije, regulacije Drima, Bojane in Skaderskega jezera ter v zvezi z maloobmejnim prometom. Dokaz za delno izboljšanje v odnosih je tudi povečanje blagovne izmenjave za 25 odstotkov v zadnjih treh letih, kakor tudi realna možnost, da se prihodnje leto ta odstotek še občutno poveča, in to na albansko pobudo. Vse to je nedvomno rezultat Jugoslovanskega stališča do Albanije, hkrati pa tudi albansko spoznanje, da vendar sodi tudi ona med evropske dežele in da Je Kitajska predaleč, da bi ji mogla biti zanesljiv porok pri varovanju njenih interesov. To je prišlo do izraza, ko je srednjevzhodna kriza dosegla vrhunec in so se na jugu Albanije začeli porajati določeni teritorialni apetiti, vtem ko so v Tirani zaslutili nevarnost imperialistične agresije. V tistem trenutku je bilo iz Tirane čuti glas, kako da ((Albanija ni sama, ne glede na meje.» Sredozemlje je postalo zelo zanimivo področje za NATO. Atlantski pakt ima tu svoje načrte in jih deloma že izvaja. Spričo tega je Sredozemlje v pogledu nacionalne varnosti tudi za Jugoslavijo zelo važno, posebno če se upošteva tesna povezanost sil, ki na tem področju usklajeno delujejo. Jugoslavija zastopa stališče, da v takšni situaciji se ne sme dovoliti, da zaostritev v enem delu Sredozemlja privede tudi do zaostritve na vsem področju To pa je moč doseči samo na osnovi dialoga med vsemi deželami Sredozemlja, ker so pač njihovi nacionalni inte-teri enaki z jugoslovanskimi. Lj. DIORIČ PRED SOBOTNO UPRIZORITVIJO BORODINOVEGA «KNEZA IGORJA» Iz življenja in dela velikega skladatelja in ruskega učenjaka Aleksander Porfirjevič Borodin Aleksander Borodin je bil rojen leta 1833 v Petrogradu. Bil je nezakonski sin kneza Gedeanova. Po knezovi želji je dobil svoj priimek od knezovega sobarja, kmeta, ki ga je sprejel v svojo družino. Toda le na papirju; dejansko je Borodin vedno živel s svojo materjo, ki je zelo skrbela za njegovo vzgojo. Deček je že kmalu zelo vzljubil književnost, umetnost in znanost. Privlačila ga je instrumentalna glasba, študiral je klavir, ukvarjal pa se je tudi z igranjem flavte in čela. Poglabljal se je v dela velikih ruskih klasikov, hkrati pa je z velikim veseljem študiral kemijo in je vse svoje stanovanje spremenil v laboratorij. Kemija je postala njegov poklic. V letih 1850—1856 je bil Borodin študent medicinsko-kirurgične akademije, v kateri se je specializiral za kemijsko stroko. Po znanstvenem potovanju v tujino (1857) je postal 1858 doktor medicine. Vendar se z zdravniško prakso ni nikoli ukvarjal, ker so ga na znanstvenem področju zanimale samo kemijske raziskave. V tem delu je imel mnogo uspehov. Njegove strokovne razprave so vzbujale v znanstvenem svetu veliko pozornosti. Borodin sodi med utemeljitelje moderne ruske kemijske znanosti. Znanstveno delo mu je omogočilo nadaljnja potovanja v inozemstvo, kar je seveda ugodno vplivalo tudi na njegovo umetniško izobrazbo in delovanje. Leta 1863 je postal Borodin profesor kemije na medicmsko-kirurgični akademiji in s tem začel svoje pedagoško delo, trajajoče četrtino stoletja. Leta 1862 se je Borodin povezal z Balakirevljevim krogom. Njegove ideje so ga navdušile, hotel jih je uspešno ostvariti v svoji prvi simfoniji, izvedeni leta 1869. Takrat se je odločil za komponiranje druge simfonije in opere «Knez Igor«. To so bila velika dela, ki bi jih lahko imenovali življenjska. Drugo simfonijo je dokončal leta 1876, medtem ko je na partituri «Kneza Igorja» delal do smrti in je docela dokončal. Okrog leta 1880 je Borodinova popularnost vedno bolj naraščala izven Rusije. Pisal je oba svoja godalna kvarteta, nekaj zelo uspelih pesmi, orkestralno sliko «V Srednji Aziji«, pričel pa je pisati tudi svojo tretjo simfonijo, ki je niitiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiaiaBiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiuiiiiiiii«iiiaiiiiiii*iiiiiB3fiiiii»iiii»iiiiiiiiiiiiii»tBuvtiiiiiii>iiii>iiiiiix>iiiiiiiiii»»ti>»ii>i**ii»i»u>nn*1>»llal*afBlllall>utaBalllltl>IBIIllllaliatAaulllaIallllialIll>>Ial>>llll>llllusl* 12. SOŠKA BITKA (KOBARID, 24. NOVEMBRA 1917) 14. nemška armada s šestimi divizijami na ironti proti Italiji Avstrijci so se čutili prešibke, da bi sami izvedli ofenzivne operacije proti Italiji - Stališči Ludendorfa in Hindenburga - Koncentracija čet na operativnem področju - «Crne lise na Rombonu» - Povelje Cadorne za prehod v defenzivo 2. Splošna situacija Situacija in pogoji, iz katerih se je rodil Kobarid, so bili na Avstrijski strani. ŠbšKd' ffbnta se je po enajstih „težko za- majala, ko so avgusta 1. 1917 Italijani prodrli globoko na Banjško planoto in je bila potrebna le še manjša ofenziva, pa bi čez Če-povan vdrli za hrbet Tolmina, pri čemer bi se zamajala vsa fronta do Bovca. Oziroma, da bi samo z majhnim pritiskom skozi Trnovo dosegli Vipavsko dolino, nakar bi se jim odprla cesta proti Trstu. Avstrijcem ni šlo predvsem za nekakšen ofenziven pohod, za maščevanje nad Italijo, kot tu in tam pripoveduje Cador-na: šlo je za biti ali ne biti avstrijske vojne moči in same monarhije v zadnjih dneh njenega življenja, za pot proti Trstu in Ljubljani. Poveljnik avstrijske soške fronte je bil Svetozar Boroevič pl. Bojna, po rodu Srb, toda zvest general svojega gospoda, ki je kot edino rešitev predlagal vrhovni komandi prodor pri Tolminu, ki naj odrine Italijane na Tilment, češ da so tu Italijani najbolj šibki. Zadnji avstrijski cesar Karel se je poleti 1. 1917 preko svojega svaka Siksta Parm- Radio Trst A Jč}5. 8,15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-njtoto 7.00 Koledar - 7.30 Jutra-sfcik glasba - 11.35 Šopek sloven-. 7 - 12.00 Saksofonist Mondello 12 on 0 Gospodinja nakupuje -ni' Za vsakogar nekaj - 13.30 ste>->?no potovanje - 17.00 Orke-uUasamassima - 17.20 Ne vse, a o vsem i7.30 Plešite z na-• Umetnost in prireditve jjhJ-30 Koncert - 19.00 Ansambel .i- R^uchija 19.10 I. Calvino: Gl«lfeki gozd», novela - 19.30 2(j jgtoa in barve - 20.00 Šport PETEK, 10. NOVEMBRA 1967 Rossi Lemeni 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Gigliola Cinquetti - 14.40 Ital. popevke 16.00 Program za mladino - 16.30 Operna glasba -17.20 L. Darbon: «1 custodi* -17.45 Tribuna mladih - 18.15 Glasba za mladino 19.30 Luna park 20.20 Simf. Koncert - 22.30 Folklorna glasba II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30. 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.15 Jazz - 11.42 Pesmi desetletja - 14.00 Juke box 14.45 Nove plošče - 15.15 Sopra- Ohf,; Gospodarstvo in delo - 20.50 nistka Rita Streich - 16.05 Peter kf r,to glasba 21.50 Veseli utrin- paui ancj Mary - 16.38 Popoldan- ^«Žno ■ 5 y svetu jazza - 22.45 Trst • Plošče 12.25 Tretja stran leri15 Juke box 13.40 Zbor II-tejjjtorg . i4.io Domači sklada- Koper 16^°' 7-30, 12.30, 13.30, 14.30, ' ,19-15 Poročila - 7.10 Jutra-SU. g'asba - 10.15 Zbor in orke-»ti,L' 10-45 Plošče - 11.00 Turing? beležke - 11.30 Današnji l2|5l .* 11.45 Glasbeni zmenek -l3 4h "i 13.00 Glasba po željah -N(iv Operna panorama - 14.45 [v'° Plošče - 15.30 Od Soče do PQ*Ve, ■ 16.30 Simf. koncert - 17.15 kPevke . 17.40 pevci lahke glasiš*^ i? 00 in 19-30 Prenos RL -s9|r’ Orkester VVelch - 22.10 An-De* Trovajoli Nacionalni program toča0, 8-0O, 13.00, 15.00 20.00 Po Zvnz ■ 8 30 Jutranje pesmi - 9.07 Bš^to trak - 10.05 Šola 10.35 in w Ura glasbe - 11.30 Basist ski spored - 18.35 Enotni razred - 20.00 Glasba in skeči - 21.00 Aktualnosti - 21.50 Plesna glasba. III. program 9.30 Šola - 10.00 elementi in Skr- il.15 Lahka glasba - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Glasba za klavir - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Čez hrib in dol - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Valčki in uverture - 15.20 Napotki za turiste - 15.45 Kulturni globus - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 človek in zdravje - 17.15 Glasbene uganke - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Zvočni razgledi - 18.45 Na mednarodnih križpotjih - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Orkeste- Piesker - 20.00 - Komorni zbor radia Sarajevo - 20.30 B. Adamič: Suita za klarinet in orkester - 20.45 Dobimo se ob isti uri - 21.15 Oddaja o morju - 22.10 Iz sodobne simf. literature - 23.05 Literarni nokturno. Ital. televizija 16.30 Konjske dirke - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Simf. koncert - 19.45 jabin - 10.45 Chopinove poljske šport jn ital. Kronike - 20.30 Dnev- ___uJlin 11 10 Dvnrv.ftU in Mil- „:i, 01 rj\ DncoKno ronnrto7na melodije - 11.10 Dvoržak ih Mil-haud - 13.10 Simf. koncert, sodeluje S. Richter - 14.30 Sopranistka N. Panni 15.05 Brahmsova sonata opus 120 15.30 Debussy- jeve skladbe - 16.00 Bachova kantata št. 201 - 17.10 Milhaudova suita za oboo, čembalo in fagot - 17.20 Angleščina - 18.30 Lahka glasba - 19.15 Koncert - 20.30 A Frajese: »Kvadratura kroga* - 22.40 Glasbeni spored - 22.50 Literarna oddaja. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Pionirski tednik - 9.25 Božo in Miško - 940 Glasbena šola Vič Rakovnik - 10.15 Pri vas nik - 21.00 Posebna reportaža: Hruščov v izgnanstvu - 21.55 Četrt ure z A. Romeom - 22.10 Film »Izginula princesa* - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Detektivka: «Le en glas* - 22.35 Kulturne aktualnosti. Jug. televizija 17.25, 20.00 m 22.15 Poročila -9.40 in 14.50 TV v šoli - 11.00 in 16.10 Splošna izobrazba 17.30 »Šesti razred*, film - 17.55 Obzornik -18.15 Zaplešite z nami 18.50 Za našo in vašo svobodo - 19.05 Mladinski klubi 19.40 Portret Toneta Seliškarja 20.40 »Zlata pra: doma -11*00 Turistični na po tki - prot*, češka bajka - 22.30 Koncert skega tajno pogajal s Francijo. Hotel je, da ui ofenzivo izvedle le avstrijske čete. Toda njegovo vrhovno poveljstvo (v Badnu pri Dunaju) mu je odgovorilo: prešibki smo. In zaprosil5 so za pomoč Nemce. Njihova vrhovna komanda je bila poosebljena v Lu-dendorfu in Hindenburgu. Prvi je bil proti pomoči, češ da ni tako hudo in da bodo že vzdržali. Drugi je bil «za» in v tem smislu je bilo tudi odločeno. Seveda so Nemci hoteli preveriti načrt Bo-roeviča in so prej poslali generala Kraffta von Delmesinge-na (bil je prej poveljnik alpskih čet) v Gornje Posočje, da si ogleda in oceni teren ter možnosti ofenzive. Petega septembra leta 1917 je ta o Boroevičevem načrtu poslal nemški komandi svoje u-godno mnenje. Štiri dni nato, 9. septembra, je avstrijska komanda v Badnu že imela odgovor, in sicer, da pride 14. nemška armada s šestimi divizijami. Dvanajstega septembra pa so pri vseh glavnih poveljstvih, ki jim je imela biti poverjena njegova izpolnitev, imeli v glavnih obrisih načrt operacije proti Italiji že pripravljen. Sedemnajstega septembra so v Maribor — kjer je bilo poveljstvo za vso avstrijsko fronto proti Italiji, a tu je bil »zaposlen* tudi nadvojvoda Evgen — poklicali generala Alfreda von Kraussa in ga obvestili, da bo vodil L.a.z. iz bovške kotline na Kobarid. Za sedež svojega kor-pusnega štaba si je izbral Kranjsko goro, kasneje pa ga prenesel v zaselek Vrsnik pri Soči. Ves štab 14. armade, ki je imela izvršiti prodor, je bil nemški: Otto von Below je bil poveljnik, a von Delmesingen načelnik štaba. Sedež je bil v Kranju. Že 28. septembra sta von Be-low ter Krauss odšla na Bovško »na ogled*. Pod Svinjakom sta si generala ogledovala situacijo: prvo, drugo, tretjo italijansko bojno črto, zadnja pa je bila na Stolu. Poveljnika 14. armade so motile »črne lise na Rombonu* (Krauss l.c. str. 39), a Krauss mu je pojasnil, da so to skalne kaverne, v katerih so skriti italijanski topovi. Vseh skupaj, da jih je 80 (dvomim, da jih je bilo toliko, ali tako poroča mož). V vsaki, da je po en top, ki bo tolkel skozi odprtino kaverne. Pa to ni bilo potrebno, ker je 24. oktobra Avstrijcem pomagala megla, tako da italijanski topovi niso mogli spregovoriti. Štirinajsta armada je 4. oktobra leta 1917 izdala navodila za napad: armada bo zlomila sovražno fronto pri Bovcu in Tolminu ter prodrla naprej do Humina (Gemone) in Čedada (Cividale). To je bil načrt za Kobarid (Ca-viglia l.c. str. 71). Od 23. septembra so prihajali vlaki in vozili vojaške enote, ki so se zbirale okrog Beljaka, Celovca, Ljubljane. Vozili so municijo, topove, opremo, hrano. 2400 vlakov je bilo potrebnih, da so v štirih tednih in pol prepeljali vse potrebno (Krauss l.c. str. 27). In nato je prišlo najtežje: od Trbiža, Kranjske gore, Bohinja, Sv. Lucije (danes Most) je bilo treba vse spraviti na fronto čez Pre-dil, ki je bil na dometu italijanskih topov, čez Vršič na Bovško. Čez Komno na Krn... Vojaki so morali pljuniti v roke, ker ni bilo dovolj vprežne živine ali pa, ker je ta bila prešibka zaradi podhranjenosti, kot so to bili tudi vojaki sami. Tako so na Lipnik vlačili topove, zaboje municije... Težki 35-centimetrski topovi niso mogli čez Vršič, kjer je bila vrsta prenizkih cestnih predorov. Morali so čez Predli in nato ob dolini Koritnice 500 metrov od italijanske fronte, v Sočo, kjer jih je bila zbranih večina. Moral je tu biti pravcati peklenski trušč, saj so vsi tovorni avtomobili imeli na kolesih jeklene obroče, ker pač gum ni bilo več. 3. Situacija italijanske fronte Caviglia jo je lepo orisal (l.c. str. 113): «Poskušali smo zapreti vsa okna, pustili pa smo odprta vrata, branili smo alpske steze, pozabili pa na šrnoke ceste.* Kako je bilo to mogoče, se bo vsakdo vprašal. Po Caviglii, odgovor ni enostaven. Predvsem je, in to je najvažnejše, vsa italijanska vojska skozi 28 mesecev, ves čas vojne, stalno bila v ofenzivi. Od vrhovnega komandanta Cadorne, mimo vseh generalov, oficirjev, do zadnjega podoficirja, vsi so poznali le eno povelje: Avanti! In to so hotele tud' veličine v Rimu. vlada, patrioti. Samo ofenziva je veljala, a teh je bilo na Soči že 11. Gorico so res zavzeli, največ ozemlja na Banjščici pa šele avgusta. Po tej zadnji ofenzivi so bile tudi lokalne: od 4. do 15. septembra je prišlo do brezuspešnih napadov na Škaber-jel; 29. septembra je na Banj-ščicah bil lokalen napad, en armadni zbor pa je «popravljal» svojo bojno črto. Že 19. septembra je Cadorna izdal povelje, da je treba preiti v obrambo, v defenzivo. Edini učinek je bil ta, meni Caviglia, da «ni bilo napadov velikega stila*, oziroma, da je »razpored enot ostal ofenziven* (l.c. str. 34). To pomeni, da so vojaki čepeli v prvih strelskih jarkih, vsa artilerija je bila razmeščena kar najbližje fronti, prav tako vsa skladišča hrane, opreme, municije. Celo vojaški kinematograf in javne hiše pa žene mnogih oficirjev. Tako je na primer bilo v Kobaridu. IVO JUVANČIČ (Nadaljevanje sledi) I IZ UMETNOSTNIH GALERIJ J. Tornquist v«Arte viva Feltrinelli» Pospešeni napredek tehnike je v preteklih sto letih * nekajkrat korenito spremenil naše materialno okolje. Vsakokrat pa je to dejstvo na svoj hačifi 'vplivalo tudi na usmeritev likovne umetnosti. Ako je Holandec Mondrian pred petdesetimi leti zaslutil obstoj zakonov lepote v igri barv in ploskev v raznolike štirikotnike razdeljenih ravnih površin pročelij stavb iz betona, to danes načenja v tridimenzionalnosti geometrično sestavljenih ogrodij iz cevi, ki so značilnost naše dobe, Avstrijec Jorrit Tornguist, član skupine Austria, za raziskovanje utripnih mrež, kot sam imenuje prej označeno proučevanje, ki ga podaja v učeno napisani m ilustrirani razpravi. Je to «Teorija neke možne oblikovnosti», ki je tu pač ne moremo obravnavati, kaže pa neko izvirnost že v posebni neobičajni sestavi in razdelitvi besedila. Sicer pa najbolje spoznamo namen Tornguistovega dela na razstavljenih primerkih v Centru Arte Viva Feltrinelli, v katerih z zaporednostjo obarva nja cevi raznih ogrodij s čistimi barvami, ki se vrstijo v parih umetnik-znanstvenik v sicer mr zlih ogrodjih ustvarja videz utripajočega življenja tehnično orga nizirane narave. Je to torej poiz kus vnesti barvni red v konstruk cije, ki v vedno pogostejših pri merih postavljanja tovarn brez zidov kar pod milim nebom vzpostavlja harmonijo med naravo in železnimi stroji. Po svoji nemški natančnosti katalogiziranja črt, barv in ploskev ter določevanja njih medsebojnih odnosov v ob-Ukh.šievtikihi-enaebt Tornguist -v marsičem spominja na Wilhelma Ostivalda, ki je leta 1916 izdal svojo , G. Cooper in R. Hayworth. Ameriški kinemaskope v barvah. Tržič AZZURRO. 17.30—22: ((Agente Ted Ross - rapporto segreto«, A. Fer-nand in Albert Brian. Barvni film. EXCELSIOR. 16—22: «L’amore at-traverso i secoli«, M. Mercier in E. MartinelU. Barvni film. PRINCIPE. 17.30—22: «11 lungo duellon, Yul Brjmner in T. Ho-vard. Kinemaskope v barvah. Ronke EXCELSIOR. 19—21: aAlvarez Kel. ly«, W. Holden in R. Widmark. Kinemaskopski film v barvah. RIO. Zaprto. cantieri in tekstilna tovarna, ki primeru dežja bo razstava v dvo-nista najbolj zdravi podjetji in sta rani Delavske zbornice. DEŽURNE LEKARNE V GORICI Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna TAVASANI, Korzo Italija 10; tel. 25-76. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «AL REDEN TORE« dr. Ennerija in de Nordisa, Ul. F.1U Rosselli 21 - tel. 72340. V RONKAH Danes ves dan in ponoči je odprta v Ronkah lekarna «ALL’ANGE-LO» dr. Sergia Olivettija, Ul. Roma št. 23, tel. 72393. podvrženi konkurenci. Podjetja pro. ste cone so se kolikor toliko utrdila, potem ko so na svoji življenjski poti zabeležila vsaj 10 bankrotov. Opravka imamo z malimi žganjarnami, vendar je težnja tega sektorja po ustvarjanju velikih o-bratov s proizvodnjo na tekočem traku m bučno propagando. Na Goriškem imamo večji prihranek kot v ostalem delu države: letno okoli 8 milijard lir na te kodih računih in poštah, po čemer je mogoče sklepati, da znaša prihranek 12-13 milijard lir, večidel v obligacijah in vezanih vlogah. In vesticije znašajo komaj 50 od sto deponiranega denarja, medtem ko znaša državno povprečje 70 od sto. 20 odstotkov, goriških depojev se zato investira v ostale pokrajine. Ce bi imeli, dovolj razvito ekonomijo, bi ta denar investirali v domače obrate. Nato je govornik dejal, da bo v letu 2.000 imela Nova Gorica 40.000 prebivalcev, zato mora — ne da bi bili nacionalisti — Gorica braniti nacionalno mejo (ne s topovi in četami), ampak z gospodarskim potencialom. Ker v Rimu nočejo dosti več slišati o olajšavah, ki postavljajo v privilegiran položaj goriško gospodarstvo, in ker obstajajo tudi določila Skupnega evropskega tržišča, ki postavljajo za temelj gospodarstva svobodno konkurenco, bo potrebno — po sodbi govornika — ustanoviti v naši deželu (Tržiču) siderurški kombinat za proizvodnjo kvalitetnega jekla, da bi ga mogli plasirati na vzhodna tržišča. Ob njem bi se razvile ostale proizvajalne dejavnosti, ki bi segale do Gorice. Možni sta nadalje še dve industrijski dejavnosti: precizna mehanika in elektronika: prva bi lahko povezovala našo deželo, Slovenijo in Koroško, elektronika pa bi bila v tesni zvezi s protosinhrotronom. Navedel je vesti iz prvega vira, da doberdobska kandidatura ni bila zavrnjena. Izgradnja tega stroja z vsemi dodatnimi obrati bi ustvarila urbanistično enoto, ki bi se od Trsta širila preko Tržiča do Gorice. Govornik je nadalje navedel možnost cestnih in železniških komunikacij (železnica čez Podbrdo bi bila za Gorico koristna edinole, če bi jo po jugoslovanskem ozemlju modernizirali), omenil je vodni kanal, ki bi povezoval Gorico z Ljubljano ter industrijsko sodelo vanje s Slovenijo. O zanimivem govoru se je v dvorani in izven nje razvila diskusija, v kateri so bila prikazana nesprejemljiva stališča, ko predavatelj govori o obrambi nacionalnih maja, kakor tudi o siderurškem centru, ki ga evropska skupnost za jeklo nikakor ne bo namestila pri nas. Omenjala so se veliko stvar-nejša stališča, ki jih pripravlja goriška občina za bližnjo gospodarsko konferenco, izhajajoča iz objektivnih možnosti, ki jih prinaša trgovina z vzhodom. Konferenca o aktualnosti oktobrske revolucije Danes ob 20.30 bo v dvoranici Delavske zbornice v Gorici, ki je bila za to priliko dana na razpolago, konferenca za okroglo mizo o temi: Aktualnost oktobrske revolucije, na kateri bodo razvili svoje misli dr. Fausto Monfalcone, dr. Nereo Battello in dr. Aulo Ru-bino. Ob 11. uri dopoldne bo v Ljudskem vrtu v Gorici razstava lepakov iz oktobrske revolucije. V Voditelji krožka «Nuovo impe gno», ki prireja konferenco, vabi k udeležbi. Nova doktorica Te dni je m tržaški univerzi dosegla doktorsko diplomo goriška profesorica Lojzka Bratuževa, hčerka pok. Lojzeta Bratuža, ki so ga umorili fašisti. V disertaciji za diplomo iz leposlovja je razpravljala o ruskem pisatelju S. Tjutčevu. Novi doktorici iskreno čestitamo. NA SODISCU V NOVI GORICI Zaključila se je preiskava zaradi tihotapstva opija Prihodnji teden vložijo obtožnico proti lastniku voza - Ostale štiri pripornike so včeraj izpustili Po sklepu novogoriškega sodišča so včeraj izpustili štiri izmed petih Turkov, ki so jih pred dvema tednoma carinski organi zalotili na prehodu v Rožni dolini s 8,5 kg opija; petega aretiranca so pridržali v priporu ter ga bodo prihodnji teden sodili zavoljo tihotapstva mamil. Po zakonu lahko dobi od 3 mesecev do 5 let zapora. Včeraj dopoldne je prevajalec na zasliševanju, ki govori turški, pospremil vse štiri izpuščene Turke do prehoda v Rožni dolini, kjer so prišli v Italijo. Vsi so nadaljevali pot v Belgijo, kjer se bo eden zaposlil, ostali trije pa bodo obiskali svoje sorodnike. V priporu so obdržali Karadur- 111111111111 ii ■■ 111111111111111111111111111111 im iiiiiiuiifiiiiti ■■■ iiiimii n um mi iimiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiumiiiiiii m IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI Pri trčenju treh vozil je bil mopedist poškodovan Šofer avtomobila bo moral plačati globo in odškodnino 8 mesecev zapora, ker je žalil karabinjerje ter se jim upiral Pretežni del včerajšnje dopoldan- janje s tem, da je opravljal svojo musa Abdurrahmana, lastnika avtomobila, ki je upravljal vozilo. Preiskava se je že zaključila, prihodnji teden pa bodo proti priporniku vložili obtožnico. Sodišče je zaplenilo avtomobil in opij, ki ga bo darovalo nekemu farmacevtskemu podjetju. nHmu.ru ske razprave pred goriškim okrajnim sodnikom Simonejem je zavzela obravnava zadeve 25-letnega Vit-toria Mangioneja iz Vidma, Ul. Pracchiuso 59. , Obtožen je bil, da je dne 1. oktobra lani ob 14.40 zaradi neprevidne m prenagle vožnje povzročil na križišču pred glavno pošto v Gorici prometno nesrečo, pri kateri je dobil precej hude telesne poškodbe goriški študent Dano Drufuka iz Ul. Scodnik 3. Tistega dne je bil Mangione z nekaterimi prijatelji na kosilu v hotelu Transalpina v Gorici. Po kosilu so se odpeljali proti središču mesta in obtoženec je zavo zdi avto fiat 1300 v križišče iz Ul Oberdan ter hotel zaviti na levo na Korzo Verdi prav v trenutku, ko je prihajal z njegove desne mestni avtobus po Korzu Verdi, z leve strani pa prav tako po korzu že omenjeni Dario Drufuka z mopedom Motom 48. Mangione je šs pravočasno ustavil svoje vozilo, da je preprečil trčenje z avtobusom, v istem trenutku pa je zadel v avto mopedist, padel in se poškodoval. Telesne poškodbe je moral zdraviti 35 dni ter mu je ostala trajna okvara na obrazu. Po zaslišanju vrste prič, ki niso mogle do kraja razčistiti vso zadevo o prednosti in o drugih podrobnostih v zvezi z incidentom, je zastopnik Drufuke dr. Battello poudaril, da naj se prizna za krivega obtoženca in zahteval dva in pol milijona lir kot predujem za odškodnino. Dejstvo pri tem je tudi, da si je Mangione sposodil avto pri izposojevalcu v Vidmu brez šoferja in da zavarovalnica noče priznati pravice do odškodnine, kar •pomeni, da bi jo moral plačati obtoženec sam. Branilec odv Zan-fagnini iz Vidma je skušal dokazati, da ima pretežno krivdo za nesrečo Drufuka sam. Sodnik je končno spoznal za krivega obtoženca ter ga obsodil na plačilo globe 200 tisoč lir, plačilo naračun odškodnine Drufuki pol milijona lir in še 50 tisoč naračun njegovih sodnih stroškov. Obtože nec je vložil proti razsodbi priziv. Pri drugi razpravi se je moral zagovarjati 20-letni Alfred Bitežnik iz Gorice, Ul. F.Ui Rosselli 65 pred obtožbo, da dne 16. avgusta letos na njihov poziv ni hotel pokazati karabinjerjem prometno knjižnico in vozno dovoljenje za motor, da je preklinjal na javnem prostoru ter da je opravljal nemoralno de- malo potrebo obrnjen proti karabinjerjem, ki so ga ustavili. Dejanje se je odvijalo omenjenega dne ob 1.30 ponoči v bližini mestnega pokopališča na Tržaški cesti. Izvidnica karabinjerjev je o-pazila tam štiri motocikle in osem oseb, ki so se jim zdele malo sumljive in «vesele» ter so pristopili, da bi jih legitimirali. Bitežnik se je protivil, češ, da ni zakrivii ničesar kaznivega. Ko so ga hoteli odpeljati v kasarno, se je prijel za skuter in ni hotel proč. Končno so ga le prepričali, da je pokazal svoje dokumente, karabinjerji pa so ga vseeno prijavili zaradi navedenih razžalitev in dejanj. Na razpravi je obtoženčev branilec poudaril, da je Bitežnik često žrtev varnostnih oblasti, ki ga imajo «na piki«, ter je zato moral že večkrat pred sodišče, kjer pa so ga vedno oprostili. Tokrat pa ga je sodnik obsodil na osem mesecev zapora in plačilo IS tisoč lir globe. Bitežnik je vložil priziv. Sodnik Dr. Simene; zapisnikar Nodetti. Prometni nesreči v Gorici in Gradiški Z avtom goriškega Zelenega križa so včeraj nekaj čez poldne pripeljali v goriško civilno bolnišnico 47-letnega delavca, Guida Beana iz Zagraja, ki je zaposlen kot električar pri ENEL. Zdravniki so mu ugotovili udarec v prsni koš z zlomom nekaj desnih reber ter rano na zgornji ustnici. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju. Bean se je poškodoval, ko se je peljal z vespo po Ul. degli Eroi v Gradiški ter je na križišču z Ul. Manzoni trčil s fiat 1100 ter padel. Karabinjerji iz Gradiške so ugotovili nekaj škode na obeh vozilih Nekaj po 16. uri pa so z rešilnim vozom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico tudi 14-letnega Maura Cassanija iz Gorice, v Ra-štelu 10, ki je malo prej, ko se je peljal z mopedom po Drevoredu D’Annunzio na Grad trčil s poltovornjakom občinskega podjetja iz Gorice. Pri tem je padel in se poškodoval. V bolnišnici so mu ugotovili globoko rano na levem kolenu z verjetnim zlomom in so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju Zapisnik o nesreči Je napravila cestna policija. Predlog za komemoracijo Ernesta Che Guevara v Ronkah Občinski svetovalec PSIU v Tržiču Rizzi je poslal županu interpelacijo, v kateri ga opozarja, da je 9. novembra potekel mesec, odkar je padel Emesto Che Guevara. Njegova osebnost in borba za marksistične ideale naj služi za vzgled vsakemu demokratu in še prav posebej novim generacijam. Podpisnik opozarja občinsko upravo, da bi bilo koristno komemorirati u-glednega revolucionarja ter obenem obsoditi postopek bolivijskih oblasti proti francoskemu publicistu Debrayu. Na delu v Tržiču se j'e ponesrečil Ko se je mudil na delu v elektrarni Enel v Tržiču, je padel z lestve in se pri tem poškodoval 26-letni Amedeo Concina iz Moše. Odpeljali so ga v tržiško bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec na lobanjo in rano na čelu ter so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju. BOROVA NAGRADA (STADION «PRVI MAJ», II. IN 12. T. M.) Skoraj 75 igralcev najavilo nastop Točen spored mednarodnega turnirja Včeraj so nam dospele še številne prijave iz Italije, tako da se je število udeležencev na mednarodnem turnirju za 3. Borovo nagrado še dvignilo in doseglo do danes okoli 75 igralcev. Zelo verjetno se bo to število še dvignilo prav v zadnjih urah in ni izključeno, da bomo presegli kvoto 100. Od Jugoslovanov se bodo udele- žili našega turnirja, poleg predstavnikov ljubljanske Olimpije, še igralci in igralke z Jesenic, iz Maribora, Kranja, Pule, Murske Sobote itd. Iz Kranja bo prišel znani Janez Teran, ki je leta 1963 zmagal na 2. Borovi nagradi in navdušil vse gledalce z odlično napadalno igro. Janez Teran je bil pred petimi-šestimi leti na višku svoje namiznoteniške kariere, saj je skupaj z Markovičem celo zmagal leta 1961 v moških dvojicah na evropskem prvenstvu. Ekipo Triglava iz Kranja bosta zastopali še dve igralki in sicer Luinova in Darinka Žerov-nik. Slednja spada med najboljše slovenske pingpongašice, saj se letos lahko ponaša z naslovom mladinske prvakinje Slovenije in je letos na republiškem turnirju premagala celo bolj znano Cirilo Pirc. Ekipa z Jesenic bo nastopila z dvema zelo dobrima igralkama in sicer z Boženo Krajzelj, zelo dobro napadalko in že zmagovalko nad Pirčevo ter z obrambno igralko Judito Pavlič. In še nekatere prijave \z Italije: Luccio — TT Šesto Milan Bonfatti — Alpe Bergamo Consoni — —Alpe Bergamo Scarpellini — Nosari Bergamo Durazzano — La Soffitta Trst Floreani — La Soffitta Trst Lena — La Soffitta Trst Boris Košuta — La Soffitta Trst Edi Bole — Bor Trst Edi Košuta — Bor Trst Renni — CGS Trst Koch — CGS Trst Birsa — CGS Trst Bruni — CGS Trst Bolther — Enel Milan Bettiol — Treviso Trifoglio — Treviso Dal Colle — Vicenza Pelizzola — Augusta Milan Biancardi — Vicenza T—ar 1 .. ,-4 ** V ŽETONIH BO IZŽREBAN JUTRI V SOBOTO, 11 NOV. MED VSEMI UDELEŽENCI NA VEČERU ZLATEGA ŽETONA v CASINO PORTOROŽ ROULETTE - BACCARA NIGHT CLUB - ATRAKCIJE OBVESTILA ŠZ BOR javlja, da bo danes ob 20.30 na sedežu športnega združenja redna seja odbora. SPORED TURNIRJA ZA 3. BOROVO NAGRADO SOBOTA, 11. novembra 1967 — Ob 15.00: Mladinci posamezno — Ob 16.30: 2. kategorija moški posamezno — 19.00: Odmor — Ob 20.30: Nadaljevanje začet- nih tekmovanj — Ob 20.30: 1. kategorija moški posamezno — Ob 21.30: Finale 2. kategorije moški posamezno — Ob 23.00: Zaključek sobotnega sporeda NEDELJA, 12. novembra 1967 — Ob 8.30: Nadaljevanje začet- nih tekmovanj — Ob 10.00: 1. kategorija ženske posamezno — Ob 11.00: Mo-ke dvojice — Ob 12.00: Mešane dvojice — Ob 14.00: Odmor — Ob 15.30: Nadaljevanje vseh te- kem do FINALNE TEKME * * * ŠZ BOR sporoča, da so o* sedežu Bora, stadion »Prvi maj»< Vrdelska cesta 7, na razpolag® vstopnice za mednarodni namiznoteniški turnir za «3. Borovo nagrado«, ki bo v soboto, 11. in v n^ deljo, 12. t. m. Cene so naslednje: sobota popoldne 100 Ur, sobota zvečer 150 Ur, nedelja zjutraj 150 Ur. nedelja popoldne 200 Ur. Na razpolago je tudi abomna za oba turnirska dneva: cena 400 Ur. imiiliiiiiiiiiMiitlliiniiiliitHitiimtiiiimiuiiiilillliiiiimmimiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiMiilHU11111®® V L SKUPINI III. KATEGORIJE Nogometaši Brega na čelu lestvice Zaslužena točka Primorja in Primorca V prvenstvu III. amaterske lige je kljub slabemu vremenu uspelo vsem našim enajstericam zaključiti srečanja, predvsem, ker so vse tekme odigrali v jutranjih urah. Popoldanske so namreč zaradi naliva odpovedali. ___________________________■» Enajsterica Primorja je v nedeljo odigrala prvo tekmo pred domačim občinstvom proti Roianese. Rdeče rumeni so solidno zaigrali. Njihov prvi izpit je torej pozitiven. Glede rezultata lahko rečemo, da bi si morda Prosečani zaslužili kaj več, ker so bili stalno v premoči, predvsem v drugem polčasu. V 35’ je Verginella poslal v vodstvo svoje moštvo. Ko je kazalo, da bo Primorju uspelo odnesti obe točki, pa je Roianese izenačila. Vsekakor zaslužena točka in pozitivna igra enajsterice s Proseka. Brežani so bili v nedeljo v gosteh Grette, katero so s 5:0 spravili na kolena. Enajsterica Brega je pokazala, da je že v dobri formi. S to zmago so Brežani postali leader lestvice. Nedvomno lep uspeh za predstavnike dolinske občine, če pomislimo, da so pred tednom dni osvojili tudi naslov nogometnega prvaka SŠI. Slovenski derby med Unionom in Zarjo se je zaključil v korist prvih s 3:1. Podlonjerci so bili na papirju nedvomno favorit in moramo reči, da niso razočarali svojih navijačev, že v prvem delu igre so dvakrat pretresli mrežo Babu-dra in tako praktično imeli rezultat že v rokah. V nadaljevanju je Zarja znižala razliko golov, a tik nred koncem je Morabito zapečatil rezultat. Zarja vsekakor ni razočarala: pokazala je, da ima v svoji sredi nekaj odličnih nogometašev. Vsekakor moštvu manjkajo izkušnje. Enajsterica Primorca je imela v soboto v gosteh enajsterico Rupin-grande. Trebenci so stopili na igrišče s trdo voljo do zmage, a napadalni vrsti ni uspelo do zadetka. Vsekakor je tudi neodločeni izid zadovoljil Trebence, saj so končno tega dosegli proti ekipi... Rupin-grande (pod katerim imenom se skriva lanska ekipa G. Viani). Lestvica skupine «L» Breg 2 2 0 0 i. R. 7:1 4 Roianese 2 1 1 0 3:2 3 Union 2 1 1 0 5:3 3 Rupingrande 1 0 1 0 0:0 1 Primorje 1 0 1 0 1:1 1 Lib. Prosecco 1 0 1 0 2:2 1 Primorec 2 0 1 1 1:2 1 Aurisina 0 0 0 0 0:0 0 Tecnoferramenta 0 0 0 0 0:0 0 Alabarda B 1 0 0 1 1:2 0 Zarja 1 0 0 1 1:3 0 Gretta 1 0 0 1 0:5 0 Plavi dres mu ne ugaja? Bečejac in Olimpija na zatožni klopi BEOGRAD, 9. — Disciplinsko sodišče nogometne zveze Jugoslavu6 je suspendiralo igralca ljubljansK® Olimpije Bečejaca in sklenilo, se proti njemu uvede disciplin®®* postopek. Bečejac se namreč n* odzval vabilu zveznega kapetan® Mitiča, ni prišel na skupne pripr®| pred tekmo s Holandijo, ki je bij® 1. novembra, in na trening za te!c' mo z Albanijo, ki bo 12. t. m-Beogradu. Disciplinsko sodišče sprožilo postopek tudi proti nog0-metnemu klubu Olimpija, ker *° njeni zastopniki izjavili Mitiču, <* je Bečejac poškodovan in da se to ne more udeležiti priprav, medtem ko je Bečejac zanikal izj®1^ zastopnikov kluba ob prihodu Beograd, ko je rekel, da ne *•? sodelovati na pripravah, ter ne sploh več igrati za reprezentanc' Vedenje Bečejaca je sprožilo ostt^ proteste v športni javnosti, m®7 drugim tudi v športnem tisku, P®®" le so celo zahteve, da se Bečej®c® izključi iz vrst jugoslovanskih n®’ gometašev in briše iz članstva W ODBOJKA Sinočnja prijateljska tekma m®J Borom m Izolo je odpadla, ker s v Trst prišli le štirje igralci g°st joče šesterke. Zaradi priprav za ® botno prvenstveno tekmo moške lige, so borovci odigrali le trem™ tekmo z mešano postavo, v kat® so bili tudi igralci Izole. KOŠARKA Borovi naraščajniki bodo v m ljo odigrali tretje kolo narašča škega prvenstva. Tekma ne bo, je bilo prej objavljeno, v telo' niči Ginnastice Triestine, temv< Ulici Caravaggio 6. Srečanje bo 8.30 Za nasprotnike pa bodo rovci imeli močno peterko bj® Adriatica, ki je veliki favorit končno zmago skupine A . ILJA ERENBURG SREČANJA S SODOBNIKI (Odlomki iz knjige «rLjudje, letu, življenje») Sergej Aleksandrovih Jesenjin Ko se je vrnil v Rusijo, je skušal izvleči nekatere zaključke: «Ni mi všeč naše komaj zaustavljeno nomadsko potepanje. Všeč mi je civilizacija. Pa vendar strašno ne ljubim Amerike. Amerika — to je mlaka, v kateri ne propada samo umetnost, temveč tudi vse najboljše težnje človeštva.« V časnirih je objavil podlistek, naiven in brez moči, vendar pa je Ameriko krstil neverjetno uspešno: ((Železni Mirgorod«. Treba Je omeniti, da je bilo to pisano 1923. leta, ko je Lef proslavljal lepoto newyorških nebotičnikov, ko je bil v modi NOT (znanstvena organizacija dela > — dve leti pred odhodom Majakov-skega v Ameriko. Jesenjin je bil predvsem pesnik — vse ostalo: zgodovinsko dogajanje, ljubezen, prijateljstvo, vse to je bilo stranskega pomena glede na verze. Imel je redek pesniški dar. Za kakega zoologa je slavček ptič iz družine vrabcev; toda marsikakšni opisi ptičjega grla ne morejo pojasniti, zakaj je slavčkova pesem navduševala ljudi že iz davnin in v vseh krajih sveta. Tako nihče ne more pojasniti, zakaj nas do dna duše ganejo številne Jeser.jinove pesmi. Imamo pesnike, polne vzvišenih misli, sijajnega opazovalnega daru, strastnih občutij, ki desetletja osvajajo umetnost, da bi drugim posredovali svoje duhovno blago. Jesenjin pa je pisal verze samo zato, ker je bil rojen pesnik. «Ne zna vsak peti, ne zna vsak padati pred tuje noge kakor Jabolko. To je največja spoved, s katero se izpoveduje falot.« Globoka žalost je bila lastna Jesenjinovemu pesniškemu glasu. Nje ni treba pripisovati epohi, pa čeprav je sama veliko epohi pripisovala. «Lahko je njim, da stojijo in gledajo, da rdijo ustne v hladnih poljubih. Samo jaz kot pevec pojem dragi domovini alelujo.« Jesenjin je tudi sam vedel, da ni nihče kriv njegove žalosti in osamljenosti; «Koga naj pokličem? S kom naj podelim otožno radost, zato da sem ostal živ? Tu tudi mlin na veter, leseni ptič z enim krilom stoji in z zoženo zenico zre — počez Tu me nihče več ne pozna, tisti pa, ki so me poznali, so me že zdavnaj pozabili...« Takšni občutki lahko nastanejo v sleherni epohi. Morda zato Jesenjinove pesmi ne starljo. «Oh, uvel je grm mojih las, izpilo hlapčevanje pesmim. Obsojen sem, da na ro-biji občutkov obračam žrmlje poezije.« Ali: «In ne govorim več mami, temveč tujemu izmečku, ki se krohota: nič mi ni mar, spotaknil sem se ob kamen, toda do jutri bo že vse minilo.« Kdaj so bili napisani ti verzi? Pred štiridesetimi leti? Pr-Hl sto leti? Včeraj? Ne vem. Pa tudi važno ni to. Med vojno sem pogosto poslušal mlade poročnike, ki so prihajali naravnost iz šolskt klopi v prve bojne vrste, zdaj pa mi to govori mladina: «Ljubim Jesenjina.« Jaz Jih razumem. Mladi ljudje, če niso pesniki ali posebni ljubitelji poezije, redko, če so veseli ali pa jim Je dobro, jemljejo s polic zbirko verzov Takrat hodijo na nogometne tekme, plešejo, se sprehajajo z dekleti, sanjarijo ali pa se ognjevito prepirajo. Njim so pesmi potrebne v urah žalosti in tedaj jim na pomoč priskoči Jesenjin, zdavnaj pokojni Jesenjin, o katerem ničesar ne vedo, razen najpomembnejšega: pisal je čudovite pesmi. Nikoli ni bil pisal o tem. kako se ustvarjajo pesmi, nikoli pesnikovega dela ni primerjat s proizvodnjo, toda smešno je trditi, ’a je bil naiven pesnik. Sicer pa, ali so sploh kdaj bili takšni pesniki? Celih pet stoletij se je širila legenda o «na- ivnem pesniku« Francoisu Villonu, ki je pisal, kadar je dobil navdih. Nasprotno pa je pred kratkim Tristan Tzara odkril, da so zaključni verzi Villonovih balad šifrirani; v njih je pesnik izpovedal resnico tako o svojih ljubezenskih razočaranjih kot tudi o svojih zločinih. Potrebno je zares veliko mojstrstvo, da bi verzi, v katerih je vsaka peta ali sedma beseda šifra, bili videti naravni in da se nihče od bralcev niti ne spomni šifran-tovih muk. Jesenjin mi je mnogokrat govoril, da dolgo dela na pesmi, črta in trga. Majakovski je dejal o njem; «Glasen pijanec in vajenec.« Jesenjin pa: «Prišel sem kot strogi mojster...« (Jesenjin je imel prav: «pijanec» je postal zaradi žalosti in nesreče, »glasen« nikoli ni bil, vprašanje o poklicu ((mojster« ali «vajenec» pa je rešil čas.) Jesenjin je pogosto označeval samega sebe za falota, toda v eni zadevi pa je bil urejen In dostojen: cenil je mojstrstvo. Naj mu je bil Brjusov še tako tuj, ko je Jesenjin zvedel za njegovo smrt, je napisal: «Ta vest je boleča in huda, še posebej za pesnike Vsi smo se učili pri njem. In vsi vemo, kakšno vlogo je igral v razvoju ruskega verza...« Jesenjinova poezija je topla In človeška — v njej ni ne surovosti ne duševnega hlada. Njegovi verzi o psici, katere mladiče so vrgli v vodo, so bili napisani v letih vojne, ko so se ljudje pričeli privajati ravnodušnosti. Malo pred samomorom pa je napisal pesem «Črni mož«. Zamisel lika se Je verjetno rodila iz Puškinove poeme ((Mozart in Salieri«. «Crni mož« preganja Mozarta Toda črni mož Mozarta je — smrt. Toda Jesenjin je občutil tudi grizenje vesti: črni mož je surov in pripominja: «Bil je čudovit, povrhu še poet, čeprav ne z veliko, a resno močjo, in neko ženo, staro več kot štirideset let, Je klical za dekle in svojo drago... Posluša, posluša, grgra in ne gleda v obraz ln se nagiba više, čedalje više, spremlja s pogledom — nisem videl, da bi kdo Izmed podležev tako nepotrebno in neumno trpel za nespečnostjo.« V življenju Je bil Jesenjin tako nežen kot ginljiv ln neznosen v ekscesih duševnih kriz. Videval sem ga v stanjih, ko je bil nežen, spokojen in pozoren, prav tako pa tudi, ko je skoraj nor. Toda nočem govoriti o stvareh, ki imajo več ze s patologijo kot z duševno pesnikovo strukturo. V Berlinu sem ga nekajkrat srečal z Isidoro Dunean zumila je, da je Jesenjinu hudo, hotela nm je pomagati, * mogla Bila je skoraj dvakrat starejša od njega in m bila mo velik talent, temveč tudi človeška, nežna In taktična T bu jt ciganski potepuh in najbolj se je bal življenja na el samem mestu. z Jesenjinom so bili vedno njegovi sopotniki: imažin Kusikov s kitaro al' ((kmečki pesniki« — kot. da bi ožive Palehovih lakiranih skrinjic Okrog pesnika so se zbirali janci, zadovoljni, da so bili ;ahko za mizo slavnega človek Medtem ko Je bil futurizem kljub žolti bluzi in lornj Bur.Jukova mogočen pojav tako v družbenem kot umetni*1 življenju, je bil lmažinizetn vedno videti kot na hitro r ustvarjena tvrdka neke skupine pisateljev Jesenjin je U prepir m kot sc se v gimnaziji pretepavali «Grki» s «Perz>. tako se je tud: *am rad pridružil imažinistom, da bi se jeval s futuzistl Vse to ni niti stran iz njegovega življenj sa, temveč nekaj podatkov, ki bi utegnili zanimati le zg< vinarja književnosti najteže ga je bilo gledati obkroženega od slučajnih U s tisto neknjiževno bando, ki rada (tudi dandanes) pije 1 ^ 5rRje t-a soncu tuje slave in se skriva za tuj0 toriteto. Toda Jesenjin ni propadel zato, ker je okrog d roju ta črni obla«, mušic - sam ga je primamljai k sebi-senjin je vedel, koliko je vreden, toda v duševnem stanja zh-al nCm Je bl1, mU je bil° laže med 'Jud™1- ki Jlh Je 1 ^eta 1924 sem poslednjič videl Jesenjina. Bil je videti s hotel je razgrajati in počenjati škandale. Nekaj ur sem S8 dr ze val, pregovarjal, on pa je otožno ponavljal: «Pusti n Nisem proti tebi.. Jaz sploh...« (Nadalievanfe sledi) UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTEUUH1 6, tl., TELEFON 93-808 ln- 94 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 MagglO 1/1 Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA mesečna kihi - vnaPre)l četrtletna 2.250 Ur polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna številka « tednu m nedeljo 50 para (50 starth dinarjev), mesečno 10 din (1000 starin dlnartev), letno UK) din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: založništvo tržaškega tiska I rsi nvm " K SFRJ ADT. DŽS L.)ubl|ana. Stari trg S/l, melon 23-207 tekoči račun pri Narodni bunki v Ljubljani - 5013-2701 (Mii \si i.ena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, Hnančno-upravnl 250, osmrtnice lao ur - ivlun 40 Ur beseda - Oci (trša*** gorlške pokrajne se naročajo pri upravi, - la vseh drugih -v,kraji. Italije pri «Societ& Pubblicitli ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega liska. Trst 8