UDK 808.63-32(091) Velemir Gjurin
Filozofska fakulteta, Ljubljana
PODGESLA V SLOVARČKIH BOHORIČEVIH ZIMSKIH URIC
Vseh šest slovarčkov v Bohoričevi slovnici sestoji načeloma iz homokategorialnih in abecedno površčenih iztočnic. Iztočnice, ki so v nasprotju s tema načeloma, se izkažejo za podiztočnice; z iztočnicami predhodnih gesel so v pomenskem ali izrazotvornem razmerju.
The six glossaries in Bohorič's grammar Arcticae Horulae (1584) are composed of homocategorial entries that are alphabetized. However, some of the entries violate both principles: the headwords belong to an incorrect grammatical category and are entered at a wrong place. They are, in fact, subentries, standing in a semantic or derivational relationship to the main entry.
0 Kot slovarnik je Bohorič dobil več priznanja šele v zadnjih dvajsetih letih. Ko mu je Rigler v posebnem članku (1967) in še znotraj knjižne monografije (1968: 202-3) prisodil avtorstvo Registra 1584 in morda tudi Registra 1578, so Bohoriča deloma začeli šteti celo za prvega slovenskega leksikografa, kar je pretirano tudi v primeru, če Riglerjeva - kritično še ne preverjena - teza drži (gl. Gjurin 1986; prav tam, v § 3, tudi opozorilo na zvezo z Riglerjevo tezo, a zgolj implicitno). Vendar je že Bohoričev edini ohranjeni in nesporno njegov slovar, pravzaprav dvakrat po troje slovarčkov (v Zimskih uricah 47-54, 55-60, 61-63, 114 do 117 (= 116), 128-134, 147-151), v marsičem res prvi: prvi ohranjeni trojezični (morda v kaki zvezi z izginulo Bohoričevo Nomenclaturo trium linguarum); prvi, če odštejemo »mednarečna« Registra, ki ima slovenščino dokazano na prvem mestu, hkrati pa prvič ob nemščini;1 prvi, ki se omejuje na pregibne besedne vrste pri iztočnicah (nekatere so vendarle drugačne, npr. prislovna (pod)iztočnica Poleti 62), in prvi, ki besednovrstno in še ožjo slovnično pripadnost iztočnic izrecno označuje, bodisi v naslovu2 bodisi znotraj gesla z oznako (npr. adverb za iztočnico Poleti);3 prvi, ki je obsežen predvsem zaradi številnosti glagolov, saj jih ima več
1 Nemščina in latinščina pa sta ravno tista jezika, ki sta na prvem mestu v Dikcionariju oz. Tezavrusu (Megiser 1592 oz. 1603), bila pa sta tudi najpomembnejša jezika mednarodnega sporazumevanja naših protestantov (in pač tudi njihove prevajalske dejavnosti). Na močno vključenost Bohoričevih uslovarjenk v Megiserjeva slovarja, in s tem v osrednji slovarski tok (gl. črtež pri L u k a n u 1978: 206-7), sta opozorila Breznik (1926: 111 et pass.) oz. Vrtovčeva (1940: 69-70). Stabej (1971: 144) glede tega citira samo Lägreidovo (1967), opozarja pa, da imamo v Zimskih uricah prvi slovensko-latinsko-nemški slovarček in da se to vse do Pohlinovega Tega malega besediša (1781) v tisku ni ponovilo; mislil je najbrž na slovenskost iztočnic (Pohlinov slovar ima sicer nemščino pred latinščino), kar pa tudi ni čisto res, ker moramo upoštevati tudi Hipolitovo priredbo Uric (1715), v kateri so prirejeni natisnjeni znova Bohoričevi slovarčki imen moškega spola (na str. 21-31) in vseh treh »vrst« glagolov (na -am, -em, -im, 111-4, 129-37, 152-7). (V celovški priredbi Uric 1758 so latinske ustreznice odpravljene - Slodnjak 1971: 128, z zgledi Toporišič 1988:234.)
2Toporišič 1987: 307: »Oznaka za spol je izpostavljena v naslovu, vendar seveda ne velja za sopomenke (prim. Harta ob Papir).« Za preostale tipe tovrstne kršitve prim. Zhaß - Vreme, Korba - Verbes, Srezha - Shafainje, Germénje - Grum, Opravilu - Slushba; za trojčke: Nevolja, pobijenje, poboj.
3 V tem priostrenem smislu torej ne drži, da v slovarčkih »ni prislovov in slovničnih besed iz razpravnega dela« (Toporišič 1987: 306). Ni pa slovarčkov prislovov za ustreznim poglavjem in slovnične besede so notri samo kot del besednih zvez. Pač pa so med prav iztočnicami najbrž tudi
kakor npr. Register 1584 kakršnih koli glagolskih iztočnic (vštevši tiste v neosnovni slovarski obliki); prvi, ki zapisuje tudi neprve osnovne oblike, namreč poleg imenovalnika še rodilnik in poleg sedanjika še nedoločnik in deležnik na -/ (ta njegova značilnost je še posebej imenitna); ... pa tudi prvi, v katerem je abecedno povrstitveno merilo podrejeno drugačnemu4 (namreč merilu slovnične oblikovno-sti) in hkrati kombinirano s še nekaterimi. Ta »še nekatera« bom skušal prikazati v pričujočem sestavku, izčrpno na prvem slovarčku v Uricah, toda oziraje se obilno tudi na preostalih pet.
1 Bohorič je vzel za povrstitveno merilo najprej, tj. v prvem krogu površčanja, besedno (pod)vrstnost iztočnic (merilo homokategorialnosti). Od tod je slovarčkov šestero namesto en sam. Za njim je uporabil merilo abecednosti. Šibkejše motnje spadajo še v ta okvir, npr. zaporedje Gvant - Gumi - Gbelb - Guft, kjer imamo bodisi 4 2 1 3, če je m pred v (kakor danes), bodisi 2 3 1 4, če sta u in v istomestna ali če je v pred u. Toda takoj za tem zaporedjem stoji Oflitér, ta pa je kar 87 gesel pred svojim abecednim mestom (kjer je še enkrat uslovarjen) in spada očitno v drug, neabecednostni okvir.
1.1	Prvi (?) je ta problem načel Ramovš pred približno 70 leti (1971: 217-8). Bohoričevo »k vsaki sklanji dodafno] veliko zbirko abecedno urejenih [!] maskulin, feminin in nevter (subst. in adj.) z latinskim in nemškim pomenom, tako da moremo to zbirko šteti med prve slovenske slovarčke (prim, register v Dalmatinovem Pentateuchu in potem razširjen v bibliji)« je obravnaval sicer mimogrede
-	celo povezati imenske sezname z glagolskimi je pozabil, in je šele pri obravnavi spregatev v Uricah (Ramovš 1971: 219) omenil, da Bohorič za »vzgled[om) sprege« navaja »potem še večje število takih glagolov v alfabetičnem redu«. Pač pa se mu je zdelo »zanimivo«, da je Bohorič »k nemški izposojenki dodal večkrat domačo besedo, čeprav s tem kvari alfabetično zgrajeno vrsto« (1971: 218; njegovi zgledi so Ajfrar Navidliv - Artizh Hribèz - Glaß - G lih Nikar enâk - Gnadliv Miloftiv
-	Goltanèz). Vmes naj bi bil torej nekakšen Bohoričev purizem, in to bi bilo toliko »zanimivejše« zaradi nekaterih kazalnikov v nasprotno smer (prim. Stabej 1971: 204-5).
1.2	Toporišič (1987: 309-10) kakor da aludira na to mesto pri Ramovšu, ko pravi:5 »Bohorič jih [= sopomenke] navaja ne glede na to, ali so slovenskega izvora
povedkovniki, in sicer še drugačni od deležnikov na -/, npr. Glih, označen z mrf«7/|nabile]: v celotnem Trubarjevem Katekizmu 1550 se glih rabi samo v povedkovem določilu (4-krat kot 3. os. ed. m. spola, vključno s primerom povedkovnika v vlogi povedkovega prilastka (hozhmo nemu aniga pomozhnika fturiti nemu glih), 1-krat kot 1. os. mn. m. sp.), kot prislov (2-krat, obakrat v pesmi), kot členek (26-krat, večinoma v zvezi glih laku) ali kot del že prave vezniške zveze zhe (g)lih (2-krat), aku glih (1-krat). - V istem priostrenem smislu ne drži. da »slovnične oznake tudi tu [= v zaglavju glagolskih gesel] ni« (Toporišič 1987: 307), seveda pa so tudi te hudo izjemne, npr. In primo ordine, frequeniativum ob (pod)iztočnici Luzham. V imenskih slovarčkih je nekaj slovničnih oznak celo ob pravih iztočnicah, vendar le za nižje slovnične kategorije od tiste, dane v naslovu.
4	Pri tem ne upoštevam tiskanih in rokopisnih slovaroidov, kakršne sem prikazal v G j ur in 1986.
5	Toporišič sicer tega Ramovševega dela ne navaja ne izrecno ne prek Kidričeve literature v Slovenskem biografskem leksikonu, vendar pravi, da so o Uricah »seveda pisali vsi, ki so podajali očrte razvoja slovenske slovnice, npr. Karel Štrekel ali Fran Ramovš« (Toporišič 1987: 325), in to se pač nanaša na Ramovševo Zgodovino slovenske slovnice.
ali ne (ali celo ne iste besedne vrste). Na splošno je vendar mogoče reči, da ima več (predvsem iz nemščine) prevzetih besed domače ustreznice, kakor pa nasprotno.« Nato navaja za prevzeto proti domačemu 20 parov (iz prvega slovarčka 9, iz drugega 6, iz četrtega 5); za domače proti prevzetemu 12 (iz prvega 6, drugega 4, četrtega in petega po 1); za prevzeto proti prevzetemu 9 (iz prvega 5,6 drugega in četrtega po 2); za domače proti domačemu pa 16 (iz prvega 14, drugega 2) z dostavkom »tako vsaj še 40 primerov«. - Vse to drži. Brez pretenzije na izčrpnost bi lahko Toporišičevemu seznamu dodal le še Petlar - Bushèz za p/d,7 morda še lama - Luknja za d/p", kolikor se luknja ni čutila kar domača.4 (Kakor Toporišič, tudi jaz ne upoštevam kalkov. Prav tako tu ni mogoče več kot zgolj opozoriti na možnost prevzemanja iz nekranjskih narečij, morda tudi le (z današnjega vidika) hrvaških, v primerih kot Zhaß - Vreme 'tempus, zeit', Gèrmâda - Gromazha, Plemenit-Schlahtén.10) Že na tej ravni bi torej bilo število uslovarjenk, ki naj bi prekinjale abecedno zaporedje zato, da bi domača beseda stala za nemško sposo-jenko, strukturalno gledano, zanemarljivo.
1.3 Še zanemarljivejše postane, ko pare p/d notranje razčlenimo in jih postavimo v razmerje z ustreznimi tehnično neparnimi gesli. Tako sta npr., če se omejimo na slovarček imen moškega spola, para Ajfrar - Navidliv in Drakon
-	Smiet v črkovnih poglavjih N in S uslovarjena še enkrat, tokrat v obratnem vrstnem redu, in bi po isti logiki govorila za dajanje prednosti prevzeti besedi. Še bolj bi zanj govorili pari kot Voifhak - Sholdner: namreč, čemu ne Sholdner
-	Voifhak, v obrnjenem zaporedju? Dalje: Ofhtér in Shlahta sta celo tudi samostojni gesli, ne samo (šele drugi) člen parov Guft - Ofhtér in Otrozi
-	Shlahta. Več - pet - je sicer primerov, ko je v drugo samostojno uslovarjen domači člen para, npr. Tempèl - Zerkou + Zerkov, Zerkva (cerkev pač lahko štejemo kar za domačo besedo), toda samo enkrat je latinsko-nemški ustreznični niz tudi v drugo popolnoma enak (Petlar - Bushèz 'mendicus, Betler' + Bushèz 'mendicus, Betler'). In res: ali ni Zerkou kvečjemu podpomenka besede Tempèl?
6 Peti par, tj. Papir - Harta, navaja na str. 307 (gl. tu op. 2).
1 Precizirati je treba »regiram - ladam, oblastujem«: zaporedje je namreč Ladam - Regiram, oblaJtujem; in »prigliha - spodoba«: Prigliha - Spodoba, Pild.
8 Sem bi šlo še podgeslo Spodoba, Pild, če v p/d sprejmemo Regiram, oblaftujem (gl. prejšnjo opombo).
' Pri ugibanju, kaj je Bohorič utegnil čutiti za prevzeto, smo seveda na spolzkem terenu. Oba s Toporišičem štejeva Beleg - Betesh med p/p, čeprav je malo verjetno, da je Bohorič poznal njuno etimologijo; kar zadeva končaj -et pa je betet sploh čisti slovenizem (prim. Gjurin v tisku).
10 Bohorič ima precej sopomenskih parov, ki so v Registru 1584 kranjsko-koroški, npr. Firjcht - Viuda (R: Viudi 1 - Firfhti 2 - poglaunizi, vogij 3), Voifhak - Sholdner (R: Vojfzhaki I - sholnerji, lanzknehti 2), Med - Stèrd in Stèrd - Med (R: Med 1 - stèrd 2), Reka - tekozha voda (R: Rejka 1 - Tekózha voda 2). Ima pa tudi sopomenke, ki so v R 1584 samo v bezjaško-slovenskem stolpcu, npr. Vagam - Pefam (R: Vagati 1 - pešati 3), prim, še Prizha - Svidok (R: Prizha 1 - fvedok 3 - fvidok 4; Bohoričev i je seveda lahko slovenski kratki jat). Tudi Gromazha in plemenit sta v R 1584 samo v tretjem stolpcu (pod Kvp oz. Shlahtèn in fhpecerije), pri čemer je plemenit v Bibliji 1584 izpričan samo v Registru; enako velja npr. za beteg (Boh.: Beleg - Betesh). Prim, še nepričakovano Bohoričevo naglasno mesto v Pleménit z Belostenčevim Plemenit, Plemènitofzt; toda Bohorič ima tudi Grosôvit, kar po Toporišiču (1984 : 206) kaže premični naglasni tip, in grozovit je kljub temu, da ga še Bajec (1952: 59) označuje za novoknjižnega. obilokrat nevtralno rabljen v protestantskem tisku od Katekizma 1550 naprej.
(In dalje: ali sta Guß in Ofhtér res lahko vsaj blizupomenki, če že ne pravi sopomenki? Mar nista prej protipomenki?) In še dalje: če ima Hlapzhizh ustreznici 'puer, Knab', Pueb pa 'Puer, knab', zakaj potem ni para Pueb - Hlapzhizhl Prim, še Stol 'Sedile, Jedes, Stuel' in She fei 'Jedile, Jedes, Stuell, Sejjel'; ali Bokäl 'poculum, Becher' in Pehar 'calix, poculum, Becher, Kelch'; ali Hlapèz in Slushabnik oba 'minister, Diener'... (Če bi upoštevali samo ustreznični niz enega jezika, bi takih parov dobili še več; nekateri bi bili gotovo nepravilni, npr. Antverhar 'Faber, Handtwercker' in Kovàzh 'Faber, Schmit', kjer gre za različna pomena latinskega Faber - toda ali nimamo nekaj podobnega pri dejansko v par danih Gufi in Ofhtér, lat. Hofpes?) In naposled: abecedno površčenost trgajo tudi gesla, ki s prejšnjim gotovo niso v sopomenskem razmerju, včasih pa sploh v »nikakršnem« ne, npr. v slovarčku glagolov na -em Objemlem - Dajem.
2	Toporišič (1987) je v svojem slovenskem prevodu Uric gesla v slovarčkih deloma uredniško preuredil, med drugim tudi glede površčenosti. Refpâram je npr. prestavil z začetka črkovnega poglavja P na začetek poglavja R, kamor abecedno spada. Večinoma pa je obdržal Bohoričevo povrstitev. Gesla Pofóda npr. ni prestavil 4 oz. 5. člankov više med Posablivoft in Poftela; Gori grem je ostalo pod Lesem ipd. Ni se spuščal v vprašanje isto- ali raznomestnosti i-ja in /-ja (Vjidem - vijem), u-ja in v-ja (Gvant - Gumi; Gbelb je pomotoma izpustil). Pomembno pa je, da je uvedel vidno oznamovana podgesla: »V slovarčkih je poenoteno tudi gesljenje: podgesla se zmeraj začenjajo v novi vrsti in z umikom« (1987: 330). Njegov zgled je s sopomenko (Gnadliv - Miloftiv); izrecno utemeljuje pa podgeselski status za drug(ačen) tip (1987: 307): »Za iztočno besedo se navajajo tudi frazeološke (stalnobesednozvezne) in podobne tvorjenke: Dam - Naprejdam, Bogatu oli obilu dam; Delam - Svetu delam. Kot nekaka podgesla se razumejo zato, ker jedrna beseda teh zvez navadno nima razvite slovnične strani (redkeje pa jo ima: Kratèk -tkiga Sapopadèk -dka).« Kot bomo videli (§ 6), to ni prava »podgeselskorazločevalna« značilnost; praktično pa je Toporišič umaknil in s tem izkazal večino dejanskih podgesel vseh tipov razen spornega blizupomen-skega (naš § 4). Spregledanih je ostalo dobrih 30 podgesel, spet vseh tipov. Mednje ne štejem podgesel, ki nadgeslo sicer imajo, pa to zaradi Bohoričevih slovaropisnih spodrsljajev ni razvidno, npr. Gladik v poglavju L (tu § 3.5; je pa Toporišič pogodil tudi katerega takega, npr. Kruh pezhem v poglavju M, tu op. 29); kakor tudi ne »podgesel«, ki jim nadgesla manjkajo (tem je dejansko podgeselsko vlogo tako ali tako treba odreči - tu § 6). Ni videti, da bi bil Toporišič vprašanje podgesel povezoval z abecedno površčenostjo; morda je ta ali oni spregled pripisati prav temu. Po drugi strani pa je Toporišič število podgesel povečal, s tem, ko je v podgesla osamosvajal nekatere - spet ne vseh - od sopomenskih dvojničnih iztočnic (po mojem neupravičeno - § 3).
3	Sopomenke so v slovarčku imen moškega spola navedene le za 37 gesli in imajo namesto ustreznic ob sebi oznako11 (recimo ji ponavljalka) »idem«, zmeraj
11 Toporišič (1987: 307): »Oznaka „isto" kaže na isti pomen predhodne enote (Miloftiv kaže na Gnadliv -iga).«
pisano z malo začetnico. (Le Gosd ima pred idem še latinsko ustreznico fa/tus: tu torej ni jasno, ali idem ponavlja iz gesla Log le nemški ustreznični niz Dicker wald ali tudi latinskega Nemus.) Ponavljalka je podobna kazalki, saj uporabnika slovarja pošilja k drugemu (prejšnjemu) geslu po ustreznice; loči pa se od kazalke po tem, da lahko svojo vlogo opravlja le v geslu, ki stoji takoj za sopomenko. Zato je (Bohoričeva) gesla s ponavljalko, četudi se vizualno ne ločijo od drugih, treba imeti za podgesla. Občasno jih ima Bohorič res tudi prostorsko navezana linearno na gesla z ustreznicami (na nadgesla), npr. Bushèz na Petlar; takrat manj zavajajo, a jih je zaradi Bohoričeve vsesplošne tehničnozapisovalne nivelizacije (le ene vrste tisk, praktično celotna razmejevalna obremenitev na enem samem ločilu: vejici12) še teže opaziti. - Zunaj slovarčka moških imen so sopomenke včasih vključene v iztočnični niz, npr. Tesha, she, pesa, se ali Menenje, sdejnje, nja, ali Ozhitanje, nja, kolnenje, kletva;n v teh primerih strukturalno ne gre za podgesla, marveč za (sopomenske) dvojnice iztočnic, kakor gre za dvojnice iztočnic, le da to pot oblikoglasnih, v primerih kot Zerkov, Zerkva, ve (nekako vmes so besedotvorne take dvojnice, npr. Ptiza, ze, ptizh, a, da pa so prehodi res neostri, kažejo nekateri glagolski primeri z oznako vel, ki so Bohoriču očitno delali posebne težave14).
12	Ravno med (nad)geslom in podgeslom, kadar sta linearno strnjeni, je sicer praviloma pika, kakor sploh (namreč skladenjska) na koncu gesel (podiztočnica pa se, kakor novo geslo, začenja z veliko začetnico): tako je v edinem primeru linearne strnitve med imeni moškega spola (Petlar - Bushèz). Zlasti v glagolskih slovarčkih pa se najdejo tudi različne (kombinacije) nedoslednosti, npr. vejica namesto pike in za njo ali velika ali mala začetnica; celo takle primer z umičnim začetkom podgesla v novi vrstici najdemo:
Drengam, drengati, drengal, [tu desni rob stolpca] vrgeo, dringe,
partiJkam, idem.
Tu gre za tiskarsko pomoto: umaknjena navznoter bi morala biti druga vrstica, ki se začne z vrgeo, kajti Bohoričeva gesla imajo izboklo glavo; tretja vrstica (podgeslo), pa bi se (namesto druge) morala začeti skrajno levo (gl. npr. par Luzham - mezhem). S tem je dokazano, da tudi v primerih kot
Petlar, ja, mendicus, Betler. [tu desni rob stolpca] Bushèz, idem.
podgeslo (Bushèz) ni umično začet nov (vizualno samostojen) članek, ampak tekoče nadaljuje prvo vrstico. (Ista nevtralizacija je npr. še pri Filam - Bafam.) - Naše snovi se to tiče toliko, kolikor bi bil problem površčenosti iztočnic takoj drugačen, če bi se podgesla začenjala z levim umikom.
13	Kot vidimo, lahko v takih nizih ena ali več dvojnic ostaja brez neprve osnovne oblike (rodilni-škega končaja); lahko celo vse (v podgeslu Nevolja, pobijenje, poboj (nadgeslo Nefrezha)). Pri Menenje, sdejnje, nja končaj nja ne velja tudi za Menenje, prim. Odresanje, nja, odfekanje, nja, zato se postavlja vprašanje, ali končaj ve v Zerkov, Zerkva, ve velja tudi za Zerkov. po mojem ne, ker bi sicer na podlagi podobne merodajnosti uporabnikove intuicije lahko pričakovali, da pri Rosha, she, Gatroshu končaj she velja tudi za Gatrosha. Sicer pa te primere navajam tu zato, ker dokazujejo, da dvojnic znotraj iztočničnega niza ne površča abecedno merilo (za dvojnični prilastek prim. Sdobena, isresana po Joda; Nesmafa v'pitju, v'jedi, v'gvan tu).
14	Bohorič je mislil, da z vel povezuje dvojnične oblike iste besede, v resnici pa je povezoval oblike različnih besed: Verujem vel verjem, veriivati vel verjeti, veriival vel verjel (obliko verjem, nastalo s samoglasniškim upadom iz verujem, je pripisal glagolu verjeti, prim, verjamem)', lemlemr [sic] jemati, vel vfeti, à vsamem: vsel (pomešal je člana vidskega para); Hàrzhèm, Hèrzhati, vel Hèrkâti, Hèrzhàl, vel Hèrkàl (pomešal je blizuglasni sopomenki hrfati -im in hrkati -čem). Spet navajam v ponazorilo, da tudi dvojnice z »vel« niso površčene po abecednem merilu (razen seveda slučajno). Isto velja za dvojnice, povezane z »ali/oli«; Tihu pojem, ali r'meß pojem proti Vosle veshem, oli delam.
3.1	Od 37 sopomenskih podgesel v slovarčku imen moškega spola jih kar 34 prekinja abecedno površčenost. Na pravilnem »geslišču«, tudi če bi upoštevali samo osnovni dve povrstitveni načeli, besednovrstnost in abecednost, stojijo (Beshézh) - Beteg - Betesh - (Birizh), (Star) - Starij - Stari $ hi - (Steber) in (Vtragliv) - Vud- VudiiS - (Vuk). Pri prvih dveh od teh treh primerov kakor da gre za namerno upoštevanje abecednosti pri odločanju, kateri član dvojice naj bo nadgeslo: betei in stariši (tudi za pomen 'presbyter, Elterer') sta bili neprimerno običajnejši dvojnici, in bi s tega vidika pričakovali, da bosta za podgesli vzeta beteg in stariji.16 V zaporedju (Vèrtar) - Shiv vogèl- Sherjaviza - (Voifhak) je kršitve abecednosti krivo že nadgeslo, je pa tudi Sherjaviza na abecedno napačnem mestu glede na Shiv vogèl, vendar obrnjena povrstitev ni bila možna, kajti Bohorič je »spolsko« načelo površčanja ignoriral samo v podgeslih; zato je tudi v črkovnem poglavju S nadgeslo Shiv vogèl, podgeslo pa Sherjaviza; seveda pa bi slednja lahko postala nadgeslo v slovarčku imen ženskega spola (prim, tam za moškospolsko podiztočnico Korba - Verbes17).
3.2	Shiv vogèl - Sherjaviza 'C-/carbo, gliiend kolen/khol' je edini sopomenski imenski par, ki je uslovarjen dvakrat v istem zaporedju. (V slovarčku imen ženskega spola je podoben primer Nezhaft - Sramota 'dedecus, vnehr' + Nezhaft, fti, framota 'dedecus, vnehr, /chand' v poglavju Z kot dvojničnoiztočnični niz + Sramota 'dedecus, turpitudo, Jchandt' v poglavju S.) Vdrugič v obrnjenem zaporedju uslovarjeni so 3 pari: Ajfrar - Navidliv (n. 'Aifferer'), Drakon - Smiet, Med - Stèrd; ustreznice so obakrat iste, le pri Navidliv - Ajfrar je n. 'Aifer', kar bo pač lapsus ali tiskovna pomota (lat. je obakrat 'zelotes'). Sopomenskih parov torej ni toliko kot sopomenskih podgesel (37), ampak le 33. - (Med imeni srednjega
15	Tu je ponavljalka idem pač nepravilno uporabljena, saj V udi, in pluralis ufitatius ne more biti isto kakor Vud 'Artus, gliedmaß'. Hipolita (1715) to ni motilo, in je geslo obdržal za ta del nespremenjeno.
16	Ni jasno, kako je treba brati -ij v Starij: kot ij, kot iji, ji, ali kot i. Stabej (1971: 185) je nastavil starej poleg stari in starij (in starejši). Glede na to, da je tudi Stari fhi (posamostaljen) primernik, se zdi najverjetnejše stariji, z zapisom ij v imenovalniku pod vplivom latinskih oblik kot fluuij (Praefatiuncula str. 15), v rodilniku pa takih kot Tilijs (r. t.). Bohorič je sicer, kot znano, zaslužen za ustalitev razlike med i in j, vendar zvezo samoglasnik + ji občasno še zapisuje s črko za zadevni samoglasnik plus s črko i ali j (verjetno tudi v paradigmah svojilnih zaimkov (str. 86-90) v oblikah kot mojh, moih, Svojim! fvoim; sem seveda ne štejem mujga ipd.). Argument zoper branje starij je rodilniški končaj zapisan kot ga: takó ga Bohorič zapisuje pri (določnih) pridevnikih na -/', npr. Lahki, ga, medtem ko pridevnikom, končujočim se na soglasnik, dostavlja iga, npr. Star, iga 'vetus, jenex, Alt'. Ce je Starij vendarle (posamostaljen) osnovnik stari, potem je njegova nadgeselskost manj neupravičena, prim. (cit. po Lägreid 1967: 128) »ieft kir fem tudi kanimu ftarimu vom Slouenzom naprei poftaulen, d.i. Ich, der ich euch Slovenen auch als ein Geistlicher (= Priester, Presbyter) vorgesetzt bin« (Trubar, Abecedarium 1550, AHIa).
17	Moškospolskih sopomenskih podgesel je v slovarčku imen ženskega spola 6: Mladiza - Odra-fèlk, Korba - Verbes, Merha - M èrlizh, Nefrezha - Nevoljalpobijenjelpoboj, Prizha-Svi-dok, Taht, ti- Fushèl. Med imeni srednjega spola: Germénje - Gru m . Od teh je v slovarčku imen moškega spola uslovarjen Poboj 'ca:des, TodJ'chlag', torej z drugačnimi ustreznicami kakor Nefrezha - . .poboj 'Clades, vnfall', kjer pravzaprav Nefrezha - Nevolja predstavljata en, pobijenje - poboj pa drug pomen latinske ustreznice Clades: to je eden od številnih dokazov za to, da so slovenske iztočnice in nemške ustreznice v bistvu prevedki latinskih ustreznic (slovenske večinoma prek nemških, vendar v Nefrezha -..poboj ne, razen če je zadevna nemška ustreznica s pomenom poboj' izpadla). Prim. Vbijdnje v slovarčku srednjespolskih imen, s povsem enakima ustreznicama kot Poboj.
spola takih obratnih ponovitev ni, pač pa med ženskospolskimi Pesa - Tesha, drugič spet z vključenostjo v iztočnični niz: Tesha, she, pesa, se, obakrat z ustrezni-cama 'pondus, gewicht'.)
3.3	Desetkrat je podgeselska sopomenka uslovarjena še kot samostojno geslo na lastnem abecednem mestu (v slovarčku imen njej ustreznega spola). Trikrat (Papir - Harta + Harta, Petlar - Bushèz + Bushèz, Tup - neojftèr + Neojftèr) ni med ustreznicami nobene razlike ali pa le pisavna. Trikrat je ob samostojni ugesljenki drugačen ali latinski (1-krat) ali nemški (2-krat) iztočnični niz, vendar razlika bržkone ni pomembna: larmark - Sejmèn 'Emporium, Iarmarckt' + Sejmèn 'Mercatus, Iarmarckt' (Mercatus se v enem od svojih pomenov prekriva z Emporium), Punt-savesa 'Fœdus, Punt, verpündnuß' + Savésa 'fœdus, Bunt' (obakratna nemška ustreznica je sopomenka vdrugič manjkajoče), Gnadliv - Miloftiv 'Clemens, mild, gnedig' + Miloftiv 'Clemens, Gnedig' (enak primer). Štirikrat je latinski (2-krat) in/ali nemški niz (3-krat) ob samostojni ugesljenki pomembno drugačen: Hittèr 'pernix, /chnell' bi npr. lahko poudarjalo spretnost ('tak, da v hitrem času opravi kako delo'), Bèrs - Hiter 'velox, /chnell' pa naglost premikanja ('tak, da v kratkem času premeri kako razdaljo'), prim, geslo Bèrsi fli 1 - Tekózhi liftarji, poti 2 v R 1584; Shlahta 'gens, ge/chlecht' ni omejeno na pomen 'potomstvo', Otrozi - Shlahta 'proles, Ge/chlecht, Kinder' pa je; Zerkov/ Zerkva 'Templum, Kirch' nasproti Tempèl - Zerkoû 'Templum, Tempel, Kirch' kaže, da je podiztočnica le podpomenka, poimenujoča krščansko vrsto svetišča, templja (zanimivo pa je, da se tudi pri Zerkov/Zerkva pomen očitno omejuje na stavbo in ne nanaša (tudi) na cerkveno občestvo); in Ofhtér 'Hojpes, Wirt, gajtgeb' razkriva, da se pri Guft - Ofhtér 'Hojpes, Gajt, Wirt, Gajtgeb' zadnja dva člana nemškega niza nanašata samo na podiztočnico, prvi član pa samo na nadiztočnico, pomen prve še drugi in druge še prvi pa je bil pripisan zaradi latinske ustreznice Hofpes, ki pomeni tako 'gost' kakor 'gostitelj': »sopomenki« sta, kot nakazano, pravzaprav »protipomenki« (gost : krčmar). - Kljub vsemu temu ostaja smiselno, ali vsaj pripravno, vsa podgesla s ponavljalko idem (tudi tista v preostalih slovarčkih18) šteti kot sopomenska, pač glede na Bohoričevo intenco.
3.4	Saj naposled tudi pri 19 sopomenskih parih, katerih noben član ni ugesljen dvakrat, glede sopomenskosti ni zmeraj vse čisto. Omenili smo že Log - Gosd (§ 3), čudno je Zhaß - Vreme, Kèrhak - Pèrhak 'Fragiiis, geprechlich' (blizupo-menki?), Iesdez - fhitnik 'Eqves, Reuter, gereijiger' (podpomenki?); seveda pa smo prisiljeni k nezanesljivemu domnevanju, ker ne vemo, ali je treba nameravani pomen iskati v pomenskem polju, ki ga soprekrivajo vse ustreznice, ali pa je Bohorič z več ustreznicami nakazoval večpomenskost iztočnice (oziroma, kakor smo videli, latinske ustreznice). Iesdez in fhitnik, npr., se lepo ujameta v pomenu 'vojaški konjenik'. Dodatne težave so s podgesli z besednovrstnim premikom, npr. Lotèr - Pregnan, zlasti ker sta obe ustreznici samostalnika ('Furcifer Schalcks-
18 V slovarčku imen ženskega spola npr. Prigliha - Spodoba, Pild 'Exemplum, Jimilitudo, imago, gleichnus, vorbild' (+ Spodoba, fpodobnuft 'imago, Bild. Item, aeqvitas, Billigkeit' + Pild 'Simulach-rum, ftatua, Bild'): ali Nefrezha - Nevolja, pobijenje, poboj (+ Poboj-, gl. prejšnjo op.). Zgled za nepomembne razlike med ustreznicami gl. v § 3.2. Zgled za enake ustreznice (le pisavno različne) je Kunfht - Vmetelnosl + v'metelnoft. - V slovarčku imen srednjega spola npr. Opravilu - Slushba 'officium, Ampt' (+ Slushba '/ervitus, dien/tbarkeit').
pueb', tj. 'lopov'; prim. Pregnan is deshele 'Exul, aus Jeiner heimet verwiejen'), ali pa Divji - Divjak z enakim premikom, le da je tokrat samostalnik podgeslo pridevniku (čeprav bi glede na abecedni red moralo biti narobe), kajti da Divji ni morda samostalnik 4. sklanjatve, kažeta ustreznici ('Ferox, Wild'); v teh dveh parih je resnična medsebojna zamenljivost sopomenk vsekakor mogoča le v poved-kovem določilu. - Ostali pari z enkratno ugesljenimi člani so: Artizh - Hribèz,19 Beteg - Betesh, Firfcht - V i uda, Plemenit - Schlahtén, Schrebèl - Zhaul, Starij
-	Stari fhi; Shtritar - Fehtar, Studenz - Sdenz, Svojovojlàn - Prefhèrn, Trorik
-	Shaloftèn, Voifhak - Sholdner, Vud - Vudi, Zartan - Subtil. Tisti od podpičja dalje se od onih pred podpičjem ločijo po tem, da podiztočnica abecedno spada pred nadiztočnico; vštevši više v tem § omenjene, je takih parov 10, torej dobra polovica (včasih »gre za las«: Divj/ - Divjak). Znotraj celotnega števila vseh sopomenskih parov v slovarčku moškospolskih imen20 (37) pa je takih parov manj kot polovica: 17 (Papir - Harta ne spada mednje, ker sodi Harta v prostorsko poznejši slovarček).
3.5. Zelo verjetno je treba ostanek »sopomenskega« podgesla videti v geslu Gladik 'glat' (latinska ustreznica manjka), saj stoji na nepričakovanem abecednem mestu: v poglavju L med Lagâk 'levis, gering' in Lahki 'facilis, leicht' (pri čemer oblikovna in pomenska razlika med Lagâk in Lahki sproža še dodatna vprašanja). Po mojem je tu, podobno kot pri Guft - Ofhtér, Bohorič trpal skupaj različne pomene latinskega levis in še pomen enakopisnice levis: levis med drugimi pomeni
-	poleg 'lahek' - tudi 'nevelik, nepomemben' (od tod nemška ustreznica gering), lëvis pa pomeni 'gladek, raven' (od tod navidezno geslo - v resnici pa podgeslo
-	Gladik z nemško ustreznico glat).
4 Abecedno površčenost morda trgajo (zunaj slovarčka imen m. spola) kdaj tudi blizupomenke: pri Rofhtam - Ropozhem, na primer, bi Ropozhem sploh ne smelo biti v tem slovarčku, ampak pri glagolih na -em, in oba glagola poimenujeta vrsto hruma. Še več: Pleteršnikov slovar ima rovštati opremljen z vodilko k roštati in razložen z 'rasseln, rumpeln, klirren' in Cigaletov slovar ima rovštati IN ropotati pod vsemi tremi glagoli iz Pleteršnikove razlage. Pri Bohoriču je Rofhtam 'ftrideo, raujche', Ropozhem pa 'tumultuor, rumpele'. Vendar je célo to črkovno poglavje abecedno na glavi (Rofhtam - Ropozhem - Restèrgam, torej 3 2 1), in Ropozhem ima v nesedanjiških oblikah a-jevsko pripono: ropotati, ropotal (prim, še od Bohoriča nenavedeno sedanjiško dvojnico ropotam). In če primerjamo Bohoričeve ustreznice pri tem »blizupomenskem« paru z ustreznicami, ki jih ima Ropozhem, ko je ugesljen še na ustreznem svojem abecednem mestu v slovarčku glagolov na -cm, namreč 'Crepo, krache, raujche', vidimo, da je tudi par Rofhtam - Ropozhem najbrž imel biti sopomenski, nadaljnje Bohoričeve
" 'collis, Hügel'. Prim. Hrib 'Collis, Hügel, Berglin' (takih neporabljenih čistih in manj čistih sopomenk je še več, nekaj smo jih že omenili). Zabavno je, da je ravno nemanjšalnici Hrib (prim, manjšalni priponi nič in hrib«-) vzporejena nemška manjšalnica (Berglin)', razložljivo je to s predmetno-pomenskimi sestavinami podstav: Hiig(e)l- se nanaša na vzpetino, manjšo od take, na kakršno se nanaša hrib-, hrib- pa na manjšo kakor Berg-,
20 V slovarju ženskospolskih imen je tudi trojček: Buzha - Plotniza - Tiqva. Z drugačnim zapisom celo (pomensko nepravi) četverček: Nefrezha - Nevolja, pobijenje, poboj.
predelave pa so to zabrisale. - Prim, še Gori grem 'AJcendo, Jteig hinauff za nadgeslom Lesem 'Repo, Serpo, krieche, Item Jcando, Jteige'. Če bi Gori grem abecedno res spadal sem, si ga najbrž ne bi upali imeti za podiztočnico.
5	Gotovo pa trgajo abecedno površčenost, toda malokrat, protipomenska podgesla. V slovarčku moškospolskih imen sta taki podgesli dve: Glih 'Similis, gleich' - Nikar enâk 'dißimilis, vngleich' (prim, v poglavju E geslo Enak 'Jimilis, gleich, eëniich') in Srezhèn 'felix, glückselig' - Nejrezhèn 'infelix, vngliickjelig' (prim, v poglavju N geslo Nejrézhen 'infelix, vnglückhafftig'). Kakor niso združene v pare vse sopomenske iztočnice (prim, kar Glih in Enâk), tako tudi vse protipomenske niso: nepovezane so npr. Mosh 'Vir, Mann' in Shena 'Mulier, Fœmina, Weib',21 Brat in Seftra, Mlad in Star, Bogat in Revèn, Divji in Krotâk... Edina povezana protipomenska para oba vsebujeta neposredno (členkovno) zanikano protipomenko: globinsko je to tip jc : ne-x, površinsko je lahko nikalni členek drugačen (Nikar: zdi se, da se ne le *neglih (ali *unglih), ampak niti neenak ni rabilo, zanimivo pa je pri tem, da je Nikar enâk dano pod Glih, ne pod Enâk). - Prim, v slovarčku ženskospolskih imen Zhaft 'amplitudo, decus, honor, achtbarkeit' s podgeslom Nezhaft, fti, framota 'dedecus, vnehr, fchand' (+ Ne-zhaft 'dedecus, vnehr' - Sramota 'idem' + Sramota 'dedecus, turpitudo, Jchandt'). To je morda edino protipomensko podgeslo zunaj slovarčka moškospolskih imen. »Protipomenke« kot Lakota 'Fâmes, hunger' - Lebunga 'Convi-vium, Wolleben' so verjetno slučajne, zato so tudi v skladu z abecedno povrstitvijo.
6	Še ena večja skupina abecednost prekinjajočih slovarskih člankov je: to so enobesedne (vštevši t. i. večdelne besede, s prostim morfemom ле) in besedno-zvezne (ne nujno stalnobesednozvezne) tvorjenke. Slednjim - mednje spadajo tudi zveze glagola s prislovom, obravnavanim kot predpona (Naprejdam) - je Toporišič (gl. tu § 2) prisojal podgeselski status zato, ker da jedrna beseda navadno nima razvite slovnične strani. To sicer velja za glagolske zveze v slovarčkih 4-6; v slovarčkih imen pa imajo jedrne in nejedrne besede, ki pri pregibanju spreminjajo glasovno končnico, ustrezni končaj zapisan zmeraj, z eno samo izjemo, in sicer res za jedrno besedo: Blagu, ga - Blagu na prodajo. To o rednem zapisovanju velja za vse besedne zveze, ne le tiste, ki se navajajo »za iztočno besedo« (izjema je spet ena sama,22 tokrat za nejedrni del zveze23). V slovarčku moškospolskih imen (če pa
21	Pač pa podgeslo nadgesla Shena. tj. Porozhéna, shèna 'uxor, Eheweib', ni protipomenka od Mosh, če upoštevamo ustreznice. Prav tako nista protipomenki npr. Olrozi in Starifhi, ker slednje v slovarčku pomeni le 'presbyter, Elterer'.
22	Bili bi dve, če bi šteli še »zvezo« Savijanje, kokèr volzje, vendar je tu kokèr volzje smiselneje šteti za t. i. določevalno gloso (današnji prevodni slovarji jo večinoma postavljajo v oklepaj) oz. za svojevrstno označevalno pojasnilo (prim., da je kokèr volzje dodano dostavčno, za vejico; natančnejše utemeljitve navajam v Gjurin 1987: 319, 324-5). Opraviti imamo torej z enobesedno iztočnico Savijanje, spadajočo vštric drugih enobesednih iztočnic pomotoma brez rodilniškega končaja, v slovarčku imen moškega spola npr. Shlrik in Isvir (ter vštric podiztočnic Miloftiv, Smiet, Sherjaviza, Zer ko ü).
23	Gre za nenavadno zvezo Oblaftnik is mej trih, edèn, a 'Triumvir, Dreyer'. Prav bi bilo Oblaftnik.. edèn, a, iga (Bohoriču je bilo en -a -u le strnjena varianta od eden edna ednu). Zvezo je verjetno treba razumeti kot en oblastnik izmed treh, in ko pride en v dostavek in ni več ob odnosnici, je
obravnavamo glose kot del zveze, potem tudi v slovarčkih imen v celoti) namreč prevladujejo besednozvezne iztočnice, ki so res iztočnice (in ne podiztočnice), saj jih ni mogoče ne oblikovno ne pomensko povezati z geslom pred njimi: Bokâl
-	Boshji, Strah, ga, a; Kraji - Kraj morja, a; Lep - Lifni zherv, ga, a; Meh, isvufenja - Mekâk flafhtèr, hkiga, tra; Oblâk - Oblaftnik is mej trih, edèn, a; Polfhter - Port per Mur ju, a; Predigar - Pregnan is deshele, iga; Pregnan is deshele
-	Kèr neprimóre Indeclinabile; Shivot - Shiv vogèl, iga, gla; Vahtar - Vâl navodi, a; Vèrtar - Shiv vogèl, iga, gla; skupaj torej 12 primerov, ko prištejemo še Hifhni malik, ga, ka, ki je prvo geslo črkovnega poglavja H.24 Pri vseh dvanajstih si sicer lahko mislimo, da je pred njimi izpadlo njihovo »nadgeslo«, katerega iztočnica bi bila jedrna ali nejedrna (levoprilastkovna) beseda zveze: božji, kraj, lesni/lisni... pregnan,25 premoren,26 ... vogel. Toda v slovarčkih imen ženskega in srednjega spola si pridevniških takih nadgesel (elefantova -e; elefantovu -iga, kuhanu -iga, kunštnu -iga) pravzaprav ne smemo umišljati, ker so pridevniki ugesljeni samo med imeni moškega spola. Še več: pridevniki elefantov, kuhan, kunšten niti med imeni moškega spola niso ugesljeni. Poleg tega bi kar pet zvez tipa pridevnik + samostalnik v slovarčku imen moškega spola (božji strah, lisni červ, mekâk flašter, živ vogèl
možen le v obliki eden (rodilnik e(d)niga); dodatno je lahko Bohoriča zmotila tudi dvojnica, pri kateri bi bil števnik jedro zveze: eden izmed treh oblastnikov. V dvojini in množini se zveza spremeni, ker morata namesto eden nastopiti dva oz. trije (slednji večinoma samo globinsko, površinsko bi ga nadomestil celostni zaimek: vsi oblastniki izmed treh). Premena z dva/trije kaže, da edèn tu ni zaimek (tudi ne kot korelat celostnemu vsi), sicer bi namreč ostal tudi v needninski paradigmi (im. dv. oz. mn. ena oblastnika oz. eni oblastniki itd.). Ali je Bohorič izpustil rodilniški končaj zato. ker se je zavedal, da bi s tem impliciral to napačno neednino? Takih primerov iz problematike slovarskega zapisovanja še danes nimamo v splošnem razvidu.
24	V slovarčku imen ž. spola so taki primeri 4 (oz. 5), v slovarčku imen s. spola jih je 6 (zaradi preglednosti so všteti tudi tisti z določevalnimi glosami): Antvela - Arja, nashelési, e; Elefantova kuft, ve, kuf ti; Nesmafa v'pitju, v'jedi, v'gvan tu, fe; Riba - Rinka, nà gàrli, ke; Elefantovu, fchrajanje, viga, nja; limé - v'kup jemlenjé, nja; Koßilu - Kuhanu vinu, niga, a; Kulla - Kunfhtnu bojovânje, niga, nja; Savijanje, kokèr volzje; Spraulifzhe - Svesdifhzhe, zhja, ker je veliku sved vbupe [= svesd vkupe], kokèr fo ftosherhizhi; dodali bi lahko še Falfhvera. (Kadar predhodno geslo ni navedeno, gre za prva gesla v črkovnih poglavjih.)
25	Pregnan je res uslovarjen kot sopomensko podgeslo pod Lotèr (torej v drugačnem pomenu). Hifhni malik je celo res tudi pod Malik. Kraj morja in Port per Murju bi lahko prišla v slovarček srednjespolskih imen pod Morje, in Kèr neprimóre bi lahko prišel v slovarček glagolov na -em pod Premorem; za druge pa niti »medslovarčkovno« ni najti ustreznih nadgesel.
26	Tj. premoien. Pleteršnik izpričuje iz protestantovskih del premoren/premoten le v pomenu 'premagan', Kèr neprimóre pa Bohorič razlaga z 'impos, vnuermügig' (na str. 78 v neslovarskem delu Uric kèr nepremore 'vnuermügig', z nepomotnim - oz. nereduciranim? - e v -pre-). Toda prim, pri Pleteršniku premorenjè 'das Vermögen' iz Schönlebnove, torej v bistvu Hrenove, druge, izdaje Evangelijev in listov. - Upoštevajoč siceršnjo lastnobesednost nikalnice (ne premore), ni Bohoričevi uvrstitvi zveze Kèr neprimóre na mesto, kjer bi stal glagol premoči ali pridevnik premoren, kaj očitati, kajti osebek te zveze je zaimek, in če bi ga bil vzel za nosilca uvrstitve, bi se vse zveze, začenjajoče se s kèr, znašle v slovarju na istem mestu. (Pač pa bi teorija lahko zagovarjala uvrščanje zanikanih glagolskih zvez pod nikalnico, zaradi sopomenskih izpeljank: tako bi se nepremožen in kdor/ki ne premore znašla v slovarju skupaj.) Zanimivo je, da je Bohorič drugo zvezo z S-zgradbo, podgeslo Kèr pilde dela, oli sresuje, uvrstil pod nadgeslo Pild, to je pod besedo, ki v besedni zvezi nastopa kot predmet in bi bila podstava oz. določilni del potencialne tvorjenke (*pildodelec, *pildar ali kaj podobnega), torej pod psihološko najprominentnejši člen besedne zveze. Ta uvrstitev se zdi boljša kot uvrstitev pod katerega koli od obeh členov prisojevalne zveze (osebek Kèr oz. povedek dela/sresuje) in bi jo načeloma kazalo priporočati še danes.
v poglavju S, hišni malik v poglavju H) in vse take zveze v slovarčkih imen ženskega in srednjega spola (elefantova kust; elefantovu šrajanje, kuhanu vinu, kunštnu bojovânje) prišle pod pridevniška umišljena nadgesla, in le zveza živ vogèl v poglavju K pod samostalniško umišljeno nadgeslo, to pa bi bilo v nasprotju s tem, da Bohorič take zveze, kadar nadgesla res imajo, uvršča pod samostalniško nadiztočnico, torej pod skladenjsko jedro, npr. Hifhni malik pod Malik, Boshja rnuzh pod Muzh itd., z eno edino izjemo: Kratèk, tkiga, Sapopadèk, dka stoji pod Kratek (in ima tudi rodilniški končaj pridevnika zapisan na netipičnem mestu, tako da besedno zvezo prekinja27). Zaradi tega je vse tiste zveze, pri katerih bi si morali umišljati izpadlo nadgeslo, a so že brez tega uvrščene na ustrezno abecedno mesto, bolje kakor za »podgesla brez nadgesel« imeti za navadna, samostojna gesla. Geslo Shiv vogèl v poglavju S, za geslom Shivot, na ta način celo šele pride na ustrezno abecedno mesto, kažoč ne le uvrščenost po prvi besedi zveze, ampak celo absolutno abecedno površčanje kot Bohoričevo načelo, potrjeno še z zaporedjem Kraji - Kraj morja: šele če zanemarimo medbesedni presledek in gledamo v besedni zvezi strnjen črkovni niz, spada (Shi)v-v(ogèl) za (Shi)vo(t) in (Kra)/-m(orja) za (Kra)//. Neabecedno uvrščene ostanejo tako samo zveze Shiv vogèl v poglavju V, Ker neprimóre (z S-zgradbo, v pogl. P) in v slovarčku imen srednjega spola v'kup jemlenjé (v pogl. I) - te je tedaj imeti za napake v abecednem površčanju. Prim, v slovarčkih glagolov: Gledam - Doli gledam - Grem gledat, ali Hodim - Hodim pofhtengah,28 ali Sturim - Spet fturim - Popravim - Dobru Jturim, ali vérshem -pervershem - Doli vèrshem - tu so res podgesla; toda v Reslózhim - Ribe lovim in fe fvetim - Svirjafzhinolovim nista člena zaporedij v nikakršnem logičnem medsebojnem razmerju, Lovim in Riba stojita predaleč, zverjaščina pa sploh ni posebej ugesljena - tu imamo torej opraviti s samostojnimi gesli na ustreznem abecednem mestu; in Mejlem - Kruh pezhem ali Pridem - (Spet pride -) fe Napuhujem - Prozh vsdigujem kaže samostojna gesla na napačnem abecednem mestu, pri čemer si je za Kruh pezhem komajda mogoče zamisliti ustrezno nadgeslo,29 fe Napuhujem bi ga dobilo v Puham, a ta seveda spada v slovarček glagolov na -am (in tam ga res najdemo, s podgeslom Smerzhim), Prozh vsdigujem pa je glede na to, da proč kot prislov ne more biti nadgeslo, po absolutnem abecednem načelu na ustrezno mesto uvrščena zveza (kot podgeslo bi bila uvrst-ljiva pod v'sdignem). Vse to upravičuje sum, da bi slovarčki v Uricah utegnili biti
27	Sicer zmeraj na koncu, npr. Sdobena, isresana pofoda, ne, ne, de. Končaj(i) zmeraj »preskakujejo)« tudi desne prilastke (npr. Kraj morja, a), in sicer zmeraj tudi takrat, koje desni prilastek mogoče imeti za zgolj določevalno gloso, npr. Meh, isvufenja, a. Tako je, kot smo videli, tudi pri besednih zvezah brez nadgesel, razen pri Svesdifhzhe, zhja, ker je veliku sved vbupe, kokèr fo ftosherzhizhi: tu je rodilniški končaj pred gloso zato, ker je glosa tako dolga (že prava slovarska razlaga).
28	Hodim pofhtengah 'gehe die ftiegen hinauff', brez latinske ustreznice. Prim, ustreznice pri Lesem - Gori grem na koncu § 4.
24 Najverjetnejša razlaga za to, zakaj je Kruh pezhem 'pinjo, bachbrot' prišlo pod Mejlem 'Molo, male', je večpomenskost ustreznice pinfo: poleg 'kruh pečem' pomeni tudi 'meljem' (pinsor = 'pek' in 'mlinar'). Torej gre vendarle za nad- in podgeslo, čeprav jima nobenemu, kakršna dejansko sta, ne moremo priznati, da svojo vlogo tudi res (še) opravljata. (V poglavju P, pod nadgeslom pezhem 'torreo, dörre, brate', ima Kruh pezhem lat. ustreznico pomensko določeno s predmetom: 'Panem pinjo, bache Brot'. Pod Sufhim 'Torreo, dörre' je pezhem kot sopomensko podgeslo; med imeni moškega spola je tudi geslo Kruh.)
prirejen izvleček iz prvotno drugače urejenega slovarja. (Za to govorijo še drugi razlogi.) Da pa je Bohorič verjetneje prvotna podgesla osamosvajal v samostojna gesla, in ne narobe, na to poleg že povedanega kaže zaporedje Objemlem - Dajem
-	Obilu dajem - Oplazhem [= ObplazhemJ - Obplakam - Obfejem, v katero je Bohorič skupaj z Obilu dajem pomotoma prenesel še Dajem, pač prvotno nadgeslo v poglavju D (prim. Dam - Naprejdam - Bogatu oli obilu dam in še ustreznične nize: Dajem 'do, gibe', Dam 'Do, gibe', Obilu dajem 'largior, gib reichlich', Bogatu oli obilu dam 'gib reichlich' brez latinskega niza). Tudi zato imamo lahko besedne zveze, tvorjenke in vidske pare, kadar nimajo neposrednega nadgesla, za prava gesla, npr. Napnem - Naprej grem - N ar as en de jem,30 Odprem - O dvsd-me m - O dve shem,31 Pojem - (Tihu pojem -) P o kas h e m ,32 prav kakor imamo za prava gesla sopomenke brez nadgesel, npr. (Shkropim -) Shumim 'Jtri-deo. Raufche' in Rofhtam 'Jtrideo. raujche' na začetku poglavja R.3i Le njihovo včasih »obupno napačno« abecedno uvrščenost (prim, že omenjena Kruh pezhem in Refpàram v poglavju M oz. P) si najlaže razlagamo s suponiranjem nadgesla. Ni tudi nujno domnevati, da so bila prvotno npr. vsa besednozvezna gesla podgeselsko pripeta na tako ali drugačno nadgeslo. Kadar je besedna zveza
30	Prim. Grem - Mumu vel mimu grem - Nulèr grem - Mumu vun grem in Dam - Naprejdam ter Dejem.
31	Tu bi Odvsdmem 'Adimo, nim darvon' moralo stati za Odveshem 'Solvo, löje auff. - Prim. v'samem - s'filo v'samem - prozh vfamem - Odvsamem 'Adimo, nimb hin' in Veshem - Vosle veshem, oli delam - Odvéshem 'Solvo, löje auff.
32	Ta Pokashem in na svojem abecednem mestu stoječi Kashem imata povsem enak ustreznični niz ('OJtendo, zaige', le da je pri Kashem pomotoma stavljeno OJtei/do). Podobno še Kojlem 'findo, jpalte' s podgeslom Rafkojlem 'idem quod findo'. Tâko nas upravičuje v Refpàram kot prvem geslu črkovnega poglavja P (!) videti vidski par neuslovarjenega (izpuščenega?) nadgesla param. (Prim. Kalam 'findo, Spalte'.) Na podlagi ustreznic bi lahko samostojno geslo Poklizhem 'voco, accerjo, riiffe' videli v paru s Klizhem 'voco, rüffe', ki ima podgeslo Pèrklizam 'Accerfo, beriiffe'. Seveda pa ima tudi v najmanj spornih tovrstnih parih člen s predpono malo premaknjen pomen (prim, katem : pokaiem/razkatem), in to se večinoma odraža v ustreznicah, npr. Beshim 'Fugio, fliehe' s podgeslom v'Beshim 'Effugio, entfliehe' in, na svojem abecednem mestu, v'beshim 'Effugio, entlauft". Čiste vidske pare brez predpone ali z isto predpono (in istimi ustreznicami), ki bi bili uslovarjeni skupaj, hkrati pa vsaj en člen para še posebej, je teže najti; Popraulam je npr. razložen s 'farcio püjje, pejjere' in ima sopomensko podgeslo flikam, Popravim pa z 'Reficio, mach wider' (kar dvakrat: na svojem mestu in kot podgeslo nadgesla Spel fturim 'Reficio, mach wider'). Toda prim. Premagam 'vinco, vberwinde' in Premorem 'vinco, fupero, vberwinde'. Premagam 'idem' (za nedovršnost glagola premagam prim, na str. S9 prevod šestomera iz Eneide (gl. Gantar 1971: 102) dokler nefrezha premaga, salu fe v'dajmo, oli bodimo pokorni 'Superat quoniam fortuna /equamur'). Tako še Luzham 'Iacio, würffe' s podgeslom mezhem 'idem' nasproti Luzhim 'iacio, würffe' z linearno navezanim podgeslom Luzham 'In primo ordine, frequentativum, idem' (čemur sledi še vizualno samostojno podpodgeslo Pèrluzhim 'adijcio, würff hinzu' z linearno navezanim podpodpodgeslom pèrvérshem 'idem', v poglavju P glagolov na -em pa je Pirvèrshem 'adjicio, würff zu' tudi samostojno geslo). - Toporišič (1987: 309), brez problematiziranja površčenosti: »V slovarskem deluje nekajkrat navajal čiste vidske dvojnice: se gifclem
-	se ganem, izmaknem - piplem, nagne m - nag/Mem, objemlem - obime m, oplače m - oplakam (morda), premore m - premagam, zanesem - zanašam, lučim - luč am (vendar tudi nagnjele m = naba-sam).« V vseh Toporišičevih primerih je drugi člen para linearno navezan na geslo prvega, obimem pa je celo dvojnica v iztočničnem nizu (Objemlem vel obimem). Piplem je uslovarjen tudi samostojno, a takrat z ustreznicama 'vello, rüpffe' (Ismaknem = 'Eripio, Reijsheraus') in s sopomenskim podgeslom fkubem, ki je z véliko (Skubem 'vello, Rüpffe') prav tako še na svojem abecednem mestu.
33	Prim, še Rezhem - Ropózhem 'Crepo, krache, raujche' (nasproti Rofhtam - Ropozhem 'tumultuor, rumpele'), gl. § 4.
na ustreznem abecednem mestu, kadar ima (hkrati) ustreznice težko povezljive z ustreznicami v možnih bivših nadgeslih,34 zlasti pa, kadar takih nadgesel v nobenem slovarčku ni najti, imamo čisto lahko opraviti s prvotnim stanjem: Kunfhtnu bojovânje, na primer, stoji pravilno za množinskim geslom Kulla ('voz') in ima latinsko ustreznico 'Stratagema' nepovezljivo s Kunfht 'Ars, kunst', ki bi ob odsotnosti gesel kunšten in bojovanje edino prišlo v poštev za nadgeslo. Toda prim, nemško ustreznico 'kiinjtlichs kriegs Jtück' in dejstvo, da je npr. v'kup jemlenjé 'Synecdoche, begreiffung' vendarle tam, kjer bi moralo biti jemlenjé, čeprav niti po nemški ustreznici ni povezljivo z najbližjima možnima nadgesloma Iemlefm] 'nime' in v'samem 'nimbe' in čeprav se glagolnik jemljenje sam morebiti niti rabil ni.
6.1 V slovarčkih glagolov so samostojna besednozvezna gesla verjetno v manjšini glede na besednozvezna podgesla. V slovarčku imen moškega spola je obratno: samo 8 besednih zvez ima neposredna nadgesla (vmes je enkrat še sopomensko podgeslo: Puni, a - savesa 'idem' - Punt, zhes gofpofzhino, a). Ena od njih je protipomenska (zveza s členkom Nikar enâk, stoječa za Glih - gl. tu § 5). Pet se jih na prvi pogled zdi podpomenskih: punt čez gospoščino, npr., bi lahko bil vrsta punta, prim, še nemški ustreznici pri Stol, à 'Stuel' - Rihtni ftol, ga, a 'Richt-Jtuel'. Toda latinske ustreznice v zadnjem primeru so 'Sedile, Jedes' - 'Tribunal', in kažejo, da je Stol res 'sedež', Rihtni ftoi pa ni vrsta takega sedeža: v nadgeslu je 'stol1' v podgeslu pa 'stol2', tj. 'sodišče' (prim, sodni stol, stol sedmorice ipd.). Podobno je Punt zaveza ('Fœdus, Punt, verpündnuß'), Punt v podgeslu pa upor ('Seditio, Auffrhur wider die Oberkeit' - nemška ustreznica kaže, da je zhes gofpofzhino preprosto prevedek njenega prilastka in da ga je mogoče imeti kar za določevalno gloso, razločujočo Punt2 od Puntvsekakor pa ni obvezni del zveze: punt že sam ustreza latinskemu Seditio, po potrebi pa, v besedilu, dobi še določilo čez gospoščino). Enako je Méh, â 'Follis, Blaspalck' (v nadgeslu) meh kot priprava za dovajanje zraka (npr. kovaški), Meh, isvufenja, a 'vter, Jchlauch vom leder' pa (usnjen) meh za shranjevanje in prenašanje tekočin, zrnja (npr. vinski): tudi tu isvufenja ni obvezni del zveze (kakor tudi vom leder ni). Pri Slep na enim ozhéfi, iga 'Codes, einäugig' (pod Slép, iga 'cecus, plind') pa prilastkovni del sicer je obvezna sestavina zveze in tudi podiztočnica jè nekakšna podpomenka ('slep' - 'polslep'), toda (samostalniška?!) ustreznica Coc-les razkriva, da dovolj presenetljiva zveza Slep na enim ozhéfi gotovo ni bila uslovarjena kot podpomenka, ampak prej iz nekakšnih šolniških vzrokov (Bohorič je bil sam šolnik): beseda Cocles je znana iz klasične latinščine menda izključno kot vzdevek, npr. - po Herodotu enookih - Arimaspov (Wiesthaler 1923: 223, 467; Harvey 1967: 39) in Publija Horacija Koklita, Rimljana, ki je 1. 509 pr. n. š. z dvema sobojevnikoma, nato pa sam, branil most čez Tibero (Pons Sublicius) pred etruščansko vojsko kralja Larsa Porzene, dokler niso tovariši za njim mostu zrušili in tako presekali dohod v Rim (nakar je ranjen skočil v Tibero in jo preplaval z rokami). Taka gesla bodo morda pomagala dognati Bohoričeve slovarske vire (kak latinsko-nemški slovar?). Tudi Hifhni malik 'lar, Haujgott' (pod Malik
34 Npr. Navado jimam 'Soleo pflege' (prvo geslo v poglavju N) : limam 'habeo, habe' (navada ni ugesljena. Je Navadim ima ustreznici 'con/ve/co. gewohne').
'idolum, Bild, Götz') z ustreznico lar kaže na izhajanje od latinščine; vsekakor imamo tu spet malik' 'podoba, kip kot bog' in malik2 'nekrščansko božanstvo'. Vsakršna podpomenskost je seveda izključena pri preostalih dveh besednih zvezah: pri Kratèk, tkiga, Sapopadèk, dka zato, ker je njegova nadiztočnica Kratek, tkiga besednovrstno drugačna,35 pri Kèr pilde dela, oli sresuje 'Statutarius, Bildhawer' pa zato, ker je nadiztočnica (Pil d, a 'Simulachrum, Jtatua, Bild') njegov skladenjski predmet.36
6.2 Tudi v slovarčkih imen ženskega in srednjega spola za razmerje večine besednozveznih podgesel do njihovih nadgesel bistvena določilnica ni pomen. Ta je bistven le pri treh besednozveznih podgeslih, ki so z nadgeslom sopomenska: Elefantova kuft - Slonova kuft, Falfhvera - Krivavera, Reka - tekozha voda. Sopomenska besednozvezna podgesla so samo v slovarčku imen ženskega spola, prav tako sopomenski besednozvezni pari. Kakršna koli besednozvezna nadgesla manjkajo v slovarčku srednjespolskih imen, razen če vzamemo, da npr. Hrufhevu drevu v zaporedju Drevu - Hrujhevu drevu - Zhrefhnovu drevu igra navzgor vlogo podgesla, navzdol pa nadgesla; a to ni smiselna rešitev, ker bi, prvič, potem morali kakovost statusa podgesla Zhrefhnovu drevu določati primarno glede na Hrufhevu drevu (npr. da bi mu dali status »blizupomenke«37) in ker, drugič, tudi v zaporedjih kot Opravilu - Slushba 'idem' - Purgarmafhtrovu opravilu ali pa Mladiza - Odrâfèlk 'idem' - Mladiza od tatelne zadnje podgeslo vežemo, iz očitnih razlogov, naravnost na vrhnje nadgeslo. Zanimivo »tropodgeselje« imamo pod nadgeslom Shtala 'Jtabulum, Stali': latinske ustreznice podiztočnic so izpeljanke (oz. sprevrženke iz izpeljanega pridevnika), nemške so zloženke, same podiztoč-nice pa zveze samostalnika s pridevniškim prilastkom (očitno kalki nemških ustreznic, če pomislimo na možnosti, kot so volovnjaklvolovnik, ovč(n)jak, koz-jak): Voloufka fhtala 'Bovile, Ochjenjtall' - Ovzhja fhtala 'Ovile, Schaff-Jtair - Kosja fhtala 'Caprile, Geijsjtall' - in sicer v prav tem vrstnem redu, neabecednem glede na katerega koli od treh jezikov: podgesla si nikjer ne sledijo po abecednem načelu (razen slučajno, kakor pri Hrufhevu drevu - Zhrefhnovu drevu). Vseh 7 oz. 6 z (vrhnjim) nadgeslom nesopomenskih besednozveznih gesel v slovarčkih imen ženskega oz. srednjega spola bi bilo laže kot pa istovrstna podgesla med moškospolskimi imeni imeti za podpomenska, prim, z že navedenimi še Shena - Porozhéna, shèna; Blagü - Blagu na prodajo; Pitje - Nebéfku, boshje pitjé; Snamjnje - Shgânu snaminje. Natančnejši pogled vendarle kaže, da je podpomenskost bolj posledična, spremna značilnost, bistveno pa je formalno,
35	Kratèk Sapopadèk 'Epitome, kurtzer begriff je še eno geslo, ki kaže na »prevajanje« kakega latinsko-nemškega slovarja (ali nemško-latinskega, ki pa je bil sestavljen z izhodišča v latinščini). Sem spada npr. še Mekdk flafhièr 'Malagma, Weichpflafter', Goluf 'Sophifta, betrieger', Sdobena, isresana pofoda 'Toreuma, ausgegraben Gefchier', Elefantovu, fchrajanje 'Barritus, Elefanten gefchrey', Nebéfku, boshje pitjé 'Nectar, tranck der Götter' in kup drugih, vse tja do na videz nedolžnega gesla Tram 'laqvear, balken, Tram' (lat. laquear = 'intarzirani/odsekani/izrezljani strop'). Sploh je pomenski svet Bohoričevih slovarčkov (zlasti imenskih) uččn, deloma eksotičen: Smifhlauz 'pesnik', Samorogazh 'enorog', Shidanik 'sviloprejka', Materia, Magnét, Gumi...
36	Kèr pilde dela, oli sresuje je čisto priložnosten prevod; nemogoče je, da bi Bohorič prišel do takih iztočnic, če bi bil izhajal iz slovenščine.
37	Namreč v smislu sovrstne podpomenskosti hruševega in črešnovega drevesa v razmerju do
nadpomenke drevo.
površinsko razmerje: glasovna ali pisno-glasovna istovetnost jedrne besede z nadiz-točnico. Prim, latinska iztočnična niza nadgesla Pofóda 'vas, jïs,38 gejchier, Faß' in podgesla Sdobena, isresana pofoda 'Toreuma,34 ausgegraben Gejchier'; ali pa nadgesla Muzh 'Robur, Sterck' (v ospredju je telesna, »hrastovska«40 moč) in podgesla Boshja muzh 'Numen, Göttlicher gewalt'. Na splošno gre tudi tu za bolj ali manj posrečeno nemško-slovensko opisno prevajanje latinskih ustreznic, prim, še Mladiza od tateine 'Jpadix41 ein zweig von einem Dateibaum'. Ko bi bilo odločilno razmerje podpomenskosti, bi morali pod Drevu priti npr. tudi Hrufhka 'Pyrus, Bierbawm [!]' (ne pa oz. ne le Hrufhevu drevu 'pyrus, Birnbawm') in Verba iz slovarčka ženskospolnih imen. In pod Létû 'Annus, lar' ne le pobesedena zveza Poléti '^Jtas, Summer', ampak še kak letni čas, npr. neuslovarjena, a na str. 27 Uric izpričana sima. - Vse »podpomenke«, ki so izrazotvorno (tj. besedotvorno v širšem smislu tudi tvorjenja besednih zvez in, v slovarčkih glagolov, oblikotvornih oblik) povezane z nadiztočnico, spadajo med podgesla, ki bi jim lahko rekli istodružinska: njihova iztočnica ali vsaj ena njena beseda ima z iztočnico nadgesla skupen koren.
7 Povzemimo: Nekatere iztočnice v Bohoričevih slovarčkih grobo kršijo (sicer za tisti čas zgledno) abecedno površčenost in včasih tudi ne spadajo v besedno oz. oblikoslovno (pod)vrsto, napovedano v naslovih slovarčkov. Te iztočnice je treba imeti za podiztočnice. Njihov slovarski članek (podgeslo) se večinoma ne razlikuje od »normalnih« gesel (in od nadgesel) niti tipografsko niti kako drugače tehnično. Deloma so podgesla vendarle linerarno navezana na svoja nadgesla, tvoreč z njimi vizualno en sam slovarski članek (zlasti tip 2b2 - gl. § 7.1); podgesla tipa la pa so praviloma oznamovana s ponavljalko. Podgesla, ki kršijo abecedno površčenost, nam pomagajo odkriti tudi druga podgesla, ki so abecedno na ustreznem mestu in zato še teže opazna; oboja pa nam omogočajo nekaj vpogleda v genezo Bohoričevih slovarčkov.
7.1 Tipologijo podiztočnic glede na njihovo razmerje do nadiztočnic lahko povzamemo binarno:
(1) Podiztočnica je v pomenskem razmerju do nadiztočnice (morebitna njuna sokorenskost, npr. pri vadim 'conjvejco, gewohne' - fe vadim 'idem' ali pri Srezhèn - Nefrézhèn, je nebistvena, spremna značilnost).
(la) Podiztočnica je sopomenka nadiztočnice. Včasih razmerje med njima kljub ponavljalki idem uhaja iz še sprejemljivega okvira sopomenskosti, npr. kadar gre le za enostransko zamenljivost nadpomenke s podpomenko (Tempèl - Zerkou), ali celo za prevedka različnih pomenov latinske ustreznice (Guft - Ofhtér 'Hojpes' - to je eden od dokazov v prid podmeni, da so Bohoričevi slovarčki, ali
w Tu je Bohorič izjemoma zapisal rodilniški končaj tudi ustreznici (tako npr. še pri O fliza 'Cos, lis, Wetzstein').
34 Torej ne nujno le posoda. Prim. Belostenčevo razlago: »Delo na ferk izdelano, izjztrugano delo.., lepo zrezano delo«.
40	Lat. robur = 'hrast', pomen 'moč' je prenesen.
41	Belostenec: »Veja, jzvers dreva palme z-jzadom odlomlyena.«
njih predloga, nastali z izhodiščem v latinščini, npr. na podlagi latinsko-nemškega slovarja). - Sopomenskim podiztočnicam podobne so sopomenske dvojnice iztočnic (Trefhlika, ke, mersliza, ze).
(lb) Podiztočnica ni razložena s ponavljalko, ampak z lastnim iztočničnim nizom (drugačnim od niza ob nadiztočnici); razmerje ni sopomensko.
(lbj) Podiztočnica je blizupomenka nadiztočnice (Lesem 'Repo, Serpo, krieche, Item jcando, Steige' - Gori grem 'AJcendo, Jteig hinauff). Malo primerov. Morda so nehote nastali iz tipa la in 2a, ko je Bohorič slovarčke predelaval (prestavljal in očitno tudi izpuščal gesla, spajal ustreznične nize ipd.).
(lb2) Podiztočnica 'je protipomenka nadiztočnice (Zhaft - Nezhaft, fti, framota; Glih - Nikar enäk). Spet malo primerov, in ni povsem nemogoče, da bi bili nastali iz tipa 2a in 2bt; ker pa so pomensko samosvoji in ker Nikar enak ni uvrščen pod Enak, jih je bolje obravnavati posebej.42
(2) Podiztočnica je v formalnem razmerju do nadiztočnice: koren (vsaj ene od besed) podiztočnice je isti kakor koren nadiztočnice. (Pomensko razmerje med pod- in nadiztočnico tipološko ni bistveno in je včasih hudo zabrisano, npr. Puftim - Odpuftim, Sanéfem 'Ignojco, verschone, halt zu gut' (- Sana-fham 'idem') - Se sanèfem 'Fîdo, confido, vertrawe'; v slednjem zgledu pa ponavljalka ob nedovršniku vendarle kaže, da je Bohorič vsaj tip 2b2 istovetil s tipom la.)
(2a) Podiztočnica je besedna zveza, vsebujoča nadiztočnico (pretežno kot jedro zveze) ali njeno (oblikotvorno/-slovno) obliko: Molim - Srezho molim, ftojim - Super ftojim, Tijhim - v'kuptifhim; Vidim - Grém viditi, Gledam - Doli gledam - Grem gledat, Pild - Kèr pilde dela, oli sresuje. Tu je veliko kalkiranega, prim, še Shenem 'pello, ago, Treibe' - Prozh shenem Depello, Treibeweck' - Spet shenem Redigo, Treib Wider', ali fe v'ganem 'Cedo, Weiche' - fe prozh v'ganem 'Difcedo. Weiche von' - fe nasaj v'ganem Re cedo, Weiche hinderfich'...; kalki so večinoma po nemščini.
(2b) Podiztočnica je enobesedna tvorjenka iz nadiztočnice. (2bj) Podiztočnica je besedotvorna, ne oblikotvorna tvorjenka: Vabim - s'va-bim - isvabim, Svetim 'Luceo, jcheine' - fe fvetim 'Fulgeo, glentze'. Kakor pri 2a tudi tu podiztočnica »vsebuje« nadiztočnico, večinoma célo v nespremenjeni obliki, toda prim. Klizhem - Pèrklizam in Letu - Poleti. Bohorič je glagolske zveze s prislovom tipa v'kuptlazhim (2a) obravnaval enako kot predponske glagole; v tem smislu so »kombinirane« podiztočnice v primerih kot Tôlzhem - v'kup ftolzhem neprvostopenjske tvorjenke, primerljive z Snatn - Sposnam43 in uvrstljive sem, v 2bL, bolj kakor v 2a, razen če ftolzhem vzamemo za oblikotvorno, dovršniško obliko od Tôlzhem, toda pri v'taknem - v'kup ftaknem, na primer, bi tudi taka
42	Protipomenska podgesla so samo v slovarčkih moško- in ženskospolskih imen; Hozhem, hotéti in Nezhem vel nozhem, nehléti ima Bohorič vsakega v svojem črkovnem poglavju; zanikani limam rabi samo zunaj slovarčkov (S7, S38; nejma).
43	Sposnam tudi abecedno pride na isto mesto, zato je mogoče tudi dvomiti o njegovem podgesel-skem statusu, zlasti ker v ustreznicah ni prave opore: Snam 'Jcio, nofco, Weiß, kan', Sposnam 'Fateor, bekenne'. - Vmesnega poznam je uslovaril šele Megiser (v obeh slovarjih), pa še to le v zvezi enu od drusiga pofnali.
zvijača odpovedala.44 - Tip 2bj je, če lb2 štejemo za samostojen tip in zanemarimo Poleti, najti samo v slovarčkih glagolov.
(2b2) Podiztočnica je vidska ustreznica nadiztočnice (spet, seveda, samo pri glagolih): Sanéfem - Sanafham, Kojlem - Rafkojlem. Ta podgesla so, kadar je obrazilo priponsko (Luzhim - Luzham) ali priponsko-prevojno (Je Giblem, Gibati, Gibàl - Seganem, ganiti, ganil), praviloma linearno navezana na nadgeslo.
Prehodi med tipi so neostri. Mogoče je Bohorič razlikoval samo dva tipa podiztočnic: sopomenske in »sokorenske« (istodružinske, njemu morda paroni-mične45 v smislu izpeljanosti iz istega korena), pri čemer bi bil štel naš tip lb2 med »sokorenske«, 2b2 pa med sopomenske. - Nadgesla ponekod manjkajo (Refparam). To zbuja vtis, kakor da je Bohorič podgesla naknadno osamosvajal (manj verjetno obratno). Vsekakor se zdijo slovarčki v Uricah preurejen izvleček iz starejšega, drugače urejenega slovarja. Ta bi lahko bil Bohoričevo Imenje treh jezikov (Nomenclatura trium linguarum); kolikor o njem sploh vemo (Gjurin 1986: 367, op. 6), bi po velikosti ustrezal za tak vir, pa tudi nekatera »šolniška« gesla (Slep na enim ozhéfi 'Codes') bi bila v skladu z njegovo namenjenostjo šolskemu pouku.
Navedenke
Bajec, Anton, 1952: Besedotvorje slovenskega jezika I1-II1, Izpeljava slovenskih pridevnikov. Zloženke, Ljubljana. Belostenec, Ivan, 1740: Gazophylacium, Zagreb. Bohorič, Adam, 1584: Arcticae horulae, Wittenberg.
Breznik , Anton, 1926: Slovenski slovarji, v: Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede
III (Ljubljana), 110-174. Cigale, Matej, 1860: Deutsch-slovenisches Wörterbuch, Ljubljana.
Gantar, Kajetan, 1971: Adam Bohorič als slowenischer Übersetzer aus der lateinischen Sprache, v:
Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen IV/2 (München), 98-108. Gjurin, Velemir, 1986: K začetkom slovenskega slovaropisja, v: Slavistična revija XXXIV/4 (Ljubljana - Maribor), 365-392.
---, 1987: Slovensko slovarstvo do prvega knjižnega slovarja. (Magistrska naloga; vezan tipkopis, xiii
+ 499 str.)
---, v tisku: Iz problematike prvih madžarizmov v slovenskem slovarstvu, v: Nemzetközi szlavisztikai
napok III, Sombotel. Harvey, Paul, 1967: The Oxford Companion to English Literature, Oxford. Hipolit (Janez Adam Gaiger), 1715: Grammatica latino-germanico-slavonica, Ljubljana. Lägreid, Annelies, 1967: Hieronymus Megiser: Slovenisch-detusch-lateinisches Wörterbuch, Wiesbaden.
44	v'taknem - v'kup ftaknem sega tudi čez okvir tipa 2b!, kakor smo ga definirali. Redefinicija bi morala poleg izpeljank v razmerju do podstavne besede upoštevati še razmerje med raznopredponskimi glagoli (z isto podstavo). Ti so po navadi sopodgesla, medsebojno na isti ravni: Bijem, nato pa v'bijem - Pèrbijem - Resbijem - Nutèr v'bijem. Toda v'taknem - v'kup ftaknem skupnega nadgesla nista mogla dobiti, ker se *taknem v jeziku protestantov najbrž ni rabil (celo tičem pa le v pomenu 'zadevam, tičem se' in v tretji osebi - to zadnje sicer Bohoriču ni bilo ovira, prim. Oeshim). - Zanimivo je, da Nutèr v'bijem ni postavljeno takoj za v'bijem, ko sta obe v podgeselskem zaporedju; sta pa v'bijem - Nutèr v'bijem zato z v bistvu istimi ustreznicami postavljena še v poglavje V, kar morda odseva neko prizadevanje po zmeraj večji urejenosti.
45	Ali »kompozitne«, zloženske: zveze shiv vogèl, hi fhnimalik, kèr nepremore so v Uricah, str. 78, obravnavane kot zloženke, prim, še protipomenko na str. 44: »Simplex, ut: pravizhèn.. Comporta, ut: nepravizhèn«.
Lukan, Walter, 1978: Die slovenischen Wörterbücher, v: Österreichische Osthefte XX/1 (Dunaj), 193-216.
Megiser, Hieronim, 1592: Dictionarivm qvatvor lingvarum, Gradec.
---, 1603: Thesaurus Polyglottus, Frankfurt ob Majni.
Pohlin, Marko, 1781: Tu malu besediše treh jezikov, Ljubljana.
Pleteršnik, Maks, 1894-95: Slovensko-nemški slovar, Ljubljana.
R 1578 = Register, v: Biblie... pervi deil, Ljubljana.
R 1584 = Register, v: Biblia, Wittenberg.
Ramovš, Fran, 1971: Zgodovina slovenske slovnice, v: Zbrano delo I (Ljubljana), 213-250. (Rokopis, nastal v prvih letih Ramovševega znanstvenega delovanja.)
Rigler, Jakob, 1967: Register v Dalmatinovi Bibliji, v: Jezik in slovstvo XII/4 (Ljubljana), 104-106.
---, 1968: Začetki slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana.
Slodnjak, Anton, 1971: Die Wirkung der Arcticae horulae von Adam Bohorič auf das Schrifttum in den slowenischen Ländern von 1584 bis 1809, v: Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen IV/2 (München), 122-134.
Stabéj, Jože, 1971: Slowenisch-Iateinisches-deutsches (zum Teil) Wörterbuch der Grammatik von Adam Bohorič, v: Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen IV/2 (München), 144-206.
Toporišič, Jože, 1984: Oblikoslovje v Bohoričevih Zimskih uricah, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture XX (Ljubljana), 189-222.
---, 1987: (prev.) Adam Bohorizh: Arcticae horulae succisivae - Zimske urice proste, (avt.) Zimske
urice, prva slovenska slovnica. Prevajalsko in uredniško poročilo, Maribor.
---, 1988: Slovnica ali Slovenja jezikovna knjiga 1758, v: Wiener slawistischer Almanach XX
(Dunaj), 227-236.
Trubar, Primož, 1550: Catechismus, Tübingen.
Vrtovčeva, Vida, 1940: O Megiserjevem slovarju, v: Slovenski jezik III (Ljubljana), 68-72.
Wiest ha 1er, Fran, 1923: Latinsko-slovenski veliki slovar (A-Facilis), Ljubljana.
SUMMARY
The entries in the six homocategorial glossaries in Bohorič's grammar (1584) are arranged alphabetically. Some of them, however, seem misplaced alphabetically as well as, sometimes, with respect to their grammatical category. They are, in fact, subentries, of different types:
(1)	Subentries in a semantic relation to the (preceding) main entry (the formal relation between them is nondistinctive).
(la) Subentries that are synonymous with the main entry (Med - Stèrd). They are characterized by the pronoun idem instead of their own set of Latin and German equivalents. Some of these subentries are hyponyms rather than synonyms (Tempèl - Zerkoü), and some are even translations of a different meaning of the Latin equivalent of the main entry (thus, Ofhtér is claimed to be a synonym of Guft 'Hojpes', but in fact it is closer to an antonym: 'host' vs. 'guest'). - Similar to synonymous subentries are synonymous »headword doublets«; they do not form a separate dictionary article (Trefhlika, ke, mersliza, ze).
(lb) Subentries whose semantic relation to the main entry is not one of synonymy; they have their own set of equivalents rather than idem.
(lb,) Subentries whose meaning is close to the one of the main entry: Lesem 'Repo, Serpo, krieche. Item Jcando, Jteige' - Gori grem 'Ajcendo, Jteig hinauff. Such cases are very few.
(lb2) Subentries that are antonymous with the main entry: G lih - Nikar enäk. Such cases are, again, few and found only in the glossaries of nomina (substantives and adjectives).
(2)	Subentries in a formal relation to the main entry (the semantic relation being subsidiary): the root of the headword (of the main entry) is the same as the root of (at least one word of) the subentry.
(2a) Phrasal subentries containing the headword in its canonical or in one of its paradigmatic forms: Tlazhim - v'kuptlazhim - zilu potlazhim; Gledam - Doli gledam - Grem gledat; Pild - Kèr pilde dela, oli sresuje.
(2b) Monolexical subentries derived from the headword.
(2bi) Subentries that are word-formational derivatives from the headword: Vabim - s'vabim
-	isvabim, Létù - Poléti, Klizhem - Pèrklizam. Phrasal subentries like v'kup ftolzhem (under the main entry Tôlzhem) and v'kup ftaknem (under v'taknem) also belong here rather than in 2a, due to the word-formational relation between tolči and stolii, v-takniti and s-takniti.
(2b2) Subentries that are aspectual pairs of the headword: Luzhim - Luzham, fe Giblem
-	Seganem, also Kojlem - Rafkojlem. As a rule, aspectual subentries are marked by idem (like those in la) and are run-on in the sense that their dictionary article is combined with the main-entry article into a single paragraph.
Some "subentries" no longer function as such, because their main entry is missing (Refpàram as the first headword of section P: presumably, param is missing). On the other hand, there are subentries that happen to be exactly where they alphabetically should be. Bohorič must have done a great deal of rearranging. Probably his glossaries are a re-edited Latin-based school dictionary (perhaps his own Nomenclatura trium linguarum).