važno domačc zdravilo in zasluželt revnih Kitajski jcgliž (lat.: primula chinensis ali sinesis) Med najbolj znane cvetke spadajo jegliči, ki jih poznamo nad 210 vrat. Pozdravljajo te med prvimi rastlinami, trobenticami kraj gozdov, po grmovju in na aončnih abronkih. Kitajpki jeglič je doma na južnem Kitajskem. Ima dolge pecljate liste, mnopocevtne kobule in pitanc cvetc. Spada med lcpotne rastlina zmernejScga pasa in nc potrebuje pozimi več kot 1—2 stopinji Celzija. Ima mnogo razliCkov v vseh rriogočih odtcnkih rdeče barve. Lcp je, rasto rad in jo zclo priljutoljen. Pri nas ga dobiš za majhen denar pri vftnarjih, kl ga gojc čez zimo v cvetličnakih, poleti pa na prostem. Njcgovo semn se seje od maja do junija. Prcden se zasadl v lončke, ga je trcba večkrat prcaaditi. Cvete vso izimo, posebno pa na pomlad. Ljubiteljice rož ga zelo cenijo. Pri nas krasimo prav radi z njim oltarje. Malo komu je pa zinano, da povzroča ta ljubka cvetica skoro neprebolen dražaj pri ljudch, ki so zanj pprcjcmljivi. Kitajskl jcglič izloča namrcč lcot nekatcrc druge rastline na avojih kratkih lasikih na cvetnih listih (na vcncu itd.) brczbarvno, gosto, sluzasto snov, ki kristalizira monoklinsko. Notopljiva je v vodi in razrcdčeni solni kislini, topljiva pa v kalijcvcm Ingu (10%), alkoholu (96%), etru, kloroformu in bencolu. Da se deatilirati." Pri pogledu od strani 6C svctlika rumenkasto-zeleno. Nekateri ljudje ao za to anov zelo občutljivi že od mlado3ti. Zadoatuje rahel dotik in že se pojavi vnetje, ki traja fieato do sedem tednov, četudi ne prideš več v bližino teh jegličev. Vnetje je sorii?.merno količini cmenjcne sluzaste snovi. Latentna doba zinaša šeat ur. Po naravi je vnetje najhujše drugi in tretji dan. Pozna se Cesto po več mcsccev. Pri ponovnom dotiku se razvije na istili meatili kot prvič, četudi ne pridcjo vsa ta mesta v stik s sliuzasto snovjo. V čaau vnctja je organizem bolj občutljiv tudi za druge dražljive snovi. Za aluzasto snov kltajskcga jegliča je občulljivih kakih 40% ljudi. Posebno občutljivi so ncžni ueli kože. Črni trn ali trnjolica (lat.: prunus spinosa) raste povsod, posebno pa ob robovih gozdov. Ima kot sneg bel drobcen cvet; ki se razcvetc v aprilu in maju. Poedini grmi so bcli kot šotori. Ob suhem vrcimenu se cvetje prcvidno obcrc in hitro na soncu posuši. Če se cvetje obere ob slabem vremenu in se slabo posuši, je cvctje rjave barvo tor za čaj rxy)orabno. Caj od cvetja čmega trna se jemlje kot srcdatvo za fiščcnjo krvi, pofonjc, zUravi bole7,ni pljuč, kašPlj, povoljno dclujc na krče, pospešuje izločanje scalnico ter ugodno vpliva na delovamje želodca. /.roli plodovi popravlj-ijo alab želodcc, zaustavljajo proliv (drlsko) in ki vavcnje tcr zdravijo bolezni lcdvic in melmrja. Zdravilnost Crncga trna so poznali že stari grilii in rlmski zdravniki. Evropski macescn (lat: lai-ix europaea) je zeleno iglasto drcvo, J<i izgubi jespni i;,... .' ima razpokano skorjo. Igle raatcja v šopih JM_hk. tor travr.atozclcne. Majhnc mačicc tvorijo mofiko cvetjc. žcnsko pa rdcii atorži. Cvetc od aprila do maja. Rdcče cvetje blago diSi. Notranje ee uporablja terpcnt.in (cno čajno žli.ko terpcntlnovega oija se vlije v vročo vodo ter se vdlhava pira) proti pljurtiim boleznim in gnllobi pljuč. Zclo dobro sredstvo je tudi (5—20 kapljic večkrat S&dan kot emulzija ali zmea) protl boleznim spolJlih organov, i&ljasu ln iolodčneniu kamrm. Zmea 10 g .istcga terpentinovcga olja in 60 g ricinovega dja, ki r,e jemlje zjutraj v tcku štirih ur dvakrat, uporablja.mo uape.no proti trakuljt. Zunanjc sc uporablja za klistirje protl najpcnjanju In glistam. Luštrek (lat.: livisticum officinale) 411 luštek se nahaja pri nas po vrtovih. Jc to trpežna, in_."t_ata, rja<va korcnika, v drugem letu do dVa mptra visoka. Ima vejasto stcblo a pokončnlmi veja.ni ter golimi, dvojnapernatimi, narobo jajčastiml listi. Cvete od junija do avguata, rumen kobul. Korcnina starejših raatlln se nabira spoavUadl, drugl dell pa oktobra. Vaa rastlina, Ce Je strta, zla^ti pa korenlna, diši m_č_.o balzami.no in prijetno. Xa začetsku je sladkastega okuaa, pozneje pa diSečega in neprijetncga. Kot čaj se upo- rablja UOgna pol litra vode) ve.krat dnevno proti vodcnU-i, napcnjanjii, protl iaslu/,enju plju. in sc^nih organov tcr za pospeševanje menstruacijc (mesečnega perila). Zunanje sc up.rablja kot dodalek v Jtopeli za pojačanje trebušnih organov. Mlečnik ' • (lat.: chclidonium majus) najdemo povsod na grobljah in ob zirinih razpokah. Ima močno korenlno z večdelnim ateblom, zcIctio lopatastc liate im rumeno avetje. Cvete od maja do avgusta. Rastlina vsebuje rumen mleček. Svcž sok vpliva folagodejno protl zlatenlci in vodcnici, rovmi, protlnu, za.peki, garjarru Sok ae jemlje na ovseni juhl v začctku po pol grama trikrat dnevno. Polagoma naj se zviša na štiri grame v trch porcijah. Ve.je koll.ine so škodljive. Scik iz korenine in zeli.. ae priporoCa proti zapcki, zlatenicl in ioMmim kanincm, jetrniin in vrajiIfjiJin boleznbn, izostalem ¦mesečneni periln In sečnim težavam. Sclk, _kl se razredči z enakim delom žitnega žganja, naj nekaj dnl stojl, tnato sc pa odlije člsto tckočino od usedline, ki se je nabrala na dnu. Ta sok 8e jemlje po 5 do 10 kapljic na dan. čaj 15—20 g na liter vode uporabljamo — zelo prevldno! — proti zlatenicl in vodenlcl.