PRIMC DNEVNIK PoStnii iSjSBVfiSr - Cena 35 lir Leto XVII. - St. 36 (4810) TRST, sobota 11. februarja 1961 Vse kaže, da komisarjeva prepoved maniiestacij za tašlste nikakor ne velja! Tudi sinoči so fašisti po Korzn skandirali „A morte i ščavi 1“ Vedno večja Zgovornost K naiil ^.Roči opazoval Ven«?Ve,So Protislo- si°vansko f -'■ S. ■ jProtiiugo- ^istično^"* 111 re' Tr?a ,2 demonstracijo ^atrgaG?ldoni do Borz‘ r,iw in I,;2e vzklik- 11 oči Trst da je si- torom vi Priso'stvoval pri-'tidno’ lun ^av^aj0 v zel° Ialtie?a vladnega gene-H fflL. tamaaija, zlasti wiicijske oblasti ’Prašamo naslednje: C« * policija — PrePoveriP Palamarovi tonja /ST Preprečila zbi- ^^Tggov na ze na Goldonije, nai fd Pozvala pobali- 0 so za^1. intervenirala, nS Poop^t ?etii sramotilna ; ,ln skandirati “ 1 scavi»v ^akai • ne,?otenoeJL01volila- da s0 v ^ai ;„ sl1 na Kprzo? Lanie Oov^iaovolila formi-s *«■ »■ v Z^kaj ^ s So iriBH Ultervenirala, ®rattiotilTiQ P°vorko vpili Šesia? in rasistična Zakaj \ kot enoP°lic^a čakala s^sss^ fcU: da ip ?apisali v na-m, 0 PTBoJconiisarjov de-toi?enlen ^edi zborovanj in ■’ Cte^° demokra-S°viPistp za fašiste -To ja 6 ne *«Jal za£rva ugotovitev. D^-ost ia a Pa je odgo-‘Odh tako ‘2 dstanovlje-Lri 0ra >„ men°vanega ki ; Racionalno lakoma J® dva dni za-Goiriri zboroval1, da ob SsCfare k»2 30onv Ra namen raz- Za dvojezičnost se tudi včeraj niso več zmenili - Ostala glavna gesla so bila «Fora i ščavi!» «A morte Tito!» in podobna - Nadaljujejo se protestni sestanki Neodvisne socialistične zveze Fašistična drhal je sinoči — v brk Palamarovem ukazu o prepovedi zborovanj — spet uprizorila protislovensko de. monstracijo. Policija je dobro vedela, da se nekaj pripravlja, kajti že pred 18. uro smo na Goldonijevem trgu videli nekaj policijskih funkcionarjev in karabinjerskih častnikov, ki so opazovali, kako pri. haja na trg vedno več mladine. V baru «Brasilia» smo videli tudi skupino deklet in fantov, ki so strigli trakove z italijanskimi barvami ter pripravljali kokarde, ki so jih potem natikali dijakom na trgu. Ob 18. uri — to je v času, ko je bilo napovedano protestno zborovanje, in so ga nekateri listi »preklicali« zaradi Palamarovega ukaza — je bilo na Goldonijevem trgu 'kakih 600 dijakov, med katerimi so se sukali že dobro znani fašistični voditelji. Zbo. rovanje naj bi po predhodnih napovedih izzvenelo v (»tihi protest« proti dvojezičnosti, a je kaj kmalu zadobilo povsem drug značaj, saj o dvojezičnosti ni bilo slišati niti besedice! Okoli 18.30 so demonstranti začeli prepevati italijansko himno s sramotilnim refrenom na predsednika jugoslovanske republike, potem .pa so skandirali «Fora i ščavi!«. Policijski funkcionarji, k', so to slišali, seveda niso intervenirali. Prav tako niso intervenirali, ko so se demonstranti zgrnili na Rorzo in formirali povorko, na čelu katere so nosili italijansko trobojnico. V po. vorki so začeli najprej kričati «Fora i ščavi«, potem so peli himno s sramotilnim refrenom, pod sedežem Liberalne stranke pa so začeli mahati ljudem, ki so se pojavili na oknu. Tu je bilo tudi slišati skandiranje «A morte Tito«, «A morte slavi«, «Tito mona, slavi mona« itd. Povorka, zaradi katere je bil tudi ustavljen promet, je šla nemoteno do Ul. S. Spiridio-ne oziroma Trga Riborgo, kjer so demonstranti — oziroma voditelji, ki so bili na čelu — skušali intonirati fašistično himno. Ko so videli, da ni pravega odziva, so prenehali, takoj potem pa začeli skandirati oziroma prepevati po zna. nem televizij skem refrenu «Palamara — mus de mona«. Celo fašistične povorke je prišlo že do Borznega trga, ko so iz. Ul. T. Romano pridrveli policijski jeepi. Ni bilo treba iiiMiilllliltiiiiiimliiiiiiiiiiiiitmiliiiiiliimiilf Se ena brzojavka Fanfaniju Slovenska kulturno gospodarska zveza, Slovenska demokratska zveza iz Trsta in Slovenska demokratska zveza iz Gorice so poslale predsedniku vlade A. Fanfaniju še eno brzojavko, ki se glasi: «Ponovno se sklicujemo na naše prejšnje zahteve, da bi sprejeli v avdijenco predstavnike slovenske manjšine v Italiji. Spričo demonstracij in incidentov proti slovenskim meščanom v zadnjih dneh ste imeli priliko razpravljati o teh dogodkih z zastopniki oblasti in krajevne večine. Zato vztrajamo, da nam dovolite avdijenco, da bi obrazložili naše stališče in zaskrbljenost z namenom, da se obvaruje mirno sožitje med obema narodnostima.B iiiiiHiiimiiiiiiiiiHiiiiiHiiniiitiHmimiuiimiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiuiiiimmiiiiimimiuiromiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiHmiimiiiiitiiiiJiiiiii Poslanci razpravljajo o ^zelenem načrtu» Levica KD zahteva, naj vodstvo odloči o položaju na Siciliji Vodstvo KPI poudarja nujnost doslednega spoštovanja manjšinskih pravic in uveljavljenja deželne in pokrajinske avtonomije v bocenski pokrajini - V Firencah se nadaljujejo pogajanja med KD, PSDI in PSI tata odt*>r tr-?°00 ra,namen raz- vS,^jeWnih ?5l[!. Kain 1° Jttvno po- "F » -- T-.,. . kr-uka- SS“i»rk„r“CT p« j* ŠEfel&SS S t6v t!tVetlc<5v° zmerianie 0 Zndv- sprosti- tn ldfT;anih rasi- |VauV' lw?ansističnih T*': 'rora di »»»vaj0 po-, dneh ki 80 v 0KSl°at nr P°divjano 1 TodN^vah ta Sloven-0 hba kal n ? obs°di-!fiknuati boli Če "■r;'ly-e55rbl]-". kot vi Ce v,gl®de nac - cbo ^n0 fj„,yiada izve- r3 tn° do" V!?« izva1bduma». ali ’av,aiuta em?ia P°»eb- ... IS- i (Od našega dopisnika) RIM, 10. V nadaljevanju diskusije o petletnem vladnem načrtu za razvoj kmetijstva je prvi spregovoril poslanec Gomez IVAjala (KPI), ki je dejal med drugim, da je po mne: nju njegove stranke «zelem načrt« sestavljen tako, da bo ((namesto razvoja v kmetijstvu povzročil njegovo propast«; dodal je, da ta načrt pospešuje kapitalistična podjetja v kmetijstvu s koncentracijo investicij pod pretvezo nujnosti, ki jo baje vsiljuje režim konkurence evropskega skupnega tržišča. Ric-cio (KD) pa je podčrtal, da vladni načrt ustreza potre bam kmetijstva na italijanskem Jugu in pospešuje njegovo industrializacijo in mehanizacijo, da bi moglo biti kos širšim perspektivam evropskega skupnega tržišča. Vedovato (KD) se je zadržal predvsem na krizi v poljedelstvu, zlasti na področju Toscane, pri čemer je predvsem poudaril potrebo, da se hribovite predele prepusti gozdu in pašnikom, ker je v teh predelih nemogoče razviti kmetijstvo na tehnično-goapodarskih temeljih. Com.pagnoni .(KPI) je zatrjeval, da bo ((zeleni načrt« »nujno vir grenkega razočaranja za kmete«, ker ne vsebuje »nobenega sistema za odpravo vzrokov hude krize v kmetijstvu«. Pucc.i (KPI) se je zadržal pretežno na vprašanjih spolovinarstva in na njegovih negativnih plateh, ki jih po njegovem mnenju načrt ne resa. Nadaljnja diskusija je bila preložena na prihodnji torek. Danes so objavili resolucijo, ki jo je vodstvo KPI sprejelo včeraj v zvezi z vprašanji, ki so nastala zaradi stanja v Južni Tirolski. Ko opozarja na nevarnost za mir irj demokracijo, ki jo predstavlja fašistični poskus, da bi vprašanje Južne Tirolske izkoristili za ((šovinistične agitacije, za napad na svoboščine in pravice državljanov«, resolucija poudarja nujnost, da ((italijanske demokratične sile izrazijo in uveljavijo z doslednostjo pozitivno politiko, ki naj privede do dejanske rešitve vprašanj, ki so — toliko let po sklenitvi sporazuma De Gasperi - Gruber — v Južni Tirolski še vedno nerešena«. S tem v zvezi resolucija podčrtava naslednje temeljne točke: 1. Ponovna potrditev meja, k; so jih določile mriovne po. godbe. Vsako popuščanje na tem področju bi nujno spodbudilo druge dežele, da bi postavile vprašanja v nasprot ju s koristtmi Italije in miru v Evropi. 2. Popolno in prepričljivo spoštovanje pravic manjšin nemškega in ladin. skega jezika, v drugih deželah pa manjšin slovenskega in francoskega jezika — kot uveljavljenje italijanske ustave sporazuma De Gasperi-Gruber in deželnega statuta. Državljani nemškega jezika so državljani italijanske republikanske države, ki temelji na sistemu širokih avtonomij. To pomeni, da je treba ne le pri- znati, spoštovati in zahtevati, da se spoštuje avtonomija dežele Trentinske-Gornjega Poa-dižja, ampak da je treba priznati in spoštovati tudi avtonomne pravice in oblast pokrajine in občine, kakor to predvideva deželni statut. 3. Pozitivno politiko, ki naj vodi k uresničenju prijateljskega sodelovanja med različnimi skupinami v Južni Tirolski in italijanskim narodom. Izrecna obsodba revanšistič nih stališč, ki jih Zap. Nem. čija zagovarja na škodo vseh evropskih dežel in Italije. To vključuje predvsem, da Italija odkloni svojo podporo nem-ški oborožitvi, odkloni svoja oporišča za «Bundeswehr», hkrati pa dosledno italijansko pobudo v korist mednarodne, ga pomirjenja in miru v Evropi«. Donat Cattin je v imenu sindikalističnih poslancev KD struje «rinnovamento* poslal političnemu tajniku KD Moru brzojavko, v kateri zahteva nujno sklicanje vodstva stran, ke, da bi proučili položaj na Siciliji. Znano je namreč, da je levica KD skrajno nezadovoljna s stališčem deželnega odbora KD na Siciliji, ki je odklonil likvidacijo sedanje deželne vlade, v kateri KD sodeluje z liberalci, monarhisti in fašisti. V Firencah se bodo med KD, PSDI in PSI jutri nadaljevala pogajanja za sestavo občinskega odbora levega cen. tra, ki so bila nenadno preki-njena v prejšnjem tednu. A. P. i 1 S J,jls lahko Jo j j° tavn»T ina; *-a' tnu krni ati lak0 p^Ja zatiral X mora rav! fckrtS m*kratl6na ^njšinam jim pri- Demonstranti korakajo navzdol po Korzu in kričijo «Fora i ščavi«, «A morte i ščavi« tn »A morte Tito« in podobne, še hujše psovke, ki Jih niti časopisni papir ne prenese. Poluradna tiskovna agencija ANSA je ob 21.10 sporočila «urbi et orbi«, da s0 «samo nekatere skupine mladeničev odšle po Korzu in hodile po pločniku« nobenega povelja za razhod, kajti fašistični pobalini so se pognali s ceste na pločnike, najbolj «pogumni» pa so jo ucvrli po bližnjih ulicah. Jeepi so se ustavili na sredi Borz. nega trga, in ko je iz prvega avtomobila izstopil vicekve-stor dr. Guida, je bilo cestišče že prazno. Pločniki pa so bili seveda polni fašističnih pobalinov. Vi. cekvestor je v spremstvu štirih «čelerinov» stopil med de. monstrante pred barom «Rex» in jih začel mirno nagovarjati, naj ne stojijo na miru (Circolare, per favore, circo-lare...). Ura je bila točno 19, demonstracija je bila sama na sebi razbita, in pobalini so čakali, kaj se bo zgodilo. Zgodilo se je, da je od nekod prišla skupina karabinjer, jev, ki so začeli zelo vljudno razganjati skupine. Neverjetno mil nastop policije oziroma karabinjerjev je opogumil ne. katere fašistične pobaline, ki se niso hoteli premakniti z mesta. To je vicekvestorju pri. šlo kot nalašč, saj je lahko spravil na kvesturo nekaj pobalinov in tako «rešil» zunanji videz policijske intervencije — namreč v smislu, da bodo lahko rekli: poglejte, 12 smo jih priprli in prijavili sodišču! Tudi včeraj so se nadaljevali protestni sestanki Neodvisne socialistične zveze na raznih sedežih njenih organizacij. V Križu na sestanku, na katerem je govoril tovariš dr. Dekleva, je bil podrobno analiziran politični položaj in vzroki, ki so tudi bili pretveza za izpade proti Slovencem. Tovariš dr. Dekleva je zaklju. čil svoje poročilo z ugotovitvijo, da bodo narodi kljub vsem intrigam in naporom re. akcionaraih in desničarskih sil našli pot skupnega življenja v svobodi in medsebojnem spoštovanju. Nato je bila na sestanku sprejela naslednja resolucija: ♦ Prebivalci iz Križa, zbrani na sestanku 10. februarja t.l. odločno obsojamo fašistične in revanšistične kroge, ki so pognali del tržaških dijakov v podle protislovenske demonstracije in v izpade proti njihovim kulturnim in gospodarskim ustanovam ter proti njihovi imovini. Ravno tako obsojamo oblast, ki je dopustila ta vandalizem in pasivno opazovala sramotenje Slovencev z vzkliki ♦Fora i ščavi«, ♦A morte i ščavi«, netenje narodnostne mržnje in poveličevanje propadlega fašizma. Proti temu početju odločno protestiramo, ker je bilo naperjeno proti demokratičnim pravicam Slovencev, proti težko doseženemu zboljšanju odnosov med Slovenci in Italijani in še posebej, ker je bilo naperjeno proti demokratičnemu razvoju političnih prilik v Italiji. Reakcionarni in fašistični krogi ne morejo preboleti poraza, ki so ga doživeli lanskega julija ob protifašističnih, demokratičnih in odporniških silah«. »Protestiramo hkr^Ji tudi proti temu, ker je vladni komisar prepovedal zborovanja po fašističnih izpadih in tako zaprl usta prizadetim demokratičnim tržaškim silam. Zahtevamo, da oblasti začnejo izvajati mednarodne obveznosti in ustavne določbe v korist Slovencev v Italiji, da se na pozicijah enakopravnosti med Slovenci in Italijani ustvarjajo čim boljši pogoji za sožitje in sodelovanje vsega tržaškega prebivalstva in še posebej dobrih odnosov med sosednima državama.« V Nabrežini, kjer je ravno tako bilo protestno zborovanje in je podal poročilo tovariš Mirko K osmina, so v zaključ' ku sklenili, da bo društvo pripravilo resolucijo in jo odposlalo ministrskemu predsedniku Fanfaniju. Podobni sestanki so bili tudi v Borštu, Dolini, Skednju, na Opčinah, pri Sv. Jakobu in drugje. Povsod so bile izglasovane podobne resolucije kot v Križu in odposlane protestne brzojavke. Dopoldne je obiskala vladnega generalnega komisarja dr. Palamaro delegacija tržaške federacije KPI, katere taj. nik Paolo Šema je poudaril da so incidenti v zadnjih dneh jasno dokazali, da — če bi morali biti sprejeti ukrepi — potem bi morati takt ukrepi prizadeti fašistične razgrajače in hujskače na rasno mržnjo. Komisarjev dekret pa je prizadel demokratično in antifašistično gibanje, ki ima vso pravico izraziti svoje politično stališče. Tajnik Sema je zahteval, naj se zaradi tega ta dekret razveljavi. Dr. Pala-mara pa je odgovoril, da je odlok nepreklicen, ker da služi »pomiritvi« in varstvu javnega reda. Podoben korak je storila delegacija KPI tudi pri kvestorju. * Ta fotografija je posneta ob 18. uri na Trgu Goldoni, ko je bilo že povsem jasno, da gre za nedovoljeno demonstracijo, kajti fašisti so zapeli državno himno z znamenitim refrenom na račun predsednika sosedne republike. Policija, ki je bila navzoča ni ravnala po dekretu generalnega vladnega komisarja, temveč je dopustila, da so demonstranti formirali povorko in odšli po Korzu. Poluradna tiskovna agencija ANSA je ob 19.45 sporočil«, da policija «ni imela razloga za intervencijo«... Izjava predstavnika vlade FLRJ o fašističnih demonstracijah v Trstu Popustljivost glede manjšinskih pravit koristi samo nasprotnikom Protest najuglednejših zastopnikov kulturnega življenja Slovenije (Od našega dopisnika) BEOGRAD 10. — «Napadt na jugoslovansko manjšino so delo iredentističnih šovinističnih in fašističnih elementov in organizacij. Njihovi napadi niso u-smerjeni samo proti Jugoslaviji in njeni integriteti in proti naši manjšini v Italiji, temveč tudi proti jugo-slovansko-itaiijanskemu sodelovanju in konstruktivnemu mednarodnemu sodelovanju sploh,» je izjavil na današnji tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve. »Jugoslovanska javnost je globoko ogorčena nad temi dogodki, ki so v nasprotju z dobrimi odnosi, ki so se zadnje čase začeli razvijati med obema državama, želim prav tako poudariti, da jih je velik del italijanske javnosti odločno obsodil. Znano vam je, je nadaljeval Kunc, da je jugoslovanska vlada v zvezi s temi dogodki ostro protestirala pri italijanski vladi, ki je izrazila obžalovanje in obljubila, da bo sprejela u- krepe, da se ti dogodki ne ponovijo. Upam, da se bodo iz teh žalostnih dogodkov potegnili ustrezni sklepi, ki se, kot kaže, sami po sebi vsiljujejo, a to je, da vsaka omahljivost glede u-zakoniitve manjšinskih pravic in izvršitve mednarodnih obveznosti koristi samo nasprotnikom demokracije in mednarodnega sodelovanja.« Napovedani obisk maršala Tita Gvineji, Gani, Togu, Liberiji, Maroku, Tuniziji in Združeni arabski republiki je Ku-nc ocenil kot nov prispevek h krepitvi in poglobitvi prijateljskih odnosov z državami, ki so skupno z Jugosla- vijo privržene miroljubnemu sodelovanju, enakopravnosti, načelom koeksistence, listini Združenih narodov in konstruktivnemu mednarodnemu sodelovanju. Potovanje maršala Tita bo nova manifestacija miroljubne in konstruktivne politike Jugoslavije in nov prispevek k naporom za mir in enakopravno sodelovanje na svetu. Napad francoskega letala na letalo predsednika vrhovnega sovjeta ZSSR Brežnjeva je Kunc ostro obsodil ne samo zato, ker gre za oviranje svobodnega zračnega prometa, temveč za «ravnanje, ki je brez precedensa v odnosih med državami, bi ima lahko najresnejše mednarodne posledice«. Stanje v portugalskih kolonijah predstavlja po besedah Kunca anahronizem v sodobnem svetu in primer brutalnega teptanja prebivalstva. Narodi Jugoslavije z globokimi simpatijami spremljajo borbo narodov Angole in dru- gih kolonialnih narodov za svobodo in narodno neodvisnost. V zvezi z vestmi o Lumum-bt je Kunc izjavil, da preseneča ravnodušnost poveljstva OZN v Kongu in da so zadnje vesti nov znak, 'da^je potrebno čimprej sprejeti ukrepe za osvoboditev Lumumbe in ostalih voditeljev Konga, kajti to je pogoj za rešitev krize v Kongu in ureditev razmer v tej deželi. Iz Ljubljane poročajo, da je Svet za kulturo in prosveto Slovenije, v katerem so zastopani najuglednejši zastopniki kulturnega življenja Slovenije, danes odločno protestiral zaradi zadnjih izpadov fašističnih elementov v Trstu proti Slovencem in njihovim kulturnim ustanovam. Svet je na današnji seji pooblastil tajnika, da sporoči pristojnim organom zahtevo, da se zavzamejo za odločno zaščito pravic jugoslovanskih narodnih manjšin v inozemstvu. B. B. limiiMiiiMimiimtiiiliiiMililMlliiMitlillllHitiiilniiiitiiiiiiiiiililiMillilHHliimiiliiiiiHMmtmiiiiiiiimililtiiiHllimillliiiiiljHiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiuiiiiiiiiiMliiiiiiiiimniMmMMMliiiMiiiiiimfiiill Lumumba pobegni!iz zapora vKatangi in srečno prispel v pokrajino Kivu ? Sporočilo o begu je objavil Čombejev minister za informacije, ni pa še gotovo, ali je Lumumba že rešen - Nekateri menijo, da gre morda za spletko, da bi opravičili njegov umor - Francoski padalci za Combeja - Poziv skupine nevezanih držav Hammarskjoeldu ELISABETHVILLE, 10. —! Combejevo ministrstvo za informacije je danes objavilo sporočilo, v katerem pravi, da so Lumumba, predsednik senata Okito in minister M’PolO; zbežali iz zapora, kjer so bili zaprti. Zbežali so danes ponoči, potem ito so uspavali in zvezali dva čuvaja. Polastili so se nato črnega policijskega avtomobila «Ford», v katerem je bilo bencina za 100 kilometrov poti. Izginili sta tudi dve puški. Combe je takoj dal ukaz, naj se stori vse, da ubežnike izsledijo. Veliko število policistov in orožnikov išče s pomočjo letal ubežnjike. Za vsakogar, ki bi odkril ubežnike, so • razpisali nagrado 30.000 novih francoskih frankov (4 milijone lir) samo za Lumum-bo, 500o frankov za Okita in 5000 frankov za M’Pola. Čombejev notranji minister je na tiskovni konferenci izjavil, da ujetniki niso bili zaprti v jetnišnicah v Katangi, »iz strahu pred morebitno agitacijo drugih jetnikov ali v precejšnji meri heterogenega prebivalstva v Elisabethvillu, Jadotvillu ali Kolveziju«. Zato so jih zaprli v nekatera stanovanja in njihov zapor so večkrat menjali, najprej v bližini Elisabethvilla, zatem pa v bližini Tumbtveja, zatem pa blizu Sinkolombveja in končno blizu Mačače, 100 kilometrov od vzhodne meje s portugalsko Angolo. Od tu so zbežali, s tem da so izkoristili manjše nadzorstvo, ker so bili izolirani izven vseh centrov inj sami niso vedeli, kje so. Popoldne je predsednik Com-bejevega ministrstva za informacije sporočil, da je neko letalo opazilo črn avtomobil .40 km od železniške proge Elisa-bethville-Angola. Takoj sta odletela na ta 'kraj dva helikopterja Combejeve vojske, da ugotovita, ali gre za avtomobil, s katerim so zbežali Lumumba in ostala dva ministra. Domneva se zaradi tega, da so sa ubežniki usmerili nasproti področju, ki je pod nadzorstvom upornikov Baluba. Vsa zadeva je povsem nejasna. Znano je namreč, da so že zdavnaj sporočili, da je bil minister M'Polo ubit. Pred dnevi pa so se razširile govorice, da je bil ubit tudi Lumumba. Številni opazovalci se sedaj sprašujejo, ali ni morda to u-radno sporočilo Combeja spletka, ki naj pripravi poznejše sporočilo, da so bili Lumumba in njegova dva ministra «ubiti na begu, ko so se z orožjem branili«. Značilno je namreč, da nekatere zahodne agencije že sedaj pravijo, ali se ne bo beg treh zapornikov končal s smrtjo, ker imajo pri sebi orožje in se bodo branili Guverner v pokrajini Leo-poldville, Kamitatu, ki je Lu-mumbov pristaš, je izjavil, da ne verjame, da je Lumumba zvežal, temveč da so ga katan-ške oblasti ubile. V izjavi a- genciji UPI je Kamitatu dejal:! »Lumumba ni skušal zbežati, v času, ko je bil, v Katangi. Ne pozna področja, kjer mrgoli 'čet, ki so zveste Combeju. Nimam nobenega dokaža, toda moj vtis je, da je bil Lumumba ubit. Če bi to bilo res, gremo državljanski vojni na-sproti.« član odbora OZN za dobre usluge v Leopoldvillu je s tem v zvezi izjavil: «To je samo spletka; verjetno je bij ubit. Če je tako, ne bo v Kongu miru za 20 let.« V krogih OZN v New Yorku so zelo skeptični glede bajke o begu in pripominjajo, da je malo verjetno, da bi Čombeje-ve oblasti tako površno nadzorovale Lumumbo, da bi lahko zbežal, V istih krogih so mnenja, da bi se v primeru, da bi še izkazalo, da je Lumumba res mrtev, Varnostni svet lahko sestal že jutri, namesto v ponedeljek. Nocojšnja beograjska ((Borba« objavlja dopis svojega p>»-sebnega dopisnika iz Konga ki pravi, da se zdi, da je Lumumbi uspelo pribežati na varno v pokrajino Kivu. Dopisnik pravi, da je dobil telefonsko sporočilo od »prijateljev«, t. j. od «neuradnih, toda verodostojnih virov« iz Bukavu v pokrajini Kivu, da je Lumumba prišel tja živ in zdrav. Dopisnik pa dodaja, d ni uspel dobiti potrdila tc novice. Poudariti je treba, da je Bukavu oddaljen tisoč kilometrov od Mučače, kjer je bil Lumumba zaprt. V Elisabethvillu je predstavnik Combejevega notranjega ministra izjavil, da so avtomobil, s katerim je Lumumba zbezal, našli prazen, poškodovan in napoi prevrnjen v jarku. Stalni predstavniki v OZN Gane, Gvineje, Maroka, Libije, ZAR, Jugoslavije, Indije, Cejlona, Indonezije in Malija so danes obiskali Hammar-skjoelda in mu izročili pismo, v katerem izrekajo »veliko zaskrbljenost« za usodo Lumumbe in ga pozivajo, naj s« nujno informira pri svojih predstavnikih v Kongu. Ham-marskjoeld je odgovoril, da bc storil «kar bo mogel«, da ugodi tej zahtevi. Pobudi skupine nevezanih držav se je pridružil tudi sovjetski predstavnik Zorin, ki je tudi poslal pismo Hammarskjoeldu s pozivom, naj poizveduje o usodi Lumumbe. Čombe je medtem poslal pismo Hammarskjoeldu. v katerem pravi, da se upira njegovim predlogom za nevtralizacijo vseh oboroženih si] v Kongu in pravi, da bi to pomenilo dati prosto roko «upornikom», ki podpirajo Lumumbo. Kakor poročajo iz Pariza, so tam ustanovili center za rekru-tacijo vojakov za Combeja. Ba-je se je že prijavilo nad 200 francoskih padalcev, ker ponuja Combe zelo visoke plače. Tujska legija v Katangi, ki se bo borila protj zakoniti kon-goški vojski, bo pod poveljstvom francoskega padalskega polkovnika Trinquiera, ki je že v Elisabethvillu. Z.,:.. kakor odločno v vesolje in osem m: nazaj v čas. Po njiho iravicena Kako bodo v Avstriji prihodnji mesec preštevali koroške Slovence in gradiščanske Hrvate DUNAJ, februarja. — 21. marca se bo začelo v Avstriji ljudsko štetje, drugo po vojni. Leta 1951 (ljudska štetja so vsakih deset let) so našteli 6.933.000 oseb. Letos bodo prekoračili sedem milijonsko mejo, ker znaša v nekaterih pokrajinah, tako na primer v kmečkem Vorarlbergu, prirastek prebivalstva skoraj 20 odstotkov v primerjavi z letom 1951. Tudi mesta, predvsem industrijski Linz, so v zadnjih letih zelo narasla. Ljudska štetja imajo v Av-stiji zelo velik politični pomen. Po rezultatih popisa prebivalstva določijo namreč število poslanskih mandatov za posamezne volilne okraje, ki ostane potem v veljavi polnih deset let. Sistem je naslednji: število celotnega prebivalstva delijo s 165 — toliko je v Avstriji poslanskih mandatov; s tem dobijo tako imenovano »ključno število*; to število delijo nato s številom prebivalstva v posameznih volilnih okrajih in dobijo tako število mandi-tov za vsak posamezni okraj. Glasove, ki ostanejo, uporabljajo v okviru večjih volilnih okolišev za določitev »ostan-karskih mandatov*. V praksi pomeni to, da so mandati v kmečki pokrajinah, kjer je veliko otrok, »cenejši* ker je v njih relativno malo volilnih upravičencev. Tako je v nekaterih kmečkih predelih treba samo po 17.000 glasov za en mandat, v mestnih oziroma delavskih krajih pa tudi do 25.000 glasov. Zato je pri zadnjih parlamentarnih volitvah konservativna Ljudska stranka dobila mandat več kot Socialistična stranka, čeprav je dobila manj glasov. Niso redki glasovi, ki trde, da bi Ljudska stranka že zdavnaj zgubila prvenstvo, če ne bi bilo tega volilnega sistema. Ker se je v zadnjih desetih letih socialna struktura prebivalstva precej spremenila in ker se je močno povečal dotok ljudi z dežele v mesta, pričakujejo, da se bo pri letošnjem ljudskem štetju spremenila tudi razdelitev poslanskih mandatov. Tako bo na primer kmetijska Gornja Avstrija zgubila en mandat, ki bo prioadel industrijskemu Linzu. Tudi Gradiščanska bo po vsej verjetnosti izgubila mandat, medtem ko bo en dunajski mandat romal iz mestnega središča v delavsko predmestje. Razumljivo je, da si iz teh premikov predvsem socialisti obetajo prednosti. Tukajšnji politični opazovalci izračunavajo, da bodo socialisti pridobili po rezultatih popisa najmanj dva do tri mandate. Izrednega pomena so ljudska štetja tudi za narodne manjšine. Praksa dosedanjih popisov prebivalstva v Avstriji je bila, da se je eno izmed vprašanj pri popisu nanašalo tudi na »občevalni jezik* (Umgangssprache). S pomočjo tega povsem nejasnega in neeksaktnega kriterija so v avstroogrski monarhiji, v Prvi republiki in tudi po vojni »ugotavljali* nacionalni sestav prebivalstva. Razumljivo je, da so narodne skupine ta kriterij vedno od’očno odklanjale in ga imenovale »germanizacijo na papirju*. V državi z nemško upravo je občevalni jezik za veliko večino pripadnikov nacional nih manjšin seveda nemški, ker ga pač uporabljajo v stiku z organi oblasti, z delodajalci, s tujci itd. Toda čeprav odgovor na vprašanje o občevalnem jeziku nikakor ne pomeni nacionalne opredelitve, je v Avstriji že stara praksa, da te rezultate ljudskih štetij obravnavajo kot ugotovitve narodne pripadnosti prebivalstva. Tudi v novi Avstriji ni bilo drugače. Uradna avstrijska publikacija »Tatsachen und Zah-'en» (Dejstva in številke), ki jo je leta 1959 izdal vladni tiskovni urad, trdi na strani 26: »Koroška je edina dežela v Avstriji, v kateri živi nacionalna manjšina večjega obsega. Okrog 96 odstot-Tcov Korošcev govori nemško, 4 odstotke se jih prišteva k slovenskemu .materinemu’ jeziku*. Ker šteje Koroška o-krog 480.000 prebivalcev, bi naj število Slovencev znašalo po teh podatkih torej o-krog 19.000. Približno toliko Korošcev pa je navedlo leta 1951 slovenščino kot .občevalni’ jezik. Na strani 20 navedene publikacije piše: Okrog 99 odstotkov Avstrijcev je pri zadnjem ljudskem štetju (1951) navedlo nemščino kot .materin’ jezik, medtem ko je nekaj več kot 1 odstotek prebivalstva druge .narodnosti’*. Ker pri zadnjem ljudskem štetju niso upoštevali kriterija materinščine ali narodnosti, temveč samo kriterij občevalnega jezika, je torej očitno, da služijo ti rezultati drugačnemu prikazovanju narodnostne situacije v državi, kot v resnici je. Da ima tak sistem izključno samo raznarodovalni namen, je na dlani. Kako bo s to zadevo letos, še ni jasno. Kaže, da se vlada še ni dokončno odločila, | ali naj rubriko »občevalni jezik sploh vnesejo v popisne liste ali ne. Koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati vse- vpraševanje po občevalnem jeziku, ker iz izkušenj dobro vedo, kakšen namen bi to povpraševanje imelo. Med drugim opozarjajo tudi na poguben vpliv, ki ga ob takih priložnostih izvajajo na dvojezičnem ozemlju uradni popisovalci, tako imenovani »komisarji* (na dvajset družin pride po en popisovalec). Ti komisarji so namreč povečini, vsaj po dosedanjih izkušnjah, nemško nacionalno orientirani. Prav posebno pa se upirajo povpraševanju po občevalnem jeziku zaradi tega, ker obstaja nevarnost, da nameravajo oblasti na ta način po ovinku izvesti »ugotavljanje manjšine*, ter na podlagi dobljenih rezultatov izvajati manjšinsko zakonodajo. To bi pomenilo, da bi užival manj» šinsko zaščito samo relativno majhen del slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, namreč tisti del, ki bi navedel kot občevalni jezik slovenščino ali hrvaščino. Ker se je vlada, kot kaže, končno le odpovedala posebnemu »zakonu o ugotavljanju manjšine*, pri načelu pa še vedno vztraja, je zaskrbljenost obeh nacionalnih skupin zdaj pred ljudskim štetjem povsem upravičena. SLAVKO FRAS Prizor z neapeljskih ulic med zadnjimi neredi, ko je bilo prevrnjenih tudi nekaj tramvajev — Policija pa je ravnala mnogo bolj energično kot v Trstu s fašističnimi protislovenskimi demonstranti in je aretirala 107 oseb iiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiilif iMifiiiiii iii iiiiiiiiiiiiiMiTiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iii iiaiiiiiiiiiiiuiii milili iiiiiiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiitiii mn m iiiiiiuiiii it iiiiiiiiiiiiii m iiiiiiu um ih Peti dan procesa zaradi umora Marije Martirano v rimski Ulici Monaci Fenaroli postavlja Sacchija na laž Z Chianijem nista bila prijatelja Pred tem je Fenaroli na dolgo govoril o svojih odnosih z ženo in njenimi številnimi sorodniki, ki da jih je moral vzdrževati in o vzroku svojih intimnih odnosov z Amalijo Inzolia RIM, 10. — Po prvih treh dneh uvodnih priprav je pro. ces v zvezi z umorom v Ul. Monaci v Rimu, kjer je bila umorjena Maria Martirano, včeraj prešel v svojo delovno fazo z zasliševanjem Giovan-nija Fenarolija, moža pokojnice, ki mu sodišče očita, da je naročil umor svoje žene. Predolgo bi bilo navajati vse, kar je obtoženec v svojem štin ure dolgem govoru povedal. Navedli bomo le glavne misli: Fenaroli je hotel ne svoj način prikazati odnose s svojo ženo in z njenimi sorodniki ter v podjetjp samem. Po njegovih izjavah pokojnica ni bila neka svetnica, on pa da jo je enaindvajset let ne le imel rad, pač pa jo prenašal. Iz njegovih izvajanj smo zvedeli, da je bil prva leta zakonskega življenja z Marijo Martirano srečen, da pa je pozneje postajalo živ-ljenje med njima mučno. Maria Martirano se je bila pred pcroko podvrgla neki ginekološki operaciji, katere posledica je bila, da je bila njena možnost zanositve zmanjšana za petdeset odstotkov. Pozne, je pa se je morala zaradi zgrešene prve operacije ponovno podvreči operaciji, s či- mer se je prenehala tudi možnost seksualnega izživljanja. Fenaroli je nadalje povedal, da preteklost Marie Martirano in njene sestre Anne ni bila v njunih mladih letih kdo ve kako zgledna. Tu je omenil celo prostitucijo. Da bi se razmere še poslabšale, je zatrdil obtoženec, so se sorodniki njegove pokojne žene po njuni poroki dobesedno zgrnili na njun dom, tako da jih je miral dolga leta vzdr-ževati in prenašati. Zaradi odnosov med njim in ženo, ki so se stalno slabšali, je posebno po smrti Annine-ga moža Carla Angelinija postala Maria Martirano bolest, no boječa, toda ne nasproti njemu, pač pa jo je obdajal čuden strah, ki si ga Fenaroli toimači s tem, da se je bala, da bi ne prišli na dan stari grehi. V času, ko so bili njuni od-ncs’ tako napeti, se je Fenaroli seznanil tudi s sestro sedanjega soobtoženca Carla In-7olie Amalijo Inzolia, s katero je začel imeti tudi tesnejše stike. Neki Mario Buzzi pa je Mariji Martirano te Fenaro. lijeve tajne odnose izdal in tedaj je Maria Martirano pri-h;tela v Milan, da bi nadalje- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII) V Švici Opazovanje sončnega mrka z letal Posadka letala bo štela 48 članov ŽENEVA, 10. — Oseminštirideset članov švicarske astro, navtične družbe se bo udeležilo opazovanj sončnega mrka, ki bo 15. februarja letos. Na letalu «Convair Metropolitan« bodo ob 6.15 odleteli iz Švice in nato leteli na področju Piše, da bi iz letala opazovali ta redek pojav. Švicarski a-stronomi imajo prvenstveno namen fotografirati sončni mrk v raznih obdobjih njegovega poteka in to s pomočjo fotografskih in znanstvenih naprav, ki bodo vgrajene na letalu. «» ------- Brez rezultatov sestanek šestih PARIZ, 10. — V Parizu so se danes sestali predsedniki vlad šestih držav evropskega skupnega tržišča. Sestali so se zjutraj in popoldne in nato sklenili, da bo prihodnja konferenca najvišjih predstavnikov teh držav 18. maja v Bonnu. General de Gaulle bo pred tem sestankom obiskal zahodnonemško prestolnico, kjer se bo razgovarjal z Adenauerjem. Kakor je znano, je kancler Adenauer prišel pred začetkom sedanje konference na razgovore z de Gaullom. Izvedelo se je, da so se danes sporazumeli, da bodo u-stanovili odbor, katerega naloga bo pripraviti periodične sestanke predsednikov vlad in eventualno ministrov. V krogih blizu nemške delegacije pravijo, da so predstavniki šestih držav »soglasno izrekli željo*, naj bi rimske pogodbe v prihodnje dobile politično vsebino in naj bi v čim krajšem času iskali »praktična sredstva, da pride do teh rezultatov, ne da bi škodovali sedanjim evropskim ustano-vajn in ne da bi kompromitirali atlantsko solidarnost*. Kakor se vidi, se tudi na sedenjem sestanku niso mogli sporazumeti in odstraniti številnih nesoglasij med šestimi. Znano je namreč, da so se francosko-zahodnonemški od-resi občutno ohladili po zadnjem Adenauerjevem sestan. ku z de Gaullom. Čeprav se tedaj objavili optimistično sporočilo, sta ga oba državni, ka vsak po svoje tolmačila. De Gaulle želi konfederal-ro Evropo, v kateri bi imela Francija važno mesto. Adena-uer pa hoče inetgrifano Evro-po in ni pripravljen prepustiti vodstva v njej Franciji. vanje teh odnosov preprečila, ker da je bila zelo ljubosumna. Njena ljubosumnost je biia, je zatrjeval Fenaroli, že bolestna in Maria Martirano šla tako daleč, da je sama z ružem za ustnice mazala Fe-naiclijeve robčke, da bi mu jih nato kazala in mu grozila, češ da ima v rokah dokaze njegove nezvestobe. Fenaroli je v teh razmerah — kot zatrjuje — svoji ženi priznal svoje odnose z Amalijo Inzo-lio in da bi z ženo imel mir, ji je obljubil, da bo te odnose piekinil. Tega se je tudi držal kakih devet mesecev, morda leto dni, dokler ni zvedel da je Amalia Inzolia hudo bclna in tedaj je začel ponov. no zahajati k njej. Fenaroli je v svojem izva-jtnju prvega dne zasliševanja govoril tudi o izrednih stroških, ki jih je imel zaradi sorodnikov Marije Martirano. Vsakokrat ko je bila sestra njegove žene Anna por. Angelini pri njej na obisku, je ženo zahtevala od njega večje vsote denarja. In ko se je vsega tega naveličal in ker se je njegovo podjetje znašlo v težavah, je nekega dne 1957. leta vlaganja na ženino hranilno knjižico prekinil, da bi mogel na tak način zvedeti, kam gredo tolikšne vsote, ki jih žena od njega zahteva. Fenaroli je nato spregovoril tudi o štirih zalepkah, nadalje je govroil o ureditvi svojih dolgov nasproti »Italcas-se», kateri je dolgoval 528 milijonov lir in se iz zagate reš'l z 11 milijoni lir, ter tudi o misli, ki so ga navdajale, da bi napravil samomor. Nato je bilo govora tudi o Sacchi-ju, katerega obtožbe Fenaroli odločno odbija, ker da bi nje-mu prav gotovo zadnjemu za. upal, če bi dejansko imel namen svojo ženo umoriti, kot Sacchi zatrjuje, da mu je bil rekel. Na današnji razpravi, ki je trajala od 10 dopoldne pa do 15.10, je Fenaroli spet na dolgo govoril o očitanem nakle-pu za umor njegove žene Marije Martirano. Na dolgo in na šiicko je razlagal, kako je bil prišel 11. julija 1958 v Milan z ženo in kako ni res, da bi se bil vrnil v Rim z letalom, pač pa da se je vračal v Rim z avtomobilom, ker se njegova žena ni počutila dobro. Sacchi, pravi Fenaroli, bi moral vedeti, da se je 17. julija vračal v Rim z avtomobilom in ne z letalom. Nato je Fenaroli govoril tudi o svojem srečanju z Ghia-r.ijem, drugim obtožencem, 7. septembra v Rimu na kolod-voru, kjer naj bi mu bil Ghia-ni, s katerim sta se razmeroma slabo poznala, rekel, da je zamudil vlak in mu je zato Fenaroli ponudil, da bi se peljala z istim vlakom, v katerem se je vračal v Milan sam. Fenaroli naj bi mu izno. sloval tudi kabino v spalnem vagonu. Na vrsto je danes prišla tu. ai zadeva zapisnika iz zasliše. vanja pred preiskovalnim sodnikom v zvezi z zelenim listkom. Svojo prvo izjavo glede tega v preiskavi je Fenaroli hctel popraviti, ker da je tedaj odgovarjal pod nekakšnim moralnim pritiskom. Gre za zadevo v zvezi z znanim »do. kazom* zelenega listka. Ob 15.10 uri je predsednik sodišča po prečitanju treh pisem, ki jih je Fenaroli pisal iz zapora, odložil razpravo do ponedeljka zjutraj. Skupina angleških znanstveniko1 objavila novo teorijo o vesolj'* Nova teorija pravi, da ima vesolje izvor, ki je omejen v časti ' obstaja deset milijard let in ne bo trajalo vedno LONDON, 10. —, gest angleških znanstvenikov je danes sporočilo na tiskovni konferenci, da so odkrili nova dejstva, ki dokazujejo, da ima vesolje izvor, ki je omejen v času: obstaja deset milijard let in ne bo trajalo vedno. Znanstveniki, ki so dodeljeni observatoriju Mullard v Cambridgeu, so vodili raziskovanja, ki so jih pripeljala za osem milijard svetlobnih let ard let mnenju je vesolje v razmahu in menijo, da je upravičena teorija, da so svoj čas vse galaksije vesolja bile združene v mnogo manjši prostornini. Nastala je zatem eksplozija in nato so se vsi deli vesolja oddaljili od tega jedra. Znanstveniki menijo, da je zaradi tega zgrešena teorija o nenehnem ustvarjanju novih zvezd v vesolju iz vodikovih atomov. Raziskovanja so vodili pod vodstvom prof. Martina Ryleja, ki je docent za ra-dioastronomijo na univerzi v Cambridgeu. Londonski tisk je danes popoldne objavil z ogromnimi naslovi nad vso prvo stranjo to novico. Naslovi se glasijo na primer: »Sveto pismo je i-melo prav*. V Londonu izražajo mnenje, da bo imelo to sporočilo velik odmev v znanstvenem svetu in bo močno vplivalo na razne teorije, tudi če bo poteklo mnogo časa, preden bodo prišli do bolj ali manj dokončnih zaključkov, ker enaka raziskovanja vodi sedaj observatorij v Jo-drell Banku s pomočjo svojega ogromnega radioteleskopa. Ni izključeno, da bodo potekla tri ali štiri leta v nadaljnjih raziskovanjih, preden bodo znani novi rezultati. Omenjeni znanstveniki so neprestano iskali po nebu z velikim radioteleskopom observatorija Mullard. Dve leti zaporedoma pa je skupina večkrat pregledala vse dobljene podatke, preden je objavila svoje zaključke. Skupina se je stalno zamenjavala pri radioteleskopu in je osredotočila raziskovanja na 630 velikih «radio-zvezd*, ki so raztresene po vsem nebeškem svodu. Zatem je začela opazovati drugih 600 zvezd manjše jakosti. Poldrugi milijon zbranih podatkov so dali v elaboracijo elektronskemu stroju za nadzorovanje re-zultatov. «Radio-zvezde» oddajajo električne znake, ki jih zelo občutljivi radioteleskopi lahko ujamejo, čeprav so te zvezde tako daleč, da so nevidne tudi za optične teleskope. S sprejemanjem električnih znakov, ki jih oddajajo za nekaj tisoč milijonov let. Vzroki spreminjanja vesolja so v dejstvu, da se to naglo širi, kar je treba pripisati prvotni eksploziji, ki je «ustvarila» vesolje in katere pogonski učinek poganja zvezde, sonca, planete po vesolju s hitrostjo svetlobe. ((Potrebno je še ugotoviti, je dodal prof. Ryle, kako se vesolje spreminja, ker smo ugotovili, da je podvrženo spremembam.« Pri svojih raziskovanjih so znanstveniki ugotovili, da «ra-diozvezde« sestavljajo ob skrajnem robu vesolja gostejše skupine kakor pa v notranjosti vesolja, in bolj oddaljene zvezde so različne od bližnjih. To zna-či, da so se spremenile med svojim premikanjem v vesolju in s časom. Razen tega se zvezde ob robu vesolja premikajo vedno bolj daleč, in to premikanje pod začetnim pogonom «ustvarjalne» eksplozije ustvar- ja «praznino» v sredini vesolja. Danes obrazložena teorija torej odločno nasprotuje teoriji o «stalnem» vesolju, t. j. tisti teoriji, ki zagovarja stalno u-stvarjanje vedno novih zvezd v vesolju iz vodikovih atomov. Zagovornik te teorije prof. Hoyle je bil navzoč. na tiskovni konferenci Ryleja in je izjavil, da ne sprejepaa teh zaključkov. Deset šolarjev zgubilo življenje pod plazom ŽENEVA, 10. — Deset šolarjev je zgubilo življenje pod snežnim plazom v bližini Len. zerheide v Švici. Skupina 20 šolarjev je šla na izlet ob po- bočju bližnje gore. ga, širok 300 metrov, P t( iti ..........................................................................................................................................................................................i"1*1 I « ultrgal s pobočja g01*’.«, pokopal. Takoj so Pn n pomoč reševalne sW £ sl Do večera so na^,(( a trupel, pogrešajo P* . j j, deklico. Zato nadaljuje 8 nje ob svetlobi bakel j] z; --------| j t s: vf ® VVOOMERA, 10. 7" \ » meri so danes ujeli* so jih oddajali iz Z" j * se odbijali na Luni-petih znakov, ki je ^ hitrostjo svetlobe, 3®^ di 2 sekundi in 44 stotin*,, Vl de, da je preletel rez J ir ZDA do Lune in °4 8< Avstralije. J m* Luna relejna p#^ Odločila reakcija maroške vlad1 zaradi francoskega napada na letalo Francoska vlada «odredila preiskavo» in «obžaluje» Pričanje maroškega poslanika v Moskvi, ki je bil v PARIZ, 10. — V zvezi z včerajšnjim protestom sovjetskega zunanjega ministra pri francoski vladi zaradi napada na letalo, s katerim je potoval predsednik prezidija vrhovnega sovjeta SZ Brežnjev, je predstavnik francoskega zunanjega ministrstva obžaloval ta incident in izjavil, da so uvedli preiskavo. Kakšna bo ta preiskava, pa kaže že izjava, ki jo je podalo vodstvo za informacije v generalni delegaciji v Alžiru, ki pravi, da je posadka sovjetskega letala izvršila številne nerednosti med potovanjem. Izjava trdi, da načrt letenja, ki ga je sporočilo sovjetsko letalstvo francoskim oblastem, ni navajal, kdo so potniki. Dalje pravi izjava, da proga, ki je bila napovedana, in sicer približno 140 km severno od Al-žira, spada »v področje francoske odgovornosti*. Dalje je rečeno, da je letalo leteio mnogo bolj južno od tega področja in da je bilo »na nevarnem področju* in je bilo potrebno opozoriti ga, naj se umakne. Francoska letala so v ta namen izstrelila opozorilne strele, »ki niso bili nevar- **•» * -iiuivvt) iv* Juuuajajv; * . zvezde, je skupina lokalizirala | ni za letalo*. Na koncu tr» položaj teh zvezd in je s tem dijo, da je ravnanje franco- Strokovnjak za poneverbe PANTOISE, 10. — Strokovnjak za velike poneverbe, An. dre Boueufgras, je prišel v roke policijskim organom. Bil je aretiran in obtožen za bank. roit v znesku 300 milijonov frankov. Pred tem svojim «po_ dvigom« je Andre Boueufgras ustanovil in nato povzročil bankrot že več družb, tako da mu prtijo odgovornost za bankrote in poneverbe v znesku ene milijarde frankov. Ta svojevrsten poslovni človek je deloval v družbi z nekim dru_ gim mednarodnim tovrstnim strokpvnjakom prav tako fran. coskega porekla, Henrijem Di. lasserom, ki pa so ga spravili pod ključ pred letom dni. Od tedaj je Boueufgraf, ki sam že ni mogel ((izplavati«. izdal za 3 milijone novih frankov nekritih menic. Kakih deset njegovih pomočnikov išče policija. lahko začrtala sliko oddaljenih področij vesolja. Pogostoma je položaj, ki so ga ugotovili za neko zvezdo, odražal njen dejanski položaj pred milijoni let zaradi milijonov svetlobnih let, ki so potrebna, da ti znaki pridejo od zvezde na Zemljo. Znanstveniki so tako lahko pregledali milijone in milijone let zgodovine vesolja. Iz vsega tega so povzeli naslednje zaključke: Vesolje je nastalo pred milijoni let z eksplozijo strnjene gmote snovi in ni statično, temveč se stalno in temeljito spreminja. Doseglo bo dokončno «smrt», čeprav, kakor je izjavil prof. Ryle, smo lahko brez skrbj še skih lovskih letal »v skladu s pravilnikom*. Toda sovjetsko poslaništvo v Maroku je objavilo izjavo, ki pobija vse te trditve. »V zvezi z izjavo generalnega ravnatelja za informacije, ki trdi, da letalo »IL-18* ni letelo po progi, ki je bila prej določena*, je rečeno v izjavi, »sporoča poveljnik letala, v katerem je bil Brežnjev, da je ta izjava brez podlage in je od začetka do konca plod izmišljotine. Letalo se je strogo držalo začrtane poti nad teritorialnimi vodami od alžirske obale, ker je sovjetsko poslaništvo v Parizu že prej uradno sporočilo to progo francoski vladi. V trenutku, k je naše letalo trikrat obkrožilo francosko reakcijsko lovsko letalo in ga dvakrat obstreljevalo, je bilo naše letalo oddaljeno 130 km severno od Alžira. Poudariti je treba, da je bil stik po radiu z alžirsko radijsko postajo navezan, še preden se je pojavilo francosko lovsko letalo in še preden je to pri-križalo pot našemu letalu. Dejstvo, da je bila pot našega letala trikrat prekrižana, je bilo sporočeno alžirski radijski postaji z nujnim sporočilom v angleščini in francoščini, ki se je glasilo: »Francosko lovsko letalo obletava naše letalo »IL-18*. Prosimo vas, da odpokličete vaše letalo*. To sporočilo je bilo dvakrat ponovljeno v angleščini francoščini. Radijska po- staja na alžirskem letališču je po sprejemu odgovorila: «0-kay» in to ponovila dvakrat. Cez nekaj časa je francosko letalo prenehalo svoje kroženje okoli letala »IL-18* in ga prenehalo obstreljevati ter odletelo proti Alžiru. Naše letalo, ki je letelo nad mednarodnimi vodami do mgroškega ozemlja, se je strogo držalo proge, ki je bila že prej uradno sporočena francoski vladi*. Maroški poslanik v Moskvi, ki je potoval z istim letalom, je izjavil, da je opazil francosko letalo, ki je dalo znak, naj bi mu sledili. Eden od pilotov je tedaj obvestil Brež-njeva, da jih neko francosko letalo moti. Francosko letalo ni hotelo stopiti v stik po radiu. Motnje so trajale deset minut. Maroški poslanik je dodal, da je videl, kako je francosko letalo izstrelilo rafal, z naboji, ki puščajo sled, v smeri sovjetskega letala. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiinm,,,,,,^,,,,,,! Burgiba prišel v Zurich Masmudi nadaljuje posvetovanja ZUERICH, 10. — Tunizijski predsednik Burgiba je prišel danes iz Tunisa v Zuerich. Ob prihodu je izjavil, da ne more še vedeti, kdaj se bo sestal z gen. de Gaullom. Pripomnil je, da mu mora prej Masmudi poročati o izidu svo-jega razgovora z generalom. Z Masmudijem se bo sestal v kratkem. Danes popoldne je Burgiba Popoldne sta prišla v Zuerich ob povratku iz Prage finančni minister in glavni tajnik v zunanjem ministrstvu v alžirski vladi, ki bosta od tu nadalje,vala pot v Tunis. Ni zna. no* ali se bosta sestala z Bur-gibo- V Parizu pa nadaljuje Masmudi svoja posvetovanja s člani francoske vlade. Danes se je razgovarjal s pravosod- odšel v neko kliniko, kjer bo nim ministrom, še prej pa z ostal več časa na zdravljenju. | bivšim predsednikom vlade V noči med sredo in četrtkom Je izbruhnil v velikem švicarskem holelu v Rigi - Kaltbadu hud požar. Skoraj vseh 145 gostov Je moralo poskakati skozi okna, na srečo s vsi skočili na sneg in se tako rešili. Požar je terjal štiri smrtne žrtve, dvanajst oseb je bilo ranjenih, sedem pa jih še niso našli Reynaudom. Na kosilu je bil skupno z zunanjim ministrom de Murvillom, Jutri ga bo verjetno sprejel Debre. šele danes se je zvedelo, da je de Gaulle decembra sprejel kardinala Feltina, pastorja Boegnerja in rabina Kaplana, ki so pred tremi meseci po. stali skupno pismo de Gaullu, naj se odloči za konec vojne v Alžiriji. To je danes sporočil protestantski tednik »Reforme*. Zadevno poročilo pravi, da je de Gaulle pokazal občutljivost do intervencije treh verskih predstavnikov, toda »jasno se je pokazan), da ustavitev ognja ni bila v skladu s tedanjim položajem*. De Gaulle je namreč sptejel omenjene predstavnike tik pred svojim potovanjem v Alžirijo. Zvečer je maroški za informacije na-JJ konferenci izjavil: presenečen, da franCh°,ji(: ska ne spoštuje ®° ajj) bičaja in se vedno tanjenimi gosti jih maroški kralj sj. ut svoji deželi. Leta 19“”‘fr coska vojska zase?} ^ Ben Bele in danes 1 jjf letalo, v katerem 3e tf sednik prezidija vr^<>V|j/ vjeta SZ. Izvor teh 0>, cidentovx je vojna ki se lahko vsak tren® 1 meni v mednarodni -* Potrebno je zaradi tw f;: . di varnosti vseh, da * ajd * vi konec vojne v A'*® I”1 Rosseaujeva ri zavarovana PARIZ, j,- umetniških slik slikar,#)) *' rija Rosseauja, ki )e |t ^ di pod psevdonim0l,1j(i Jj nik«, bo od danes 11'J a nih v galeriji ((ChefP v Razni muzeji in z8Se j/ ? n>(, lekcije vsega sveta -- & ^ pariški galeriji dali ^ jji v lago vse slike velike^ j ja, ki so bile zavar“ ; ^ osem milijard franke'1, J ^ \6 t §] Slikar Rosseau ; ^ ^ pred petdesetimi Ie*'v >.' si ve slike so v galer*P :s|( v des Independants« vZt.,j,s * navadi ironijo občin’*!^ J ob k*’ j veliki umetniki nulega stoletja so ^ čeli ceniti in Pisarre^j Gauguin ter drugi se ^ daj zavedali, da lf_„,ti,l umetnik velike vredO°fj (d*1 kakor preden so ?a.’'pf' kubisti in surealis* za svojega predhodn’ j' Henri Rosseau tf. smatra za prednike F vizma« in tako ((naivne« umetnosti, ne pomeni, da bi v' V. delih ne poznal rit1"8'^ r.ije in ravnotežje- ^ svojega življenja i” A' «*jp8 j! nja m Rosseau Pr}‘ / beni šoli ali struji umetnost ni sledi'8 ^ modernega slikarske. - začela z impresionist® j) temu je njegov nač'_ / imel močan vpliv n8s j*. ke 20. stoletja. tega tedaj tako slab pj- ... ■ SgflU * ga slikarja upravič^ f ljeno na mesto, k' “'„ližj da. Sedanja prva P° jjtf, trospektivna razstee8 ,j del bo mogla ob1^ ir kazati njegovo čud® ( no in morda celo b° no življenje. . j «»—o DAMASK, 10. «proces Adolfa Eich®1. jij jo »1, i je napisal Zivei? , f; prepovedana v seve rn1' ci ZAR (Siriji). ■itiiiiimiiiiiiiiiiitiiMiifiiiMiiiiiiitniui,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,,,)),!«’1 , V sputniku 0 m nobenegačloti$ < MOSKVA, 10. — Član sovjetske akademije znanosti Leonid Sedov je danes izjavil moakoviki »Pravdi#, da v spultniku VII ni nobenega člo. veka v nasprotju z vestmi, ki so se razširile v inozemstvu. V vesoljski ladji ni niti poseb. nih naprav, ki naj bi služile za proučevanje vesoljskega proatora. Vesoljsko ladjo so iz. strezili edinole v poizkusne namene. Ni bil predviden noben poseben sistem za vrnitev sputni-ka na Zemljo. Ker pa je krožna pot, na katero je bil sputnik izstreljen, precej nizka, njegovo kroženje ne bo dolgo in ko bo prišel v stik z nizkimi gostimi plastmi atmo. sfere, se bo njeg°v končalo, - W Z druge strani ““ a®1*!: poroča: ((Osnovni ® jjjF' njega sputnika je sputnika s tolikšn« manj važen in Wl. jj f problem natančnost’- - ’ je bil povsem izredno natančnih teli ‘M so vgrajene v sal J“v se mogla proučeV8 krožna pot. Vsi sebnega računskega. Zemlji je bilo gt iz- viti, da je krožna ka VII skoraj P0|>Pse 1* ka krožni poti ki prej predvidevale-* jjunanje-trgovinski problemi Poljske | Strojna industrija Mjjamenja premog edice premogovne krize - Sreča v nesreči - Nujna preusmeritev VAiH$^y A oruarja. —.. ’ y /e* l trgovine z deželami, ki se novem razPravah o ?ke> ki « m načrtu Polj- Mučili ie V, pred dnevi za-J»st pohtL«, ■ glavna Pozor-sktorjev b ln.S°spodarskih nanio *rtrn ■ erjena ha zu-t gospodar- Za SospodarcFr danes «tlo», ke 4vo Poljske »ozko 'H Pritnanivr zunanjetrgovin- !f.Varien del« ’ ki biI u‘ S,1®0 Poljskih13 zazadi sPeci’ ma Pa j. vzr°kov, delo- ‘a Pa ». j. '““aov, mer na Z31?1 ®Pl°šnih raz- ^lno veča n ?em tržišču, f°Pravile C a r}. se razmere /g°vinskem oh- -1 v zunanie- 5°, ravnoiežia “n°m pnšl° °bJe 1961—acrt za raz" Ve^anie izv!! Predvideva po->aJpaIZ2Va0Za za 60 odst., sicer odst. S tem Phmanjkljai Pnanletrgovinski ,t0lla n«kif \.,bo ae kril. ? Podrtju® hlQ tbeba na , po mnonH Podvzeti. jlav je tQlu _Poljskih vodite- J^aati Poudai-3®33, vendar se a tak način m da ie edinole aS*?« trv^z"° ozdraviti ^ trgovinsko bilanci — ‘av v Poljski zunanje- Pred 50 leti -‘St,'*-* raste ,tlesu pTjT skačejo cene džarov wit®k°m Ma da znižaj aVStriiaka vla- Srbiie oi «UV0Z mesa iz 70.000 pl- b'°°° volov in v°lov In "‘Cfy na 15.000 Ar2en,,-__.^0-°00 prašičev. mesa je Pr°dano l^13®6 * raz-w nam zato Ssntinston Prosicet (jr!L,mesa i IRdečj Prapor 25 1. 1911) Pem VSe.lpi razrn"®' s0 Povedle je ^r2išču t>rp^_na Cvetov- Čo ZS0 MPzav,“!!-.,Pre.mog »ti 53'?d*t! 2aJZamaf od"*43 Ho?.0li*«8a izv'°tne vredno-ipihi3 1949 ionov ton, do I- sr?«““v- k 'tem , .v'e do i * 1 ravm ^m^letnel° J*a 1««. V ovire J ,m°gla ru-v°z zazv0j p?? trga' Za glPm« m°ga J'ojl^e je iz- lfr1a lLek°nonSke tavljal °- v<>z n94« do TT. 1 Pomen. Od v0zn?u moga t! 1956 je iz- 3 milicah dal^T31”'11 iz" m s ‘‘larde dni Pol]s>ki okoli 5 tem n„f°larjev in D0 vozni^oga ■Pili: na ?a sCr nudii 7J- . m poi ^kov ,, dstva deželi osnov-iev ; prl Uvozu ritje stro-'Irial; opreme za r°vi,n' st rol nS 5°.&“ e ° VVr°Pskenje P0 PpreSS 3e P°" k«iti m trži«,? ogu na $enja?nogokje“ou zmanjšalo, «ot * na«« Premog za- bremos,° ®z teniu 3lii Plinom, m v J°vna ka ? služi tudi * Z|nana?odni Nemč-V- Belgiji »e je 1 aPjem «!? J1' Hkrati *,a Pr£°iaviia F,?y.praaevanja !!«>- nižj 4 letalen tako 5° nižaht0n Premoe13- le*1^ ?veh i'b eenah mvga Ip «e to j°^ko l so naslednjih ?aPes ^boljša]' razmere ne-Sit-P' P°ljsk’a a VSe d0 top ni- _več if«. , _več mogla •o lFtam'°*a k„a i1® milijonov ?<1 p,3 1959 da et0. tako da l°n0„ oga padli dohodki dolarjev .Za 150 mi- dustrijsko šele razvijajo. Išče se tudi možnost povečanja izvoza prehrambenih pridelkov v Latinsko Ameriko, Afriko in na Bližnji vzhod. Kar se tiče povečanja obsega izvoza, so naloge, ki jih predvideva novi gospodarski načrt, zelo težke. V primerjavi z razdobjem 1956—60 se bo moral izvoz v obdobju 1961—65 povečati za 60 odst. in sicer za vrednost 34 milijard deviznih zlotov, kar je po uradnem tečaju 6,5 milijard dolarjev. V istem razdobju pa naj bi se uvoz povečal le za 23 odst., kar pa po vrednosti prav tako znaša okoli 8,5 milijard dolarjev. Toliko o obsegu in vrednosti izvoza in uvoza. Kar se pa tiče spremembe strukture izvoza, so razmere nekoliko lažje. Tu se poudarja, da je Poljska v vsej tej nesreči vendarle imela srečo. Kriza premoga na svetovnem tržišču je Poljsko zajela že v takšni stopnji industrijskega razvoja, da bo mogla razpoko, ki je nastala zaradi zmanjšanja izvoza premoga. , zamašiti s povečanim izvozom strojev. V letu 1965 bi morali industrijski objekti, stroji in na. prave nositi 37,5 odst. celotne, vrednosti izvoza, vtem ko so leta 1953 nosili komaj 13,1 odst', izvoza. Poljedelsko prehrambeni proizvodi pa bi tedaj v izvozu prevzeli 18,6 odst. izvoza, s čimer bi se njihov delež povečal za 3,3 odst., vtem ko bi industrija potrošnega blaga prevzela nase 11,2 odst. vse zunanje trgovine. Z druge strani pa bi se količna surovin, ki bi jih Poljska izvažala, zelo zmanjšala. Kljub temu upravičenemu optimizmu o zmogljivosti industrije je treba dodaiti, da se poljske oblasti zavedajo težke naloge, ki jo poverja-jo svoji industriji. Zato tudi še v naprej predvidevajo o-gromne investicije v strojno in druge industrije, ki naj v proizvodnji izvoznega blaga nosijo levji delež. Poleg tega dajejo tej industriji prednost pri uvozu surovin, tako da ra. čunajo, da bi sprememba strukture izvoznega blaga mogla dejansko uspeti in primanjkljaj, ki je nastal zaradi premogovne krize, znatno izboljšati, če ne odpraviti. L. M. Zopet v zakonski ring v -■ % >; 1 • % • ■; Problemi našega kmetijstva Znani tržaški boksar in nazadnje filmski igralec Tiberio Mitri se namerava znova podati v zakonski ring, tokrat z ameriško pevko Helen Deliš Naša kmečka žena kot vzgojiteljica Ali lahko kmečke žene v današnjih pogojih zadovoljivo opravljajo svoje vzgojno poslanstvo? S tem nameravam nekako zelo zahtevno (hiša, hlev, po- dopolniti vaš sobotni člamek «Zakaj kmetje zaostajajo...«, ker gre za zelo pomembno vprašanje, ki zanima vso našo javnost. Vzgoja naše kmečke mladine, ki je poverjena predvsem našim materam, se namreč ne tiče samo naših kmečkih domov, ampak naše slovenske skupnosti in njene usode kot narodne manjšine. To menda ne potrebuje posebne razlage. Članek pripisuje materam vzgojno vlogo in pravi, da bi morale vzgajati svoje otroke v ljubezni do kmetijske dejav. nosti Ni mu kaj oporekati, ker to drži. Nastane pa vprašanje, če je to v obstoječih razmerah mogoče. Oglejmo si to zadevo od dveh strani. Naša kmečka žena (mislim na starost nad 40 let, ker mlajših kmečkih gospodinj je zelo malo) je vprežena v vsak. danje delo, ki je, kot znano, lje itd.) Pomislimo koliko energij ji odnese že sama družina! Tukaj so otroci z vsemi svojimi potrebami in zahtevami. A razen tega potaje-ne skrbi, kaj bo s tem in onim Otrokom, kam z njim, da pride do kruha, (seveda boljšega od njenega) hčerka se naglo bliža dobi možitve — bo li imela v tem srečo? In dota? Starejši sin se že ozira za nevesto — kaj si bo izbral? Ali bo nevesta kaj prida? In tako naprej. Take in enake misli niso za skrbno mater zabavne, izčrpajo jo bolj kot vsaiko telesno delo. «InP°p?ed! ? -i»uk in nafte ta-Nlo J !iaj p0a”iatrgovinski L>ii>^al 1Xke. bolj > go!r8ovini ■ udarec ih 0(Jne arska prizad*la U>bL Evroae lntegracija 5 ‘f *k£,° ^žame predvsem r?-,sVoK ?nega , cannskih -*“* «b !"'f. SS;: ,5kri Področ la sed- le začelo jj: zaee Poldrugi »o vr?ti s ie ;?c*l uv«',n Pa se „ lem dvoz u- gim le- VHl-eoVrb',uz Žita”l|Se ,1® stlll-MPri*teTe -/ri tL,,b Uvei*g» h?°80V V nepo trn3 a, in _ Sa. t: _cenah ne- wtn*« m. »u>v Na vrsto & lih j|V?,dplačilo 3ela‘,t°v> kir°ki oS>V>h>.JkoJe «nt V2v4V®UkanskLm°gla r“-aiSdihemoga °dlti ftSSSfTSsa “ j* t>re, vPš0tW='‘veh vieorien-de^alVnisti‘Zz°dnega'blaraembi - illa nttranke isb’ago ^st.rij vafa ali^bto dob?iStic‘i' kjer komi blago,'llUslrijBllalVona P»- Sobota, 11. februarja l»«l Radio hb,"ust Plar‘‘c eoožno--jih aga v a15ania Polj. ba Vbem in deželah°Sameznih tr*rt'!,blje?'3u ie ifdi. Na preor1 doloC'e- aia za I beljo, za Povečanje 7.30: Jutranja glasba; 11.45: Vrtilak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 14.45: Mali ansambli; 15.3U: «Avto tak In tak», radijska komedija; 16.35: Kavarniški oneert; 17.20: Pesem i-n Ples; 18.00: Radijska univerza: lv„n Artač: Razvoj Evrope;. 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30; Mahler: Samospevii za umrlega otroka; 19.00: Pomenek s poslušalkami; 19.20: Pevci, kitare in ritmi; 20.00: Šport; 20.40: Zbor Slovenske filharmonije; 21.00: Za smeh in dobro voljo; 21.30: Kmečki ansambli; 22.00: V ritmu In melodiji. Trst 12.25: »Tretja stran«; 14.20: Italijanska povojna glasba; 15.05: Lina Galli; «Piran, naselje načrtu; 15,20: Gianni Sa-(rtd pri marimbl; 15.35: Tretji zborovski ru,tečaj «A. Iller-sberg«. Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba za vas; 13.40: Popevke in ritmi od tu in tam; 14.45: Ciganske melodije; 15.10; Zabavna glasba; 15.30: Dalmatinske popevke; 16.00: Dunajske melodije; 16.30; Dogodki in odmevi; 16.45: Koncert za rog in orkester Josepha Haydna; 17.00: «Izbrati ste« — program v sodelovanju s poslušalci; 17.40: Jazz-cocktail; 18.00: Prenos RL; 19 00: Poje Caterina Valente; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na italijanskih morjih; 7.00: Jutranje melodije; 9.00; Operetna glasba; 9.30: Jutranji koncert; 11.00: Kar- men Dragon in njegov orkester- 12.00: Moderne napolitanske ' pesimi; 13.30: Mali klub: Bruno Martino-Caterina Valente; 15.15: Hugo VVinterhalter -in njegov orkester; 17.20: Program italijanske folklorne glasbe- 17.40: Jutrišnje športne manifestacije; 17.55: Knjige tedna; 18.25: Izžrebanje loterije; 18.30: Teden literature in u-metnosti; 21.00; Magična flavta; 21.25: Gledališče (ars; 23.15: Plesna glasba. //. program 8.00! Stari motivi za novi dan; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Sami z glasbo; 15.00: Baletna glasba; 16.00: Program ob četrti uri; 17.00: Avditorij; 17.30: Eno uro s pesmijo; 18.30: Plešite z nami; 20 30- Orkester in klavir: Nelson Riddle ih Nat King Kole; 21 00- «Manon Lescailt« (prenos iz gledališča San Carlo v Neaplju) III. program 17.00: Končert za klavir in orkester (Mozart, Grieg); 18.00: Pisa in Genova v Sredozemlju; 18.30: -Skladbi Dimitrija Šostakoviča in Dimitrija Ka-balevskega; 19.15: Kriminalnost v Itabji (kakšen je položaj danes): 19,30: Giambatt.ista Cirrl (sonata za čelo in klavir), 20.00: Vsakovečerni koncert Humrnel, Dvorak; 21.30: Simfonični koncert (Stravvinskl, Janaček, Bartok). Slovenija 8.05: Gizsba ob delu; 8.30: Melodije Johanna Straussa v priredbah za klavir; 8.55: Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.2s: Zvočna mavrica — popevke in zabav.,e nfrlodije; 10.15: Ottorino Hespighi: Rimski prazniki; 10.40: Angleščina za mladino; 10.55; Irvtermezzo z orkestrom Michael Jary; 11.00: Po svetu jazza: Tommy Dorsey; 11.50: Otroci izbirajo pesmioo; 12.00: Iz Žirovnice n-as pozdravlja Slavko Mežek s svojimi muzikanti; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Zabaven opoldanski spored; 13.30: Veselje na deželi... (Narodne in domače viže); 13.50: Od arije do arije; 14 20: Šport in športniki pozdravljajo; 14.35: Naš poslušalci čestitajo; 15.40: S knjižnega trga; 16.00: Zvoki za razvedrilo; 16 40: Moški zbor France Prešeren iz Kranja; 17.45: Plesni orkester Ralph Flanagan; 18.00: Jezikovni pogovori; 18.15: Boris Papando- pulo: Concertino za trobento in godalni orkester; 18.30: Jugoslovanska pevka Aranka Her-čan; 18.45: Okno v svet; 20.00: Po domače v prijetni večer pustne sobote; 21.00: Za prijeten konec tedna (Spored zabavne glasbe); 22.15; Oddala za naše izseljence; 23.05: Do polnoči v plesnem ritmu. Ital. televizija n.00; TV za otroke; 18.30: Žrebanje loterije in dnevnik; 18.50: Ljudje in knjige; 19.15: Zagonetke li. tragedije zgodovine; 19.55: Teden v svetu; 20 08: Seden, dni v parlamentu; 2C 30: Dnevnik; 21.15: Zimski vrt (glasbena oddaja); 22 30: Album italijanskega Ri-sorgmenta (I. poglavje od 1796-1834); 23.00: Dnevnik. Jug. televizija Ljubljana 18.00: Nace Si- mončič. Babica — ultkovna 1-grica; 18.45: Nevarnost je moj poklic; 20.00: TV dnevnik. Beo-fcral 20.15: TV reklame: Enot-.JSt — film; 20.30: Giacomo Puccini: Gianni Sčhicchi — komična opera. Ljubljana 21.30: Canonbail — serijski film. teh krajih je precej nizka, v juliju imamo povprečno do 10 sitopinj nad, v januarju pa 14 stopinj pod ničlo. Zaradi tako nizke temperature je morje v tem predelu plovno šele sredi julija. Skozi Beringovo ožino teče tako imenovana severovzhodna arktična pot, ki vodi vzdolž vse severne obale Sovjetske zveze iz Murmanska preko Arhangelska, Novega Porta in skozi Beringovo ožino v Ara-dirsk Ze leta 1920 so v Moskvi ustanovili Inštitut za proučevanje Severa, pozneje je bil osnovan tudi Komisariat za severno pot, ki se je leta 1928 spremenil v Glavno direkcijo severne morske poti, ki od tedaj vzdržuje v teh severnih predelih mrežo ISO meteoroloških in radarskih postaj, svojo mornarico ledolomilcev in polarno letalstvo. Za raziskovanje teh predelov so od tedaj poslali sem na stotine odprav, izmed katerih so se nekatere tu stalno nastanile, hkrati pa so na obalah Sibirije v zadnjih letih zrasla tudi naselja, mesia, celo pristanišča. Podobno pozornost kot sovjeti Severni Sibiriji posvečajo Američani Aljaski. Ni potreba posebej poudarjati, da gre tu tudi za zanimanje strateškega značaja. Ce si namreč te predele ogledamo na globusu in ne na zemljevidu, bomo videli, da je zanimanje pa čeprav s te strani, utemeljeno. Najbližji ameriški otok v Beringovi ožini je od sovjetskega otoka oddaljen komaj 5 km, to pomeni, da sta si sovjetska in ameriška država tu pravi sosedi. Toda vrnimo se k ing. Bo-risovu. Njegov načrt predvideva zgraditev jezu, ki naj bi povezoval Sovjetsko zvezo z Aljasko. S tem bi se preprečil dotok hladnih voda skozi Beringovo ožino. Toda Borisov ima še vse bolj drzne načrte, ker bi preko jezu hotel dovajati tople vode iz Beringovega morja na sever in to vodo bi s posebnimi napravami na atomski pogon tudi segreval. Z dotokom velikih količin toplejših voda čez Beringovo ožino na Sever bi se klima v vseh predelih Severne Sibirije in Aljaske povsem spremenila in to bi imelo velikanske posledice na vse življenje v teh pri- rodno tako bogatih, vendar pa ne dovolj razvitih predelih. Ker gre za načrt velikanskega odsega, je nujno, da bi njegova izvedba veliko stala. Po računih inženirja Borisova bi gradnja jezu stala 70 milijard rubljev, kar je ogromna številka, ki bi je niti Sovjetska zveza sama ne zmogla. Potrebno bi zato sodelovanje tudi kake diuge dežele, seveda prvenstveno A-merike, saj bi se hiti gradnja jezu ne mogla začeti brez soglasja ZDA ali celo kake mednarodne organizacije. Vprašanje je, ali bo bližnja bodočnost privedla do večjega mednarodnega razumevanja, do boljšega vzdušja, ki bi izvedbo tega drznega načrta omogočilo. S tem v zvezi so zelo zanimive tudi zamisli sovjetskega inž. Markina, ki meni, naj bi jez čez Beringovo ožino postal nekakšen most prijateljstva ali vsaj dobrega sosestva med Sovjetsko zvezo in ZDA. InŽ. Markin gre v svojih zamislih še bolj daleč. V načrtu ima nekakšen svetovni železniški sistem. Po njegovem načrtu, ki je idejno že izdelan, bi možno priti z vlakom na pr. iz Pariza ali Rima do New Yorka, ne da bi bilo potniku treba stopiti iz vlaka. Vožnja na pr. iz Nevera v Sibiriji do San Francisca v ZDA bi trajala 35 ur. Na teh progah bi po zamislih inž. Markina vozili vlaki, ki bi jih vlekle lokomotive na atomski pogon z Vlečno močjo 12.000 HP. Sovjetski inženir govori tudi o trasiranju himalajske železnice, ki bo povezovala mesto Frunze v Sovjetski zvezi z Novim Delhijem v Indiji. Malone dokončana je tudi proga iz Sovjetske zveze do prestolnice Kitajske. V sklopu «sistema svetovne železniške mreže« pa bi bila tudi proga čez jez v Beringovem zalivu, ki ga inž Markin prav tako z navdušenjem zagovarja. Prej smo omenili gradbene stroške. Načrt jezu bi terjal ogromne investicije, ki bi jih Sovjetska zveza sama ne zmogla, hkrati pa si je izvedbo načrta v sedanjih mednarodnih napetih odnosih malone nemogoče zamisliti. K temu pa je zato vredno dodati, da se tudi v ZDA v zadnjem času njaki, ki govore, da bi bilo to velikansko delo hkrati potrebno in koristno, da bi ta jez pripomogel tudi k zbližanju obeh dežel. Ce je ta načrt trenutno morda preuranjan, je gotovo, da bo prej ali slej izpeljan, saj je znano, da so tudi nekoč nemogoča dela danes izvedljiva, ker človeštvo razpolaga danes z mnogimi tehničnimi sredstvi in tudi večjimi materialnimi možnostmi. Potrebno je le več razumevanja in več dobre volje. To je ena stran. Drugo stran pa načnemo s trditvijo, da ni takšna vzgoja mogoča tudi iz razloga, ker so redke matere, ki bi znale svoje otroke pravilno, rečemo življenjsko vzgajati, zlasti še, ko gre za vzgojo, ki nima danes opore. Vzgoja ni tako lahka in preprosta stvar. Danes celo ne. Vse laže in enostavno je bilo to nekoč, ko si je rod za rodom sledil v stalno istem načinu življenja na enem in istem življenjskem prostoru (vas, srenja). Vzgajalo je že samo izkustvo, vzgajal nepremični tir navad A to je bilo in zatonilo ter se nanje ne moremo več osla-njati. Naš življenjski prostor se je razširil, borba za obstoj je zavzela druge oblike izzvala nove gospodarsko-po-litične in družbene odnose, stara delovna izkustva, ki so se nekoč prelivala iz roda v rod, so se v razmeroma zelo kratki zgodovinski dobi že sko. ro docela umaknila znanosti ki je izvršila — in še vrši — v proizvodnji raznih dobrin (industrija, obrt, poljedelstvo itd.) takšen preobrat, ki prav nič ne spominja niti na bližnjo preteklost'. Pridnost, delav. nost, vztrajnost in druge stare dobre lastnosti so in še bodo dragocene, a joj gospodarstvu, če se te držijo starih navad ali starega načina v kmetovanju. Tako gospodar, stvo se ne more postaviti po robu zahtevam trga in ni donosno Ali je naša žena v teh in drugih rečeh, ki spadajo vprašanjem sodobnega (naprednega, umnega) gospodarjenja, poučena? Ali je kdaj bi. la deležna kakega pouka? Mogoče je bil zrna znanja (predavanja, kmet. tečaji) deležen gospodar, a ne ona. «Lepo je bilo na kmetiji. Ce bi se mogla čez dan več odpočiti in bi bil naš trud bolje plačan.« Tako čujete naše kmečke žene. Zakaj ni počitka zakaj je trud slabo nagrajen zakaj toliko drugih vprašanj? Dokler ne bo ona z gospodarjem vred znala odgovoriti na takšna vprašanja z bese do in dejansko, bo svojim otrokom želela boljše življenje in jih ne bo vzgajala na zemljo. J. F. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Luciano Posar Ali veš, da... V dvoranici «Alla Loggiav v bara iz katerega vidiš skozi oboke magistrata modrino morja, razstavlja Luciano Posar, ki izhaja iz rocolskih Požarjev in kot tak poseduje vse dobre in slabe strani slovenskega izvora. Med poslednjimi je njegove skromnost. Nit čudnega zato, če je moral prestati razne duševne spore in one z lastno materjo živahne goriške krvi, ki ga je študirala z namenom, da bi slikal za slavo božjo, sledeč stopinjam renesančnih umetnikov in ki je smatrala kubizem za satanovo zapeljevanje sveta, katerega skorajšnji konec je prerokovala iz zajetne starinske knjige. Vse to je spravilo Posarja v daljni svet, od koder se je vrnil šele nekaj let po osvoboditvi. Na glavni steni so razobe-šena tri olja, dve morji i« pa podoba palače zavoda za zavarovanje proti nezgodam na delu. Je to v višino zgrajena slika, kjer temno izstopa ekspresionistično obdelani in srednjeveško zas-snovani stolp, kot preteča nevarnost, - ki spominja na stolp iz Dantejeve »Božanske komedije«. Polep te je morda najboljša slika razstava slika, z naslovom sLu-ka». S trpinčeno bledo barvo in razdrapano potezo je uspel Posar prikazati nje mrtvilo. Razkladajoča motor-ka izgineva kot težak privid v sluzasti megli nečesa morečega, katerega strup začenjajo oglašati strokov- i skoroda pronica iz barvnih plasti. Druga slika morja «Ladje» je vedrejša, risarsko in barvno dobro dojeta, se odlikuje s poševnimi barvnimi ravninami, ki posrečeno podajajo sončne žarke in njih obbleske z vodne gladine. Nastrojenje postaja še jasnejše v podobah cvet-tlic. Četudi so njegove asketske dalije, kot kvišku stremeča tiha molitev, so pa nasprotno bohotne »anemone« polne življenjske pre-šernosti. Slikarjev rahločutni odnos do cvetlic pa najbolje ponazorujejo štiri pe-ronsbe s črnilom na strani šolskega zvezka in pa slika cvetlične grede pri vhodu v park Revoltella, malo olje skoro sramežljivo skrito ob stran stene, kjer pa mu je romantična sentimentalnost zameglila čisto umetniško gledanje. Pri pretehtavanju Posarje-ve umetnosti ugotavljamo nekaj prisotnosti vango-ghovskega kompleksa. Sedaj ko se je končno trudoma dokopal do svojega slikarskega izražanja se krčevito bori, da ga ne bi odtrgali sodobnejši slikarski tokovi. Ta borba je dobro vidna v veliki pokrajini «Molassa• nas, v katero posegajo že močni odmevi znanejših «lz-movs, ki ogražajo slikarjevo počasno a samoniklo rast. Da je Posar zmožen tudi konvencionelnejšega slikanja, ki bi ga dovedlo do lažje slave, dobro kaže v barvi kot v risbi ob vzhodu viseča slika pristana MILKO BAMBIČ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiililiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiHiiiiiniHiiniiiiiiiiiHiiiiiii OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne razpravljajte o stvareh, ki jih ne poznate in ne razumete. Oseba, ki vas ljubi, je pod. vržena ljubosumju. Glavobol. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ugodne možnosti pri špekulacijah. Upoštevajte nekatere predloge čeprav se zde pretirani. Zdravje uravnovešeno. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Pri dokončevanju nekega dela boste imeli resne težave. Srečne ure v družini. Zvečer boste utrujeni. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Z veseljem boste ugotovili, da so vaši predlogi deležni sploš- Bli nesporazuma v družini. Nadle. žen prehlad. ne pozornosti. Odlično razpoloženje v običajni družbi. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Odložiti bo treba nakup nekega predmeta. Potrpežljivost! Nagnjeni ste k samotarstvu. Nervoznost. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ljudje v vaši okolici vam želijo dobro. Možne spremembe v vsakdanjih navadah. Nepričakovano toda prijetno pismo TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Posvetite nekaj uric ureditvi zaostale korespondence. Izogibajte se slabo organiziranih potovanj. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Neka znana oseba vas bo nadlegovala. Bodite odločni. V popoldanskih urah slabo delovno razpoloženje. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Prijatelj v nesreči bo potreboval vašo pomoč. Ozračje KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vaša dobrohotnost bo o-srečila neko osebo. V vašem privatnem življenju bo potreb, no več organizacije. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Potrebni ste počitka za krajši čas. Vaša dejanja se morajo vedno skladati z danimi obljubami. Zdravje odlično. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Sodelavci bodo naklonjenim vašim predlogom in pobudam. Neki prijateljici boste morali izkazati hvaležnost. — Da so 4. avg. 1960 podelili pehotnemu majorju A-lessandru Melchiorru srebrno kolajno za hrabrost z motivacijo, ki se zaključuje z besedami: «S tem je potrdil svo. je osebno junaštvo, ki ga že pokaza kot škvadrist in vo-jak.« Ta vest je (verjetno po nerodnosti) zagledala luč sneta v uradnem demokristjan-skem tedniku aha discussio-nt». In potem se še kdo čudi.... * * * — da je več kot 400 uglednih ameriških meščanov podpisalo vlogo v kateri zahtevajo da predstavniški dom ukine Komisijo za raziskovanje protiameriške dejavnosti, katero obtožujejo, da s svojo delavnostjo «ne opogumlja delovanja za mir, da vznemirja Amerikance, ki se zavzemajo za rasno enakopravnost in pravico in zavira razvoj odnosov med ZDA in drugimi državami«; * * * — da se danes začne v Indiji popis prebivalstva, ki bo trajal tri tedne. Zanj so angažirali okrog milijon popisovalcev, da bi lahko ogromno delo končali pravočasno; * * * — da po rezultatih Gallupove ankete večina Ameri-Kancev zagovarja zamisel sestanka Kenedyja s Hrušče-vom. Na vprašanja znanega ameriškega inštituta za ugotavljanje javnega mnenja je 5J c ust. anketiranih dalo po-zif ven odgovor glede sestanka žr a letošnje leto, 30 odst. se jih je izreklo proti sestanku, 16 odst. pa ni zavzelo nobenega stališča; • * * — da se je v Beogradu začel tečaj za inštruktorje, ki naj do konca marca usposobijo 100.000 državljanov za veliko statistično akcijo — popis prebivalstva Jugoslavije, ki bo trajal od 1. do 7. aprila; * * * — da se je pri Apatinu in Djerdapu na Donavi nakopičilo toliko ledu, da so morali ustaviti ves promet po tej največji evropski rečni piti. Ce se ledene gmote ne bodo same premaknile naprej, jih bodo morali razstreliti z minami; * * * — d n se je šele včeraj, t. j. 55 dni po veliki katastrofi polegel požar na jugoslovanskem tankerju ePetar Zora-nič«, v katerega se Je v Bosporu zaletel neki grški tanker. Njegovi ostanki so razpolovljeni in ves prednji in ves prednji del se je pogreznil v morje iz katerega štrli le nekaj delov ogrodja; ■— da je po podatkih madžarskega statističnega urada obiskalo v letu 1960 Madžarsko 230.000 inozemskih turistov. Največ turistov na Madžarskem je bilo 1. 1937 m sicer 383.000. Med turisti jih je bilo največ iz Sovjetski zveze, iz ostalih vzhodnoev-rooskih dežel, Jugoslavije. Avstrije, Zahodne Nemčije, Francije, Anglije in ZDA. V isiem času je šlo v inozemstvo okrog 240.000 madžarskih turistov; * * • — da je Marilyn Monroe že od 5. t. m. v umobolnici Cornell v New Yorku in da prevladuje mnenje, da je nje. na bolezen resna in da tokrat ne gre več samo za živčno izčrpanost. Kot znano je iudt n^ena mati umrla v urno. oolnici; * * • — da so neznanci poslali Adenauerju in njegovemu o-brambnemu ministru Straussu dva zavoja, ki sta vsebo-vala nevarno razstrelivo. Zavoja so prestregli funkcionarji njihovih uradov in obvestili policijo, ki je izjavila, da bi osebe, ki bi zavoj odprle, verjetno pri tem izgubile življenje; * * * — da je neka 40-letna ženska v Los Angelesu rodila dnojčki v časovni razdalji 22 dni Punčka, ki se je rodila prva, je umrla 2 uri po porodu, druga pa bo verjetno preživela. Po izjavah zdravnikov je to doslej ena največjih znanih časovnih razdalj med rojstvom dvojčkov; * * * — da je hčerka prijavila so. dišču v Ankar’ lastno mater, ker je je ta prodala nekemu cirkuškemu akrobatu za 40.090 italijanskih lir; * * * — da so na letališču Bromsville v Teksasu ukradli stan bombnik «B 17», imenovan tudi «leteča trdnjava#, v kaierem je bila v trenutku kraje ena sama oseba; * * * — da so met zimskimi mane1'.i NATO imele francosko-nemške-ameriške sile ((pomembne« izgube: zaradi raznih incidentov je namreč izgubilo življenje 8 vojakov, mateiia ria škoda na poljih pa je že dosegla 6 milijonov mark; • * • — da se je v svoji celici t zaporu v Wuppertalu obesil bivši SS-polkovnik Rudolf Bat z, ki je bil obtožen, da je ukaz za ustrelitev 250 inozemskih delavcev v Ortenu blizu Dortmunda in da je lastnoročno ubil nekega narednika vojske; * * * — da 30 na Japonskem aretiral v zvezi z volilnimi goljufijami doslej že okrog 50000 oseb. 88 odstotkov obtožb se nanaša na korupcijo. V glavnem gre za pristaše vladne liberalno - demokratske stranke; — da je neki angleški železničar dobil na nogometni športni stavi 278 milijonov lir. Sedaj ga skrbi edino še to, kako bo svoje ime obdržal čim več časa v tajnosti. Skromnost ali strah pred prijatelji in sorodniki7. Vreme včeraj; najvišja temperatura 9.5, najnižja 5, ob 19. uri 3,9 stopinje, zračni tlak 1026.2 se dviga, veter 3 km jugovzhodnjk, vlaga 83-ocLtot.na, nebo 2/10 po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 11. februarji Rado i Sonce vzide ob 7.14 in tsloM 17.26. Dolžina dneva 10.12. J", vzide ob 3.32 in zatone ob 1* Jutri, NEDELJA, 12. lebruarP Damijan ^ Nadaljevanje stavke v podjetjih AFA in SAJFAE V ponedeljek se ponovi stavka v obratih CRDA v Trstu in Tržiču Na Zvezi industrijcev se bodo pričela pogajanja o odpustih v podjetju SALDA Za spor v ladjedelnicah CRDA še nič ne kaže, da bo v kratkem rešen, ker se noče ravnateljstvo pogajati o delavskih zahtevah. Popolnoma uspele stavke bi morale vodstvo CRDA končno izmodriti, saj pomeni stavkovno gibanje veliko škodo tudi za podjetje. Zadnja stavka je bila od torka do četrtka zjutraj, sindikati kovinarjev iz Trsta in Tržiča pa so sklenili, da jo bodo ponovili prihodnji ponedeljek 13. t. m. ter da bo tokrat trajala kar tri dni. Z vzroki stavke so seznanili sindikalni voditelji prebivalstvo tudi na zadnjem velikem zborovanju pretekli torek na trgu pred cerkvijo sv. Antona. Predvsem je sporazum o akordnem delu zastarel, saj je bil sklenjen že pred tremi leti. Zaradi tega dobivajo delavci mnogo premalo za svoje akordno delo. Drugo važno vprašanje je proizvodnja nagrade, za katero se morajo delavci vsako leto sproti pogajati, tako da trošijo svojo energijo za stvar, ki bi morala biti enkrat za vselej pravično urejena, ne pa da je vse tako začasno, ker tako prija vodstvu podjetja. Proizvodnja delavcev .je namreč tako narasla, da so hudo prikrajšani pri prejemkih, medtem ko postaja delo vedno bolj naporno. Zelo važno je tudi vprašanje dopolnila pokojnin z notranjim pokojninskim skladom, v katerega so delavci pripravljeni prispevati svoj delež, saj bi pomenila njihova precejšnja žrtev gotovost za bolj mirno starost. S sedanjimi pokojninami ne morejo delavci ne živeti ne umreti. Spričo teh osnovnih vprašanji je razumljivo, da se delavci tako odločno borijo, da izbojujejo pravično rešitev svojih zahtev, kakor je po drugi strani nerazumljiva trma delodajalcev. Medtem pa se nadaljuje stavka delavcev v podjetjih AFA in SAIFAC, katerim nekoliko pomagajo iz solidarnostnega sklada, v katerega prispevajo delavci raznih podjetij. Glede napovedanih odpustov v podjetju SALDA pa bo v ponedeljek na sedežu Zveze industrijcev sestanek med predstavniki podjetja in sindikatov. Odložena razprava o zakonskih načrtih za slovensko šolstvo Iz Rima poročajo, da je komisija poslanske zbornice za javno šolstvo odložila razpravo o vrsti predlogov levičar- skih poslancev, med katerimi tudi Vidalija in Marangoneja za slovenske šole v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Več dela v doku Tržaškega arzenala V Tržaški arzenal je priplula 32.000-tonska turbocister. na «Polinice», ki je v Perzijskem zalivu nasedla na sipino, ker se je premaknila neka svetlobna boja, ki je omejevala sipino. Ladja je vozila s hitrostjo 17 vozlov na uro in je plula v zaliv, da bi naložila petrolej. Tako pa se je morala vrniti prazna v Trst. Na ladji bodo morali popraviti jeklene plošče v skupni dolžini 650 m, kar bo zagotovilo mnogo dela, pri čemer pridejo na svoj račun tudi ne. katera pomožna podjetja. To bo prvo največje delo v novem velikem suhem doku. Bližnja pogajanja v Pragi se sporazum za zvišanje tranzitnega prometa skozi Trst Tržaška delegacija bo odpotovala 19 t. m. V Pragi se bodo 20. t. m. pričela pogajanja za obnovitev pogodbe za tranzitne pošiljke češkoslovaškega blaga skozi tr. žaško pristanišče. V ta namen bo 19. t. m. odpotovala iz Trsta delegacija, ki jo bo vodil predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi in v kateri bo. do tudi ravnatelj javnih skladišč Bernardi, predsednik pristaniških špediterjev Gropaiz in predstavnik brodarjev Mi-liani. Lanski sporazum je določal kontingent 150.000 ton blaga, od česar največ 30 odstotkov masovnega. Sporazum so sklenila Javna skladišča s Cecho-frachtom. Češkoslovaški pro. Illllllll II lllllkllllllllllllll II lllllll II HI llllllllllintlllHIIIIIIIItllllHIlll Hill lllll lllllllt IH tllinilltlllllMIIIIIlllllHIllIlIllllllllllHIIIIIIIIII 11111111 Hill Hilli Iz sodnih dvoran Obsojen nepošten odvetnik Ki je ogoljufal dva klienta Za deset dkg masla so jo prijavili sodišču Na kazenskem sodišču, ki mu predseduje dr. Edle, je bila včeraj kazenska razprava proti 40-letnemu odvetniku Del Pieru Lucianu, ki je svoj čas stanoval v Ul. Battisti 23. Obtoženec ni bil prisoten na procesu, ker se je že spomladi lanskega leta preselili v Novo Zelandijo. Del Piera so obtožili goljufije ter izrabe dveh listin, ki sta ju podpisala dva njegova klienta, a jih je on sam iz-polnil na način, ki ni ustrezal njunim željam. Pri vsej zadevi je šlo pravzaprav za gradnjo dveh stanovanj za nekega Mattea Vio in njegoveva sordonika Lucia Lenassija. Ta dva sta se dogovorila s podjetjem Granata glede gradnje dveh stanovanj. V ta namen sta tudi plačala določen predujem. Podjetje je denar sicer prejelo, toda še dolgo časa potem o stanovanjih ni bilo ne duha ne sluha. Zato sta se Vio in Lenas-si obrnila na odvetnika Del Piera, ki .jima je obljubil, da bo storil vse potrebne korake, da jima bo zadoščeno. Dejstvo pa je, da jima je ta odvetnik od junija 1957 do decembra 1958 odnesel 2.390.000 lir z raznimi pretvezami. Poleg tega jima ni niti povedal, da se je že 23. julija 1957 dogovoril s podjetjem Granato, da jima bo to povrnilo 190 tisoč lir. Ko sta Vio in Lenassi uvidela, da ju je odvetnik Del Piero pošteno povlekel za nos, sta prijavila vso zadevo odvetniški zbronici. Ta je potem poskrbela za prijavo državnemu pravdništvu. Včeraj so sodniki spoznali unniHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiimiiiiiiuiHimimHHMiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiimi V nedeljo v Brolettu Slovesna otvoritev novega plinohrana Vseboval bo 40.000 kub. m plina, celotna Ace-gatova zaloga plina bo znašala 100.000 kub. m V nedeljo bo slovesna otvoritev novega Acegatovega plinohrana v Ulici Italo Svevo 2 v Broletu, ki bo razpolagal s 40.000 kub. metri plina. Poleg njega že stoji stari plinohran, ki vsebuje tudi 40.000 kubičnih metrov plina, poleg tega pa je še najstarejši pli-nohran v Rojanu z 20.000 kub. m plina. Tako bo sedaj Acegat razpolagal z zalogj) 100.000 kub. m plina, ki je nujno potrebna za redno dobavljanje plina, če pride do hujšega mraza, kot se je zgodilo pred nekaj leti. Ce je namreč zaloga plina premajhna, potrošnja pa prevelika, lahko pride do okvar na napeljavah, kar povzroči veliko škodo in je tudi nevarno za potrošnike sploh. Kot je zna- ^ PKIKKI DNEVNIK UREDNIŠTVO 1'RST UL.MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: " tednu 20 din, me- sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletne. 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ- ADIT, DZS, Ljub- ljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst J no, dobavlja del plina železarna tlVA, ki ga pridobiva pri proizvajanju koksa. Dokler ne bodo napeljali sem v Trst zemeljskega plina, bo sedanja količina plina nujno potrebna. Acegat je imel tudi v načrtu, da bi zvišal njegovo kalorično vrednost. Novi plinohran je visok 51 metrov in ima "4 metrov premera. Zgradili so ga v desetih mesecih, vse notranje naprave pa so izdelali v delavnici mostov in dvigal CRDA. Delavci tega podjetja so tudi montirali te naprave pod nadzorstvom strokovnjakov Ace-gata. Plinohran so zgradili na temeljih manjšega plinohrana s prostornino 8000 kub. m, ki so ga podrli takoj po vojni, ker je bil zelo poškodovan zaradi bombardiranja. Otvoritvene svečanosti se bodo udeležili glavni predstavniki oblasti. Najprej bo predsednik upravne komisije Acegata socialdemokrat odv. Nino Fazzini imel kratek nagovor, nakar bodo odprli zaklopko, s čimer bo plinohran povezan z mestno plinsko razdeljevalno mrežo. Našli so veliko vsoto denarja V nekem lokalu v mestu Je neznana oseba pustila torbo z veliko vsoto denarja. Torbo so izročili letečemu oddelku kvesture v poslopju komisariata v Ul. delTUniversita, kjer 'e na razpolago zakonitemu lastniku. Hude posledice nerodnega padca Te dni je na obisku pri svoji hčerki v Ul. D’Azeglio 7 njena 79-letna mati Giacoma Lizzi por. Boezio iz Ratena v Beneški Sloveniji. Sinoči je hotela s hčerko v mesto, pa je nerodno padla po stopnicah stavbe, v kateri stanuje. Pri tem se je močno udarila po glavi in se ranila s črepinjami steklenice, ki jo je imela v rokah. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurški oddelek. Del Piera za krivega ter ga obsodili zaradi goljufije na dve leti zapora ter na 20.000 lir globe; za prkršek, pa ki tiče izrabe listin, so mu priso-dili 10 mesecev, a so mu to kazen pomilostili. Poleg tega bo moral Del Piero plačati enemu izmed klientom 1 milijon 445.000 lir, a drugemu 1.345.000 lir. ### Pred pretorjem Brencijem s*.a se morala zagovarjati včeraj 51-letni Agostino Ursich iz Ul. Diaz 17 ter njegova 46-letna žena Marija Babuder, ki sta bila obtožena navadnega stečaja. Obtoženca sta vzela leta 1947 v najem neko gostilno v Ulici Costalunga. 1949. leta pa sta kupila prodajalno kruha pri Sv. Jakobu. Kasneje sta prodala tudi to trgovino ter kupila za 5.900.000 lir neko prodajalno kruha v Ulici Gin. r.astica. 1956. leta pa so se po. javile razne težave pri prodaji, ker sta izgubila mnogo klientov. Iz leta v leto se je petem položaj stalno slabšal. 1957 in 1958 sta najela dve pesojili v znesku 2.500.000 lir. Tako se je zgodilo, da sta imela na koncu 43 upnikov. V januarju lanskega leta je sodišče proglasilo stečaj njunega trgovskega podjetja. Pri pregledu celotne dejavnosti obeh obtožencev so sodniške oblasti ugotovile da obtožen, ca nista vodila pravilnega knjigovodstva kot to pripisuje zakon. Včeraj ju je pretor spoznal za kriva ter obsodil oba, pogojno in brez vpisa v kazenski list, na 2 meseca zapora. # # * Pred istim pretorjem se jo morala zagovarjati tudi 21-letna L. R. iz Ulice Diaz, ki je bila obtožena, da je v marcu lanskega leta ukradla zavojček masla težkega 10 dkg v trgovini «Supercoop» v Ul. Cavana 13. Pred sodnikom je obtoženka izjavila, da ni kriva. Pristavila je še, da je stavila zavojček masla v žep nehote. Do inkriminirane tatvine je prišlo nekaj čez 9. uro zjutraj 10. marca 1960. Neki uslužbenec v trgovini je opazil, da je L.R. stavila zavojček masla v žep, namesto v košarico, ki je pripravljena nalašč za to Žensko so seveda takoj nrijeli ter poklicali policijo, ki jo je odvedla na komisariat v Ul. Universita. Na ko- vojček masla policijskim a-gentom. Kljub temu, da je neki uslužbenec v trgovini izjavil, da se je tedaj L.R. hotela znebiti zavojčka, jo je včeraj pretor oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. V čolnu so financarji našli 90 kg inozemskih cigaret Agenti finančne straže so že nekaj dni pazili na neke o-sebe, ker so jih sumili, da bodo tihotapile cigarete. Tako so predvčerajšnjim zasledovali in ustavili blizu glavne ribarnice motorni čoln, na katerem sta bila 54-letni Giuseppe Sgoglia iz Ul. Conti in 39-letni Domenico Boscolo brez stalnega bivališča. Dobro so pregledali čoln in našli v njem 90 kg inozemskih cigaret. Cigarete in čoln so zaplenili, Sgoglio in Boscola pa priprli. Zdaj nadaljujejo preiskavo, da bi odkrili morebitne sokrivce. Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Pokrajinski upravni odbor je na zadnji seji razpravljal o sklepnih raznih krajevnih ustanov ter jih vse odobril, razen dveh, za katera pa je izrekel povoljno mnenje. Najbolj važna potrjena sklepa se tičeta tržaške občine, in sicer najetja 72 milijonov posojila za gradnjo novega kopališča v Barkovljah in ureditev ribje tržnice na debelo ter 25 milijonov posojila za izvedbo ob. činskih del. Drugi sklepi za tržaško občino so se nanašali na razširitev javne razsvetljave v Ul. Bonomea, na plačilo najemnin za družine, ki so morale zapustiti stanovanja v nevarnih hišah, sklep o odstopu 3 učilnic pokrajinski u-pravi za potrebe slovenske tehnično-trgovske šole itd. Za zgoniško občino so odobrili sklep glede trošarine na po-trošne predmete «ad valorem«, prav tako tudi za nabrežinsko občino. Končno so odobrili tu. di sklep o neki spremembi, vneseni v proračun zgoniške občine za leto 1960. met skozi Trst pa je bil lani višji, saj je dosegel 214.000 ton. Zato bodo najbrž določili višji kontingent, ki se bo sukal med 200.000 in 250.000 tonami. Že decembra meseca je bil predsednik trgovinske zbornice zaradi pogajanj v Pragi. Takrat so ugotovili, da predstavljajo največjo oviro za porast prometa bodoči predvi. deni poviški za tranzit blaga na avstrijskih železnicah, ki bodo baje začeli veljati v mar. cu. Zaradi tega so že posredovali pri Avstrijcih bodisi Ce. hi bodisi Italijani, da se ne bi zvišale preveč tarife za prevo. ze. Na sestanku v Pragi bodo razpravljali tudi o pristaniških tarifah, o vozninah, o pomorskih progah in o plačilu pristaniških uslug. Tudi glede te. ga poslednjega vprašanja so bile že lani težkoče, nakar so dodali trgovinski pogodbi med obema državama člen, po katerem so določili v tej pogodbi 3 milijarde lir za plačilo če. škoslovaških pristaniških stro. škov. Tudi ta sporazum bo tre. ba obnoviti, ker hoče CSSR seveda plačevati pristaniške stroške z izvozom svojega bla. ga v Italijo. Jutri pa se bodo v Benetkah sestali župani iz Trsta, Benetk, Ancone, Barija in Brindisija in nekateri parlamentarci ter razpravljali o obnovi konvencij plovnih družb z državno udeležbo (PIN), da se doseže pravična razdelitev pomorskih prog med Jadranom in Tiren skim morjem. Na ta sestanek pojdejo iz Trsta poleg župana Franzila tudi predsednik trgo. vinske zbornice Caidassi, predsednik pokrajine dr. Deliče, upravni svetnik Finmare dr. Tanasco, dr. Gasparo in dr. Maly. V glavnem gre za de-mokristjansko pobudo. Politično-kulturni večer v barkovljanskem PD Predavanje dr. J. Dekleve o zadnjih fašističnih demonstracijah - Prihodnji četrtek bo predaval prof. Tone Penko V Barkovljah še vse diši po i sestalo zadnjem občnem zboru bar-l skraini kovljanskega PD, na katerem se je sklepalo o novih smernicah za bodoče prosvetno delo. Glede na mrtvilo, ki je v zadnjih letih zavladalo v Barkovljah, ko je bilo vse delovanje prosvetnega društva postavljeno na pevsko podlago se je sedaj začelo v Barkovljah delovanje, ki jasno kaže da novi odbor nima namena ostati pri samih obljubah, ampak da se je lotil dela z vso resnostjo in vnemo. Pred dobrim tednom se je v prosvetnih prostorih vrtel film, ki je bil namenjen barkovljan-skim tabornikom. Šlo je za barvni film, ki je našim malčkom pokazal lepote Bleda, Bohinja in Vintgarja. Poleg tega še Zagreb in njegove lepote. V četrtek pa smo se zopet zbrali, da čujemo besedo našega mestnega svetovalca dr Jožeta Dekleve, ki nam je govoril o zadnjih tržaških dogodkih. S preprostimi besedami a v lepi in za vse doumljivi obliki nam je tovariš dr Dekleva orisal ozadje vseh manifestacij tržaških golobradcev, ki jih je vodila za nekatere prikrita, za nas pa nad vse odkrita roka, ki bi lahko z enim samim mahom preprečila vse, kar se je v našo škodo dogodilo v zadnjem tednu. Ne bomo ponavljali vsega, kar nam je svetovalec povedal, pozabiti pa ne smemo na njegov poziv, da je že prišel čas, ko bomo morali naše vrste strniti, da ne bo po nas. Pravijo, da vsako gorje ne prinese s seboj le kar je slabega, ampak da prinese tudi nekaj dobrega in v tem pogledu lahko rečemo, da sc nas zadnji dogodki v tem po gledu precej streznili. Naše. dijaštvo, ki je do včeraj ho- I dilo po različnih poteh, se je | in sklenilo, da je občnem zboru bar-l skrajni čas, ko se morajo medsebojna nepotrebna trenja prenehati in da je treba ubrati skupno pot za dosego tistega cilja, ki si ga zastavljamo vsi tržaški Slovenci, da pride mo do svojih pravic. Danes so se i sestali naši mladi in pokazali pot starejšim, jutri se bomo sestali starejši in ubrali isto pot. Pred govorom tovariša dr Dekleve je bila projekcija fil-mina «Partizanske bolnišnice» za zaključek pa nepopisno lepa projekcija «Skakalnice v Planici*. Barkov Ijani so se razšli veseli in zadovoljnih o-brazov in prav gotovo je, da bodo za predavanje, ki bo prihodnji četrtek, prišli še v večjem številu, saj bodo na tem predavanju srečali v pro štorih barkovljanskega pro svetnega društva svojega sta rega znanca prof. Toneta Pen ka predavatelja-mojstra. R. P. Odobritev načrtov raznih javnih del Tehnično-upravni odbor deželnega skrbništva javnih del je včeraj proučil številne načrte javnih del, ki jih bodo opravili v deželi. Za Trst je važen načrt razširitve Furlanske ceste od Oglejske ulice do svetilnika za 49 milijonov lir ter načrt za zidanje 8 stanovanj zadruge uslužbencev Tržaškega Lloyda za 48 milijonov. t!& -3114 Offiv -SvS i/S Slovensko gledališče p Trstu V soboto, 18. t. m. ob 18. uri v Avditoriju v Trstu premiera PAVEL GOLIA SNEGULJČICA Slovensko gledališče v Trstu Vas vljudno vabi l IB Prosvetno drušU' j] 'SLAVKO SKAMPEBU PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 fini* iiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiii i ii m ii m iiiiiii tiimiiii i iiiniiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiuiiii i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Koprsko pristaniš6e je lani doseglo 141.704 ton prometa Povečal se je tranzit, zlasti pa je ugodna struktura prometa, ki ga sestavlja predvsem dragocenejše blago misariatu je sama izročila za- miHIIIHIIIII lllllll IIIHimUlIHIIIII lili IIIIIMIIIHniinmmHIHIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII^IIIIIIHIIIII Nasilen pijanec Nevaren mladenič Pijanec je na ulici grozil z bodalom ljudem - 22-letni mladenič si je nakopal kar štiri zaporne naloge V Ulici Roma blizu Trga Ponterosso je predvčerajšnjim popoldne razsajal in grozil z bodalom vidnim in nevidnim nasprotnikom 44-letni Antonio Bellotto iz Ulice Cereria 2, ki je bil zelo vinjen. Pešci so se mu izogibali, saj se je vsak bal, da ga ne bi razgrajač napadel. Na srečo je tedaj prišel mimo neki mlad karabinjer, ki je mojster v judu. Tako je imel priložnost, da uporabi svojo spretnost. Z e-no samo potezo je razorožil in ukrotil razgrajača. Nekaj minut pozneje so ga odpeljali v bolnišnico, da se je streznil, nato pa v zapor. # # * Agenti letečega oddelka so predvčerajšnjim aretirali in pripeljali v zapor 22-letnega Arnalda Antonija iz Ul. Tor San Lorenzo 7, za katerega so bili izdani kar štirje zaporni nalogi. Antoni bo moral odsedeti v zaporu 8 dni zaradi neplačane globe, 1 leto in 8 mesecev, pa še 1 mesec in 10 dni in še 6 mesecev zapora zaradi raznih obsodb. (2 leti zapora so mu oprosti li.) Razen tega so ga zaprli, ker je obtožen tatvine. «» — Nezgoda na delu V železarni ILVA je včeraj dopoldne 49-letni Mario Raspo-lič iz Ul. Zaniboni 2 polagal z žerjavom na tla tračnice. Ko je hotel premakniti neko tračnico, ga je ta stisnila in mu poškodovala prst na desni ro- ki, zaradi česar se bo moral zdraviti 15 dni. Podpore ECA v januarju V januarju je Občinska podporna ustanova (ECA) razdelila za 80 milijonov lir pomoči in podpor. Za vzdrže-valnine revežev v zavodih in v drugih zavodih na njen račun je porabiia za 925 oseb, oc, katerih 680 odraslih in 245 otrok, 25.277.468 lir. Za podpore 4983 podpiranim družicam je izdala 14.262.726 lir 4525 posameznim istrskim beguncem in družinam je izplačala za 29.048 885 lir podpor. 889 družinam je dala 84.350 obrokov hrane, za kar je porabila 5.854.484 lir vštev-ši kruh. 248 družinam je iz dala živilska nakazila za 777.500 lir. 82 oseb je jedlo v rnenzi za klinično ozdravljene bolnike tbc, kjer so za 4129 popolnih obrokov potrošili 1.238.700 lir. Za brezplačno prenočevanje revežev ljudskih prenočiščih je imela ECA 652.950 lir izdatka' za 799 beguncev je izdala 1,782 023 lir za bivališča oziroma stanovanja. 356 družinam so dobavili obleko, obu valo in posteljnino, za kar so izdali 1.298.292 lir. Končno je bilo izdanih 68.900 lir za očala in ortopedske aparate. Preko ECA pa so razdelili v januarju na račun sklada zimske pomoči tudi 8100 nakazil za živila 135 osebam za 972.000 lir in 2031 podpor za skupno 11.517.509 lir. Za lansko dejavnost novega pristanišča v Kopru sta značilna predvsem povečanje pro- Smer prometa 1957 Izvoz 585 Uvoz 8.872 Tranzit ---- Razvoz 43.376 Skupaj 52.833 meta in pospešitev investicijske graditve. Pomorski promet se je v zadnjih letih razvijal takole: 1958 1959 1960 3.530 7.885 24.351 10.602 26.859 79.144 462 1.356 2.891 38.437 34.244 35.318 53.021 70.344 141.704 V teh številkah so zapopa-dene tudi manjše količine prometa v pristaniščih Izola in Piran, pretežno v obalnem prometu, ki sta povezana s Koprom v enotno pristaniško organizacijo. Pregled fizičnega obsega prometa nam kaže, da je prelomnica v življenju koprskega pristanišča nastala v 1. 1959 in 1960. ko je bil zgrajen prvi del pristaniškega kompleksa za ladje dolge in velike obalne plovbe s prvim privezom dolžine 135 metrov. V teh letih se je začel večati mednarodni promet blaga. Izvoz skozi pristanišča se je povečal od 385 ton v 1. 1957 na 24.351 ton v 1. 1960. Se bolj se je povečal uvoz, ki je znašal leta 1957 8872 ton, 1. 1960 pa že 79.144 ton. Tudi tranzit skozi koprsko pristanišče narašča, čeprav ne v takem obsegu kot domači zunanjetrgovinski promet. Geografski položaj pristanišča bi omogočil večji tranzit, če ne bi bilo po sredi vprašanje priznanja enakih tranzitnih tarif, kot jih ima Reka za transport blaga po železnici. Lokalni promet blaga po morju se v zadnjih letih zmanjšuje, ker se obalno območje vedno bolj usmerja na dobavo blaga iz neposrednega zaledja in se pri tem poslužuje cestnih prevozov. Sedanja usmeritev Kopra r.a promet z živili (riž, sladkor, južnr sadje), na les in Industrijske izdelke (metalurgija), je izraz objektivnega položaja, to je pomanjkanja neposredne železniške povezave z zaledjem, ki bi omogočila tudi pretovor množinske-ga >laga. Ta položaj omejuje obseg delovanja pristanišča tako teritorialno kot količinsko, z druge strani pa ima tudi ta negativna okoliščina pozitivno posledico, da vpliva na specializacijo pristanišča že v začetni fazi njegovega razvoja. Zato gradi prista nišče prehodna skladišča in ki so potrebni za promet generalnega tovora m katerih misli tudi na druge objekte pomanjkanje je danes eden osnovnih razlogov premajhnih zmogljivosti naših jadranskih pristanišč nasploh. Pri.tanišča so stične točke med morjem in kopnim in kdor ima nalogo organizirati pristanišče, mora skrbeti za njegovo povezavo na obe strani, z moijem ter s cestami in železnico. Pristanišču Koper je v dokaj kratkem času u-spelo, povezati se s plovbo in organizirati osnovne oblike luško pretovomega dela. Prvotno nezaupanje brodarjev glede na uspešnost njegovih storitev, ki je razumljivo za vsako novo luko, se je spremenilo v pohvalo kakovosti in hitrosti pristaniških manipulacij v Kopru. Lani Je pretovarjalo v pristanišču 160 ladij dolge in ve- 79 jugoslovanskih, 17 italijanskih, 27 japonskih, 7 turških, 2 vzhodnonemški, 4 libanonske, 5 grških, 3 španske, 4 etiopske, 5 izraelskih in 7 nizozemskih. Prevladujejo torej zastave sredozemskih držav, kar tudi že nakazuje določeno usmeritev pristanišča. Skupno so te ladje odpeljale oziroma pripeljale 160.000 ton raznega blaga. Obalni promet je bil opravljen z domačimi ladjami, v glavnem z «drvo-njaki». Ladje, ki so priplule v pristanišče, so bile v glavnem tramperji. Do povečanja linijskega prometa bo lahko prišlo v prihodnje, ko bo organizirano zbiranje blaga za določene smeri, v skladu z usmeritvijo in nalogami luke. Pomanjkanje železniške povezave z zaledjem pomeni za pristanišče dokajšnji problem, ki pa bo v prvi fazi razvoja pristanišča glede na obseg in vrsto prometa še rešljiv z dobro organizacijo transporta s kamioni do uvoznikovega skladišča oziroma od izvoznika, ali pa s smotrno organiza. cije s kamioni do železniške postaje Herpelje Kozina in pretovora na vagone. V jugoslovanskih pristaniščih je ka-mionski promet še slabo raz. vit. Po podatkih reškega pri-stmišča je znašal promet s kamioni v 1. 1957 komaj 2.9 odst. celotnega prometa blaga Čeprav se je leta 1958 dvignil na 6.8 odst., še daleč zaostaja za kamionskim prometom v pristaniščih drugih držav. Tudi če upoštevamo sa. mo kosovno blago, pri katerem kamionsti transport u-spešno konkurira z železnico zaradi visokih železniških tarif za prevoz vrednejšega blaga, ugotovimo, da je delež kamionskega transporta v re-škem pristanišču v nesoraz-merju z obsegom tega prome-ta. V 1. 1957 je znašal delež kamionskega transporta 8.3 odst. celotne pretovorjene to-naže kosovnega blaga in se je naslednje leto dvignil na 16.7 oost. Razlogi tega nizkega de-leža so deloma v sami luki, ki ni urejena za kamionski promet, in deloma v instrumentih, ki urejajo kamionski transport, zaradi katerih je ta vrsta prevoza pri nas še relativno dražja kot v drugih državah. ŠZ Bor priredi v torek 14. t. in. velik pustni ples Rezerviranje miz od četrtka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 Hola, la, hola, la, v gozdu škratje smo doma. Delamo do ure kasne, dokler sonce ne ugasne. A dvanajstega, to vam povemo, na otroški ples na stadion gremo ! Pridite tudi vi mali, male, očki, mamice, sestrice in bratje dobro obložen bife in glasbo nudi vam Sneguljčica in škratje. TRADICIONALNO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE bo v nedeljo 12. t. m. v dvorani na stadionu ■ «Prvi maj». Pričetek ob 15.30 1 Prodaja vstopnic in rezerviranje miz eno uro in pol pred pričetkom pri blagajni dvorane. ( iai.gPAi.iSCA "j VERDI Danes ob 21 in jutri o.b 17 bo ista skupina nastopila z Brancatijevo novostjo «Raf-faele». Pri gledališki blagajn; se nadaljuje prodaja vstopnic. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri 21- ponovitev Shakespearove »Dvanajste noči«. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. Cene 650, 45Q in 250 lir. * * * Jutri ob 21. uri bodo za Univerzitetni kinematografski cen ter predvajali film »Obsedenost« Luchina Viscontija in dokumentarni film «Kruh žveplo« Pontecorva, * * * V ponedeljek bo ob 21. uri za Koncertno društvo nastopi; izraelski komorni orkester »THE RAMAT GAN CHAM-BER ORCHESTRA« pod vodstvom Sergiuja Comissiona. ( KA2MA OBVESTILA ) V nedeljo 12. t. m. ob 15. url bo v Riicmarvjih sestanek upokojencev. Vabljenj k veliki udeležbi. PUSTM PLES leb ta pustni P ki bo v dvorani stadionu «Prvi «*£ danes 11. lebru* 1. z začetkom ob 21- “ | IGRAL BO ZNANI p: ORK „1 MODERNI ■J Opozarjamo, 1 jšj pustne zabave, d* “.jjiif i rezerviranje miz P“-f| i 9. t. m. v Tržaški kMfjj gj ni v Ul. sv. Francis** Sl »j®®®®®®®®®®® ( K I N®. — M Fenice 16.00 «DekIe s Claudi a Cardinale. D'* ste ljubezni. Excelsior 15.30 «Vener* v^,1 iz norke«. Elisabetn -Eddie Fisher in Laure' vey. Me.rocolor. ^ Filodrammatico 16-00 •* zločincev«. Prepove®^ dinU Grattacielo 16,00 «Nea'l liv«. Technicolor. CHa% Sophia Loren, Vitt°rI ca. J Arcobaleno 16.00 ((Konst*^ liki«. Eastmancolor- Le£' čet** Supercinema 16.00 sarjev». Walt ^ Alabarda 16.00 »Lov Technicolor. Sandra 1" Ennio Gorolami. Aurora 16 00 »La ek*1* povedano mladim. ,V| Capitol 16.30 «Tajnost & Richard Egan. Garibaldi 16.00 «E;se!^-j,j lefilm ((Aleksander N * Cristallo 15.30 ((Ljubiva s£ n-icolor. Mari!yn Mc!t ^ Im pero 16.30 «OkK>P®* I septembr a». P repov®0 dimi. j,/- Italia 16 00 »Cesarski^ , (Mayerlingi. Techn'cj dolf Prack in Clirlst'8 blB€r' , a A Massimo 16.00 »Zakla . I Kidda«. Anthony E* nicolor. Moderno 16.30 in 22-$ ri-a predstavlja revJ^’ jih brez usmiljenja*’ stoni in Rosy de » platnu »Tunis top s - " MartineUi, Chelo o---j parter 350, ga-ler-iJa ^ Astra 16.00 »Mestni berto Sord-i. -jejt Astoria 16.00 «Crni Dawn in B. Mello-Vittorio Veneto lfi- a0r. marjetic«. Te-chnicv*' Day, David Niven. u . Marconi 16.00 »Obl«*^*, kuze«. Technicolor. j sciina, Rossano Br*" Louise. fjp. Ideale 15.30 »Veliko pj■ Savona 16.00 «Gor in je nicah«. Milene Dem*#/ chael Craig. TechiUc ^ Odeon 16 00 «Teddy d0';, Mirna, Tony Dali*-* Pan-elli. j KiNOPROSEK-KONIOVEL predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob 19.30 in Jutri 12. t. m. za začetkom ob 16. uri cinemasco-pe Columbia barvni film PIKNIK V glavnih vlogah nastopata KIM NOVAK in WILLIAM HOLDEN liiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiitiiiiiiiiilMiiiiiiiiiiiitimiiliiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiitiiiiiiMt OD VČERAJ DO DANES predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob 18. ufl (La baronessa d: fuoro) Igra DAWN ADDAMS ROJSTVA.SMRTI IN POROKE rjabolkn 1..... 65 153 83 Dne 10. februarja se je rodilo v Trstu 5 otrok, umrlo je 9 o-seb. RODILI SO SE: Fulvio Dov- gan, Mauro Nasini Mauro Re-beni, Ciaudio Terracino In On-Cina Manic-n. UMRLI SO: 83-letna Teresa Mueller vd. Baiz, 78-letni An-drea Vatta, 76-letrta Maria Ul-linovlch vd. Vlacovich 66-letna Angela Colussj, 75-letni Fracce-sco Venutl, 87-letna Denea Bar-della vd. Bacchi, 71-letni Giuseppe Llzzam, 62-letni Giuseppe Colambin in 56-Ietna Stefanu Klemen por. Gratton. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 15; Man-zon-i, Ul. Settefontane 2; De Col-le Ul. Revoltella 42; Rovls, Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul Com bi 19. 1 jabolka II........... 24 106 47 hruške i. .......... 106 176 118 hruške II............ 24 118 36 pesa................. 77 106 88 artičoke............. 32 40 35 zelje *••••»• 69 71 65 cvetača ............. 47 94 65 ohrovt . ........... 47 71 53 cikorija............. 47 59 53 čebula............... 83 106 10C koromač ............. 59 83 71 VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene v drugem najvišje. v 3. prevladujoče) pomaranče 47 176 71 limone ............. 94 153 129 i iike obalne plovbe, "od tega 1 mandarini............ 83 212 94 TRŽAŠKA KNJIGARNA i'r*l - Ul. sv. Frančiška 2« Telefon «1-79» NOVO: Josip Pavičič: KRESNICE L 820 — Cronin: ŠPANSKI VRTNAR L 480,— MALI Ot&y. A Iščem 15-16 letnega ^ trgovino jestvin, jr pravi «Primoi skeža.jK> Trst, Ul. sv. Fra',c razna solata 88 163 150 krompir................. 25 69 43 rdečj radič 188 475 35C zeleni radič II . . . 150 250 188 zelena.................. 71 212 106 špinača................ 125 438 150 Večmp. blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). Dr. Sonja Mašera (notranje in otroške bolezni) se je preselila v Ul. Machiavelli 28/1. Naznanjamo žal°s ] nas je za vedno za?„ I* ; draga mati. sestra mi unč« Pogreb je bil vččr8'|,oljJ| iz kapele glavne ^ Obenem se iskreno mo vsem, ki so f stvovali in spreiml J co na zadnji potl- n$' VJOCI Valute dolar švicarski frank funt šterling francoski frank marka šiling diina-r I marengo j zlato Trst I 626,62 145,421 1755,50 1 126,301 150,20 24,10 I 0,70 j 4800 715; Za vedno nas je zapustila naša dobra in n na žena, mama, tašča in teta . groei1®, ANGELA BERDON roj Pogreb predrage pokojnice bo danes, dne ob 16. uri iz hiše žalosti v Ricmanjih. Globoko užaloščeni: mož Mirko, hčerk* sin Milan z ženo Viktorijo in ostalo 5 $ /iktorijo Ricmanje, 11. februarja 1961. PISMA UREDNIŠTVU Izkrivljanje resnice dni dB°3e*'pnosti je zlasti te Primor!00 TazPravljanja in iz tudi videti1 ?™Vnika ^ bil° listi**- ' -fcako JO naciona- ^SejoTPeteii laŽn° pri- PosleZe c prf ™»ajo njene jaio tim' , se ie doga- randumom Pdonskim mem°- kričan „ ' , so vsakikrat tuliih t . 9tajnih* klav-b0 kokn °J S,8 3e govorilo, da *W\£^ k°nČn° ' čilo. rZaT se P° Ž«I ni veda ni a tek *tajnosti* o]ttobrn ’ roti 36 mernurandum colo. 54 objavil tudi Pic- {rno *! 3f bi!o torej točno nam nl-. m P^ano, Icaj mi „ P‘*'ce t«* z določba-i r(,--° Stede številč-Itali 2'hirn‘ napisi. m ljani v zvezi z dvoje- J^_m.erja 7ned Slovenci ti ,0 na 5,ne» STnemo pozabiti, da ‘tato, da6 U Ueki ljudje samo bujska j0 .UBaniai° zgago in Veda owViln med femt *e se' oalifcujejo tržaški šovi-Ip •' 1>S€ zaostritev in trenje nisti Ti t T-tvarini. lludl k°v^ur in .Iažeio, da bi o namerno po- vied Njim tukajšnji ‘Jima narodoma ** talco” ,prau nip pogodu, da "I, prome!PO Tazvtjajo obmej-vUlstva .!n PTehodi prebi- tunik- °beh smereh, saj to “»uKa d*« ..« ' ouj •-1- ^ianju Ttni °Ve lazi 0 vre' 1 ljudje k}l]anov v Istri, bi (, [ . Pamreč želeli, Pet, ■iullc ^ Položaj vedno na- -:a v v/ šla njihova l°Sa ie - as3e' Pp njihova nafta vn ° tUdi lahka' tern se pred nekaj dnevi riladim razoovurjal z nekim tfcirn j prfPzidanim itahjan-jal, da ratom> ki je de- Proti * 3e. *reba protestirati P °tislovenski Proti tem razgra gonji in ■ Pa • lianju dijakov, pri bilo treh36 pr}Pornnil, da bi n'em°randvndi .natočiti glede ?°Pcdati C“ Cls,te!?a uina in “• Tore' ■ ^ sploh do- 0 uternorn^ 38 *a *skrivnost* ® fied ,rnfV'rnu razširjena tu-tn'’ Iti t!irf° narnernimi Ijud-str°ši!o y3° v ttjttn nekakšno P°sledica ° Pa 3e predvsem strunskeanPOnianj kanja nepri-,aUske obveščanja itali- n° poaab!u°St7’ ki 3e že dav' l^ribidun, ’ . I določa me- Jd°j cattirno)06 Se ^ sp(o'1 a^a- Zst; -.Q’ da bi Pa Pre‘ 1118 vede? ovek pa ni niti n!h‘ ki vre ° fašističnih zako-.°VenščiriJ)0Vedujejo uporabo ! 1 da .'pe ,na sodiščih in mi- .m°j» tol “ stPQr *od ve-0 ■ Pa i-° *ud' s formalne kliub talVv bl se čudili, saj °Vetlskih ,ernu pisanju vseh '■>- "-m listov y*0 nn: "Stop o tem še °VeiiQi tudi nekateri ^ska 1 ^171 ie stvar T°ffa rS ksyslim- da sem to !Je^n rop preveč razvlekel. K !>s in m navedel neki raz->au°jajo xC anek, v katerem sm11 istrsicp,,!n!fti Primer ne-. ° no ž;„,-oa begunca, sedaj ■> , n° oe9unca, sedaj >U0l t?ega o Trstu, ki je *u7iiik°kmne kat.aStrske ali hr Pa ip J, knjige iz teBaščinj f^obil dokument v Gn. Pile’ .^oanja pri e^e» Ici in pravi: mi „^0 je doma tem I; *’ Glpi+ ’ «vy»»(,u .'uuim- d,,6’- ka,co tam uvelo namer,, °3?Jtoaost/ Pri tem no c°. v. “že in izkrivlja C?0 jlnam^ 3"s: °Ie , oziroma bi dvoj? V5nje oblasti iz- bll5flouenceZlT°St *a tukajš' lij 1 pa > ’ *uO°slovanske o- »ra'-: Zato btamkaj§nje lta' v i eOo r, Popolnoma u-oi 5tri> ki ?r°testiral Italijan 1 t?,_ ‘ oi ... . sovini- k Popolnoma u-■ ■ »i h' "estiral Italijan ^tecni r i”114 kljub njepo zahtevi izdali ali rine.UP°rahl P“ rnu Prepove- do ali slo- ;uOient pen?‘ “ali rinpo^Otahn 7,111 Prepove \,ah iezikan:ev9ove(,a, rte Oo n ion«.', p uradih m ?° Osp^Pnib 'a|iianJ a»iCe 'z k-otce ^ ,'Posta Nen. “bt Po.M_ ‘ „ uradih in . Prostorih. Toda avi pameti ima I-prav toliko evati v Istri do- i®* v j* ,.. iziti a o-“e 8P'oi0 a ‘ianščini kakor Slovenec Pt»tICii bi ■n Pri* *z Seža- . sel na primer v kak doku-nar07> Uraci '‘:cini‘ Vsak ita-bi nost ž bi ga osupel, L. Pienii z Brom • ’ Oier. 'n na lii o .i teval k >ki ^nučini 'ai OnU' tiac020 Pogledal ... n>ma ebovpiin-3e zgodilo ne-% Prit«;3 ^Psa. če torej 3u0os, sIoven5a'ltevati v Tr-“ Sl°’" nscini dokument N\Ju9osllndTžavljan, ki ži-]“b „,7“oice Pa P°č ni- *%Jl Kopru vati v Bu~ n' ki j- .*talijanski dr-ŽlVl p Trstu. norna jasno in ^'Pi5 jPoP°! n*t ‘* da Pr, m«*0 razuPi treba biti l> Tkanje tega M Klstva. .i... treba biti ju --- v-uu pre ua. sicer Ni ne '^“^a pr“«Sa~-*a3 niseTn ju n‘d podkovan, N«"1 je to, *drav0 Pii Pravi žc Parnet. To sem »SIN vam napisal, ker nisem nikjer zasledil odgovora na o-menjene lažne trditve, ki so pai zlonamerne in ki skupno z mnogimi drugimi dejstvi služijo le kaljenju mirnega o zračja, ki je polagoma nastajalo po toliko letih napetosti. Vse pa kaže, da je za določene kroge edini pogoj za u-spevanje ravno napetost, saj bi sicer fašizem tudi pri nas nujno upadal. «Kdor zaničuje se sam podlaga je tujčevi peti» Stare rečenice niso iz votle prazne slame. Zrastle so iz zdravega ljudskega duha. Niso in mnoge ne bodo še ostarele, ker so miselno bogate. Naše razmere s tega manjšinskega pasa mi večkrat vsiljujejo ono staro, marsikomu mogoče že preveč obravljeno *kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti*. Malokje je resničnost tega pregovora tako vidna in otipljiva in potek vsakdanjosti tako protisloven s stvarnostjo naše narodne manjšine, oziroma z njenimi nalogami in težnjami. Kdor zaničuje se sam ... Kaj pa se pravi zaničevati samega sebe? Ce kdo namerno žal: našo osebno čast, se v tem branimo. Ne gre pa samo za naše zgolj osebne zadeve, za naše lastno dobro ime in čast, ker imamo svoje krvne, torej naravne in s tem moralne vezi z družino (rodbino) in daljšim sorodstvom — z narodno skupnostjo, ki si je u-tirala svojo zgodovinsko pot, si zgradila svojo kulturo, ima svoja čustva in težnje. To je naša narodna svojina. C e kdo to žali, zanika, ponižuje, one-čašča, nam to odreka ali nas skuša ovirati v razvoju in napredku, se mu bomo tudi postavili po robu. Tako zahtevajo naša narodna zavest, ponos in čast. Ce bi tega ne storili, bi zaničevali samega sebe. A še huje je, če našo narodno skupnost ogrožamo sa mi. In to se v našo veliko sramoto in še večjo narodno škodo dnevno dogaja. Mislimo namreč na občevanje naših ljudi v italijanščini (tržaščini) tam,, kjer ni to prav nič potrebno — v trgovinah. Nimam v mislih samo ljudi s Tržaškega in Goriškega, ki jim e življenje pod Italijo to slabost nekako vcepilo, marveč še prej Jugoslovane (koprske in druge Slovence iz Kranjske in Štajerske i.dr.), ki prihajajo v Trst. Človek le s trohico narodnega ponosa se zdrzne in tudi vpraša, čemu se končno ti jugoslovanski kupci z redkimi častnimi izjemami jezikovno tako mučijo ih s ga lomijo*. Res: čemu? Ali mogoče zato, da pokažejo svoje «znanje*, da dobijo blago po nižji ceni, ali... Res ne vemo. Pač pa vemo, da se nameščenci temu pritajeno hihitajo, in vemo ter čutimo, da je ta njihova praksa zaničevanje našega naroda in velika ovira v naši borbi za narodne, gospodarske in druge pravice. Trgovina je za kupca — potrošnika. Tem je in mora biti na razpolago tudi glede jezika. Tržaški trgovci se tega zavedajo. Odkar je oživel obmejni promet in vršijo nabav-ke Jugoslovani iz ostalega zaledja, so mnoge trgovine namestile osebje vešče slovenskega jezika. Ti so pretežno Slovenci. Ce pa ni v trgovini, ki se je poslužujejo Slovenci in želijo, da se jim streže v slovenskem jeziku, nikogar, ki bi bil tega vešč (ali pa nočejo govoriti slovensko iz enega ali drugega razloga, največkrat pa, da prisilijo kupca, da govori italijansko), naj zapusti trgovino. V takem primeru bodo v trgovini takoj drugačni odnosi do kupcev. Od nas samih je torej odvisno, če nas bodo drugi cenili, spoštovali in uvaževali naše zahteve. Cesar še nismo izvojevali, si moramo z vztrajno in dosledno borbo priboriti. Dokazali smo že, da imamo dovolj življenjske sile in ni potrebno, da se sramujemo svojega porekla, v tem prime ru svojega jezika. Odlepimo si enkrat mevžasti občutek, da smo manj vredni od drugih! Naj še dodamo temu pismu, da tudi nekatera jugoslovanska trgovska podjetja pozabljajo pri svojem poslovnem dopisovanju s tukajšnjimi podjetji na svojo narodno dolžnost. Menimo, da ni vse samo trgovina. Goriško • beneški dnevnik Protest suhi. organizacij mm Oblasti so dolžne poskrbeti, da se kaj takega ne bo več ponovilo ■ Solidarni smo s tržaškimi rojaki v borbi za uveljavitev manjšinskih pravic Slovenske kulturne orga-| govejo živino. Predvsem se nizacije na Goriškem, Zve- priporoča, naj ne pustijo tu za slovenskih prosvetnih društev, Dijaška Matica in Akademsko - srednješolski klub ostro obsojajo fašistične izgrede preteklih dni v Trstu in napade na slovenske kulturne ter gospodarske ustanove. Pri tem ugotavljajo, da nosijo glavno krivdo, da je do takih izgredov prišlo, predvsem pristojne oblasti, ki so s svojim zadržanjem omogočile šovinistične manifestacije in njihov izrodek v ogabne oblike preživelega fašizma, ki je ponovno skušal dati duška svojim najpodJejšim nagonom. V duhu mirnega sožitja med obema narodoma in sosednima državama, ki je z realno politiko odgovornih državnikov doseglo v zadnjih letih lep napredek, nikakor ni opravičij vo tako zadržanje oblasti, ki je v škodo vsemu tukajšnjemu prebivalstvu in koristim države na splošno Zato pozivamo pristojne oblad: da takoj sprejmejo potrebne ukrepe, da se kaj takiga ne bo več ponovdo. Obenem izražamo našo solidarnost s .ržaškiml so-r jaki in smo iim ofc strani v njihovi borbi za uveljavitev manjšinskih pravic v sklopu sprejetih obvez in republiške ustava. Zveza slovenskih prosvetnih društev Dijaška Matica Akademsko-srednje-šolski klub tSimon Gregorčič* Opozorilo sovodenjskim živinorejcem jih ljudi v svoje hleve, ker bi lahko prinesli okužbo med njihovo živino. Tistim živinorejcem, ki nameravajo prodati svojo živino županstvo priporoča, naj je ne peljejo prodajat v Furlanijo, ampak naj se raje obrnejo v Gorico, odnosno v druge kraje, ki niso po tej bolezni okuženi. Ker za sedaj država še ni določila nobenega prispevka za cepljenje živine proti te vrste slinavki, naj se tisti ži- vinorejci, ki bi radi cepili svojo živino, kar sami obrnejo do občinskega živinozdrav-nika. Cepivo stane po 350 lir za posamezno žival. Seznam neposrednih obdelovalcev Goriško županstvo sporoča, da je od 8. do 22. februarja na vpogled na občinskem pro-tokolnem uradu seznam neposrednih obdelovalcev goriške občine; ta seznam je veljaven za leto 1959-1960 in služi za bolniško zavarovanje. Prizadeti si lahko ogledajo seznam ob delavnikih med u-radnimi urami dopoldne. Proti vpisu ali kakšni drugi pomanjkljivosti se prizadeti lahko pritožijo na kolkovanem papirju za 100 lir na goriške-ga prefekta v roku 30 dni t. j. do 22. marca. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 Delno popravljena krivica Tov. Konta so včeraj Izpustili na svobodo Kljub temu, da so osebe, ki so v zaporu v Pistoii, pri soočenju izjavile, da ga niso nikoli videle, so mu sporočili, da bo prijavljen sodišču na prostosti ČEDAD, 10. — Včeraj zvečer nam je telefoniral tovariš Marijan Kont iz Pistoie, da je bil izpuščen na svobodo. Danes ob 9. uri zjutraj je pri. šel z vlakom na videmsko postajo, kjer so ga že pričakovali njegova žena in prijatelji. Kot smo že poročali v našem dnevniku v četrtek, so aretirali tovariša Konta, ker so ga obdolžili, da je pomagal pobegniti v Jugoslavijo neki osebi, ki jo iščejo zaradi urno. ra. Izkazalo pa se je, in upamo, da bodo to oblasti upošte. vale, da ga je oddolžil Gino Rossi iz Čedada, da bi rešil sam sebe. V zvezi z njegovo aretacijo nam je tovariš Kont povedal še nekaj podrob. nosti, za katere prej nismo vedeli. V vojašnici v Sentpetru so mu napravili orožniki natančno preiskavo po žepih, de. narnici in drugod. Iz razumljivih razlogov niso mogli naj. ti nič, kar bi ga lahko kompromitiralo. V žepih so mu našli samo meter, ki ga rabi v kamnolomu, in dva zobotrebca. Seveda ta «nevaren» material so mu zaplenili. Nato so ga odpeljali v Videm z avtom gospoda Sucaglie iz Sent-petra. V spremstvu brigadirja in apuntata je nadaljeval pot z vlakom do Pistoie. V Pistoii so ga hoteli zapreti v celico itamkašnje orožniške vojavnice, da bi bila varuha prosta. Temu pa se je uprl marešalo Pismo iz Nove Gorice Prešernove proslave v goriškem okraju Zveza borcev ima 14.000 članov - Trening goriških smučarjev v Logu pod Mangartom Včeraj so dijaki in učenci vseh srednjih in osnovnih šol, kakor tudi mnoga kulturno-prosvetna društva v goriškem okraju slovesno proslavila slovenski kulturni praznik — 112. obletnico smrti pesnika Franceta Prešerna. Pripravili so kulturne akademije ih druge prireditve na katerih so besede velikega genija, ki se je v svojih verzih tako zelo zavzel za dobre odnose med narodi, znova zaživele s tako silo, kakor bi bile napisane prav za sedanji čas boja za mir v svetu in prizadevanj za aktivno sožitje med narodi. Zato je ra-zumljivo, da tisti, ki so govorili o Prešernu niso mogli tudi mimo zadnjih fašističnih iz. gredov proti Slovencem in njihovim institucijam v Trstu. Pa tudi sicer je goriško ljudstvo že od začetka spremljalo fašistične demonstracije v Trstu z veliko ogorčenostjo. To tembolj, ker iz grenkih izkušenj v preteklosti ve, da te najbolj reakcionarne sile navadno začnejo gonjo proti Slovencem tedaj, ko jim namignejo tisti, ki jim ni do tega, da bi prišlo do resničnega zbližanja med Slovenci in Italijani, tisti, ki bi radi za vsako ceno preprečili, da bi Slovenci v Italiji prišli do Županstvo iz Sovodenj opozarja vse živinorejce te občine, naj strogo izpolnjujejo predpise proti slinavki med iiiiiiiii iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Tekmovanje srednjih šol Zmaga ekipe slovenskega liceja, ki se bo v četrtek srečala z ekipo industrijske tehnične šole VELIKIM USPEHOM sc nadaljuje do 28.2. tusset STARe MITNICE 2 priložnostna prodaja ob koncu sezone k! IN na vse artikle KOVČKI TORBICE . VSEH BARVAH !N SVILENI DEŽNIKI A R n I C K MOŠKI PASOVI K e ^ luksuzni Nji'Nr .us njene i 11 .?MOVi ZaMETI v vs V četrtek ob 15. uri so bile v telovadnici na Trgu Meda-glia d’oro (Katarinijev trg) izločilne tekme V odbojki med posameznimi srednjimi šolami v Gorici. V prvem srečanju je srednja tehnična šola premagala dijake italijanskega realnega liceja z rezultatom 2:0; v drugem srečanju pa so dijaki slovenskega liceja premagali srednjo tehnično šolo z rezultatom 2:1. Tekmovanje se bo nadaljevalo v četrtek 16. t. m., ko se bo ekipa slovenskega liceja pomerila z dijaki tehnično industrijske šole »Alessandro Volta*. S to tekmo se zaključi tekmovanje še nepremaganih ekip. Istega dne bodo tudi tekme med ekipami, ki so bile v prejšnjih srečanjih že poražene. Med temi so ekipe strokovne industrijske šole, šole za umetnost (Scuola d’arte) in it. realni licej. Danes, v soboto ob 21. uri bodo polfinalne boksarske tekme goriške boksarske zveze v telovadnici CONI na Rojcah. Zaključna boksarska tekma pa bo jutri, v nedeljo ob 16. uri. Opozarjamo na to prireditev vse ljubitelje tega športa. Dravinjska doklada Zveza trgovcev za goriško pokrajino je objavila lestvico draginjske doklade za uslužbence trgovskih podjetij na Goriškem, ki je veljavna od 1. februarja dalje. Ta lestvica pa ne velja za javne lokale hotele in pekarije. Draginjska doklada je nasičenja: Kategorija A: mesečno za moške po 2.124 lir, za ženske po 7124; kategorija B: za mo-ške 5.369, za ženske 4.680; kategorija C1 in C2: nad 21 let, za moške 4.400, za ženske 3 tisoč 484, od 20 do 21 let: za moške 3.848, za ženske 3.289, od 19 do 20 let: za moške 3.692, za ženske 2.259; od 18 do 19 let: moški 3.393, ženske 2 730; od 17 do 18 let: moški 2.925, ženske 2.509, od 16 do 17 let: moški 2.704, ženske 2.327; pod 16 let: moški 2.236, ženske 2.080. Kategorija C3 in C4 nad 21 let: moški 3.393, ženske 2.951; od 20 do 21 let: moški 3.237, ženske 2.821; od 19 do 20 let: moški 3.146, ženske 2.639 itd. Kategorija Dl in El nad 20 Jet: moški po 861 lir teden-sko, ženske 732; od 18 do 20 let' moški po 837, ženske po 714 lir. Kategorija D2 in E2 nad 20 let: moški po 774 tedensko, ženske 660; od 18 do 20 let: moški po 753 in ženske 552 lir tedensko. Kategorija D3 in E3 nad 20 let: moški 732 in ženske 624 lir tedensko; od 18 do 20 let: moški 684 in ženske 522 lir tedensko. Kategorija D4 nad 20 let: moški po 687 lir in ženske po 85 lir tedensko; od 18 do 19 let: moški po 642, ženske po 492 lir tedensko; od 16 do 18 let: moški po 507 in ženske po 441 lir tedensko. Z a vajence v uradniškem odaelku: nad 21 let: za moške po 2.804, za ženske po 2.439 lir mesečno; od 20 do 21 let: rtioški po 2.674, ženske po 2.330 lir mesečno; od 19 do 20 let: moški po 2.600 in. ženske po 2.181 lir mesečno; od 18 do 19 let: moški po 2.439, ženske po 1.935 lir mesečno; od 17 do 18 let: moški po 2.063, žen-ske po 1.761 lir mesečno. Vajenci delavskega sektorja: nad 20 let: moški po 604 in ženske po 515 lir tedensko: od 18 do 20 let: moški po 565 in ženske po 431 ter od 16 do 13 let moški po 446, ženske po 331 lir tedensko. Za vajence je zaračunana drfginjska doklada na 44 ur tedensko, pravic, ki bi jih že zdavnaj morali imeti. Te dni se zaključujejo tudi krajevne konference Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne, ki šteje v goriškem o-kraju blizu 14.000 članov. V minulem letu je organizacija zlasti delala za izobraževanje bivših borcev in njihovo uspo-sabljanje za pridobivanje strokovnih kvalifikacij na delovnih mestih. Vse večjo skrb posveča tako organizacija kakor tudi ljudska oblast1 reševanju materialnih, stanovanjskih in drugih vprašanj udeležencev narodnoosvobodilne vojne. Zelo veliko število biv. ših borcev aktivno dela v družbenih in političnih organizacijah, nad 5000 jih aktivno sodeluje v vodstvih političnih organizacij in društev ter v organih delavskega in druž. benega samoupravljanja. Zveza borcev v okraju se seclaj pripravlja na to, da bi v letošnjem jubilejnem letu revolucije kar največ pripomogla k organizaciji proslav ob raznih prilikah in v raznih krajih, kjer so se odigrali pomembni dogodki v času NOB. V ta namen bodo kar najbolj aktivizirali vse članstvo, obenem pa skrbeli za še hitrejše usposabljanje bivših borcev in za vključitev v organizacijo še vseh onih, ki so sode-levali v narodno-osvobodilnem gibanju, pa iz kakršnih koli razlogov niso včlanjeni v Zve. zo borcev. Prejšnji teden so bili v Logu pod Mangrtom na šestdnevnem treningu vsi najbolj, ši smučarji-skakalci iz goriške-ga okraja. Trening — pravzaprav neke vrste tečaj — je priredila okrajna komisija za smučanje ob sodelovanju TV D »Partizan* Bovec in Log pod Mangrtom. 28 skakalcev je vadil Matija Franko na 15, 20 in 40-m skakalnici. Zaključno tekmovanje je pokazalo, da imamo tudi na Primorskem več smu-čarskih talentov od katerih se bodo nekateri lahko povzpeli med najboljše jugoslovanske skakalce. Med člani so bili najboljši Krivec (Lokve) in Mavrič ter štrukelj (oba Log pod Mangrtom), med mladinci pa Kolenc (Lokve), Pcltrini (Idrija) in Copi (Bovec). j. j. Vprašanje izplačila proizvodne nagrade V Gorici se bodo nadaljevalo pogajanja med sindikati in ravnSAFOG Zahteva delavcev je upravičena, ker se je proizvodnja v livarni z modernizacijo močno dvignila Pred dnevi so se na Inter-sindu v Trstu sestali predstavniki sindikalnih organizacij in ravnateljstva SAFOG ter skupno proučili zahteve sindikalnih organizacij, da se delavcem goriške livarne SA FOG v Stražicah izplača še pred velikonočnimi prazniki na račun proizvodne nagrade po 30.000 lir in da naj bi se izplačevala taka nagrado vsako leto. Livarna SAFOG je zašla pred tremi leti v hudo proizvodno krizo. Vodstvo je že pripravilo načrt za zaporo podjetja in pripravilo tudi likvidacijo. Delavci so tedaj kot en mož odgovorili na takšen poskus, da ne bodo nikoli dovolili zapreti obrata, v katerem je zaposlenih nad 800 delavcev, ker bi takšno dejanje spravilo pred nepremostljive zapreke vse goriško gospodarstvo. Zasedli so tovarno in jo imeli okupirano toliko časa, dokler niso prišla zagotovila, da bodo naprave modernizirali. Danes, tri leta po tej odločilni in junaški odločitvi kolektiva, lahko delavci s ponosom ugotovijo, da so imeli prav. Livarna SAFOG se lahko smatra za dokončno modernizirano. V topljenju starega železa je na prvem mestu v državi. Iz pasivnega obrata, kakršen je bil pred tremi leti, je postal visoko aktiven in vsak delavec proizvaja sedaj trikrat toliko kot poprej, tako za domači kot za inozemski trg. Med svojimi izdelki ima tudi statve, ki jih izdeluje po neki francoski o-brtnici za potrebe Sovjetske zveze in drugih držav. Na zadnjem sestanku, ki je bil na Intersindu v Trstu, pa niso sindikalni predstavniki in predstavniki SAFOG sprejeli nobenega sklepa. Ponovno se bodo sestali v ponedeljek v Gorici. Delavci z velikim zanimanjem spremljajo pogajanja in so pripravljeni še odločneje kot do sedaj podpreti sindikalno akcijo, da bi se uresničila njihova zahteva po priznanju in izplačilu proizvodne nagrade. Kolesar povozil starejšo ženo Včeraj dopoldne okrog 9.10 je 71-letna Marija Silenti iz Ul. XXIV Maggio 11 prečkala razmere na Po poročilu vremeno-slovne postaje smo imeli včeraj na Goriškem naslednje snežne razmere na raznih smučiščih: Log pod Mangrtom 3 stopinje pod ničlo in 65 cm snega; Livek 3 pod ničlo in 20 cm pršiča; Crni vrh 4 pod ničlo im 30 cm pršiča; Vojsko nad Idrijo 10 pod ničlo in 83 cm pršiča; Lokve 3 pod ničlo in 25 cm snega; Lažna 5 pod ničlo in 50 cm snega; Predmeja 5 pod ničlo in 20 cm snega. V Idriji imajo poleg tega na razpolago 37 ležišč v zakurjenih sobah, ■na Vojskem 35, na Livku 6, v Logu pod Mangr. tom 5 in v Črnem vrhu 6. Pravočasno si poskrbite vabila za družabni večer ki ga priredi potniški BORIS PAHOR: | 70. Onkraj pekla so liudie Roman Ko je koža pergament, stegna tenki gležnji, je misel samo še. komaj zaznavno vzdrhtevanje, ki se kdaj vzdigne iz trajne obsedenosti lačnih celic, mehurčki, ki potujejo celo večnost z dna skozi temne vodne plasti in se razpočijo, ko dosežejo površino. In šele po odhodu od tam, v živinskem vozu, na poti iz Alzacije proti Muenchenu in Dachauu, je doktor Senet povedal. V baraki zraven tiste, kjer so bile zaprte, je bil. In z mrakom pride esman in stopi v barako. Potem pelje dekle v barako nasproti, to se pravi v kopalnico, nad krematorij, Komajda je bilo slišati strel. Potem se vrne po drugo. Tako zaporedoma. In nobena ne joče, tihe in mirne so. In SKoraj da je hvaležen noči, ki začne ovijati s temo tisto nesrečo. In dobro, da vsako hitro zadene krogla v tilnik, ko prestopi prag barake, ker bi jih čisto lahko obešali kakor njih, moške, tako da bi vse gledale in bi iz čakajoče vrste potegnili eno za drugo na prho. Videti je, da so morali hiteti, pravi doktor Senet. Spomnil se jih je zaradi njenega joka. Vtaknil je dlani pod glavo. Zaradi mačke. In uprto gleda'predse kakor tisti večer, ko je ob oknu barake poslušal ropot kamiona, ki ga ni mogel videti, ker se je spuščal onkraj barak. LVIII. Bila sta dva lista kockastega papirja iz zvezka za računstvo. Da je pol desetih in da se je najbrž pravkar vrnil in se vzpenja po rebri, s katere je videti med gostim drevjem beli zid prvega paviljona. Ali misli kaj nanjo? Odkar sta se na postaji ločila da ima pred očmi samo njegovo vljudno, a hkrati hladno zadržanost. Zagotavljal ji je, da bo zamudila vlak, a da je ni prosil, naj ga zamudi. In ko mu je dala bežni grenki poljub, si je želela, da bi spet spustila svoj kovček in da bi se pomenila, se našla. A bala se je, da bi se nadaljevala njegova odsotnost in njen odpor proti nji ter da bi potem prišla noč in bi bila skupaj brez poljubov, kakor bi se bilo prav gotovo zgodilo snoči, da je ni tolažil zaradi Minetti-ne smrti. Tako nežen je bil z njo v tisti njeni veliki žalosti. Da, prvič, odkar se poznata da je malo odstrl za- stor, ki skriva njegov letni čas v peklu, kot bi rekel Rimbaud. (Ali mu je pravila, da je Rimbaud pravzaprav njen rojak?) In sprva da ni dojela, zakaj ji pripoveduje zgodoo o alzaških dekietih s tako ’ mirnim glasom; bilo je, ko da nadaljuje sam s sabo premlšljanje, ki bi ga bil začel ponum Sele potem, ko je rekel: /In stari francoski zdravnik je še enkiat poudaril, da ni nobena jokala, ko je stopala zraven esesovca proti krematoriju,’ šele takrat se ji je posvetilo. Ne bo mu pravila, kako je je bilo sram. Tisto zadržanje deklet, ki se znajdejo povsem brez priprave takri v planinah, v svojih planinah. Občutki jetnikov ko so se zavedeli, da bodo zgorele. Da, razumela je, kako naravno so se prebudile v njem tiste podobe in kakč samo po sebi se mu je vsililo primerjanje z njo, ki se je takp obupno cmerila zaradi Minette. In čutila je iz kakšne daljave jo gleda. Ne, nikdar da se ne bo mogla meriti z njimi, ki so padle tako na skrivaj, skoraj brez prič ob vstopu v divjo barako na vrhu samotnega hriba. Ampak da naj ji oprosti, a kakor so vsa druga dekleta, ki so preživela vojsko, v primeri z njimi nevredne življenja, vendar jim ni mogoče šteti v zlo, da niso šle skozi tiste grozote Se mu ne zdi? Kaj bi bil sedanji svet, če bi vsi imeli takšno dediščino v sebi? Ne, morebiti bi se potem on ne ustavil ob meni, ker ne bi mogel najti tega, kar je iskal. A kaj pomaga to ugotavljanje, ko pa sta se tako ločila. Ne, a menda ne misli zares, da bi se znašla v zvezi s človekom, ki bi jo v nedeljo lep ) vodil k službi božji, ob starokopitnem možu, ki bi bil dober in dolgočasen? Zakaj je tako stvarno govoril o tem? In oče da ji je pravkar rekel pri večerji: 'Imenitno karto imaš zdaj v rokah in od tebe je odvisno, kakč jo boš izigrala!’ Ko da gre za igro. Ona pa ve, da bi bila vse življenje nezvesta takšnemu možu in bi ležala v zakonski sobi z mislijo nanj in na omotico, ki jo je zi zmeraj prevzela. Ne, ni ros, da bi mogla spet vrasti v nekoga drugega. Nobena marljivost in noben čas ne bi mogel storiti tega. A kako je mogel tako preudarno govoriti o tem. kako je mogel. 'Imela boš možnost, da boš živela s svojimi knjigami in z naravo,’ ji je rekel. In bil je tako neverjetno trezen, da jo ves čas spremlja skrbno preudarni izraz njegovega obraza; ko da računa, kako bi najbolje uredil njeno prihodnost, zdaj ko se oddaljuje od nje. O, saj je res, samo v nemir in nepotešenost mu je in morebiti bi bilo v resnici najbolje, da se vda ponudbi udobnega življenja, posvetila bi se svojemu otroku in ir a dala vse, česar ni imela. Nakupila bi mu knjig, kolikor bi jih hotel, knjig z ilustracijami. (Da bi mogel videti tisto strašno hišo njenega detinstva in vedeti za ves gnev, ki se je nabiral v nji. Ko bi mogla biti zdaj bogata v tistem razredu, ki ga je tak6 mrzila in ga še mrzi, bi hotela nekaj narediti za tistega dečka, ki vsak dan sovražno ogleduje igrače premožnih fantkov). A zakaj misli na to? Kmalu bo spet ob njem in vse bo dobro. Za trdr.o da bo vse nobro. Tak6 kakor tisti večer, ko je odšel in jo je obšla nepopisna tesnoba, potem pa sta se spet znaš.a v njeni soii kakor dva mornarja po brodolomu. Ljubi jo, in ona njega. To se ne more izgubiti kakor potoček, ki razkroji svojo srebrno roko na drobne prste in počasi izgine. zaških deklet ter na svoj jok na stopnišču. A sam, se mu je razodelo, da je zaradi vsega, doživel, poklican, da ji pride na pomoč, in da bi rala zgodba o nesrečnih dekletih utrditi njegovo vest, ne pa biti sredstvo za njeno ponižanje. 1" vel(' ona napisala to, kar bi bil moral že dolgo sad1 -jj. Da ni kriva, če ni bila tudi ona tam. In kdo ve’ bi se tudi ona vedla kakor tista dekleta, če bi j° ^ ^ takšna usoda; marsikdaj okoliščine naredijo Člo^ treba ga naredi. In tisti, ki obupano toži zar®®1 ti1!, drobne živali, bo morda jutri šel v smrt, 116 dil .3 z očesom Da, ze dolgo bi bil moral vedeti, da tostran pekla ostali navadni ljudje. Med vojsko «l«l: t______z._i: j». t. i • , . _ bi** ' dali in trepetali zaradi bomb in terorja, a niso čeni v ozračje, iz katerega je izsrkano vse člove. o'°. pustil jo je oditi brez besede, ki bi jo hrabril® ' 41 prijemu s trgovskim očetom. Namigoval je cel°' utegnil biti ženin iz premožne družine najbolj*8 Skoraj si ne more misliti, da je bil to on, a ’■ JR je bil res. ^ (»? In kakor po navadi pripis: «P. S. Zdaj sem skočila iz postelje, da ti povem še to. Morala sem obleči mamino srajco, ker sem, kakor veš, pozabila pižamo. Srajca je vsa dolga in bela in vsenaokoli je polno čipk. Prav v ti hoče biti mama zakopana, vsaj takč pravi.* PS. «Berem članek, ki se strinja s tabo glede slik na razstavi v Boulevardu Raspail.* A čuti se kriv. Ko da je s svojimi nasveti pomagal njenemu očetu v načrtu glede 'imenitne karte’. A tisto nejasnega, meglenega spomina, ve, d to, ker se zaveda hudobnega, nalo škodoželjh' vcljstva ob njeni zmedenosti. Ni bilo hoteno; *ie|,'j se skriti posmehljivi duh ob njem veseli, ker mu , l'i lo dokazati, da je ukvarjanje z Arlette samo i®- v-Kakor da ne bi že ona sama v pismu prosil*: ^i1 ič",. me brez veljavnega razloga.* A spomin na pis1tl' ob5. C", zdaj še bolj približa. Res je prekletstvo tiha 0 et y ki ga prevzame, ko se mu otipljivo povrne tisti stena. Trda megla. In vse, kar je izven tega teS8 ‘^jih: ga je razveljavljeno. Vse puhlo in ničevo. In hit* d*/ e®8'-, r. jutro je bil iskren, čeprav je govoril proti sebi in je hkrati tudi pričakoval, da se bo upirala z vsemi močmi. In vedel je, da bo njen odpor samo še povečal njegovo prizadevanje, a si ga je vendar tudi želel, zato da bi zanikal njegove besede. Ona pa se je slabotno hranila, preveč presenečena ob njegovi nenadni skrbi za njeno prihodnost, obenem pa razorožena ob misli na usodo al- vpliv na sedanje življenje, čeprav se hkrati zave1" ^ >, °b meru pa ne sme biti merilo za ocenjevanje pj*'jl tistemu ozračju kljub vsemu ostal zvest. V nob sveta. Ne sme določati smeri občutkom, ker J® o**- j1 pomen samo negativen, je celb absolutna neg8*1., d*;i samozavest, ki jo daje občutek, da je bil tam1 je-kljub temu spet tukaj, je zelo klavrno zadoš* neki način cel6 pokvarjeno in nenaravno. tiHr n®9 Se