11
DIGNITAS n Pojem agresije v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča
sodišča
1
PovzeTek
Agresija je bila leta 1998 vključena v Rimski statut Mednarodne-
ga kazenskega sodišča kot eno izmed štirih kaznivih dejanj v pri-
stojnosti tega sodišča, vendar mu je bilo onemogočeno izvajanje 
pristojnosti nad kaznivim dejanjem na podlagi člena 5(2), dokler 
se ne oblikujejo definicija in pravila za izvajanje pristojnosti za 
kaznivo dejanja agresije. Šele z zaključkom prve pregledne kon-
ference v k ampali leta 2010 je bila sprejeta ustrezna definicija in 
oblikovana so bila primerna pravila glede pristojnosti za kaznivo 
dejanje agresije. kljub sprejetju definicije pa je bilo treba počaka -
ti na zadostno število ratifikacij sprememb, ki so bile sprejete na 
konferenci v k ampali, s strani držav pogodbenic Rimskega statuta. 
Po izpolnitvi zahtevanega števila ratifikacij je Skupščina držav po-
godbenic Rimskega statuta dne 14. decembra 2017 sprejela Reso-
lucijo ICC-ASP/16/Res.5, ki je aktivirala pristojnost Mednarodnega 
kazenskega sodišča od 17. julija 2018 dalje.
Namen članka je predstaviti zgodovinski razvoj agresije kot ka-
znivega dejanja, sprejete spremembe Rimskega statuta v zvezi s 
kaznivim dejanjem agresije, definicijo kaznivega dejanja agresije, 
pristojnost nad kaznivim dejanjem agresije ter pomen te pristoj-
nosti in njeno vlogo v Rimskem statutu Mednarodnega kazenske-
ga sodišča kot tudi v mednarodni skupnosti kot celoti.
Ključne besede: agresija, kaznivo dejanje agresije, Mednarodno 
kazensko sodišče, Rimski statut, pregledna konferenca v k ampa-
li.
1 
 Povzetek diplomske naloge (Christian Bukor, Pojem agresije v Rimskem statutu Mednarodnega 
kazenskega sodišča, evropska pravna fakulteta Nove univerze v Novi Gorici, Ljubljana 2018).
Pojem agresije  
v Rimskem statutu Mednarodnega 
kazenskega sodišča
1
Christian Bukor

12
DIGNITAS n Mednarodno javno pravo
The concept of aggression under the Rome Statute 
of the International Criminal Court
ABSTRACT
Aggression was incorporated in the Rome Statute of the Inter-
national Criminal Court in 1998 as one of the four crimes within 
the jurisdiction of the Court. However, the Court was denied the 
exercise of jurisdiction over the crime under Article 5(2) until the 
definition and rules for the exercise of jurisdiction over the crime 
of aggression were formulated. It was not until the end of the first 
Review Conference in k ampala in 2010 that an adequate definiti-
on was adopted and appropriate rules regarding the exercise of 
jurisdiction were formulated for the crime of aggression. Despite 
the adoption of the definition, however, it was necessary to wait 
for a sufficient number of ratifications of the changes that were 
adopted at the Conference in k ampala by the States Parties to the 
Rome Statute. Following the completion of the required number 
of ratifications, the Assembly of States Parties to the Rome Statute 
on 14 December 2017 adopted Resolution ICC-ASP/16/Res.5, whi-
ch activated the International Criminal Courtís jurisdiction from 
17 July 2018 onwards.
The purpose of this paper is to present the historical develo-
pment of aggression as a crime, the adopted amendments to the 
Rome Statute in relation to the crime of aggression, the definiti-
on of the crime of aggression, the jurisdiction over the crime of 
aggression and the importance of this jurisdiction and its role in 
the Rome Statute of the International Criminal Court as well as in 
the international community as a whole.
Key words: aggression, crime of aggression, International Cri-
minal Court, Rome Statute, k ampala Review Conference.
1. Uvod
Dvajset let po sprejetju Rimskega statuta je bila dne 17. julija 
2018 Mednarodnemu kazenskemu sodišču aktivirana pristojnost 
nad kaznivim dejanjem agresije. ključni mejniki v zgodovini razvo -

13
DIGNITAS n Pojem agresije v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča
ja definicije pojma agresije so zlasti versajska mirovna pogodba,
2
 
Pakt k ellogg-Briand,
3
 Nürnberški procesi,
4
 Tokijski procesi
5
 in zla-
sti sprejetje Resolucije GS ozN št. 3314 (XXIX) dne 14. decembra 
1974.
6
Agresija je bila leta 1998 vključena v Rimski statut
7
 Mednaro-
dnega kazenskega sodišča kot eno izmed štirih kaznivih dejanj v 
pristojnosti tega sodišča, vendar mu je bilo onemogočeno izva-
janje pristojnosti nad kaznivim dejanjem na podlagi člena 5(2), 
dokler se ne oblikujejo definicija in pravila za izvajanje pristojno-
sti za kaznivo dejanja agresije. Šele z zaključkom prve pregledne 
konference v k ampali leta 2010 je bila sprejeta ustrezna definicija 
in oblikovana so bila primerna pravila glede pristojnosti za kazni-
vo dejanje agresije. kljub sprejetju definicije pa je bilo treba poča -
kati na zadostno število ratifikacij sprememb, ki so bile sprejete 
na konferenci v k ampali, s strani držav pogodbenic Rimskega sta-
tuta. Po izpolnitvi zahtevanega števila ratifikacij je Skupščina dr-
žav pogodbenic Rimskega statuta dne 14. decembra 2017 sprejela 
Resolucijo ICC-ASP/16/Res.5,
8
 ki je aktivirala pristojnost Mednaro-
dnega kazenskega sodišča od 17. julija 2018 dalje.
Spremembe Rimskega statuta
9
 v zvezi s kaznivim dejanjem 
agresije so zajete v členu 8 a, ki vsebuje definicijo kaznivega de-
janja agresije in ilustrativen seznam dejanj agresije, ter členih 15 a 
in 15 b, ki vsebujeta pravila glede izvajanja pristojnosti za kaznivo 
dejanje agresije.
2. konferenca v Rimu
k aznivo dejanje agresije je bilo med najtežjimi vprašanji, s kate-
rimi se je srečala Rimska konferenca.
10
 kljub predlogom številnih 
držav, da bi moralo biti sodišče pristojno za obravnavo kaznivega 
2 
 The Treaty of versailles, 28. 6. 1919.
3 
 Pact of Paris (k ellogg-Briand Pact), 27. 8. 1928.
4 
 Agreement for the prosecution and punishment of the major war criminals of the european Axis, 
and Charter of the International Military Tribunal, 82 U.N.T.S. 280, 8. 8. 1945.
5 
 Special proclamation, establishment of an International Military Tribunal for the Far east, TIAS No. 
1589, 19. 1. 1946.
6 
 Resolucija GS ozN öt. 3314 (XXIX), 14. 12. 1974.
7 
 zakon o ratifikaciji Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (MRSMkS) (Uradni list RS, 
št. 101/2001).
8 
 Resolucija ICC-ASP/16/Res.5, 14. 12. 2017.
9 
 zakon o ratifikaciji Sprememb Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, k ampala, 10. 
in 11. junij 2010 (MRSMkS-A) (Uradni list RS, št. 71/2013).
10 
 Sergey Sayapin, The crime of aggression in international criminal law: historical development, 
comparative analysis and present state, The Hague, 2014, str. 56–57.

14
DIGNITAS n Mednarodno javno pravo
dejanja agresije, so pogajalci imeli velike težave pri doseganju so-
glasja glede definicije. Države, ki so podprle vključitev agresije v 
pristojnost sodišča, so določile dva pogoja, ki ju je bilo zelo težko 
izpolniti, in sicer: da se doseže sprejemljiva definicija agresije in 
da se pristojnosti varnostnega sveta ohranijo nedotaknjene.
11
Agresija je bila vključena v člen 5 Rimskega statuta o ustano-
vitvi Mednarodnega kazenskega sodišča (v nadaljevanju MkS ali 
sodišče) kot kaznivo dejanje, ki sodi v pristojnost MkS, vendar so 
bili opredelitev in pogoji za izvajanje sodne pristojnosti izpuščeni, 
dokler se na prihodnji pregledni konferenci, do katere ni smelo 
preteči manj kot sedem let od sprejetja Rimskega statuta, ne do-
seže dogovor. Sedemnajstega julija 1998 je 120 držav glasovalo v 
prid sprejetju statuta, proti je glasovalo sedem držav, 21 držav pa 
se je vzdržalo. Statut je bil sprejet. Agresija je s tem postala laten-
tno kaznivo dejanje, za obravnavo katerega je pristojno MkS.
12
3. Pregledna konferenca v k ampali
Med 31. majem in 11. junijem 2010 so bili Skupščina držav po-
godbenic Rimskega statuta (ASP), države opazovalke in predstav-
niki civilne družbe v k ampali v Ugandi zbrani na prvi pregledni 
konferenci Rimskega statuta. To je bil zadnji del pogajalskega pro-
cesa, ki se je začel in potekal na diplomatski konferenci leta 1998 
v Rimu, kjer se delegati niso mogli sporazumeti glede definicije 
kaznivega dejanja agresije in vloge varnostnega sveta v zvezi s po-
stopki pred MkS.
13
Na pregledni konferenci v k ampali je sodelovalo štiriinosem-
deset držav pogodbenic. Sodelovale so tudi številne države, ki 
niso pogodbenice Rimskega statuta, vključno s kitajsko, Rusko fe -
deracijo in zDA, a so bile navzoče brez pravice glasovanja. zlasti 
zDA so bile zelo aktivne.
14
Resolucija konference je bila formalno soglasno sprejeta 11. 
junija 2010 (v praksi 12. junija 2010, saj so 11. junija ob polnoči 
ustavili uro).
15
 Sestavljena je iz preambule, priloge I, ki navaja spre-
11 
 Patrycja Grzebyk, Criminal responsibility for the crime of aggression, New York, 2013, str. 116.
12 
 Noah Weisbord, Prosecuting Aggression, Harvard International Law Journal, 2008, öt. 1, str. 162.
13 
 Stefan Barriga/Leena Grover, A historic breakthrough on the crime of aggression, The American 
Journal of International Law, 2011, öt. 3, str. 517.
14 
 Marina Mancini, A brand new definition for the crime of aggression: the k ampala outcome, Nordic 
Journal of International Law, 2012, öt. 2, str. 229.
15 
 Resolucija RC/Res.6 z dne 11. 6. 2010.

15
DIGNITAS n Pojem agresije v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča
membe statuta (člen 8 a, člena 15 a in 15 b, člen 25(3)a, novo raz-
ličico člena 9(1), novi uvod člena 20(3)), priloge II, ki navaja spre-
membe znakov kaznivih dejanj, in priloge III z dogovori o razlagi 
sprememb Rimskega statuta.
16
v zvezi s spremembo znakov kaznivih dejanj je pregledna kon -
ferenca dodala znake kaznivega dejanja agresije k že obstoječim 
znakom.
17
 Namen znakov kaznivih dejanj, kot je razloženo v členu 
9 Rimskega statuta, je pomagati sodišču pri razlagi in uporabi čle-
nov, ki opredeljujejo kazniva dejanja znotraj njegove pristojnosti, 
to so členi 6, 7, 8 in od začetka veljavnosti sprememb o kaznivem 
dejanju agresije še člen 8 a.
18
Pregledna konferenca je sprejela tudi sedem dogovorov, ki po-
jasnjujejo spremembe statuta MkS v zvezi s kaznivim dejanjem 
agresije. Namenjeni so temu, da sodišču pomagajo pri razlagi 
omenjenih sprememb. Ti instrumenti, ki nimajo statusa pogodbe, 
se lahko razumejo kot sestavni del konteksta za razlago sprememb 
statuta,
19
 v skladu s členom 31(2)(b) Dunajske konvencije o pravu 
mednarodnih pogodb.
20
4. Definicija
Definicijo kaznivega dejanja agresije v skladu s členom 8 a Rim-
skega statuta sestavljajo številne ločene sestavine. Prvič, opredeli-
tev združuje element dejanja države (dejanje agresije) z elemen-
tom posameznikovega ravnanja (načrtovanje, priprava, sprožitev 
ali izvršitev dejanja agresije, ki jo stori uradna ali druga oseba, ki 
dejansko vodi politično ali vojaško delovanje države ali ga usmer-
ja). Drugič, definicija razlikuje med dejanjem agresije in elemen-
tom dejanja agresije s strani države, pri čemer določa, da dejanje 
agresije s strani države pomeni element dejanja agresije države le 
takrat, ko takšno dejanje ustreza določenemu pragu, in sicer oči-
tni kršitvi Ustanovne listine zN.
21
Prvi odstavek člena 8 a definira posamezno kaznivo dejanje 
agresije v Rimskem statute na naslednji način:
16 
 Patrycja Grzebyk (op. pod črto št. 11), str. 127.
17 
 elements of Crimes of the International Criminal Court 2002, UN Doc. PCNICC/2000/1/Add.2 
(2000).
18 
 Marina Mancini (op. pod črto št. 14), str.230.
19 
 Isto.
20 
 Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb, 23. 5. 1969.
21 
 Carrie McDougall, The crime of aggression under the Rome Statute of the International Criminal 
Court, Cambridge, 2013, str. 62.

16
DIGNITAS n Mednarodno javno pravo
»1. v tem statutu »kaznivo dejanje agresije« pomeni načrto -
vanje, pripravo, sprožitev ali izvršitev dejanja agresije, ki je po 
naravi, teži in obsegu očitna kršitev Ustanovne listine organi -
zacije združenih narodov, ki jo stori uradna ali druga oseba, 
ki dejansko vodi politično ali vojaško delovanje države ali ga 
usmerja.«
22
Deloma temelji na definiciji iz Nürnberga, vendar je bila dopol-
njena s strani Posebne delovne skupine za kaznivo dejanje agre-
sije (SWGCA), da je izpolnila zahteve sodišča in da so se države 
pogodbenice strinjale z navedeno definicijo.
23
Člen 8 a(2) nato pojasni pomen izraza »dejanje agresije« v smi-
slu 1. odstavka z uporabo istega jezika kakor člen 1 definicije agre-
sije, ki je priložen Resoluciji 3314 Generalne skupščine (XXIX) iz 
leta 1974. Drugi odstavek člena 8 a pa bolj ali manj dobesedno 
povzame definicijo agresije Generalne skupščine iz leta 1974, ki 
združuje splošno opredelitev (dejanj) agresije v členu 2 in seznam 
primerov iz člena 3.
24
v uvodnem delu člena 8 a(2) je potrjeno, da agresivno deja -
nje pomeni uporabo oborožene sile, s čimer so izključene dru-
ge oblike sile, kot je gospodarski pritisk. Izraz »oborožena sila« je 
uporabljen v drugi uvodni izjavi preambule Ustanovne listine zN 
(da se oborožena sila ne uporablja, razen kadar je to v skupnem 
interesu).
25
Sprejeti jezik tudi izključuje nevladne akterje, kot so osebe, ki 
vodijo teroristične skupine, vodje upornikov ali industrialce v dr-
žavi, čeprav so močno vpleteni in imajo vpliv nad ravnanjem vod-
stva držav.
26
Splošni definiciji dejanja agresije iz člena 8 a(2) sledi sedem 
konkretnih primerov (v pododstavkih od (a) do (g)). Ti primeri so 
bistvenega pomena, saj za namen opredelitev kaznivega dejanja 
agresije v statutu Mednarodnega kazenskega sodišča predstavlja-
jo dejanja agresije prima facie.
27
22 
 Spremembe Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, 1. točka člena 8 a.
23 
 Jan Lhotský, International Criminal Court: jurisdiction over genocide, crimes against humanity and 
war crimes, including the legal regulation of the crime of aggression, Brno, 2012, str. 98.
24 
 Andreas Paulus, Second thoughts on the crime of aggression, The european Journal of Internati-
onal Law, 2010, öt. 4, str. 1120.
25 
 William A. Schabas, The International Criminal Court: a commentary on the Rome Statute, oxford, 
2016, str. 314.
26 
 Sean D. Murphy (The crime of aggression at the International Criminal Court) v: Marc Weller (ure-
dnik), The oxford handbook of the use of force in international law, 2015, str. 540–541.
27 
 Sergey Sayapin (op. pod črto št. 10), str. 265.

17
DIGNITAS n Pojem agresije v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča
Pododstavek (a) se glasi:
»(a) invazija ali napad oboroženih sil države na ozemlje dru-
ge države ali vsaka vojaška zasedba kot posledica take invazije 
ali napada, ne glede na njeno trajanje, ali nasilna priključitev 
celotnega ali dela ozemlja druge države;«
28
Njegov ključni namen je, da ščiti ozemlje držav pred štirimi na-
čini nezakonitega mednarodnega vojaškega vpliva: invazijo, napa-
dom, vojaško zasedbo in aneksijo. z vidika mednarodnega prava 
sta invazija in aneksija groba napada na ozemeljsko celovitost dr-
žave, katerih očitna nezakonitost izhaja iz člena 2(4) Ustanovne li-
stine zN. Treba je izpostaviti, da se od leta 1945 prevzem ozemlja s 
pomočjo vojaške sile v nasprotju z Ustanovno listino zN obravna -
va kot kršitev mednarodnega prava. Prav tako »vojaška okupacija« 
pomeni, da se omejuje politična neodvisnost države, in »invazija« 
pomeni, da oborožene sile zadevne države nezakonito prestopa-
jo meje druge države, kar pomeni kršitev načela nedotakljivosti 
meje.
29
vojaška okupacija ali »belligerent occupation«, kot je včasih ime-
novana, je opredeljena v členu 42 Haaškega pravilnika iz leta 1907: 
»ozemlje se šteje za zasedeno, ko je dejansko podrejeno sovražni 
vojski.«
30
 To formulacijo je meddržavno sodišče spoznalo kot del 
mednarodnega običajnega prava. vojaška zasedba »se nanaša na 
situacijo, ko sile ene ali več držav izvajajo učinkovit nadzor nad 
ozemljem druge države brez privolitve te države«. Po členu 8(2)
(b)(viii) Rimskega statuta je takšno vojno hudodelstvo »neposre-
dna ali posredna premestitev dela civilnega prebivalstva okupa-
cijske sile na zasedeno ozemlje ali deportacija ali preselitev vsega 
ali dela prebivalstva zasedenega ozemlja znotraj tega ozemlja ali s 
tega ozemlja«.
31
Razume se, da izraz »oboroženih sil države«, uporabljen v tem 
pododstavku, pomeni redne oborožene sile te države – za razliko 
od »oboroženih tolp, skupin, paravojaških enot ali plačancev« iz 
pododstavka (g).
32
 Izraz se lahko razlaga v smislu člena 43 Do-
polnilnega protokola k ženevskim konvencijam z dne 12. avgusta 
28 
 Spremembe Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, člen 8 a(a).
29 
 Sergey Sayapin (op. pod črto št. 10), str. 265–266.
30 
 Hague Convention (Iv) Respecting the laws and customs of war on land and its annex: regulations 
concerning the laws and customs of war on land, 18. 10. 1907, člen 42.
31 
 William A. Schabas (op. pod črto št. 25), str. 314–315.
32 
 Sergey Sayapin (op. pod črto št. 10), str. 266.

18
DIGNITAS n Mednarodno javno pravo
1949 o sprejetju dodatnega razpoznavnega znaka.
33
Nasilna priključitev oziroma »aneksija« se nanaša na nasilno 
priključitev celotnega ali dela ozemlja druge države. Tudi pred 
paktom k ellogg-Briand iz leta 1928 je bila v členu 10 Pakta Dru-
štva narodov sprejeta prepoved aneksije. Ta je namreč zagotavljal 
»ozemeljsko celovitost in obstoječo politično neodvisnost vseh 
članov Društva narodov«.
 34
Pododstavek (b) si prizadeva tudi za zaščito ozemeljske celo-
vitosti držav v skladu s členom 2(4) Ustanovne listine zN, saj kar 
dvakrat omenja »ozemlje druge države«:
»(b) bombardiranje ozemlja države z oboroženimi silami 
druge države ali uporaba kateregakoli orožja države proti oze-
mlju druge države;«
35
velja izpostaviti, da sta »bombardiranje« in »uporaba katerega-
koli orožja« dejanji, ki sta dovoljeni v skladu z mednarodnim hu-
manitarnim pravom, seveda z omejitvami, ki izhajajo iz uveljavlje-
nih načel sorazmernosti in razlikovanja med borci in civilisti. Prav 
tako mora vsaka znanstvena analiza te določbe nujno upoštevati 
pravila mednarodnega prava, ki se nanašajo na uporabo dolo-
čenih vrst orožja, kot so kemično, biološko, jedrsko in določena 
konvencionalna orožja. vendar pa ta določba ne ureja kaznivega 
dejanja »bombardiranja« ali »uporabe kateregakoli orožja« v smi-
slu mednarodnega humanitarnega prava, ker ne zajema nezako-
nitih napadov na sovražne državljane ali lastnino – ti so zajeti kot 
kazniva dejanja v členu 8 (vojna hudodelstva) Rimskega statuta. 
Predmet zaščite tega člena je drugačen, namreč ozemlje države. 
kriminalizacija dejanj, ki jih zajema člen 8 a(2)(b), se nanaša na 
dejstvo, da so usmerjena proti ozemlju države, ki skupaj s prebi-
valstvom in javnimi oblastmi predstavlja državo kot celoto.
36
Blokada pristanišč ali obal države je kriminalizirana v podod-
stavku (c):
»(c) blokada pristanišč ali obal ene države s pomočjo oboro-
ženih sil druge države;«
37
33 
 International Committee of the Red Cross (ICRC), Protocol Additional to the Geneva Conventions 
of 12 August 1949, and relating to the protection of victims of international armed conflicts (Protocol 
I), 8. 6. 1977.
34 
 William A. Schabas (op. pod črto št. 25), str.315.
35 
 Spremembe Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, člen 8 a(b).
36 
 Sergey Sayapin (op. pod črto št. 10), str. 267.
37 
 Spremembe Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, člen 8 a(c).

19
DIGNITAS n Pojem agresije v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča
Utemeljitev kriminalizacije blokade leži v statusu pristanišč in 
obal kot delov ozemlja obalne države. kot v kontekstu prejšnjih 
odstavkov je kvalifikacija nasilne (z oboroženo silo druge države) 
omejitve suverenosti obalne države nad njenim ozemljem – tudi 
nad njenim teritorialnim morjem – kot agresija prav gotovo upra-
vičena.
38
Blokada je nasilna operacija, katere namen je preprečiti, da bi 
plovila, tako sovražna kot nevtralna, vstopala v pristanišča ali obal-
na območja, ki pripadajo ali pa so pod nadzorom države. Blokada 
se pogosto obravnava kot oblika ekonomskega bojevanja, lahko 
pa je tudi posledica skrbi glede varnosti.
39
 Poleg tega se lahko blo-
kada uporabi kot podlaga za napade, bombardiranje ali uporabo 
orožja proti obalni državi, pa tudi za napad na oborožene sile dr-
žave, torej dejanja, ki se že sama po sebi obravnavajo kot dejanja 
agresije.
40
Pododstavek (d) izrazito prepoveduje »preventivni napad« s 
strani oboroženih sil države zoper druge države:
»(d) napad oboroženih sil države na kopenske, pomorske 
ali zračne sile ali na ladjevje in letalstvo druge države;«
41
v ideti je, da se ta določba nanaša na preventivni oboroženi na-
pad, saj bi vsak odziv na tak napad, če bi ustrezal veljavnemu med-
narodnemu pravu, zlasti v smislu sorazmernosti, obravnaval kot 
individualno ali kolektivno samoobrambo v smislu člena 51 Usta-
novne listine zN. Čeprav v tem pododstavku ni navedbe ozemlja, 
se lahko sklicevanje na »kopenske, pomorske ali zračne sile ali na 
ladjevje in letalstvo« razume tako, da je ozemlje države, ki vključu-
je njeno kopno in podzemlje, teritorialno morje, notranje vode in 
zračni prostor, skrajni cilj oboroženega napada. k er je vsak izmed 
sestavnih delov ozemlja zaščiten z ustrezno bojno vejo, je treba 
agresiven napad na enega od teh obravnavati kot (vsaj posredno) 
napad na ozemeljski objekt, ki ga varujejo. zato je kvalifikacija ta-
kšnega oboroženega napada kot agresija v skladu s splošno logi-
ko člena 8 a(2).
42
Primer, ki je predviden v pododstavku (e), se razlikuje po tem, 
da se kot dejanje agresije šteje ravnanje oboroženih sil države, ki 
38 
 Sergey Sayapin (op. pod črto št. 10), str. 267-268.
39 
 William A. Schabas (op. pod črto št. 25), str. 315–316.
40 
 Sergey Sayapin (op. pod črto št. 10), str. 268.
41 
 Spremembe Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, člen 8 a(d).
42 
 Sergey Sayapin (op. pod črto št. 10), str. 268.

20
DIGNITAS n Mednarodno javno pravo
so predhodno prišle v drugo državo s privolitvijo slednje, vendar 
so potem ukrepale na sovražen način proti državi sprejemnici ali 
tretji državi:
»(e) uporaba oboroženih sil države, ki so po dogovoru z dr-
žavo sprejemnico na ozemlju druge države, v nasprotju z do-
govorom ali vsakršno podaljšanje njihove navzočnosti na tem 
ozemlju po prenehanju veljavnosti dogovora;«
43
Poleg nevarnosti vojaškega značaja, ki so v tem pododstavku 
implicitne in bi se lahko v skladu z drugimi pododstavki oprede-
litve obravnavale kot dejanja agresije, bi zadevni akt kršil načelo 
mednarodnega prava glede izpolnjevanja obveznosti v dobri veri. 
k er so materialni (ratione materiae) predpisi o prisotnosti tujih 
oboroženih sil na ozemlju države jasno določeni v veljavnih po-
godbah, njihovo časovno področje uporabe (ratione temporis) pa 
je vedno določeno (v samih pogodbah), bi bila opredelitev njiho-
ve hude kršitve kot dejanje agresije skladna z mednarodnim pra-
vom.
44
Pododstavek (f) tako kot prejšnji obravnava ravnanje držav, ki 
sprejmejo tuje čete ali oborožene sile na svojem ozemlju:
»(f) ravnanje države, ki na svojem ozemlju, ki ga je dala na 
voljo drugi državi, tej omogoči, da ga uporablja za dejanje agre-
sije proti tretji državi;«
45
v skladu z veljavnimi mednarodnimi pogodbami je lahko oze -
mlje države dano na razpolago drugi državi za namestitev oboro-
ženih sil, namestitev oborožitve ali za oboje. odgovornost države 
gostiteljice bi tako obsegala zagotavljanje, da se tuje oborožene 
sile ali oborožitve ne bi uporabile za kršenje mednarodnega pra-
va. Da bi se tovrstno dejanja obravnavalo kot agresija, mora do-
mnevno nezakonito dejanje, ki ga izvrši država, katere oborožene 
sile se nahajajo ali katere oborožitev se nahaja v državi sprejemni-
ci, biti zajeto v kateremkoli drugem pododstavku člena 8 a(2). Če 
se zadevni uradniki države gostiteljice seznanijo s temi nezako-
nitimi dejanji, morajo nemudoma uporabiti zakonite enostranske 
ali večstranske ukrepe, ki so na voljo njihovi državi, da ustavijo nji-
hovo izvajanje, sicer lahko sami postanejo odgovorni za olajšanje 
43 
 Spremembe Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, člen 8 a(e).
44 
 Sergey Sayapin (op. pod črto št. 10), str. 269.
45 
 Spremembe Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, člen 8 a(f).

21
DIGNITAS n Pojem agresije v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča
ali prenašanje storitve dejanja agresije.
46
Ravnanje iz pododstavka (g) je edini navedeni primer, katere-
ga naravo mednarodnega običajnega prava potrjuje meddržavno 
sodišče:
»(g) pošiljanje oboroženih tolp, skupin, paravojaških enot 
ali plačancev, ki proti drugi državi izvajajo vojaško silo, ki po 
teži ustreza prej naštetim dejanjem, po nalogu države ali v nje-
nem imenu ali znatna vpletenost države v taka dejanja.«
47
Čeprav je videti, da je izraz glede izvajanja »vojaške sile, ki po 
teži ustreza prej naštetim dejanjem«, sorazmerno jasen, bi bilo 
treba tu izpostaviti dve dodatni opažanji. Prvič, jasno je, da mora 
izraz »oboroženih tolp, skupin, paravojaških enot ali plačancev« 
v sodobnem svetu zlasti zajeti tudi zasebna vojaška podjetja v pri-
meru, da njihovi uslužbenci storijo sovražna dejanja v imenu dr-
žav, ki jih zaposlijo, ali pod njihovim neposrednim nadzorom, pri 
čemer se zasebna vojaška podjetja lahko obravnavajo kot oblika 
»oborožene skupine«. Narava takih podjetij se očitno razlikuje od 
narave »oboroženih tolp« in »paravojaških enot«, prav tako pa ne 
bi običajno izpolnjevala nobenega od obeh »standardnih« med-
narodnopravnih opredelitev plačancev, tako da jih je v skladu s 
členom 8 a(2) primerno obravnavati v splošnem razdelku »obo-
roženih skupin«. k er je mednarodno pravo za urejanje statusa za-
sebnih vojaških podjetij v statu nascendi, se lahko države znajdejo 
v skušnjavi, da tako oblikujejo pravne okvirje, ki veljajo za takšna 
zasebna podjetja, da nanje »prenesejo« nekatera svoja opravila in 
se tako sami učinkovito izvzamejo iz odgovornosti po mednaro-
dnem pravu.
48
Drugo vsebinsko opažanje se nanaša na pripisovanje dejanj, ki 
jih izvajajo »oborožene tolpe, skupine, paravojaške enote ali pla-
čanci« države, v imenu katere delujejo. Pravila o pripisu ravnanja 
teh subjektov državam se najdejo zlasti v členih 5, 7 in 8 osnutka 
pravil o odgovornosti držav za mednarodna protipravna dejanja 
iz leta 2001.
49
 Uradni komentar komisije za mednarodno pravo v 
zvezi s členom 5 uvaja pojem »paradržavnih subjektov«, ki »ure-
sničujejo elemente državne oblasti namesto državnih organov […] 
46 
 Sergey Sayapin (op. pod črto št. 10), str. 269–270.
47 
 Spremembe Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, člen 8 a(g).
48 
 Sergey Sayapin (op. pod črto št. 10), str. 270–271.
49 
 International Law Commission, Draft articles on responsibility of states for internationally wron-
gful acts, November 2001, Supplement No. 10 (A/56/10), chp.Iv.e.1.

22
DIGNITAS n Mednarodno javno pravo
pod pogojem, da je v vsakem primeru subjekt pooblaščen po za-
konodaji države za izvajanje nalog javnega značaja, ki ga običajno 
izvajajo državni organi, in je ravnanje subjekta v povezavi z ome-
njenimi nalogami«, in kot primer takih paradržavnih subjektov ne-
posredno omenja »zasebna podjetja za varovanje«.
50
Čeprav je člen 8 a osnovan zelo splošno, 2. odstavek omeju-
je dejanja agresije na uporabo oborožene sile s strani ene države 
proti drugi. Člen se nanaša na dejanja, kot so invazije, napadi, vo-
jaška zasedba, bombardiranje, blokade in podobno, ki pokrivajo 
tradicionalne oblike vojskovanja. Poleg tega Rimski statut navaja, 
da »znake kaznivega dejanja je treba razlagati ozko in jih ne širiti z 
analogijo«.
51
 Tako je sedanje besedilo omejeno na uporabo oboro-
žene sile in izključuje nekonvencionalne oblike vojskovanja.
52
Sklenemo lahko, da MkS ne bi bilo pristojno za posamezno de -
janje agresije, ki presega okvir člena 8 a(2), tudi če varnostni svet 
ugotovi, da dejanje, ki ga je storila država, pomeni agresijo, saj to 
dejanje ni navedeno v členu 8 a(2). MkS zato ne more uveljavlja -
ti pristojnosti nasproti storilcem tega dejanja v skladu z načelom 
nullum crimen sine lege. v takšnih primerih je treba poiskati alter-
nativne (najprej nacionalne) mehanizme za privedbo odgovornih 
posameznikov pred sodišče.
53
5. Pristojnost
1.1 Člen 15 a
Člen 15 a Rimskega statuta (Izvajanje prisojnosti za kaznivo 
dejanje agresije (napotitev države, proprio motu)) v desetih od-
stavkih določa posebna postopkovna pravila za pričetek pregona 
posameznika, ki je obtožen dejanja iz člena 8 a Statuta, na podlagi 
napotitve države ali proprio motu s strani tožilca.
Prvi odstavek člena 15 a s sklicevanjem na točki (a) in (c) člena 
13 omogoča, da država pogodbenica ali tožilec, ki deluje proprio 
motu, »sproži« jurisdikcijo nad kaznivim dejanjem agresije. Ta pri-
stojnost je bila sporna vse do samega zaključka pogajanj glede ka-
znivega dejanja agresije. v izjavah, danih po sprejetju sprememb o 
50 
 Sergey Sayapin (op. pod črto št. 10), str. 272.
51 
 Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, 2. odstavek 22. člena.
52 
 Devyani k acker, Coming full circle: the Rome Statute and the crime of aggression, Suffolk Transna-
tional Law Review, 2010, št. 3, str. 269.
53 
 Sergey Sayapin (op. pod črto št. 10), str. 274.

23
DIGNITAS n Pojem agresije v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča
kaznivem dejanju agresije, so štiri stalne članice varnostnega sveta 
izrazile nasprotovanje kakršnikoli pravici do sprožitve pristojnosti 
brez dovoljenja varnostnega sveta. enakovredna določba je v čle-
nu 15 b, vendar z razliko, da se »točki (a) in (c)« nadomesti s »točko 
(b)«, s čimer se priznava avtoriteta varnostnega sveta, da sproži 
pristojnost za kaznivo dejanje agresije.
54
Drugi odstavek člena 15 a omejuje izvajanje pristojnosti nad 
kaznivim dejanjem agresije, dokler trideset držav ne ratificira ali 
sprejme spremembe. To merilo se razlikuje in je precej neodvisno 
od zahteve po odločitvi, določeni v členu 15 a(3). zahteva iz 2. 
odstavka se lahko izpolni pred zahtevo v 3. odstavku ali obratno. 
Preprosto branje 2. in 3. odstavka da misliti, da če je pogoj iz 2. 
odstavka izpolnjen pred pogojem v 3. odstavku, lahko sodišče iz-
vaja pristojnost nad kaznivim dejanjem agresije za dejanja, storje-
na pred odločitvijo, ki jo zahteva 3. odstavek, čeprav dejansko ne 
more izvajati svoje pristojnosti, dokler ni sprejeta odločitev. Toda 
3. dogovor, vsebovan v Resoluciji RC/Res.6 o razlagi sprememb 
Rimskega statuta MkS v zvezi s kaznivim dejanjem agresije,
55
 ima 
drugačen pogled na to: »Sodišče lahko glede točk (a) ali (c) 13. 
člena izvaja pristojnost samo za kazniva dejanja agresije, storjena 
po sprejetju odločitve v skladu s tretjim odstavkom člena 15 a, in 
najmanj eno leto po tem, ko trideset držav pogodbenic ratificira 
ali sprejme spremembe, pri čemer se upošteva poznejši datum.«
56
 
Razvidno je sicer, da dogovor ne vpliva na člen 13(b), torej napo-
titev s strani varnostnega sveta. Dogovor načeloma pomaga pri 
razlagi določb. Toda videti je, da ta dogovor spreminja pogoje, ki 
so določeni v 2. in 3. odstavku člena 15 a. Če bi bil dogovor zgolj 
interpretativne narave, bi se nanašal tudi na člen 15 b, saj so ustre-
zne določbe členov 15 a in 15 b enake. Ne glede na veljavnost 3. 
dogovora to vsaj pomeni a contrario, da lahko varnostni svet na-
poti situacijo, ki vključuje kaznivo dejanje agresije, tudi če je bilo 
dejanje storjeno pred sprejetjem odločitve s strani držav pogod-
benic, pod pogojem, da je bilo dejanje storjeno po datumu, ko je 
bil dosežen prag tridesetih držav.
57
Tretji odstavek člena 15 a ne omejuje pristojnosti sodišča gle-
de kaznivega dejanja agresije ratione temporis, tako kot 2. odsta-
54 
 William A. Schabas (op. pod črto št. 25), str. 418-419.
55 
 Resolucija RC/Res.6, 11. 6. 2010.
56 
 Spremembe Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, Dogovor 3.
57 
 William A. Schabas (op. pod črto št. 25), str. 419–420.

24
DIGNITAS n Mednarodno javno pravo
vek nalaga omejitev izvajanja pristojnosti nad tem kaznivim deja-
njem.
58
 zato velja, da lahko sodišče izvaja pristojnost »na podlagi 
sklepa, ki se sprejme po 1. januarju 2017 z enako večino držav po-
godbenic, kot se zahteva za sprejetje spremembe statuta«.
59
 v skla -
du s členom 121(3) je za sprejetje odločitve potrebna kvalificirana 
večina dveh tretjin držav pogodbenic.
60
Člen 15 a določa, da lahko države pogodbenice odstopijo od 
pristojnosti sodišča tako, da vložijo izjavo pri tajništvu sodišča, 
da ne sprejemajo pristojnosti. Takšna izjava je mogoča kadarkoli 
(tudi pred začetkom veljavnosti sprememb), država pogodbenica 
pa jo mora znova obravnavati v treh letih.
61
Učinek izvzetja v členu 15 a(4) morebiti presega učinek člena 
124, ki državi pogodbenici omogoča da se začasno, sedem let po 
začetku veljavnosti Rimskega statuta za zadevno državo, sama iz-
vzame iz pristojnosti sodišča v zvezi z vojnimi zločini, kar teore-
tično ustvarja priložnost za odprto izvzetje iz pristojnosti sodišča 
glede kaznivega dejanja agresije. Drugi stavek člena 15 a(4) zato 
poziva države, da umaknejo podane izjave, vložene v skladu s pr-
vim stavkom istega člena, in določa, da se takšne umike vsakič 
znova obravnava »v treh letih«. Načeloma se umik lahko izvrši »ka-
darkoli«, torej tudi s takojšnjim učinkom, če tako želi posamezna 
država pogodbenica, ali pa od določenega datuma, ki ga določi ta 
država.
62
v skladu z bolj splošno določbo Rimskega statuta člen 15 a(5) 
določa:
»5. Sodišče za državo, ki ni pogodbenica tega statuta, ne iz-
vaja pristojnosti za kaznivo dejanje agresije, če ga storijo drža-
vljani te države ali je storjeno na njenem ozemlju.«
63
To pravilo je delna sprememba splošnejše določbe iz člena 12 
statuta. k er bi člen 12 običajno dovolil državam, ki niso pogodbe-
nice statuta, ad hoc sprejemanje pristojnosti MkS v zvezi s kazni -
vimi dejanji iz členov 6, 7 in 8 statuta s pomočjo vložitve ustreznih 
izjav v tajništvu sodišča, bi bilo treba domnevati, da pomanjka-
nje podobne klavzule v členu 15 a(5) pomeni, da tovrsten ad hoc 
58 
 Prav tam, str. 420–421.
59 
 Spremembe Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, člen 15 a(3).
60 
 Isto.
61 
 Prav tam, člen 15 a(4).
62 
 Sergey Sayapin (op. pod črto št. 10), str. 304.
63 
 Spremembe Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, člen 15 a(5).

25
DIGNITAS n Pojem agresije v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča
ukrep ne bi bil mogoč v okviru napotitve države pogodbenice ali 
proprio motu ukrepanja tožilca v zvezi s kaznivim dejanjem agre-
sije.
64
Sodišče ni pristojno za obravnavanje primera, ko gre za dejanje 
agresije države pogodbenice proti državi, ki ni pogodbenica sta-
tuta, čeprav bi bilo pristojno za vojna hudodelstva in hudodelstva 
zoper človečnost, storjena kot posledica tega dejanja. Sodišče tudi 
ni pristojno za dejanje agresije države, ki ni pogodbenica statuta 
proti državi pogodbenici, storjeno na ozemlju države pogodbe-
nice, čeprav Rimski statut priznava krajevno pristojnost nad ge-
nocidom, hudodelstvi zoper človečnost in vojnimi hudodelstvi. 
Rezultat tega je, da sodišče ne more soditi državljanom držav po-
godbenic in hkrati ni pristojno za kaznivo dejanje agresije, ki bi 
ga drugi storili na njihovem ozemlju – razen na podlagi napotitve 
varnostnega sveta. Izključitev držav, ki niso pogodbenice statuta, 
iz pristojnosti sodišča za agresijo, čeprav morda politično zažele-
no, vključuje spremembo statuta, za katero bi se moral uporabiti 
počasnejši postopek, ki je predviden v členu 121(4).
65
z izključitvijo pristojnosti nad kaznivim dejanjem agresije, ka -
dar je storjeno s strani državljanov držav, ki niso pogodbenice, 
člen 15 a(5) odvzema MkS enega od njegovih pomembnih zašči -
tnih učinkov. Ta dimenzija mednarodne pravičnosti je bila verje-
tno pomemben dejavnik pri prepričanju nekaterih držav, da rati-
ficirajo statut.
66
vendar pa pomanjkanje pristojnosti po členu 15 a(5) ne pome-
ni, da so državljani države, ki ni pogodbenica Rimskega statuta, 
popolnoma imuni na pregon MkS za kaznivo dejanje agresije.
67
 
za razliko od prvotnih kaznivih dejanj, vključenih v Rimski statut, 
ki so genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva, 
so v primeru kaznivega dejanja agresije pogoji za izvajanje sodne 
pristojnosti bolj zapleteni in pristojnost kot taka omejena. vendar 
te razlike niso pomembne v primeru, ko varnostni svet prične s 
preiskavo v skladu s vII. poglavjem Ustanovne listine zN. v takem 
primeru pogoji iz člena 15 a nimajo učinka in sodišče je pristojno 
za kaznivo dejanje agresije, ne glede na to, ali je napadalec država 
pogodbenica ali ne.
68
64 
 Sergey Sayapin (op. pod črto št. 10), str. 305.
65 
 Jan Lhotský (op. pod črto št. 23), str. 112.
66 
 William A. Schabas (op. pod črto št. 25), str. 423.
67 
 Sergey Sayapin (op. pod črto št. 10), str. 305.
68 
 Jan Lhotský (op. pod črto št. 23), str. 121–122.

26
DIGNITAS n Mednarodno javno pravo
v skladu s sistemom Rimskega statuta, ki se uporablja za druga 
temeljna kazniva dejanja, skladno s členoma 15(3) in 53(1) tožilec 
na začetku postopka ugotovi obstoj utemeljene podlage za zače-
tek preiskave. Ta korak je treba upoštevati ne glede na vir izvajanja 
pristojnosti, torej ne glede na to, ali gre za varnostni svet, državo 
pogodbenico ali tožilca, ki deluje proprio motu. Pri odločanju o 
vprašanju utemeljene podlage tožilec opravi predhodno prouči-
tev. Člen 15 a(6) potrjuje, da mora tožilec slediti istemu postopku 
glede kaznivega dejanja agresije.
69
Potem ko tožilec sprejme to odločitev, se postopek precej razli-
kuje od tistega, ki se uporablja v zvezi z drugimi temeljnimi kazni-
vimi dejanji. Če tožilec ugotovi, da obstaja utemeljena podlaga za 
začetek preiskave kaznivega dejanja agresije, se najprej v skladu 
s členom 15 a(6) prepriča o tem, ali je varnostni svet sprejel od-
ločitev, da je država storila dejanje agresije. Glede na javno nara-
vo ukrepov varnostnega sveta to ne bi smelo predstavljati težave. 
odločitev o dejanju agresije varnostnega sveta poteka v skladu s 
členom 39 Ustanovne listine zN. Predvidoma bi bila takšna »odlo -
čitev« sprejeta z resolucijo.
70
Člen 15 a(6) nato nadalje naloži tožilcu dolžnost, da »/t/ožilec 
uradno obvesti generalnega sekretarja organizacije združenih na -
rodov o situaciji, ki jo obravnava sodišče, skupaj z vsemi pomemb-
nimi podatki in dokumenti«.
71
 v ideti je, da se to zahteva od tožilca 
tudi takrat, kadar gre za razvidno odločitev varnostnega sveta o 
tem, da je prišlo do agresije. obvestilo je ključni korak, saj z njim 
prične teči šestmesečni zamik, predviden v členu 15 a(8). v bistvu 
je privzeta naloga varnostnega sveta, da ugotovi, ali je bilo storjeno 
dejanje agresije, in če tega ne stori, lahko tožilec nadaljuje preiskavo 
proprio motu ali pa na podlagi napotitve države pogodbenice.
72
Če varnostni svet sprejme odločitev, da je bilo storjeno dejanje 
agresije, lahko tožilec nadaljuje brez nadaljnjega dovoljenja. v ta -
kem primeru ni pogoja, da tožilec zahteva odobritev preiskave s 
strani predobravnavnega oddelka. Takšna situacija se ne sme za-
menjati z napotitvijo varnostnega sveta iz člena 15 a. v skladu s 
členom 15 a(7) gre za odločitev varnostnega sveta in ne njegovo 
napotitev, ki tožilcu omogoča, da nadaljuje.
73
69 
 William A. Schabas (op. pod črto št. 25), str. 423.
70 
 William A. Schabas (op. pod črto št. 25), str. 423–424.
71 
 Spremembe Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, člen 15 a(6).
72 
 William A. Schabas (op. pod črto št. 25), str. 424.
73 
 Isto.

27
DIGNITAS n Pojem agresije v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča
Če varnostni svet ne sprejme odločitve, da je bilo storjeno de-
janje agresije, lahko tožilec nadaljuje preiskavo šele po šestih me-
secih od dne uradnega obvestila v skladu s členom 15 a(6). Toda 
preden nadaljuje s preiskavo v primeru odsotnosti odločitve var-
nostnega sveta, mora tožilec pridobiti odobritev predobravnav-
nega oddelka. Predobravnavni oddelek je sestavljen iz najmanj 
šestih sodnikov, ki imajo pretežno izkušnje s kazenskimi postopki 
v skladu s členom 39(1).
74
Člen 15 a(8) pravi, da mora biti odobritev predobravnavnega 
senata v skladu s postopkom iz člena 15. v skladu s členom 15(3) 
mora tožilec vložiti zahtevo za odobritev preiskave skupaj z zbra-
nim dokaznim gradivom. Žrtve lahko v skladu s Pravili o postopku 
in dokazih
75
 dajo predkazenskemu oddelku izjave. k ako se pojem 
»žrtev« nanaša na kaznivo dejanje agresije, je vprašanje, ki v med-
narodni sodni praksi še ni bilo obravnavano.
76
Člen 15 a(9) pravi, da »/o/dločitev organa, ki ni del Sodišča, v 
zvezi z dejanjem agresije ne vpliva na ugotovitve Sodišča po tem 
statutu«.
77
 Brez izrecne omembe varnostnega sveta je seveda na-
menjen uresničevanju člena 39 Ustanovne listine zN.
78
Nova shema pristojnosti, ki jo ustvarjajo spremembe agresije, 
je v številnih pogledih odstopanje od pravil, ki se uporabljajo za 
pregon drugih treh glavnih kaznivih dejanj. Člen 15 a(10) potrju-
je, da se spremembe uporabljajo samo za kazenski pregon agresi-
je. verjetno je, da bi pregon kaznivega dejanja agresije vključeval 
tudi obtožbe v zvezi z eno ali več od preostalih treh kategorij ka-
znivih dejanj. Najbrž ni v pomoč, če bi ugibali o tem, kako bodo 
te zadeve rešene v praksi, ker je preveč spremenljivk. vendar pa 
bodo razumne rešitve zagotovo razvite, če se pojavijo kakršnekoli 
postopkovne težave.
79
Morda sta dve najbolj zaskrbljujoči značilnosti napotitve s strani 
države in proprio motu: (1) dejstvo, da se lahko države pogodbe-
nice preprosto odločijo, da ne bodo ratificirale spremembe agre-
sije, in tudi če jih ratificirajo, se z lahkoto izognejo pristojnosti, in 
(2) obsežen jezik, ki izvzema državljane držav in kazniva dejanja, 
74 
 Isto.
75 
 The Rules of Procedure and evidence of the International Criminal Court 2002, UN Doc. 
PCNICC/2000/1/Add.1 (2000).
76 
 William A. Schabas (op. pod črto št. 25), str. 424–425.
77 
 Spremembe Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, člen 15 a(9).
78 
 William A. Schabas (op. pod črto št. 25), str. 424–425.
79 
 Prav tam, str. 425–426.

28
DIGNITAS n Mednarodno javno pravo
storjena na ozemlju držav, ki niso pogodbenice, iz pristojnosti so-
dišča.
80
1.2 Člen 15 b
Na prvi pregledni konferenci je bil sprejet tudi člen 15 b, ki se 
nanaša na napotitev varnostnega sveta kot podlago za izvajanje 
pristojnosti MkS za kaznivo dejanje agresije. Ta določba je lex spe-
cialis glede na člen 13(b) Rimskega statuta in ponovi nekatere do-
ločbe člena 15 a.
Pravila ratione temporis iz člena 15 b (odstavka 2 in 3) so enaka 
tistim iz člena 15 a. Prav tako člen 15 b potrjuje avtonomijo MkS za 
normativno presojo domnevnih dejanj agresije in ločeno sodno 
obravnavo povezanih posameznih kaznivih dejanj. vendar pa se 
modus operandi pristojnosti v skladu s členom 15 b razlikuje od 
načina, določenega v členu 15 a, ker v členu 15 b manjka marsika-
tera izmed postopkovnih določb, ki so navedene v členu 15 a.
81
Najbolj očitne razlike so (1) irelevantnost sprejetja sprememb 
Rimskega statuta s strani držav pogodbenic; (2) irelevantnost iz-
jav, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 15 a(4); (3) 
irelevantnost dejstva, da država ni pogodbenica Rimskega statuta; 
in (4) drugačen postopek, ki mu mora slediti tožilec.
82
6. Aktivacija pristojnosti za kaznivo  
dejanje agresije
Samo na podlagi sprememb, sprejetih na pregledni konferen-
ci v k ampali, bo MkS lahko sodilo za kaznivo dejanje agresije. 
Toda kompromisne določbe, dogovorjene v k ampali, so vsebo-
vale dve predhodni oviri. v skladu s členom 15 a(2) in (3) in čle -
nom 15 b(2) in (3) statuta MkS je aktivacija zahtevala ratifikacijo 
ali sprejetje sprememb s strani tridesetih držav pogodbenic in 
odločbo, ki jo je bilo treba sprejeti po 1. januarju 2017 z isto ve-
čino držav pogodbenic, kot je potrebno za sprejetje spremembe 
statuta.
83
80 
 Jennifer Trahan, The Rome Statute’s amendment on the crime of aggression: negotiations at the 
k ampala Review Conference. International Criminal Law Review, 2011, št. 1, str. 90.
81 
 Sergey Sayapin (op. pod črto št. 10), str. 311.
82 
 Isto.
83 
 Claus kreß, on the Activation of ICC jurisdiction over the crime of aggression, Journal of Interna -
tional Criminal Justice, 2018, št. 1, str. 7.

29
DIGNITAS n Pojem agresije v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča
Spremembe Rimskega statuta je do sedaj ratificiralo skupno 
sedemintrideset držav. Palestina je bila trideseta država, ki je rati-
ficirala spremembe, in sicer dne 26. junija 2016. Slovenija je spre-
membe ratificirala 25. septembra 2013.
84
Skupščina držav pogodbenic Rimskega statuta je dne 14. de-
cembra 2017 v New Yorku sprejela resolucijo ICC-ASP/16/Res.5, ki 
aktivira pristojnost MkS za kaznivo dejanje agresije.
7. Status mednarodnega običajnega prava
Rimski statut ne navaja, ali imajo kazniva dejanja, ki so v njem 
vsebovana, naravo mednarodnega običajnega prava. vendar pa 
je obsežna študija kodifikacije pokazala, da so snovalci Rimskega 
statuta nameravali pristojnost sodišča omejiti na kazniva dejanja, 
ki so del mednarodnega običajnega prava, in da opredelitve kazni-
vih dejanj v tej mednarodni pogodbi na splošno ali v veliki meri 
odražajo mednarodno običajno pravo. To pomeni, da so vidiki 
teh opredelitev lahko progresivni ali retrogradni glede na njihov 
odsev v mednarodnem običajnem pravu in da statut ne vsebuje 
nujno vseh kaznivih dejanj po mednarodnem običajnem pravu.
85
Mnenje večine strokovnjakov danes je, da je agresija kaznivo 
dejanje po mednarodnem običajnem pravu. zaradi pomanjkanja 
relevantne prakse držav pa je nejasno, v kolikšni meri so snovalci 
definicije agresije sledili pravilom mednarodnega običajnega pra-
va. vendar so nekatere stvari jasne. Prvič, Pripravljalna komisija za 
MkS, ki je bila prvotno zadolžena za pripravo definicije kaznivega 
dejanja agresije (mandat, ki ga je pozneje prenesla na Posebno 
delovno skupino za kaznivo dejanja agresije), je pripravila dve 
veliki študiji, v katerih je podrobno pregledala podrobnosti prav-
nozgodovinskega razvoja kaznivega dejanja agresije. To nakazuje, 
da snovalci te definicije niso imeli namena preveč odstopati od 
obstoječega običajnega prava. Drugič, Posebna delovna skupina 
za kaznivo dejanja agresije je bila odločna, da v Rimski statut čim 
bolj nemoteno vključi opredelitev kaznivega dejanja agresije, ki 
je bila pripravljena z namenom, da bi se čim manj razlikovala od 
obstoječega običajnega prava.
86
84 
 Stanje ratifikacij Sprememb Rimskega statuta, https://treaties.un.org/Pages/viewDetails.
aspx?src=TReATY&mtdsg_no=XvIII-10-b&chapter=18 (zadnjič obiskano: 10. 1. 2019).
85 
 Leena Grover (Interpreting the crime of aggression) v: Stefan Barriga/Claus kreß (urednika), The 
crime of aggression: a commentary, 2016, str. 386–387.
86 
 Prav tam, str. 387–388.

30
DIGNITAS n Mednarodno javno pravo
8. Pomen sprejetja definicije  
in aktivacije pristojnosti
k aznovanje agresije ni preprosta naloga in problemi, ki jih iz-
postavljajo kritiki, so resnični, vendar je odklanjanje sodelovanja v 
režimu, ki prepoveduje agresijo, zaradi nesoglasij glede definicije 
ali sprejetih sprememb razočaranje, še posebej v luči dosedanjega 
razvoja in uspeha MkS. od sodišča se zaradi nove možnosti pre -
gona agresije kot kaznivega dejanja ne pričakuje, da bo mogoče 
odpraviti vsakršno obliko dejanja agresije, vendar zagotovo pred-
stavlja odvračilni učinek.
87
Mnogi strokovnjaki prav tako menijo, da je pristojnost MkS za 
kaznivo dejanje agresije trojanski konj, ker se bojijo, da bo izva-
janje takšne pristojnosti spodkopalo njegovo legitimnost in poli-
tično podporo (možnost, ki je še posebej huda v času, ko se MkS 
sooča s krizo glede svoje legitimnosti brez primere).
88
Glede na preteklo prakso MkS, normativni odnos med Rim -
skim statutom in Ustanovno listino zN ter funkcionalni odnos 
med MkS in varnostnim svetom zN je zelo verjetno, da se bo pre -
gon kaznivega dejanja agresije na MkS omejil na voditelje soraz -
merno šibkih držav, ki nimajo doslednih ali tradicionalnih zave-
znikov med stalnimi članicami varnostnega sveta zN.
89
Soglasje, ki je bilo doseženo v k ampali, predstavlja začetek 
nove dobe, ko je tožilec MkS sposoben preganjati posameznike 
za kaznivo dejanje agresije. Ali je bila noč 11. in 12. junija 2010 
v k ampali resnično zgodovinski trenutek in kako pogosto se bo 
voditeljem držav sodilo, bo treba še videti in presoditi v prihodno-
sti.
90
87 
 Devyani k acker (op. pod črto št. 52), str. 287.
88 
 Tom Ruys, Justiciability, complementarity and immunity: reflections on the crime of aggression, 
Utrecht Law Review, 2017, št. 1, str. 33.
89 
 Sergey Sayapin (op. pod črto št. 10), str. 324.
90 
 Nikola Hajdin, Understanding aggression: legal status and individual criminal responsibility before 
the 2010 k ampala Conference, Stockholm, 2015, str. 12.

31
DIGNITAS n Pojem agresije v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča
LITERATURA IN VIRI
Samostojne publikacije
McDougall, Carrie, The crime of aggression under the Rome Statute of the International Criminal 
Court, Cambridge University Press, Cambridge, 2013.
Lhotský, Jan, International Criminal Court: jurisdiction over genocide, crimes against humanity and 
war crimes, including the legal regulation of the crime of aggression, Masarykova univerzita, Brno, 
2012.
Hajdin, Nikola, Understanding aggression: legal status and individual criminal responsibility before 
the 2010 k ampala Conference, Stockholm, 2015.
Grzebyk, Patrycja, Criminal responsibility for the crime of aggression, Routledge, New York, 2013.
Sayapin, Sergey, The crime of aggression in international criminal law: historical development, com-
parative analysis and present state, The Hague, T. M. C. Asser Press, 2014.
Schabas, William A., The International Criminal Court: a commentary on the Rome Statute, oxford 
University Press, oxford, 2016.
Članek v reviji
Paulus, Andreas, Second thoughts on the crime of aggression, The european Journal of International 
Law, 2010, št. 4, str. 1117–1128.
kreß, Claus, on the Activation of ICC jurisdiction over the crime of aggression, Journal of Internati -
onal Criminal Justice, 2018, öt. 1, 1–17.
k acker, Devyani, Coming full circle: the Rome Statute and the crime of aggression, Suffolk Transnati-
onal Law Review, 2010, öt. 3, str. 257–287.
Trahan, Jennifer, The Rome Statute's amendment on the crime of aggression: negotiations at the k am-
pala Review Conference. International Criminal Law Review, 2011, öt. 1, str. 49–104.
Mancini, Marina, A brand new definition for the crime of aggression: the k ampala outcome, Nordic 
Journal of International Law, 2012, öt. 2, str. 227–248.
Weisbord, Noah. Prosecuting Aggression, Harvard International Law Journal, 2008, öt. 1, str. 161–
220.
Barriga, Stefan; Grover, Leena, A historic breakthrough on the crime of aggression, The American 
Journal of International Law, 2011, öt. 3, str. 517–533.
Ruys, Tom, Justiciability, complementarity and immunity: reflections on the crime of aggression, 
Utrecht Law Review, 2017, öt. 1, str. 18–33.
Prispevek v knjigi, zborniku
Grover, Leena, (Interpreting the crime of aggression) v: Barriga, Stefan; kreß, Claus, (urednika), The 
crime of aggression: a commentary, Cambridge, Cambridge University Press, 2016, str. 375–411.
Murphy, Sean D., The crime of aggression at the International Criminal Court, v: Weller, Marc, (ure-
dnik), The oxford handbook of the use of force in international law, oxford, oxford University 
Press, 2015, str. 533–560.
Pravni viri
Agreement for the prosecution and punishment of the major war criminals of the european Axis, and 
Charter of the International Military Tribunal, 82 U.N.T.S. 280, 8. 8. 1945.
Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb, 23. 5. 1969.
elements of Crimes of the International Criminal Court 2002, UN Doc. PCNICC/2000/1/Add.2 
(2000).
Hague Convention (Iv) Respecting the laws and customs of war on land and its annex: regulations 
concerning the laws and customs of war on land, 18. 10. 1907, člen 42.
International Committee of the Red Cross (ICRC), Protocol Additional to the Geneva Conventions of 
12 August 1949, and relating to the protection of victims of international armed conflicts (Protocol 
I), 8. 6. 1977.
International Law Commission, Draft articles on responsibility of states for internationally wrongful 
acts, November 2001, Supplement No. 10 (A/56/10), chp.Iv.e.1.
Pact of Paris (k ellogg-Briand Pact), 27. 8. 1928.
Resolucija ICC-ASP/16/Res.5, 14. 12. 2017.
Resolucija GS ozN öt. 3314 (XXIX), 14. 12. 1974.
Resolucija RC/Res.6 z dne 11. 6. 2010.

32
DIGNITAS n Mednarodno javno pravo
Special proclamation, establishment of an International Military Tribunal for the Far east, TIAS No. 
1589, 19. 1. 1946.
The Rules of Procedure and evidence of the International Criminal Court 2002, UN Doc. 
PCNICC/2000/1/Add.1 (2000).
The Treaty of versailles, 28. 6. 1919.
zakon o ratifikaciji Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (MRSMkS) (Uradni list RS, 
št. 101/2001).
zakon o ratifikaciji Sprememb Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, k ampala, 10. in 
11. junij 2010 (MRSMkS-A) (Uradni list RS, št. 71/2013).
Spletni viri
Stanje ratifikacij Sprememb Rimskega statuta,
https://treaties.un.org/Pages/v iewDetails.aspx?src=TReATY&mtdsg_no=XvIII-10-b&chapter=18 (za -
dnjič obiskano: 10. 1. 2019).