r^TnWmrm
SPOMNITE
SLOVENSKIH
BEGUNCEV.
8 KAKIM
DAROM!
DOMOVINA
' 'AMERICAN IN SPIRIT-FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
NO. 59
CLEVELAND 8., 0, TUESDAY MORNING, MARCH 25, 1947
LETO XLIX-VOL. XLIX
Razne najnovejše svetovne vesti	OHIO JE
WASHINGTON — Predsednik Truman je poklical sinoči v Belo hišo na razgovor šest voditeljev v kongresu, štiri republikance in dva demokrata. O čem je bil razgovor, še ni dano v javnost.
MOSKVA — Sinoči je bil v avdijenci pri Stalinu angleški zunanji minister Bevin, Prej je bil ie pri njem francoski minister Bidault. Ako ga bo videl tudi ameriški državni tajnik Marshall, še ni rečeno.
BOSTON — Kar se ne zgodi vsak dan, se je pripetilo tukaj. Policija je vdrla v neko hišo v nedeljo, kjer je šest žensk igralo poker. Sodnik je vsako obsodil na $lj6 globe. Naznanili so jih njih lastni in postavni zakonski možje. Kako je bilo pa potem doma, poročilo ne pove.	_________
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
SILNO HUDA ZIMA. — Po-, pr.”, da se mnogi kmetje za te leti je Slovenijo zadela huda ne- odredbe v veliko pohujšanje par-“ tizanov nič ne zmenijo. Zlasti štajerski kmetje so strašno tr-
sreča radi suše, sedaj pozimi pa je udaril prebivalstvo silen mraz. Iz vseh krajev Slovenije poročajo o mrazu in o globokem snegu. V Notranjskih hribih ne pomnijo toliko snega od leta 1895, ko je bila znana “debela zima,” kot so ji rekli. V krajih med Vrhniko in Idrijo je na nekaterih mestih tudi po dva metra snega. Bati se je, da bo pozna pomlad. Ker je bilo lani malo krme za živino, bodo skednji na pomlad brez sena za živino. Kmet bo moral odprodaja« živino. Lanska suša in ta težka in
dolga zima se pridružujeta ne-
ju ko-
masti in še zmeraj ne verjamejo, da so pod komunistično komando. Tako toži_“Lj. Pr”, da v mariborski okolici 2000 kmetov
(MU« na I. strani)
Marija Kodeh
Včeraj popoldne je po kratki bolezni umrla v St. Luke’s bolnišnici Marija Kodeh, roj. Turk, po domače Birtova mati, stara 67 let. Stanovala je na 9002 Granger Rd. Doma je bi-
Prosveta naznanja, da je izvršni odsek SNPJ brzojavil predsedniku Trumanu, da protestira proti novi agresivni zunanji politiki.
Z drugimi besedami, izvršni odsek SNPJ je proti temu, da bi Amerika ustavila razširjenje komunizma, ker predsednik Truman je rekel, da samo iz tega razloga priporoča pomoč Grčiji in Turčiji.
Izvršni odsek SNPJ se na vse načne trudi, da pokaie amerikši vladi, da je SNPJ ta komunizem. Kakor se danes obračajo stvari v Ameriki, se ne bi čudili, če bo članstvo SNPJ nekega dne še zelo trpelo radi takih mahinacij zagrizenega izvršnega odseka, ki menda po-zbalja, da ima poslovnico v Ameriki in ne v Moskvi ali Belgradu. Metlo v roke, me-, tlo, in članstvo naj o pravem času pomete v gl. uradu.
OBISKALA
ZIMA
VLADA PRAVI DA OdH JugOM
ESESZST/im ■
Washington. — Senator Wag- gg POTTIOŽ bCRIIIKBID
Severne države bi bile padle v Grčijo, če bi se ne bale Angležev
Tako informacijo je obelodanil odsek poslan-
Sinoči je začelo grmeti in treskati, nakar se je vlila huda ploha, čez nekaj časa je pa pritisnil severnjak in prinesel sneg, ki ga je zapadlo čez noč par palcev. Ker je bil pomešan s poledenico jo bil težak in je trgal električne in telefonske žice vsevprek.
Vmes je pa divjala močna burja kakih 55 milj na uro, ki je ruvala drevje jn odkrivala strehe.
Najhuje je zadel'vihar sinoči mesto Columbus, Ohio. Divjal je tudi po osramjem delu države.
V Clevelandu je sapa potrgala mnogo električnih in telefonskih žic. Najhuje je bil prizadet severni del 1 Clevelanda ob jezeru. Ulična Železnica, ki vozi iz Euclid Beackk je komaj lezla do 140. cesta t este so blie natrpane avtov, ki niso mogli nikamor. Čez NYC most na 152. cesti nekaj časa ni mogel noben avto.
Takoj zjutraj je bilo po radiu naznanjene, da bodo danes vse katoliške šole v'mestu zaprte.	I
Apel je proti nasilni repatriaciji 35,000 jugoslovanskih beguncev
ner, demokrat iz New Yorka, ki je znan po svojih predlogih v! kongresu v prid delavstva, je pisal na državni oddelek, naj bij ameriška vlada posredovala pri j jugoslovanski vladi v prilog New, York.—Common Cause nadškofa Stepinca, ki ga je Ti- Inc ki ima g!avni stan na 1775 tova vlada obsodila v ječo na Broadway v New Yorku, je o-prisilno delo za 16 let.	| belodanila apel, ki so ga izdali
Državni podtajnik Acheson je odli{ni jugoslovani na ameri. senatorju odgovoril, da je nad- ško wik da M se prepreči. škof jugoslovanski državljan in naailna triacija (povr. da je bil obsojen oiI Jugoslovan-! ^ domovino) 3 sk,h oblast, in da b, bil zaman
vsak poskus intervenirati rad,	8e nahaja.
jo zdaj v angleški in ameriški
njega pri jugoslovanskih oblasteh.
Po 328 dneh je bila Slavka v West Allis, Wis. končana
Unijski delavci so glasovali, da gredo nazaj na delo brez pogodbe
coni v Evropi.
Apel je podpisalo 40 promi-nentnih Jugoslovanov, toda samo imena treh se sme dati v javnost, ostali se pa boje, da ne bo to škodvalo njih družinam v Jugoslaviji. Imena teh treh so: Adam Pribičevič, predsednik Srbskega narodnega odbora v Italiji, dr. Ivan Pernar, izvršni član Hrvatske seljačke stranke
. in dr. Miha Krek, načelnk Slo-Milwaukee, Wis. - Stavka'vengke ,judake gtranke
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice *■
Skupna seja sv. Vida—
V sredo večer ob 8 bodo imela skupna društva fare sv. Vida važno sejo. Vsi zastopniki in zastopnice naj se gotovo udeležijo.
Clevelandčanke
pozdravljajo—
Iz St. Thomas, Virgin Islands, pošiljajo pozdrave: Mrs. J. Alič, Thelma Mla-chak, Vicki Kmet in Lee Alič. Tam je zdaj pravcato poletje, pravijo.
V zadnje slovo—
Nocoj ob 7:30 naj pride članstvo Waterloo Grove št. 110 WC v Svetkov pogrebni zavod, da izkažejo zadnjo čast pokojni sestri Dragici Mandich.
pri Allis-Chalmers Mfg. Co. v West Allis je po 328 dneh končana. Delavci unije 248 (CIO) so oglasovali, da se vrnejo nazaj na delo brez pogodbe.
Toda kot izjavljajo oboji, delavci in zastopniki podjetja, je
Apel govori, da je bilo na tisoče vojnih ujetnikov in beguncev, ki so morali zapustiti svojo domovino iz edinega vzroka ker so se borili proti Titovi ko-
munistični diktaturi in zdaj ži- landtani: Mrs. Mi
V bolnišnici—
Frank Korošec, po domače Rakibčan, ki je vedno živel na Spilker Ave. in 64. St. se nahaja v mestni bolnišnici, soba 504. Odrezali so mu nogo. Rad bi videl, če bi ga prijatelji ob priliki obiskali.
Pozdravi iz Floride—
Pri Birkovih v Fort Lauderdale, Florida, so se sestali na prijeten večer sledeči Cleve-
št, 47 SŽZ.
po mestih se bodo pač preživeli, ker so pobrali kmetu vse, kar so mu mogli odnest, strašno bo za drugo prebivalstvo. Ozdravljen pa bo tudi zadnji prijatelj komunizma od vere, da more partizanski komunizem prinesti kaj dobrega.
GOSPODARSTVO PA TAKO! — “Ljudska pravica,” torej dovolj vladen list, opjsuje razmere, ki vladajo pri upravi in na Kalvarijo, državnih avtomobilov (drugih namreč ni). Partizani pri teh podjetjih mislijo, da smejo, ker so “vladna stranka," početi, kar hočejo. Kontrola je ugotovila, da v nekaterih teh državnih pod jel-
slanske zbornice za tujezem- vej ur zamudami. V prodajal-
Tu zapušča sinove: Frank, Anton, Joseph, Martip, John, Rudolf, Stanley in Louis ter hčere: Mary Vidakovič, Stephanie Novak, Zofi Zaremski, vnuke in vnukinje.
Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9 iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Terezije na Granger Rd. ob 9:30
knjig v redu. Nekaj ustanov niti točno ne ve, koliko vozil ima, niti kje so, niti kdo se jih poslužuje. To so izkoristili brez-
vestni vozniki, da so z državni- 75 let.
mi vozovi vozili sami na svoj račun. Zlasti hudi grešniki so pri podjetju “Detrans.” Tam stoje
snegu, izpostavljeni vremenskim
ske zadeve, ki študira Trumanov predlog za pomoč Grčiji in
Jennie Zetlco
Včeraj popoldne ob 1 je umrla Mrs. Jennie Zetko, znana kot Muhič. Umrla je v mestni bolnišnici, kjer se je nahajala
jih sploh ne vodijo nobenih zadnjih 5 tednov. Njeno de-
kliško ime je bilo Cerček. Dop ma je bila iz Zverče vasi, fara Hinje, odkoder je prišla v Ameriko leta 1890.. Bila je stara
Tukaj zapušča soproga Jerneja in otroke: Mrs. Jennie Vi-htelič, Frank Muhič, Mrs. Al-
vozovi na prostem na dežju in jce Legan, Mrs. Mary Pintar,
ni Norwood Appliance je močna sapa utrla šipo v izložbc-
Turški, je obelodanil dozdaj nem okl]u. Enako tudi pri mno-
Joseph in Albert Muhič. Bila
neprilikam in — številnim tato- je £ianica WOW št. 293 in dru-vom. Pokvarjenih vozil je zmer gtva grca Marije. Družina sta-
tajen dokument,ki pripoveduje, da je zadržalo Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo samo to pred invazijo v Grčijo, ker so se bale povzročiti mednarodne zapletljaje in pa ker je v Grčiji angleška armada.
Predsednik Truman je naravnost povedal kongresu, da je namen komunistov postaviti v Grčiji komunistično vlado, ne glede na to, kaj je volja večine naroda in koliko človeških žrtev bi radi tega padlo.
Poročilo vlade odseku pravi, da se angleška armada v Gr-čini ni vtikala v gerilske boje, je pa imela ta pomen, da si severne vlade, to je Jugoslavija, Bolgarija ih Albanija niso upale vpasti čez svoje meje v Grčijo.
Grška vladna armada je tako slaba, pravi nadalje poročilo, da bi jo armada katerekoli izmed severnih sosedov lah-
gih drugih prodajalnah.v mestu.
Vremenski urad naznanja, da bo danes čez dan toplomer okrog 39 stopinj, zvečer bo pa padel na 28 stopinj, ali pa šc nižje.
-----o------.
laije govori, da so te
unije za 25 centov zvišanja mez-l begunce zapustili njih lastni de na uro in zahteva po unijski zavezniki, ki so prepustili njih delavnici. Vsi, ki so se vrnili na-j domovino, da živi pod režimom zaj na delo, bodo dobivali 18 ki je prav tako brutalen in ne-centov in pol več na uro, kar človeški, ikot je bil fašistični ali podjetje plačuje od lanskega av- nacijski. Ako bi se ti begunci gusta.	zdaj vrnili domov, bi jih po-
Kompanija pravi, da je stav-i strelili ali pa poslali na prisilno' ka napravila $65,000,000 škode dei0. pri nedovršeni produkciji, a $20,000,000 so pa delavci izgubi-
ki naročajo naj lepše pozdrave vsem svojim prijateljem — Iz Lakeland, Florida, pa pozdravljajo: Mr. in Mrs. John Močnik, Mrs. Jennie Jerič, Mrs. Mary Kenik, Mr. in Mrs. John Peterka, Mr. in Mrs. John Perko ter Mr. in Mrs. Jerry Lesko-
raj več. Sedem trukov tega podjetja leži pokvarjenih pred neko delavnico in , se nihče ne zmeni zanje.
Tako opisuje komunistično glasilo komunistično gospodarstvo. Mislimo, da že smemo verjeti. Potem pa sklepa komuni-
nuje na 1439 E. 39 St. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. Čas pogreba še ni določen.
Pogreb Mary Tomatich
Pogreb za pokojno Mary To-masich bo v četrtek zjutraj ob
stično glasilo, da so še vedno 9 ’ iz Golubovega pogrebnega
ljudje, ki se jim je preveč zaupale Nato napove, da bo spet šlo nekaj “delegatov,” to je od komunistov nastavljenih partizanov, ki se niso izkazali, ričet jest in potem na prisilno delo. Partizani so toliko časa dopovedovali svojim ljudem, da je treba razdirati, da je težko s takimi ljudmi sedaj kaj graditi. Misel na kako odgovornost pred Bogom so pa itak zavrgli veliki in mali med njimi.
TUDI PRI MLEKU BOJ S KMETOM. — Pred letom dni je izšla odredba, koliko mleka mora vsak kmet oddati od vsake krave. Sedaj pa beremo v “U
zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti ob 9:30 in na Kalvarijo.
-------o-
Pri delavski uniji so komunisti pogoreli
New York. - David Dubin- cij# vmf. ^ sta se jugoalo-^ u*7‘ sky, predsednik oblačilne unije vangka in italijanska država koyce' kl 80 blh ov‘t. k g za
ROJAK JE NASEDEL SLEPARJEM, KI SO GA OCIGAN1LI
Sharon, Pa. — Joseph Malovich, član društva št. 31 S. N. P. J. star 66 let, je lahkomiselno nasedel dvema sleparjema, ki sta ga olajšala za $2,500.00. K njemu sta prišla z izmišljeno povestjo, da iščeta daljnega sorodnika, ki je pred davnimi leti posodil denar očetu enemu izmed sleparjev. Ta “oče,” “bogat oljni magnat,” živi v Tex-asu in bi rad našel “sorodnika,” da mu vrne posojilo. Ma-
Zato pa ti begunci apelirajo , na Zedinjene države, naj bi se vpeljala za Jugoslavijo in ju-
goslovanske narode svoboda, ki „„.w. -,----------------------
je, je povedal, da so delavci gla- jim .g y]a garantirana po At- lahko obiščejo na domu. Za-sovali o vprašanju, če naj bo ]antskem čarterju in na konfe- hvaljuje se za prijazne obiske, renči v Jalti. Dokler se tega1 cvetlice in kartice.
li na zaslužki v času stavke. Robert Buse, predsednik uni-
Iz bolnišnice —
Mrs. Mary Cuk iz 866 E. 139 St., se je povrnila iz Glenville bolnišnice. Prijateljice jo zdaj
stavka odpoklicana z dnem 24. marca 1947. Delavci so glasovali z 3 proti 1. da naj bo stavka končana.
Ilasovanje telefonskih uslužbencev kaže, da so v večini za stavko
Washington. — Federacija te- vratek v njih ljubljeno domo-lefonskih uslužbencev te dni gla-jvino kot svobodni ljudje v svo-suje, če naj gre 7. aprila na stav- bodno deželo.
_____________________ lovicha sta prosila, naj jima
ko z igračo strla ter postavila pomaga najti tega ‘sorodnika,’
komunistično vlado na krmilo. Samo prisotnost angleške armade v Grčiji je to preprečila.
Ameriška vlada bo priporočala, naj se ustvari v Solunu svobodna luka, kjer bi potem dobili izhod v Egejsko morje Jugoslavija in Bolgarija.
toda da pokaže, da se lahko zaneseta nanj, naj položi nekakšno “garancijo,” onadva pa bosta s svoje strani položila e-nako vsoto, ki bo v njegovem varstvu in-, ostala njemu. Odpeljali so se v banko, kjer je Malovich dvignil svoje prihranke — $2,500 — se vrnil v avto, kjer sta sleparja dodala v vrečo “enako” vsoto, vrečico
JUGOSLAVIJA IN ITALIJA IZMENJATA izročila njemu, ga odpeljala na
POSLANIKE
I njegov dom in se poslovila. Ko
AFL naznanja, da so dobili komunisti pri volitvah komaj 14,-711 glasov od oddanih 126,960. Volitve so se vršile od 16. februarja do 21. marca. Odunijskih uradnikov niso komunisti izvolili niti enega, poroča Dubinsky. ------------—o------
Baociracr ■ Kanu darom
sporazumeli v tem, da bosta iz-
vitka papirja. . . Sleparja se-
• n	„„.„"1 daj išče policija, Malovich' si
rsassssr. ss	*» w «•
ne izvede, naj bi se pa zagotovilo vsem tisočem jugoslovanskih beguncev pravica do zavetja in ekonomske podpore, kot jo uživajo begunci iz drugih dežel. Predvsem pa, govori apel, naj bi se omogočilo tem beguncem skorajšnji po-
ko ali ne. Po dosedanjem izidu glasov se vidi, da je glasovanje 15 proti 1 za stavko.
Konvencija unije je še novembra odločila stavko, toda po-
To izvesti je sveta dolžnost vse'h svobodo ljubečih narodov, zaključuje apel.
Zdravje se ji vrača—
Poznana Mrs. Julk Martinčič, 1158 E. 74. St. je že štiri mesece pod zdravniško oskrbo. Zadnje čase se ji je pa začelo obračati na bolje. Upamo, da se ji bo ljubo zdravje kmalu popolnoma povrnilo
sebni komitej bo odločil, če in!	]G Z&CCl Z
kdaj bo stavka razglašena. | akcijo, da bo prepovedal
Unija zahteva za svoje člane
K molitvi—
članice podružnice 47 S2Z naj pridejo nocoj in jutri večer ob 7 v Ferfoliatov pogrebni zavod, da se poslove od pokojne sestre Marije Kodeh, v četrtek naj se pa po možnosti udeleže pogreba.
$12 na teden večjo plačo. K federaciji spada 39 unij, ki imajo 287,026 članov. Ako bodo šli vsi na stavko, bo telefonska služba skoro po vsej deželi ustavljena. Vladni delavski odbor se trudi, da bi dosegel sporazum med unijo in delodajalci.
Washington. — Prvič od leta
Iz raznih naselbin
Bon Air, Pa— Uršula Pršin
1917, ko je začela komunistična je prejela vest iz starega kraja, stranka z revolucionarnim giba- da je v Labočevem umrl njen njem je stopil ameriški kongres! brat Tone, po domače Zakaritar-v akcijo, da se to stranko v! jev. Pokojni je bil več let v ameriki uradno prepove. Odsek Ameriki, okrog Pittsburgha in
Poslanik na Grškem je za našo pomoč
Boston. — Lincoln MacVeagh, ameriški poslanik za Grčijo, ki se je te dni povrnil domov, je izjavil, da je ohranitev demokracije na Grškem na vsak način v
svojega poslanika, Italija pa lahkomiselno nasedel in prižel ^ z obrambo demokracije po
j -%	* - l Rl_.	—* al	t ««.	_ _	•	!_! ...JI ma
svojega v Jugoslaviji, eden bo v °b svoje težko prislužene pri- vsem svetu. Ni res, je izjavil po-
Rimu, drugi v Belgradu.
To bosta državi izvedli, čim bo mogoče izvesti normalne odno-žaje in zveze.
hranke.
U 00*0 1
poslanske zbornice, ki se peča s preiskovanjem proti-ameriškjh aktivnosti, je začel z javnim zasliševanjem, ki naj ugotovi ja-
Carnegieja, Pa., leta 1927 pa se je podal v stari kraj. Tamkaj zapušča ženo — poročen je bil samo sedem tednov — kakor tudi
vno mnenje, če naj kongres ko- brata in sestro, tukaj pa več so-
munistično stranko prepove v Ameriki ali ne.
že več Jcot dve leti je po Ameriki kampanja proti komunistični stranki od strani raznih organizacij, ki dokazujejo, da ko-
slanik, da bi ameriška denarna munistična stranka temelji na in vojaška pomoč Grčiji pome- totalitarizmu in skuša izpodko-nlla vtikavanje v njene notranje pati temelje ameriškega sistema
zadeve, ampak je res le obratno, vlade.
rodnikov poleg sestre.
McKinley, Minn. — Andrej Lautizar je bil ubit v rudniku na Evelethu, kjer je bil uposlen skoro 40 let. Doma je bil z Gorenjskega. Tukaj zapušča ženo, dve hčeri, dva sinova, brata in več sorodnikov. — Na bolniški listi so Joe Ahlin, Anton Purkat in Frances Mesojedec.


\
AMERIŠKA DOMOVINA'
AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
(JAMHB DEBEVEC. Idltor)
m.	»Iiid«n»o«*i
Ull St Ctair At
PnbUUnd dally ocept Baturdan. Sunday* and
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto »7.00; zn Cleveland ln Kanado po poM ea eno leto WA0.
Za Ameriko pol leta M-00; n Cleveland ln Kanado po polti pol leta HM.
Za Ameriko Aetrt leta MM; (a Cleveland ln no poiti tetri leta H-Ti.
Za Olveeland ln okolico po nmttaMh: celo “to nSTSS leta KOO. tetri tata HM.
itavllka etana t centov.
SUBSOEIPTION RATES:
United Btatec «M per year; Cleveland and
tttStflSMfa...*
njuU by mall HBO for 0 months.
U. 8. mo for 3 months Qleidpmd and Ca-
Swtod1Iand,«2urte ta'oerter |JM P« year. MM for t month*. UM for > mouth*, angle copies t oente eeph.
z vso gotovostjo svojega krščanskega prepričanja: PoliNka laži ne more prinesti narodom trajnem miru, poHtika laži
pravi sv. plsoo o Matih, ki jih imenuje služaboika očeta la-g. ln brc* dvoma velja to tudi U politike in diplomate. Kajti prod božio pravico jih ne bo zaščitila hobena diplomatska nedotakljivost.
itttilllttWIkllHUMHtllliMtHHttilHMMHl***
|| BESEDA IZ MHOA
,«iniiiiiiuiiniAMum*4**at****»ti
Ruski komunizem - največ ja nevarnost
BntfttHl gg seoond-dMi nmttor January ®th 190$, ai the Vdrt Otttd rt Cleveland. Ohio* under the Art o< March 3rd 1879._ _________——
»83
No. 59 Tues., March 25,1947
Politika laži
Ko smo se na Kranjskem šli igrat “klerikalce in liberaL ' ce,” je neki voditelj teh zadnjih baje dal svojim sodelavcem pri nekem listu tole navodilo: Lažimo, kar moremo in koli-kor moremo. Nekaj bo že ostalo med ljudmi!
To je tako imenovana politika laži.	„
Ni nova na svetu. Je tako stara kot človeški rod. Oziroma še starejša; stara kot duh teme, ki ga sv. pismo imenuje očeta laži, lažnika od začetka, ki je po njem laž prišla na svet. Ker jo je satan prinesel na svet že od početka,- zato tudi ni več izginila z sveta. Laž in prevara sta igrali v vseh časih več ali manj pomembno vlogo tako v domači kot v zunanji politiki. O tem nam ve povedati zgodovina, o tem nam priča tudi naš čas.
Politika laži pa je vedno prišla do veljave posebno pod tiranskimi režimi, ki jih danes navadno imenujemo diktatorske ali totalitarne režime. Ti režimi namreč pretirano hočejo uveljaviti voljo poedincev ali majhne skupine ljudi nad vsem narodom ali celo nad več narodi, da celo nad vsem svetom, če bi bilo mogoče. To pa je nekaj proti človeški na ravf. Zato se tak režim more držati na vrhu po eni strani samo s strahovanjem Ljudskih množic, po drugi strani pa z varanjem ljudskih množic. Treba je množicam državljanom vtepsti v glavo, da je tako nenaravno stanje najboljše in da drugače splojtejriti ne more. Zato vsak tak režim mora varati in lagati^e preden se polasti vlade. Groziti tedaj navadno še ne sme preveč. Toda tudi ko diktator že pride do mora lagati im varati. Tudi potem, ko s silo zatre
avflf) mislečih liudi mora še lagati, da to ni |tlU
____________r„ volja naroda in da so to zahtevale koristi
naroda. In tako mora tiran lagati in varati do svojega padca. ln čim bolj čuti da so mu ure štete, tem bolj mora lagati. 1 Tako nam govori zgodovina, tako nam priča naš čas.
Tudi naše 20. stoletje mora biti priča takim zlorabam oblasti, ki se jim pravi tiranstvo ali diktatura. In to celo po deželah, ki so se ponašale s svojo visoko omiko. Zato pa v našem času še posebno lahko vidimo, kako se s tiranijo uveljavi tudi politika laži. Gledali smo ta propad politike v zadnjih dveh desetletjih in gledati ga moramo še danes.
Bili smo priča, kako se je uveljavila politika laži pod fašizmom v taliji in pod nacizmom v Nemčiji. Bili smo priča, kako seje ta politika brez sramu posluževala radia, tiska in drugih sredstev za dosego svojega cilja. Bili smo priča,
kako si je ustanovila posebno ministrstvo, ki ga je iraeno-......... _ s____________
vala propagandno ministerstvo, pa bi ga prav lahko nazvala jeii pretiraval Glasnik, ko je to
tudi ministrstvo laži. Bili smo priča, kako si je ta politika • —......................
izšolala celo posebne agente, ki bi jih lahko imenovali laž-nike po poklicu. Bili smo priča, kako je politika !aži popolnoma prevladala v notranji in zuninji politiki in končno pognala svet v novo svetovno vojno. S tem pa je proti svoji volji izkopala tudi sama sebi grob.
A smo še priče posebno delavne politike laži. Kajti smo še priče tiranije in diktature. Menda smo do danes že več ali manj vsi prišli na jasno, da ne delamo nobene krivice režimom, ki sami o sebi priznavajo, da so komunistični ali vsaj pod vplivom komunističnih naukov, če pravimo o njih, da so tiranski ali diktatorski. Kajti dejstva so preveč očitna.
Zato ne pomaga nobeno dokazovanje, da ni res.
Sicer pa komunizem sam o sebi priznava oboje, kar mu očitamo, namreč, da je diktatorski in da se poslužuje v svoje namene tudi politike laži.
Komunizem sam o sebi pravi, da hoče uvesti diktaturo.
Seveda pravi, da hoče uvesti diktaturo proletariata, to je, delavskega razreda. A vsa petindvajsetletna zgodovina komunističnih režimov priča, da razume pod to diktaturo tiranijo v rokah enega samega človeka ali nekaj poedincev.
A komunizem pravtako sam o sebi odkrito priznava, da se bo posluževal politike laži. Kar poglejmo nekaj izjav, ki so jih izrekli ali zapisali glavni preroki te nove krive vere.
Lenin n. pr. je postavil tole osnovno pravilo za komunistične agitatorje: “Mi moramo biti pripravljeni slepiti, varati, kršiti zakone, zadušiti in zatajiti resnico,” Jaroslavski, drug odličnik komunizma, je dejal: “Karkoli služi proletarski revoluciji in komunistični stranki, je nravno dobro.” Torej tudi laž, lahko dostavimo mi. In Stalin se ni pomišljal izreči besed, ki so pravi evangelij politike laži: “Besede ne smejo imet nobene zveze z dejanji. Kaj pa bi bila sicer diplomacija? Druga stvar so besede, druga stvar so dejanja. Lepe besede so krinka slabih dejanj. Odkritosrčna diplomacija je prav tako nemožna kot je nemožna suha voda ali leseno zeležo.”
Pobtika laži je torej celo uradno v službi Kremlja in njenih trabantov. Sicer pa te tako odkritosrčne besede niti ne bile potrebne. Dejstva dovolj prepričevalno govore, da je danes politika laži še na višku.
Zato Da ne moremo prav nič reči, kaj bo prinesla bodočnost. Daj Bog. da politika laži ne bi imela tako strašnih posledic, kot jih je že imela! Eno pa vendar lahko rečemo
Cleveland, a — Ta gori označeni naslov sem videl zapisan v Glasniku Presv. Srca Jezusovega v št. 3, to. je od marca 1929. Članek je napisal Ivan Zofe D. j. iz ozira na opomin papeža Pija XI, ki je opozarjal svet pred nevarnostjo ruskega komunizma, torej pred 18 leti. Ali je bil ta naslov, ta opomin, pretiran? Za takratne ljudi tam v Jugoslaviji najbrže da, danes pa kdor se še spominja tam. v Jugoslaviji tega opomina, ve da je bila ta napoved kruta resnica.
Takrat so se mnogi morda smejali in pomilovano menili: kako neumno in pretirano je tako pisanje.. Komunistična nevarnost! Ha, ha! Bedarija. Ne ne, tega ni in ne bo. Pa so prezrli, ali z nasmehom, ali prezirom, ako so sploh slučajno ditali, zlasti kt> je to prinesel mali listič, ki je bil kakor mali Benjaminček v družini slovenskih časopisov in revij. Kdo najse zato briga? Pa so živeli naprej brez skrbi, mnogi tudi veseljačili in verjeli komunističnim agentom iz Moskve ter verjeli dobrim časom, katere so napovedovali “slovanski” bratci, odeti v ovčje ko-žuščke so hodjili ti zgrabljivi volkova po Jugoslaviji, zlasti po Sloveniji ter mnoge preroo-
Danes so pa Vsl zapeljanci
spregledali, ko vidijo, kako kruto resnično je Mio opozorilo Glasnika pred 18 leti, ko je bilo med drugim zapisano tole: “odprite oči in spreglejte, dokler je čas, kam vodi nesreč' na propaganda iz Moskve, ki razpleta svoje mreže bolj ali manj prikrito po vsem svetu,” potem citira besede Papeža Pija XI., ki je opozarjal svet ‘“pred največjo nesrečo, ki poteka iz komunizma in socijaliz-Ali je Pij XI- pretiraval,
nes tudi Amerika in predsednik Združenih držav je kar odprto povedal, kaj je kaj. Tudi on se zaveda in se zaveda sleherni Ameriksnec, da te besede niso noben bav bav, pač pa resna, da velika nevarnost, ki preti civilizaciji.
Ura je dvanajst tudi za A-merfto, da spregleda, dokler je še čas; sicer je že dokaj pozno, vsekako pa še ne prepozno. Stri« Sam bo moral krepko prijeti, da tudi njega ne zadene taka usoda kot je že zadela Rusijo, Poljsko, .Jugoslavijo in prej ali slej pridejo na vrsto pa še ostali tam v Evropi.
Je žalostno, da se mnogi vse do sedaj niso še popolnoma nič naučili in slepo verjamejo komunistični propagandi, ki je do potankosti prefrigana, da celo dobre katoličane premoti. Svet tako prefrigane še ni videl. Bo že res, da če je kje imel Satan svoje kremplje vmes, pri komunizmu jih ima gotovo. Se smejete. Le dajte se. Naši rojaki so se pred 18 leti tudi: DANES SE PA NE, danes pa jokajo in vpijejo: Pomagajte rešite nas, strašno je!
Ko sem bil 1.1937 v Jugoslaviji, grem neke nedelje po cesti, tam v Preserski fari; na pragu sedi moj dober znanec, pa prične ipogovor z menoj in' me med drugim vpraša: "Kako komunizem v Ameriki?”
munizeim največja nevarnost za svet. Naši Slovenci so prav mnogi tako naivni, da verjamejo, da se tti gre za slovanstvo. To j« absolutna zmota. Komunizem se pri vsakem narodu posilili tisto pretveze, kiprido-tičnemu narodu najbolj vleče. Pri nas si je izbral geslo, da je za Slovanstvo. To so komunisti raztrobili med slovanskimi narodi in sedaj kriče za njimi kot papige: za alovanstvo se gre!
Amlpak vprašaj te čez noč pečene “slovane” odkod Slovan, kdo so Slovani, odkod ime Slovan itd., pa prideš do presenetljivega odkritja, da o kakem slovanstvu še pojma nimajo. Zato pravim, da mnogi kriče kot naučene papige. Marsikdo še svoje slovenske zgodovine ne pozna, pa se usti o slovanstvu misleč da že vse ve in kako napreden da je.
Slovanstvo, da in Bog živi združene 'Slovane, ampak ne take kot jih nam usiljujejo komunistični agentje, okibeni z slovanske avbo, ki je radi njih že vsa blatna in umazana, da je poštenega Slovana že sram imeoa Slovan. Da beseda Slovan je bila mnogim iskrenim Slovanom amulet. Danes je pa po zaslugi teh rdečih marksistov prišlo že tako daleč, da pomeni Slovan isto kot komunist in bo v bodoče po zaslugi teh ime Slovan še veliko bolj osovraženo kot je bilo dosedaj.
Ruski komunizem — največja nevarnost, to drži in Amerika bo zelo srečna če tej nevarnosti uide. Združene države so edina sila danes na svetuj da morejo klubovati komunizmu, kajti če padejo Združene države pod komunizem, potem za svet ni rešitve in bo ves komunističen. Kako se bodo ljudje počutili potem, je pa njih stvar. Kar komunizem zagrabi, to drži z železno roko. Propaganda je njihova taka, da premoti večino in ji
jema rusko delegacijo Aleksandra Skvarceva in njegovo o-sobje in zraven je primeren popis. Stalin, ki je sklenil s Hitlerjem pakt j« prav toliko kriv te zadnje vojn* kot Hitler. Hitler je kradel in ropal, Stalin z svojimi Rusi je pa Žakelj držal in radi tega plena in zavisti, bta se pa stepla. In zdaj nam pripovedujejo, da so nas Rusi rešili. Kdor verjame, dobi groš in to pristen avstriski groš. Hitler ne bi šel nikoli v vojno, ako ne bi imel Stalina za zaveznika in partnerja. Če bi ne bilo ameršikega orožja, ameriških fantov pa ameriškega dolarja, bi bila danes Rusija nemška gmajna.
Zato imajo Združene države popolnoma prav, da povedo svoje mnenje tako odločno kot pri-stoja Združenim državam.
Stric Sam naj bo le odločen, če noče, da pridejo tudi Združene države v "slovansko federacijo.” Ce se to zgodi, potem bodo “slovani” tudi črnci, Mon-goloi, Kitajci in Japonci, 'da ves svet. To se pravi — komunisti, pa hočeš, ali nočeš, in to je danes največje nevarnost na svetu.
Jože Grdina.
tako zapustim svoje mesto in grem malo okrog, pa vidim, da je skoro na vsakih 50 jardov “jager." še nikdar v svojem življenju nisem videl toliko lovcev skupaj. Pa me eden vpra-Ša, kako to, da letos ni srnjakov. Na to je bilo prav lahko odgovoriti in sem rekel: vidiš, koliko vsako leto pade dobrih srnjakov in ravno toliko in skoro gotovo še več pade pa tako zva-nih "špajkarjev,” ki bi bili šele drugo leto dobri, pa jih ni. Vsako leto najdem po 2,3 ali 4, koliko jih najdejo pa še drugi. Kako naj potem pričakujemo srnjakov. Rekli so, da je bil prvi dan najboljši lov, ampak zame ni bil. Drugi dan sem pa doma ostal. Pozdravljeni,
Jos. Škerl.
pisal? Niti najmanj ne! Naši mučeniški rojaki tam v Sloveniji že vedo, da je bilo to strašna resnica, da je komunizem največje "zlo, ki je kdaj doletelo naš narod v vsej njegovi zgodovini. V železne verige vkovani si n« morejo pomagati več; trpljenje je tem obupne j še, ker ne vidijo konca temu.
Ruski komunizem —najvčja nevarnost. Tega se zaveda da-
n: kako, ali se tu« za
komunizem zanimaš? Da, pravi, ker v komunizmu je rešitev. Kaj naj mu odgovorim? Spraviti se z njim v debato? Skoda časa, ker je brez pomena. Brez pomena če ti kmet, ki je imel vsega dovolj, polja gozdov in denarja, pa še prili-čen katoličan povrhu, vidi rešitev v — komunizmu. Leta so potekla in v Jugoslaviji so dobili rdeči paradiž, ter z grozo spoznali, da je to pravi pekel. Pa sem pisal tja znancu, kako kaj ta in ta moj stari znanec. Zvedel sem, da je z težkimi tisočaki podpiral partizane in, da je danes strašno razočaran. Ampak vse to mu nič ne hasne, in) bridko spoznanje, da komunizem ni v rešitev, ampak v pogubljenje . . .
Tu je en primer, kako so komunisti znali našega kmeta naplahtati, da ni verjel tistim, ki so ga svarili pred to strašno nesrečo. Tudi tu v Ameriki mnogi ne verjamejo, da je ko-
bolko in potem pa gorje. Iz teh
železnih klešč jim je ušla samo Španija in zato jim ta danes tudi nič ne verjame, ker jih pozna; vsi drugi pa, ki jih še niso okusili, jih pa ne poznajo in jim slepo verjamejo in tu je zanje največja nevarnost.
Vsa čast predsedniku Trumanu, ki je v svojem govoru opozoril na to nevarnost; upajmo, da se možu posreči, da se popravijo napake, katere je v svoji dobričini napravil pokojni predsednik in pa Churchill, ki zdaj bridko čuti, kako kruto so potegnili komunisti njega in Roosevelta.
Mimogrede še to: Sopotniki komunistov zagovarjajo, da so Rusi rešili svet pred Hitlerjem. Baloney! Pred menoj leži “Daily News” z dne 4. septembra 1939, kjer je z debelimi črkami zapisano: “War declared by Britain, France” tarn je na 3 strani slika kako Hitler sipre-
Prri dan za rogači
James City, Pa. — Ker ravno pošiljam naročnino za naprej, bom pa še malo povedal, kako smo se imeli prvi dan lova za rogači-srnjaki.
Kakor jaz, tako je mislil še marsikateri drugi, da bomo meli letos res dober lov, pa smo se pošteno zmotili. K meni prihajajo že več let zaporedoma lovci iz Carnegie, Pa. Prišli so tudi letos in tako se nas je odpravilo prvi dan lova pet izmed njih in jaz. Ves dan smo prebili v gozdu, pa nikdo ni nič dobil. Šli smo na vse zgodaj, ko je bilo še tema in se postavili vsak na svoje čakališče. Kamor
Zahvalno pismo
Cleveland, O. — Mr. Louis Srpan, ki vodi svojo krojačnico na 17822 Marcella Rd., je prejel iz begunstva naslednje zahvalno pismo. Kakor vam je že znano, sta Mr. in Mrs. Srpan prav pridno zbirala razno obleko, jo lepo pošiia, izčistila in potem zložila v pakete, katere je potem iz prijaznosti naprej poslal Mr. Anton Grdina. Enega teh paketov je dobila tudi begunska družina v Spittalu na Koroškem, za kar se Mr. Srpanu zahvaljuje kot sledi:
Dobri gospod Srpan!
Oh, kako smo bili veseli, ko smo prejeli od g. Grdina paket, v katerem je bila tudi obleka, ki ste jo Vi gospod darovali. Vaš naslov je dobil takoj naš sin, ko si je meril obleko. Kako je bil vesel nas 22 letni Jože, ki jo bo nosil. Kakor bi vedeli,, tako mu je prav— Po treh letih se je srečno vrnil v krog svojih staršev, bratov in sestre. Lepa je njegova zgodovina. Prehodil je mnogo sveta v največjih nevarnostih ter bojeval boj proti satanu, ki rjove kot lev po vsem
na mojem mestu. Sem si mislil, le stoj, saj ne boš nič dobil.
Nato pa sem šel nekoliko dalje ter se ustavil pod neko veliko smreko, f užko naslonim k drevesu, si založim velik čik tobaka in čakam. Ni še prav poteklo pol ure, ko zagledam pet srn, ki so se počasi premikale proti meni. Gledal sem, če ima morda katera okrašeno glavo z rogovi, pa ni bilo nič. Ena jo primaha prav do mene. Stisnil sem tobak in se dobro odložil tja proti njej. Da bi jo bili le videli, kako je pihnila; menda mi je hotela še jezik pokazat, pa kako je potem šla. O boy! Sem si mislil sam pri sebi, če bi bil jaz tako hiter, pa bi jo večkrat primahal v Cleveland.
Kmalu potem je eden jpod menoj trikrat ustrelil. Videl sem, kako je tekel srnjak in se vlegel. Ko sem le dolgo brez u-speha čaka, sem sprevidel, da ne bo sreče, zato sem stopil pogledat okrog mojih fantov. Ko
tej priliki veselja, če
grenki tujini. Največ pa je vredno, da se je vrnil po tolikem času popolnoma nepokvarjen. Hvala Bogu!
G. Srpan, kako smo bili veseli mi, ko slišimo in smo prepričani, kako veliko število ljudi je še dobrosrčnih po svetu. Saj v tem je lahko upanje v boljše čase. Prepričani, da čim bolj se zaganjajo nasprotniki v sveto Cerkev, tembolj ta zmaguje. Ljubi Bog Vam tisočkrat povrni in poplačaj! Rada bi Vam popisala, kako čutijo naša srca, a je preslab moj yazum, da bi Vam mogla jpravitn(o popisati. Naj Vas On blagoslovi in nas enkrat združi v nebeški pravi domovini. Tam se bomo najbolje spoznali in razumeli drug drugega. . . Bodite prisrčno pozdravljeni od družine,
Boh.
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in mamke.

AL PA NE .
“No .okrepčali smo se že, zdaj se pa le dvignimo in naprej proti Willardu.” je komandiral svojo hrabro četo Mr. Grdina. Ta klic vpijočega je mesi tako dobro dol na srce, kot če bi mi kdo zlil v»č mrzle vode v čevlje. Ina-ko se mi je storilo, ob misli, da bomo odšli iz tako gostoljubne hiše. Hudo bo S tastovima za nami, sem si mislil, meni pa za tistim, ki bo ostalo še v steklenici, ki se bo gotovo spridilo. Kakšna. .rašanska škoda se obeta!
“Dobro nam je tukaj biti,” sem deklamiral, “ki se tako lepo pogovarjamo is obujamo davne spornima” ' »
“Kar tukaj ostanite danes, boste šli po jutri naprej " je po-
slala v druščino zelo pameten nasvet hišna gospa.
“Na vsak način,” ji je sekun-diral možiček in čisto natanko sem videl, da je meni z očesom pomežiknil, potem pa pomenljivo pobožal steklenico.
“Zelo smo vama. hvaležni za prijazno vabilo, ampak naš program nam veleva: odrin, odrin,; odrin — od kraja preč ..go-vori za vso našo družbo vrhovni blagajnik Grdina, ne da bi ga kdo za to pooblastiL Le zakaj se ne bi zdajle našemu Buicku kaj napačnega primerilo, da bi ne mogli naprej. Pogledal sem na ostala člana naše ekspedicije, na gospoda Fronca in na Jakšiča, če bosta morda kaj rekla, ki bi dalo povod za kak kompromis, ali vsaj za debato. Pa sta sedela tam kot vsetej ob takih prilikah, kot bi hotela reči: kar je dobro za vaju, je dobro za naju. Pa naj si človek kaj pomaga s takimi ljudmi.
poldnem, nam bo sonce nagaja- kaj, jaz grem pa po drug fir-Io po poti,” sem dihnil v navzo- toh.” če občestvo skromen pomislek. !
! “No, če že morate res tako
“Ne bo," je vrgel vmes neovrgljiv dokaz gospod Tone, ki je hotel menda s tem povedati, da so mu ti kraji znani, še bolj kot Kamnitnik pri Škofji Loki,1 “jo boste rezali skoro naravnost proti severu, sonce bo škililo v '"vas pa od leve. Kolikor dlje se danes potegnete, toliko manj poti boste imeli jutri.” Lepo je povedal gospod Tone in meni se
kmalu odtod, si morate še prej nekoliko pogledati po naši hiši, boste vsaj videli, kako sta si jo urihtala. Uh, ampak ne smete zameriti, je vse tako navzkriž nastavljeno.” Tako je žgolela gospa Stautova, pa ki je bilo vse tako kot v škatljici. Naj bi prišla k nam pogledat kak večer,
jaz pa vestno gledava, dajimane prideva preblizu, dokler traja pri hiši tista splošna čistka.
Nerodno je šlo, ko smo vzdigovali svoje stare kosti iz mehkih sedežev in šli po sobah, če bi bil le nekoliko bolj domač, pa bi bil gredoč iz sobe prijel pod pazduho tisto steklenico in jo vzel s seboj za spomin na prelepe čase, ki smo jih užili pri Staijtovih. Po poti bi stvar morda prav prišla če bi, recimo, katerega kaj črvičlo, ali pa če bi ga mrazilo,
kadar sva doma z našim ta malim ,ki bo doma imel, pa bi vide- y smo že v jesenskih dneh. člo-ni prav nič prikupil s tem, ki| la, kaj se pravi “vse navzkriž vek nikdar ne ve, kaj se mu lah-sem samo mencal, kako bi se to J nastavljeno.” Na karpet se ko primeri na potovanju. Saj bi
“Zdajle, ko je tako kmalu za
naše lepo vasovanje raztegnilo. Jaz tako rad posedim pri prijaznih ljudeh, nekoliko radi tega, da jim spanca ne odnesem, nekoliko pa radi tega, da se lahko | izkažejo, kaj imajo pri hiši, da ' razprostre pred teboj po stari slovanski šegi in navadi. Kadar pridem, saj ne dostikrat, napri-mer k prijatelju Jimu, pa še dobro v sobo ne stopim, ko že naroča Urška: “Nace, natoči mu
spraviva v frontni sobi pred radijem in si naneseva iz ajsbakse
se bil morda res pregrešil, pa sta previdna gospodar in gospo-
in iz omare, kar moreva pripra- dinja naravnala tako, da je šel
vnega stakniti, pa razloživa okrog sebe tje po lepi preprogi, da Ugleda kot v kaki grocerij-skj trgovini, I, kdo bo pa tako natančen, saj nismo na kmetih! Drugi dan pa naši dekleti z metlo in čistilcem gor in dol in govorita razne hude stvari o ljudeh, ki so tako nemarni Jimmy in
eden naprej, da nam je kazal pot, drugi je šel pa za nami, da nam je bil za zadnjo stražo. Morda je bilo to slučajno, morda pa ne. Vrgpl sem' torej samo en mil in v srce segajoč pogled na steklenico in ji v turobnih mislih zapjozai sam pri sebi: ti boš pa doma ostala.
ŽIVUENJE TREH KRANJSKIH BRATOV FRANCOSKIH VOJAKOV
JANEZ CIGLER
Preden Jakoba odpeljejo v Si- bi bil mislil, da naju bo v tako birijo, pride ja Katinka še zad- strašnem poslopju zedinila ne-...............	’	i sreča in prignala v take bridkosti. Pa Bog je gospodar; on previdni oče najbolje ve, kaj nama je koristno. On naju obklada s trpljenjem zato, da bi očistila Bvoji duši, da nama ne bo treba trpeti na onem svetu."
Luka vpraša Jakoba; “Zakaj si se deležnega storil poži-galstva, ker veš, kako hudo je, če človek komu požge in ga pripravi v strah in veliko škodo?”
“Ljubi moj brat, verjemi, da sem v tej reči tako nedolžen, da bi si želel v vseh rečeh tako nedolžen biti; le nevoščljivost hudobnega človeka me je pahnila v tako nesrečo.”
Zdaj dopove Jakob svojemu bratu vse čisto od konca do kraja, kako je nevoščljivi Stanislav sam sebi storil veliko škodo, da je odrinil njega, ki mu je bil na poti, ga obdolžil požiga in ga potrdil s krivimi podkupljenimi pričami. “Pa naj bo, Bog mu odpusti! Zdaj pa ti povej, kako si prišel v to hišo neskončnega trpljenja? postavi | Kaj si vendar zagrešil in za koliko časa si obsojen?”
Luka mu odgovori: “Jaz nisem prav popolnoma nedolžen, toda tega nisem nikoli storil, zavoljo česar sem obsojen. Obdolžen sem bil, kakor da bi bil umoril moža svoje gospodinje, ker mi pa ni bilo mogoče ska-zati svoje nedolžnosti v tej zadevi, obsodili so me sodniki le za eno leto v ječo. Ko bi se pa utegnilo prej zvedeti, kdo je u-moril Jurija, izpuščen bom takoj iz ječe. Nisem bil obsojen, da bi me odpeljali v Sibirijo, a ker je bilo v jetnišnici veliko
njikrat obiskat in slovo jemat sreča in prignala v take brid-od njega; toda od žalosti so jo tako zalivale solze, da mu ni mogla reči drugega, kakor: “Bog te varuj — trpi voljno!”
Tudi Jakobu so se udrle solze, ker je moral zapustiti svojo nevesto. Drugega ni mogel reči, kakor z milimi besedami poprositi jo: “Daj, ljuba Katinka, moli zame, da mi ljubi Bog da voljno potrpežljivost, če se več ne vidiva na tem svetu, Bog daj, da bi se ridea v nebesih, kjer nam nihče ne bo mogel kaliti prave sreče. Izvoli si drugega ženina, le Stanislava ne jemlji nikar, on me je pripravil v strašno nesrečo; tudi tebi se ne bo dobro godilo, če ga vzameš. Katinka, srečna ostani in moli zame.”
Te besede izgovorivši se usede Jakob na voz, uklenjen z debelimi verigami; in zdaj ga odpeljejo v daljno Sibirijo, kamor je potoval celih deset tednov.
Jakob p. najde v Sibiriji svojega brata Luka
Ko je bil Jakob pripeljan v veliko jetnišnico'v Sibiriji, ukaže oskrbnik jetnišnice na dvor pripeljati vse jetnike, jih v krog in novega jetnika Jakoba v sredo in jim tako govori : “Glejte, dobili smo novega tovariša Jakoba P.; obsojen je za ves čas svojega živjenja zaradi hudodelstva požiga; da ga boste poznal.” Potem ukaže vse jetnike zopet vsakega v svojo ječo odpeljati; Jakobu pa odka-že posebno ječo in mu privoli tri dni počivati, ker je bil grozno truden vsled tako dolgega potovanja.
Med tem stopi nekdo izmed jetnikov k oskrbniku in ga lepo prosi: “Dobri gospod oskrb-
i vas prosim, dovolite
DROME VEJII IZ aWH»
(Doli« preko Treta)
(RMaUmaJe a l. stran«
sploh ne oddaja nobenega mleka. Komunistično glasilo očita kmetom, da nimajo smisla za skupnost. Radi to verjamemo, ker za prisiljeno skupnost še nihče ni imel nikoli nobenega smisla. Naj bi pustili kmeta na miru in mu plačali za njegovo, kar mu gre, pa ne bi bilo težav ne z mlekom ne s krompirjem.. Na Titovo ali Kidričevo komando pa kmet ne bo plesal, dokler bo delal na svoji zemlji. Da, kmet je največji sovražnik komunizma in vse prisiljenosti.
IZRABLJANJE DELAVSTVA. — Pisal sem že o tem, kako komunizem izrablja delavčevo delovno silo. Naj danes samo navedem odlomek iz pisma, ki je prišlo iz Jugoslavje, čeprav se ljudje na splošno boje pisati take stvari. Pismo pravi: “če bi ti bral samo naše ljubljanske časopise, bi bil gotovo prepričan, kako strašno smo delavci sedaj zadovoljni. Dan za dnem bereš, da vstajajo med nami “udarniki,” nekaki posnemovalci ruskega Stahanova. Bereš tudi da zmeraj tekmujemo. Najprej moraš vedeti, da je to tekmovanje ukazano. Ne od ravnatelja samega, ampak od komunistične stranke. Ta pa ima vse tako v rokah, da si ne upa nihče ničesar proti njej storiti. Vsi ubogamo kot potrpežljivi osli. S tem tekmovanjem moramo delati več kakor smo delali kadarkoli prej. Napenjamo, svoje sile kolikor pač moremo. Pri tem moram bi-
ti pravičen. Ras nas tudi primeroma dobro plačajo. Dobimo več denarja, kot ga dobe tisti, ki ae-de za pisalnimi stroji ali imajo kako drugo pisarniško delo. Zlomek je le to, ker za ta denar ne moraš kupiti, kar bi rad. AJi naj denar pojem? Samo zapi-jem ga lahko. To pa moji tovariši tudi pridno delajo. Takole bolj hit* propadajo njihove moči. Pri tem “delu” jih tudi partija nič ne ovira, še bolj nerodna stvar kot tekmovanje, je “udarništvo.” Nekateri se res ženejo za to, da dobe čast “udarnika.” Ta čast pa ga potem žene, 'da mora zmeraj garati kot je začel, če ne ga kasneje toliko bolj grdo gledajo, če ne naredi zmeraj “po udarniško.” Nam vsem pa potem kažejo in pravijo: Če je mogel ta in ta, zakaj ne bi tudi ti ravno toliko zmogel. In tistega, ki noče posnemati “udarnika,” gledajo po strani. Pri vsaki priliki lahko partija takemu, ki noče za “udaimiki,” škoduje. Tako gonimo drug drugega v večje delo. Vsi kolnemo, pa vsi se klanjamo “novim gospodarje*” bolj, kot smo se starim. Kako se bo vse to razvilo, kdo ve. Toliko pa vem, da ima prijateljev med delavci novi režim vedno manj. Kdor je bil za partizane, je bil zato z njimi, da bi. bilo bolje, ne pa da bi bilo še slabše. Na tisto navdušenje, o katerem bfereš v listih torej nikar ne verjemi.
Tako je razpoloženje med slovenskimi rudarji.
Titovim “udarnikom” v razmišljanje
Piše Math Tekavec
(Nadaljevanje.)
Takole uče: “Krščanski nauk odreja: Ako te 'kdo udari na eno stran, nastavi mu še drugo! — To se pravi, menijo, da se moraš pustiti izkoriščati, kolikor bo mogotec hotel. Komunizem to ilL
smatrajo Cerkev za društvo ljudi, ki so se organizirali, da se polaste dohodkov, ki jih dajejo verniki radi svoje neporečnosti in mračnjaštva. (Prip.: To ti je pojem o Cerkvi! Kakor da ima
ko brezvestno izkorišča delavce)..
Pravi nadalje ta (90) paragraf, da so meščani in liberalci napovedali vojsko Cerkvi in so zahtevali ločitev Cerkve od države, toda tega niso itpeljali. Povsod, kjer so se tega kitili, se je ojačila borbe delavcev proti kapitalizmu. Zato meščanstvo ni moglo ostati brez zaveznika, to je Cerkve. Radi tega so se pomirili s Cerkvijo, nadejajoč se od aj* pomoči v borbi proti socializmu, da bi mogli po Cerkvi držati ljudske množice v su-ženski pokorščini.”
To, kar tnkaj pravita Buha-rin in Preobraženald, se pa čisto nič ne sklada. Ako je bila Cerkev mogočna zavetnica kapitalistov, ki so bili liberalci in meščani, potem ni razloga, da bi se bili IftšUi od rue. Pa tudi nastop delavcev je čuden: pobegnejo se za Cerkev prati namenom kapitalistov. Zakaj neki, če je pa bjla njih sovražnica?
“Liberalci in meščani torej niso uspeli, pač pa je uspel komunizem, ki je ločil Cerkev od države. Eden med prvimi odloki. Cerkvi se je vzela vsa zemlja in ves kapital. To vse je bilo dano ljudstvu, ki dela. Cerkvi se je vzelo vse dohodke, ki jih je imela pod carizmom. Vera je bila proglašena za privatno stvar vsakega poedinca.” (Prip. Da so komunisti ločili Cerkev od držav«; je resnica; ločjli pa so jo tako, da so jo uničili. Ker po mnenju komunistov ne sme Cerkev lastovati nič materialnega, kakor da bi bili zgolj duhovi — služabniki Cerkve so končno le ljudje in samo od zraka ni mogoče živeti).
Paragraf 91. — Ločitev Cerkve od šole.
“Sola je bila v rokah Cerkve drugo mogočno orožje, ki se ga je posluževala, da si zagotovi svoj vpliv na mase. Duhovnik je imel v svoji oblasti mladino. Krščanski nauk je bil najvažnejši predmet. S šolo je vladno samodrštvo podpiralo Cerkev.
nija in Jugoslavija. Kje ima komunizem kaj dobrodelnega pokazati — naj pokaže! Pač pa vse nasprotno. Zato pa komunizem nima pravice do šol, pač pa ima vsak narod, ki ne mara svoje pogube, pravico, da se bra. ni pred tem barbarstvom).
Kaj značilno je za Cerkev in vse govori v njen prilog, kar pišejo kovarji boljševiških načel. Tako priznavajo: “V mnogih šolah se otroci uče, de je treba priznati obstoječo vlado.” Prav po nauku sv.'Petra in Pavla, da je treba spoštovati oblast! Liberalizem je hotel ločiti Cerkev od države krščanski nauk odstraniti iz šole, ga nadomestiti s civilnim in življenjskim naukom, zapreti vse krščanske šole in odpraviti vse cerkvene redove, a to se nikdar ni popolnoma izvršilo. Tako n. pr. na Francoskem, kjer se je končalo s sporazumom s katoliško Cerkvijo. Pa ne samo, da je meščanstvo sklenilo sporazum s Cerkvijo, temveč je tudi ono samo postalo verno. Marsikje so bili bogati meščani brezbožniki, svobodomiselni odkriti nasprotniki duhovnikov in redovnikov, toda njih potomci so spet postali verni.”
(Prip.: Sama dragocena priznanja. Liberalizem je oče komunizmu, ki mu je dal čisto materialistično naravo, zato je hotel duhovno silo izriniti iz šol. česar ni dosegel oče, je dosegel sin, ki je brez primere postal še bolj surov kot oče liberalizem, čudno je pa vendar, da se celo otroci liberalcev in svobodomislecev vračajo k Cerkvi. Gotovo iz notranjega prepričanja, ker Cerkev nikogar ne podkupuje.)
Nadalje v istem paragrafu: “Komunizem ne more dopustiti, da se v Cerkvi uči versko mračnjaštvo.” — čudno pa je, da so bili najbolj izobraženi ljudje najbolj verni. Samih znamenitih imen je na razpolago, kolikor hočete! — “S tem bi pripomogel komunizem namreč, da se vzdrži verska zavest. Tako bi Cerkev imela v državnih šolah pri-
DELO DOBIJO
VEC POMOČNIC ZA CAFETERUG
SE SPREJME j lfl
—	; hi. ill
Delo j« v čisti, zdravi
—	us issa
Morajo razumeti in govoriti
“d«**! i-jjhtl
'—»n
Samo snažne, čiste in lična mlade ženske od 20 do 39 tet starosti naj se priglacijo.
Dobra plači J
Hrana in uniforme zastonj Zglasite se v
The Ohio Bell Telephone Company
•oba 901
700 Proapect Ave.
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 93yžc na uro čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R.JH. Co.
E. 9th & Broadway
(62)
BA DIAL DRILL OPERATORS PRESS BRAKE OPERATORS
A5 ur na teden Plače od ure
LEWIS WELDING * ENG. CO. No. 1 Interstate St. Bedford, o.
(61)
Oskrbnik se začudi in pravi : “Kaj bi neki ti imel govori-f t ti. s takim hudodelnikom, ki je v hudo ječo obsojen do smrti?” “Dovolite mi, gospod, dovolite, zakaj novi tovariš je moj pravi brat.”
.Oskrbnik, čeravno oster do jetnikov, je bil vendar usmiljenega srca in je dovolil, da Jakoba in njegovega brata Luka zaprejo v isto ječo. Dejal jima je: “Pogovarjajta se zdaj, kakor hočeta, le samo preveč na glas ne smeta govoriti, ker v naši jetnišnici je prepovedano glasno govorjenje.”
Zdaj ko sta Jakob in Luka vkup v ječi, objameta se, oba jokata in grozno žalujeta. Jakob pravi: “Srečen in grozno nesrečen, Vesel in grozno žalosten je zame današnji dan! — Vesel je zame ta dan, ker se po tolikih letih najdeva in pomeniva, kako se nama je godi' lo, odkar sva se ločila, ker oba sva bila v velikih nevarnostih in nadlogah. Žalosten je pa zarile ta dan, ker se najdeva v tako strašnem kraj«, v trdi jetnišnici, v daljni tuji deželi. Kdo
DO YOU ©BT
VITAMINS?
-
qutitia« Is. do you jot WOUWt Vdornim? A Qioal saw do net, and at a mb M low par- A
OH EMBAY BKHmSSw®
AringloOita-A-Ooyttaand)**-
«pf Vitamin
furnish« *a baric dady quai*-«m o»lha«» vUmntaovAaa w qulramonts In human ■*«■» «• known.	. . ,
riora.
yin m usORATOMB, Mb
n konec
moje nadloge. Gotovo sem tudi jaz popolnoma nedolžen zastran umora, ampak kriv pa sem obdolženja zato, ker sem bil preveč prijazen z ženo pokojnega Jurija. Najina prijaznost se je čudna zdela ljudem, in ko je bil mož ubit, je vsakdo rekel, da midva, čeravno ga nisva ubila, sva tako obrnila, da je Jurij moral konec vzeti. Toliko sem kriv svoje kazni.”
Luka F. izpuščen iz ječe Vsakdo ve, da je v ječi žalostno in dolgočasno; vendar Jakobu in Luku je pol leta hitro preteklo. Lukova kazen se bliža koncu in Jakob se trese žalosti, kadar se bosta ločila in bo on sa mostal v ječi med tujci. Ko napoči zadnji dan Lukove ječe, napove mu jetnišnice oskrbnik, da naj se pripravi, ker je jutri konec njegove kazni; odpeljan bo do meje ruskega cesarstva, potem naj grd v domovino ali kamor'hoče. Celo noč pred ločitvijo sta Jakob in Luka molila, pogovarjala se in slovo jemala drug od drugega. Lepo je tolažil Luka svojega brata in mu rekel: “Smiliš se mi, ker boš zdaj sam ostal v daljni tujini; pa le Bogu se ves izroči in zaupa'j v neskončno božjo milost; Bog ti bo dal toliko moči, da boš voljno in potrpežljivo prestal kazen, toda žalost se sčasoma gotovo v veselje spremeni. Kdor trdno zaupa v Boga, nikoli ne bo o-aramočen. Misli, saj bo moje trpljenje kmalu končano; dolgo gotovo ne boš živel, ker nisi prav trden in si že mnogo prestal. Bog bo tvojo nesrečo obrnil v tvojo večno srečo; saj si nedolžen, to je tvoja največja tolažba.”
(Dalje prihodnjič.)
mba: Ali ni to oči-
vidna potvorba evangelija? Saj Kristus hoče vendar reči s tem, da hudega g hudim ne vračaj. Nikjer pa ni rečeno, da se za svoje pravice ne smeš potegniti, že po naravnem pravu ima vsak pravico do samoobrambe in torej, do vsega, kar je za življenje potrebno).
Paragraf 90. — Ločitev Cerkve od države. — Komunisti
komunizma, da so namreč prav
ne samo, da so
otroci morali prisostvovati bo-
oni organizirali, da bi Pri&i do goslužnim obredom, temveč je veljave in dohodkov. Tako tudi	vzela v gvoje roke šole
kažejo dejstva. Saj voditelji jn razširjala po vsej Rusiji žup-
Žefrana ni več
Sheboygan, Wis. — Zadnjič enkrat sem priporočal našim slovenskim kuharicam žefran in preiuljko. Dobil pa sem toliko naročil, da mi je v par dneh vqa zaloga pošla. Toliko je bilo naročil, da če bi ga imel pet bu-šljev, pa bi ne bilo dovolj za vsa naročila. Torej naj naše cenjene slovenske gospodinje vzamejo to sporočilo na znanje.
J. Kocjan.
komunizma so bili bogati ljudje, kapitalisti: Marx, Enges, Lenin, Lunačarski, Trocki, Stalin. Za koliko je točasno že zabogatel Tito, še ni obelodanjeno.)
“Cerkev se je združila s kapitalisti in tudi z vlado, da pomaga tlačiti delavce, od katerih živi. Radi tega sta se Cerkev in. država vedno družili, posebno ako je bila vlada plemiška (fevdalna). Samodržna in plemiška vlada se naslanja na veliko posest. Tudi Cerkev je imela og romno zemlje. Ti dve oblasti sta se morali združiti, da se moreta boriti proti delavskim množicam in da si zagotovita skupno oblast.” (Prip.: Koliko je resnice na tem, nam izpričuje znamenita okrožnica papeža Pija XI. “Quadragesimo Anno,” kjer od-
ne šole.
Tako so bili otroci od svojega detinstva nadojeni z verskim praznoverjem i« so bili primorani, da so se učili nečesa, kar je proti znanosti.” (Prip.: Prav gotovo je šola. mogočno sredstvo, ki ga hoče imeti vsak, kdor hoče vplivati na mase. Prav tako ravna tudi komunizem. Toda 1 vprašanje je v tem, s kakšnimi nameni. Ako je namen v blaginjo mas, potem je vse v redu. Kako je Cerkev vedno dobrodelno vplivala na narode. O tem priča zgodovina vsakega naroda in spričujejo še danes in vsak dan misijoni. A komunizem pa vpliva razdiralno in škodjivo; kajti razkraja kplturo in vse pridobitve na polju znanosti, umetnosti in vodi v bar-ločno obsoja kapitalizem, ki ta-' baratvo. Dokaz — Rusija, špa-
—Slavni iznajditelj in znanstvenik Thomas A. Edison je
bil rojen 11. februarja 1847. ,
Republikanski kongresnik George W. Sarbaeher Jr. iz Pemeglvanije je najmfejši kongresnik, star 27 let in bivii kapetan v U.tvttovni vojni. Izvoljen je bil ne da bi bil napravil en sam kampanjski govor. Slika nam ga kale s hčerko in soprogo t njegovem apartmentu v Arlington, Vo.	. . .	. , . ..
—Prva nemška podmornica z imenom “Deutschland” se je prikazala v Chesapeake zalivu dne 9. julija 1916.
HALI OGLASI
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za eno dfu-žino, 7 sob, na 987 E. 76. St., garaža za 1 avto. Ogledate si jo lahko vsak dan od 4 do 7 zvečer.
(62)
V najem
V najem se oada opremljena soba moškemu ali ženski. Zglasite se na 733 E. 93. St.
Zemljišča na zapadni strani
Na Hillard Rd. blizu Clague RdL 100x460.
Walters Rd. blizu Center Ridge, parcele 1 do 6 akrov.
Ako vas zanima kupiti katero teh parcel, pokličite:
Bo 7726
(61)
KADAR KUPUJETE ali prodajate, s« obrnite za pošteno postrežbo na
George Kasunic
7519Lockyear Ave.
HE 8056
Real Estate Broker
(Tues. X)
Steel Venetian Blinds
Cloth Window Shades ■ Drapery Materials
JOS. M. LOZAR EN mI - A'E 8417
zssm
m ZULKH
INSURANCE AGRNCY
RANGES ZCUCH. agent Zavarovalnina vseh vrst za vala domove, avtomobile in pohištvo.
trenju* 4221
18111 Ntrr ROAD
pomčonika ali pa vajenca, ki ima že nekaj izkušnje v tem poslu. Zglasite se v
Zlate’s Market
662 E. 140. St.
MU 9160.
(61)
HALI OGLASI
Prodam radi odhoda
Ker sem se namenil za stalno odpotovati v Florido, prodam tukaj vse posestvo na 4464 W. 130. St. (West Park). Sta dve hiši, ena je za 4 družine, v eni je gostilna in stanovanje 7 sob. D-5 licenca. Nahaja se 400 čevljev od železniške proge. Vedno velik promet Prodam vse skupaj ali posamezno. Zglasite se ali pokličite CLearwater 9879.
Frank Jurca
(59)
Dvorana za bankete
Se oddaja za ohceti in ples.
K. P. Hall
1624 E. 55. St
(x)
Stanovanje iščeta
Vojni veteran z ženo in enim otrokom iščeta 4 do 6 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče GL 3079 kadarkoli.
t	—(60)
Noti turneji zn premo«, obe.
gorko vodo sil paro. Resetting «15 - SiidenJ« H premenjamo stare na oUe
Chester Heating Co.
UM Addison Rd. — BN *UB
ali ste
PREHLAJENI?
Pri nas imamo izborno zdravila, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drag
15702 WATERLOO Ra

LETO STRAHOTE 1793
VICTOR HUGO
Na kamniti plošči, blizu štirioglate odprtine, skozi katero so bili svojčas espuščali jetnike v podzemsko luknjo, je gorela svetilka. Ob strani je stal vrč z vodo, hlebec komisa in kup slame, če bi bilo ujetniku padlo v glavo slamo zažgati, bi bil ta poizkus plačal z življenjem, kajti ječa je bila vdolbena v skalo. Ne da bi mogel napraviti kakšno škodo, bi se bil v dimu zadušil.
Preden so se bila vrata odprla, je marquis v svoji ječi hodil nemirno gori in doli ko lev v kletki. Ko so vrata zaškripala v tečajih, pa jg, vzdignil glavo in svetilka, ki je stala mied njim in Gauvainom, je za-zasvetila obema v obraz od spodaj.
Spobledala sta se in ostrmela. Nato je Lantenac izbruhnil v glasen smeh in izprego-voril:
“Dober dan, gospodine! Veliko let je že preteklo, odkar nisem imel časti Vas srečati. Lepo od Vas, da ste me pose-tili. Hvala! Ravno prav, da bova malo pokramljala, kajti postalo mi je v tej luknji že hudo dolgčas. Le stopite bliže, saj ste tukaj doma.
Torej, kaj pravite k vsemu, kar se pri nas dogaja? Originalno, kajne? Bil je nekoč kralj in kraljica; kralj je bil kralj, kraljica pa Francija. Kralja so obglavili, kraljico so pa omožili z Robespierrom. Ta gospod in gospa sta rodila hčerko, ki so jo krtsili giljoti-J
kih časih kakor so današnji, človek ni odgovoren za to, kar počenja, in vsi Vaši veliki zločinci: Marat, Robespierre in tako dalje, so prav za prav veliki otročaji, bedaki. In Vi tudi. Dovolite, da Vam izrekam svoje resnično obžalovanje. Ste iz plemenite hiše, bi lahko svojo žlahtno kri prelivali za veliko stvar; kot vicomte Gau-vain, knez Bretonije, imate pravice do vojvodstva v Franciji — najVišja stopnja, ki jo more plemenitaš pri nas doseči. In tak človek najde svojo1 zabavo v tem, da služi patri-ški sodlrgi, tako da ga njegovi sovražniki smatrajo za zločinca, njegoVi drugi pa za bedaka. Pri tej priliki šeni se nečesa spomnil: Priporočite me, prosim, gospodu abbeju Ci-mourdamu.” '
Marquis je govoril mirno in neprisiljeno, ne da bi kaj po-sebič poudarjal; obnašal se je kakor v salonu in držal obe roki v žepih telovnika; pogled mu je bil veder in miren.
“Ne bom Vam zamolčal, da sem storil vse, dla bi Vas ubil; trikrat sem lastnoročno pomeril cev topa na Vas. Priznam, da to ni bilo vljudno, toda vojska je vojska, gospod nečak. Vi sami ste celo kralja ubili. Res lepe čase smo doživeli!” Zopet je govor prekinil in potem nadaljeval:
“Če pomislim, da bi vsega tega danes ne bilo, če bi bili
Voltaira obesili in Rousseaua
j poslali na galere! Da — tako | nolfnoTJu^CTstvarco, se mi I zmni duhoVi, to
zdi, me bodo seznanili rano v jutro. To me bo zelo veselilo, kakor me veseli tudi, da Vas morem tukaj pozdraviti. Mari ste prišli le kot prijatelj, potem sem neskočno ginjen.
Mogoče ne veste več, kaj je plemič? No, tukaj je eden: ja|z. Le oglejte si ta čuden stvor: veruje v Boga, v tradicijo, v rodovino, v svoje preit-nike, v čednosti, katere mu je predal oče: lojalnost in zvestobo do gospodarjev dežele, spoštovanje do starih postav, čestitost in pravico. Vas pa bi dal z veseljem ustreliti.
Toda, prosim, izvolite se vsesti; kar na ta kamen, kajti v tem salonu Vam1 ne morem ponuditi , naslanjača; toda kdor živi v nesnagi, ta se tudi lahko na tla vesede, ne! Kar mi nesnago imenujemo, to je za Vas narod; in od mene vendar ne boste Zahtevali, da bi klical z njim: svoboda, enakost, bratsvto!
Tukaj se nahajamo v prostorih mojega lastnega gradu; prej so gospodje semkaj zapirali kmečke irhovine, zdaj pa hlapci zapirajo gospodo in to bedarijo imenujete Vi revolucijo.
Kakor vse kaže, mi boste v teku šestintrideset ur odrezali glavo. Nimam, nič zoper to, samo to uslugo bi mi bili lahko storili, da bi mi bili poslali tobačnico, ki je v dvorani z zrcali, kjer ste se Vi kot otrok igrali in sem Vas gugal na kolenih. Pri tej priložnosti bi Vam rad povedal, kako se mi zdi čudno, da se pišete Gau-vain in da po Vaših žilah polje plemenita kri — ista kri ko moja — in vnedar je ta kri h mene naredila častnega človeka, iz Vas pa--------------; pa
puitimo to, vsak človek je svet zase.
Seveda boste rekli: jaz za to nič ne morem. Jafe tudi ne. Človek je zločinec in tega ne ve — zločinstvo plava po zraku, ki ga vdihavamo. X ta-
so najVečja’
nesreča za človeštvo. Prišla je doba tako zvanih filozofov, in namesto da bi bili te pisatelje zažgali, so zažgali njihove spise. Enciklopedisti! Diderot! D’Alembert! Kakšni domišljavi malopridneži! Pa še tako dostojen mož, kakor je bil kralj Friderik pruski, se je menil s temi pisači. Jaz bi jih bil vse pobesil. Mi smo svojčas vse drugače opravili s takimi ljudmi. Na teh zidovih še spoznate sledove koles, na katerih smo puntarje razčet-verjali. Mi nismo poznali šale.
Ti prokieti mazači! Voltaire je kriv, da imamo Marata. Dokler bo vsakemu pisunu dovoljeno, da piše knjige, tako dolgo bodo tudi razbojniki, ki v smislu njihovih ljudi ubijajo; dokler bo vladalo črnilo, bo vladal tudi zločin; eni iz lah-komišljenosti oznanjajo največje bedarije, drugi pa jih izvršujejo.
Kaj blebečete o človečanskih pravicah! 'Ali more biti kaj bolj neumnega, nemogočega in brezmiselnega? Če pravim Havoisa, sestra je prinesla Hoelu v Nantesu in Cornouail-lesu kot doto grofijo Bretoni-jo; ta jo je zapustil v oporoki Alainu Fergantu, stricu Berte, ki se je omožila z Alainom črnim, gospodarjem La Roche na reki Yon; njeno dete je bil Conan mali, stari oče Guya ali Gauvaina Thouarskega, našega pradeda—potem je to čisto jasno dejstvo, iz katerega se izvajajo nesporne pravice. Na kašne pravice pa se sklicujete vi, barabe, nepridipravi, nego-dneži? Na bogokletstvo : in ubojstvo kralja! Ali ni to podlost?
Kakšna sodrga! (Obžalujem Vas, gospod, ker ste iz te ponosne bretondke rodovine. Jaz in Vi imava za pradeda Gauvaina iz Thouarsa; nek drugi naš praded je veliki voj voda Montbazonski, velikaš francoski. Mogel bi Vam navesti še vojvodo Laudunoisa,
^ toda čemu? Vi, gospod vicom-' te, ste perfekten bedak in smatrate 'za veliko čast, da sitiete biti v eni vrsti z mojim konjskim hlapcem. Jaz sem bil že starec, ko ste bili Vi še čisto majhen pobič; takrat sem Vam čistil Vaš nosček, pa bi še danes rad storil. Kajti postajate vedno manjši. Odkar se nisva več vidlela, je vsak od naju hodil svojo pot: jaz sem šel po poti kavalirja,
Vi pa — ravno narobe.
Da—to je res napredek. Vojakov več ne pretepate, zato pa imate maksimalne cene, take prašiče kot je odpadli škof Gobel, Boga in svetnike ste odpravili — le tako naprej, gospodje, igrajte se vladarje, zabavajte se, ne ženirjatie se! Kljub temu ostane vera vera in staro francosko plemstvo vas slejkoprej visoko prekaša, čeprav mu odsekujete glave. Plemič je plemič, hlapec pa ostane hlapec, pa četudi ima prepasano trobojnico.
Vi se norčujete iz historičnih pravic. Prvi' francoski kralj, pravite, je bil navaden prostak. To vemo tudi mi, pa za to ne gre. Za to gre: da smo,bili veliko kraljestvo, stara Francija s sijajnim činov-nim redom. Na vrhu posvečena oseba monarha, absolutnega gospoda; potem knezi, ve ledostojanstveniki, častniki na suhem in na vodi, uradniki, višje in nižje sodstvo, carinska in davčna uprava in končno kraljeva policija, razvrščena tri razrede. Vse je bilo lepo in velikopotezno urejeno, ste pa uničili.
Uničili so province. Obžalo-banja vredni bedaki, ki se vam še sanja ne, kaj so naše province! V geniju Francije so združene osobitosti vse evropske celine: v Pikardiji je doma nemška odkritosrčnost, v Šampanji švedska Velikodušnost, v Burgundiji nizozemska pridnost, v| T—
O vsem tem ničesar ne veste, vi znate samo podirati, ne da bi vas pekla vest; živali ste.
Vi nočete več imeti plemičev. Naj bo, jih tudi res ne boste več imeli. Le žalujte za njimi! Ne bo več ne vitezov, ne junakov konec, je stare veličine, Dožl veli boste vpad tujca, toda nobeden od vas, ki se tako borite za svojo kožo, se ne bo dal ubiti zagrnjen v zastavo, Jcakor ne koč gospod Bacqueville. Vi ste možje nove dobe; kar bodite!” Marquis se je za hip oddahnil potem pa nadaljeval: “Nam pa pustite, da ostanemo veliki. U-bijajte kralje, plemstvo in duhovnike, uničujte, ržždirajte in koljite, pohodite stare resnice pod svojimi nogami, strmoglavljajte prestole in razbijajte oltarje, pa plešite na razvalinah: to je vaša stvar. Izdajalci ste
in podleži, nezmožni udanosti in požrtvovalnosti. Povedal sem, kar sem imel povedati. Zdaj me pa dajte obglaviti, gospod vicomte; imam čast, da se vam najpokorneje priporočani.”
In je še dostavil:
“Kajne, pošteno sem vam jih povedal? Kaj zato? Jaz sem ' tak že obsojen.”
“Vi ste prosti,” je odgovoril Gauvain. In je stopil k marqu-isu, odpel svoj plašč, ga vrgel Lantenacu čez rame in mu potegnil kapuco globoko doli čez
Pritlična dvorana, ki je služila zdaj za stražnico, je bila razsvetljena samo po medli svetilki, ki je dajala več teme ko svetlobe. V popolnočnem Somraku so tisti vojaki, ki so bdeli, videli visokoraščenega moža v galoniranem plašču poveljnika. Salutirali so in ga pustili skozi. Lantenac je stopal počasi do razstreline in zagledal nebo. Straža zunaj je prezen-tirala puško.
Ko je Lantenac dvesto korakov pred gozdom začutil pod
oči. Oba sta bila enako visoka, svojimi nogami rosnato travo, “Kaj pa to pomeni?” je vprašal Lantenac.
Glasno je zaklical Gauvain:
“Poročnik, odprite!”
Vrata so se odprla. Osupli marquis je stopil iz ječe. Vrata so se takoj zopet zaprla in zaklenila.
za hip ustavil kakor človek, ki je pustil, da se zgodi ž njim kar hoče, ki se je bil udal presenečenju in zdaj, ko se je bil instinktivno poslužil ugodnega slučaja, premišljuje, ali je storil prav ali ne. Po par sekundah napetega razmišljevanja je tlesknil s prsti in dejal: "Naj bo!” In je v somraku izginil.” (Dalje prihodnjič) --------------o------
—Jeklarska industrija je na trdtjem mestu, kar se tiče varnosti za delavce. Do tega se je povzpela s tem, ker ima reali-
ko je videl pred seboj prostor, stične modele raznih strojev za noč, svobodo in življenje, se jej učenje novih delavcev.
umrirmjTJiJTrmrLrLrmjmrui^^
-AND THE WORST IS YET TO COME -in najhnjše šele pride
v Gascogni španska resnoba, v
Provansi italijanska prebrisanost, v Normandiji grška finost, v Dofineji švicarska zvestoba.
Gerhart Eisler, star Sl let, ki nam ga kaze gornja slika je bil obsojen od federalne velike porote radi preziranja kongresa. Obtoien je bil, da ni hotel pričati pred kongresnim odborom, ki preiskuje proti ameriške • aktivnosti in zarote proti ameriški vladi.
K. S. K. JEDNOTA
★ ★ ★ ★ ★
POSOJUJE DENAR (lanom in nečlanom na zemljic In posestva po 4% obresti
brez kake provizije ali bonusa
★ ★ ★ ★ ★
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje o mesečnih obrokih.
Za pojasnila In informacije pišite na:
6UYW URADU. S. K. JEDHOIt
351-53 NORTH CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS UTjTjmnjmrumrumn rmnn r. n n n n n n n
imiiiiiiiiiaiuiuumiuumiiiiiiiiiimiiniiiiiiiimiinmiuiiiimiiiiniimmmti
Ml DAMO EKSPERTNO POSTREŽBO
NA VSEH PRALNIKIH IN ČISTILCIH
MALZ ELECTRIC
Pokličite EN 4808 pridemo zastonj j iskat in pripeljemo na dom
6902 St. Clair Ave.
IM*’
Mortal Nikolai A. Bulganin, je novi ruški vojni minister, ki je nasledil premierja Stalina, ko se je ta odpovedal temu uradu vsled preobilnega dela.
Joe DiMaggio, baseball igralec newyorikih Yankees, ki je že prestal eno operacijo na peti leve noge, se je moral podatj «edaj na drugo operacijo. Slika nam ga kaže, ko je dospel z letalom iz San Juan, P. R. v New York in se podal v Baltimore bolnišnico.
ijrmuutanjmiw	|
AL ULLE
PLUMBING & HEATING (0.
Kopalne banje, closets, šesalke za globoke in plitke vodnjake, za kleti ter circular sesalke, boUerji, avtomatični plinski grelci
15601 Waterloo Rd.	KE7248
Vse potrebščine za grelne in monterske naprave.
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE
MARY BRINŠEK
ki jo je! Ifiog poklical k sebi dne 25. marca 1945. Dve leti v hladnem grobui soproga in mati že počiva,
Z Bogom! Ti srce ponavlja, ,t-na Tvoj grob spomini hite.
Večni Bog Ti daj plačilo, storila vse najboljše si za nas, počivaj v miru, blaga duša in prosi ljubega Boga za nas.
Žalujoči ostali:	JOHN BRINŠEK, soprog;
MARY, PAULINE DOLGAN in OLGA MALNAR, hčere.
Cleveland, 0.25. marca 1947.