RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME LETO XXXIV —VOL. XXXIV CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 7TH, 1932 NO. 262 ftMERIŠKft DOMOVINA Župan iz Detroita|dol|:f Hooverja, da je ®ramlf podporo brezposelnim i V Clevelandu se je* tedna mudil župan Deti;oi;|a, č' Frank Murphy, ki je na ljild- d skem zborovanju na zapadnijr strani mesta izjavil: ''D^H^Inša-ffl ®o več kot navadne volitve. <, V (n srcih naroda se je rodil pisHse&fc. |xl In 8. novembra se ma.ve- [ j\ vali ljudje radi bankroto^ypro- jp Padov, s katerimi je. (^^Herigb Hoover j ev režim vera do juga, od zapad^S|^||Ha£ da. Pripetilo se je, da|(||&i:;ioI-ir ti en sam odličen »e drži več s Hoover j enH^p^j č 3a naprednih republikjfljHmie- 1' Hator Norris, je izjav|HHHEhj|. o sram glasovati za na&llriSjfl^ s je stranke ter bo vollr^P|Hp r ta. V Detroitu smo potffMii g $34,000,000 za naše brezMHL t Ves čas strašne depresj^Mmjr t ver ni naredil koraka£VB|$i' r °lajšal bedo ljudem. KmHm,-s šli bivši veterani prošiflHHjj| c jih je nagnal z bajoneti JttSpi-.jI-bami. Kdor je za take^flHns sednika, naj voli Hoovet^HRU --'o-—' jffl Sodnik Addams i Slovencem ga ni trebEMp^Ml staviti, ker je poznan »Mfflw-j Hi i kot domačin. Sodnik Addams je bil svoje čase dinski sodniji v ClevekMHH; kot tak je v teku dolgih Sega . urada slišal več Prošenj in zahtev od MataHkp Hfok, kot sploh kdo drugi ^'njenih državah. On j« bil||||' vi, ki je povzročil, da.se le vSmi lovil državni urad za blagostanje. Taki ura® Po vzgledu države Ohio 'ipl^U yili po vseh ostalih držajn^H ie bil prvi, ki je izposlo® ;;ijo ubogim materam. I t-il je, da otroke zapirajllagn^ | s kriminalci, preskrbel | Posebne, udobne prostomfiv® k dobrodelne družbe so odJpB^g ^le na sodnika Addams lM^^l iega voditelja. AddamsBteM Povno kandidat za probatn->ga. fodnika. "Ameriška Doniovina"'!] 'skreno priporoča, da ga^jg«^ volite. Mož je s svo,]|»^H stenim delom zaslužil toM —*—°-tU? n John F. Smolkalj Za državnega senatorji 4sWj| didira na demokratičnem, tu vrlo dobro poznani Bfiw«i ^r. John F. Smolka, ki fo J® ('aj državni poslanec.' 4 Ml, j ^Piolka se je dosledno pog4, | nJal za odpravo prohibicijskg.1 Postave, za postavo glede sta:] tostne in brezposelne fzavaro valnine in za znižanje stroškov. Rojakom ga rffifcgj? vesti priporočamo, da mulff|r.j dajo svoj glas na volivni :;dan. Druga obletnica f V torek, 8. novembra, sBpf> brala sv. maša v cerkvi sv. wd^J ^ 7. uri zjutraj za pokojno Mfrft rijatelj iz 64. ceste, ob prilik j druge obletnice njene smrti. 1|»j Jatelji in znanci so prošenj % 1)ridejo v obif&m številu. 6,000 novih dreves < 5 koncem tega meseca bo ii||| a~ testna vlada zasajenih «|p ^ovih dreves v raznih krajih ^esta. Dočim zasajajo pevesa, izruvajo stara ini bo-°bpa. Skoro vsa nova clreveš&i Podarile drevesnice vijbbži-Clevelanda. °*u£tvo Marije Mag<|p|| .Mesečna seja društva pj^Uj j aedalene, št. 162 K. py K vednote se bo vršila nopj?j v^ Že ob pol osmih, »Mt 8- uri zvečer. Tajnicijjijfe a so sestre točne! §■ Noben državljan ne bi smel jutri zamuditi voliti za 1. Mili davek i Cleveland, — V imenu tisoče in tisoče družin v Clevelandu, ki so zabredle v največjo Revščino, dasi ne po svoji kriv-j tli, se apelira v zadnjem trenutku še enkrat, da sleherni Idržavljan voli za takozvani 1. ;Mill davek. Mesto Cleveland podpira danes 26,000 družin [brezposelnih, in vsa ta podpo- j ra bo močno zmanjšana ali pa j [preneha, ako državljani jutri | ne dovolijo, da se pobira,. 1. Mili davek, o kaferem smofv našem časopisu že dovolj pisali. Sleherna organizacija \ Clevelandu je na delu, da se ta davek sprejme. Vse delavske organizacije so jo odobrile, vse trgovske zbornice, katoliški, pro-testantovski in židovski voditelji priporočajo. Ni drugače mogoče v teh depresijskih časih trpljenja in mizerije, kot da eden drugega podpiramo, kajti lačni ne morejo brezposelni v zemljo. Zavest pomagati svojemu bližnjemu naj bi pila vsakomur sveta, in oni [brezposelni, ki ničesar nimajo, maj' pomagajo s tem, da kot Kržavljani glasujejo za 1. Mili ftavek. Na ta način bodo na isvoj način pripomogli le samim Sfcebi, pač pa tudi svojemu bliž-fnjemu. Glede podpore brezposelnim je ta davek absolutno fpotreben, ako nečemo videti po bimi prizore, pri katerih se piam bo trgalo srce. Nikakor Sle pozabite v torek pri volit-|yah te velevažne zadeve, od Katere je odvisno življenje tiso-Rerih v Clevelandu. Ife, -—o- Jako važno! i Pri volitvah jutri vam bo tudi Mredloženo vprašanje, ali ste za jjjjb, da se skliče ustavotvorna skupščina, ki naj spremeni ustavo države Ohio. Brez vsakega .pomisleka volite "Yes," kajti septan ja ustava je bila sprejeta leta |J&12 fn je tako zastarela, da ni-■akor ne odgovarja več potre-P|;m in zahtevam današnjih ča-ifftv. Ravno kot nadomestite sta-ho metlo z novo, kadar je stara Hlirabljena, tako je tudi z ustavo, ffipise mora prikrojiti zahtevam Saša, ako hoče biti uspešna. Vo-ijite "Yes" za spremembo ustave fjdfžave Ohio. -o—.— | |Mr. Wm. J. Kennick , jjf Več ljudi je vprašalo, kje je •tteš slovenski odvetnik, Mr. Wm. J. Kennick, ki je demo-(|kratsic"i kandidat za državno pil o r n i c o, tekom kampanje ? . Mr. Kennick se je nahajal na . univerzi v Columbusu v svrho f študij. Upamo, da ga ne bo-^ ste pozabili -pri volitvah v to- Purani poceni g j jPoljedelski oddelek vlade na-L znanja, da je letos nenavadne l [veliko število puranov na far-{mah, in da so boljše vrste kol »l|uga leta. Nekako 18,000, puranov je pripravijenil | Zahvalni dan, da položij< V oje življenje za prehrani •pii'hvaležnih" A m e rikancev, k Sbodo zmožni kupiti purana ni BlMivalni dan. Cena bo neka 25 centov funt. Vreme p^pevet mesecev je minulo, od Pfppf se je "Pamet" poročila jfljeoverjem. In včeraj so vil % rt|enic« prinesle "Pameti" zal BSB katero so krstili na im s "Politika." Mati, hčerka in oč< Pip® je bolno! Prijetne sanje žejnih volivcev THE Bi G SAP H BELIEVED IT.' ■ BwfcJiMP^^ ^WHM I^rvJB rezER^č A Bv m Gov. White, Newton D. Baker in senator Bulkley govorijo nocoj. X 1 Predsedniške volitve se vrši- r - jo vsaka štiri leta. Nenavadno v i zanimanje nastane po vsej ogro- c - mni ameriški deželi, po kateri se r i danes pripravlja 47,000,000 re- - gistriranih volivcev, da podajo j - svojo sodbo jutri in zapovedo, r - kdo bo vodil usodo ameriškega ^ - naroda za prihodnja štiri leta. j a Sleherni državljan je imel prili- f >, ko potom časopisja in potom j (i shodov poučiti se, kako in kaj. ? i- Nihče ne more reči, da mu ni to ( e ali ono znano. Sedem kandida- r tov za predsednika Zedinjenih , držav imamo, in izmed teh sed- , mih bo eden izvoljen od naroda ( e z večino, da prevzame strašni po- | r. sel potegniti ameriški narod iz j. blata depresije, v katerem se da-o nes nahaja. s • Kar je slovenskih in hrvatskih ia demokratov se bodo pomenili no-10 coj večer v Slovenskem Narod-nem Domu, ko priredi Sloven-> ski politični klub 23. varde svoj ogromni politični shod, ki je bil edini med Slovenci v naselbini, a- In ne mislite,, da so vabljeni sa-mo demokrati iz 23. varde. Mi r- apeliramo na vse demokratske ot Slovence in brate Hrvate iz šir-V nega mesta, da pridejo nocoj ve-ib čer v Slovenski Narodni Dom ter Jo slišijo demokratski program, na-110 črte za bodočnost in pojasnila o ki volitvah. 119 Prvič bo slovenska naselbina a" imela priliko slišati governerja države Ohio, George White, ki bo prišel nalašč za ta večer iz >d- Columbusa, na predvečer voli-s tev. Governer White je preprost, ile starejši, toda zelo izkušen člo-ilo vek, jako demokratičen, spreten ne gospodar, človek, ki ima srce na če, pravem mestu. V resnem, dostojnem, toda tako človekoljub- nem tonu, kot ga razume on, ^ vam bo razložil stanje današnje depresije in kako se izvlečemo iz nje. Poleg njega bo govoril najbolj odlični demokrat Zedinjenih držav, Newton D. Baker, bivši, dolgoletni župan cleve-landski, vojni minister pod predsednikom Wilsonom, mož učen in izkušen, toda priprost, iskren prijatelj naroda. Slovence pozna od onega časa, ko je skupno s Tom Johnsonom se boril za pravice priprostega naroda. Milijone ljudi je slišalo Bakerja v pretekli kampanji, nocoj večer ga bomo pa poslušali mi. Zvezni senator Robert J. Bulk-ley, ki je za ranjkim kongresma- nom Mooneyem prevzel nalogo, da pomaga našim ljudem, kadar so v navskrižju z zvezno vlado, bo tretji odlični govornik nocoj-šnega večera. Bulkley je bil prvi, ki je dvignil visoko besedo v kongresu Zedinjenih držav proti hinavski prohibiciji, in ki ne bo odnehal, dokler ne bo poražena. Ker je sijajen govornik, ga boste gotovo z naslado poslušali. Nastopili bodo še nekateri drugi govorniki, zlasti pa opozarjamo na govor našega iskrenega brata Hrvata, William Boyd-Boič-a, ki kandidira za državno postavodajo. Mož je visok ne samo po postavi, pač pa tudi po idejah, poznan in upoštevan med svojim narodom in med Ameri-kanci. Seveda bo tudi govoril Mr. Wm. J. Kennick, slovenski kandidat za državno postavodajo, dobro poznani slovenski odvetnik v naselbini, ki kandidira na demokratskem tiketu. Shodu bo predsedoval Mr. Frank J. Lausche, načelnik demokratskega gibanja med Slovenci v Clevelandu. šerif Sulz-mann bo navzoč, prosekutor Cul-litan in mnogo drugih. Da časi ne bodo preresni, je odbor preskrbel tudi za zabavo. Znameniti orkester dr. Wm. J. Lauscheta, poznanega zobozdravnika v naselbini, bo igral v dvorani pred začetkom shoda in med pavzami. Orkester dr. Lauscheta je znan po vsej Ameriki kot prvi slovenski orkester, poznan radio in gramofonski avdijenci vseh narodov. Priljubljeni pevki Josephine Lausche-Welf ir Miss Mary Udovich bosta zapel nekaj mičnih pesmic, in da b( mera polna nastopi tudi zabavn kvartet Five-Foot Four. Thomas ne voli New York, 5. novembra. Norman Thomas, socialistični kandidat za predsednika Zedinjenih držav, bo dobil en glas manj na volivni dan, kot se je pričakovalo, kajti Thomas ne bc smel voliti, ker se je pozabil registrirati. Pozabil je, ker se je nahajal na govorniški turi. Ko se je vrnil v New York 25. oktobra, se je hotel registrirati, pa mu niso pustili, češ, da je protipostavno. Enaka postava je za vse državljane. Najel je odvetnika, ki mu je pa svetoval, naj miruje, ker ne bo dosegel ničesar. Tako naznanja glavni stan socialistične stranke. Fašisti v Nemčiji so naza- P dovali, komunisti napredovali pri volitvah Berlin, 6. novembra. Na podlagi najnovejših volivnih poročil k 0 današnjih volitvah v Nemčiji, t< so fašisti nekoliko nazadovali, n dočim je komunistična stranka g pridobila nekaj več glasov. Za j, fašistovsko stranko je bilo odda- n nih 11,713,000 glasov, dočim so ti dobili fašisti 31. julija, letos, 13,- ti 745,781 glasov. Fašisti so torej k zgubili nad dva milijona glasov c in obenem 39 sedežev v parla- n mentu. Komunisti so dobili 5,- j, 973,000 glasov, pri volitvah v ju- p liju mesecu pa 5,282,000 glasov. n 1 Kancler von Papen ni nič kaj k ! vesel z izidom volitev. Dasi je d deloma zlomil moč svojih faši- p stovskih nasprotnikov, pa se je p glasovalo v splošnem proti seda- p nji vladi. Sedanja vlada ima v proti sebi najmanj 70 odstotkov v poslancev. Solidno proti vladi so j fašisti, socijalisti in komunisti, n ki so dobili skupaj 24 milijonov č glasov, a vse ostale stranke pa p nekako 9 milijonov glasov. Ven- t dar kanclerja Papena. ni nič strah, / kajti dokler ima za seboj podpo- r ro predsednika H i n d en burga, r lahko vlada brez parlamenta. r -o--'s Maščevanje Čehov 8 Washington, 5. novembra.— Ker je vlada v Washingtonu zvišala eolnino na češke čevlje in ruberje, je nastala silna ne- . volja po vsem Češkem radi te- 2 ■ ga koraka ameriške vlade. Vse g časopisje silno napada ameriško vlado. Da se češka vlada maščuje je sklenila naložiti visoko eolnino na avtomobilska kolesa, ki se importirajb iz!' | Amerike. Tako bo Amerika i ponovno * trpela radi visokega t * tarifa. Češka izvaža v Ame-j riko na leto le za $300,000; , vrednosti čevljev, dočim Ame-! f rika importira v Češko - letno , $2,000,000 vrednosti avto ko- - les, in bo s tem Amerika ob- [ - čutno prizadeta. f - Zgubljeni glasovi 2 Kot naznanja volivni urad se 1 - je tisoče ljudi napačno registri-) i ralo. Po natančnem pregledu! • teh registrirancev se je dogna- j lo, da so nekateri dvakrat, tri- j krat registrirali, drugi so zo- j a pet podali napačne naslove itd. I Pričakuje se, da bo nekako 20,-1 0 000 registrirancev vrženih iz volivnega imenika. Pričakuje 0 se, da bo volilo. vsega skupaj d 400,000 državljanov, i. Tragična smrt ill John J. Campbell, uslužbe-ci nec telefonske družbe, se je bal, i- da bo zgubil delo, pa si je pred 1- svojim domom prerezal žile na. •a vratu in je kmalu potem umrl,! dočim ga je doma čakala žena J r in otroci s pismom telefonske e. družbe, v katerem se mu je naznanilo, da so mu zboljšali z- plačo. 1- Listnica uredništva Naročnik. — Sto in stokrat je smo že poudarjali, da na dopi-0 se ali pisma, doposlana uredni-j štvu brez podpisa in naslova, v. se ne oziramo. ■o- ________ ed V Clevelandu je registriranih ie- za volitve približno 9,500 Slo-ot j vencev in Slovenk. Ogromna ve-an čina teh so demokrati. Vsi ti ste ici! vabljeni nocoj na shod. Poleg sv- resnih političnih govorov boste in 1 imeli prvovrstno zabavo v god-eli bi in petju. Shod se prične to-bo čno ob 8. uri. Preskrbljeno je, 'ni da boste govore lahko vsi slišali, če vas tudi na tisoče pride. Nemčija zagovarja uničenje privatnih dolgov na svetovni konferenci Geneva, 5. novembra. Odbori, ki vršijo predpriprave za svetovno ekonomsko k o n 1' e renco najbrž ne bodo s svojim delom gotovi pred Božičem. Predlogov je toliko in tako različnih, da samo primerjava njih vzame več tednov dela. Ne pričakuje se torej, da bi bila gospodarska konferenca sklicana pred marcem ali aprilom mesecem prihodnjega leta. Eden izmed vzrokov je tudi ta, ker bo do tedaj novi predsednik prevzel vlado v Zedinjenih državah, in gospodarska konferenca narodov bi rada videla, da se udeleži tudi Amerika po svojih zastopnikih. Nemčija pride n. pri" na konferenco s predlogom, da se črtajo ali pa vsaj znatno znižajo nemški privatni dolgovi, katere je Nemčije naredila v Ameriki. O javnih državnih dolgovih je Nemčija že itak izjavila, da jih ne plača, in sedaj zahteva tudi črtanje privatnih dolgov. Kaj bo Amerika k temu izjavila nihče ne ve, ker politično stališče Amerike radi predstoječih predsedniških volitev je nejasno, dokler se ne ve, kdo bo prihodnji predsednik. -- O:- Cene dinarjev V zadnji številki je bilo poro-čano, da je cena dinarjev $.1.45 za—1,000 dinarjev. Pravilno bi se moralo glasiti $14.50. Boyd-Kennick Prvič ima velika slovenska kolonija zaeno z brati Hrvati priliko izvoliti in poslati v državno postavodajo države Ohio dva naša brata, in skoro gotovo je, da bosta tudi prodrla, in bomo imeli tako zastopnike lastnega naroda v državni postavodaji, ko »e bc razmotrivalo o starostni in brezposelni zavarovalnini v državni zbornici. Dva naša kandidata za državno zbornico sta: William Kennick, Slovenec, in William Milan Boyd-Boič, brat Hrvat. Oba kandidirata na demokratskem tiketu, in če naredite v torek pri volitvah križ v krogu pod petelinom, ste gla-scvali za oba kandidata. Mr. Kennick je poznani slovenski odvetnik, ki je vedno vzel politiko kot resno stvar, je mož pošten in smo prepričani, da bo vestno delal v državni zbornici za interese države in zlasti našega naroda. William Milan Boyd-Boič je brat Hrvat. Po poklicu je strokoven delavec, in uživa tako med Slovenci kot zlasti med brati Hrvati najboljši sloves. Mr. Boič je bil predsednik zadnje naporne konvencije Hrvatske Bratske Zajednice, katero je tako mojsterako vcdil, in je bil izvoljen glavnim podpredsednikom organizacije, ki šteje nad 70,000 članstva. Tudi on je za delavske interese, za starostno in brezposelno zavarovalnino z vso dušo. Iskreno priporočamo oba v izvolitev. AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 7TH, 1932 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 262, Mon., Nov. 7th, 1932 Kako in kaj se bo volilo Kot izkazuje statistika volivnih odborov širom Združenih držav, pride jutri na volišče nekako 45,000,000 ameriških državljanov, da postavnim potom izrazijo svoje mnenje o tem, če so zadovoljni s sedanjo vlado ali pa želijo spremembe. Enake odzive od strani volivcev Še ne pomni ameriška republika. Ko se oziramo nazaj na preteklo predsedniško kampanjo, moramo nehote priznati, da če izvzamemo nekaj precej nedostojnih napadov predsednika Hooverja na njegove nasprotnike, je bila kampanja mirna in dostojna. V splošnem so vsi kandidati nekako svečano nastopali, in celo socialistična kampanja Thomasa je bila resna, primerna in svečana, kot bi se vsi kandidati zavedali resnosti položaja v katerem živimo. In nobene izjeme nismo delali pred ostalimi Amerikan-ci mi, tisočeri Slovenci in brati Hrvati. Vsaj v Clevelandu, in kot kažejo poročila tudi iz drugih mest države, so se naši ljudje v polni meri registrirali. V depresijskih časih se ljudje bolj zanimajo za svojo državljansko pravico kot v dobrih časih, ko jim je vseeno, kaj se godi v javnosti. Sila kola fomi, in ljudje bodo z vso silo letos lomili kopja v volivnih prostorih, iskajoč z glasovnicami izhoda iz trplenja in mi-zerije. Ker je to zadnji dan pred volitvami, ni pravilno in tudi uspešno ne, ako bi v uredniškem članku agitirali za tega ali onega kandidata. Imeli smo precej živahno in pestro kampanjo, in sprevideli smo, da se je naš narod precej izobrazil in postal politično mnogo bolj dostojen kot je bil pred leti. Skušnje so ga izmodrile in marsikdo je prišel do spoznanja, da dostojnost se povsod izplača, in tudi v politiki. Politična strast se nikjer tako rada ne razpase kot v politiki, in strasten ter ponorel postane oni tekom kampanje, ki misli, da s surovostjo in lažjo se bo premagalo nasprotnika. Čast narodu, ki se je tekom kampanje tako dostojno obnašal. Na tem mestu pa smatramo za svojo dolžnost omeniti vseeno še par ?adev, ki so najbolj važnega pomena za naše ljudi, ako hočejo pravilno voliti in če želijo mestu in samim sebi dobro. Prva stvar je glede davka 1. Mili, katerega boste dobili na posebni glasovnici. Ta davek, ako se bo pobiral, mora biti dovoljen od ljudi. Zagovarjajo upeljavo tega davka vsi elementi brez razlike, od trgovske zbornice do delavskih organizacij, od župana Millerja do zadnjega republikanca. Ako volivci tega davka ne odobrijo ,tedaj ne vemo, kako bo s podporo brezposelnim po Novem letu. Smatra se, da bo davek prinesel mestu letno nekako $1,500,000, in to se bistveno potrebuje za vodstvo mestnih poslov in podporo brezposelnim tozadevno. Mestna vlada si bo lahko umila roke, ako pride tekom zime do katastrofe. So še vedno ljudje, ki lahko plačajo davke, in kakor hitro bo ta 1. Mili davek odobren, odpadeta dva druga dvaka avtomatično, od katerih denar se je rabil v druge svrhe, tako, da četudi glasujete za ta davek, boste končno še vseeno manj plačevali, kot plačujete dcsedaj. Potreba tega davka je pa tako očividna in nujna, da se razumni državljani nikakor ne bodo obotavljali privoliti v to. Prosimo vas torej, ne bodite brezbrižni tozadevno, poiščite tozadevni davčni! listek in naredite križ pred besedo "Yes." Potem pa glede predsedniške glasovnice. Nova volivna postava države Ohio ima spremenjene določbe glede zaznamovanja glasovnic, zlasti kar se tiče manjših strank. Stranke ste včasih na glasovnicah spoznali po znamenjih, n. pr., demokratsko po petelinu, republikansko po orlu, socijali-stično po baklji, socijaistično-delavsko po pesteh, suhaško po vodnjaku. Na letošnji glasovnici imati sartio demokratska in republikanska stranka znamenje na vrhu glasovnice, ker ostale stranke niso dobile dovolj podpisov od državljanov tozadevno. Kdor bo torej volil demkoratski tiket, za Roosevelta, za White, za Sulzmana, za Cullitana, za naše Slovence kot Boiča in Kennicka, ta naj naredi en križ v krogu pod petelinom. To zadostuje. Ničesar druzega vam ni treba zaznamovati na isti glasovnici. Kdor pa voli socijalistično, mora poiskati ime Norman Thomas na glasovnici, in mora narediti PRED njegovim imenom križ, potem pa križ pred vsakim socialističnim kandidatom, kolikor jih je, sicer bodo šteti samo oni s križem, ostali pa ne. Uredništvo je prepričano, da je storilo svojo dolžnost v tej kampanji in našim državljanom zadostno pojasnilo glasovanje. Od vas je torej pričakovati, da boste jutri inteligentno in po svobodni volji oddali svoj glas za najboljšega moža.' re skrb. Proti njim stegujejo' otročički svoje ročice in prosijo kruha. Mati vidi, da jih zebe, da nimajo obleke, pa jim ne more pomagati, ker živimo v časih take vlade, da ne da, da bi si človek zaslužil za svoje potrebne stvari. Zato pa dobro premislimo, ko pojdemo 8. novembra na' volišče, kam bomo dali svoj glas. Takrat bo pred nas položena naša bodočnost, o kateri lahko odločujemo. Takrat imamo vsi besedo, pa najsibo žena, katero tare revščina ali pa bogatin, ki sedi pri polni mizi. Država nas kliče: pridite vsi in pomagajte sami sebi. Naši listi nas opominjajo in vzpodbujajo, da storimo svojo dolžnost. Slovenska ženska Zveza, edina organizacija slovenskih žensk v Ameriki, nas opozarja na našo dolžnost. Torej upoštevajmo njene pravila. Ne izgovarjajmo se, kot je to navada, da imamo dosti drugega dela. če bi ne imele volivnih pravic, bi gotovo rekle: "Saj če bi me volile, bi bila boljša vlada. Me bi boljše volile!" Sedaj pa, ko imamo to pravico, se pa izgovarjamo, da se bo vse brez nas opravilo. Kakor vidite, se večina kandidatov zanaša na ženske, da bodo z njih pomočjo zmagafi. Torej tudi nismo tako slabe, kot si same predstavljamo. Poglejmo, kako se druge ženske zanimajo za volitve. Torej če hočemo bi ti dobre in zveste državljanke in zveste hčere Slovenske ženske Zveze, stopimo 8. novembra z drugimi vred na volišče in volimo s svojim prepričanjem, če je bil kdaj čas potegovati se za kako stvar, je sedaj večja potreba, ko vsi kličemo po rešitvi iz te neznosne stiske in revščine, katero občutimo vsi. Podružnica št. 15 SŽZ ima 9. novembra zelo važno sejo, ker je ravno 5 let, kar je podružnica ustanovljena. Bomo imele po seji prav veselo zabavo. Ta večer nas poseti dobro poznana in spoštovana glavna uradnica Albina Novak. Ker potrebujemo njenih dobrih in koristnih nasvetov, zato pridite vse. Seja se bo pričela poprej ko navadno, ker imamo za ta večer več posebnih za-Jdev na dnevnem redu. Ob 6:30 bo tajnica začela pobirati ases-ment, zatem bo seja. Mislim, da za en večer se boste že odtrgale od doma. Pripeljite seboj tudi svoje prijateljice in tudi svoje možičke, ker se bomo imele po seji res dobro. Tudi krstili ga bomo, ker se bojimo, da ne bi umrl brez krsta. Zato ga bomo pa krstili par dni poprej kot drugje. Torej pridite članice ob pol sedmih, ker imamo za ta večer več lepih stvari na programu. Na svidenje! Apolonija Kic. - NEKOLIKO DEJSTEV Cleveland (Newburg), O.— Mogoče da nikdar poprej ni bil vsak tako zaposlen, kot je ravno sedaj, ko imamo Hoover j eve počitnice. Kljub brezposelnosti, pa prav za prav nihče nima miru in počitka. Naši možje letajo sem in, t je in ogledujejo svoje kleti in godrnjajo na te, tako žalostne čase, ko je tema in s pa j če vino prepleteni nekdaj najbolj priljubljeni kotički v kleti. Možje premišljujejo, od kod bodo dobivali tolažbo, ko ohajčana ne bo. Matere žalostne hodijo in na obrezu.se jim bere, da jih ta- Euclid, O.—Ko se bližamo h koncu volivne kampanje in smo se udeležili raznih shodov ter slišali govornike te in one stranke, nam preostaja samo še odločitev: za katere kandidate bomo glasovali. Seveda, v teh časih, katere sedaj uživamo, nam bodo dali, v splošnem nekoliko pomisleka, da bomo tudi pametno glasovali. Splošno se čuje, da je ta in ona administracija kriva, da se niso izpolnile želje ljudstva in da so te krive sedanjih razmer. Pustimo sedaj kritiko na stran in dajmo nekoliko priznanja onim, ki so se trudili, da so s svojim delom pokazali,.kaj se lahko naredi tudi v teh slabih časih. Hočem omeniti nekoliko dejstev o poslovanju sedanjega demokratskega governerja države Ohio, George White, ki je ponovno kandidat ka'isto mesto. Ko je prevzel vlado v januarju 1931, se je zavezal, da 'bo znižal stroške za državno poslovanje. To je tudi storil, ker v prvem letu so se stroški znižali za $9,646,-333. Letos so se še nadalje znižali za povprečno $800,000 na mesec, torej na-daljni prihranki v letu 1932 za $10,000,-000, kar je vse v korist davkoplačevalcem. Stroški za državne ceste so bili znižani ter več milj cest tlakanih. 350 potrebnih mostov je bilo zgrajenih, kar je imelo za posledico, da je mnogo brezposelnih dobilo delo. Mesta in okraji šo dobili denar od gasolinskega davka, da so dobili revni podporo. Kakor vsem 'uradnikom, tako si je tudi sam plačo znižal. Po postavi je governer opravičen do stanovanja in za stroške za vzdrževanje (foma. In prvič v zgodovini naše države je, da plača za hrano in vzdrževanje doma governer sam in to prostovoljno. Ko je prevzel njegov nasprotni republikanski kandidat kan didaturo, je v svojem sprejemnem govoru se izrazil, da pravil na ekonomija se more spolnovati le od governerja, ki nima zavezanih rok in ki ne dolguje polno političnih obljub in dolgov V teh časih, ko so pri vsaki družini dohodki skrčeni in se mora družina preživeti z dohodki, katere ima pač na razpolago. Tako morajo poslovati tudi državni uradniki. Sedaj pa pride vprašanje, ali ni sedanji governer pričel takoj s takim poslovanjem? Ali niso številke črno na belem? Da! Governer White je bil in je še mož na mestu. Svoje obljube izpolnjuje, zato tudi zasluži, da ga ponovno izvolimo za governerja. Lahko bi navedel še več drugih dokazov, pa bom prepustil, da boste vi sami sodnik in da boste tudi pravilno odločili. Governer White je priporočen od veteranov svetovne vojne, kakor tudi od Ameriške delavske federacije ter številnih drugih or ganizacij in klubov. On je pravi delavski prijatelj, dočim je njegov nasprotni kandidat postavljen in prijatelj milijonarjev. Zakaj se potegujejo železnice in večje tovarne za njegovega nasprotnika ? Zato, ker ga potrebujejo, da se bi potem lahko še bolj izkoriščalo ubogega delavca. Mogoče je republikanski kandidat za governerja dober igra lec pri golfu ali pri polo, toda ako hoče biti dober governer, bi moral nekaj več vedeti, kot pa golf in polo.. Torej kakor sem že omenil, upam, da boste pravilno sodili in boste volili za ves demokratski tiket, od kandidata za predsednika, Franklin D. Roosevelt, pa do zadnjega kandidata na listi Napravite križ v krogu pod petelinom v prvi koloni, pa ste volili za VES DEMOKRATSKI TIKET in nič se ne boste zmotili Napravite SAMO EN KRIŽ! Upam, da te besede ne bodo naletele na gluha ušesa in ostajam vaš demokrat, John F. Jadrich. -o--—• JUGOSLOVANSKO UDRUŽENJE Narodno vječe kot najvišja narodna oblast po razpadu Av-stro-Ogrske se je dne 18. oktobra 1918 konstutiralo iz slovenskih in hrvatskih narodnih zastopnikov in izdalo dne 19. oktobra v Zagrebu v odlom- kih sledeče objavo: 1. Zahtevamo uj edin j en je vsega naše ga naroda na vsem njegovem teritoriju, ne glede na katere koli pokrajinske in državne meje. Drugi odstavek pete točke se je glasil: "Narodno vječe po- Če verjamete al' pa ne. zivlja ves naš narod ene krvi in jezika, ene duše in enega srca, da zastavi vse svoje sile za uresničenje teh zahtev in načel s tisto vdanostjo in samo-zatajevanjem, ki ju zahteva sedanja usodna doba. Združimo se torej vse v eno veliko neraz-družljivo narodno kolo, kateremu je pred očmi veliki ideal velike dobe, v kateri živimo, in velikih nalog, ki smo jih prevzeli." Ta izjava dovolj jasno govori, kaj je bila volja naroda izražena po zastopnikih in bori-teljih narodnih pravic. Slovenci, kot tudi Hrvatje smo hoteli ujedinjenja z brati Srbi v okvirju ene močne države. Naša želja in hotenje je bilo, da postanemo nedelj eni Jugoslovani. Dne 29. oktobra leta 1918 je sprejel hrvatski sabor (zbornica) v Zagrebu sledeči predlog istočasnega jugoslovanskega boritelja Svetozarja Pribičevi-ča v odlomku: "Dalmacija, Hrvatska in Slavonija z Reko se proglašajo za popolnoma neodvisno državo napram Ogrski in Avstriji ter po modernem načelu narodnosti in na temelju narodnega EDINSTVA Slovencev, Hrvatov in Srbov na vsem etnografskem področju tega naroda brez ozira na katerekoli teritorijalne in državne meje, v katerih danes živi narod Slovencev, Hrvatov in Srbov." Istega dne je sklenil sabor priznavati proglas Narodnega vje-ča, ter ga priznal kot vrhovno oblast ujedinjenega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov. Hrvatski narod se je potom svojih narodnih zastopnikov izjavil za uj edin j en je v območju troedinega naroda Jugoslavije. To ni bilo podjarmi j en je ampak izraz proste volje izražen po zastopnikih naroda. Dne 9. novembra leta 1918 so izdali vsi zastopniki jugoslovanskih. narodnih odborov ki so delovali v tujezemstvu in inozemstvu sporazumno z obstoječim ministerstvom kraljevine Srbije sledeči proglas na narod živeč na teritoriju Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se dobesedno glasi: "Srbi, Hrvati in Slovenci! Naš stoletni sen se je uresničil. Mi smo uje-dinjeni v svobodi. Slavimo te velike dni najvišje narodne sreče in radosti ter ohranimo red. Brez reda ni močne države. Samo močna država more pravočasno zavarovati blago stanje državljanov, izpolniti svoje socialne dolžnosti in svoje poslanstvo s tem, da skrbi za splošni razvoj družbe, da ščiti oslabele in pomaga nesrečnim družinam in invalidom. Spoštujmo spomin vseh borcev, ki so padli za uresničenje našega narodnega in človečan-skega ideala. Poklonimo se vsi s spoštovanjem bodočemu naraščaju našo srčno hvaležnost, ki jo čutimo do plemenitih narodov, s k&terimi smo si priborili zmago v svetu. Jugosloveni! Naj večno živi v časti in slavi med narodi naša lepa, draga mlada domovina." Želja moja je podati nekoliko zgodovinskih d o k u m entarnih faktov o uj edin j en ju troimene-ga naroda v območju močne Jugoslavije. To ni bil srbski pohlep ali osvojevalna akcija, ampak je bil idealen izraz naroda, kateri si je želel svobode izpod stoletnega germanizma. Žal, da so dogodki proti koncu leta 1918 tako hitro bežali pred nami, da jim nismo mogli slediti. Če bi bili Slovenci in Hrvatje na nje tako pripravljeni nego so bili drugi narodi, gotovo ne bi danes ječalo osemsto-tisoč naših bratov pod zločinskim fašizmom. Rešili bi z lahkoto Gosposvetsko, zibelko Slo-vanstva na vzhodu države. Kdor je imel priliko opazovati ta hitri razvoj ob meji sedanje Italije, ta je videl vsa čuda, ki V A.D. sem videl zapisano črno na belem, da so danes zelo redki osli v Ameriki. Se reče, jaz bi rekel: kakor se vzame. A Za nekaj časa boste imeli mir pred to kolono. Je že tako na svetu: enkrat luštno, pa stokrat hudo, kot je rekel Topovski Žagar. Večkrat kot stokrat je bilo hudo, kot sem mr-cvaril tajprajtar radi te kolone, zato pa tudi oba zasluživa za par dni počitek. In tudi naše cenjene naročnice in naročniki si bodo oddahnili, ker bodo lahko kaj bolj pametnega brali, ki bo koristno za dušo in telo, ne pa take kavke, kot jih tukaj malam. Torej jutri gremo na medvede v Pennsylvanijo. Reklo se mi je, da ni treba hoditi v Kanado, ker imajo v Pennsyl-vaniji še boljšega za "pit, in še cenej i je. Saj ne bi šli na tiste zverine, pa se mi pennsyl-vanski farmerji smilijo, ki toliko strahu prestojijo pred kosmatinci. Prosili so nas za od-pomoč in saj veste, da človek ne more odreči. Kdo vse gre? Za vse ne vem, za nekaj pa. Vrhovni general ekspedicije bo Gašper Korče, ki je že lani prinesel ravno s tega kraja enega črnega kosmača, torej ima on medvede v ta malem prstu. Njegov adjutant je "Dutch" Prince, ki je še so z neverjetno naglico brzela mimo nas. Videl sem na lastne oči tudi oropanje naše Koroške, kako so nas z silo odgnali in odtrgali od naših bratov. Žalostni so bili dnevi in ure, ko smo jih mogli prepustiti mučenju in potujčevanju nenasitnih Germanov. D o godki 'so nas prihiteli in mogli smo v (Dalle m 3. ctrano Dnevna vprašanja 1. Kdaj so volivne koče odprte na volivni dan? 2. Kdaj je zadnji trenutek, da še lahko volite? 3. Kdo nadzira glasovanje in štetje glasov v volivnih kočah? 4. Kdo najprvo prešteje glasovnice? 5. Kaj se potem naredi z glasovnicami ? 6. Koliko časa mora volivni odbor hraniti glasovnice? 7. Kdo je vrhovni nadzornik nad volitvami? 8. Kdo izvoli generalnega državnega tajnika? 9. Kdo lahko zahteva, da se glasovnice še enkrat štejejo? 10. Kdaj bodo prihodnje volitve v Clevelandu? mlad in uren. Ta nam bo kazal pot, kadar jo bomo ucvrli doli po grafajni, če bi kosmatinci ravnot ne bili preveč dobro razpoloženi in se ne bi hoteli postaviti lepo v tarčo. Z nami bo šil Rudy Božeglav. Ta je velik In močan in ga bomo na-šunt^i na medveda, da bo malo zabave. Rudyta vzamemo tudi zato ffeboj, ker ga je letos precej sprešal in se mu ne bo nič poznalo, če ga vzame par bari-gelsdboj. Veste, človek mora dandanes gledati povsod, kje si more kaj prihranit. Z nami bo šel tudi Vidmarjev Vilček^ ki je odvetnik in ki bo pisal oporoke medvedom brezplačno. Vilček je fejst fant in ni še .nikdar medveda videl, zato kqmaj čakam, kako se bo stvarjrazšia, ko se bosta zagledala Vilček in medved. Vilček je nasajen na dolge noge, zato jaz ^tavim na Vilčka. Jaz' bom pa zato šel, da bom pazil, da se bo živež in pijača po bratovsko delila in bom jaz nosil .ključ od kevdra. Zadevo so pčlverili meni, ker me poznajo, da mi lahko tako stvar zaupaj«, ker se vedno nazaj držim oti pijači. Da bi jim le ne bilo žal. Kako in kaj bo, bom vse jffitjmčno zabilježil in pozneje IpHobčil §amo čisto resnico (|tbt, je to moja navada). Jaz pa ne bi šel na to jago, da nisejto skoro prisiljen v to. Naša fe. mala punčka (bebi-ček) jflloni dan videla v bratovi knjigi mamalanega medveda. Pa seji je živalca tako dopa-dla, dJfhoče sedaj po vsej sili imeti Jptedveda za igračko. In saj veSe kako je, tako nerad ji odreče«, ker sva velika prijatelja. j Zato sem ji rekel: "Nič ne mitfaj, bebiček, ata bo šel v gozd ti bo prinesel enega takegf "medvedka, da se boš lahko igrala žnjim." Vi ne ve-sfe1; »ko. je bilo otroče viselo. Napphiu vrhovnemu poveljniku sem svetoval, da bi vzeli seboj ^trojne puške, ali pa vsaj kanonft, pa je rekel, da je to nerodnb za prenašat. Naš general lam je rekel, da drugega ni potrebno za medvedji lov, kot j;iko mnogo svežega spodnjega- perila, ker se nič ne ve kaj; sf lahko primeri. V gredo zjutraj bomo že taborili v gozdu in bomo od tam poslali bivšemu Hooverju uda-nostn: pozdrav in čestitke k njego'emu porazu. Kam se bo sedaj revež obrnil, ki nima drugega denar? ToriJj na svidenje na tem ali na onem svetu. Če bo kaj na-robe, se clevelandski pogrebni-ki lahko pod nosom obrišejo, ker mip bo vzel v oskrbo Janez Balk o ve c iz Pittsburgha, ki nam «o prav pri rokah in sem ga žj obvestil, naj pripravi am-bulafco za vsak slučaj. Naj imalpa še John malo veselja, saj Je fejst fant. Malo me skfm kaj bo s to kolono, če mew° imel kak medved na vesti.! I|i še nekaj. Predno se poslovim! °d tega sveta, oziroma od drž|ve Ohio, hočem storiti svojo državljansko dolžnost. Posebno boni volil z vsemi štirimi za mo-jegj'i velikega prijatelja in fejst fanta Frank T. Cullitana, ki še daites name jezo kuha in me ne pogleda z lepim očesom, ker sem mu pred dvema letoma v Kanadi prevrnil kastrolo, v kateri je cvrl moosov steak. France rona za jikrajnega prosekutorja. To je gdini ameriški Irec, ki zna mai;jašat in ki zna reči: Tik babi1 je tromf.' Morda bom s tem. da bom volil zanj, prišel zoplt v njegovo milost in me bo zagovarjal, če bi katerikrat prišel. s tem ali onim paragrafom v lelgt'- f ub> zabava v obeh dvoranah N. Doma. . —Slovenska šola Sloveji-,.°ga Delavskega Doma prire-1 koncert v Domu. , —Dramski zbor Abraše- Vin Predstava v avditoriju S. N. j, -Dramsko društvo Ve-,°všek, igra v Slovenskem De-/ Vskem Domu. ff pp—Društvo sv. Srca Marije ;>t lil KSKJ, Barberton, O., ii'edi igro "Turški križ." 17. — Društvo Progressives, št. 641 SNPJ, ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 2.1—Društvo Orel, božična ■gra v. Knausovi dvorani. 25.—šola Slovenskega Doma priredi božičnico za svoje učence v Slovenskem Domu na Ijolmes Ave. 2<*.—šolska igra v spodnjih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Rd. I 3l.—Pevski zbor Jadran, zabavni večer v Slovenskem Delavskem Domu. k 31—A. G. Club, plesna veselica v Grdinovi dvorani. P 31.—Silvestrov večer, pričakovanje Noveg aleta, v spod-|jjuh šolskih prostorih na Bliss 31.—Društvo Vipavski Raj, št. 312 SNPJ, priredi Silvestrov večer v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. 31.—Slovenski Društveni Dom priredi zabavo v svojih prostorih na Recher Ave. Januar IS.—5iga ohijskih društev K. S. K. J., dobrodelna prireditev v Grdinovi dvorani. 15.-r-Drušfvo "Soča" priredi koncert v dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. februar ,f.—Društvo Abraševič^ igra in ples v Grdinovi dvorani.' 19.—Društvo Orel, igra v Knausovi dvorani. marc f"4.-5.—Društvo Abraševič priredi dvodnevni bazar v Grdinovi dvorani. april | 16.—Društvo Orel, igra v Knausovi dvorani, f 29.—Društvo Orel, baseball pav Grdinovi dvorani. maj 13.—Društvo Orel, materinska5 proslava v Knausovi dvorani. junij 11.—Ženski odsek Slovenske Zadružne Zveze, piknik. julij 16.—Slovenska Zadružna Zveza, praznovanje 20-letnice. -o- JUGOSLOVANSKO UDRUZE- ŽENJE (Nadaljevanje z 2. stran;; jrid pripravljenega sovražnika lapitulirati. Ce bi imeli zadnjo lpsedo Srbi za govoriti in to liven j ak svetovnega slovesa Jo-■vjn Cvijič, ki je bil načelnik ju-gcslovanskega plebiscitnega od-b FELLERS BEEM SAV/NS "THE COUNTRY -EVERY TsMOYEAfSS-) HEA15P HIS P»AW SAY HE HAD f 'apromisinq future and "THATS ALL THATS EVEfcCoME j \OF IT---JUST ONE PR.OMISE/ M AFTEfe Y | \ PROMISE "TO woU MEN BACfon , N -VO Vn/O^ , k- i YOU NOTICE 5AJSAH VVHiEN h HE SPEAKS WOR.K ITS <( \ ALWAYS FOK AOHE OTHERi AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER. 7TH, .1932 Vaški apostol Dr. A. L. Garbas SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK G411 St. Clair Ave. v Slov. Nar. Domu soba št. 10 Tel. HEnderson 0919 Spodaj boptf. vid^plll, kandidatov za razne sodnijd službJgNa vsak način si morate zapomniti, da^|l zapisali spodaj v prostor, ki je zaznamotan z zvezdo ime P. L. A. LIEGHLE^^pe pod naslovom: For Judge of the Court of Appeals (Unexpired Term) Term ending Feb. juary 8, 1937 in potem napravite kri| (X) pred imenom, ko ste zapisali. Napravite križ pred imeni, kakor vidite spodaj označeno, in v$li boste za dobre, zmožne in poštene sodnike. CHIEF JUSTICE SUPREME COURT (Vote for not mcce -than one) Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U. ODVETNIK 401 Engineers Sldg. Mala 4126 Zvečer: 15621 Waterloo Rd K en more 1694 VELIK BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO (preko Cherbourga) na največjem Cunard cvem ekspresnem par-niku BERGNGARIA dne 26. novembra Vkrcanje v petek zvečer THOS. M. Kennedy I za vi • COMMON PLEAS SODNIJO Pod osebnim vodstvom Mr. M. S. ERtetttMČA in dne 14. decembra Thomas M. Kennedy, 3322 Ard-more Read, Shaker Heights, je kandidat za ponovno izvolitev za Common Pleas Eodnijo, kateri urad je imel preko 30 let. Bil je imenovan pomožni policijski prosekutor v letu 1891; izvoljen policijskim prosekutor-jem dvakrat; policijskim sodnikom enkrat; bil izvoljen za Common Pleas sodnika 1902; bil izvoljen Common Pleas sodnikom petkrat in 31. decembra bo dovršil 30 let neprestane službe kot sodnik na Common Pleas sodniji. Sodnik Kennedy je bil rojen na Irskem in izobražen na Western Reserve akademiji v Hudson, O., v letih 1882 in 1884; Adalbert kolegiju, W. R. U. 1884 do 1887; Cincinnati pravni šoli 1887 do 1888 in bil sprejet v odvetniško zbornico v Ohio v juniju, 1888 in je izvrševal pravo v Clevelandu od tega časa. Pod osebnim vodstvom Mr. A. MARKU S A Omenjene dni Uo potovalo dosti naših rojakov, in Cunard Črta si seveda prizadeva, da bo uspešna kakor v prtteklosti, ter vam jamči udobnost, postrežbo in dobro domača kuhinjo Zajamčite si prostor takoj. Obrnite se na svojega lokalnega agenta ali na CUNARD LINE 1022 Chester Ave., Cleveland SPOSOBEN — EKONOMSKI — ZMOŽEN doktor K. G. demokratski kandidat ZA Model A (tudi model B) Maytag, najboljši pralni stroj, z velikim, četverovo-glatim čebrom iz aluminija in slavnim Maytag roller iz-žemalcem vode. ZNIŽAN *26°° MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd KEnmore 128 Fino grozdje! iz Geneve. Pri meni dobite izvrsten mošt po $9.00 brez davka. Imam na razpolago tudi izvrstne sode. Se priporočam PRANK J, . LAUSCHE J. M. SELIŠKAR JAMES DEBEVEC FRANK M. SURTZ JOHN ROŽANC JOHN J. PRINCE JOHN GORNIK Henry Pollack 1263 E. 55th St. 2301020101012302020202020201020000010001010223020201 L Tako so zunaj vsi klepetali povprek. Le za par sekund, ko so zazvonili zvončki ministrantov k povzdigovanju, so prenehali, da se prekrižajo in si s pestmi trkajo na prsa. Oni, ki so stali na pokopališču, so pošepetali strašno novico onim, ki so stali med vrati. Tako je govorica prodrla tudi v cerkev, kjer so oblački kadila plavali nad glavami stotero pobožno klečečih. In ko je gospod Felicijan Vodnik v lepi koloraturi zapel "Ite, missa est!" tedaj je začutila Marijana, da so vse oči s kaj čudnim pogledom vprte vanjo. Postala je nemirna, ker je mislila, da si je morebiti raztrgala obleko, ali pa si polila krilo z mlekom. Elizabeta pa ni opazila nemira, ki je obdajal njo in mater. Docela zatopljena v pogovor, ki ga je imela z Bogom, je slonela, nje glava na rokah. Dvignila je glavo 'šele tedaj, ko so pob je z ropotom prišli po stopnicah s ko-ra — a zopet je pobesila glavo. Tone in Peter Janez sta prišla mimo ter se rinila med drugimi ljudmi ven. Ko je gnječa pri vratih nekoliko odnehala, je dejala Marijana: "Idive! Danes, mislim, me je Bog gotovo usli-šal, tako lahka mi je bila molitev !" Stopile ste ven na pokopališče, ki je bilo polno ljudi in se kopalo v solnčnih žarkih. In tedaj se je odprla pred njima med množico pot, kakor da prihaja sam okrajni glavar s svojo soprogo. Zopet je zapazila Marijana, da so vanjo uprte vse oči in zopet se je zmedla. "Liza-betica," je dejala; tiho. "Poglej, ali mi je že zopet kdo kaj obesil?" Vajena je bila takih neslanih šal: da so jih obešali papirnate verige ali na papir s kredo narisane oslovske glave. Tudi mladi šumar, ki je stal s Petrom ob zidu, je postal na šepetanje in poglede ljudi pozoren. "Kaj pa imajo zopet?" jc vprašal, "čemu le gledajo Ma-larco tako?" Peter Janez, kateremu so sc oči lesketale, je odvrnil počasi "Lizabetico gledajo . . . gotov: jim dopade v nedeljskem g van-tu! Lepa izgleda, kaj ?" Predno je mogel Tone odgovoriti, že je stala Malarica prec njim. "Boglonajv šumar! Kr ščansko dobro delo si mi izkazal! In še boljše nego drva — veš, boljše je še ono drugo . . da si dvignil mojega otročički na sani, kakor je bilo treba. Ir s tem, da si rešil moje dekle glej, si ohranil tudi moje življe nje!" "Nu, da," se je smehljal Tone "tako je pač moralo biti! Tu n treba hvale!" Pogledal je de kle, ki je stalo nekoliko za ma terjo. "Ali si že svoj strah pre spala, Lizika?" Molče ga je pogledala. Ton< se ni več smejal. Resnega obra za, skoro začuden, je gledal v t< velike, vroče oči, čijih trepalni ce so bile nekoliko nabrekle in st nalahno trepetale, kakor da b se borile proti solzem. Marijana je dregnila deklin* z laktom-. "Nu, daj — reci mi vendar tudi ti kako besedico z i drva!" Obotavljaje je iztegnila Eliza beta roko. "Boglonaj — za ma ter in . . ." "Nak, nak — saj ni treba hva le!" Tone je prijel nje roko ir iz njegovih besed je odmevali prisrčnost. "Saj vidim, hvale nje ti je pač nekoliko težko." Tedaj je nalahno pordečela ir se tudi nekoliko nasmehnila "Sedaj ne več . . . Boglonaj Tone!" Oddahnila se je. In oddahnil se je še nekdc drug: Peter Janez. Položil j< svojo težko roko na Tonetovo ra- <■ mo in dejal: "Tli si vlovil dobro j besedico!" ] Sedaj.se je Tone zopet lahko < smejal. Prijazno je odvrnil Ma- , rijanin pozdrav ter gledal za Elizabeto, dokler ni izginila do- < li po poti. "Prav imaš, da, saj j je ljubko dekle!" Pogledal je navzgor, kakor pogleda oni, ki se hoče prepričati, dali ne bo deževalo. Tedaj je videl kap, ki : je padal od cerkvene strehe, kjer < je sneg v gorkem solncu kopnel. "Glej," Peterček! Vreme se spreminja!" Peter Janez pa ga ni slišal. Njegove oči so le venomer iskale doli po cesti. Nenadoma je vprašal: "Ali me še rabiš, Tonček?" "Nak! Zakaj?" "Z Marijano bi rad šel. Veš ! pobje ji vedno nagajajo ... če pa sem jaz poleg, si ne upajo." "Da, prav praviš, le pojdi!" ' (Tone je izvlekel pipo ter prižgal ■ na zidu žveplenko. "Glej, pa na ' gospoda župnika nikar ne poza- I bi!" 1 "Ne bom. Po kosilu pojdem ' k njemu. Vš sedaj po maši je ' lačen, pa mora kaj jesti. No, pa " Bog za sedaj!" Peter Janez je " odhitel. Pri tem je še nekoliko šepal. ' Tone si je prižgal pipo in smeh-; ljaje se mislil: "Sedaj pa šepa- i sta oba." * Eden fantov je pristopil k To-x netu in mu dejal: "čuješ, kako se le' moreš postaviti tu sem — s * takimi ljudmi! Pa menda še ne 1 veš, kaj se je zgodilo nocoj ponoči . . ." ' "Je že prav, kar pustin me!" " Tone je odrinil poba. "Tam gre " moja Julika — sedaj nimam časa!" V očeh smehljajočo se sre-čo, v rokah kadečo se pipo ter obsjan po solncu je stopil na-sproti svoji nevesti. In medtem a ko je s pogledi, kakor lačen člo-vek, ki se ne upa nasiti, požiral e nališpano, lepo, to tako nedolžno csebico, mu je menda prišla v glavo primerjajoča misel, kajti e preko ramen je pogledal doli po : cesti, zopet se ozrl na svojo Ju-0 liko in se smejal, kakor se pač h smeje srečnik, ki je svoje posesti vesel. Tega veselega, skoro pre->- kipevajočega razpoloženja si ni d pustil motiti po janjčjepobožnem zadržanju svoje neveste, niti po godrnjanju Breznikovke.1 Med-~ tem ko je koračil med nevesto in * bodočo taščo po poti, je .govoril a tako veselo, da je pričela Julika n kaj kmalu s hihitanjem ter da se 2, je smeh prijel celo zgubančen- ga obraza Breznikovke. "Kakršen si danes, nisi bil še nikdar," 2, je menila stara, "človek bi kar ii mislil, da si že na vse zgodaj zju-3- traj zvrnil kak kozarček odveč." i- "Da, mati, danes pa je nekaj ž- v meni ... da sam ne vem, kaj!" Pri tem j pogledal Juliko. "Do ie Velikenoči, mislim, ni več tako i- dolgo!" ;e S prikritim smehljajem ga je i- pogledala — to so bile zopet one :o oči, iz katerih je zasvetilo, kakor )i izza vrat peči. Nato pa, kakor da se je spomnila nekaj resnega, io je prenehala s hihitanjem, a med u njenima obrvima se je napravi-a la guba, ki je bila na tem lepem obrazu baš tako malo na mestu, i- kakor krpa na solncu. i- Ko so vsi trije stopili s ceste na pot med travnike, so dohiteli t- nekaj sosedov. In sedaj se je pri-n čelo klepetanje, katerega se je a Breznikovka tako goreče udele-»- zevala, da sta lahko Tone in Julika nekoliko zastala. In ko je n zavila pot za nekim plotom, je i. uporabil Tone priliko, da je svo-j, jo nevesto objel. To je bil izvršil s precejšnjo močjo, kajti raču-o nal je z gotovostjo, da se bo Ju-e lika iz strahu pred materinim vedno čuječim očesom, branila. Ampak tako hitro, kakor bi bila te sama z največjo nestrpnostjo ča- le ' JOSEPH J. OGRIN Michael Casserman 18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING KEnmore 3877 j CARRINGTONT. MARSHALL X CARL V. WEYtlANDT JUDGE SUPREME COURT (UNEXPIRED TERM) (Vote for not moi| than one) X j WILL P. STEPHENSON i FRANK W. GEIGER _I__ JUDGE SUPREME COURT (FULL TERM) (Vote for not more than two) CHARLES B. ZIMMERMAN WM. P. HENDERSON ~ _i_______ X | THOMAS A. JOSJES _j__> _ X ! EDWARD S. JVf4THIAS ii >- 1 y < f J JUDGE COURT OF APPEALS r » 3 a (UNEXPIRED TERM) ^ S Term ending Febrjapy 8,1937 ' i 5 J ________V v. C o m --———-h"—:-—_ m 2 O . • L ' 2 < iii O N « j j Er- _._ij tn j«; > ^ JUDGE COURT (S? APPEALS (FULL TERM) (Vota for not more'thqn one) X I MANUEL LEVNE i " "" i PARKER FUL/DN _j__ JUDGE COURT OF C)MMON PLEAS (UNEXPIREL TERM) ♦ (Vota for not more than one) X ! GEORGE B. HARRIS _i___ I BLASE A. BUCNPANE _!___ _ j MAURICE J. AEYER CLEMENT V. HULL JUDGE COURT OF COMMON PLEAS (FULL r'ERM) (Vote $or not mce than four) X j NEIL W. McGLL ._i_. _ X | WALTER MclVAHON X i SAMUEL H. 3LBERT _i___ JOY SETH HURD JAMES P. MODNEY BERNARD S. 3RADY X THOMAS M. KENNEDY _i___ J JAMES B. RLHL JUDGE OF THE PlOBATE COURT (Vota for not mre than one) X I GEORGE S. /DDAMS i_■__