Rim: Via Appia. Senekov grob (na levi).
VIKTOR STESKfl: IMENOSLOVNE ČRTICE.
e r i č e v o. Blizu Dola pri Ljubljani je vas Beričevo. Da to ime nima zveze z biričem (Gerichtsdiener), je gotovo. Nemško poznamenovanje tega kraja Fortschach pa nas napotuje na pravo razlago. Kakor je na Koroškem Ferlach nastalo iz Borovlje, tako je Fortschach in Beričevo iz: Boričevo. Imen iz korena bor je mnogo: Bor, Borje, Borek, Borčec, Borovak, Borlje, Borovo, Borovna, Borovnica pri Vrhniki in pri Novem mestu, Borovsko. Borič, bo-rak, borje pomeni Fohrenwald, pa tudi Tannen-wald. Za to razlago govori tudi ime sosednje vasi Brinje, Brinj, Brinjan itd,, kar je vzeto tudi po rastlini kakor Beričevo.
Čemšenik. Na Kranjskem sta dva kraja tega imena: župnija Čemšenik pri Zagorju ob Savi in vas z graščino Čemšenik pri Dobu. Prvi kraf nima nemškega naziva, drugi pa se imenuje nemški Scherenbuchel. Pri Mirni peči je vas Čem še. To ime je izvajati iz čremsa, Traubenkirsche, prunus padus, ki je povsod znan grm, da, celo nizko drevo. Ljubi vlažne kraje, listnate gozde, bregove voda, pa sega tudi visoko v gore. Beseda je znana Slovencem v raznih oblikah. Cilenšek našteva v svoji knjigi: »Naše škodljive rastline« str. 106 sledeče različice: Čemž, čremž, čremsa, črensa, čramsa, čimž, čremen. Berneker: Slavi-sches etvmologisches W6rterbuch, str. 145, izpričuje, da se beseda nahaja pri vseh Slovanih; v ruščini v obliki čeremha, čerema, v češčini: tfem-cha in stfemcha, v poljščini: trzemcha,   V besedi
Čemšenik, ki torej pomeni kraj, kjer raste čremsa, je izpal r, kakor v besedah češnja, čep, čepinja, čeva, čevelj za črešnja itd. Ker je bil prvotno^ r dosti jak in slišen, je Nemec Čremšenik prekrojil v Scherenbuchel. Nemška beseda je torej r ohranila, v slovenščini pa je izpal.
Črmošnice, Na Dolenjskem je kočevska župnija Črmošnjice. O etimologiji te besede se je že mnogo pisalo. P. Ladislav Hrovat je razlagal to besedo iz čer-mož-n-ice = Felsenbewohner (»Dom in Svet«, 1892, 563). Nemški učenjaki, na primer Jos. Obergfoll, menijo, da je to ime sestavljeno iz Zer (zur) in Mošnje ali Mošnjice, češ da kočevsko ljudstvo še sedaj govori dei (— die) Mosche ali pa Moschnitze. Prav jim hodi, da ima Valvasor (Ehre d. H. Krain, VIII, 835) to ime res zapisano Zer-moschnitz, prezrli pa so, da ima zapisano tudi Tschermoschnitz (XI, 196) in da je to pravilna pisava. Preprosti ljudje pa izvajajo ime iz črne mošnjice -= Schwarzbeutel, Vse te razlage pa niso utemeljene. Pomisliti bi bilo, da se Črmošnice ne nahajajo samo ene, da sta že samo na Kranjskem dve vasi tega naziva. Poleg župnije Črmošnice je tudi še vas istega imena v stopiški župniji, kjer ne prebiva noben Kočevec. Dalje imamo Črmožice v rogaškem sodnem okraju na Štajerskem, Czere-mosznia v Galiciji, Tfemošno na Češkem v plzen-skem in litomišelskem okraju, Tfemošnice v časlav-skem in vlašinskem okraju (Allgem. Ortschaften-Verzeichnis, Wien, 1902), Na Hrvatskem so kraji: Čremušina,   Čremušnica,   Čremušnjak   (Orts-   und
346