Posamezna številka 6 vinarjev. SleV. i Izven Ljubljane 8 vin. y V SfCJO. 7. ¡00113® 19!4. Leio XIII. ■•, : ..■ Inserati: •■ . -i Enostolpna peiltvrsia (73 mm): za enkrat . ... po 15 » za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ xa večkrat primerni popnat. Fonim rana a&m mik nt: enos olpna pe llvrsta po 18 vin. ■' . Poslano: g enostolpna petltvrsta po 30 »ta. Izhaja vsak dan, tsvsemll ne-del|e in praznike, ob S nri pop. Bedna letna priloga VonJ rad. s Vel|a po pošti; == Za oelo leto naprej . , & 2B-— ia en meseo „ . . „ 2*20 sa Nemčijo celoletno . „ 29-— ia ostalo inozemstvo . „ 35'— V L|obl|aoi na domi 2a celo leti naprej . . K 24---za en rnese. „ . ,, 2' — T upravi crejetna maseCno „ 1*70 = Soboto, izdaja s; za celo let ...... 1'— sa Nemčijo oeloletno „ 8"— za ostalo iooaematvo „ 12 — tsa- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stev 6/lil Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne t= sprejemajo — Uredniškega teletona štev H = Dpravnlštvo je v Kopitarjevi nllol àt 8. — Raénn poštne iiranllnloe avstrl|ske it 24 797, ogrske 28 511, bosn.berc št 7563. - UpravnUkega leletona 4L 188. S»* Današnja številka obsega £ strani. Telefonska in firzoisvna poročilo GOSPOSKA ZBORNICA. Dunaj. Danes se vrši seja gosposke zbornice, v kateri se bo sklenilo, da se ima vršiti skupna seja odsekov gosposke in poslanske zbornice, ker gosposka zbornica vztraja na svojih sklepih glede izpre-tnembe postave o davku na osebno dohodnino. KRŠČANSKOSOCIALNI STRANKARSKI ZBOR. Dunaj. Tu se je vršil včeraj strankarski zbor krščanske socialne stranke. Za načelnika dunajske stranke je bil zopet izvoljen knez Liechtenstein, za njegovega namestnika pa dr. Weiskirchner, IZ NAŠE DIPLOMACIJE. Dunaj. Za poslanika v Albaniji se imenuje poslaniški tajnik v Carigradu dr, Löwental. BOSANSKI SABOR. Dunaj. Semkaj je dospelo predsedstvo bosanskega sabora — dr, Basfgič, dr. Di-movič in dr. Mandič — ki jih je cesar v nedeljo sprejel v avdijenci. CAR FERDINAND OSTANE DOMA, Sofia. Vesti o nameravanem potovanju carja v inozemstvo se oficielno demen-tujejo. ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVNA POGAJANJA SE PRIČNO SREDI JANUARJA. Praga. Listi poročajo, da so dobili nemški in češki državni poslanci vabila za spravna pogajanja, ki se sredi januarja na I Dunaju prično. GRKI UMAKNEJO SVOJE VOJAKE IZ JUŽNE ALBANIJE. Berolin. »Berliner Tageblatt« poroča iz Aten, da umaknejo Grki svoje vojake 18. t. m. iz južne Albanije, da pa grška vlada odklanja vso odgovornost za posledice. VPRAŠANJE ORIENTSKIH ŽELEZNIC. Berolin. »Vossische Zeitung« poroča: 13. t. m. izide v Belgradu nov vozni red za srbske državne železnice in tudi. za progo Belgrad — Solim, Iz tega sklepajo, da srbska vlada železnice od stare srbske meje naprej ne namerava vrniti družbi Orientskih železnic, FRANCOSKI PKEDUJEMI BULGARIJI. Frankobrod. »Frankfurter Zeitung« poroča, da je neka pariška finančna skupina zopet Bulgariji predujem dovolila, 3RŠKA KRALJEVSKA RODBINA NA NEMŠKI VOJNI LADJI GOEBEN. Atene. Kralj Konstantin, kraljica Zofija, prestolonaslednik Jurij, princ Aleksander in princezinja Aleksandra so 5. januarja _ obiskali nemško vojno ladjo Goe-ben, ki je zasidrana v Pireju. FRANCOZI DELAJO DOBIČEK. Pariz. Vlada je dovolila kotiranje prvega balkanskega posojila ,to je, Srbiji, ki znaša 175 milijonov F po 5% po kurzu 93in ruskega posojila v znesku 500 milijonov I' po 4l/s%. GRKI V MACEDONIJ1, Atene. Vlada je sklonila, da prične v MaccdoMji takoj izvajati novo postavo o postopanju z roparji, ker se ob grško-bolgarski meji zbirajo bolgarski četaši. FORSTNERJU SE SLABO GODI, Strassbnrg, Ko je včeraj poročnik 1'orstner stopil iz vojaškega sodišča z dvema tovarišema na cesto, jih je obsula množica, ki ic Forstnerja insultirala. Častniki si niso mogli drugače pomrgati, kakor da eo se hitro vsedii na tramvajski voz in odpeljali na kolodvor. POTRESI. Atene. V Elisu in na Ptleponez,u so potresi napravili veliko materljalne škede. 22. ZEFPELINOVEC ZGRA JEN. Friedriehshafen. Novi Zeppelinov zrakoplov L Z 22, bodoči nemški vojaški zrakoplov Z VII je dograjen in ga že s plinom napolnjujejo. Novi Zeppe-linovec bo nameščen v Drazdanili. ZGORELA TVORNICA. Worms. V wormski okolici jc zgorela tvornica tvrdke Glaser. POŽAR V BRUSLJU. Eruselj. Na Boulevardu d' An-spah je izbruhnil velik požar, ki so ga šele čez več ur pogasili. Škoda jo zelo ogromna. Neka parna brizgalna je dve osebi povozila; ena oseba jc mrtva, druga se bori s smrtjo. POŽAR NA FRANCOSKI VOJNI LADJI. Pariz. V Toulonu je izbruhnil na oklopnici »Saarlouis« požar, ki so ga pa kmalu zadušili. GOSPOSKA ZBORNICA PROTI GRO-FU STURGKEU. Gosposka zbornica je nastopila proti grofu Sturgkhlu. Njena davčna komisija je 3. januarja sklenila, da odklanja S 172. novele o osebni dohodnini kakor ga je poslaniška zbornica sklenila in je zahtevala, da naj se skliče mešana komisija obeh zbornic v smislu §11. postave o poslovniku za drž. zbor. Poslovnik namreč določa, da če se glede na kako nujno predlogo ne more odločitev do drugega zasedanja odgocliti, in če se obe zbornici lic zedi-nila., zbereta si obe zbornici enako število članov za konferenco, ki mora podati skupno poročilo, o katerem mora tudi zbornica pričeti takoj razpravljati, ki je prej o tej zadevi sklepala. A glavno ni. sklep gosposko zbornične davčne komisije, marveč njen nastop nasproti grofu Stugkhu, ker niso niti njega in tudi ne vladnih zastopnikov povabili k svojemu zaupnemu razgovoru 2. t. m. in tudi no k seji davčne komisije 3. jan. Predno je davčna. komisija zborovala, so se posvetovale vse skupine gosposke zbornice, kar dokazuje, da so pairi dobro prera-čuniii vse posledice. Ker gre vladi za. to, da se prej ko mogoče reši novela o osebni dohodnini, je nastop gosposke zbornice zelo neprijeten za njo. Gosposka zbornica se snide 7., poslaniška zbornica pa 9. jan. in takrat se morebiti tudi odloči, čo bo grof Sturgkh še ostal ali pa bo moral iti. RAZBURJENJA RADI ENVER BEJA, Znani Enver boj. ki jc igral veliko vlogo ob mladoturški vstaji, ki je organiziral odpor, proti Lahom v Tripolisu, ki je strmoglavil Kjamil pašo in obnovil mladoturško moč, je imenovan za vojnega ministra. Enver bej je bojevit mož, vojaško se je v Nemčiji izobrazil. Imenovanj« Enver beja za. turškega vojnega ministra in pa nakup dread-naughta. Riode Janeiro je pred vsem Grke razburil, a vznevoljil jc zelo tudi države trojnega sporazuma. Francosko časopisje v prvi vrsti je zelo nevoljno, ker se boji, da bi pustolovec Enver bej ne napovedal Grški vojske in ne veruje Enver bejevim trditvam, češ da sc za miroljubno veliko zavzema. »Temps« očita trozvezi, da daje potuho Turčiji glede na Egejske otoke in ne veruje turški miroljubnosti. A tudi Rusija ni mirna in zbira kakor poroča N Fr. Presse, nafihema močne si'e ob armenski meji za slučaj, da izbruhne grško-turška vojska. Naročajte „Slovenca" Dnevne novice. • Sklicanje kranjskega deželn. zbora, ki je bilo nameravano za 9, t. m., je nekoliko odloženo, ker ima še državni zbor nekoliko zborovati, sodi se da okoli 8 dni k večjem. Potem — okoli 20. t, m., znabiti pa tudi že preje — se snidejo deželni zbori, ki bodo imeli na razpolago kake štiri ledne. — Dopolnilna deželnozborska volitev na Notranjskem. Včeraj se je zbralo v Št, Petru na Krasu nad 200 zaupnikov S. L. S. iz sodnih okrajev Postojna, ilirska. Bistrica, Senožeče, Lož, Cerknica, Logatec. Zaupniki so soglasno sklenili, da bodi kandidat S. L, S. pri dopolnilni deželnozborski volitvi v zgoraj omenjenih okrajih državni por.lanec Jožci Gostinčar v Ljubljani. Izvršilni odbor S. L. S. je temu sklemt notranjskih zaupnikov soglasno pritrdil, -f Csnj. naročnike, ki nam pošiljajo naročnino po položnicah, vnovič opozarjamo na to, da prejme uprava našega lista take pošiljatve šele čez 3 ali 4 dni in da torej ne more lista odposlali takoj drugi dan po odpošiljatvi, ako naročnik odpo-šiljalve ne naznani istodobno po dopisnici. To smo opetovano omenili v našem listu, vkljub temu prejema uprava še pritožbe, češ, denar ste že prejeli, lista pa še sedaj nisem prejet. - Urarl je dne 5, t, m. v Kranjski gori č. g. Jožef Pečar, vpok. duhovnik v 66. letu starosti, po 381etneir> mučnem trpljenju. Pokopan je bil danes dopoldne ob pol 11. uri na domačem pokopališču. N. v m. p.! K tiskarskemu gibanju. »Hlas- poroča, da je društvo kršč.-soc. tiskarskih pomočnikov na Moravskem z ozirom na to, da je 31. dec. 1913 potekla dosedanja delovna in plačilna pogodba, — stavilo delodajalcem svoie posebne zahteve brez ozira na zahteve ostalih organiziranih tiskarskih pomočnikov. Te zahteve so vse tiskarne sprejele in bo ta začasna pogodba ostala v veljavi dotlej, dokler se v Avstriji ne vpelje nov splošno veljaven tiskarski tarif. Razume se, da radi Lega socialnode-mokraško časopisje organizacijo kršč.-soc. stavcev na Moravskem psuje, — Več tiskarn, ki so začasno podpisale pogodbo, diktirano od dunajskega soc. dem. vodstva, je podpise preklicalo, — V Trstu se je preteklo nedeljo vršil shod tiskarskih delavcev v gledališču Fenice. Stavci so na shodu s stoli napadli V. Kutina, lastnika in urednika »Code- ter ga re.nili, — V Trstu je pričela izhajati »Edinost* trikrat na teden, Slavi jo urednik Ekar, -i- Tiskarska, stavka. > Izmed slovenskih listov sta se do danes edino-Ie »Slovenec« in »Edinost« postavila proti zahtevam slavcev. — piše glasilo učiteljske tiskarne, ki mu pravijo »Dan«, Pritožuje sc, da ne privoščimo stavcem malega izboljšanja in govori nekaj o izkoriščevalcih delavcev. češ, da delodajalci bogate na račun delojemalcev. Kdor pozna razmere »Učiteljske tiskarne«, počili mora smeha temu »gavgarskemui dovtipu; kajti »Učiteljska tiskarna« jc v kratkem času svojega obstoja »izkoristila« svoje delavce za. okroglo kakega pol milijona kron — za toliko sc je ta izkoriščcvalka že doslej zadolžila iz golega prijateljstva do delavstva. Toda kaj briga one učitelje, ki .vodijo* to tiskarno njih pišhavo podjetje, da le sami ostanejo pri koritu lako dolgo, dokler bo kaj »pičec v njem, Ni sicer naš namen prepirali se z »bogatini« iz »Učiteljske tiskarne«, kdo jc prijatelj delavstva in kdo nc; omenimo samo, da so v celi Avstriji malo-dnne poleg socialnodemokratičnih ediuo-lc »Narodna« in Učiteljska« tiskarna ugodili — seveda na papirju — pretiranim zahtevam tiskarskih pomočnikov ter tako kršili solidarnost izkoriščanih 1 islnikov , tiskarn. Kakor čttjemo, je v Učiteljski ti- j skarni< ie te dni izbruhnil konflikt med j vodstvom in pomočniki zaradi prevelikega ' prijateljstvo do delavstva. Zloba ali nevednost. pri Ivronstadtu na Solnogiaškcni je bil j zavratno ustreljen in oropan 37-Ietni drvar Blaž Kozorog s Koritnice. Iz gozda, kjer jc drvarilo tudi več njegovih rojakov in drugorodcev, je šel oni dan v Kovadno kupit obleko. Ker je imel svojega denarja le 60 K, si je izposodil še 60 K. Za obleko jc dal 75 K. Sodi se, da je potem zapustil mesto in se vrnil v gozd. Sledil mu je gotovo ropar, ga na samoti ustrelil, mu pobral denar in novo obleko, ki jo je imel na sebi, in ga zavlekel v sami spodnji obleki v listje. Našla ga je neka žena, ko je grabila stol jo. Orožniki so zaprli več miših drvarjev, ki so jih pa kmalu izpustili, ker jim niso mogli dokazati zločina. O roparju ni še do sedaj nobenega sledu. — Dol pri Hrastnik«. V nedeljo 11. t. m. se vrši ©bčni zbor S. K. izobraževanega društva. Obenem bo ustanovitev Dekliške Zveze. Govori gospod dr. Hohnjec. — Nesreča. Na sv. Štefana dan sc je ubil pri sv. Jurju na Griču pri Izlakah Štefan Kralj, padel je preko balkona Kaprolove gostilne ob 2. uri zjutraj. Zapušča ženo in 8 otrok, katerim je očetova smrt napravila globoko žalost, Poprej je bil dva dni prebil v ru-dokopu v Zagorju, pa je bil nekam omotičen ter je zgrešil izhod. — Novo ustanovljeno poštno lm. brzojavno ravnateljstvo v Celovcu so le dni otvorili na slovesen način. Navzoči so bili: gen. poštni ravnatelj pl. Wa- i gner-Jauregg, dež. predsednik dr. ba-i ron Fries-Skenc, knezoškof dr. Kalt-ner, dež. glavar baron Aichelburg, župan Metnitz in drugi. Slavnostni obed se je vršil v hotelu pri »Avstrijskem cesarj u«. — Samouraor j?ostilMlčarke. V Celovcu so iz kanala potegnili mrtvo žensko, ki jc baje identična s 34-letno go-stilničarjevo soprogo C. M. iz Sv. Martina. — Ukradene cerkvene slike. V celovški župni cerkvi pri sv. Ilju jc bila te dni iz zakristije ukradena na platno slikana slika. Začasno so na dotično mesto obesili drugo sliko, ki jc pa bila tudi ukradena. — Nagla smrt. št. Jernej, 26. decembra. Sv. Štefana dan je šla krasna procesija — petdeset parov konj v Sta-rovas s svojimi jezdeci priporočit so sv. Štefanu za varstvo. Nazaj grede napadejo Franceta Gorenc z Gradišča slabosti in sicer vedno zdravi 42 let stari France je bil v kratkem — mrlič. Res čuden slučaj. Prošnje za davka prosti bencin, Prošnje za dovolitev davka prostega bencina je vlagati pri c. ki*, finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Če se ima davka prosti bencin vporabljati v obrtnem obratu, je vlagati prošnje potom trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica ima presoditi pravilnost navedb in poslati prošnjo s svojo izjavo c. kr. finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani. Prošnje so kolka proste. Predmetne prošnjo morajo stranke od 1. januarja 1914 dalje vlagati le poslužujoč s" posebnih formul ar j e\, katere je dobiti pri oddelkih finančne straže. Vsako prošnjo jc vlagati v treh izvodili — Zima in. tatvine v Istri. Iz Krijn- ge v Istri nam pišejo: Gornja Istra je vsa v snegu; srednja in južna sta brez snega, vendar jc zelo mrzlo. Ljudje izvanredno zdravi. Minulo leto je bilo rojenih 62, umrlo jih je pa samo 27. Porok je bilo 16. — V Benečiji pridno kradejo ovce in prašiče. Dobro skrbe, da se ta obrt brez patenta ne zatre... Ako so najde kaj ukradenega, se najde vselej v Benečiji. Njihove zapovedi se glase: 1. ukradi, 2. prinesi domov, 3. skrij, 4. oderi, 5. skuhaj, 6. pojej, 7. nc povej ne Bogu nc vragu! Benečija je oni del zapadne Istre, ki jc spadal pod benečansko rebubliko. — Alkohol morilec. Radi preobilo zaužitega. alkohola se je v Pulju zgrudila na cesti 37letna A. Hočevar. Poklicali so reš. voz, kateri je alkoholistinjo prepeljal v deželno bolnico. Nesrečnica je že med potjo umrla za alkoholnim zastrupljenjem. Hočevar je bila žalibog Slovenka doma iz Gomilskega na Štajerskem. Živela je že več let v Pulju, neporočena z nekim moškim in bila kakor se čuje zelo delomržna. Žalostno življenje, še žalostnejša smrt. — Lepa Rusmja in kranjski rudar. — Nevesta pustila ženina. Amerikauski listi poročajo: vRus Kenowsky, bivajoč v Cle-velandu, O., je gotovo debelo pogledal, ko je dobil od agenta »American-črte« brzojavko, da se je poročila na Ellis Islandu Eva Gardelfska s Slovencem Ivanom Kna-flom, rudarjem v Bridgeport, O. Evi je poslal zaročenec Kenowsky denar za pot, nakar se je ona odpravila iz domovine s trdnim namenom, da ga vzame za moža. Na parniku »St. Paul« se je seznanila s Knafiom, ki ji je začel takoj prigovarjati, da naj pusti Kenowskya, ko ima vendar bližje boljšo partijo. (S tem je mislil pre-metenec seveda nase.) Na Ellis Islandu so parček zaprli, ko sla pa izjavila, da se hočeta vzeti, so ju poročili in spustili na prosto. Mlada ženica je morala prej še za trdno obljubili, da ne bo šla v Cleveland. — Po krivem na smrt obsojen? Dne 14.. sepi. leta 1912 so našli na cesti, ki pelje iz Judenburga v Pohnsdorf razkosano truplo brez glave, v katerem so sorodniki spoznali trgovca z živino Franca Schwarz iz Niederwölza. Kol storilca so 25. sept. v Ljutomeru aretirali 42letrega mesarskega pomočnika Dominika Pole, pristojnega v Gorje. Pole je krivdo ves čas — pri prvem zaslišanju in pri glavni obravnavi, ki se je od 13. do 18. jan. 1913 vršila v Ljubnem — odločno tajil in dosledno izjavljal, da je roparski umor izvršil njegov tovariš, neki Pollak, katerega je natančno opisal. Pri glavni obravnavi se je iz lasine volje kot priča oglasil raznašalec telegramov Ivan Kristel in izjavil, da Pollaka pozna in da ga jc 17. nov. 1912. videl na kolodvoru v Judenburgu. Njegov opis o Pollaku se je popolnoma strinjal s Polčevim. Vendar je bil Pole 18. jan. 1913 obsojen na vislice, a ga je cesar pomilosfil. Svojo kazen odseda v karlauški kaznilnici, kjer je vedno tih in mračen. Je že od preje sušičav in je bolezen v kaznilnici še napredovala. 3. t. m. je pa orožništvo v Kozjem prijelo nekega moškega radi potepuštva, iz čegar listin in pisem, ki so jih našli pil njem, izhaja, da je to že kake SOkrat predkaznovani zlikovec Pollak, s!ar 36 do 40 let. Tudi njegova zunanjost popolnoma odgovarja Polčevemu opisu. Pollaka so izročili okr. sodišču v Ljubnem. Ako se izkaže, da je to res osumljeni Pollak, se bo proces radi gori navedenega roparskega umora v najkrajšem času obnovil, — Na železniški prc£i ubit. Včeraj se je vračal po železniški progi iz Grosuplje, domov v Spodnjo Slivnico posestnik Jožef Gruden. Mož je pred leti pri delu izgubil desno oko, zato ni zapazil, da ra desni strani prihaja vlak. Stroj je moža zagrabil in ga vrgel s trko silo na levo stran na neki kamen, cla je bil mož takoj mrtev. Zapušča sedem nepreskrbljenih otrok. Rodbini naše sožalje. Oh ti cigani! Tako je zdibovala 26. m. m. po Novem mestu vže priletna Katra Gerden iz Poloka pri Vel. Loki. Pravila je, da ima pri sodniji opravili radi ciganske goljufije. Pripovedovala ja ta-lc dogodek: »Meseca novembra začeli sta prihajata k meni, kakor zdaj vem, dve ciganki in to Johona in Berta Ful, Pripovedovali sta mi, posebno starejša, da so ji moža zaklali. Da je bil dober mož in da mu je bilo ime Rihard Reichardt, Molili sia vedno. Pripovedovali sta mi, da sla vedeževalki. Taki sta bili, kakor malo manj kot svetnici. Starejša, to je Johana, jc meni zaupno dejala, da je velika bolezen in nesreča v naši hiši in da se bode to kmalu pokazalo. To pa da more ona odpraviti s sv, mašami. Predno pa je za maše dati, mora poskusiti, da-li ima še to moč. Dala mi je domačo prejo in mi rekla, naj jo »razfec-lam«. Pri razfecljanju naj izgovarjam sv. križ in to v imenu Boga Očeta in Sina in sv. Duha. Ona pa je med tem kleče nekaj mrmrala, Razteclano prejo sem dala potem na poziv ciganki, ta je to skupaj I stisnila in jo položila na mizo, To razfecla-»o in siisnj'.'io predi - se je začelo vzdihovati. S«i <. cič vnka vzdihirila in deja- la: »Mati, imam moč in vse bom zamogla narediti«. Rekla mi je, naj ji dam 5 K za mašo. Dala sem ji, nakar je odšla. Prišla je drugič, govorila isto. Tako jc prišla mnogokrat in zahtevala vedno več od mene, Dala sem ji po 50 K — 100 K — in 200 K. Povedala mi jc, da je brala v črni knjigi, da je pred več leti umrla v naši hiši žena, katera je zapustila poln lonec cekinov in da ta hodi po pokopališču. Da to dušo lahko reši in lonec cekinov dobi, zato potrebuje eno kokoš, pleče, masla, novo obleko in klobuk, ter mrtvaški prt. Zahtevala je 200 K. Dala sem ji 200 K — za te stvari. Povedala mi je, da jo zdaj ne bo, ker mora na pokopališču in v obiižju istega čakati, da pa moram biti o tem tiho, ja nikomur nič omeniti, kajti drugače, če ljudje to zvedo, bi znorela, kakor v vasi neka kmetica Zajka. Med tem časom pa bo pošiljala drugo k meni, da mi povedo o stvari. Tako je res parkrat prišla mala ciganka Berta Fuf, Pripovedovala mi je, da Johana vidi vsakokrat ono dušo, da bu kmalu rešena in da bode tudi lonec denarja rešen, samo da rabi še 100 K, — Dala sem jih. Tako je prišla še dvakrat, Dala sem ji še 40 in 20 K. — Mojemu možu sem vzela iz hlač denar in zato je prišlo to na dan. Priznala sem svojemu možu Francu vse spletkarije in povedala, da sem naredila 1040 kron dolga, Bala sem se, da se res ku v št. Lovrencu. Bala sem se, da se res uresniči, da bom zblaznela, posebno, ker sem imela ženo za pošteno in res skoraj svetnico. Malo ciganko so že vjeli, veliko Johano Ful, doma je iz Grahovega, pa še niso dobili, — pa kaj nuca, denarja ne bo več!« — Sorodnik Ful — Rak pa je radi sleparij ušel iz zapora sodišča v Šoštanju, Omenjeni ciganki je nekaj časa novomeško županstvo v stari pečnici preskrbovalo in to za časa porotnega slučaja — ker je Johani Ful sorodnik Rak priležnika ubil,_ GOSTOVANJE HRVAŠKE OPERE V LJUBLJANI. Aída, Opera pripada zadnji dobi Verdijevega delovanja, V njej sc je pokazal Verdi šele pravega mojstra. Aida je brez-dvomno njegovo najlepše delo, ki združuje lepo melodijoznost. s pestro harmonijo in neprisiljeno figuracijo. V njej je stopil Verdi odločno velik korak naprej. Spisal je opero za slavnostno otvoritev laške opere v Kairi, kjer se je prvič pela 24. dec-1871 leta z najlepšim uspehom. Dejanje se vrši ob Nilu v prestolici Memfis. Egipčani so ujeli v boju z Etijopci tudi Aido. hčerko etijopskega kralja, ki služi nepo^ znana kot sužnja kraljevi hčerki Amneri-di, V novem boju zoper Etijopce ima voditi čete mladi Radames, ki ljubi Aido, a uživa vse simpatije in naklonjenost Am» neridino. V boju Radames slavno zmaga. Med ujetniki se nahaja tudi Aidin oče, eti-jopski kralj Amonasro, Dejanje je polno konfliktov. Ljubezen Aide, revne sužnje, proti kraljevi hčerki Amneridi, ki plamti ljubezni do hrabrega Radamesa. Ta pa ljubi Aido in zametuje vse ponudbe Ame. ridine. Ko gre Radames na boj, je duša ubog» Aide do smrti žalostna; bije boj ljubimca proti očetu. Radames gre proti njenemu očetu. Ne ve si pomagati, ne svetovati, zaupno pade na kolena in prosi, naj ji peí morejo bogovi v tem razdvojenem polcf žaju. Ko se vrne Radames zmagoslavno Í2 boja, mu ponudi kralj roko svoje hčerke, Radames pa pove Aidi pri zaupnem sestanku, da mora iznova na boj in da po, zmagoslavni vrnitvi odkloni Amnerido in poprosi kralja za Aido, kateri hoče ostati zvest do smrti. Med ujetniki je bil tudi Aidin oče. Etijopci se iznova upro, Amonasro prosi Aido, naj izve od Radamesa, kod so krenili Egipčani, da bi s tem izdal njih bojni načrt in olajšal napad Etijopcem. Hud boj bojuje Aida: poštena, iskreno udana dragemu Radamesu, ali poslušna očetu, reši ponižano domovino gotove pogube. Zmaga ljubezen d.o domovine, Preclno je Radames radi izdajstva sojen, ga hoče Amnerida za njegovo ljubezen rešili, toda on ostane neomahljivo zvest Aidi in gre odločno v tcmnico smrti, odkoder ni rešitve na ta svet. Hude konflikte, ki so tako bogato na-gi-omadeni v operi, je Verdi v godbi krasno interpretiral. Dejanje je sila dramatično in se posebno v godbi naglo stopnjuje. Treba toroj do dobrega i-speha fine rutine in izredno dobrin moči. Vrli veščak Verdijevih oper pl. Faller zna pogoditi pravi tempo, zato je uspela opera nad vse sijajno. Voditi tako mnogoštevilen ensemble tako točno in tako mirno, zato je treba mojstra prve vrste. Ulogo Aide jc peln. gdčna Koroščcva dobro. Prav dobra je bila v solopartijah, primerna v duetu in zboru. Njen spev jc v pin pp daleko boljši kot v f ali ff. Igra je bila dobra, mimika morda mestoma celo pretirana. Ko bi bila barva obraza malo manj evropska, nc bi bilo v škodo ulogi. Dovršena jc bila v igri in petju uloga Rodamcsova fá. Jastrzebskil. Odkrito pri- znanje mu. Jasfrzebski je umetnik prve vrste. Poklonjen mu je bil lep lavorov venec s trobojnico. Aidina rivalka Amneris (ga Horva-tova) je bila živa kraljičina. Pri vsakem nastopu menjajoč prelestne toalete je ostala vendar v igri vedno strogo konse-kventna in situaciji primerna. Kot strele so švigali njeni nesrečni pogledi zdaj na rivalko, zdaj na drugo bitje, ki ni čutilo vročega ognja njene ljubezni. Prav lep je bil prizor v sceni zadnjega dejanja, ko prisluškuje obsodbi. Tu je bila polna umetnica na vrhuncu. Njeni ulogi se je lepo prilagodil oče — nikralj Tošo Lesič s svojo majestetično-umerjeno igro. Vsaka kretnja, vsak mig je bil kraljevski. , , . Kontrast mu je bil v postavi, noši^igri jn vedenju Amonasro (Kondracki). Tudi Etijopec nima bolj divjega pogleda, kot je bil njegov. Krasni igri je pomogel do posebnega uspeha še primerni pevski aparat. Ulogo je šteti med najboljše. Z Aido sta tvorila krasno harmonično dvojico. Zbor duhovnikov - sodnikov je vodil Ramfis (g. Križaj). Križaju podobne uloge resnega, dostojnega značaja posebno lepo prijajo. Lepo je bilo posebno stopnjevanje pri sodbi. Zbor je imel topot veliko ulogo. Moški posebej, ženski posebej in združeni mešani zbor. Njegova sigurnost in točnost je občudovanja vredna, pa naj že pojo na odru ali za sceno. Najmanjše netočnosti, najmanjše nervoznosti ni zapaziti. Vzoren red, čista intonacija, čil materijah Krasno se prilagodi orkestru in solistom. Opera je sijajno uspela. B. LjDbljflDSke novice. lj Veliko skioptično predavanje. Včerajšnje skioptično predavanje je bilo eno najlepših, kar smo jih doslej videli. Slike so zares izredno krasne, zanimive in izvirne. Predavanje se bo jutri v četrtek ob pol osmih zvečer ponovilo v Ljudskem, domu, in bo trajalo poldrugo uro. Kdor hoče nekoliko globlje pogledati v balkanske razmere in se poučili o najnovejših dogodkih, naj nikar ne zamudi te prilike. lj Za nagrobni spomenik poslanca dr. Ign. Žitnika je nabral g. Karol Majce pri sledečih gg.: Majce, pl. Malahovski, Jeglič, Srečnik, Kavšek, Stuhec, Tratnik, Jelnikar, Bajec, Papež, Oven znesek 11 K. lj Družabni klub ima svoj zabavni večer v četrtek 8. t, m. na verandi hotela »Union«. Pričetek točno ob 8. uri zvečer in se prosi točnega dohoda, ker se bo zaključil že ob 11. uri zvečer. lj Med največjimi finančniki. Neki dunajski založnik je izdal za leto 1914 »Bančni koledar«, v katerem se nahajajo slike najuglednejših avstrijskih financirjev, med temi predsedniki vseh dunajskih velebank in par drugih. Slovanske prejemnike koledarja je veselo iznenadilo, da se nahaja med temi slikami tudi slika — Ivana Hribarja in dolgo se v krogih slovenskih denarnih zavodov ni tako smejalo, kakor videti »Njega« v eni vrsli z Moravvitzem, Feilchenbluhem 'in drugimi finančnimi kapacitetami in nehote se je mislilo povsod na brilijantne Hribarjeve transakcije, kot Vrhnika, Žalec, hotel Triglav, Predovič, Kanic, bosanske gozde, tržaško steklarno itd. itd. in seveda tudi na »Ljublj. kroditno banko«, koje delnice so bile v zadnjem času pod »pari«. Ali niso to dokazi, da Hribar spada med največje avstrijske finančne — ženije? — Imenovan jo za suplenta na gimnazijo v Kranju g. Ernest Tomec. lj Umrljivost v Ljubljani. V preteklem letu je v Ljubljani umrlo 1178 oseb, tedaj 32 manj kakor leta 1912 in 194 manj nego leta 1911. Od teh 1178 oseb jih je umrlo dobrih 58% v raznih hiralnicah, ubožnicah, sanatorijih in bolnicah, kamor zahajajo večinoma bolniki s kmetov. Izredno ugodne zdravstvene razmere preteklega leta pa imajo svoj vzrok tudi v tem, da jc vsled hladnega poletja izostala sicer običajna umrljivost otrok v prvem letu. lj Umrli so v Ljubljani: Pravhar Simen, mestni ubožec, 88 let. — Lovro Malin, mestni ubožec, 52 let — Josip Goršič, rejenee, 2 meseca. — Fr. Žclj-kovič, miner, 20 let. — Ivan Jcnškovič. sin pekovskega pomočnika, pol leta. — Marija Kermelj, zasebnica-hiralka, 80 let. — Franc Oblak, hlapec, 41 let, lj Društvo e. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev priredi v soboto dne 10. januarja 1914 ob 8. uri zvečer, pod pokroviteljstvom nn d oskrbnika, gosp. Jos. Flereta v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani predpuStno zabavo, h kateri občinstvo najljudncje vabi. Vstopnina za osebo osebo 1 K, družinske vstopnice za osebo 2 K lj Nesreča na državnem kolodvoru. V nedeljo je ponesrečil na državnem kolodvoru železniški delavec G^liot, Paclel je med delom pod železniški voz. Kolesa so mu povozila in zmečkala desno roko. Ponesrečenca so prepeljali v dež. bolnišnico, kjer so mu odrezali roko. lj Zglaševanje. Razglas c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 28. marca 1913, štev. 13 dež. zakonik o uredbi zglaševanja v okolišu c. kr. policijskega ravnateljstva v Ljubljani predpisuje, da mora premembe v rodbinskem stanu strank vsled rojstva, ženitve, možitve ali smrti imetnik stanovanja v osmih dneh po nastopu dotičnega dogodka tudi zglasiti pri c. kr. policijskem ravnateljstvu. Z ozirom na to, da se ta predpis mnogokrat zanemarja, opozaja c. kr. policijsko ravnateljstvo na to določilo s pripombo, da bi se moralo v slučajih prestopkov v zmi-slu omenjenega razglasa kazensko postopati. lj Na poti v bolnišnico umrl: V pondc-Ijek popoldne so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico Kobijevega hlapca iz Podpeči Fr. Oblaka. Ko so ga v bolnišnici hoteli oddati, so opazili, da je že mrtev, nakar so ga potem prepeljali v mrtvašnico k sv, Krištofu. lj Nezogda. Ko so v soboto v Rožni dolini orali sneg, je gostilničar Oražen stopil preblizu pluga, pri čemur mu je šel žc-belj skozi levo stopalo ter težko telesno poškodoval. TAJNA POGODBA MED SRBIJO IN RUMUNIJO. »Novoje Vremja« objavlja besedilo lajne pogodbe med Srbijo in Rumunijo. Ali je pristna ali ne, se seveda ne ve. Glasom »Novoje Vremja« določa ta pogodba: Obe državi si garantirati medsebojno sedanjo in prihodnjo posest; zato se bodo vsi morebitni spori medsebojno reševali sporazumno. Ako bi posest srbskega kralja ogro-ževala kakšna tuja država, obljublja ru-munski kralj priti Srbom na pomoč. Ravno tako pa se srbski kralj zavezuje, v enakem slučaju priti rumunskemu na pomoč z 200,000 vojaki. V dogovoru se določuje tudi interesna sfera. Članek dobesedno pravi: »Njegovo veličanstvo kralj srbski izjavlja, da bo smstral vse dežele, ki se nahajajo severno od Donave in Transilvanskih alp, kjer prebivajo sami ali pa v veliki večini Rumuni, kot dežele, ki spadajo pod interesno sfero rumunskega kralja.« Člen XII.: »Njegovo veličanstvo kralj rumunski izjavlja, da bo smatral vse dežele južno od Donave in zapadno cd Tise, pod inier. sfero srbsk. kralja spadajoče.« Čl. XV. ima to-le značilno vsebino: »V slučaju spora, kot tudi v vseh slučajih, v katerih carska ruska vlada, pri morebitnih zunanjih dogodkih poda eni ali drugi državi kakršnokoli si bodi diploinatično ali pa vojaško pomoč, zavisi končna rešitev od razsodišča ruskega imperatora.« Pogodba velja za deset let. Zodnje vesli. GRČIJA DOBI OTOKE. — IZZET PAŠA IZVOUEN ZA KNEZA ALBANIJE. Rim. Oiicielno se potrjuje, da je zdaj tudi trozveza priznala Grčiji vse egejske otoke razun Imbra in Tenada. Obisk Veni-zelosa v Rimu, kamor dospe grški premier v petek, bo položaj le še bolj razjasnil. Novo skrb pa prizadeva velika mladoturška agitacija proti Wiedu in za Izzet pašo v Albaniji. Potrjuje se, da so muslimanski barjalctari izvolili Izzet pašo za albanskega kneza. NENAVADNI PREOBRAT V ALBANSKEM VPRAŠANJU. Carigrad. Izzet paša je izdal prokla-macijo, v kateri prevzema albanski prestol. V ALBANIJI JE VSE NAROBE. Valona. Kemal beg je včeraj tu proglasil obsedno stanje nad mestom. SRBSKO - RUMUNSKA TAJNA POGODBA. Budimpešta. >Pesti Hirlap« objavlja, tajno pogodbo med Srbijo in Rumunijo proti-Avstriji, katero je že objavilo »Novo Vreme«. Merodajni politični krogi sodijo, da je ta vest slaba pustna šala (?) RUMUNIJA ZA ALBANCE. Peterburg. Ruska vlada je bednim Albancem nakazala 50.000 rubljev. NOVA METLA. Carigrad. Enver beg je vpokojil šefa generalnega štabu, bivšega mornariškega ministra in 200 generalov, polkovnikov in podpolkovnikov, skupno 280 ljudi. RUSIJA ENERGIČNO NASTOPI. Peterburg. Ruska vlada bo v zad -vi nemške vojaške misije storila vnovič energične korake v Carigradu in Berolinu. KRST NADVOJVODINJE. Dunaj, V navzočnosti cesarja se je izvršil krst hčerke nadvojvodinje Cile. Dali so ji ime Adelhcit. Razne stvori. Nezaslišana draginja živil v Alaski. Američanka Harriet Labadic poroča v nekem newyorškcm časopisu o življenjskih razmerah v Alaski. Pravi, da vlada po vsej Alaski silna draginja živil. Sama je plačala za eno jajce 2 K, za eno oranžo 85 vin,, za eno majhno govejo pečenko 20 kron, za en pečen krompir 2 K. Ta draginja je pa razumljiva, ker se mora vsa hrana pripeljati od daleč, in sicer poleti na ladjah; pozimi, ko zamrzne morje, jc mogoče kako stvar dobili le s sanmi, ki jih vlečejo psi. Toda kako potovanje jc tako nevarno, da se ga le malokdo loti; mnogo takih karavan je že zmrznilo. Gospa Labadic piše, da na vsej Alaski ni niti ene krave, komaj par kokoši, ki komaj poletje prežive, pozimi pa celo v zakurjenih prostorih poginejo. Edina zelenjava na Alaski je solata in paradižnik, ki ju guverner goji v svojem rastlinjaku. Krvav zločin. Iz Gorice se poroča : Te dni je na alessijskem kolodvoru neki elegantno oblečen tujec tamkaj stoječemu hotelskemu slugi izročil potni kovček, češ naj ga nese v hotel, kamor bo tudi sam kmalo prišel. Ker pa tujca tudi naslednji dan ni bilo, iz kov-Čeka pa je prihajal neznosen smrad, — so končno kovček odprli in našli v njem že gnjijočo moško glavo z vratom in nad členki odrezano fino žensko roko. Ker sta se nahajala na prstih te roke dva dragocena briljantna prstana, je jasno, da no gre za roparski umor, ampak najbržo za dvojen umor iz ljubosumnosti. Podrobnosti so še nobenih ni dognalo. Mnenje gospoda profesorja dr. H, Schlofferja, profesorja kirurgije v Iuomosin. Gospod J. Serravallo Trsi. Potrjuj'em Vam prav rad, da večkrat in z uspehom predpisujem Vaše železnato kina vino S. Serravallo. Inomost, dne 3. junija 1911. r Profesor Schloffer, StrokoYi\i zdraYiyK za očesne, ušesne, r\osne in vratr\e bolezni dr J. Pogačnik „ zopet orclinira , flO-IWMllW/aím.) sék eo K MENAMI IPMI1C strokovni zdravnik za ženske bolezni Ljubljana, poleg magistrata zopet ordinira d Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem jn preC. duhovščini naznanjamo, da jo Vsemogočni poklical k Sobi, po dolgem 3N letnem trpljenju, našega ljubega, dobrega brata in strica, gospoda Jožefa Pečarja duhovnika v pokoju v 60. letu njegove starosti. Truplo predragega ranjkega bo 7. t. m. ob pol ti. uri dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališča preneseno in k večnemu, zasluženemu počitku položeno. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Priporočamo nepozabnega rajnika v molitev in blag spomin. Kranjska gora, 5. jan. l'J14. Uršula Pečar, sestra in sorodniki. zdravniško priporočeno kritvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg (ranko po poštnem povzetju K 4-50. Edina zaloga Br*. llowakowič veletrgovina vina, vermoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd. Ljubljana. 263i IIIIIIMlinillllllllllMIllllllllllllllllllHalllllllllMIllllllllllMMIlllllllllllllllinill Češki premog v kosih, češki brketl znamke ,,K. K." (neprekosljivi), Češki koksbriketi, šlezijski oljnati koks, šlezijski pečen koks, šle-zijski Faulus-briketi, višek vsega kuriva, v najkrutejši zimi takoj poln uspeh, cene brez konkurence, priporoča prodajna pisarna J. Pan-lin v Ljubljani, Nova ul. 3. 29 Osmošolec išCe inštrukcije ali sploh kako drugo službo. Ponudbe na upravo lista pod „Inštrukcija". 77 Or 229 ^ PZ im «J sa ra ~ Si <1 O i- - » C* i- «S CSJ , t a O 'TC, if iiiiiiif »iia«»aiifiii>iiitiaiiiiiiii«iiiiiiiMiiiiffifitiiiiit in rabi zalo jedilno masi „Ceres" pri kuhanju, pečenju in praženju. Ve tudi, da vsebuje živalska masi dostikrat 15% vode in vzainc vsled tega pri vporabi jedilne masti „Ceres", ki jc popolnoma čista in nc vsebuje vode, vedno '/•> manj nego kake druge jedilne masti, jedilno mast „Ccres" priporočajo zdravniki bolnim na želodcu. \ »•!> L mM - m \\ S AMÄTORIÜM • EMONA 2A-NOTRAJMJF •IN-raRURGICNE BOLE Z MI. • PORODNIŠNICA. I' ^ LJUBLJANA • KOMENSKEGA- ULIC A 4 i w SEF-ZERWMK FRT/WJ • DR- FR. DERGANC | Podpisani cestni okrajni odbor v Št. Vidu nad Ljubljano razpisuje službe deželnih cestarjev za: !. občino Šmartno pod Šmarno goro, 2. občino Dobrava pri Ljubljani, 3. občino Vič pri Ljubljani. V teh občinah bivajoči prosilci imajo prednost. Prošnje nai do 15. januarja 1914 pri cestnem okrajnem odboru vlože. Cestni okrajni odbor v St Vidu nad Ljubljano, dne 2. januarja 1914. 61 Najfinejše, zajamčeno naravno, iz pasterizirane smetane izdelano pristni, i ist i, planinsko cve-lični - čajno maslo M 1'] il Emendolski, Groyski, Tilsitski, lidamski, Roquefort, Tra piston, Gorgonsola. Nadalje skuto, jajca, kuhano maslo in maslo za kuhanje, pošilja vsak Cas po najnižjih dnevnih cenah in poljubnih množinah zveza kranjskih mlekarn „MLEKARSKA ZVEZA" v Ljubljani, Kranjsko. 374-' Lokal ♦ Kolodvorski ulici št. 35, pripraven za malo pisarno, čevljarja, brivca uli nrarja, sn odda, Več se izve pri D. Rovšeku, fotografu. 73 Ali ste že ponovili naročnino? Št. 53 ud. Rsz Zaradi oddaje 75 sredi ljutomerskih goric, v najboljši legi, po zmerni ceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Več pove upravništvo .,Slovenca'- pod št. 55. zlatorumen trčan, zajamčeno čist v deži-cah s 4t/j kg vsebine razpošilja po K 8*50. Čebelama 3944 Ilirska Bistrica. Dokazano dobro idoča mestne vožnje za let d 1914, ISSB^ E8i6„ vršila sc bode pri mestnem magistratu ljubljanskem dne 22. januvarja 1.1. ob 10. dopoldne v pisarni mestnega stavbnega urada (v hiši meščanske imovine II. nadstropje) javna pismena ponudbinska razprava. Ponudbe, kolekovane in opremljene z vadijem 400 kron, v katerih je navesli za označeno prevzetno zahtevane jednotne cene v številkah in besedah, izročiti je zapečatene do določenega roka pri mestnem stavbnem uradu, kjer so tudi dražbeni pogoji ob navadnih uradnih urah vsakemu udeležencu na vpogled razgrnjeni. Tudi je v ponudbah izrecno izjaviti, da "jemlje ponudnik na znanje podučilo o dolžnosti, kolekovati ponudbinske pripomočke v smislu predpisov celokupnega ministrstva z dne 3. aprila 1909 d. z. št. 61, ki se dobivajo pri mestnem stavbnem uradu proti odškodnini 4 vinarjev za kornad. Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale clražbenemu razpisu in dotičnini pogojem, na take, ki se bodo pogojno glasile in konečno na take, ki bi se prekasno ali celo naknadno vložile, se ne bode oziralo. Izrecno se določa, da si mestna občina pridržuje neomejeno pravico, razpisane vožnje po svojem preudarku oddati tudi drugemu, nego najnižjemu ponudniku. Mestni magistrat si pridržuje tudi pravico pogodbo po preteku dobavne dobe pod istimi pogoji, kakor v pretekli triletni dobi (1914—1916) z podjetnikom za daljšo dobo treh let podaljšati. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 5. januvarja 1914. (z vojaško kantino) na štajerskem se radi trajne bolezni ceno proda. Cena 45.000 kron, gotovine sc potrebuje 25.000 kron, drugo ostane lahko vknjiženo na posestvu. - Ponudbe in pojasnila Jos. Jcglitsch, gostilničar in posestnik, Slovenska Bistrica, Štajersko. ,'¡855 1 obstoječe iz 12 oralov (j oho v) travnikov, gospodarskega poslopja, hlev za 15 krav in 3 konje, kegljišče, lope za seno. gostilniško koncesijo, vse ob občinski cesti, 3/4 ure (peš) od ljubljane oddaljeno, se poceni proda. Nuslov pove upravništvo pod St. 67. Proda sc 3731 (16) Dober, cen premog vseh vrst prodaja Franc Uher> špediter Ljubljana Selenburgova ulica št. 3 Telef. 286 fg Domača, ivrdka