Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta V 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. * Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". A Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. 216. v Ljubljani, v sredo 23. septembra 1891. Letiiili XIX. Pomenljive izjave. ii. Kar pa se tiče »verske šole", katere se naši učitelji strašno boje, pred katero se križajo naši »naprednjaki*, bodi za vselej povedano, da naše prepričanje je in ostane, naj se prej ko mogoče premeni sedanji sistem. Istina je, da naše šolske razmere še neso take, kakor po nekaterih nemških deželah, a kdo nam je porok, da v teku let ne bodo take. Mlajši naraščaj našega učiteljstva je z malimi izjemami liberalnega duha; o tem imamo dokazov v izobilji; nekateri učitelji so nekako ponosni na to svoje »liberalno" prepričanje. Česar pa človek sam nema, tega tudi drugim ne more dati, in taka je z našo sedanjo šolo. »Politik" je priznala, da se mora „vera v ljudskih šolah spoštovati". Dobro 1 A kdor hoče doseči namen, mora hoteti tudi sredstvo v dosego tega namena. Kdo pa more verovati, da se vera spoštuje v ljudskih šolah, če n. pr. či-tamo stvari, kakor v štev. 32 t. I. lista »Freie pii-dagogische Blatter". Ta med nemškim učiteljstvom jako razširjeni list je pisal v omenjeni številki o Darviuovi teoriji,, da se namreč vsa živa bitja razvijajo iz prvotne stanice (Urzelle) brez stvarnika, da je to že davno dokazana resnica, v katero je treba seznaniti tudi otroke v ljudski šoli 11 Dalje zahteva člankar, naj se odstranijo zastarele zmote krščanstva, imenuje sv. pismo 3500 let staro pravljico in laž, državno oblast pa »nazadnjaško", ker pusti, da se uče te teorije v šoli. Konečno zahteva od učiteljev, da pospravijo iz šole te »starine", to je, da otrokom vzemo vero. Verska šola pa je potrebna tudi z ozirom ua državo, katero razjeda protiverski socijalizem. Pomenljive pa so za nas besede, katere je na izjavo »Politike" prinesel »Grazer Volksblatt", glasilo štajerskih nemških konservativcev. Te besede naj bi prečitali posebno oni, kateri pri vsaki priliki le grde konservativne nemške poslance, ki so z jugoslovanskimi združeni v Hohenwartovem klubu. Tudi dolenjskemu člankarju »Novic" utegnejo malo bolj odpreti oči. »Grazer Volksblatt" je pisal dne 17. t. m.: »Kar je pisala »Politik" in odgovor »čechov", se popolnem strinja v jedni točki , da namreč oba lista naglašata narodno stališče. Narodnega stališča ne prezirajo avstrijski Slovani, bodisi strogo katoliški, bodisi liberalni. To istiuo morda obžalujejo oni bojazljivci, ki si naše države ne morejo misliti brez jednoličnosti na las, ali računati morajo s to istino. Katoliški konservativci računajo s to resnico že trideset let, in vsled tega je nastal oni »železni obroč", kateri je (kakor trdijo pristaši »Der schiir-feren Tonart") baje zabranil napredek na katoliško-konservativni poti. Dokazi so pač ceneni, kakor robidnice. V svet krič^: »Drag čas so potratili nemški konservativci, k e r so se Slovanom vrgli v naročje." A resnica je. da je uzrok pravi ta, ker nismo hitro porabili primerne zaupljivosti. Ako ne bodemo odločno se ozirali na narodue želje Poljakov, Slovencev in Čehov, ne bode katoliška stranka v državnem zboru nikoli n i č dosegla. Ne glede torej na pravico in pravednost slovanskih zahtev zahteva tudi oportunizem, da ostanemo v vedni dotiki s svojimi slovanskimi tovariši. Z drugimi besedami: Mi ne bodemo nikoli ničesar dosegli brez večine, in to dobimo in vzdržimo danes le s previdnostjo in zmernostjo." Due 20. t. m. je pisal »Grazer Volksblatt" mej drugim: »Naš program je: Jednakopravnost vseh narodnostij v šoli in uradu, tako da more v mešanih okrajih vsakdo dobivati šolski pouk v svojem jeziku in pri uradih iskati pravice v materinščini. ... Ta program nam priporoča naša vera in je tudi v naši državi pogoj obstanka." V jednakem smislu je govoril prelat Karlon na shodu v Nemškem Landsbergu dne 8. t. m. Pisec teh vrstic je imel priliko, v osebnem razgovoru z nekaterimi odličnimi nemško-konservativnimi poslanci prepričati se, da ne le dobro poznajo naše opravičene težnje, temveč so tudi vsak čas pripravljeni zanje glasovati. Kdor ne veruje nam, vpraša naj naše gg. državne poslance, in prepričal se bode, kako krivično marsikdo sodi o naših nemških zaveznikih v državnem zboru. Politični pregled. v Ljubljani, 23. septembra. Notranje dežel«. Katoliška učiteljišča. Nemški liberalci se že boje katoliških učiteljišč. Njih listi se že silno jeze nad temi zavodi, ki bodo mnogo nadarjenih dijakov odtegnili liberalnim državnim učiteljiščem. Posebno jih jezi, da najsposobnejši učenci zahajajo v katoliška učiteljišča. Tako je v tisiškem učiteljskem učiteljišču ua Predarlskem bilo mej 87 učenci 33 odličnjakov. Jeza liberalnih listov je pač najboljše priporočilo za katoliška učiteljišča. Blagoslovljenje novega gimnazijskega poslopja v Kremsmunstru. Te dni se je slovesno blagoslovilo novo gimnazijsko poslopje v Kremsmunstru. Naučni minister pl. Gautsch je pri tej priliki v daljšem govoru naglašal zasluge benediktinskega reda za šolstvo iu odgojo v Avstriji. Kaj poreko na to vse tisti, ki vedno zabavljajo proti samostanskim šolam? Rusini bodo letos ob zborovanju deželnega zbora gališkega razdeljeni v dva kluba. Metropoiit, Sembratovifc se sicer prizadeva, da bi spravil Staro-in Mladorusine, ali vse njegovo posredovanje bode najbrž brez uspeha. Businski stvari je pa razkol le v škodo. Poljaki se bodo še manj ozirali na Busine, če se bodo ti prepirali med seboj. Tirolsko. Nekateri italijanski poslanci hočejo, da bi več ne šli v deželni zbor, ker je vlada lani zborovanje zaključila, ko se je ravno imelo začeti posvetovanje o administrativni delitvi Tirolske. Previdnejši italijanski politiki pa sprevidijo, da bi s pasivno politiko ničesar ne dosegli, in odsvetujejo tako skrajne korake. Nemški liberalci se sicer laskajo Italijanom, ali vendar bi jih ne podpirali v odločilnem trenutku. Stoletnica Szecliengijevega rojstva se je po ogerskih šolah slavila tako, kakor je odredil naučni minister. Profesorji pravne akademije v Po-žunu so pa hoteli predavati tudi ta dan, ali našli so šolske sobe prazne. Akademija znanosti v Budimpešti je položila na pokojnikov spomenik lep | venec. L § S T E K. Ponočni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. (Dalje.) Diplar pravi: »Živel sem v ,Liberties-ah', poznam je, ako hočete vas bodem spremljal!" »Tobija!" svari ga doktor; »jaz mislim, da imaš važnejši ualog —" »Nalog moj sem danes v Limericku na pol spolnil; v treh dneh se bodo zbrali v Tipperary, da določijo o zboru v Slieveuamouu, v katerem se bodo baje pomenili o brambi narodovi." »Zbor v Slievenamonu ? O tem prvič slišim." »Ne čudi me, mojster; le oni vedo o tem, ki so danes bili pri volitvah. Jutri se bo slišalo o tem po vsej grofiji; kajti priče gotovo ue bodo molčale!" »Tedaj se je zgodilo nekaj novega?" »Da, mnogo se je pripetilo; glave so se pobijale s palicami in rebra so se lomila z bilti redar-stvenikov; tudi bajoneti so igrali svoje uloge in vodniki mlade Irske so bili vjeti in odpeljani v zapor." »Ali mi niste pravili, da je bil Mitchel že poprej odpeljan?" vpraša Peter. »Dii — in bo gotovo kmalu pred sodnijo poklican." »In gotovo na smrt ali pa v prognanstvo obsojen 9" »Z Mackayem in drugimi", odgovori mrzlo doktor; »ako se ne bode zoper to ,kralj noči1 postavil!" »Bo se, bo, kaj ne gospod Peter?" kliče Tobija. »Kliči me vendar za Petra, kakor piej!" pravi ta, ne da bi bil razumel njegovo vprašanje. — Na tleh zagleda mokro kozletiuo, sune jo z nogo iu pravi: »Tedaj je tako slabo vreme zunaj?" »Strašno vreme, veter vrši od morja." »Ta je prinesel letni čas", de malomarno doktor in vreja krožuike iu namizuo opravo. »Div, letni čas!" de sam pri sebi ,kralj noči', »letni čas, v kojem ubožci toliko trpel Gotovo je tudi v Dublinu tako vreme, Bog ve, morebiti niti strehe nimajo, ki bi jih varovala dežja; Bog ve, ni li v tem trenutju ubogi Mihal, proseč, utrujen se vsčl ua cestni kameu in zaspal; Bog ve, ne steguje li Zalika, zavita v borne cunie, proseče roke, da bi dobila denarček, za kojega bi mu kupila podzemljic! fiabeljni! Morilci mojega naroda! Bliža se dan, kojega bodemo prelivali vašo kri, kakor ste nam vi solze izterali iz oči !" Hoppy se je približal doktorju: »Mojster", po-šepetal mu je, »mladi orel je vzrastel, jagnje je postalo lev! Kmalu bo cvel rudeči shamrock v zelenej Irski!" »Jejmo, potem gremo spat", de doktor, in štirje možje posedejo okolu karnnitne plošče. Po jedi si zažgo pipice iu se zgovarjajo o stanju Irske, o nevarnih prepirih, ki so nastali po smrti slavnega 0'Connels, ko so se rodoljubi razcepili v dve stranki. Naposled pogleda doktor na uro in pravi: »Čas je, da gremo spat. Jutri moramo ob štirih vstati!" »Jaz bom čuval ter vas pravočasno vzbudil", pravi Peter. »A", pravi doktor s čudnim nasmehom, »po dolgem trudu izumel sem dobrega buditelja. Tobi|a. priuesi mi iz dvorane eno pest dobro posušenega ločja, iu postavi mi ga piramidalno ua mizo." T nanje dršare. Srbija. Pri zadnjih imenovanjih srbskih po- • slanikov je posebno to vzbudilo pozornost, da sta r imenovana dva moža, ki dosedaj nista pripadala radikalni strauki. Novi srbski poslanik v fiukareštu Boskovič je liberalec in je bil v ftistrcevem mini-' sterstvu naučni minister. Znan je kot zgodovinar in je poslednji čas bil profesor na veliki šoli v Belem Gradu. Vladan Gjorgjevič, novi ^osl^pik v ^tenah, je bil naučni minister v naprednja&kejn .Kriltičevtfb; ministerstvu. Ta mož je poslednji čas jako spretno vredoval mesečnik »Otačbina". Kakor je razvidno iz njegovega telegrama, ki ga je poslal zajčarskemu radikalnemu shodu, pridružil se je sedaj radikalcem. Badikalcem manjka inteligentnih mož in je zatorej radikalna vlada prisiljena razna visoka mesta izro-čevati tudi zmernim pristašem drugih strank. Bolgarija. Proti dopisniku angleške „Mor-ning-Post" je izjavil knez bolgarski, da na progla-šenje nezavisnosti v Sofin prav nič ne mislijo. Bolgari so zadovoljni s sedanjim svojim položajem. Da tudi Turčija iu velevlasti neso priznale njega za bolgarskega kneza, to Bolgarom sedaj ne napravlja prav nobenih skrbij. jRusija in Srbija. Dne 1. oktobra se otvori v Belemgradu stalna razstava ruskega blaga. Vredbo te razstave je prevzel odbor azijske razstave v Moskvi. Namen tej razstavi bode, seznaniti Srbe z ruskimi izdelki in pridelki in tako pospešiti trgovino mej obema državama. Pri tem moramo izreči željo, da bi tudi Avstrija odprla kako podobno razstavo kje na Balkanu, da južni Slovani dobro spoznajo obrtne izdelke naše države. To bi gotovo pospešilo izvoz blaga na Balkan in bi posebno koristilo severnim deželam naše države, v katerih je industrija dobro razvita, če bomo roke križem držali, prisvojile si bodo druge dežele vsa trgovišča na slovanskem jugu. Roparstvo na Balkanu. Vrednik bolgarskega lista »Balkanske Zore" se je nedavno razgo-varjal z roparskim glavarjem Malamo. Ta mož je pred dvanajstimi leti bil vjel nekaj uradnikov barona Hirscha in jih izpustil za veliko odkupnino. Pozneje so ga dobili in je baš te dni prestal mnogoletno ječo. Sedaj najbrž pojde iz Bolgarije in bode kje drugje nadaljeval svoj posel. Bekel je, da ga vest prav nič ne peče. Živel ie kot pošten ropar. Dano besedo je vselej držal. Če je koga vjel, izpustil ga je vselej za odkupnino, katero je z začetka zahteval, če tudi je večkrat pozneje izvedel, da mu dotični lahko več plača. Plen je s tovariši vedno pošteno delil, vohune je vselej dobro obdaril. V Bolgariji so minoli boljši časi za roparje, ker so prestrogi zakoni. Bol|še je v Turčiji, ali vendar se tudi v Turčiji roparju lahko kaj neprijetnega pripeti. Najboljše je še na Grškem, kjer še vedno znaio ceniti roparje, ki hodijo čez mejo ropat. Če roparji v Turčiji koga oropajo in beže na Grško, prigodi se jim k večjemu to, da jih kacih štirinajst dnij zapro, potem pa skrivaj izpuste. Časopisi pa poročajo potem, da so roparji iz ječe izlomili in ušli. Le to je žalostno, da je na Grškem že konkurenca prehuda. Ropar, kateri slovi, že izhaja, lahko dobi še pomočnikov in vohunov. Zanj bode pa huje. Pozabili so ga, ker je bil zaprt, ne da bi bil pobegnil iz ječe; zgubil je tudi dobro ime. Težko mu bode torej dobiti tovarišev. Sedaj je omenieni roparski glavar odšel v svojo domovino Makedonijo. Morda bodemo kmalu kaj slišali o delih njegovih. Izvirni dopisi. Z Gorenjskega, 20. septembra. Gosp vrednik! Ali res za nevredno spoznate to novorejeno dete »Rodoljuba", da bi mu kaj na njegove čenčarije in sleparije odgovorili? „Oj dobro to poznam", pravi Pirebrand. »Vi izračunate, koliko časa potrebuje sveča, da do določene dolgosti zgori; do tiste jo vtaknete v gorljive tvarine, katerim potem stenj —» »Luč mi ne dii zaspati", seže mu doktor porogljivo v besedo; „zato mi dovoli, da ti pokažem kaj druzega in sicer, da to ugaslo svečo postavim na mizo ter jej ukažem, da se ob določeni uri prižgč." »In ona uboga ?" »Vsakikrat in sicer natančno, cel6 na sekunde." »Taka iznajdba zasluži patent prve vrste!" de Amerikanec porogljivim nasmehom. »Imam tehtne uzroke, da nekaj časa še ne zahtevam patenta", zavrne doktor, potegne iz žepa majhen zavitek in stekleničico z brezbarveno tekočino, v katero je prilil štiri do pet kapelj rudečkaste tekočine iz druge steklenice. »In to je vaša čarodejna sveča?" vpraša Peter doktorja. »Da, dragi!" »V vseh slučajih", de Firebraud, »potrebovalo bi se jih več tisoč v namestitev jednega plinovega plamena." (Daljo sledi.) Le glejte, kako vas uči ljubezni in ponižnosti in vi se nočete prav nič poboljšati — tudi »Novice" mu pomagajo in vi ostajate v svoji stari trdovrat-uosti. To je pač od sile! V sadnji svoji številki v jako lepo izpeljanem nvodnom članku pod naslovom: »Nepošteno straho-vanje" pravi »Rodoljubček": »Bodite prepričani o tem, da je VBak Slovenec, dober katoličap." Ali res nočete verjeti? Toliko pišete zoper Slovence liberalce 1 Saj jih nič ni! Glejte, on sam vam z lastnim izgledom uči ponižnosti, on v imenu vseh Slovencev trdi, da je vsak Slovenec dober katoličan! Revčku 6e nekako v glavi meša, on ne ve v svoji modrosti, kaj je prav za prav sploh katoličan, še manj pa, kaj je dober katoličan. Brez dvombe misli, da liberalec in hinavec katoličan je dober katoličan. Skoro bi rekel, da spada v prvi častni razred liberalcev, nas pa hoče prepričati, da kakor je on dober katoličan kot liberalec, tako so tudi vsi dobri liberalci dobri katoličani, in ker nimajo Siovenci Judov- ali Mohame-dancev-Slovencev, so vsi Slovenci vsaj na Kranjskem dobri Katoličani 1 Ah res, »Rodoljubček" je še le nedavno rojen, zato tako neumno čenča, no otrokom se že mora nekaj pregledati! Pa še nekaj, g. vrednik! Ali ste brali sobotni podlistek »Slov. Naroda" ? Kaj ne, to mora človek občudovati te lepe lastnosti umazanega podlistkarja »Slov. Naroda"? Slišite, to more pisati le kak P. — ali G. — ali S., — ali pa kak na pol omikan in olikan — recte umazan u—. Res lepo se berejo v časopisu, ki hoče biti berilo raz-umništvu! Tako umazanega berila nimajo ne židovski, ne lažnjivo - liberalni, ne mladočeški »N&rodni Listy", katere »Slov. Narod" posnema in bere kot evangelij — ne, v tem oziru si more vzeti »Slov. N." patent na surovost in umazanost. No pa »Narodov" podlistkar te svoje neomike pokorno tudi sam spozna, saj pravi: „človek se pač nikdar ne izuči!" Če je sploh kedaj resnico govoril, je vsaj sedaj. »Slov. Narod", »Brus" in »Rodoljub". Skoro ne vem, kateri izmed teh treh je cesar po svoji oblasti, skoro bi rekel, dt »Brus", saj je on cvet razumništva ! če se ne motim, ste že dvakrat poročali v »Slovencu", da tu pa tam je sedaj v jeseni kako drevesce cvetlo in enkrat tudi, da je celo sad obrodilo. Kaj pa cvet razumništva »Brus", če smem vprašati, ne bode sadu rodil? On cvet^ celo leto in rodi slednjič samo zrelo nezrelost. Pravijo tudi, da »Brus" meri razum na vatle, — škoda, da ga niso poslali kam na razstavo. Gotovo bi s tem blagom veliko priznanje pridobili. Pa, zopet sem pozabil — oni so ponižni! Morda ga prihranijo za domačo razstavo. To bodo drugi narodi občudovali ta plod slovenske nove kulture! Kako vam pa ugajajo »Novice", g. vrednik? Njih naslov se glasi: »Novice gospodarske, obrtniške in narodne." Jaz bi jim svetoval, da bi ta naslov sedaj nekoliko premenile, in sicer namesto »narodne" da bi zapisale: »politično-nerodne", ker so se zadnji čas s svojim pravim namenom skregale in se po večjem s politiko pečajo. Ne vem, kako s tem usrežejo svojim čitateljem, ker politike imajo po drugih časopisih dosti. Najbolj pa se mi čudno zdi, da je »Novic" dolenjski člankar na svoja stara leta postal »mlad". Še nekaj bi vas rad vprašal. Poprašuje se sedaj po dolgovih nižjih uradnikov, to seveda nam ni nič mar, ampak rad bi vedel, kdaj misli »SI. Nar." svoje dolgove plačati ? Gospodu K. so ostali dolžni odgovora na njegovo »Poslano", gospodu L. dobro ime povrniti itd. — No pa dandanes imajo ti gospodje široke žepe in široko vest! Pripoveduje se tudi, da nekateri dobivajo neki dnevnik za polovično ceno — kaj pa vi se nočete tudi malo darovati, kakor ta, v „blagor" naroda? Pa odpustite moji radovednosti 1 —er. Iz Velike Doline, dn6 20. septembra. (Nove orgije. — Vojaške vaje.) Proti koncu leta 1890 postavila sta pri nas gg. brata Zupana iz Kamne Gorice uove orgije s sledečimi spremeni: I. vmanualu: 1. priucipal 8'; 2. gedakt 8'; 3. Hohlflote 8': 4 salicioual 8'; 5. dolce4'; 6. Gams-horn 4'; 7. principa! 4'; 8. mikstura obstoječa iz: a) kvint 2%'; b) oktava 2'; in kvint — II. v pedalu: 9. subbas 16'; 10. oktavbas 8'. — III. v zbiralniku: dl.jpedalkopel; 12. oktaven-kopel; 13. mezzoforte; tl4. fortiseimp, in M. piano. Vsi spremeni kažejo dolufiflo svoje značaje. Ur»et*ikova roka pričara ti na ubo sedaj kakor mo^o&io po-gorsko gromenje, sedaj zopet ljubke glasove, kakor milo petje. Sedaj čutiš silni potres orjaško donečih glasov, in vibriranje valovja, sedaj zopet čpješ po-lahno hrumenje, kakor v daljni skrivnostni daljini, — vse poljubne, prekrasne nijanse. V „£leno" don^ slovesno, polnih glasov, prijetno in veličastno, v za-dovoljnost tudi najfinejšemu sluhu. Ker so se postavljale orgije v mokrotni, pozni jeseni, koji je sledila nenavadno ljuta zima, in pri tem še v novo cerkev, Čakal sem z oceno. Toda vse te neugodnosti je delo dobro prestalo v naše veliko in gotovo v ne manjšo zadovoljnost izdelovateljev. S tem delom pokazala je mlada tvrdka Zupanova priznano prav znaten napredek, poleg tega, da si je bila že leta 1888 priborila častno diplomo na izložbi v Bruselji. Kar je zdnjo toliko bolj častno, ker se one izložbe ni udeleževala jedna sama dežela, veliko več bilo je tam neko mednarodno tekmovanje, in je menda jedna sama tvrdka iz Filadelfije zastopana bila s šestimi deli. Zunanjost orgelj je lična, dostojno resnobna, kakoršno mora biti i sviranje. Orgije z olepšavami in pozlatnino preveč nakititi, ni jako primerno, kajti neka disharmonija je v eerkvi, ako v tej zadevi orgije glavnemu oltarju delajo kakor neko konku-rencijo. Slednjič priporočajo tvrdko Zupanovo tudi zmerne cene, kar je v dandanašnjih novčuih kala-mitetah v poštev jemati menda večinoma povsod, toliko bolj pa še v naših okoliščinah, ko smo v zadnjih letih za javne zgradbe, izrecno za šolo, kojo smo lani razširili iz jedno- v trirazreduico, in za cerkev izdali nad 40 tisočakov. Po naših solnčnatih holmcih, koder je pred malo leti raetla še gosta trsna Ioza, mrgolelo je zadnje dni avgusta čilih, brzo tekajoČih konjičev, in svitlikalo se je raznovrstno orožje, po senčnatih šumah pa so se potikale posamezne oprezne čete »sovražnikove", in iz zakotja bruhati so iz sebe te-povi smrtonosni žar, spremljan z mogočnim bobnenjem. Bile so to vojaške vaje v navzočnosti Nj. c. in kr. visokosti nadvojvode Albrehta. Skozi okno svojega stanovanja opazovaje ovi zanimivi ples, prepričal sem se, koliki napredek pri napadu sovražnika mora biti brezdimni prah, če se pomisli, kako vidno in koliko prej se vali gosti, sivkasto-beli dim iz žrela pušk in topov, predno izbruhne projektil. Ljudstvo se je zel6 balo za poljske pridelke, sedaj pa ne more prehvaliti galantnosti in točnosti častnikov pr. cenitvi in poplačevanju storjene škode. Dnevne novice. V Ljubljani, 23. septembra. (Gospod deželni predsednik baron Winkler) se je zopet vrnil z Dunaja. (Iz c. kr. mestnega šolskega sveta.) O seji c. kr. mestnega šolskega sveta dn^ 17. t. m. smo prejeli nastopno poročilo: Predsednik je pozdravil in c. kr. mestnemu šolskemu svetu predstavil novoimenova-nega c. kr. okrajnega šolskega nadzornika prof. J. Wallnerja. Na znanje so se vzele stvari, ki so se ob zadnji seji rešile kurentnim pdtem. O popolnitvi izpraznjenega mesta učitelja-voditelja na jedno-razredni ljudski šoli na Barju se je predložil dotični nasvet c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Odobrila so se poročila šolskih vodstev o uspehu vpi-savanja z ukrepi zaradi potrebnih pomožnih učiteljev. Prošnjo voditeljstva I. mestne petrazredne deške ljudske šole za dovolitev nove paralelke v IV. razredu sklenilo se je priporočati c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Razširjenje dvorazredne zasebne deške ljudske šole v Marijanišču v tri-razredno se je odobrilo in istotako nameščenje predlagane tretje učne moči. Absolvirani učiteljski kan-datinji Ivani Furlauovi se je dovolilo brezplačno poučevanje na osemrazredni dekliški ljudski šoli pri sv. Jakobu za letošnje šolsko leto. Prošnji nekega učenca za dovolitev izpusta iz šole se je ugodilo. Povodom imenovauja druzega okrajnega šolskega nadzornika za šolski okraj mesta ljubljanskega določil se je »modus procedendi" glede uradnega poslovanja in zajedno sklenilo se je o nekaterih vprašanjih tičočib se šolskega nadzorstva izprositi si določil c. kr. deželnega šolskega sveta. (Katol. tiskovnemu društvu) poslal je prečast. gosp. častui kanonik in vitez Franc-Jožefovega reda dekau Jauez Ev. Hofstetter dvesto goldinarjev, katerih sto je kot društven dobrotnik sam poklonil -v podporo katoliškega tiska, ostalih sto goldinarjev pa so zložili ter v isti namen darovali čč. gg. zbo-rovalci dekanijske konferencije v Postojni. Vsem velikodušnim dobrotnikom kliče odbor: plačnik Vam bodi ljubi Bog! (Prei. gospod Zeno baron Cirheimb,) novo-umeščeni kaaonik Codelli-jevega kanonikata, je imenovan za knezoškof, konzistorijalnega svetovalca in referenta. (Kanonično vmeščen) je bil danes č. g. Avg. Turk na faro Koroška Bela. (Iztelesenje fare radovljiške.) Rimska stolica je na prošnjo ljubljanskega knezoškofijstva iztelesila faro radovljiško iz stolne proštije ljubljanske tako, da je mestna fara radovljiška odslej popolnoma samostojna in da je v bodoče stolnemu proštu ljubljanskemu puščena le patronatna pravica do nje. (Premovanje kfinj v Šentjerneju) se je vršilo dne 21. t. m. Konjerejci so pripeljali 22 kobil z žrebeti, 12 mladih kobil in 26 jedno- in dveletnih žrebic. Premije so dobili za kobile z žrebeti: Matija Vene z Bučke 35 gld., Janez Vertačič s Pristave 25 gld., Josip Globelnik iz Škocijana 20 gld., Franc Fabijan 6 Spod. Gradišča, Fr. Cvelbar iz Cadrež in Matija Kerin iz Podloga po 15 gld., Janez Vovk z Dobrave, Gabrijela Jombart iz Kle-vevža in Fr. Jordan s Čistega Brega srebrne svetinje. Za mlade kobile: Anton Pečnik z Gor. Gradišča 25 gld., Matija Kerin iz Podloga 20 gld., Anton Barborič iz Cadrež 15 gld., Anton Stravs iz Kostanjevice in A. Fettich-Fraukheim iz Šentjerneja srebrni svetinji. Za žrebice: Martin Eepič iz Šentjakoba 15 gld., Auton Hrovat iz Šentjerneja, Martin Borse iz Maharovca in Janez Strojin iz Ostroga po 10 gld., graščina pleterska, Anton Po-ljanec iz Šentjerneja in Jos. Gričar iz Malenc srebrne svetinje. — Pri vseh letošnjih premovanjih je bilo 284 konj. (Nova c. kr. gimnazija v Celovcu.) It Celovca se uam piše: Dnd 19. t. m. so otvorili v Celovcu s primerno slavnostjo, katere so se udeležili najvišji deželni in občinski dostojanstveniki, mnogo odličnega občinstva, učiteljstvo itd., novo gimnazijsko poslopje. Gimnazija naša se namreč preseli s tekočim letom iz starih, nedostatnih prostorov v lepo, v priprostem, lahkem renesančnem slogu zidano poslopje, ki povsem ustreza visokemu svojemu namenu. Omenjena slavnost otvorjenja vršila se je tako-le: G. deželni predsednik pl. Schmidt - Zabierovv prične slavnost z daljšim nagovorom, v katerem povdarja, kedaj, kako in s kakšno pomočjo se je začelo ter izvršilo zidanje nove hiše. Povdarja tudi namen gimnazij in otvori novo hišo s tem, da izroči njene ključe tačasnemu vodji dr. R. Latzel-nu. Gimnazijski vodja zahvali se v daljšem govoru imenom profesorjev in dijakov za lepo novo šolsko poslopje. ■Gimnazijski profesor dr. BV. G. Hann v svojem slavnostnem govoru poda kratko zgodovino postanka in razvitka celovške gimnazije. Govoru povzamemo te-le podatke: Leta 1563 ustanovili so protestan-tovski deželni stanovi koroški višje šole v Celovcu, takozvani „Collegium sapientiae et pietatis", v kojem so se šolali večjidel otroci plemenitih rodovin, a pripravljali tudi protestantovski pridigarji in učitelji, pravniki in uradniki na svoj bodoči poklic. Tekom časa razširjalo se je to učilišče vedno bolj in vodili so ga mnogi literarno - zgodovinsko sloveči možje, med njimi i v slovenskem slovstvu po svojem „The-saurus polyglottus" znani Jeronim Megiser. Za časa katoliške „proti-reformacije" na Koroškem prenare-dila se je vredba tedanjih celovških višjih šol, \ katere so se sedaj kot učitelji vpeljali jezuitje. V času jezuitov-učiteljev (1604 — 1753) so imele celovške višje šole mnogo pravic in svoboščin, kakor malokatera druga šola. Zato so bile jako povoljno obiskane in štele so v tistih časih povprečno po 500—700 dijakov. Od leta 1773 naprej, ko je nehala Jezusova družba, delovali so na naših višjih šolah posvetni učitelji in nekateri prejšnji duhovniki Jezusove družbe, dokler neso leta 1807 prevzeli gimnazije oo. benediktinci iz Št. Pavla v labudski dolini. V d6bi, v kateri so ua naši gimnaziji delovali zaslužni možje benediktinskega reda, zaslovelo je i naše učilišče na vse strani. Do leta 1877 delovali so kot profesorji malone samo možje iz staro-slavnega reda sv. Benedikta. Zdaj posluje na celovški gimnaziji le še jeden profesor-benediktinec. Z nagovorom gospoda deželnega šolskega nadzornika dr. J. Zindler-ja in petjem cesarske pesmi završila se je slavnost. — V nedeljo duč 20. t. m. je sledila cerkvena slavnost. Mil. g. stolni prošt dr. Vale nt. Man er je blagoslovil novo poslopje in novo kapelo I in s slovesno sveto mašo pričelo se je šolsko leto. Imamo tedaj v Celovcu zaželeno novo gimnazijo, ki smo jo pričakovali dolga leta. — Tudi v Ljubljani — upate menda novega gimnazijskega poslopja, katerega v mnogem oziru še več potrebujete, nego mi. Kajti da se mora 1007 dijakov tlačiti po tistih ..luknjah" na Valvazorjevem trgu — pač ni prav! Pa bati se je, da bodete čakali in trkali precej dolgo, kajti žal — višje oblasti zamaši si le pre-rade ušesa, kjer treba usiišati slovenske prošnje, kaker da bi Slovenci v ljubi Avstriji bili le nekako Jnferiores gentium" 1 —rn— (Umrl) je dnd 20. t. m. v D o b e r 1 i Vasi na Koroškem znani zgodovinar P. Beda S c h r o 11, O. S. B., kn. šk. duhovni svetovalec, vitez Franc Jožefovega reda, administrator v Doberli Vasi, c. kr. konservator, bivši gimnazijski profesor . itd. Ranjki je bil rojen v Iglavi na Moravskem dne | 17. septembra 1823. 1., redovne obljube je napravil , dne 26. septembra 1847. 1., v duhovnika posvečen ' dne 26. julija 1849. 1. Po svojih zgodovinskih pre-iskavanjih pridobil si je v učenjaških krogih spoštovano ime. Zadnje delo Sehrollovo je bil povodom letošnje 8001etnice benediktinskega samostana v i št. Pavlu v labudski dolini izšli znameniti spis: „Hieronimus Marchstaller, Abt des Benedictiner Stiftes St. Paul in Lavantthale, 1616—1638." — N. v m. p.! —m— (Podružnica c. kr. kmetijske drnžbe v Bledn) ima svoj shod v uedeljo, dne 27. septembra t. 1., popoludne ob uri ob priliki otvorjenja podružnične vzorne moštarne v moštarnem poslopju v Bledu. Dnevni red: 1. Otvorjenje moštarne. 2. Pouk in razkazovanje o izdelovanju sadnega mošta. — Tudi neudje in sploh prijatelji kmetijskega napredka so dobro došli. Odbor kmetijske podružnice v Bledu. (Obravnave ob odknpu vžitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa za leto 1892.,) pogojno tudi za leti 1893. in 1894., vršile se bodo j letos po nastopnih davčnih okrajih. Odkupnina od j vina, vinskega in sadnega mošta ter mesa znaša | vkupe na leto za okraj: Brdo 6100 gld., Trebnje j 2700 gld., Litija 18.700 gld., Metlika 5400 gld., ; Rudolfovo 15.000 gld., Idrija 13.200 gld., Krško 9400 gld., Kočevje 12.200 gld., Velike Lašiče 3800 gld., Rateče 5500 gld., Kamnik 14.800 gld., Kostanjevica 5800 gld., Radovljica 9000 gld., Zati-čina 5200 gld., Ribnica 9000 gld., Tržič 5000 gld. j Pogajalo se bode za vsak okraj posebej v uradnih prostorih dotične c. kr. davkarije ob 9. uri pred- j poldne, in sicer: na Brdu in v Trebnjem 16. oktobra; | v Kamniku, Zatičini, Metliki in Tržiču 17. oktobra; ; v Litiji, Rudolfovem, Kočevju, Radovljici in Idriji dnd ! 19. oktobra; v Ratečah, Kostanjevici in Ribnici dud 20. oktobra; na Krškem in v Velikih Lašičah dne 21. oktobra. Pri obravnavi mora biti navzoča večina | vseh obdačenih obrtnikov okraja, po osebah in ob-i segu obrtnij, in ta večina mora pogodbi pritrditi. Pooblaščenci obrtnikov morajo se izkazati s poverjenimi pooblastili in ta pooblastila izročiti voditelju i obravnave. — Ponudbe ali oferti se morajo vložiti i sposobno zaznamovane in zapečačene pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani; tej ponudbi mora biti priložena varščina ali vadij v znesku 10% od | ponujene zakupnine in mora obsezati izjavo, da je j ponujalec na svojo ponudbo tako dolgo vezan, ! dokler se mu ne nazuani, je li njegova ponudba j sprejeta ali ne, posebno pa, da ponudba tudi tedaj ! še ostane v pravni moči, če se je poprej vršila zakupna obravnava potom javne dražbe. (Vravnava Drave.) Dne 28. in 29. t. m. se bode vršil komisijski obhod Drave, da se določijo ! poprave in vravnave, katere se bode izvršile tekoče in prihodnje leto od Maribora doli do Frankovcev. (Zagrebško razstavo) je doslej obiskalo 316 188 oseb, ki so vplačale vstopnine 44.258 gld. (Glede na mladostne kazujence) je izdalo pravosodno ministerstvo naredbo, katera obseza posebne določbe za mladostne kaznjeuce v mariborski kaznilnici. V to kaznilnico se bodo torej v prihodnje pošiljali samo oni mladi kaznjenci, koiim poteče kazeu pred 24. letom. Izjemo delajo one osebe, ki bi mogle imeti slab vpliv na druge mlade kaznjence. (Ivan Orth.) Zopet krožijo po listih poročila, da Ivan Orth, bivši avstrijski nadvojvoda, še živi. Neki list je poročal, da je meseca marca niegova i mati, velika nadvojvodiuja Toskanska, dobila od njega pismo, v katerem izraža željo, naj opuste vsa zasledovanja njegove osebe. Nedavno pa je nekda mati dobila poročilo, da se je Orth kot general bojeval proti Balmacedi. Tudi sorodniki pevke Stubel, ki je z Orthom stopila na ladijo, so baje od nje dobili poročila. Nekateri listi pa zopet trdijo, da so v«a ta poročila izmišljeua. Čudno pa je vsekako, da Ortbovega testamenta vsled njegove določbe ne smejo pred tremi leti odpreti. (Potovalcem v Bolgarijo.) Bolgarska vlada je ukreuila te dni, da pomejni policijski uradi smejo dovoljevati daljše potovanje na Bolgarsko samo onim potovalcem, kateri imajo veljavne potne liste. Poto-valci so zdaj v Caribrodu zadržani toliko časa, da si preskrbe dotične listine. Raznoterosti. — Spomenik za ruskevojakevMelku. Dnd 4. oktobra bodo v Melku odkrili kamenit spomenik za ruske vojake. Bilo je leta 1805. ko so bili ruski vojaki, tedaj naši zavezniki, nastanjeni v melškem samostanu. Velih del teh vojakov pa se |e neki dan zadušil, ker so iz neprevidnosti zažgali posteljno slamo. Ruska vlada je sedaj proB.la melško občino, če sme postaviti svojim vojakom spomenik, kar je občina rada dovolila. Spomenik ima spredaj ruski, z a dej nemški napis. — Lecijan (E n z i a n) je že davno dobro znana rastlinska vrsta. Kakor pripoveduje Plini i v svojem slovečem prirodopisu, je lecijan (geutiana) prvi našel ilirski kralj Gencij. V starem veku so pa poznali le jedno vrsto lecijaua, namreč rumenega, ki raste po planinah, pa tudi po deželah nekdanje Ilirije. Kakor povedano, ima ta rastlina ime od ilirskega kralja. fei^moii.- Dunaj, 22. septembra. Saksonski kralj se dne 4. oktobra pripelje na Dunaj ter s cesarjem odpotuje na Gor. Štajersko na lov, katerega se vdeležita tudi veliki vojvoda To-skanski in bavarski princ Leopold. Dunaj, 23. septembra. Današnji dopoldanski bulletin o zdravju Taaffejevem : Vnela se mu je koža obglavnica, vročina zmerna, splošno se povoljno počuti, vendar je potreben počitka v postelji. Levov, 23. septembra. Napovedan štrajk knjigoveških pomočnikov se je v soboto začel. Peterburgu, 22. septembra. Minister Giers danes odpotuje v Benetke in k gorenje - italijanskim jezerom, kjer ostane do konca oktobra. Berolin, 23. septembra. „Kreuzzeitung" zagotavlja na podlagi zanesljivih informacij, da je popolnoma izmišljena vest „Kolnische Zeitung". da je nemški cesar povabil ruskega carja, da pride v Berolin. Dopisnik „KoInisehe Zeitung" bil je napačno poučen. London, 23. septembra. Angleška vlada je naznanila chilski junti, da priznava sedanjo chilsko vlado. S Piccoli-jeva tinktura za želodec Hž atiT je mehko, toda ob enein uplivno, delovanje pre-atf bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, *<£& iBJf kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — C«na "J£X5 afctf- steklenici 10 kr. (300—1911 Tujci. 21. septembra. Pri Maliču: Donati, uradnik, s soprogo; dr. Zindler, deželni šolski nadzornik ; Kiihlbacher, trgovec, iz Gradca. — Schebek, zasebnica, s sestro; Griinvvald, potovalec; Schwarz, Kirckoff, Tempes, Domreich, trgovci, z Dunaja. — pl. Vorneda, dež. sodišča svetnik, s soprogo, in vitez Kreraer, iz Trsta. — Oentis, uradnik, in Račk, dijak, z Reke. — Turk s soprogo iz Logatca. — Lederer, tovarnar, iz Prage. — C.laudius in Louis Iiubort, zasebnika, iz Pariza. — Baccarcich, trgovec, iz Kastve. — Beer iz Berolina. — Petrovan, Btotnik, z rodbino, iz Ka-pošvara. — Weiss iz Švico. — Sinek, uradn k, s hčerami, iz Istre. — Florian, nadporočnik, iz Sarajeva. Pri Hmtiu: VVeizer, tovarnar; Hilfreich, Krause, Hof-bauer, Semen, Klein, Winter, z Dunaja. — Schvvai z, trgovec; Frank s soprogo, in Miiller, zasebnik, iz Gradca — Pasijuali z Reke. — Mlekuš, trgovec, iz Starega Trga. — Vesel, dekan, iz Trnovega. — Travisan iz Gorice. — Diein s soprogo, in pl. Kldvarnoky, stotnik, iz Trsta. — Tauzhor, uradnik, iz Črnomlja, — Lukschitz, trgovec, iz Hrna. — Kasti, trgovec, iz Kašma. — Weiss in Budimpešte. — Žagar iz Starega Trga. Pri avstrijskem caru: Anton in Marija Primžar iz Ribnice. — Bendik iz Št. Valentina. — Horvat, trgovce, iz Plešnice. Pri bavarskem tlvoru : Stonitsch. potovalec, iz Kočevja. — Steindl, uradnik; Heidenreioh, gledališki igralec, 8 soprogo, iz Halle. — Pri Juinem kolodvoru-. Praprotnik, trgovec, iz Istre. — Miiller, zasebnik, s soprogo, z Dolenjskega. — Pichler b Štajerskega. — Kalčio s soprogo iz Gradca. — Schiinborn iz Prage. — dr. Gndiieber z Dunaja. Umrli so: 19. septembra. Luka Vesel, initničar, 85 let, Marije Terezije cesta 16, carcinoma bepatis. 21. septembra. Ivan Gril, paznikov sin, 5 mesečev, Kar-lovska cesta 19, driska. 22. septembra. Ferdinand Tuišič, delavčev sin, 4 mesece, Opekarska cesta 47, božjast. V b olnišnici: 19. septembra. UrSula Alič, gostija, 38 let, epilepsia. 20. septembra. Anton Erjave, kajžar, 70 let, marasmus. 21. septembra. Lucija Bizjak, gostija, 60 let, vitium cordis. Vremenako »porodilo. | Dohod in odhod železniških vlakov in pošt. A. Železniški vlaki v Ljubljano dohajajo: o rt O Ca« Stanje Veter Vreme > S »- ■s:« opazovanja zrikomer* t mm toplomera po Celziju ■J« s 55 S 22 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. a. zveč. 730 0 730 0 732-4 16 2 18 6 12 4 si. szapad n zm. zap. oblačno del. jasno dež 30-50 dež Srednja temperatura 15-7", za 1'9" nad norm*lom mm Ravnokar je izšel prvi zvezek lične knjižice z naslovom: Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Sestavil in uredil A. Kalan. urednik »Domoljuba«. —o Ponatis lz ..Domoljuba" o— I. zvezek. — Cena 20 kr. =—OE>—° Obseg : Zlati lasje. — Bedšeina. — V zametih pokopan. — Veronika. — Sama smola! — Trojni sveti večer. — Božič na sv. Gotliardu. — V valovih življenja. — Lovski tat. — Luč na oknu. — Po viharju svetlo solnce. — Požar. — Lepi pirlii. — Marušnik. — Ob- hajilo v ječi. ICST Dobiva se v „Katol. Bukvami" in pri H. Ničmanu v Ljubljani. ************ Postaj e B r z o v 1 a k Poštni vlak Meš. vlak Celjski vi. 1. Z Dunaja...... 2. iz Trata...... 3. z Gorenjskega juž. kol. 4. iz Kamnika drž. kolodv. *) Ob nedeljah in pt B. 6-05 zj. 11-39 dop. aznikih doh Železn 5-12 pop 11'50 noč ija ta vlak iški vli 4-40 zj. 2-o5 pop. 5'55 zj. 6-30 zj. z Kamnika iki iz I 1-11 pop. 11-32 noč 11-34 dop. 1-20 pop. v Ljubljano ^jubljan 4 58 pop. 6-30 zv.*) ob 1010 z\ ie o dim 9.45 zv. ečer. jajo: 9-35 zv. 4-42 zj. 9-05 dop. Postaje B r z o v 1 a k Poštni vlak Meš. vlak Celjski vi. 1. na Dunaj...... 2. v Trst....... 3. na Gorenjsko juž. kolodv. 4. v Kamnik drž. kolodvor 11-44 dop. 6-09 zj. 11-55 noč 517 pop. 3 03 pop. 4 55 zj. 12-05 noč 7-30 zj. 12-30 noč 1-19 pop. 6-30 zj. 210 pop. 11 50 dop. 710 zv. 4 22 pop. 5-04 zj. 10-15 zv. 6 — zv. A. PoŠte v Ljubljano dohajajo: 1. Iz Kočevja ob 6. uri 25 minut zvečer: 2 iz Novega Mesta ob 2. uri 20 minut popoldne; 3. iz Polhovega Gradoa ob 7. uri 35 minut zjutraj. B. Pošte iz Ijubljane odhajajo: 1. V Kočevje ob 7. uri zjutraj; 2. v Novo Mesto ob 6. uri zjutraj; 3. v Polhov Gradec ob 4. uri 30 minut popoldne (v po- nedeljek, sredo, petek, soboto). Tržne cene v Ljubljani dne 23 septembra. SM kr. gl.|ivr. Pšenica, hktl. . . 8 12 Špeh povojen, kgr. . _ 64 Rež. „ . . 8 29 Surovo maslo. „ — 70 Ječmen, „ . . 4 23 Jajce, jedno „ — 2» Oves, r . . 2 60 Mleko, liter .... — 8! Ajda. „ . . 5 20 Goveje meso. kgr. . Telečje r , . — 62 Proso. „ . . 4 39 — 601 Koruza. „ . . 5 30 Svinjsko ., , — 56 Krompir, „ . . 2 67 Koštrunovo „ „ . — 40; Leča. , . . 10 — Pišanec..... — 45 Grah, . . . 10 — — 16j Fižol, „ . . 8 — Seno, 100 kar. . . 1 87' Maslo, kgr. — 86 Slama, „ „ . . 2 23! Mast, _ 66 Drva trda. 4 □ mtr. 7 _1 Špeh svež. 58 „ mebka. „ 4 60 1 Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakib bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovaiija A. PAICHBL, (i3(i3-5) zobozdravnik pri Hradcckcga mostu I. nadstr. Št. 7554. Razglas. (1368) 33- Deželni odbor kranjski odda o sv. Mihaelu t. 1. v hiši št. 6, Florijanske ulice, jedno pritlično prodajalnico z dvema drugima prostoroma, kurilno kamro in skladiščem na dvorišču v najem. Pojasnila se dobe v deželni pomočili pisarni, deželni dvorec. Zadnji mesec!! Velika loterija I Zadnji mesec! praške razstave. Id, 10 (1201 8) --priporoča ■■■■■■■■■■■^■m J. C. Mayer. | Srečka po I gld. I > ii ii a j s a 1> o i * /; a . as Dne 23. septembra. Papirna renta 5 %, lo % davka .... 90 gld. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 90 ,. Zlata renta 4%. davka prosta.....110 ^ Papirna renta 5%, davka prosta .... 101 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1007 „ Kred tne akcije, 16) gld........275 London, 10 funtov stri........117 Napoleondor (20 fr.)................9 Cesarski cekini ....................5 Nemških mark 100.........57 60 kr. 55 95 " 50 55 •il '/„.. 59 „ 80 „ Dne 22. septembra. Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska papirna renta 5%...... 4^ državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/„% Kivditne srečke, 100 gld....... St. Genois srečke, 40 trld....... 102 gld. 85 kr 100 ., 50 134 „ — 146 .. 50 1P0 „ 50 97 „ — 100 ., 30 185 „ — 60 „ — » Ljubljanske srečke, 20 gld.......20 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......20 „ Salinove srečke, 40 gld........59 . Windisehgraezove srečke. 20 gld..........49 . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 150 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2820 „ Akeije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 106 ,; Papirni rubelj . . ...............1 „ Laskih lir 100 ....................45 „ 50 kr. 20 ,, 60 24 „ 50 „ tmenjarnična delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile štev. 10. Nftjknlantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. BV Razna naročila izvrše se nnjtočneje. "»C Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoijske zadolžnioe. 4", % zastavna pisma peštanske ogerske komer- cljonalne banke. 4komunalne obveznice ogerske hipotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. jev se dobi .oktobra!" 300,000 ^eTi Dunajske komunalne promese il 3«/4 »jfitl. in SO kr. kolek. Glavni dobitek 200.000gl. Tišine promese k 2 gld. in 50 kr. kolek. - Glavni dobitek 100.000 gld B*~ Obe vkupe le 6 goldinarjev.