PRIMORSKI DNEVNIK Abh'1*!!? .placa,‘» v gotovini I rn 1* j^oostaie i gruopo Cena 50 lir Leto XXIII. St. 23 (6607) NOV KORAK NA POT? POPUŠČANJA NAPETOSTI Sporazum med ZDA, SZ in Anglijo o miroljubnem uporabljanju vesolja Sporazum določa tudi sodelovanje pri raziskovanju vesolja in pridružijo se mu lahko tudi nečlanice OZN - Do sedaj so se pridružile že številne države med katerimi tudi Italija in Jugoslavija TRST, sobota, 28. januarja 1967 <*0nuIOSKYA’ 27. — Danes so v Moskvi, Washingtonu in Lon-lia T Podpisali sporazum o raziskovanju in uporabljanju veso-in drugih nebesnih teles, ko hgodoa bo stopila v veljavo, Jhent° P®*' držav položilo doku-rno® 0 ratifikaciji; med temi dn J® Piti tri države, kjer bo-ookumenti položeni, tj. So-ZDA in Velika do *§**.*'"*• b°r°07M0 ie Pripravil pravni od-šer . ^ za raziskovanje vesolja, 2i ie bila soglasno odobrena na narnrl etlanil' skupščine Združenih čem °n Približno pred enim mese-vse ,, °goc*bi se lahko pridružijo OZN ai^6 Pr^ave' oe so članice Prešini • ne' danes so se v treh ge d--®*1 pridružili številne dru-PodD'ZaVe' ^ Londonu so pogodbo žav Predstavniki tridesetih dr-gariia jS, *caterimi so Belgija, Bol-skaJ 1, Danska, Etiopija, Fin-Zahodp- li3, Jugoslavija, Kanada, ja. ja, t.*}3 %mčija, Madžarska, Indi-Jato 3ndUa, Iran, Irska, Izrael, Pilini j a> Mehika, Nova Zelandija, leon. 'Poljska, Romunija, Sierra nizija ' SveYs,ka- Švica, Tajska, Tuni!^ dru 31 druge. Predstav- Pisali UgIa držav bodo verjetno pod-prihodnji teden. ..... V Moskvi so podpisali pogodbo sovjeski zunanji minister Gromiko, ameriški poslanik Thompson in britanski poslanik Harrisom Pogodba prepoveduje postavljanje na tir okoli Zemlje naprav opremljenih z jedrskim orožjem ali z drugim uničevalnim orožjem. Dalje prepoveduje pošiljanje tega orožja na druga nebesna telesa, vštevši Luno. Prepoveduje tudi postavljanje vojaških oporišč v vesolje. Poleg tega se države podpisnice obvezujejo, da bodo raziskovale in uporabljale vesolje in nebesna telesa v korist človeka in da si ne bodo lastile vesolja, da bodo pomagale kozmonavtom, ko bodo potrebni pomoči. Dalje določa sporazum, da se mora vesolje raziskovati ob spoštovanju določb mednarodnega prava. Določa se mednarodna odgovornost držav in mednarodnih organizmov, ki raziskujejo vesolje. Raznim državam se daje možnost na podlagi enakopravnosti, da nadzorujejo vesoljske polete. Določeno je, da se bodo zbrani ""»"milini,,,,,,,........................mm,,,,,,,,,, fito prispel v Moskvo s5r°YRAD' Prispe) 27. — Predsednik aop^^slavije maršal Tito je s 1 da 5ko I ^jer bo ostal svojim spremstvom zjutraj v obmejno djesto čop na poti v Mo-Vahli0K er bo ostal na obisku na 5 S°vjet*!eri6ra'lne®a t>ajnilka CK KP ij ha j^ke zveze Leonida Brežnjeva. " ■htoskv ki je bila okrašena z ! stavat^janskimi In sovjetskimi žari *dravij Jugoslovanske goste poji* *l L^bat" ta ,19L Pa Je bil z njim A ' c®a v Tl’ Z3tem Pa Je >ib ho, ni2ij°- Udeležil se je šte-''|bkaiš„iPv v Severni Afriki proti J dru Jlm “Pomnikom. v r’ bjelf ;SVe.tovni vojni so ga Nem-^bUstili so lnternirali v Nemčiji. J A s h2Ve*jniki , Pomočnika vrhovnega J3 isten., francoskih č:t. Novem-,„vb za . efa je odklonil ministr-Vv!ršal PpY°' ki mu ga je ponudil freygand .tain-. Ko je bil general >nancoskih az,rešen poveljstva vseh v '!uia iiLf1 V Neverni Afriki, ga AlJir nadomestil, dokler ni prišel ® neral Darlan. Ko so se znanstveni podatki objavljali preko glavnega tajništva OZN. Organizirali bodo vzajemne obiske vesoljskih naprav posameznih držav pogodbenic. Pogodba predstavlja okviren sporazum, ki našteva vrsto splošnih načel za urejanje vesoljske dejavnosti. Sedaj mora vesoljski odbor podrobneje obdelati ta načela, da pripravi načrte specifičnih sporazumov, ki naj se predložijo podpis, nicam pogodbe za rešitev številnih pravnih vprašanj, ki so s tem povezana. Takoj po podpisu sporazuma je sovjetski zunanji minister Gromiko izjavil, da bo pogodba prispevala k rešitvi drugih temeljnih mednarodnih vprašanj. Ameriški poslanik Thompson je izjavil, da upa, da to ne bo edina priložnost, ki jo je imel za podpis mednarodnih pogodb v Moskvi. Britanski poslanik Harrison je izrazil upanje, da bo sodelovanje, ki je omogočilo sedanji sporazum, omogočilo sklenitev tudi drugih sporazumov in rešitev številnih drugih vprašanj, ki tarejo človeštvo. Gromiko je izjavil, da izraža v imenu sovjetske vlade zadovoljstvo nad sporazumom. Dodal je, da Je bil sporazum potreben zaradi velikega razvoja kozmonavtike in raketne tehnike, ter je ugotovil soglasnost v OZN, ko so glasovali o pogodbi. «Mirno raziskovanje vesolja, je dodal Gromiko, daje velike možnosti. Mednarodno sodelovanje na podlagi enakopravnosti, ki jo določa sporazum, bo omogočilo vsem državam, da aktivno sodelujejo pri vesoljskem raziskovanju v korist vsega človeštva.« Ko Je omenil prepoved, da se vesolje neposredno ali posredno spremeni v področje vojne, je Gromiko dejal: «Dovolite mi, da izražam upanje, da bo pogodba pomenila korak naprej na poti nadaljnjega razvoja sodelovanja in vzajemnega razumevanja med državami in narodi ter da bo prispevala k rešitvi večjih svetovnih problemov.« V Londonu so pogodbo podpisali britanski zunanji minister Brown, sovjetski poslanik Smimovski in ameriški odpravnik poslov Keiter. Pod podpisu je Brown izjavil, da se države pogodbenice odpovedujejo vsaki pravici do suverenosti v vesolju ter pošiljanju jedrskega o-rožja in orožja za množično uničevanje v vesolje. Pripomnil je, da pogodba razteguje področje prava na vesolje. V VVashingtonu je podpisu pogodbe prisostvoval predsednik John. šon. Za ZDA sta podpisala državni tajnik Dean Rusk in stalni predstavnik v OZN Goldberg. Za Sovjetsko zvezo je podpisal poslanik Anatolij Dobrinin. Zatem so pogodbo podpisali še predstavniki drugih 40 držav. Glavni tajnik OZN U Tant je poslal predsedniku Johnsonu, predsedniku vlade Wilsonu in predsedniku vlade Kosiginu pismo, v katerem poudarja, da bo podpisana pogodba izboljšala možnosti miru na zemlji. U Tant dodaja, da upa, da bo današnji sporazum kmalu pripeljal do podpisa pogodbe proti širjenju jedrskega orožja in da bo omogočil nadaljnje napredovanje glede razorožitve. ZADNJA VEST Trije kozmonavti «Apolla» - mrtvi CAPE KENNEDY. 28. - NASA poroča, da je na rampi za izstrelitev rakete «Apolon» nastal požar, pri čemer so trije kozmonavti, ki bi se morali udeležiti prvega poleta kabine «Apolon», zgubili življenje. Trije kozmonavti so polk. Vir-gil Grisson, polk. Edward White In mornariški častnik Roger Chafee. ZANIMIVO SPREMENJENO STALIŠČE NAJVEČJEGA SINDIKATA pri Poslanci CGIL se bodo vzdržali glasovanju o petletnem načrtu Podgorni in predsednik ENI Boldrini o važnosti metanovoda Sibirija- Trst Svečan sprejem sovjetskega predsednika v Benetkah - Polemika o obveščevalni službi - Razprava o goriški prosti coni RIM, 27. — Izvršni odbor CGIL je po zaključku razprave o stališču te največje italijanske sindikalne organizacije z večino glasov odobril resolucijo, v i:ateri poziva poslance CGIL, da se vzdrže glasovanja ob zaključku razprave o petletnem načrtu, ko bo glasovanje o načrtu kot celoti. To stališče je že napovedal na tiskovni konferenci generalni tajnik Novella in predstavlja važno spremembo v stališčih CGIL, saj pomeni, da se bodo tudi številni parlamentarci - komunisti vzdržali BONN, 27. — Zahodnonemška vlada je pooblastila zunanjega ministra Brandta, da naveže diplomatske odnose z Romunijo. To je sporočil danes predstavnik vlade von Hase. V ta namen bo prišel v Bonn romunski zunanji minister Manescu. V ponedeljek se bo sestal z zunanjim ministrom Brandtom, v torek pa ga bo sprejel kancler Kie-singer. V Bonnu bo ostal do petka. glasovanja, kar predstavlja tudi glede že običajne parlamentarne prakse važno novost. Na seji izvršnega odbora so glasovali proti samo predstavniki PSI UP, ki so se uprli prav taki razlagi, češ da stališče CGIL pomeni v bistvu odobritev petletnega načrta. Minister za proračun Pieraccini je z velikim zadovoljstvom komentiral stališče CGIL, češ da gre za dalekosežen sklep, zlasti če se upošteva sestav te sindikalne organizacije. S tem se znatno širi obzorje v zvezi s politiko načrtovanja v Italiji. Odnos sindikatov postaja pozitiven in se ustvarja načelo, da bodo sindikati sodeloval1 pri načrtovanju, kar bo znatno prispevalo k izboljšanju političnega in socialnega ozračja, v katerem se bo odvijala politika načrtovanja. Iz tega pa tudi izhaja okrepitev obveznosti vla- de za uresničenje smotrov te politike. Predsednik vrhovnega sovjeta SZ Podgorni je danes nadaljeval obisk po italijanskih mestih ter je bil danes dopoldne in popoldne gost v Milanu, kjer si je ogledal podjetje Pi-relli in kasneje sedež ENI, končno pa se je udeležil kosila, ki ga je priredila milanska občina v gradu Sforza. V podjetju Pirelli so visokega gosta pozdravili predsednik družbe Leopoldo Pirelli, ki je v pozdravnem govoru orisal že utrjeno sodelovanje s sovjetskimi podjetji. Ta družba bo sodelovala pri izdelavi avtomobila «fiat 124», ki ga bo izdelovalo novo sovjetsko podjetje v mestu Togliatti ob Volgi, istočasno pa se že izvaja sodelovanje pri izdelavi avtomobilskih gum in drugih izdelkov Zanimiv je bil obisk mesta Meta-nopoli, kjer je sedež ENI in z ENI povezanih družb. V pozdravnem govoru je predsednik Boldrini govo- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiimiimiiinmiiiimiimmiiiiiiiiimimmumiuiiimiimirimiimiiiiiiimniimimiiniiiiiimmiiiiiiimimiiiiiiiimmimmMHiHiMiiniHnin OBISK POLJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V PARIZU Vietnam, Nemčija, evropska varnost predmet pogovora Rapacki-de Murville Govorila sta tudi o neatomskem področju v srednji Evropi ter o sodelovanju med obema državama - Poljskega ministra je včeraj sprejel tudi de Gaulle PARIZ, 27. — Pcljski zunanji minister Rapacki, ki je od včeraj na uradnem obisku v Parizu, je davi nadaljeval posvetovanja s francoskim zunanjim ministrom. Pozneje pa se je pogovarjal s predsednikom vlade Pompidoujem. Rapacki je po pogovoru s Pompidoujem izjavil, da sta govorila o glavnih vprašanjih, ki se tičejo odnosov med Francijo in Poljsko in sodelovanja med obema država- ma v okviru mednarodnih zadev. Po večerji v poljskem poslaništvu je Rapacki odšel v Elizejsko palačo, kjer ga je sprejel de Gaulle. Njun pogovor je trajal pol ure. Na vprašanje v zvezi z de Gaullovim obiskom na Poljskem je Rapacki odgovoril: «General de Gaulle je bil že pred dolgim časom povabljen in je sprejel vabilo. Glede Nemčije je Rapacki izjavil, da sta z de Gaullom govorila tudi o tem. Pripomnil je, da mora Nemčija voditi politiko dejanskega pomirjenja gle; de vseh temeljnih vprašanj z vsemi zaključki, ki iz tega izhajajo. Ta politika se mora voditi ne s stališča sile, temveč z miroljubno akcijo in z ustvaritvijo sistema varnosti.* Zvedelo se je, da sta Rapacki in de Murville pregledala danes razne načrte in predloge Poljske o neatomskem področju v srednji Evro- DEMONSTRACIJE PRED SOVJETSKIM POSLANIŠTVOM V PEKINGU Postopno odstranjevanje voditeljev ki nasprotujejo Maocetungu Mrtvi in ranjeni med spopadi v pokrajini Sinkjang PEKING, 27. — Davi so se v Pekingu nadaljevale demonstracije pred sovjetskim poslaništvom, kjer se je zbralo več desettisočev rdečih gardistov in študentov. Demonstrirali so zaradi nastopa policije proti kitajskim študentom v Moskvi, ki so izzivali pred Leninovim mavzolejem. Demonstranti so vzklikali o-bičajna gesla proti Sovjetski zvezi. Vso noč so krožili po pekinških ulicah avtomobili z zvočniki in oddajali znani kitajski protest pri sovjetskem zunanjem ministrstvu. Protest je izredno oster in presega po ostrosti vse dosedanje kitajske nastope proti Sovjetski zvezi. Nota zahteva na koncu od sovjetske vlade javno opravičilo in kaznovanje «krivcev». Medtem pa pripravljajo velik sprejem študentom, ki so v Moskvi izzivali. To sta sporočila predsednik vlade Cuenlaj in zunanji minister Cen Ji s posebnim sporočilom. Politični opazovalci so mnenja, da bo ta dogodek dal zunanjemu ministru, ki so ga že večkrat napadali v zadnjem času, možnost, da pokaže svojo ((revolucionarno vnemo«. Pekinški dopisniki japonskih listov poročajo, da je Maocetung dal navodila Cuenlaja, naj izolira ((nasprotne birokrate«, naj jih spravi v manjšino in naj jih zatem stre. Maocetung se je pogovarjal s Cuen. lajem, da pripravita končno strategijo o čistki. Podrobnosti niso znane, vendar pa iz lepakov, ki so se včeraj pojavili, izhaja, da sta govorila o «raznih metodah, da se odvzame oblast osebam, ki io imajo«. Maocetung je rekel Cuenlaju, naj ((izolira osebe na oblasti, naj jih spravi v manjšino in zatem stre«. Navedel je pet točk za Izvedbo te akcije: 1. Izvede naj se popolna reorganizacija. 2. Nekaterim ((birokratom« naj dovoli, da še dalje delajo, toda naj bodo pod strogim nadzorstvom. 3. Odredi naj se začasna odslovitev z dela, toda pozneje naj se jim dovoli povratek na delo v istih tovarnah. 4. Nekatere nositelje oblasti naj premestijo s svojih sedanjih mest na druga delovna mesta. 5. Nekaterim naj odvzamejo vse funkcije in vso oblast in po preiskavi naj jih kaznujejo. Pekinški radio je včeraj v svojem poročilu izjavil, da je v Šanghaju stanje še vedno resno in poziva Maocetungove pristaše, naj se pripravijo na odpor proti napadu odstavljenih partijskih in mestnih funkcionarjev in njihovih pristašev. Komentator je nato izjavil, da so uporniški revolucionarji odvzeli nadzorstvo nad mestom in finančnim mehanizmom partije ((((birokratom«, in dodaja: «Borba, da se stre ekonomizem, se je začela in postaja vsak dan ostrejša.« List predvideva v prihodnosti «mnogo hujše razredne borbe«. Glasilo vojske objavlja poziv trem milijonom kitajskih vojakov, naj «v trenutku, ko kulturna revolucija prihaja v kritično fazo osvojitve oblasti«, bodo tesno ob strani Mao-cetunga. Agencija «Nova Kitajska« poroča, da prirejajo vojaki zborovanja v vsej državi da izražajo zvestobo Maocetunga. Japonski časopisi pa javljajo, da so včeraj peljali po pekinških ulicah deset častnikov, ki so imeli na prsih tablice z napisom, da so ((revizionistični elementi«. Japonska agencija «Kyodo» poroča, da so bili v sevemozahodni Kitajski močni spopadi, pri katerih je sodelovala tudi vojska s strojnicami, puškami, minometi in ročnimi bombami. Središče borbe Je bil kraj Si Ho Cu v pokrajini Sinkjang. Na lepakih v Pekingu je go vora, da je bilo več ko sto človeških žrtev in da je tudi mnogo ranjenih ter da je vojska pripravljena za nastop v mestu Urumči, kjer so bili podobni spopadi. Cestna in telegrafska zveza med omenjenima krajema je prekinjena. Lepaki kritizirajo poveljnika vojaškega okraja v Sinkjangu. ki je tudi prvi tajnik stranke za avtonomno področje, kjer živijo Ujguri. Obtožujejo ga, da gre po ((kapitalistični poti«. Toda zdi se, da uživa vsestransko podporo, ker lepaki pravijo, da vse divizije, ki jim poveljuje, z izjemo ene, podpirajo njegovo akcijo. pi ali pa o «zamrznjenju» jedrskega orožja na tem področju. Rapac-U je poudaril, da podpira predlog za konferenco o evropski varnosti. Govorila sta tudi o kulturnih in gospodarskih zadevah. Rapacki je nocoj izjavil časnikarjem, da se je z de Murvillom in z de Gaullom pogovarjal o Vietnamu, Nemčiji, evropski varnosti in o neatomskem področju. Glede Vietnama je Rapacki poudaril, da tamkajšnja vojna lahko postane izredno nevarna ne samo za Azijo, in je dodal: «Naše stališče je naslednje: rešitev vietnamskega vprašanja se lahko najde samo v spoštovanju ženevskih sporazumov in načela samoodločanja vietnamskega ljudstva brez zunanjega vmešavanja. Prvi pogoj za mirno rešitev pa je brezpogojna ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama. Gre za realno politiko nujnosti.* Glede Nemčije je Rapacki izjavil: «Ni rešitve nemškega vprašanja s stališča sile. Vsak tak poskus bi pomenil možnost podobnih poskusov za rešitev evropskih vprašanj. Isto pravimo, kar se tiče nemške združitve. To se lahko zgodi samo z zgodovinskim procesom zbli-žanja med obema nemškima državama, s postopno pomirjenostjo in s postopnim ustvarjanjem evropske varnosti in evropskega sodelovanja. To pa se lahko doseže, samo če obe nemški državi hočeta, in samo če tudi sosedne države Nemčije in vse prizadete evropske države hočejo. Ni druge poti. O meji na Odri in Nisi je Rapacki poudaril, da je njegova vlada odločena vztrajati na njenem priznanju. «Ta meja je neovrgljivo dejstvo. Zvezna republika in druge države že dvajset let odklanjajo njeno priznanje. Ta meja je močnejša ko kdaj koli. Ni nobenega razloga, da bi popustili, kar se tiče njene nedotakljivosti.* Neki časnikar ga je vprašal, ali se mu zdi potrebna skupna politika socialističnih držav glede diplomatskih odnosov z Zahodno Nemčijo. Rapacki je odgovoril, daje bistvo v tem, da imajo «vse socialistične države skupno oceno o bistvu nemškega vprašanja in o bistvu politike Zahodne Nemčije«. Kar se tiče diplomatskih odnosov z Bonnom, Je vsaka socialistična država prosta, da stori, kar se ji zdi umestno. Dodal pa je, da bi diplomatski odnosi med Poljsko in Zahodno Nemčijo imeli znatno težo v mednarodni politiki in ne samo v odnosih med dvema državama. Zato se to vprašanje ne more upoštevati ločeno od bistvene politične linije Poljske, zlasti v zvezi s tremi temeljnimi vprašanji, ki določajo to politiko: 1. Vprašanje jedrske o-borožitve. 2. Stališče Zahodne Nemčije glede meje s Poljsko. 3. Metode za reševanje nemškega vpraša- nja. Rapaoki je dodal, da bi konkreten prispevek k rešitvi nemškega vprašanja mogla biti sprememba sovražne politike, ki jo vodi Zahodna Nemčija do Vzhodne Nemčije. Nato Je Rapacki dejal, da je Poljska zelo zainteresirana pri sistemu evropske varnosti. Toda dokler ne bodo dosežena učinkovita jamstva v okviru sistema kolektivne varnosti v novi Evropi, se Poljska ne misli odreči jamstvu, ki ji ga dajejo varšavski pakt in odnosi z njenimi sosedi. Omenil je nato predlog svoje vlade o neatomskem področju v srednji Evropi in je dodal, da je ta predlog še vedno veljaven. Na koncu je govoril o stališču svoje vlade o gospodarskih vprašanjih in o odnosih med evropskimi državami ali med gospodarskimi skupinami, kakor sta evropsko skupno tržišče in SEV. Pripomnil je, da bi bili zelo srečni, če ne bi bilo carinskih pregrad in drugih umetnih ovir, ki ovirajo trgovino v Evropi in na svetu. ril o že dolgotranjem sodelovanju s SZ in omenil, da je Mattei že leta 1959 uvozil večje količine sovjetske nafte za italijanske potrebe, kar je v takratnem razdobju pomenilo veliko prelomnico. Boldrini je obširneje govoril o pogajanjih s SZ glede graditve metanovoda Si-birija-Trst ter poudaril, da gre za metanovod, ki bo imel do sedaj največji premer na svetu. Tudi Podgorni je v svojem govoru omenil že utrjeno sodelovanje, ki se bo še občutno razširilo z graditvijo velikega metanovoda. V tej zvezi je Podgorni poudaril, da se strinja z izvajanjem Boldrinija, da bo ta graditev prispevala ne samo k gospodarskemu sodelovanju med Sovjetsko zvezo in Italijo, temveč bo imela važne politične posledice. V Benetkah so priredili sovjetskemu državniku zelo svečan sprejem že na železniški postaji, kjer ga je pozdravil oddelek vojske, sestavljen iz krajevnih specializiranih enot za operacije na močvirnatem področju. Ze v bližini postaje se je zbrala velika množica, ki je predsednika toplo pozdravljala in Podgorni je ne povsem po protokolu odšel k pregrajam ter se rokoval s številnimi prebivalci. Nato se je odpeljal po velikem kanalu do mestnega hotela v spremstvu večjega števila motornih čolnov. Vse palače so bile razsvetljene in na številnih so bile poleg italijanske tudi sovjetske zastave. Zvečer je Podgorni prisostvoval svečani večerji, ki jo je priredil beneški žu pan Favaretto Pisca. Minister za zveze s parlamentom Scaglia je v imenu predsednika vlade Mora sporočil, da bo vlada odgovorila v torek na številne interpelacije v zvezi z delovanjem protiobveščevalne službe oboroženih sil, ki sedaj deluje pod novo siglo SID, medtem ko je prej delovala pod siglo SIFAR. O istem vprašanju bo «Avanti» jutri objavil uvodnik, v katerem v zvezi s številnimi vestmi o delu te službe zastavlja vprašanje, če so ti organi v resnici v službi italijanske demokracije, ah če delujejo proti njej. Vendar pa se istočasno v uvodniku ugotavlja, da je prav sedanji minister za obrambo Tremelloni na nov način preuredil to službo in imenoval preiskovalno komisijo, ki naj v celoti preuči delo obveščevalne službe. Uvodnik se očitno nanaša na članek, ki je objavljen v tedniku «Espresso», v katerem so navedene izredne podrobnosti o celotnem škandalu v zvezi z obveščavalno službo. V članku je govora, da Je bil poleti imenovan nov načelnik te službe, ki je na svoje veliko pre. senečenje ugotovil, da je posebna sekcija, ki se ukvarja s sestavljanjem zaupnih poročil o najvidnejših italijanskih osebnostih, vključno o predsedniku republike Sara-gatu, o predsedniku vlade Moru, obrambnem ministru Tremelloniju, tajniku KD Rumorju itd. Ko pa je hotel videti ta poročila, je ugotovil, da so na skrivnosten način izginila. Kasneje je pričela delovati preiskovalna komisija, ki jo je imenoval minister za obrambo Tremelloni in ki je zaslišala bivšega načelnika obveščevalne službe. Ta je baje priznal obstoj takih poizvedovanj in trdi, da je sam uničil vse dokumente. Na vsak način gre za dokaj skrivnostno in zapleteno zadevo, saj je skoro nemogoče, da bi si nižji funkcionarji sami predrznih nadzorovati najvišje osebnosti italijanskega državnega in političnega življenja, če za njimi ne bl bile močne sile. V poslanski zbornici so bili na dnevnem redu odgovori na nekatera vprašanja in razprave o nekaterih zakonskih predlogih. Med njimi je bil na dnevnem redu tudi zakon, s katerim se podaljšuje režim proste cone za goriško področje. V senatu so zakon nekoliko spremenili, tako da so podaljšali dobo veljavnosti od treb na sedem let in so uvedli člen «4 bis«, ki omogoča goriški občini pobiranje nekaterih potrošnih davkov. Goriški poslanec Zuccalli (PSU) je v tej zvezi obrazložil resolucijo, id obvezuje vlado, da bo uvedla ukrepe v pomoč področij na vzhodni meji Italije; saj so ta področja v težavnem gospodarskem položaju. Komunist Franco je dejal, da se strinja z zakonskim predlogom. Tajno glasovanje bo na drugi seji. Prekinitev pogajanj med Italijo in Jugoslavijo glede trgovinske pogodbe je vzbudila v italijanskem tisku dokaj velik odmev in zaskrD-Ijenost zaradi posledic. V rimskih uradnih krogih pa vlada strog molk, ki po mnenju nekaterih opazovalcev odraža zadrego zaradi nastalega položaja. Znani gospodarski list «24 ore« daje razbitju pogajanj po-vsem novo razlago, češ da se pripravlja obnovitev rednih diplomatskih in gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo, s čimer ne bi bili več tako važni stiki z Italijo. Očitno gre za odkrit pritisk industrijskih krogov na vlado, ah bolje na zunanje ministrstvo, da se reši vprašanje trgovinske pogodbe. DANES % Predstavniki UIIF pri Miki Tripalu ZAGREB, 27. — Tajnik izvršnega komiteja ZK Hrvatske Mika Tripalo je sprejel danes predstavnike Unione degli Ita-liani delVIstria e di Fiume, ki jih je vodil predsednik unije prof. Antonio Borme ter se z njimi pogovarjal o vprašanjih Unije in italijanske manjšine na področju okraja Reka. 628. potres v Skopju SKOPJE, 27. — Seizmološka postaja v Skoplju je zabeležila danes ob 11.19 precej močan potres pete stopnje. Epicenter potresa je nekaj kilometrov severno od Skopja. Učinek potresa je bil zaradi bližine epicentra v raznih predelih mesta različen. Trdi se, da je jakost potresa v mestu bila različna, in sicer od 5. do 6. stopinje. Čeprav ni potres povzročil velike materialne škode, Je kljub temu zelo vznemiril meščane Skopja, tako da so številni ljudje zapustili svoje domove in javne prostore in pobegnili na ulice. V nekaterih prostorih so padale po tleh steklenice in drugi predmeti. To je bil 628. potres v vrsti potresov po velikem potresu, ki je bil 26. julija leta 1963. Zadnji tak potres je bil 10. de. cembra lani. LONDON, 27. — Spodnja zbornica je odobrila pri tretjem čitanju načrt zakona o ponovni nacionalizaciji jeklarske industrije. Zakon mora sedaj odobriti še lordska zbornica, ki zadevo lahko zavleče, toda ne more preprečiti nacionalizacije. Domnevajo, da bo zakon lahko stopil v veljavo jeseni. Izvršni odbor CGIL je z večino glasov sklenil, da se bodo sindikalistični poslanci vzdržali glasovanja, ko bo govora o petletnem gospodarskem načrtu kot celoti. To pomeni, da bodo komunistični poslan-ci-sindikalisti zavzeli drugačno stališče kot ostali komunistični poslanci. Povrh tega pa ne gre za neko izolirano stališče CGIL, temveč za dokaj tesno povezavo z načelnim stališčem demokristjanskih sindikalistov, ki so že večkrat zavzeli prav glede petletnega gospodarskega načrta svoje ločeno stališče. Minister za proračun Pieraccini je zelo pozitivno ocenil stališče CGIL, češ da bo imelo dalekosežne politične posledice in da se ustvarjajo novi odnosi sindikatov do gospodarskega načrtovanja. Podgorni nadaljuje obisk v Italiji in je bil včeraj v Milanu, zvečer pa v Benetkah. Ogledal si je tovarno Pirelli in sedež ENI, kjer je govoril o pomenu metanovoda Sovjetska zveza-Trst. V senatu bo v začetku prihodnjega tedna, in verjetno že v torek na dnevnem redu odgovor vlade na vprašanja o delovanju protiobveščevalne službe (prej SIFAR sedaj SID), ki je zasledovala in nadzirala najvišji državne in politične o-sebnosti in med drugimi celo predsednika republike Saragata, mini-stra za obrambo Tremellonija, tajnika KD Rumorja itd. Vsi spisi ro na skrivnosten način izginili in se sedaj z vso zadevo ukvarja preiskovalna komisija, ki je je imenoval obrambni minister. Včerajšnji dan je za odnose med Vzhodom in Zahodom posebno važen, ker je bila istočasno v Moskvi, v Washingtonu in Londonu podpisana pogodba o raziskovanju in u-pravljanju vesolja. Pogodba je bila odobrena že na zasedanju generalne skupščine OZN pred enim mesecem in zato jo je že včeraj podpisalo nad 30 držav, med katerimi sta tudi Jugoslavija in Italija. Pogodba prepoveduje postavljanje na tir o-koli Zemlje naprav z jedrskim orožjem, pošiljanje tega orožja na druga nebesna telesa, postavljanje vojaških oporišč v vesolje itd. Hkrati pa pogodba obvezuje podpisnice, da bodo raziskovale in uporabljale vesolje v korist človeštva, da si vesolja ne bodo lastile, da bodo po- magale kozmonavtom, ko bodo potrebni pomoči in da se mora vesolje raziskovati ob spoštovanju določb mednarodnega prava. Skratka, pogodba predstavlja obširen sporazum, ki našteva vrsto splošnih načel za urejanje vesoljske dejavnosti. Ob podpisu je Gromiko izjavil, da bo pogodba prispevala k rešitvi drugih temeljnih mednarodnih vprašanj. Ameriški poslanik Thompson pa je izrazil upanje, da to ne bo edina priložnost, ki jo je imel za podpis mednarodnih pogodb v Moskvi. U Tant je poslal nekaterim vodilnim svetovnim državnikom pi-smo, v katerem poudarja, da bo pogodba izboljšala možnosti miru na Zemlji ter izrazil upanje, da bo včerajšnji sporazum kmalu pripe-ljal do podpisa pogodbe proti širjenju jedrskega orožja in da bo omogočil nadaljnje napredovanje glede razorožitve. Kot se je predvidevalo, so se tudi včeraj nadaljevale demonstracije pred sovjetskim poslaništvom v Pe-kingu zaradi nastopa moskovske policije proti kitajskim študentom, ki so izzivali pred Leninovim mavzolejem. Na protest kitajske vlade pa se poudarja, da je izredno oster in da presega v tem pogledu vse dosedanje kitajske nastope proti Sovjetski zvezi ker zahteva tudi javno opravičilo in kaznovanje "krivcev«, iz lepakov po pekinških zidovih pa je razvidno, da sta se Maocetung in Cuenlaj včeraj dogo-vorila o naslednjih metodah za čist-ko: popolna reorganizacija; nekate. ri birokrati delajo lahko samo pod strogim nadzorstvom; nekateri nai se začasno odslovijo, nato pa dovoli povratek na delo; nekatere ob-lastnike je treba premestiti; neka-terim. pa naj se odvzamejo vse funkcije, po preiskavi pa naj jih kaznujejo. Po razgovoru z de Gaullom je poljski zunanji minister Rapacki izjavil med drugim, da sta govorila o Nemčiji, s Pompidoujem pa sta razpravljala o odnosih medsebojnih in o sodelovanju v okviru mednarodnih zadev, medtem ko sta z de Murvillom pregledala poljske predloge o neatomskem področju v Srednji Evropi ali pa o zamrznje-nju jedrskega orožja na tem področju. NA FESTIVALU LAHKIH POPEVK V SANREMU : • Vi it Drevi bodo na finalu nastopili pevci s 14 pesmimi Včeraj zjutraj je nastal v krogih pevcev in prirediteljev festivala precejšen preplah zaradi Tencovega samomora: prireditelji pa so sklenili, da se bo festival nadaljeval v duhu že ustaljenih tradicij SANREMO, 27. — žirije s sklenile. da bodo jutri na finalu popevk v Sanremu nastopili pevci tudi naslednjih pesmi: «Pietre», «Non pen-sare a me», «Dove čredi dl andareo, «Per vedere quanto grande fe 11 mondo», «Io per amore», «Ouore matto» in «Bisogna saper perdere«. S tem sklepom žirij se je zaključil včerajšnji drugi večer popevk v Sanremu, ki se Je nadaljeval, kljub tragičnemu samomoru pevca In skladatelja Tenca. Davi se Je zdeilo, da bo nastal določen zastoj v Izvajanju začrtanega programa. Toda že v zgodnjih jutranjih urah so na sestanku odgovornih čini tel jev sklenili, da se bo festival nadaljeval, kljub tragičnemu dogodku, kot pač zahteva tradicija. To je izjavil novinarjem podpredsednik organizacijskega odbora Ruggero. Sestanka so se udeležili, poleg Rug-gera, tudi Glamnl Ravera ter predstavniki vseh podjetij, ki izdelujejo plošče In ki nastopajo na festivalu v Sanremu. Takoj nato so razni ansambli začeli z vajami. Vso italijansko Javnost, ki z zanimanjem sledi poteku festivala popevk v Sanremu, je precej presenetila vest, da Je znani pevec Mo-dugno Izpadel iz tekmovanja že i S i is Poljska pevka na festivalu v Sanremu Gian PieretU Gianni Pettenati Antoine Gene Pitney prvi večer. Modugno je nastopil s svojo -pesmijo «Sopra i tettl azzur-ri del mio pazzo amore«. Zdi pa se, da je Modugno že slutil v naprej, da bo pogorel. Svojim prijateljem Je izjavil: «že v naprej sem slutil, da letos ne bom prišel s svojo pesmijo do finala. Ne vem zakaj, toda vedel sem že, da bo tako.» Da je bil Modugno nemiren, se Je slutilo že zvečer, ko se je pričakovalo sklepe žirij. Sloviti pevec je namreč zapustil festivalske prostore, še preden so objavili rezultate. Med drugimi pevci, ki se niso u-tegnlli uvrstiti v finale, so tudi Bobby Solo In Connie Francis. Trije dečki v Rimu so zagrešili roparski napad RIM, 27. — V italijanski prestolnici se je pripetil davi nenavaden roparski podvig, ki so ga zagrešili trije dečki, stari od 6 do 15 let. Neka ženska je zjutraj šla po Ulici Arrigo Selmi. Gre za Mad-daleno Moncesi, ki je takoj nato prijavila tatvino karabinjerjem na postaji Cinecittk. ženska je povedala, da je srečala tri dečke. Najstarejši izmed njih je nenadoma zgrabil za njeno torbico, kjer je imela spravljenih 800 lir. Takoj nato so dečki zbežali. Zdravniki v Anversi bodo pregledali roparja Cordara NEAPELJ, 27. — Policijske oblasti so prepeljale 26-letnega Maria Cordara, ki je bil aretiran 22. avgusta pod obtožbo, da je sodeloval skupaj s kriminalcem Ciminom pri roparskem napadu, na dva bančna uradnika, ki sta pravkar prihajala iz podjetja «San Pellegrino« v Ulici Selaria, v psihiatrično bol- hišnico v Anversi, kjer ga bodo pregledali zdravniški izvedenci. Cordara je vedno zanikal, da se je udeležil roparskega napada. Ali pripada pocdincu pravica, da ne obleče vojaške suknje? KOPENHAGEN, 27. — Na včerajšnji seji posvetovalne skupščine evropskega sveta so obravnavali vprašanje pravice poedinca, da se morebiti upre splošno veljavnim zakonom, ki zahtevajo, da mora odslužiti svoj vojaški rok. Pri tem gre za vprašanja osebnega prepričanja, ki utegne izvirati iz določenih ideoloških ali verskih razlogov. Na obravnavi so se pokazale velike razlike med stališčem nekaterih držav (na primer Italije, Grčije, Irske in Turčije), ki ne dopuščajo nobene izjeme glede dolžnosti svojih državljanov, da odslužijo predpisani vojaški rok in drugim deželam, ki so v tej zvezi zelo bolj popustljive in tolerantne. Pri tem mislimo predvsem na Anglijo. V mnogih deželah pa obstajajo zelo zapleteni postopki, ki imajo namen, da se z največjo resnostjo in objektivnostjo ugotovi, če se je prizadeti uprl, da bi oblekel vojaško suknjo zaradi svojega globokega notranjega prepričanja, ali pa le iz oportunizma. Na vsak način Je tudi v teh državah v navadi, da se vojaško službo nadomesti v teh primerih s civilno službo. Spričo raznolikosti zakonodaje v raznih deželah zapadne Evrope, menijo, da Kitajski študenti, ki so uprizorili demonstracije pred Leninovim mauzolejem in Stalinovim grobom, zapuščajo Moskvo hulig« vv gledališče * v glribhu bHha'tbivo ^ Razstava slovenskih mask Ta teden so v beograjskem Etnografskem muzeju odprli razstavo ^Slovenske ljudske maske*, ki jo je pripravil Slovenski etnografski muzej iz Ljubljane. S to razstavo se je začelo tudi praktično sodelovanje med tema etnografskima institucijama. Letos nameravajo izmenjati še tri razstave. Etnografski muzej iz Beograda bo letos aprila gostoval v Slovenskem etnografskem muzeju z razstavo «Pokrivanje in krasitev glave v Srbiji», oktobra pa z razstavo srbske ljudske umetnosti. Slovenski etnografski muzej pa bo jeseni gostoval v Beogradu še z razstavo panjskih končnic. Začeto sodelovanje nameravata muzeja še poglobiti. Zato se že tudi pogovarjata o skupni pripravi nekaterih razstav. K temu bosta pri- tegnila še druge večje etnogt I ske muzeje v državi. Nedvori bo tako sodelovanje prineslo like kofisti muzejem in tudi rij lahko "ran javnosti, saj prav . ( kvalitetne, skupno pripravil1 razstave mnogo pripomorejo medsebojnemu spoznavanju jugoslovanskimi narodi. slovenskih Za razstavo o smvvnsw -g« skih maskah je v Beogradu vri zanimanje. O njej so že P°r^: vsi beograjski dnevniki in Beograd je namreč doslej Vt ROPARSKI NAPAD V FIRENCAH Polastil se je 90.000 lir toda kmalu je bil aretiran Ropar Ciampa je pred nekaj dnevi zbežal iz zapora v Livornu - Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo ukaz za napredovanje dveh policijskih agentov, ki sta sodelovala pri aretaciji FIRENCE. 27. — Neki ropar, ki je bil oborožen s pištolo, se je davi polastil v neki bančni ustanovi v strogem središču mesta (na vogalu med ulicami dei Bianchi in bi bilo potrebno, da se ustvari Panzani) 90.000 lir. Zlikovca sta a- v tej zvezi enotna zakonodaja. Na zasedanju je spregovoril tudi italijanski poslanec Amatucci, ki je menil, da ljudje, ki nočejo obleči vojaške suknje, v bistvu ne rovarijo proti obstoječemu državnemu in družbenemu redu. Njihov namen je le, da bi spremenili ta družabni red i a podlagi načela «nenasilja». Na zasedanju so obravnavali tudi vprašanja mešanih zakonov ter tistih, ki zadevajo v pravni položaj žens! ) v zvezi z njeno narodnostjo, potem ko se je poročila. Debata se je zaključila s pozivom pravni komisiji, naj prouči vsa ta vprašanja ter naj skuša po svojih močeh zediniti vse zakonske predpise v za-padni Evropi. REKA, 27. — Koncertni urad na Reki je predložil turističnim društvom, da so festival »Melodije Kvarneran organizira letos kot potujoči festival po vzorcu italijanskega «Cantagiro». Festival «Melodije Kvarnera» se bo začel junija na Reki, nato pa bi festival obiskal okrog deset turističnih krajev na Severnem Jadranu. retirala dva policijska agenta, ki sta vršila službo v bližini banke. Ropar je eden izmed šestih zapornikov, ki so zbežali preteklo nedeljo iz zapora v Livornu. Triindvajsetletni Riccardo Ciampi (gre prav za njega) je bil aretiran 23 avgusta lani. Karabinjerji so povedali, da aretiranca zaslišuje sedaj načelnik letečega oddelka dr. D’A-lesandro. Po pripovedovanju očividcev je Ciampi stopil v osrednjo dvorano vsedržavnega zavoda za socialno skrbstvo in kredite za prevoze okoli 10. ure. Prišel je do mize za katero je sedel blagajnik, ki je prav tedaj prešteval denar. Blagajnik Je imel pred seboj vsoto okoli enega milijona lir !n sicer v bankovcih po 10.000 lir. Nenadoma je ropar potegnil iz žepa pištolo kalibra 7,65 ter je naperil proti blagajniku. Ukazal mu je, naj mu takoj izroči ves denar. Blagajnik je nekaj časa okleval, toda takoj nato je Ciampi pograbil za šop bankovcev, od katerih pa jih je nekaj padlo na tla, ali pa se raztreslo po mizi. Takoj nato Je Ciampi stekel proti izhodnim vratom. Medtem pa sta dva bančna uslužbenca stekla skozi neka stran- BIIIHinitlltllHnHIHIIIIIIIIIIUlMIIMIIIIOnilllllllMIIIIIIIIU....IIHIIII............................................................................................................■■■■IIIIIIHIIIIM................MIHIH...... H‘i!f Kdor Je predsinočnjim sledil 17. festivalu popevk v Sanremu, je ob koncu večera moral ugotoviti, da ga nobena izmed prvih petnajstih novih popevk ni kdo ve kako navdušila. Vendar se v tem našem prikazu ne bomo u-stavljail pri oceni teh pesmi, pač pa pri tragediji, ki je sledila prvemu večeru. Včeraj zjutraj se je z vso možno naglico sodobnih komunikacijskih sredstev razširila vest, da je eden izmed pevcev in avtorjev pesmi — Luigi Ten-— napravil samomor. Luigi Tenco je nastopil s svojo pesmijo «Clao amore, ciao», ki jo je najprej zapol sam, nato pa jo je ponovila zelo dobra francoska pevka lahke glasbe Dalida. Kratka rekonstrukcija dogodkov v zve-z. s to tragedijo, bi bila naslednja. Ko je Luigi Tenco odpel svojo pesem, Je še počakal, da jo je zapela tudi Dalida. že med svojim Izvajanjem ali točneje ob koncu pesmi je pevec občutil, da občinstva ni ogrel, kot ga niso ogreli niti drugi pevci s svojimi pesmimi. Ko je njegovo pesem zapela še Dalida, je občinstvo prav tako ostalo dokaj zadržano, Kot je bilo zadržano pravzaprav ves večer. Takoj nato Je Luigi Ten-co odšel v svoj hotel «Savo!a», ker ni hotel čakati na rezultate glasovanja petnajstih žirij. Njegovi prijatelji so opazili, da Je Tenco zelo pobit in so ga skušali razvedriti. Povabili so ga tudi s seboj na večerjo in Tenco je na to tudi pristai, pa čepra/v nad tem ni bil navdušen. Med vožnjo od svojega hotela proti domenjenemu lokalu ie bil zelo zamišljen In baje divje vozil, tako da so mu prijatelji svetovali, naj vozi po-časne e. Ko pa so prispeli pred domenjeni losai, kjer naj bi večerjali, se je Luigi Tenco premislil, se prijateljem opravičil ter se vrnil v svojo sobo v hotel. Tu je napisal kratko poslovilno pismo, potegnil samokres in sl izstreli v tekme en sam strel. Poka ni, kot kaže, slišal nihče. Hotel je bM namreč prazen, ker so pevci, ki so v njen ložirali, bili še po mestu, vratarnica hotela pa je precej oddaljena od depandanse, v kamri je stanoval Luigi Tenco. Smrt pevca Je odkrila pravzaprav Dalida, si naj bi Tencu pomagala k zmagi ali vsaj k uveljavitvi na fest.valu. Ko je videla, da je Tenco zelo pobit, se je hotela z njim nekoliko pomeniti in mu je večkrat telefonirala. Ker se Tenco na pozive ni odzval, je »topila k njemu. Na trkanje pa ZAGONETNA TRAGEDIJA V OKVIRU FESTIVALA Pevec Luigi Tenco je napravil samomor ka vrata ter sta ga začela zasledovati. Pri tem sta seveda kričala na ves glas: «Primite tatu«. Eden izmed policijskih stražnikov, ki je bil na svojem službenem mestu blizu banke, je stekel na ulico, zgrabil za pištolo ter zasledoval roparja. Zaradi hitrega posega policijskih or. ganov, ni preostalo roparju drugega, kot da se vda. Pozneje se je zvedelo, da je notranje ministrstvo izdalo ukaz za napredovanje obeh policijskih stražnikov, ki sta sodelovala pri aretaciji drznega roparja. Pozneje se Je zvedelo, da je Ciampi zbežal pred dnevi skupaj z drugimi petimi zaporniki. Odpeljal se je do mesta Prato, kjer se Je srečal z nekim moškim, ki mu je davi pomagal pri ropu v banki. Policijski organi zasledujejo sedaj Ciampijevega pomočnika, za katerega vedo, kako je raščen in kako je oblečen. Bančni blagajnik pa je povedal, da mu je Ciampi dejal: «Pazi se, ker sem ušel iz livorn-skega zapora; Izroči mi takoj denar«. Blagajnik je nekaj časa okleval in takoj nato je Ciampi zgrabil šop bankovcev ter zbežal. Majava obtožba Ciminove odgovornosti pri uboju zlatarjev v Rimu Tragedija mladega pevca je globoko odjeknila v vsej italijanski javnosti - Krivdo za tragično smrt mladega pevca je treba pripisati finančnim mo-gotcem na področju lahke glasbe? se ni nihče oglasil, zato je skušala odpreti vrata v sobo, ki so bila, na njeno presenečenje, odprta. Ko Je stopila v sobo, je ob pogledu na okrvavljenega pevca na tleh kriknila in s tem dvignila alarm. Prvi, ki Je pritekel na kraj smrti, Je bil pevec Lucio Dalla. Ko so tragedijo sporočili hoteteki upravi, je ta poskrbela za zdravnika, ki pa je ugotovil le smrt. Koj zatem so obvestili tudi policijo in na kraj nesreče sta prišla dr. elemente Manfredi ln dr. En-rico Setalolo s komisariata kvesture v Sanremu. Morda se bo kmalu točno zvedelo, zakaj si je Luigi Tenco vzel življenje. Trenutno se vzroki njegovega samomora morejo le ugibati. Njegovi ožji prijatelji vedo povedati, da Je bil zadnje čase nekoliko pobit, vsekakor pa živčno zelo izčrpan. Domneva, da si je vzel življenje zaradi neuspeha, ker njegova pesem ni bila Izbrana med sedem pesmi, ki bi morale sodelovati pri nadaljnjem tekmovanju, bo oo vsej verjetnosti le domneva, kajti bolj gotovo je bila le povod, nekakšna zadnja kapljica v že polni čaši zagrenjenosti, ne pa osnovni vzrok za tolikšno odločitev. Luigi Tenco se je rodil pred 27 leti in živel predvsem s svojimi starši. Po končani srednji šoli se je loti) napornega ln pogosto tveganega poklica-pevca ln avtorja popevk. Začel je pravzaprav s Paolijem Pred sedmimi leti se Je končno le toliko uveljavil, da ie napravil svojo prvo ploščo, ki mu jo je lansiral Peppino di Capri. Bilo je to leta 1959, ko so se »kričači« povzpeli na najvišjo raven. Med njegovimi pesmimi, ki so še najbolj znane, so »Angela«, «Mi sono innamorato dl te«, «Quando tl chlederanno«, »Lontano, Ion-tano«, itd. Po svojem značaju je bil Luigi Tenco melanhallčen. Bil je zelo vase zaprt in nikoli ni bil pripravljen svojih duševnih ali tudi drugih težav posredovati drugim, niti svojim najožjim prijateljem. Njegove pesmi so bile, kot pravijo poštene in lepe. So sicer polne žalosti, vendar so se mnogim priljubile. Niso pa njegove pesmi bile «za trg«. Zato se Luigi Tenco ni hotel nikoli preizkusiti nad kakem festivalu. «Za festivale« — Je samo pravil — Je treba skladati pesmi, Ki so «za trg« lil tega jaz v sebi ne čutim.« Letos se je končno vendarle odločil tudi za festival ln to za najbolj zahteven festival v Italiji in zanj pripravil pesem «Clao, amore, clao«, ki Je po svoji vsebini zelo žalostna, kot nekakšen prvi znak, nekakšno opozorilo na to, kar se je dejansko zgodilo, kakor računajo, le tri ure po neuspehu v festivalski dvorani. V svoji pesmi Luigi Tenco med drugim poje, kako bi rad šel stran, daleč, na neki drugi svet, kako bi preskočil dobo sto let v enem samem dnevu. Toži nad tem, kako je težko ne vedeti nič v svetu, ki misli da ve vse. To svojo pesem je Luigi Tenco dolgo pilil ln izbral kot sodelavko za festivalski nastop francosko pevko Dalido. Kaže pa, da v svoj uspeh vendarle ni bil kdo ve kako prepričan, ker morda sploh ni bil prepričan v svojo glasbo, ker da je preveč melanholična, kar da ne ugaja širšemu občinstvu. K temu majhnemu zaupanju vase je morda pripomoglo tudi to, da je doživel že več udarcev, pred kratkim pa doživel neuspeh tudi v nekem recitalu, ki ga je posnel na ploščo v Rimu in ki ga občinstvo ni preveč cenilo, strokovni tisk pa je bil proti njemu celo oster. Da je bil I.uigi Tenco zaradi sedanjega neuspeha zelo potrt, vedo povedati tlsM, ki so bili / njim ob koncu predsinočnje prve prireditve. Ko so mu sporočili, da njegova pesem ni bila všteta med sedem izbranih pesmi, Je baje prebledel. Tu pa bi ponovili, kar smo že rekli, da ta neuspeh verjetno ni mogel biti pravi vzrok njegove tragične odločitve, pač pa le povod, zadnja kapljica v ze preobilno polno čašo zagrenjenosti. Sinoči so objavili sporočilo, ki ga je podpisala «skupina prijateljev Luigija Tenca«. V tem sporočilu se pojasnjujejo nekatere podrobnosti, ki so navedene v pismu, ki ga je napisal Luigi Tenco preden si Je pognal kroglo v sence. V sporočilu se obravnava tudi vprašanje razlogov, ki so napotili 27-letnega pevca, da si je vzel življenje. V sporočilu se govori med drugim o pevčevem značaju, ki so ga njegovi prijatelji dobro poznali. Ti le pravijo, da si Tenco ni vzel življenja samo zato, ker so ga izključili iz tekmovanja na festivalu v Sanremu že prvi večer. V bistvu gre za globlje probleme, ki zadevajo sploh vso strukturo nekega sveta in miselnosti, ki, žal, še vedno vladajo na tem področju v Italiji. V poročilu se pravi nadalje, da gre v bistvu za nepremišljen odpor in za protest proti ljudem, ki so neodvisno od rezultatov festivala povzročili v iskrenem in naivnem človeku globoko duševno krizo, katero je pogajala objektivna nezmožnost prizadetega, da se vključi v svet in v okolje, ki so ga ustvarili finančni mogotci. Sporočilo Tenco-vih prijateljev se tako zaključuje: «Zato je Luigi Tenco plačal to bor. bo s svojim življenjem: plačal jo je ker je sovražil hinavstvo in ljubil svobodo. Te svoje misli je izrazil v zadnjem pismu, kjer je čeprav podzavestno, povedal javnosti, naj to, kar se je njemu osebno zgodilo, služi kot opozorilo vsem tistim, ki izkoriščajo lsitrena ču-stva, ki so značilna za današnjo mladino, za špekulacije in pridobivanje denarja. Točno besedilo Tencovega pisma, ki ni sicer naslovljeno na nikogar, je naslednje: «Imel sem rad italijansko občinstvo ter sem mu posvetil pet let svojega življenja. Kar bom storil sedaj ni zato, ker sem se naveličal življenja (kaj še!), temveč zato, ker prostiram proti Javnosti, ki sklepa da bo šla v final pesem «Io, tu e le rose« in proti komisiji, ki je izbrala pesem «La rivoluzione«. Upam, bo to moje pisanje razčistilo pojme nekaterih ljudi. Pozdrav, Luigi.« MILAN, 27. — Zelo zanimive iz-juve v zvezi s krvavim dogodkom, ki se je pripetil v Rimu, ko so trije neznanci ubili dva brata zlatarja, je podal v teh dneh rimski državni pravdnik prof. Velotti. Kot je znano, so takoj po roparskem napadu obtožili kriminalca Ci-mina, da je prav on umoril oba brata. Državni pravdnik je med drugim izjavil: «Človeško in povsem razumljivo je, da policija v teku preiskave dela na podlagi domnev in šumenj. Ni pa pravično ter je sploh navskriž z jasnimi načeli republiške ustave, da se začne govoriti o nekaterih osebah, ki so baje zagrešile zločin, še preden je sod-nijska oblast izrekla v tej zvezi svojo razsodbo. Tak postopek je še toliko bolj neopravičljiv, če se pomisli, da si preiskovalni sodnik sploh še ni utegnil ustvariti svojega osebnega mnenja glede krivde ali nekrivde obtoženca. Biti osumljen nekega zločina (kar pa vedno zahteva določene dokaze), je čisto nekaj drugega kot biti obtožen z gotovostjo tega istega zločina. Zato je potrebno, v skladu z republiško ustavo in splošnim moralnim čutom državljanov, da se ne obtoži predčasno nekoga, da je zagrešil neki zločin. Prav policijski organi, ki vodijo preiskave bi se morali zavedati splošnega načela, da je nekdo nedolžen vse dokler se ne dokaže, da ga je prav on zagrešil.* tudi velika količina električnega materiala, medtem ko je bilo poslopje hudo poškodovano. Streljanje med policisti in sumljivim motociklistom CAGLIARI, 27. — Davi je prišlo v bližini vasi Slniscola do streljanja med prometno policijo in nekim motociklistom, ki se ni ustavil na poziv policijskih, agentov. Policistom se je posrečilo, da so razbrali številko evidenčne tablice motorja, za katerega menijo, da pripada neki osebi, ki je osumljena da Je sodelovala pri umoru sardinskega pastirja Luigija Carte, ki je bil ubit pred dnevi. Občni zbor pogrebnega društva v Razovici Pogrebno podporno društvo v Bazovici vabi vse svoje člane na redni občni zbor v nedeljo dne 29. t. m. ob 16. uri v Preslovi dvorani. Prosimo za točnost. Odbor. Začel je delovati satelit «Intelsat 2» WASHINGTON, 27. — Satelit za posredovanje telefonskih in televizijskih oddaj »Intelsat 2» je začel delovati včeraj zvečer. Satelit je posredoval čez Tihi ocean sporočilo predsednika ZDA Johnsona, ki je izjavil, da gre za izredno važen poskus na področju mednarodnih telefonskih in drugih povezav. »Intelsat 2» je v bistvu dvojček za Tihi ocean znanega satelita ttEar. ly Bird«, ki je bil izstreljen 11. januarja lani iz oporišča Cape Ken-nedy T.% izstrelitev je poskrbela družba «COMSAT» (Comunications Satelite Corporation). Menijo da bo satelit «Intelsat 2» v kratkem utegnil posredovati zveze tudi z Avstralijo, Tajsko, Filipinskimi otoki in Hong Kongom. Znanstvene in kulturne oddaje na italijanski televiziji 27. S 6. februarjem RIM, bo italijanska televizija . priredila vsak dan novo oddajo, ki bo posvečena širjenju znanosti in kulture. Oddaje bodo trajale od 19,15 do 19,45 na prvem kanalu ter od 18,30 do 19. ure m drugem kanalu. Na prvem kanalu bodo obravnavali pet znanstvenih panog in sicer geofiziko, vprašanje vzgoje otrok, kazensko pravo, opremo in državljansko vzgojo. Oddaje na drugem kanalu pa bodo posvečene jezikom (letos sta na vrsti francoščina in angleščina). Te oddaje bodo trajale do julija. miiMiiiiiiiiiHtiimiiiimiimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiimtiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniuiiiiiiiiimii TRAGEDIJA IZRAELSKE LADJE Našli so dva čolna izraelske ladje Hasloša Poveljnikova žena je še malo pred nesrečo govorila z možem ki ji je zagotovil, da poteka plovba v najlepšem redu Velik požar v hidroelektrarni pri Suši SUSA, (Turin) 27. — Velik požar je nastal davi v hidrocentrali v Suši. Zdi se, da je požar povzročil kratek stik zaradi pronicanja vode. Požar je nastal po eksploziji v strojniškem oddelku. Zaradi eksplozije se je blokiral odvod vode v dovodni cevi. Visoki pritisk vode je popolnoma razbil streho hi-drocentrale, medtem ko se je v bližnjem skladišču vnel požar. Dva nadzornika, Aldo Pinardi in Severi-no Blais, sta v tistem trenutku pregledovala merilne aparate. Sreča jima je bila naklonjena, ker se jima je posrečilo, da sta zbežala iz goreče centrale. Takoj nato so prišli na kraj nezgode gasilci iz Suše in Turina, ki so pogasili zublje. Menijo, da so vse turbine popolnoma uničene. Hu. do je poškodovan tudi generator za izmenični tok, katerega je popolnoma zalila voda. Uničena je RIM, 27. — Neko letalo 15. skupine, ki pripada odseku za reševanje, je danes nekaj do 12. urt našlo razbitine dveh čolnov kakih 35 km južno od otoka Ponze. letalo Je tedaj skušalo najti Izraelsko ladjo «Hasloša», ki Je Izginila brez sledu v Tirenskem morju. Letalec je takoj sporočil vest letalskemu središču v Ciamplnu. Po obvestilu je takoj odplula na odprto morje ladja «Cormorano». Na prizadetem področju krožita tudi dve drugi ladji in več helikopterjev. Pomorske oblasti so poslale na domnevno področje nesreče tudi razne druge ladje. Kot Je znano je Izraelska ladja izginila brez sledu pred nekaj dnevi. Danes je prišla v Neapelj žena poveljnika izraelske ladje. 34-letna Jona Harel se je nastanila v nekem hotelu blizu pristanišča. Novinarjem Je povedala, da je še pred oe-kaj dnevi govorila po radio telefonu s svojim možem, ki ji Je zagotovil, da poteka plovba v najlepšem redu. Zakonca Harel imata 3-mesečnega otroka, ki je sedaj pri svoji babici v Izraelu. Pozneje so oblasti ugotovile, da sta prevrnjena čolna pripadala pogrešani izraelski ladji «Hasloša». Na krovu ladje Je bilo v trenutku nesreče 17 mož posadke. pine madridskih delavcev, ki so demonstrirali iz protesta proti višanju cen in so zahtevali večjo sindikalno svobodo. Demnostracije so bile na več krajih mesta, takoj ko se je končalo delo v tovarnah. Izvirna domislica kanadskega študenta WINNIPEG, 27. - Vseučiliški študent Jerry Katz, ki trdi, da morajo kanadski davkoplačevalci plačati vladi znesek v vrednosti enega funta mesa, Je poslal včeraj državni finančni upravi ček, katerega Je napisal na zresku jeter. Bančni ravnatelj je Izjavil, da Je ček popolnoma zakonit. Da pa bi se ne pokvaril, ga bodo spravili za en mesec v hladilnik ter ga potem poslali Katzu skupaj z raznimi drugimi čeki, ki so bili izdani na njegovo ime. MDRID, 27, — Španska policija je danes napadla in razgnala sku- BEOGRAD, 27. — Danes je bila v Beogradu odprta razstava vseh izdaj svetovne organizacije UNESCO. Razstavo bodo pozneje prepeljali v vsa večja jugoslovanska mesta. poznal to zvrst slovenske Ijnd kulture. Zato je bila številna 7 blika že na otvoritvi presenecd' ko je videla vse to bogastvo pestrost stare slovenske IjMd^ tradicije. J m Na razstavi je prikazanih kot 100 različnih mask z *"'■ področij Slovenije. Razstavljen J. maske, ki se pojavljajo v J v letnih časih in ob najrazličnri^ življenjskih priložnostih. s omejenega prostora (razstavo 3 v treh razstavnih dvoranah), [; Slovenski etnografski muzej ko razstavil le del svoje boi od temu so na razstavi v Beoff’ zbirke ljudskih mask, toda ^5 jroo J iS0' zastopani vsi glavni tipi n skih mask. Razstava je prikazala, do slovenske maske v svoji os’ del prastare evropske kulturne ^ diščine in da je Slovenija eno f redkih dežel v Evropi, kjer s°. maske in mnogi običaji, ki sor, vezani z njimi, v mnogih Pf”J rih že v močno spremenjeni liki, ohranili do danes. V torek zvečer, po otvoritvi t*j stave, je v Etnografskem nriri v Beogradu ravnatelj Slovenski etnografskega muzeja dr. Kuhar predaval o slovenskih D | skih maskah. Sean Connery gledališki imprezarij Sean Conf j je nastopal v številnih r" LONDON, 27. v vlogi Jamesa Bonda, se je n n v P ti v h P n v n tl k k n č n z ii p n 1 s slovil od filmskega platna tet j. , postal gledališki imprezarij• j v je sprejel ta sklep, je skušal r| cej korenito spremeniti tudi ^ J zunanji videz. Med drugim se ^ nfkšg, sedaj s košatimi brki. -J , V teh dneh nastopa v „ skem gledališču «Garrick» 2 p j. ko Ben Johnsonovo komedijj n stroške predstave je prispv c vsoto v višini dveh tretjin■ , j. buda je sicer precej tvegano, j • j .i .. efi * pravi Connerg plača. toda *e Kdo bo nadaljeval VValt Disneyevo delo? HOLLYWOOD, 27. - Kdo J nadaljeval delo, ki ga je VA Walt Disneg in se postavil na c, ogromne industrijske dejaW0 ki jo je ustvaril pokojnik? ^ Walt Disnegevo industrijsh0 0 sarstvo je še vedno cvetoče• - j polaga s 4.000 nameščenci }nJi tovo je, da bo se naialje j valo številne filme ki si zamislil Walt Disneg. Poleg J', ske industrije pa je pokoj»'v; stvaril tudi razne druge d*KI nost, kot na primer mDisnegl^J, ki tudi predstavljajo vir vri dohodkov. Disnegev brat star že 73 let ter W baje rad J 1 v pokoj. Sploh pa se je ukvarjal le z administrativ1 vprašanji. Govorijo, da M j gu utegnil naslediti Williari ( derson, ki je bil pokojnikov | goletni sbdelavec. | ( Gotovo je. da bo ustanov^ J ] jo je zgradil Walt Disneg s j I jim neutrudnim delom, ostalo j filmski pbzornici še dolgo let. Moda mora vedno misliti nekoliko za poletje. Obleka je sinje barve Merving. Bižuterjla Morgan, rokavice Perrone. . Foto Ente Moda. naprej. Tu je dvodelna obl^i iz blaga fil di Chieri. 1y GRČIJA VJPREDVOLimm VZDUŠJU Desničarski agitatorji v uniformah Vprašanje, okrog katerega se vsakokrat zaostrijo pole-t7llke med desnico in levico - Ali je vlada obljubila ra*pust polvojaške organizacije TEA? - Primer poveljnika milice, ki poziva volivce, da glasujejo za ERE detZ^E’ Januarja. — Politična vahn n°i v Grčiji je izredno ži-hodna ,i ,zaradi te8a- ker je pre-»a Hr. lada Paraskevopulosa dolž-cer s maja izvesti volitve. Te sipo jat n'so razpisane — ker bo glasa K°nu to storila 45 dni pred sovanjetn — vendar je v ”' Političnih strank že anjem — vendar je volilna »a. t a Petičnih strank že opaz-stih k°t je ob takih priložno-P°letn°l71Ca^’ so se tudi to pot večiih e zavrtele okrog nekaterih Vezan * * * * v^raaani- Eno od teh je posip J?.,.z obstojem in delom vabilce TEA. ki Sp .za Polvojaško organizacijo, lianslfJ0 rodi*a še v času držav-biia -t it°^n.e *n katere naloga je nacW, k°t je tudi še danes — da na 'uJe.vaške oblasti ter obmej-fežnr> ,^a' Njeni člani se pre-krog rekrutirajo iz desničarskih ERg ’ ki se nanje opira tudi Valstv • 1 njen vpliv na prebito, fip° Je dokajšen, pa je prav bolj se nekatere stranke naj- organizacije TEA — ne n • aa naj se ta prepove ali (NapiZlroma’ ab ta podpira ERE nekat°na*norachkalna unija) ali neto n;°, Predstavlja že tradicional-Vs®kok Volilno temo, ki se o njej Pravit ra^ ze'° temperamentno raz-tudi Ja' ,Tako se o njej razpravlja Volita, 1H’ v pričakovanju majskih tkeva' etnija centra in EDA za-Povpii!’-,da se TEA razpusti, njen re[jnij!nis.ki kader, sestavljen od vnte časnikov, pa da naj se topni V vojašnice. ERE je proti diia razPUstitvi. O tem se je vo-kjer p.azPrava tudi v parlamentu, lr“ prav to bilo postavljeno toka'"'""1 Pogoj za podporo vladi. Pole- čaS0DjS.e je zdaj razširila še na ne*, Unija centra navaja sativne ^ln in zatri :.vne primere iz dela TEA in jo bg' da je vlada obljubila, da Ptatil v Predvolilnem obdobju raz- ^ T?T\ a • i.. ____•_____: toere3 •EE>A takisto navaja pri-nja nlenega negativnega delovalo '?a atlteva pa, da se jo takoj tosfU-.VSelej razpusti. Hkrati pa vlada'1 .ERE zatrjujejo, da ni Prot) 'rplc:esar obljubila, obtožbe pa da so navadne iz- *c''eft(dni je desničarski časnik r«acei i °S E°smos» zelo obsežno in j.,.n obravnaval to vprašanje «***■ napadel svoje politične ni j o .p^ke. V zvezi z organiza-je dejal: «Te enote TEA,' pre(jsta •i'- vivjui . ^ * v, v„v»v de tc,ravliaj° organski del arma-5tov i.So. sestavi jene od rezervi-dap' 1 žive kot civilisti, vcn- Inčetip °bčasno izpolnjuiejo doda d-.batoge. Naloga TEA je, Varuj u'f proti diverzantom, da le obn J,e in nov, , In6-.itd' ra TEa .nekaj nalog, ki jih mote n/. lzPolniti in zaradi katerih da kg obstoj nujno potreben: bile u p leta 1963 so grške čete s ednie , jene Pr°ti severu. Na-toihoia eto' l' j- '• 196U Pa se je I >ške nal0Sa spričo nevarnosti F.svisui^vszije vzhodne Traki.ie, .... 'n n:____ „„„„ 3rPje l protl diverzantom, aa PtojU ohrnejne prehode, da pre-vohUn( ,nfiitracijo saboterjev in P^nve j{ da varuje vojaške na- to('niia otokov in Cipra, spre-W„ N”ša severna meja pro-ii je?!l^'*' Jugoslaviji in Alba-vr nrprt <0 ostala nezavarovana, kit v?r k v*la stvarno tragedijo. Proti j " n*cionaWea ozendia v‘’>p nr<’,1r' komunističnim dria-”stopa samo TEA. Uniia ;v. t„, a zahteva njeno razoroži- S' ' 1-akn da snioh ne bo več gr- C|1'-’'U;^p,’.I’a, ki bi varov s*'o naj- Sa mdročia dežele.* Kosmns* razkriva i v Tr,'A?p nestrnnosti na^nrotni- .'•1*0 Panandreu je nred pri-! ’ oblast napadal organi- ’*■ ko pa je postal preje nl_°krepil n;eno moč, ker &n svni'rnerav:’' spremeniti v or-,'biirfp e,,S'ranke. V tem ni uspel, li sn globlje: njeno . -o, nr,jt Pn° vodstvo* sovraži mi-5.a Vokži vlja zahtevo, da se na-vr,- ■ mop zmanjša in skr-'U opra3??ki izdatki, nasprotno Nr,,iuavicuje iste izdatke naših n,‘ših... s°sedov, ki so večji od Upoo ^'Ws dnVateČ vse to, prihaia ča-Lacioaa, Zaključka, da je TEA za v . tun* varnost zelo važna, da zahteva to vpra-i.W^Q v‘ade veliko pozornost. v1 ^ ,ga se v svoji odloči-nikakorSIT1P o^enagliti, pač pa ^.ra proi p^er’■'•’ jo sprejme, se .. težkim ' Posvetovati z najvišjim h • nki n p<,Vel.istvom. Ostali dve 7* očmi .dodata na TEA s taki-z nin Ceprav obstajajo v zve-v nba ; razbke v ocenah Unije V5ai v Z EDA- Druži pa ju -i da ,i,,n’ Predvolilnem obdobju n''. ^ navduhuje desnica in ZS nayzf:ma za koristi ERE. V h,1, ki L ala Primere iz pretekln-s,l tover-.U k°t zatrjuiejo - TEA • b j1 krajih, oziroma va-^torjvj a za ERE, pri čemer rt®kunno očitata organizaciji ivduhuje desnica in nav"'."1a za koristi ERE. V h k, s ala primere iz pretekln-kot zatrjuiejo - TEA ''to l»r!l'a oasnrotne aktiviste oC1;r,r,a ^z s orav^noseb- 1r\w Stnl . - ................. ’h n. no^oferih pod- *£"**>* rr1 we,i- t,, r'l'Svn m-1r 'p Pred nedav-k,i.g ’ otin,!iv nrimer za ■Vij' ’ TTniij ^ del,nd,, suitira f. v . '. n^nfra . si n-,asHrin n„Vj Ko k'"^, r * knlp pa^ovririj zbra- rkom navnin EDA. ki oo nritnžnie snričn ome- Unijo centra, so Grki samo na pol. Ne pričakujte volitev, kakršne so bile one pod Mavromihali-sem (1. 1963, ko je Papandreu prvič zmagal), ker so se stvari zdaj spremenile.* Tudi «Elefteria» prinaša vesti o agitaciji pripadnikov TEA. V neki vasi blizu Kilkisa, se je v pogovoru s kmeti neki član te organizacije takole izrazil: «Idealni vladi sta bili oni Metaksasa (znani grški diktator) in Hitlerja.* Navedli smo samo nekaj najznačilnejših podatkov in fragmentov spora, ki ga grške stranke med sabo vodijo okrog vprašanja organizacije TEA. Vprašanje je .razumljivo, precej kočljivo, kolikor se onim, ki se postavljajo proti tej organizaciji, očita po- manjkanje nacionalne zavesti, oziroma obramba tistih, ki so bili V državljanski vojni poraženi. Zatorej enega od najvažnejših vprašanj, ki ga je Unija centra v zvezi s svobodo volitev postavila, predstavlja vsekakor tudi to vprašanje, namreč, da se milica v predvolilnem obdobju razpusti. Zaradi zapletenosti položaja, pa premier Paraskevopulos o tem raje molči in ni — vsaj javno ne — s tem v zvezi še ničesar obljubil. Vprašanje torej visi v zraku, pa se bodo okrog njega do dne razpisa volitev, oziroma odločitve vlade, še naprej lomila kopja, če se končno na njem ne bodo polomila celo kolesa vladnega voza. M. KOCEV ■! Zimski motiv (Foto M. Magajna) HlllllillIllllliitllilliliiiiiiiiiliilliiitlliiilllliiliniiillilllilliliilMiiMlinlllilillllilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiiiiiiiMiliiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii MUHASTA REKA, KI ENOSTAVNO SPREMINJA MEJE Rio Bravo povečuje ZDA na račun Mehike Sorazum, s katerim je že v naprej bila določena možnost resnih sporov Spremembe rečnega toka so doslej še vedno bile v škodo Mehike - Zadnje poplave, ki so del mehiškega mesta priključile teksaškem ozemlju MEXICO. — Rio Bravo je dolgo časa predstavljal eno najbolj nemirnih meja Amerike. Ob tej reki so se v preklosti vodile zelo krvave vojne in stalni spopadi, vse dokler ni bila dokončno določena meja med Mehiko in ZDA. Skupine roparjev in tatov so preko nje uhajale z ene strani na drugo, da bi zbežale oblastem. In mnoge resnične bitke tipa «western» so na bregovih te reke imele svoje prizorišče. Danes pa že davno predstavlja eno najbolj mirnih meja na sve tu. Vzdolž reke ni opaziti ne vojakov ne obmejnih stražarjev, le tu in tam kakega carinika. Toda od časa do časa se Rio Bravo še vedno spremeni v dokaj nemirno mejo. Deloma morda tudi zaradi tega, da bi ohranil svoj mit nemirne reke. Rio Bravo povzroča, namreč, obmejne probleme tudi tam, kjer se vlade trudijo, da bi se jim izognile. Z mednarodnim sporazumom med Mehiko in ZDA je bil Rio Bravo postal dokončna meja med obema državama. Po sporazumu iz leta 1905 pa ima vsaka od obeh držav pravico do priključitve tistega dela ozemlja, ki bi ga reka zaradi spremembe svojega toka nekako prestavila na eno ali drugo stran meje. V sporazumu je bilo tako določeno, ker je obstajala ««whrndst, ■ da bi sicer prihajalo'do stalnih sporov, in sicer • zaradi tega, ker bi reka v določenem trenutku ne predstavljala več prave meje. Rio Bravo je namreč pogosto želo muhast, kar sta. oba partnerja tudi resno upoštevala. Ob poplavah cesto menja smer in tako omogoča, da se večje površine o-zemlja znajdejo na nasprotni strani, t. j. v drugi državi. Doslej se je Rio Bravo s svojo nestalno muhavostjo pokazal za izrecno protimehiško, oziroma ? za'eres %■ :n7rr'' nai c1 se je zaključila včeraj zjutraj okrog I; 5 ure z Izvolitvijo inž. Spaccinija j;S (KD) za župana, o čemer smo poln ročall včeraj, in z izvolitvijo odbor-[It nlkov in namestnikov, jf Inž. Spaccini je bil izvoljen pri ||j drugem glasovanju z 31 glasovi. Na-F to so se začele volitve odbornikov. j§, Pri prvem glasovanju sta bila izvo-lf ijena De Gioia (PSU) s 34 glasovi i’, in Romano (KD) z 32 glasovi, kar iF pomeni, da so za njiju glasovali tu-| di nekateri svetovalci opoziicije, se ii’ zdi liberalci. Pri drugem glasovanju ■ | je bil izvoljen z 39 glasovi demo-'l kristjan Verza. Ostali odborniki pa if so bili izvoljeni šele pri petem gla-•1« sevanju, ko je zadostovala relativ-na večina glasov, in sicer: Blaslna 'f (KD) 28 glasov, Ceschla (KD) 27, ■: Chlcco (KD) 28, Fellciani por. Fali raguna (KD) 27, Hreščak (PSU) Novi župan ing. Spaccini ; ; 26 Lonza (PSU) 29, Mocchi (PSU) ii; 28, Vascotto (KD) 28 in Vigini (KD) ■' 27. Končno so bili še izvoljeni trije namestniki odbornikov in sicer: Ul Puppi (KD) 34, Cesare (PSU) 28 in i | Lonzar (KD), 28. / Prihodnja seja občinskega sveta I * bo sklicana potem, ko bo nadzorna ■ } oblast potrdila izvolitev župana in L i % odbora Pred nikov so načelniki svetovalskih sku- Pred volitvami župana in odbor- ' ' pin v tržaškem občinskem svetu na ; II četrtkovi seji podali glasovalne iz-I t jave, ob zaključku katerih so lzja-| : vili, kako se bodo njihove skupine ' i ravnale pri glasovanju tako za žu-■: 1 pana kot za posamezne odbornike, ffe Prvi je govoril načelnik demo-I 1 kristjanske skupine Rinaldi, ki je v l • f uvodu najprej pozdravil vse občane , in nato izjavil, da je KD kot stran-; ka i relativno večino, dala pobudo I. • za sestavo občinskega in pokrajin-skega odbora leve sredine, ter nato ’ dejal, da se je po novembrskih vo-1* litvah pokazala potreba po konkret-I ’ nejših uresničitvah programa, ki J naj ovrednotijo izbire na političnem, : t upravnem in gospodarskem področji ju in še posebno kar zadeva sklepe j i, CIPE in demokratične politike do slovenske manjšine. '■•i Potem ko je omenil skupno ob-* I veznost KD, PSU in Slovenske skupki1 nosti, da nadaljujejo s politiko leve Pl sredine, je poudaril, da je doseda-|i !r nje sodelovanje s SS v drugih uprav-lif nih telesih imelo tudi poseben poji* • men glede demokratične politike do lil/, slovenske manjšine. Rinaldi je na- I f dalje poudaril, da tako v občinski !■ ( kot v pokrajinski upravi nista moli j goči drugačni večini kot je leva C* E sredina. [Ji Ko je obrazložil nekatere točke, 1;,: ki označujejo politiko leve sredine K* v Trstu, je Rinaldi poudaril, da ta politika nasprotuje in obsoja nacio-f. nalistično nestrpnost, ki je v pre-' teklosti povzročila obema narod-! nostnima skupinama, ki živita na 1 tem področju, mnogo gorja, člove-1 ških žrtev in krivic. Ta politika se uresničuje s sklepi italijanske ve-• čine, je nadaljeval Rinaldi, da se tj.' uveljavi politika konkretnih p< II i h: bi - I uveljavi politika konkretmh posegov, da bodo lahko uresničene u-stavne obveznosti slovenske manjšine in v odločitvi manjšine, da se dejansko in pozitivno vključi v demokracijo italijanske republike. Svetovalec dr. Pincherle (PSIUP) je v svoji glasovalni izjavi v za-'■{ četku obsodil delovanje Krščanske 1 demokracije in njenih zaveznikov, . 1 ki da so občinskemu svetu popol-’i.: noma odvzeli dejansko pravico od lij; ločanja, češ da njegovo delovanje podrejajo sklepom tajništev vlad-Mi nih strank kar povzroča med pre Ii bivalstvom velik odpor. Nadalje je Pincherle dejal, da je povečanje !■' števila belih in protestnih glasov-l ’ nic znak tega upravičenega odpora. m Dr. Pincherle je ostro obsodil vso •/' dosedanjo upravno politiko koalicije leve sredine in ji naprtil krivdo za napovedano zaporo Sv. Marka in Tovarne strojev. V polemiki z republikanci pa je dr. Pincherle izjavil, da je treba na žalost ugotoviti, da je PRI zašla na rasistično pot misovcev in liberalcev. Potem ko je obširno govoril »zgrešeni in nedemokratični upravni politiki dosedanjega župana in občinskega odbora», je svetovalec dr. Pincherle poudaril, da so župan in odborniki, ki so jih politična tajništva izbrala, da jih vsilijo pre bivalstvu le s formalnim glasova njem, neposredni nadaljevalci politike, ki je spravila mesto v sedanji položaj. Zato, je dejal proti koncu dr. Pincherle, bo PSIUP nadaljevala z odločno opozicijo in še na prej obsojala vse socialne in druge krivice. Liberalec odv. Morpurgo je * K I. 5 { ? ’ • !' i?!* | ji • i ; svojem govoru sicer napadel zlasti Krščansko demokracijo zaradi politizacije krajevnih uprav, hkrati pa je obžaloval, da KD ni niti vprašala liberalce za mnenje glede sestave občinskega odbora, in da takšno ravnanje ni v korist mesta. Med drugim je odv. Morpurgo predlagal, naj občinski svet sestavi posebno svetovalsko komisijo, ki naj prouči razvojni gospodarski načrt tržaške občine in poskrbi za ustrezna denarna sredstva za njegovo uresničitev. Poleg tega pa ni pozabil govoriti tudi o »popuščanju* demokristjanov na področju »nacionalnih vrednot*. Misovec Morelli je seveda ves svoj govor posvetil predvsem »popuščanju italijanskih demokratičnih strank* zahtevam slovenske manjšine, ter se med drugim zgražal nad obveznostjo KD, PSU in Slovenske skupnosti, da bo občina skupno s pokrajinsko upravo dala ootrebne pobude, da se proglasi Slovensko gledališče za javno ustanovo po možnosti še pravočasno za sezono 1967-68. Seveda ni pozabil govoriti o Hreščaku in o slovenskih šolah, ki da naj bi bile mnogo bolje opremljene kot italijanske in podobno. Svetovalec Pittoni (PSU) Je v začetku dejal, da bo sporazum, ki so ga sklenili PSU, KD in SS omogočil sestavo občinskega odbora KD-PSU z zunanjo podporo SS ter pridržanim toda ne odklonilnim stališčem PRI. Ta sporazum, ki ga socialisti pozitivno ocenjujejo, pa potrjuje veljavnost politike leve sredine v Trstu. Potem ko je Pittoni poudaril, da ni bilo lahko doseči sporazuma in da so se nove težave pojavile pri vzpostavitvi razgovorov z republikanci, ki jih Pittoni smatra za iskreno demokratično silo, je dejal, da so poleg tega nastale tudi težave v notranjosti nove združene stranke. Toda z dosego sporazuma so socialisti ugotovili, da so bila v okviru krajevnih ustanov dosežena osnovna načela njihove politike. To predvsem v pogledu obveznosti, ki so bile sprejete v korist krajevnega gospodarstva, za posodobljenje in demokratizacijo u-p.avnih struktur in končno tudi zaradi obveznosti glede demokratične politike do slovenske narodne manjšine. Nato je Pittoni dejal f- »Druga osnovna programska točka se nanaša na politiko do manjšine, ki mora biti takšna, da bo pospeševala skladen in civiliziran razvoj med prebivalci italijanskega in slovenskega jezika. Ta politična stremljenja bodo potrjena ne samo s prisotnostjo slovenskega socialističnega predstavnika v občinskem odboru, marveč tudi, kar je mnogo bolj važno, s točnimi političnimi in programskimi obveznostmi. Želimo še enkrat opozoriti, da ta politika do slovenske narodne manjšine, ter obveznosti, ki so bile sprejete, ne ogrožajo na noben način čemer je absurdno govoriti italijanski značaj in tradicije našega mesta. Potrjena prisotnost slovenskega socialista v odboru ne more žaliti nacionalnih čustev nikogar, marveč pomeni vrednotenje demokratičnih in civiliziranih čustev našega prebivalstva in je dokaz enakopravnih pravic, ki jih ni mogoče poudarjati samo z besedami, ampak morajo dobiti svoj izraz dejanjih. Sicer pa je mesto svojim glasovanjem pokazalo, da zavrača tudi zadnje ostanke nasilne in nacionalistične politike. Borba, ki smo jo vodili leta 1965, se je pokazala pravična in upravičena.)) Republikanski svetovalec Fragia-como je ponovil stališče svoje stranke, ki ga je zavzela ob zaključku pogajanj za sestavo občinskega in pokrajinskega odbora, ko ni hotela podpisati sporazuma. Dejal je, da bo glasoval za župana inž. Spaccinija, da pa ne bo glasoval za odbornike. Potem ko je obsodil politiko KD in PSU glede tržaškega ladje-delstva in sklepe CIPE, je dejal, da se bo v občinskem svetu ravnal na osnovi posameznih vprašanj, ki jih bo odbor predlagal v odobritev svetovalcev. Svetovalec inž. Cuffaro (KPI) Je v začetku svojega govora ugotovil, da so že volivci na novembrskih volitvah ocenili delovanje leve sredine. Nato je dejal, da je sedanja koalicija nastala v ozračju precejšnjega spora in zmede med prizadetimi strankami in da ni mogoče z raznimi gesli zadovoljiti prebivalstva, ki zahteva odločne ukrepe v obrambo tržaškega gospodarstva. Po drugi strani pa Je leva sredina doslej vodila politiko, je dejal Cuffaro, davčne obremenitve revnejših slojev, ni znala ali ni hotela rešiti najnujnejša mestna urbanistična in druga pravna vprašanja ter je tudi sedaj stopila na pot, ki bo še bolj škodovala mestnemu gospodarstvu. To najbolj jasno dokazujejo politika leve sredine do tržaškega in vsedržavnega ladjedelstva, sklepi CI PE, politika do tržaškega pristanišča In do vseh tistih gospodarskih vprašanj, ki bi bila lahko rešena v korist mesta, ki pa so naletela pri odgovornih krogih na gluha ušesa. Cuffaro je nadalje poudaril, da bi morale stranke leve sredine upoštevati pomen volitev in da bi morale resno načeti vprašanje Javne uprave, ki mora biti v službi občanov in ne navadni vir oblasti in privilegijev. Zatem je obširno govoril o dolgotrajnih razgovorih med strankami leve sredine in SS, na katerem so govorili o vsem, razen o nevarnosti, ki preti Trstu z zaporo Sv. Marka in Tovarne strojev. To in še druga vprašanja, je dejal Cuffaro, bodo komunisti ponovno načeli v občinskem svetu. Poleg tega obstaja tudi resno vprašanje slovenske manjšine, je nadaljeval komunistični svetovalec. Kako je sploh mogoče danes govo- riti, da se leva sredina zavzema i republikanca, ki ni podpisal spora-za spoštovanje pravic slovenske ----------- TT—*—" *—11 J- *- manjšine, če so se te stranke prav pri glasovanju o zahtevi po slovenskem prevajalcu v občinskem svetu razbile na tri dele. Kako je mogoče pričakovati, da bo ta koalicija še naprej upravljala občino, če ne zna zavzeti enotno in pravično stališče prav glede tega tako važnega vprašanja. Ob zaključku Je Cuffaro tudi poudaril, da bi se morali v občinskem svetu spremeniti odnosi med večino in opozicijo, da je potrebno ustvariti široko enotnost vseh demokratičnih in delavskih sil, Italijanov in Slovencev v Trstu, da bo mesto ponovno zn-živelo. Svetovalec dr. Dolhar (SS) je začel svoj govor s pozdravom v slovenščini, nakar so misovci in liberalci začeli vpiti kot obsedeni. Dr. Dolhar je svoj govor nadaljeval v italijanščini in najprej obsodil tradicionalno razgrajanje desnice, ko se v občinskem svetu spregovori kaka beseda v slovenščini. Poudaril, je, da ima na osnovi obstoječih zakonov v Italiji In na osnovi splošnih človečanskih pravic narodnostna manjšina pravico uporabljati materini jezik v izvoljenih telesih in v odnosih z javno upravo. Nato je dejal, da je treba pozitivno in lojalno vključitev slovenske manjšine v demokratično življenje italijanske države uveljavljati na osnovi republiške ustave, deželnega posebnega statuta, mednarodnih obveznosti, listine o človečanskih pravicah in enciklike «Pacem in ter ris». Nadalje je dr. Dolhar izrazil zadovoljstvo za dosežen sporazum z levo sredino in izrazil upanje, da se bodo vse politične sile, ki so ga podpisale, potrudile, da se bo sporazum izvajal v črki in duhu. Zato je izjavil, da bo glasoval za župana in odbornike. Potem ko je dejal, da njegova politična skupina meni, da so doseženi sporazumi korak naprej na poti ureditve vprašanji slovenske narodne manjšine na Tržaškem, je obsodil stališče Krščanske demokracije v deželnem svetu, ki je glasovala proti predlogu deželnega svetovalca SS, da se lahko v deželnem svetu govori slovensko. To stališče, je še poudaril dr. Dolhar, je izraz usedlin okorele miselnosti nekaterih struj, ki gotovo ne dalajo časti večinski stranki. Tudi svetovalec Gibanja za neodvisnost Marchesich je ugotovil, da so biff izidi novembrskih volitev odraz vladne politike do tržaške lad-jedelske industrije in sklepov CIPE. Nadalje je ugotovil, da se bo moral odbor, če bo hotel imeti večino pri glasovanju o proračunu, obrniti na zuma. Ugotovil je tudi, da je tako imenovana večina v občinskem in pokrajinskem svetu zelo trhla. Ob zaključku je izjavil, da njegova skupina ne bo glasovala za župana in odbornike Razprava o ceni mleka v konzulti za kmetijstvo Ekonomsko socialna konzulta za kmetijstvo bo danes imela svojo drugo sejo na sedežu kmetijskega nadzomištva. Na dnevnem redu je sprejem novih članov. Do sedaj ima konzulta 16 članov, vse kaže pa da bodo pristopili tudi drugi. Na- NA POBUDO URADA POKLICNO USMERJANJE Pogovor $ slovenskimi dijaki o možnosti študija in zaposlitve Kakšne so možnosti zaposlitve za študente, ki študirajo na univerzah v inozemstvu in možnosti nostrifikacije diplom Urad za poklicno usmeritev mladine, ki ima svoj sedež pri trgovinski zbornici v Ulici S. Nicolo 17, II. nadstropje, te dni spet prireja po raznih šolah razgovore z dijaki, da jim prikaže možnosti nadaljnjega študija in nato zaposlitve v raznih poklicih. Ravnatelj urada dr. Rustia - Traine obrazloži dijakom, kakšne so možnosti zaposlitve za dijake, ki dokončajo študij na raznih tehničnih in znanstvenih zavodih, nato pa možnosti vpisa na razne fakultete za dijake, ki dokončajo npr. klasični in znanstveni licej, tehnični za’, od in učiteljišče, ter perspektive, ki se jim nudijo po .......................Ui ' ‘ dokončani univerzi. Uradnica omenjenega urada dr. Sala-Marcuzzi pa odgovarja na posamezna vprašanja dijakov. Tak razgovor je bil včeraj z dijaki slovenske višje gimnazije. Di-?n I jaki - ■ - je | kak; za rešitev problemov kmetijstva. Na današnji seji bo konzulta, po imenovanju novih članov, sestavila men konzulte je, da vzpodbuja in i jakj so se predvsem zanimali, s usmerja razne pobude ter študije | kakšno fakulteto so večje možnosti svoj notranji pravilnik, ustanovila razne sekcije ter sestavila program delovanja za prvo tromesečje. Razen tega bo konzulta razpravljala o nekaterih perečih problemih, kakor n. pr. o ceni mleka. zaposlitve in kakšne možnosti imajo študenti, ki študirajo na univerzah v inozemstvu. Pri tem je dr. Rustia - Traine opozoril dijake, da se po potrebnih izpitih lahko doseže nostrifikacija tujih diplom samo v primeru, če je študent obiskoval tako srednjo šolo, ki dopušča vpis na to ali ono fakulteto. Tako npr. ne bo mogel doseči nostrifikacije diplomiranec, ki je v inozemstvu diplomiral na filozofski fakulteti, je pa obiskoval npr. trgovsko akademijo ali znanstveni licej. Podobni razgovori so bili tudi v zavodu «Carli» in klasični gimnaziji «Petrarca», na učiteljišču «Car-ducci* in zavodu «Leonardo da Vinci*. Dijaki oddelka za geometre pri zavodu «Da Vinci* pa so dali pobudo za razgovor z geometri, ki so si izbrali prosti poklic, da bi se pogovorili o njihovih izkušnjah. Ta razgovor bo v ponedeljek v dvorani trgovinske zbornice. Z V nedeljo, 29. t. m. ob 10.30 bo v kinu «Filodrammatico» prireditev KPI s predvajanjem filma Ivensa in Hemingwaja ((španska zemlja«. O sedanjem političnem položaju, tudi v zvezi z bombnim atentatom na sedeže KPI v Rimu, bodo govorili senator Vittorio Vidali, sekretar federacije dr. Šema in član mladinske federacije KPI Silverij Piciga. Vstop prost. Z Danes ob 11.30 je vladni komisar sprejel inž. Bartolija, prof. Gaeto (predsednika inštituta za zgodovino časnikarstva) in dr. Burlinija. «iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMmiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii"i"ii"it VPRAŠANJA V DEŽELNEM SVETU V Rojanu bodo ustanovili državni strokovni zavod za industrijo Pouk v njem v slovenskem jeziku se l>o začel s prvim oktobrom . Svetovalec Škerk je odgovoril odborniku Giustu, da je le delno zadovoljen z odgovorom skim učnim jezikom ter trdi v svojem vprašanju, da je nujno, da se v Trstu ustanovita državni strokovni zavod za industrijo in obrtništvo in državni strokovni (poklicni) zavod za trgovino, oba s slovenskim učnim jezikom. Svetovalec bi rad vedel, kako je deželni odbor posredoval, oziroma, kakšne korake namerava storiti, da bi ugodil tako občuteni potrebi slovenske narodne manjšine. Odgovor na vprašanje je pozitiven. ..Na podlagi tega, o , čemer se je sporazumela na zadnjem zasedanju mešana italijansko-jugoslovan-ska komisija, so v teku priprave, da se srednja šola s slovenskim MlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIUIIItfnillllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Med vprašanji deželnih svetovalcev, na katera so odgovorili pristojni odborniki na zadnji seji deželnega sveta, je bilo tudi vprašanje svetovalca Slovenske skupnosti odv. Škerka, ki se je nanašalo na strokovni pouk *a slovensko mladino. Na vprašanje je odgovoril odbornik za šolstvo Giust. Njegov odgovor se je glasil: Deželni svetovalec Škerk je ugotovil, da je imel zakon o enotni srednji šoli med drugim za posledico, da so na tržaškem ozemlju ukinili štiri šole in strokovni tečaj z industrijsko usmeritvijo kakor tudi eno šolo in dva strokovna tečaja s trgovinsko usmeritvijo s sloven- DEL0 DEŽELNIH KOMISIJ Razprava o deželnem osnutku o ustanovi za razvoj kmetijstva Začeli so razpravljati tudi o zakonskem osnutku v korist živinoreje - Peticija karnijskega prebivalstva Včeraj zjutraj se je pod predsedstvom svetovalca Angelija sestala II. stalna komisija za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo ter nadaljevala razpravo o zakonskem osnutku o ustanovi za razvoj kmetijstva ter o zakonskem predlogu komunistične svetovalske skupine o istem predmetu. Na zadnji seji se je končala splošna razprava. Včeraj pa je najprej spregovoril svetovalec večine Angeli, ki le poudaril važnost ustanove za kmetijstvo, saj bo kmetom mnogo pomagala. Svetovalec Angeli je poudaril, naj bi služilo za podlago besedilo zakonskega osnutka deželnega odbora in ne zakonskega predloga komunistov. Svetovalec manjšine (KPI) Mo-schioni se je skliceval na svoje poročilo o predlogu, v katerem se zrcalijo stališča strank in sindikalnih organizacij do vprašanja ustanov za razvoj kmetijstva. Zatem je poudaril, da zakonski osnutek odbora ne predvideva pravice dežele za načrtovanje na vsem njenem področju, niti razlaščevanja zemlje niti spodbude za ustvarjanje krneč-ko posesti V imenu odbora je odgovoril odbornik Comelli. Dejal je, da t>red-stavlja nova ustanova novost ter da bo prinesla nedvomno ugodne rezultate za kmetijstvo, saj ne bo odstranila le gospodarskih narav-novesij, marveč tudi socialna. Zatem je orisal pravno plat ustanove in rekel, da se bo preko nje izvajalo deželno načrtovanje v kmetijstvu. Zatem je komisija z večino sklenila, da bo podlaga za njeno proučevanje besedilo zakonskega osnutka deželnega odbora ter prekinila razpravo o tem zakonskem osnutku. Začela je nato razpravljati o ukrepih v prid razvoju živinoreje. Nato je spregovoril poročevalec o tem zakonskem osnutku Virgoli-ni, ki se je skliceval na poročilo odbora ter na poročilo deželnega odbora in posebnega študijskega odbora pri odbomištvu za kmetijstvo ter nanizal smotre, za katerimi teži ukrep. Pri tem je še posebno poudaril delovanje v prid organizacijam živinorejcev in v prid selekciji živine. Dejal je, da je zakon organski, nakar je dodal da je treba ustanoviti center za zbiranje, predelavo in prodajo mesnih in mlečnih izdelkov. Po poročilu svetovalca Virgolinija je komisija odložila svoje delo na prihodnji torek la ter furlanskih gorskih področij sploh. V začetku seje sta poročevalec Chieu in predstavnik odbora pozitivno ocenila zahteve peticije ter poudarila ukrepe, ki jih je deželna uprava že sprejela v korist gorskim področjem. V razpravi so spregovorili svetovalci Calabria, Dulci, Romano in Trauner. Zatem je komisija izvolila dva predstavnika, ki jo bosta zastopala v prvi spopolnjeni komisiji, ko bodo razpravljali o zakonskih osnutkih o obračunih za leto 1964. in 65. Izvolila Je svetovalca Ribezzija in Morelli ja. HUDA PROMETNA NESREČA Avtomobilist v pešca pri gostilni «Gloria» Prečkanje ceste je bilo sinoči u-sodno za 65-letnega delavca Maria Gustinlja s S.M.M. Zgornje 805, ki se je pri gostilni «Gloria» podal čez Reško cesto v neposredni bližini stavbe štev. 124. Guštini je že skoraj dosegel nasprotno stran ceste, ko Je iz Ul. Brigata Casale, namenjen proti središču, z avtom «NSU prinzo TS 89895 privozil 24-letni Alberto Straini z Oreha štev. 40. Guštini Je prečkal od leve proti desni glede smeri avtomobila, toda Straini je pešca opazil v zadnjem trenutku. Hitro je zavrl, vendar Je bilo vse zaman. Z vso silo je čelno treščil v Guštini ja, katerega je močan sunek vrgel najprej na prednji del avta, nakar je hudo ranjen padel na cestišče Ponesrečenca so nekaj časa potem z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi udarcev po glavi, pretresa možganov, več ran po obrazu, glavi in rokah ter dvojnega zloma desne noge. Formalnosti so na kraju nesreče opravili karabinjerji. učnim jezikom v Rojanu spremeni v strokovni zavod za industrijo in obrtništvo za dijake jezikovne manjšine. Upravičeno se pričakuje, da bo začel ta zavod redno delovati s prvim oktobrom, to je s prihodnjim šolskim letom. Odv. Škerk je odgovoril odborniku, da je z izjavo le delno zadovoljen, ker ni prejel odgovora glede trgovskega zavoda, marveč samo glede industrijskega. Zaradi stavke in gripe Še vedno omejitev v prevozni službi Ravnateljstvo občinskega podjetja ACEGAT sporoča, da bodo jutri (v nedeljo, 29. januarja) redno o-bratovale vse tramvajske, avtobusne in filobusne proge, razen prog št. 5 in št. 16. Od ponedeljka dalje pa bodo mestne prometne zveze ponovno okrnjene kakor ta teden; promet bo popolnoma zastal na progah 1, 5, 14, 16, 18 in 24, poleg tega pa si bodo vozila na ostalih progah sledili z večjimi presledki kakor po navadi. Na omejitev prometa ne vpliva samo sindikalno gibanje Acegatovega osebja, temveč tudi epidemija gripe, ki razsaja med vozači in sprevodniki javnih prevoznih sredstev. Resolucija združenja stanovanjskih upravičencev Tržaško združenje stanovanjskih upravičencev je poslalo predsednikoma deželnega sveta in deželnega odbora ter vsem voditeljem tukajšnjih političnih strank posebno resolucijo, v kateri je poudarjeno, da je deželni prispevek 100 milijonov lir za izvajanje določb znanega za, kona št. 167 prenizek, da bi lahko uspešno koristil. Združenje izraža pričakovanje, da bo znesek, ki ga za gradnjo ljudskih hiš in stanovanj obsega deželni proračun za tekoče leto, v prihodnje primerno povečan, ker bi bila sicer finančna pomoč, ki bi jo iz teh sredstev lahko nudili občinam in njihovim konzorcijem v okviru Furlanije-Julij-ske krajine, daleč nezadostna. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v nedeljo, 29. Jan. ob 16. uri v KULTURNEM DOMU PREŠERNOV« Nastopili bodo tržaški in goriški zbori Vstopnina 500 lir Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane Nastopajo naslednji pevski zbori: OTON ŽUPANČIČ — Štandrež, SREČKO KOSOVEL — Ronke, ZBOR iz Saleža, VESNA — Križ, zbor Fantje izpod Grmade, BRIŠKI GRIČ — Steverjan, VALENTIN VODNIK — Dolina, JEZERO — Doberdob, SLOVENEC — Boršt, SLAVEC — Rlcmanje, PREŠEREN — Boljunec, KRAS — Dol-Poljane, PROSEK • KONTOVEL, JACOBUS GALLUS — Trst, ZDRUŽENI MOŠKI ZBORI. Vse pevce moških zborov vljudno naprošamo, da so ob 15. uri na odru za skupno vajo. Skupni odbor za upravo PROSVETNEGA DOMA na OPČINAH vabi na VESELO PUSTOVANJE ki bo v soboto, 4. februarja 1967 v PROSVETNEM DOMU Igral bo znani ansambel iz Ljubljane Dobro založen bif6 z domačo kapljico Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Obuti maček vabi na VELIKO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 5. februarja 1967 s pričetkom ob 15.30. PROSVETNO DRUŠTVO «PREŠEREN» v Boljuncu priredi v ponedeljek, 30. Jan. 20.30 v domači kino dvorani predavanje dr. Borisa Kuharja «PUSTNE ŠEGE IN OBIČAJI NA SLOVENSKEM^ K predavanju, ki ga spremljajo fotografski posnetki in glasba, vabimo vaščane in sosednja prosvetna društva. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinininnmnnf,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, PRIZNANJA IZ POBOUŠEVALNICE POBEGLIH MLADENIČEV Nameravali so oropati blagajnika nekega velikega tržaškega podjetja mi- Vedeli so, da vsakega 26. v mesecu prevzame v neki banki 50 lijonov lir za plače uslužbencev - Ostali grehi mladih kriminalcev štirje mladoletniki, kd so jih policisti letečega oddelka v sredo ponoči zasačili, ko so skušali krasti v tobakaml v Ul. Revolte-lla 87, niso samo mladi zlikovci, temveč že pravi zločinci. Kot smo že pisali, so agenti nadaljevali preiskavo in neprenehoma zasliševali 17-letnega P.M. iz Padove, 18-letnega F.G. 17-letnega G.C. in 19-letnega V.S. vse iz Trsta. Tako je četverica izpovedala, da je prispela v Trst z že do ločenim namenom. Pripravljali so se na roparski podvig. Hoteli so oropati blagajnika nekega velikega ____ tržaškega podjetja, o katerem so Včeraj se je pod predsedstvom' vedeli, da vsakega 26. v mesecu v svetovalca Ribezzija sestala peta stalna komisija za javna dela, ki je proučila, kolikor spada v njeno pristojnost, peticijo številnih prebivalcev, o raznih vprašanjih Karnije, Kanalske doline in železnega kana- nekl mestni banki dviga nad 50 milijonov Ur za plače uslužbencev v podjetju. Vodja letečega oddelka dr. Rotella je torej upravičeno sumil, da vlom v tobakarno ni bil glavni cilj štirih ubežnikov iz po- boljševalnlce. Pri zaslišanju nepridipravov je tudi prišlo na dan, da je G.C. 8. avgusta 1965 ropal v baru «Ariston» v Ul. Romolo Gessi. Tedaj Je s pajdašem ponoči prišel do bara, kjer ju je opazil 60-letni nočni čuvaj Oiovanni Gobbo iz Ul. delie Lo-dole 10, ki ga je najel lastnik bara. da bi čuval njegovo lastnino. Tatova sta čuvaju nastavila pištole v hrbet in medtem ko Je pajdaš pazil na čuvaja, je G.C. ukradel denar in cigarete. Po opravljeni tatvini sta Se izgubila v noč in zaman je bilo vsako iskanje policistov. Izpovedi zločinske četverice se še nadaljujejo. F.G. je s tremi drugimi zlikovci bil v avtomobilu, proti kateremu so 26. decembra lani streljali agenti cestne policije na državni cesti blizu štivana. Avto so ne- pridipravi ukradli in se z njim vozarili po mestu in okolici. Tistega dne so na obalni cesti neprevidno in drzno prehitevali; zagledali so jih policisti ter jim dali znak, naj se ustavijo. Namesto tega, so tatiči še bolj pognali avto in zapeljali na državno cesto proti Gorici. Policisti so jim sledili in primorani so bili streljati, da bi zlikovce prestrašili. Nič ni pomagalo. TI so se spretno umaknili, obrnili avto in ponovno zapeljali na obalno cesto. Policisti jih niso mogli prijeti, ukraden avtomobil so kasneje našli zapuščenega v ribiškem naselju pri Devinu. Počasi prihajajo grehi na dan. Prijete mladoletnike so policisti že prijavili sodišču pod obtožbo tatvin, poskusa tatvin in povzročitve škode, vendar se bodo tem obtožbam pridružile še druge. Preiskava se še nadaljuje. ■5 FANS» v KULTURNEM DOMU v nedeljo, 29. januarja ob 19. uri PLES priredi SAK JADRAN Visokošolci imajo popust. Revija «beal» glasbe v Ul. Madonnina V nedeljo, 29. januarja od 16. do 22. ure bo v obnovljeni dvorani v Ul. Madonnina 19 velika revija «beat» glasbe. Tekmovale bodo glasbene skupine «Le folgori«, «1 Sauri», «1 Fe-deli», «1 5 Ombre’s», «1 volti nuo-vi», «Ricky e le ombre», «The ro-bles». Na sporedu je tudi izreden nastop skupine «The Rangerso. Najboljše skupine bodo nagradili. Vstopnina: 400 lir. Gledaljšča Verdi Z Verdijevo opero <(Otello» s* vi nes ob 20.30 začenja drugi del OFj ne sezone v gledališču Verdi. t/*: bo v naslovni vlogi nastopil Pi«r vodstvom dirngenta Antura Basi1' randa Ferraro, v ostalih vlogah bodo nastopili: Luisa Marag*1'«, (Desdemona), Giulio F-ioravante Ul go), Ermano Lorenzi (Cassio), Jvl mondo Botteghelli (Roderigo), Viaro (Lodovico), Vito Susca in na Ronchini. Orkester in zbor lišča Verdi. Zborovodja Aldo D t li. Režija Gianrico Becher, ki i1 skrbel tudi sceno. . Pri blagajni gledališča se nada*|j tj ter za red B na galerijah in balu0" prodaja vstopnic za današnjo stavo za red A v parterju in *• KINO ŠKEDEN predvaja danes, 28. t. m. & 16. uri film: II giomo dclla vendetta (DAN MAŠČEVANJA) Igrajo KIRK DOUGLAS in ANTHONY CjUlN1* Nazlonale 14.30, 21.45 «11 dottor go» Metrocolor tz romana f Pasternaka. Geraidlne Chapl|n' iec Guinness. Omar Sharif. J Excelsior 16,00 «Incompreso» L j. color. Anthony Quayle, GfaZ Granata. Fenice 15.30 «Non per soldi... na* f, denaro« Jack Lemmon, Judi Eden 15.30 «Mlao... mlao... arr; arribas. Barvne risanke. Mate* "; vestro in Speedy Gonzales. ., Grattacielo 16.00 «11 nostro ag«n j, Casablanca)). Technleolor, Lan« , fries. Hltz (Ulica San Francesco 10) -i 16.00 «Alle 10,30 di una sera “vil te». Technicolor. Melina MerCy] Prepovedano mladini pod 14. leV Alabarda 16.30 «11 vostro supe* zyi Z Danes ob 20. uri bo otvoritev prenovljenega Ljudskega doma pri Sv. Ani. Otvoritve, ki jo prireja sekcija KPI, se bo udeležil senator Vidali, ki bo govoril o aktualnih vprašanjih. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. januarja 1967 sc je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 17 oseb. UMRLI SO: 42-letni Giuseppe Be. nussi, 77-letna Carolina Koren vd. I-vancic, 56--letna Adelma Perco por. Garofalo, 60-ktna Anna Taverna, 38-letni Romeo Vatta, 70.1etni Riccardo Verzura, 62jletna Margherita Valen-tich por. Cattarima, 68-letna Gtovan-na Bonazza vd. Sain, 62-letni Rodol-fo Mattiassi, 92-letna Aliče Loren-zon vd. Ferrazzutti, 68-letna Antonia Baldas por. Bernes, 77-letna Vittoria Ferro, 81-letna Angela Bonavolta vd. De Laurentis, 65-letni Pietro Posar, 71-letni Giovanni Batttsta Paparot, 88-letna Luigia Liva vd. Mosetti, 90-letna Bernobich vd. Bernes. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Čampo S. Giacomo i; Grl-golon, Alta Minerva, Trg S. Francesco 1; Al Due Mori, Trg Unltž 4; Nlcoli, Ul. di Servola 80 (Skedenj). nočna služba lekarn (od 19.30 do 9.30) Giust!, Ul, Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combi 19; dr. Si-gnori. Trg Ospedale 8: Tamaro m Neri, Ul. Dante 7. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235. ts Flit» Technicolor. Raimond® ntllo, Raffaela Carra, Ftlodrammatico 16.00 «1 due ntllo, Raffaela Carra, Ringo». Colorscope. Franco In Ciccio Ingrassi-a, Jt Moderno 16 00 «7 magnifiche PfV/ Technicolor. Sean Flynn, Stevvart, Fernando Sancho. gi Cristallo 15.45 «1 professionlstlu-v,;! Lancaster, Claudia Cardinal«. 1 | nicolor. v, Garibaldi 16.30 «Per il gusto , dere«. Technicolor. . i\ Aurora 16.30 «Per pochl dollar cora». v|ti Capilol 16.30 «Le fate» Techn|c it Monica Vitu, Claudia Cardina'V berto Sordl. Prepovedano 1,1 1 pod 14. letom. Impero 16.00 «FB1 operazlone e-(< Vittorio Veneto 15,00 «1 comt>aL( della notte». Kirk Douglas. s Berger. . Ideale 16.00 «Per qualche doli3* piu». Technicolor. Astorla (Ul Zoruttl, fllobus bjji 16.00 «Se non avessl plu te». , ni Morandi, Laura Efriktan. j Astra 16.00 «11 sole Scotta a c> Abbazla 16.00 «Frankye e Joh°' Technicolor. Elvis Pres)ey. Skedenj 16.00 «11 glorno della ./ detta». Kirk Douglas in A,nI . Qulnn, Darovi in prispevki Ciblc Viktorija daruje 2.000 Dijaško matico. Eredi di Giuseppe Nova| TRGOVINA MANUFAKT^^ IN RAZNEGA BLAGA — TKANINE — PLETENINE — NOGAVICE IN RAZNO PERILO TRST, / Ul. Delie Torri ». Vogal Ul. Imbria*” Tel. 61022 DRZNA TATVINA V UL. REVOLTELLA 10 Za 1.200.000 lir brivskih aparatov so pokradli neznanci iz skladišča Zanimali so jih samo aparati, ne pa tudi drugi predmeti, ki gredo težje v denar tatovi so predvčerajšnjim Ponoči v skladišču električnih apa-atov v Ul. Revoltella 10 izvršili Pe' tatvinski podvig ter odnesli Oj Vilne električne brivske aparate 2ivwuS>n*. vrednosti nad milijon in 7», j , lir- Tatvine se je zjutraj zavedel lastnik skladišča 48-letni rta°Tec ^ergio Ramani iz Drevore- da t namam iz ljrevore ni.^PPodromo 12, ko je prišel od !Lat skladišče. Na svoje veliko P esenecenje je ugotovil, da so ta-* Ponoči pridno delali, saj so od-rato ^ električnih brivskih apa- «siimk znamk «philips», «remington», lu^oean», «braun», ekonomične in vrste. -v^nanei So v skladišče prišli na°Z* j°Hn° stranišča, ki se odpira WaiZa . je notranje dvorišče stavbe, najprej so tatovi preskočili leseno Sfajo gradbišča v bližnji Ulici nelesU-11’ od tam so se povzpeli na ^Kakšno teraso in se končno spu- stili Tam na dvorišče za skladiščem. stoM so s straniščnega okna sneli ta d ln se Pr' tem Poalnžiti M- bil’o c,ne steklo padlo in se raz- sltloj--. ozi o*500 so nato prišli v li»advCe’ Ker so nemoteno «dela-rečeno so pobrali samo snrfi,ne brivske aparate in se ni--k^taknili drugih predmetov, briv- olve annrato ---i ~ sm. aparate se namreč lažje da “Viti v promet. Po opravljeni tatvini so tatovi, ki so se za ta Hvavig verjetno zelo dobro pripra- mora in hiti vp^ri Lnlcpcrn morajo biti že vešči takega teri!)-, °ddaljili po isti poti, po ka- šo prišli. •tfjfPjani se je zglasil na komisa n.:iu Stare mitnice, kjer je tatvino 5šr bavo * ^Agenti so takoj uvedli pre- bi izsledili neznance. Odgovor sen. Vidaliju 0 zaposlitvi pri Rexu -^Jntster za delo je odgovoril na je senatorja Vidalija o kri-Pri zaposlitvi delovne sile ier‘J‘h tovarni Zanussi-Rex v Pordeno- lett»V .odgovoru pravi, da je pod-deim ®aušalo zaposliti raje mlajšo ka del° silo, češ da terja to tehni Bn-f.ni traku. Občinske sekcije za-dela^enih uradov so se uri izbiri St vedno ravnale po zakonu boi-Z" Iz leta 1949 ter so upošte- vale t v ieLa ter so uposte-be ri^nniake in proizvajalne potre-biu^oojetja le v primerih, ko niso Wsi V nasPK>tju z zakonskimi pred- Wev° £ 0 zaposlitvi brezposelnih de- zaposlhi pri Zanussiju 1010 lan iz Trebč 140. Resnici na ljubo je treba povedati, da nesreče ni bil kriv Furlan, temyeč 38-letni italijanski državljan Sebastiano Feti, iz Leonberga v Z. Nemčiji, ki je na ovinku zaradi hitrosti s svojim avtom zavozil na levo stran cestišča in tako treščil v Furlanov avto. Pri nesreči se je Furlan močno pobil po desnem kolenu, si poškodoval desno stegno, se opraskal po čelu In pobil po spodnji strani grod-nice. Sprejeli so ga na zdravljenje na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh. Jugoslovanskemu turistu ukradli iz avtomobila obleke in stare pištole Neznane avtomobilske miši so predvčerajšnjim ponoči okradle 29-letnega jugoslovanskega turista, zdravnika Borisa Petriča iz Malega Iža pri Zadru, ki je obiskal naše mesto. Petrič je prenočeval v hotelu «Peru» in je svoj avto «renault» ZD 31-01 (YU) parkiral v Ul. Ghe-ga. Ponoči so neznanci razbili steklo na levih zadnjih vratih in iz notranjosti odnesli jopič, plašč, večerno obleko, več drugih oblačil, kovček, ki je ležal na zadnjem sedežu in dve steklenici likerjev v skupni vrednosti 60.000 lir. Toda ni še vse. V kovčku je Petrič hranil tri starodavne pištole iz 17. stoletja, imenovane «Kubare», precizni izdelek tedanjih jugoslovanskih obrtnikov. Vse tri pištole so bile posrebrene in cezelirane. Poleg pištol je Petrič hranil tudi starodavno stekleničko za smodnik. Samo pištole so bile vredne nad 300.000 lir. Tatvino je Petrič prijavil na komisariatu na Trgu Dalmacia in a genti so takoj uvedli preiskavo. Nesreča karabinjerja Včeraj zjutraj so na nevrokirurški oddelek bolnišnice s prognozo okrevanja v 7 dneh sprejeli 26-letnega karabinjerja Antonia Cata-lana z glavne postaje v Istrski ulici. Catalano je imel rano na desni strani čela. Povedal je, da je zjutraj v spalnici nerodno spodrsnil in pri padcu z glavo udaril v rob mi-V ze. V bolnišnico so ga odpeljali v zasebnem avtu. Nesreča zidarja s Proseka Včeraj ob 22.30 so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico 57-letne-ga zidarja Alberta Bogatca s Proseka 166 ter ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 8 do 30 dni zaradi verjetnega zloma desnega kolena. Bogateč je povedal, da se je ponesrečil okrog 16.30 na gradbišču vile na Furlanski cesti blizu trošarlnskega urada, kjer je zaposlen pri gradbenem podjetju Pisani lz Ul. Sv. Frančiška. Prišel je iz notranjosti skoraj dograjene vile, stopil v skopan jarek, izgubil Je ravnotežje, padel In se poškodoval. Mislil je, da ne bo hudega in se je po končanem delu napotil domov, kasneje pa je moral zaprositi za zdravniško pomoč. iiiiuiiiiiiitiiiiimmiiiiiiiimtiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiMifimiimiiMiitiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiimmiiiuiii VČERAJ DOPOLDNE PRI K0NT0VELSKEM P0RTICU Pet oseb ranjenih pri trčenju fiata 600 v parkirani fiat 1100 Voznica fiata 600 je na ravni cesti izgubila nadzorstvo nad vozilom Na Miramarskem drevoredu blizu kontovelskega portiča se je včeraj pripetila prometna nesreča, pri kateri se je ranilo kar pet oseb, na srečo ne hudo. Bilo je okrog 10. ure, ko je 61-letna Anna Bei-nich por. Meneghelli iz Ul T. Ve-celtlo 5-1 proti Sesljanu vozila avto fiat 600 TS 86910, v katerem sta se peljala njen 66-letni mož Antonio Meneghelli in 46-letna prijateljica Elide laglitsch por. Verano iz Ul. Canova 24. Ko je Bernicheva delavk" Dri1 čemer I Prlvozila do PreJ omenjenega kraja, MkoHoknrisfiT l Je iz še . neugotovljenih vzrokov iz- T Januarja do 30. septembra .........“ ...........* h 111 Podietie nikoli okoristilo s' 1 Je Iz se neugotovijemn vzrokov iz-£,tedPisom omenjenega zakona! da rubila oblast nad avtom, ki je začel Si IbUiV***4 vaueujozjtsgit ^an.una, uo 'avcev 0 ,lzbere desetino vseh de- aleniii 5°imensko. Od števila zapo. jih <1 delavcev se je izkazalo, da ka bil° Po pregledu 5,7 odstot- Hot^ravstveno nezmožnih, 13 odit*,. Pa so jih morali odpustiti, ne /S®0 Ugodno prestali preizkusne to, „■ To pa je treba pripisati grartK^1’ da prihaja delovna sila iz stva + ,e industrije in iz poljedel-cir»i„ a*S0 da ni strokovno kvalifi- Kar se tiče obvezne zapo- fazd^V. podjetje v omenjenem •ovniirt VZ€,° na delo 4 delovne valirtiae; 33 civilnih invalidov. 3 in-^agun ia službenih vzrokov in 7 ncev. Nasnii, Reb v o k nesreči '«ica na Trbiški cesti trbifi5orocilu o trčenju avtov na h-., ai cesti na Drašci, ki se je te11 na Drašci, ki a v sredo zjutraj, se tolmačilo da" je' nesrečo *** 25-lpt.rH moVior 25-letnl mehanik Karel Fur- drveti proti desni strani ceste. V blgan), vožnji je avto z vso silo treščil v parkiran fiat 1100 TS 83909, v katerem sta sedela brata kramarja 30-letni Vitantonio In 37-letni PietrouGarbonara,. oba- iz Ul. Bo-nafata 9. Zaradi trčenja so se vsi potniki v obeh avtih ranili ln pobili. Vse so odpeljali v bolnišnico z zasebnimi avti. Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so sprejeli Meneghei-Mja in Iaglitschevo, medtem ko so Bernlchevo pridržali na stomatološkem oddelku. Meneghelli se bo moral zdraviti 10 dni, ker se je pobil po čelu in zadobil lažji možganski pretres, Iaglltscheva se je pobila po desnem sencu, glavi in levi nogi in bo okrevala v 7 dneh. Deset dni se bo morala zdraviti Bernicheva ker se je ranila po obrazu, spodnji ustnici, si izbila sekalce ter pobila oo prsih in spodnjih udih. Bratoma Carbonara so v bolnišnici nudili samo prvo pomoč. Vi-tantonio se je pobil po prsih in bo Aimun TMMlk Predvaja danes, 28. t. m. ob uri Technicolor Technisco-P« mn,. La vendetta dojili Apache (Maščevanje apasevi &rajo: RORY CALHOUN, CO-"■IN& CALVET, JOHN RUS-LON CHANEY in drugi okreval v 5 dneh, v 9 dneh pa Ple-tro zaradi udaroa po glavi in poškodb po desnem sredincu in kolenu. Na kraju nesreče so vse potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije. S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA V ENEM LETU KAR 33 NASTOPOV Za modernizacijo gluhonemnice nameravajo potrošiti 330 milijonov Zaprosili so za deželni prispevek ■ Zanimajo se za dosego prispevka tudi za umobolnico - V soboto 4. februarja seja pokrajinskega sveta Na običajni torkovi seji pokrajinskega odbora je predsednik dr. Chlentarolll poročal odbornikom o srečanju, ki so ga Imeli v ponedeljek z deželnimi odborniki dr Nar-dinijem, Giustom, Dal Masom 1n dr. Trlpanijem, na sedežu .pokrajinske umobolnice v Goric! o čemer smo v našem listu že poročali. Gostje so ugotovili odlično ureditev šolskih In sanitarnih naprav tega zavoda. Ker ima goriška gluhonemnica medpokrajlnski pomen, so zahtevali primerno deželno podporo, da bi sedanjo dotrajano in neprimerno zgradbo, kjer so upravni prostori s pročeljem na Ul. Se-minarlo, nadomestili z novo in bolj funkcionalno zgradbo. S tem v zvezi in upoštevajoč zagotovila deželnih odbornikov, so sklenili, da bodo poslali deželni upravi prošnjo za primeren prispevek za gradnjo novega poslopja, ki bo nredvldoma stalo 330 milijonov lir. Predsednik je nadalje poročal o ponovnem sestanku z deželnim odbornikom Nardlnijem, ki bo v ponedeljek v pokrajinski umobolnici. Ob tej priliki bodo proučili potrebe te bolnišnice in možnosti deželnega prispevka za njen nadaljnji razvoj. Deželni zastopniki so si prejšnji dan ogledali v Gorici nekatere zavode, da bi ugotovili možnosti njihovega združevanja. Na sliki so deželni odborniki Nardini, Giust, Dal Mas in Tripani v družbi pokrajinskega predsednika Chientarolija in odbornika VValtritscha Letna skupščina goriškega pevskega zbora «Seghizzi» Za novega predsednika izvoljen Cino Co-cianni - Več koncertov tudi v Sloveniji Pred dnevi je bila redna letna skupščina pevskega zbora «Seghiz-zi» v Gorici, tako pomembnega za splošni kulturni razvoj v Gorici, in sicer zaradi nastopov doma in v inozemstvu kakor tudi zaradi prirejanja mednarodnega tekmovanja pevskih zborov. Pevci «Seghizzija» so imeli v lanskem letu kar 33 nastopov, izmed katerih naj omenimo vsaj najpomembnejše. 26. jebruarja so peli v Mirnu, 1. maja v Steverjanu, 18. in 19. junija v Kranju in Bohinju, 29. junija v Novi Gorici, 28. in 29. oktobra pa so člani zbora pripravili peto mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Dosedanji predsednik Antonio Zit-ter, ki je v svojem poročilu nanizal dosedanjo dejavnost, se je zahvalil za pomoč županu Martini, poslancu Zucalliju, občinskemu odborniku za šport Agatiju, deželnemu odborniku za finance Tripaniju ter deželnemu svetovalcu Cocianniju. Na volitvah je bil za novega predsednika izvoljen Gino Cocianni, za podpredsednika Sergio De Simone, za tajnika Rudolf Humar, za blagajnika Alfredo Petronio, za gospodar- IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Potem je poročal še o razgovoru, ki ga je imel preteklo sredo v Trstu z odbornikom Masuttom, v zve zl z avto cesto Villesre Gorica. Sporazumela sta se, da bosta posredovala pri ministru za javna dela Manciniju, kar se tiče zagotovi: /,a financiranje tega dela in ra pospe šitev vsega birokratskega postopka glede dokončne odobritve zadevne- poudih ob^ezo^dežetoe^p^ve za j Komemoracija umrlega odv. Verzegnassija - Epilog smrtne avtomobilske nesreče v Romansu prefinanciranje teh del do zneska I Specializiral se je v vlomih v trgovine dokler ga niso presenetili s plenom Skupščina melioracijskega konzorcija Brancolo Skupščina članov melioracijskega konzorcija Brancolo v škocijanu, ki ima svoj sedež v Ronkah, ne bo jutri, ampak 12. februarja. Na njej bodo izvolili novi upravni odbor za prihodnjih pet let. Članov je 2.135, ki so lastniki 3.300 ha zemlje. Za volitve je bila predložena enotna lista, sestavljena iz desetih kandidatov. Uničujte borovega prelca Goriški župan naroča vsem lastnikom borovih gozdičkov, da so dolžni uničevati borov prelec na lastne stroške. Odrezati morajo veje, na katerih so gnezda ter jih sežgati. Ce je gnezdo ravno na vrhu, ne smejo odrezati vršička. Delo morajo opraviti do 15. februarja. Ce lastniki gnezd ne bodo sami odstranili, bodo delo opravili gozdni čuvaji, lastnik gozda pa bo moral plačati. HlN4» «I1CIN» PROSEK PtoUvaja danes, 28. t .m. ob 19.30 uri barvni film: JAGUAR prolessione... SDlO Goriške gasilce so včeraj popoldne poklicali v Gabrijelovo ulico, kjer so se vnele saje v dimniku zgradbe Eleonore Makuc. Ogenj se je tako razplamtel, da so začeli go reti trami na podstrešju. V dobri uri so gasilci ogenj pogasili; škodo cenijo na 70.000 Ur. 2 milijardi lir Na predlog odbornika Marocca so sklenili, da bodo predlagali upravi državnih cest razširjenje ceste Bel-vedere-Gradež, ki je preozka ln dotrajana za naraščajoči promet. Sprejeli so tudi sklep, da bodo sklicali sejo pokrajinskega sveta za soboto 4. februarja ob 16. uri in so s tem v zvezi proučili dnevni red zanjo. Včeraj zvečer Je bila ponov na seja odboia, da bi pripravili pokrajinski proračun za 1967 in obračun za 1965, o katerih naj bi končno ■ obravnavali tudi- pokrajinskl svet na svoji sobotni seji. V ponedeljek v Gorici seja občinskega sveta V ponedeljek, 30. januarja se v Gorici sestane občinski svet. Na dnevnem redu so tudi sledeče točke, ki jih morajo svetovalci hitro odobriti. Odobrili bodo ostavko odbornika ZucalUja, imenovali njegovega naslednika Sergia Rovisa, zgradili od, točne kanale z deželnim prispevkom, zahtevali prispevek za ureditev otroškega vrtca v Pevmi, ter pokUcne šole v Ul. Zorutti, z dežel, nim prispevkom bodo uredili telovadnico v Mihaelovi ulici, zahtevali bodo deželni prispevek za ureditev farnih cerkev v Podgorl, Pevmi in štandrežu, nakupili bodo orodje za ortopedsko telovadbo otrok v občinskih ambulatorljih ter razpravljali o občinskih uslubencih. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Samo nekaj metrov je prevozil za volanom ukradenega avtomobila Prijela sta ga lastnik in njegov prijatelj - Stroga obsodba mladega begunskega nepridiprava Igrajo; (Jaguar — poklic... vohun) po romanu Clauda Ranka RAY DANTON, PASCAL PETIT, ROGER HANIN, HORST FRANK in HELGA SOMMERFELD yE*F!RIME L^TZL-PITRIRISIEI rncf Vialc XX Settenibre lb '"•a’ tel 96(11 b NABREŽINA (center) SESUAN (center) £LA TI IM SREBRMI OKRASNI PREDMET! š ti ri tnclvaj se Metnega Bruna Pitot-tija Iz Vidma Ul. Grazzano 5, je videmsko kazensko sodišče 29. septembra lam obsodilo na 9 mesecev in 4 dni zapora ter na plačilo 26.665 lir globe ln sodnih stroškov, ker je bil obtožen tatvine avtomobila. Poleg tega je sodišče odredilo, da se bo moral Pllotti po prestani kazni podvreči policijskemu nadzorstvu ..a dobo enega leta Zgodilo se Je, da je Pilotu 23. junija 1965 v Ul. Superiote v Vidmu, blizu stavbe štev. 49 zagledal fiat 1300 PD 100874, ki ga je tam, z odprtimi vrati in s ključi na armaturni plošči, pustil 54-ietni trgovski zastopnik Egldio Ghlrardo iz Saletta blizu Padove Ul. Marconi 62. Ghlrardo je malo prej parkiral avto, ker je imel posle v bližnji trgovini. Bil Je odsoten samo pet minut, vendar je ta kratek časovni presledek zadostoval Pilotti-ju, da je sedel v avtomobil, pognal motor In se hotel odpeljati. Ghlrardo je iz notranjosti trgovine opazil Pllottija, zato je pritekel na cesto in z 39-letnim sodelavcem Olaom Zullatom iz Saletta, Ul. Lub-bia 81, začel teči za avtomobilom. Trgovska predstavnika sta po dese' Uh metrih teka dohitela avtomobil, prijela Pllottija in ga nekaj minut kasneje Izročila policistom. Tl so tata odpeljali na zaslišanje, vendar Pllotti ni hotel ničesar priznati. Morali so se precej truditi, predno je izpovedal tatvino Izgovarjajoč se, da so ga premamila odprta vrata avta. Kot rečeno, Je kazensko sodišče v Vidmu Pllottija obsodilo na zaporno kazen, proti obsodbi pa je mladenič vložil priziv, o katerem so včeraj razpravljali na prizivnem i sodišču v Trstu (pred. Franz, tožilec Včeraj dopoldne se je pred začetkom rednega tedenskega zasedanja goriškega okrožnega sodišča predsednik pokrajinske odvetniške zbornice Pascoli s kratkim spominskim govorom spomnil pred kratkim umrlega odv. Rodolfa Verzegnassija. O-menil je njegovo vestno odvetniško delo, njegovo pravičnost ln poštenost ter ga priporočal kot vzor drugim stanovskim tovarišem. Omenil je nadalje, da je bil med ekspedicijo v Rusiji ranjen v glavo in od takrat trpel na posledicah. Sodni dvor Je v znak soglasja na predlog predsednika'Br. 'Ceni£šija“ža pet'minut prekinil zasedanje. Po tem uvodu so začeli z razpravo o zadevi 27-letnega pleskarja Nevia Bernardisa lz Tržiča, Corso del Po-polo 41, ki je bil obtožen cele vrste tatvin in vlomov v teku lanskega leta do 11. decembra, ko so ga zasačili pri vlomu in ga aretirali na Korzu del Popolo v Tržiču. Policijsko poročilo ve povedati, da sta ga ponoči od 10. do 11. decembra lani aretirala dva policista v clvtlu, ko je ob 2.30 plezal čez železno ograjo nekega dvorišča. Pri pregledu so mu našli v papirnati vreči 33 ttsoč Ur drobiža, ki jih je odnesel iz bližnje trgovine-bara Glu-sepplne Lorenzlnl na Corsu del Popolo in iz bližnje prodajalne rib Stefana Omelle. Poleg tega so dobili pri njem še Izvijač za vlome in pa električno žepno sveUlko. Pri zaslišanju na komisariatu je potem na osnovi obtežllnega materiala priznal še celo vrsto drugih vlomov. Tako je v noči od 18. na 19. septembra vlomil v trgovino Bazecco Aurelio in odnesel električni briški aparat Philips; od 14. na 15. oktobra je iz konfekcijske trgovine Franoa Barduccija odnesel 15 Usoč dinarjev ln 100 šilingov; ponoči od 26. na 27. oktobra iz konfekcijske trgovine Bruna Mugnarinlja 10 tisoč lir in 20 tisoč din; iz tobakarne Lidije Colautti je v noči od 24. na 25. novembra odnesel 22 avtomatskih vžigalnikov v vrednosti 170 tisoč lir ter isto noč tudi 3.000 lir iz trgovine Angelo Pltton. Poskusil Je vlomiti tudi v trgovine Eli Ma-rua ter Virgilia Bratine; iz pralnice «La preclsione», ki je last Antonia Bella, je odnesel 400 tisoč lir ter lz barvarne za obleke Nerine Marua električno žepno svetilko je bila tam ulična razsvetljava zelo pomanjkljiva ln bi moral rabiti vsaj proti slepilne luči. Zato ga Je sodišče spoznalo za krivega In ga obsodilo na 6 mesecev zapora, plačilo sodnih stroškov in odvzem voznega dovoljenja za dobo 9 mesecev Knzen pa mu je bila odpuščena zt-isdi amnestijo. Obtoženca, ki je zv. ikal svoj) krivdo, je brani' odv. De Denaro iz Tržiča. Anketa o vzrokih nakupovanja v Italiji Marši, zapisnikar Panigi). Pllotto n! bil prisoten, zagovarjal ga je odvetnik Battocletti. Prizivno so- vredno 200 lir kazenskega 1 °btoženec * ^ ves dar je Pllottija oprostilo na podlagi objokan prtiaial svoJo krivdo, ven-- - -..... • • • dar Je zanikal, da bi ukradel žepno indulta. Pilotti bo moral tudi plačati sodne stroške druge obravnave. Kazensko sodišče (pred. Del Con-te, tožilec Franzot, zapisnikarica Lldia Sferco) je včeraj obsodilo na 2 leti, 4 mesece In 20 dni zapora, plačilo 100.000 Ur globe in sodnih stroškov 19-letnega Rifata Bugača-nlna iz Novega Pazarja pri Kralje-vu, obtoženega več tatvin, nedovo-ljenje nošnje strelnega orožja In noža ter vožnje brez vozniškega dovoljenja. Bugačanina Je konec decembra z dvema pajdašema skrivoma prekoračil mejo z namenom, da se odpelje v Francijo. V našem mestu je v Vic. Ospedale mllltare 41 ukradel fiat 1300, ki ga je pred stanovanjem pustil 42-letnl uradnik Bruno Clsman. Kasneje je v Sesljanu u-kradel fiat 600 Giuseppa Dodlcha iz Sesljana 13. Toda ni še konec. V Ul. Trento Je ukradel celo dve jugoslovanski evidenčni tablici lz Zagreba, ki jih je potem namestil na Dodichev avto. Zlikovci so se nekaj časa motali v mestu in okolici, medtem sta pajdaša izginila, agenti letečega oddelka pa so prijeli Bugačanina In ga prijavili sodišču. V ukradenem avtu so policisti našli tudi pištolo in nož na zaklopko, ki je Bugačaninu služil, da Je s silo odpiral vrata avtov. Mladi zlikovec se Je moral včeraj zagovarjati pred sodniki, ki so ga spoznali za krivega in ga tudi strogo obsodili. Na območju novogoriške carinarnice so v lanskem letu zapleniU 250 milijonov dinarjev, ki so jih skušali imetniki propustnic ali poti nih Ustov na nedovoljen način prenesti čez mejo, da bi jih potrošili za nakupe v trgovinah. S tem v zvezi pa je zanimiva anketa, ki jo je po naročilu občinske skupščine Nova Gorica izvršil center za sociološke raziskave v Novi Gorici. Sociologa tega centra sta anketirala 1.200 oseb ter želela od njih izvedeti, kakšno blago najčešče kupujejo v ItaUji in kakšni razlogi jih navajajo k temu, da kupujejo v sosedni državi. Ravno te dni v centru proučujejo odgovore, izide pa bodo objavili v kratkem. Najdeni predmeti šest moških koles, štiri ženska kolesa, dva para ženskih rokavic, en par moških rokavic, dva ženska dežnika, moško srajco, volneno pokrivalo, torbo in sveženj ključev. Kdor lahko dokaže lastništvo, naj se zglasi na poveljstvu mestnih stražnikov v Mazzinijevi ulici. Sindikalna pogajanja V ponedeljek se bodo na deželnem Intersindu v Trstu sestale stranke v sporu, ki zadeva delavce CRDA. 3. februarja bo na uradu za delo v Gorici sestanek o uslužbencih Bonezzi, 7. februarja pa se bodo pogajali o vprašanjih delavcev vijašnice Evropa. Danes v Gradiški izredna skupščina CAFO ja Giuseppe Michelutti, za umetn\1 škega vodjo Bruno A?itici ter č svetovalca Giovanni Crepaldi. V tem letu namerava zbor opr viti več turnej po inozemstvu, kjt bo pel italijanskim emigrantom t Avstriji, Nemčiji, Holandski ;-| j Švici. Izenačenje prejemkov zaposlenih v javnih lokali! V teh dneh je bil sklenjen vs državni sporazum, ki docela izen čuje, kar zadeva prejemke, žensk delovno silo z moško, zaposleno barih, kavarnah, restavracijah, g stilnah in slaščičarnah. Od 1. januarja 1967 bodo mora v skladu z novo pogodbo izenači prejemke uslužbenk s prejemki, jih za isto kvalifikacijo v tej kat l|i goriji za moške predvideva državna delovna pogodba. s. Snežne razmere na goriških smučiščih Po podatkih Goriške turističr. zveze iz Nove Gorice je bilo včer; zjutraj ob 7. uri stanje snega r raznih goriških smučiščih našle' nje: Lokve 30 cm južnega snega in stopinj nad ničlo; vlečnica deluji Cmi vrh nad Idrijo 20 qm južne; ;» snega na 30 cm podlage 3 nad ni; ;j lo; vlečnica obratuje; Log pc‘ :j Mangartom 10 cm južnega snega r h 10 cm podlage in 3 nad ničlo — J vlečnico ki obratuje; Livek 5 er' južnega snega z 2 nad ničlo — r. pobočjih Kuka ln Matajurja je do 50 cm snega. Občni zbor neposrednih . obdelovalcev v Štandreži Danes, 28. januarja ob 19.30 v gostilni Lutman v štandrežu lel ni občni zbor društva neposredni-obdelovalcev, ki bo imel na dne': nem redu poročila predsednik! tajnika, blagajnika, gospodarja i* preglednikov računov. Ob konci bodo izvolili tudi novi odbor. Dni štvo priporoča vsem članom, da d občnega zbora zagotovo udeležijo Mestnim stražnikom so pošteni najditelji izročili v varstvo naslednje predmete. .......................................................... Danes ob 17.30 bo na sedežu CAFO v Gradiški izredna skupščina konzorcija za vzhodnofurlanski vo. dovod, na katerega so povabljeni vsi člani, predvsem župani včlanjenih občin. Glavni predmet diskusije bodo ostavke županov občin Gradiška, Zagraj, Moša in Marian, izvolitev novega predsednika ter novega izvršnega odbora. Okoli vodilnega osebja v CAPO se v zadnjem času širijo najrazličnejše govorice, zlasti na račun predsednika, ki bi ga verjetno hoteli odborniki zamenjati. PREDLOG KOMISIJE ZA PROMET V središču Tržiča uvesti časovno omejeno parkiranje Izlet p. d. «Danira» na Prešernovo proslavo ; v Trst (i I i Prosvetno društvo «Danica» | |i z Vrha priredi Jutri, 29. ;j januarja avtobusni izlet v Trst i1 !j na Prešernovo proslavo v Kul- ( 'ji turni dom. Avtobus bo odpeljal s Trav-nika v Gorici ob 14. uri ter bo ii1 peljal skozi Sovodnje, Gabrje, Vrh, Poljane In Dol. Ustavljal T' se bo na običajnih krajih. vJb Gorica * Zaenkrat se še niso ogreli, da bi za avtomobile «odprli» Trg republike svetilko ln tudi v pralnici Bello da Je ukradel samo 200 tisoč ln 400 tisoč Ur, kot Je navedeno v obtožnici. Državni tožilec dr. Balti je predlagal zanj 4 leta zapora In 150 tisoč lir globe. Branilec odv. Venler iz Tržiča je priporočal, naj mu dajo najnižjo kazen. Po krajšem posvetu mu je sodišče, tol je že prej odbilo prošnjo za njegov Izpust na začasno svobodo, prisodilo 4 leta in tri mesece zapora ter 130 tisoč Ur globe. Obenem mu je preklicalo olajševalne okoliščine, ki jih je bil leta 1963 deležen pred sodiščem v Vidmu, kjer je bil obsojen zaradi drugih prestopkov. Pri drugi razpravi se Je moral zagovarjati 21-letnl Danilo Zorzut-bi lz S. Pler dTsonzo Ul. Oberdan št. 17, ki je bil obtožen, da Je dne 25. decembra 1965 ob 18.15 do smrti povozil v Romansu takrat 52-letne-ga kmeta lz Vferse, Glacoma Petru-za, ki je dva dni pozneje umrl zaradi dobljenih poškodb. Nesreča se je pripetila na začetku Romansa prihajajoč od Verse pri hiši št. 25. Petruz je šel v isti smeri kot avtomobilist, ki je vozil fiat 500 D in Je šele na nekaj metrov razdalje opazil pešca pred seboj. Vozil je sicer počasi, od 35 do 40 km na uro, rabil pa je samo pozicijske luči, čeprav V Tržiču je bila prva seja občin, ske komisije za promet, ki se je sestala pod predsedstvom odbornika za javna dela Morpurga. V njej so še poveljnik mestnih stražnikov ter zastopniki tehničnega urada občine, taksistov, Pro Loco in avtomobilskega kluba. Pogovorili so se o razpoložljivosti parkirnega prostora, ki ga predvsem v središčnih ulicah vsak dan bolj primanjkuje. Zavoljo tega so se sporazumeli, da bi uvedU časovno omejitev parkiranja s pomočjo parkirne ure. Predlagali so, naj bi takšen režim uveljavili na Corso del Popolo In v Ul. Duca d’Aosta (na strani bara Pellegrinl). Pričela bo veljati z žuapanovim odlokom. Nadalje bodo uvedU prepoved parkiranja v nekaterih ulicah. Razpravljali so tudi o možnostih parkiranja vozil na Trgu republike, vendar zaenkrat obstajajo nasprotovanja takšni rešitvi zavoljo estetskih razlogov. V Pevmi so pokopali Jožefa Mačusa Prijatelji in znanci so včeraj popoldne spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Pevmi 65-let-nega invaUda Jožefa Mačusa. Umrl je v bolnišnici sv. Justa v četrtek opoldne. Pokojnik Je bil rojen v Steverjanu, zadnja leta pa je živel v Stan drežu, Mihaelova ul. 265. Pokojnik je bil velik invalid še iz prve svetovne vojne, ko mu je odneslo obe roki. Njegov sin Jožef Mačus, je izgubil življenje kot partizan, ko mu Je bilo komaj 16 let. Tudi sin je pokopan na pokopališču v Pevmi in oče si je izbral zadnji dom v svoji bližini. Pokojnik Je zapustil ženo, tri hčere in še enega sina; prizadeti družini naše iskreno sožalje. VERDI. 17.00: «Non per soldi... m:j per denaro«, J. Lemmon in W Mattau. Ameriški film kinemi’ skope. CORSO. 17.15: «Scusi lel, č favori. ] vole o contrario?«, A. Sordi ip Anita Eckberg. Italijanski kini1 maskope v barvah. MODERNISSIMO 17—22.30: «Se p te pištole per El Gringo«, Da' > Harrison in Patrice Loran. Ital;':]! janski kinemaskope v barvah. \i' VITTORIA. 17.15-21.30: «Angeli nejjfl 1’infemo«, James Drury in Štev j1' Carlson, ameriški film v kinemi.' skopu ln barvah. CENTRALE. 17.15—21.30: «1 dom 'j natori della prateria«, T. Murra in G. Stookwell. Ameriški barvr, film. Iz tržiške bolnišnice Pri padcu se je včeraj ranila na bradi 3 letna Tulila De Corsi iz Ronk. Na oddelku za prvo pomoč v tržiški bolnišnici so ji rano obvezali in očistili. Okrevala bo v 7 dneh. Po obrazu se je opekla 27-letna Milena Godina iz Starancana, Ul. Verde 8; ko je imela v domači kuhinji opravka pri štedilniku, pa ji je ogenj iz peči buhnil v obraz. Dobila je opekline prve in druge stopnje na čelu in po obrazu. Okrevala bo v treh dneh. Padec z vespo na Oslavju Včeraj nekaj po 17. uri se je peljal 23-letnl Boris Pintar, doma z Oslavja, Dosso Bosniaco 7, s svojo vespo iz Gorice proti domu. Ko je prišel na trg na Oslavju, je zaradi mokre ceste izgubil na ovinku nadzorstvo nad vozilom ln padel. Sestra Irenka ga je z avtom odpeljala v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec na lobanji in druge poškodbe ter so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju. Tržič AZZURRO. 17.30—22: «Requiem pel],’ un agente« segreto«, S. Grangel In D. Bianchi, v barvah EXCELSIOR. 16—22: iiCammint' j non correre«, C. Grant, v kim*«' maskopu ln barvah rRINCIPE. 17.30-22: «11 sipari / strappato«, Paul Newman, J. Ani. drews, v barvah. E on le>- EXCELSIOR, 19—22: «Svegliatl uccidi«. Kinemaskopski film J| barvah RIO. 19—21.30- «Un fiume dl dollaj ri», H. Silva in D Daryes Kine! | maskopski film v barvah. EXCELSIOR dancing: 21 —5: «Ve‘ | glia verde« tgra orkester Calliga: ’ ris. — DEŽURNA LEKARNA v GORICI Danes ves dan in ponoči je odi'' prta v Gorici lekarna KUERNERii Korzo Italija št. 10. tel. 25-76. i 12 DEŽURNA LEKARNA V RONKAI i Danes ves dan ln ponoči je ’j| Ronkah odprta lekarna dr. Sergi(|| Olivetti, Ul. Roma — tel. 72393. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 29. januarja bo odprta 'jj Gorici cvetličarna VOIGTLANDER! Ul. IX Agosto št. 3, telefon 24-33 JUTRI ČRNEM VRHU Smučarske tekme SPDT z veleslalomom slalomom in smukom Jutri bodo v Črnem vrhu nad rijo smučarske tekme SPDT. Si-i iči so prireditelji zaključili spre-; manje prijav in uredili zadnje po-I obnosti, da bo prireditev stekla lij ez zastojev. H Tekmovanje se bo začelo ob 9. | i. Prvi bodo na vrsti moški, ki bodo pomerili v slalomu. Njim »do sledila dekleta s tekmova-em v veleslalomu, moški pa bolj i ta prvi nastop na snegu zaklju-| Si s smukom. ij Tekme bodo preglednega značaja i 1 elane smučarskega odseka SP T, nastopili pa bodo lahko tudi | fugi, ki bodo preizkusili sposob-jl ost pred nastopom na prvih slo-| liskili zimskih športnih igrah, ki j 9do 12. februarja. V ZADNJEM KOLU PRVEGA DELA NOGOMETNEGA PRVENSTVA IU. AMATERSKE KATEGORIJE Jutri se bo odločalo ) naslovu zimskega prvaka V L skupini Primorje ali Vesna, v M pa Rosandira ali Virtus DOMAČI NOGOMET SE NEKAJ DNI DO IZREDNEGA DOGODKA Jutri, 29. t.m. III. kategorija Ob 10.30 na igrišču Ponziane 1 ESPERIA — BREG Verjetna postava Brega — Balos, Kozina, Valentič, Zocchi, Mayer,| Bertesina, Raiča, Bubnlch, Rode 1 la, Grahonja, Žerjal. * * * Ob 10.30 v Nabrežini PRIMORJE — LIB. BARCOLANA V nedeljo se bo zaključil prvi del prvenstva III. amaterske kategorije. Na sDoredu so precej zanimive tekme, predvsem, ker bodo te odločale, kateri enajsterici bo pripadal naslov zimskega prvaka. Clou tekmo dneva bomo imeli v skupini M. kjer bo leader lestvice Rosandra Zerial imel v gosteh direktne tekmece Virtusa. Te dve enajsterici loči v lestvici le ena točka. Prav zaradi tega bo od jutrišnjega rezultata odvisno, kdo bo VALE VREDNA POBUDA VODSTVA ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA Borovke v nedeljo 5 letalom v Palermo oška šesterka Bora nocoj proti Cemab Spray v Ul. de Ha Valle Danes zvečer bo moška šesterka Bora nastopila na domačih tleh roti postavi Cemab Spray iz Nonantole, to je mesteca blizu Mo-3ne. Ta ekipa ne bi smela pred savl jati ovire za slovenske odboj-| i J '■; a r j e, ki zasledujejo sedaj drugomesto v lestvici in ki jim tudi po || valiteti pripada. Bor bo verjetno ---------------------■ v5 :»stopil s popolno postavo, kar da-®§. še večje garancije za zmago pla-'? h. ki pa se bodo morali paziti §k i spodrsljaje. Slab dan ekipe bi |. i' »pravil ugodno priložnost za o-tojitev potrebnih dveh točk, ki bi štesterko pognale še vešje i. s srovo IJjf lestvici. 7 Tekma Bor . Cemab bo v telo-1 »dnici v Ul. della Valle z začetim ob 21.15. Najpomembnejša novica pa je ta, i gredo borovke v Palermo. Vod-majvo Bora si je moralo ta teden I; -epko zavihati rokave, da je lah-V’; i omogočilo slovenski šesterki fi-& inčno zelo zahtevno potovanje. To » je bilo nujno, saj bi dragocena ička, ki bi jo borovke izgubile, s bi predale tekmo brez borbe, ,hko drago stala. In to celo prvo go. Zato mislimo, da je vodstvo ;ora napravilo Izreden in tudi pragi ilen korak, da je organiziralo vse hit otrebno, da bi borovke pravočasni o prišle na tekmo in drugi dan J|trnka na svoje delo. 'll Ce bo ta tekma izpraznila borovo •tj lagajno, pa ne smemo pričakovati l|:d deklet zmage, ker dolga in na-1 uma vožnja, predvsem zračni krst Pfiekaterih igralk (borovke namreč ; 1 .otu je jo z letalom) bo odločilne : j J ažnosti na igrišču. Borovkam vo-:, I; čimo srečno pot z letalom in so-iliden nastop v glavnem mestu Sili; ilije. i f. v. j. ^ «——— i* i JUNIORSKO PRVENSTVO ;,j Prva zmaga Bora jft" Včeraj zvečer so na pokrajinskem I ’ jniorskem prvenstvu odigrali dru-L o povratno kolo. Bor je proti vsa. emu pričakovanju premagal še-•jlterko. Libertasa, ki mu je v prvem L-;* lelu prvenstva zadala gladek po- 1' P H 11 n SZ BOR V ponedeljek, 30. t, m. bo na sedežu, Vrdelska cesta 7, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju 10. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR Dnevni red 1. Izvolitev predsedstva 2. Poročila predsednika, tajnika in blagajnika 3. Diskusija 4. Razrešnica staremu odboru 5. Volitve 0. Razno osvojil zimski naslov. Pripomniti pa moramo, da ima Virtus tekmo manj, ker je bilo srečanje 8. kola z Unionom odloženo. Lažjo nalogo bodo Imeli Brežani, ki bodo gostje Esperie. Breg je v zadnjih tednih precej izboljšal igro, medtem ko Esperia še vedno išče pot do celotnega Izkupička. Ta enajsterica je v lestvici na zadnjem mestu z dvema točkama, ki si ju je zaslužila z dvema neodločenima izidoma. Zelo je šibka v obrambi, saj je moral njen vratar do sedaj pobrati iz mreže 45 žog. Zaradi tega predvidevamo, da bosta obe točki plen Brežanov, kar bi jim pripo moglo, da bi se premaknili za stopnjo višje v lestvici. Podlonjerska enajsterica Uniona bo nastopila v Miljah. Po nedeljskem porazu z Brežani bodo skušali Podlonjeroi odnesti gostiteljem vsaj točko. Morda jim bo to uspelo, vendar bodo morali paziti v obrambi in na sredi igrišča. Paziti bodo morali predvsem, da se izognejo porazu, ki bi jih prav gotovo psihološko še bolj potrl in poslabšal njihov že tako kritični položaj v lestvici. V ostalih tekmah predvidevamo zmago S. Anne nad enajsterico S. Sergio ter celotni Izkupiček za Campanelle v dvoboju s Flaminiom. Tudi v skupini L bodo šele jutrišnje tekme odločile zimskega prvaka. Za ta naslov se potegujeta dve slovenski enajsterici in sicer kriška Vesna ter proseško Primorje. Obe moštvi bosta v nedeljo igrali na domačih tleh: Križani z G. Viani, Primorje pa z Libertas Bar-colano. Vesna potrebuje obe točki če hoče ostati na vrhu lestvice. Te dve bosta tembolj dragoceni v primeru spodrsljaja Primorja. Enaj-terica G. Viani je zelo solidno moštvo in bo prav gotovo skušalo iz-strgati vsaj točko. Brez dvoma bo to srečanje izredno zanimivo, naša predvidevanja pa so za zmago Vesne. Prcseška enajsterica pa bo imela v gosteh Libertas Barcolano, ki je bila za Primorje vedno trd oreh. Seveda so prognoze vseeno na strani rdeče-rumehih'," ki so se prejšnjo nedeljo izkazali z učinkovitimi pro- iiii n iii iiiHimimmiiiiuii mn u iiMiimniummiiiiimmmiiiiHnimmiiimiiimiiimimiiii!! iiiiiii iiiiiimn dori. Jasno je, da ne moramo Libertas primerjati z Gretto, ker Barkovljani razpolagajo s tehnično dobro pripravljenimi igralci, ki so posebno v obrambi precej solidni. Prav zaradi tega se bosta morala Zužlč in Verginella potrudili v napadu, Bartole in Stoka pa se bosta raz,. Tudi Brežani so se solidno odrezali. Čeprav so šli z igrišča poraženi, so zapustili dober vtis in kljubovali najmočnejši ekipi tega prvenstva. Tretje slovensko moštvo na tem turnirju, nabrežinski Sokol, pa ni danes odigralo svoje tekme, ker ga je italijanska odbojkarska federacija izključila iz nadaljnjega tekmovanja, ker je že dvakrat predal tekmo brez borbe. Izida: ENAOLI - Breg 2:0 (15:3, 15:8) Bor-Libertas 2:1 (15:12, 12:15, 19:17) 14 Jutri v Izoli Partizan-Breg Jutri bo ženska šesterka Brega gostovala v Izoli, kjer se bo spoprijela v prijateljski odbojkarski tekmi. Srečanje Partizan (Izola) - Breg bo ob 10.30 v telovadnici izolske šesterice. morala paziti pred protinapadi Bar-kovljanov. Ce bo Primorju uspelo osvojiti obe točki, bi s tem osvojilo tudi naslov zimskega prvaka. V ostalih tekmah predvidevamo zmago Roianese nad Coop, delitev točk med Tecnoferramento in Libertas s Proseka ter zmago Aurisi-ne nad Gretto. Enajsterica Primorca iz Trebč pa bo tokrat zaradi od mora stala ob strani. B. R. i Ob 10.30 v Miljah MUGGESANA — UNION Verjetna postava Uniona — Furlan, Morabito, F. Camassa, Ca» Gombač, Bisulli, Martini, Ozbol| Roženkranc, A. Camassa, Hrevatin. * * * Ob 14.30 v Nabrežini VESNA — VIANI * * * Ob 14.30 v Boljuncu ROSANDRA Z. — VIRTUS * * * Prijateljska tekma Ob 9. uri v Boljuncu BREG — S. GIOVANNI (naraščajniki) Verjetna postava Brega — Žerjala, Kuret, Slavec, Berdon, Bandi, jančič, Veljak, Mlkuš, Cuk, Zal Lovrlha. 'rjula, Koc- lanar, ...................................Illlllinillllliiiiuiilliini......................'"a......"a"............miaillill /f i mnifivt na iitrikoih lako jutri moštva naigrmrn GORIŠKI Sovodenjci jutri v gosteh Ločnika Nekatere predvidene odsotnosti zaradi gripe Po štirinajstih dneh počitka bodo jutri Sovodenjci gostovali v Ločniku. Za to tekmo vlada veliko zanimanje, ker se igra za točke in prestiž. Ločnik se je za to tekmo temeljito pripravil, ker se So-vodenjcev nekoliko boji. Tudi .Sovodenjci se zavedajo močnega na- sprotnika, ki mu je postavljen na tujem igri »lu. V kritično stanje jih je' spravila gripa, ki je zalotila vratarja Ferfoljo, levo krilo Sfiligoja in v manjši meri še nekatere igralce. Ponovne bolečine v kolenu preprečujejo nastop tudi Mariniču. Važnost izida je za Sovodenjce velika, kajti pozitiven rezultat jim odpira pot k vrhu lestvice. Zato naprošamo igralce, naj zaigrajo di. sciplinirano in borbeno. Za to tekmo so poklicani naslednji igralci: Ferfolja Sergej, Kuzmin, Fajt, Ferfolja Branko, Cotič, Sfiligoj, Čeme, Marinič in Tomažič. Tekma bo v Ločniku ob 14.30. Odhod bo izpred gostilne «Pri Fran- 13.30. Priporočamo toč- cetu» ob nost. Dokončna lestvica jesenskega prvenstva III. kategorije amaterjev (»skupine F», v katerem si sovodenj, ska ekipa deli s Podgoro in Lab. Capriva šesto mesto, je naslednja: Moraro Ločnik Pro Gorizia Medeja Brazzanese Sovodnje Lib. Capriva Podgora Caprivese San Rocchese Montesanto J. V. 10 7 1 2 22 11 15 10 5 4 1 12 6 14 10 5 4 1 17 10 14 10 4 5 1 18 8 13 10 4 3 3 14 15 n 10 4 2 4 32 18 1(1 10 3 4 3 7 7 10 10 3 4 3 22 18 10 10 3 1 6 13 18 7 10 2 2 6 13 20 6 10 0 0 10 4 34 0 LAZIO Cei; Dot tl (Zanetti), Adomi; Marchesl (Dotti), Pagni, Ca-stelletti; Mari, Bagatti, Carosi, Morrone, Dolso. FIORENTINA Boranga; Diomedl, Vitall; Ber-tini, Brizi, Pirovano; Hamrin, Merlo, Brugnera, De Sisti, Chia-rugi. INTER Sartl; Burgnlch, Facchettl; Bl-cicli, Guameri, Picchi; Jair, Mazzola, Cappellini, Suarez, Corso. FOGGIA Moschioni: Vivian, Valadfe; Ta-gliavinl, Rinaldi, Faleo; Oltra-mari, Micheli, Gambino (No-cera), Lazzotti, Maioli. SPAL Cantagallo; Tomasin, Bozzao; Pasetti, Bertuccioli, Moretti; DeirOmodarme, Massei, Pezza-to, Cappello, Bosdaves. TORINO Vieri; Cereser (Bolchi), Fossa-ti; Puia, Maldini, Bolchi (Var-nier); Simoni (Meroni), Ferrl-ni, Combin, Moschino, Facchln (Simoni). LR VICENZA Luison; Volpato, Rossetti; Ca-n-pana, Carantlni, Poli; Menil, Governato, Gori, Fontana, Ma-raschi. NAPOLI Bandoni; Nardin, Girardo; Ron-zon, Panzanato, Emold; Canč, Juliano, Altafini, Bean (Mon-tefusco), Orlando. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll 11111111 TURNIR V VIAREGGIU Fiorcntina-Stade neodločeno brez gola VIAREGGIO, 27. — S tekmo Fio-rentina - Stade Reims, ki se je zaključka neodločeno brez gola, se je danes začela 19. Izvedba medna, rodnega mladinskega nogometnega turnirja za pustni pokal. Na turnirju sodeluje 16 enajsteric, od katerih je polovica tujih. Turnir se bo zaključil 6. februarja s finalnima tekmama za prvo in tretje mesto. Po mimohodu udeležencev, ki je bil na stadionu v Viareggiu, je Um-berto Rosato, ki je v prejšnjih letih nastopil na tem turnirju in je kasneje večkrat oblekel dres italijanske reprezentance, prečital prisego, na kar so igralce vseh enajsteric predstavili predsedniku UEFA Wiedervekerju. Turnir se bo nadaljeval jutri po naslednjem razporedu: v Viareggiu Barcelona - Napoli v Lucci Milan . Eintracht v Sarzani Bologna - Vojvodina v Pontederi Juventus . Crv. zvezda v Pištoli Burevestnlk - Brescia v La Spezii Dukla - Torino v Querceti CSKA • Roma EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU LJUBLJANA 3.1.il. - 5.11.67 Reprezentance prihajajo Madžari so se pohvalno izrazili o Hali Tivoli BRESCIA Cudicinl; Robotti, Fumagalll Rlzzolimi (Mazzia), Mangili, Ca-sati; Salvi, D’Alessi (Mazzia) Troja, D’Alessi (Cordova), Cor dava (Vanzlni). ROMA Pizzaballa; Sirena. Sensibile Carpenebti, Losi, Scala; Oolau-slg. Peird, Enzo, Tamborinl, Bari son. BOLOGNA Vavassori; Furlanis, Ardizzon Turra, Janich, Fogli; Perani Bulgarelli, Pace, Haller, Pa-scutt1. MANTOVA Zoff; Scesa, Pavinato; Volpi Spanio, Giagnonl; Spelta, Cata-lano (Corelll), Di Giacomo, Sal-vemini (Tromblnl), Corelll. JUVENTUS Anzolin; Gori, Leoncini; Rine-ro, Castano, Salvadore; Žigoni, Del Sol, De Paoli, Cinesinho, Menichelli. ATALANTA Cometti; Pesenti, Nodari (Veneri); Pelagalli, Gardoni, Si-gnorelli; Danova, Milan, Savol-di, DellAngelo, Hitchens. VENEZIA Bubacco; Grossi, Manoin; Can-cign, Nanni, Spagni; Bertogna, Beretta, Benitez, Mazzola II., Dori. MILAN Barluzzi; Anquilletti, Santin; Trapattoni, Rosato, Schnellln-ger; Lodetti, Mora (Madde), Sormani, RIvera, Amarildo. I CAGLIARI Mattrel; Martiradonna, Longo-ni; Cera, Vescovi, Longo; Nenč (Visentin), Rizzo, Boninsegna (Nenč), Greatti, Visentin (Boninsegna). LECCO Meraviglia; Facca, Bravi; Schta-vo, Pastnato, Malatrasi; Incer-tl, Azzimonti, Clerici, Angelillo, Canella. Hill SMUČANJt Prvi veleslalom za M. Goitschel Killy zmagal v smuku Megeva ST. GERVAIS, 27. — Francozinj* Marielle Goitschel je danes zmaga-la v Betteauxu v veleslalomu z* veliko nagrado St. Gervaisa pred svetovno prvakinjo v smuku Eriko Schinegger in tremi rojakinjami Izid tekmovanja v prvem veleslalomu (drugi bo jutri) je naslednji 1. MARIELLE GOITSCHEL (Fr.) 1’36”31 „„ 2. Erika Schinegger (Av.) 1’36”8" 3. Florence Steurer (Fr.) 1’38” 4. Isabelle Mir (Fr.) 1’38”85 5. Annie Famose (Fr.) 1’39”44 6. Madeleine Villoud (Šv.) 1’40”21 7. Traudl Hecher (Av.) 1’40”42 8. Penny Mc Goy (ZDA) 1’40”43 * * * ’ MEGEVE, 27. — Francoz Jean Claude Killy nadaljuje z zbiranjem lovorik. Danes je zmagal tudi J smuku za pokal Emile Allais pre® Švicarjem Rohrom in zahodnim Nemcem Voglerjem. Izid smuka je naslednji: , 1. JEAN-CLAUDE KILLY (Francija) 2’13”73/100 2. Hans Peter Rohr (šv.) 2’15”77 3. Hans Vogler (Z. Nem.) 2’15”80 4. Gerhard Nennnig (Av.) 2’16”18 5. Ivo Mahlknecht (It.) 2T7”05 6. Heini Messner (Av.) 2’17”72 7. Jos Minsch (Šv.) 2TT74 Hkmim Ttms DANES IN JUTRI ............................................ l etošnjega evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju in plesih na ledu se bo udeležilo 120 tekmovalcev in tekmovalk iz 17 držav. Med temi bosta tudi Irene Miiller in Hans Georg Dallmer (V. Nemčija), ki sta na lanski evropski reviji zasedla peto mesto _____ __ , (iniiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiililiiliiiiiiiiililiiiliilliiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiin111* LJUBLJANA, 27. — V glavnem mestu Slovenije so se začeli zbirati najboljši drsalci in drsalke iz vseh strani Evrope, ki se bodo od 31. t. m. do 5. februarja potegovali za naslove v posameznih kategorijah. Prvi so prišli v Ljubljano Madžari, ki so si najprej ogledali tekmovalno areno, katero so pohvalili, in nato tudi izvedli nekaj likov. Madžarski tekmovalci in tekmoval ke so dobro razpoloženi, njihov vodja Zoltan Paricsko pa upa skorajšnje okrevanje ene najboljših predstavnic Zsusze Almassy. Dekle si je poškodovalo gleženj in se trenutno zdravi v Davosu v Švici. V Ljubljano bo prišla pojutrišnjem in če ne bo posledic poškodbe, bo tu. di nastopila, škoda, ker bi se Ma-džarka gotovo potegovala za najvišja mesta. Ce pa bo lahko nastopila, upajo, da se ji bo posrečilo vseeno osvojiti bronasto kolajno. V madžarski reprezentanci, ki je prispela v Ljubljano, so še Zsussa Szetmiklosi, Jeno Ebert, Uona Be-rec ter plesni par Edith Mat.o in Karoly Csanadi. Nocoj je prispela v Ljubljano tudi reprezentanca Vzhodne Nemčije z glavno favoritinjo za naslov Ga brijelo Seyfert. (L ITT «? gg Bologna — Mantova 1 i. — prvi 1 Brescia — Roma 1 X 2 drugi 2 Cagliari — Lecco 1 2. — prvi 1 2 Inter — Foggia I drugi 2 X Juventus — Atalanta 1 X 3. — prvi 1 I Vicenza — Napoli 1 X 2 drugi 2 X Lazio — Fiorentina X 2 Spal — Torino X 2 4. — prvi Venezia — Milan Z X drugi X Jesi — Anconitana 2 5. — prvi 1 I Perugia — Prato 1 drugi 1 2 Pescara — L’Aquila 1 6. — prvi X 1 X Trapani — Avellino X drugi 1 X 2 V našem mestu finale za italijanski pokal Za mizami štiri ekipe s tržaško Soffitto Trst bo po nekaj letih zopet prizorišče zanimivega namiznoteniškega dogodka. Finalne tekme italijanskega pokala bodo namreč v naše«1 mestu 28. in 29. tega meseca. V zaključno fazo so se uvrstile ekipe in sicer: CSI Milan,, Ata Achi, Asola, Nichelino, Turin, Sof-fitta (Trst). Favorit za končno zmago je močna ekipa iz Milana, ki je lani osvojila naslov državnega prvaka. Ekipo bodo sestavljali, Zane-lotti, Geroni in Mugnoz. Dobre možnosti ima tudi tržaška ekipa Soffitta, ki bo nastopila v postavi Durazzano, Crechlcl in Aldlghieri. Tekme se bodo začele danes ob 16. uri v Ul. S. Francesco 5. ZVEZNI TURNIR V DUGI RESI Ta turnir je pokazal, da so skoraj vsi najboljši jugoslovanski igralci že v dobri formi za svetovno prvenstvo. Ni pa manjkalo presenečenj tako pri moških kot pri ženskah. Pri prvih je zmagal mladi Antun Stipančič, ki Je v Dugi Resi tudi doma. Izgubil ni nobene tekme in celo odpravil odličnega šuberka z rezultatom 3:0. Najlepše srečanje je bilo med Veckom in šuberkom. Slednji je zmagal s 3:2 in se tako uvrstil na 2. mesto. Največje presenečenje je bil poraz Hrbuda, ki je moral prepustiti zmago že v kvalifikacijah mlademu Klevišarju, predstavniku ljubljanske Olimpije. Na.j-večje presenečenje pa je zabeležilo tekmovanje žensk, kjer se Je morala Pirčeva, državna prvakinja, zadovoljiti s 4. mestom. Zmagala je mlada Stojčičeva iz Novega Sada, ki je prav tako premagala vse nasprotnice LESTVICE Člani — 1. Stipančič A., 2. šur-bek, 3. Vecko, 4. Markovič, 5. Garič, 6. Uzorinac, 7. Niševič, 8. Klevišar. Članice — 1. Stojšič, 2. Resler.J; Ječmenlca, 4. Pirc, 5. Lučič, 6. “ ravnik, 7. šrbec, 8. Roth. ,, Mladinci — 1. Uštovič, 2. Efhatl® 3. Stipančič I., 4. Vukmanovič. Mladinke — 1. Resler, 2. DU«* ljdč, 3. šrbec, 4. žerovnik. REPUBLIŠKO PRVENSTVO HRVATSKE .' Zagreb in Mladost sta ponovn" osvojila naslova republiškega pri[T ka. Kljub okrnjeni postavi Je pa Zagreba nadvladala vse naspi'0*' j nike. . Pri ženskah prepričljiva zm*P; ekipe Mladost 1z Zagreba brez w gubljene tekme. LESTVICE člani ,, 1. Zagreb (Cordas, Roth, Eskoli*" 2. Marathon Zagreb (Kos, Karir nič, Župančič, Odorčič, žele) , , 3. Duga Resa (A. Stipančič, I. pančič, Vukmanovič, Rajčevic/ , 4. Ghetaldus Zagreb (Turuk, Kvr slč, Muemberger) članice ,, Mladost Zagreb (šrbec, Resi®*' Marathon Zagreb (Roth, ®u kina) ,, Duga Resa (Kovačič, Duganicfi Metalac Zagreb (štuklec, I čellč) Letošnje svetovno prvenstvo "Jj aprila v Stockholmu in sicer ^ 11. do 21. .. Jugoslovansko moštvo bo ses% Ijeno iz 5 igralcev. V poštev pridri : Korpa, Vecko, Markovič, Stipan®1 šurbek in čordas. T-*f L_______________________________ jr, ■•::::;-;:"8n;ii;:ii:;;Kis^«f“=ff*"™»n»»n:;::;iii:iiniii;sii«i;n!niiWi:»gKjij;;:jj;!jajm^ ........................................................ PAVEL STRANJ 5. Od Amana do llnifc || Vstopil je Mohamedov oče, go-voril je le arabsko, kar ni zmanj-šalo njegove prijaznosti; vstopil r , je starejši Mohamedov brat in f-S1 začel se je poučni del mojega bivanja v Havvari. Opisali so mi W življenje na vasi in najnovejše i f;* reforme. Pred tremi meseci so |jd. dobili elektriko, pred dvema le-i • torna pa višjo srednjo šolo, na ) kateri je bil Mohamedov brat 11 ’ najboljši učenec. Zaradi teh za-V slug in zaradi ekonomske potre-ffif be je začel na njej poučevati takoj po maturi. Na kratkem sprehodu smo šolo obiskali. V veži je bil razpet zemljevid Srednjega vzhoda, na njem je bil Izrael črno pobarvan in označena so bila samo nekdanja, a-rabska mesta. Mladi profesor mi Mii*-, je na kratko opisal potek vojne 1 sedmih arabskih držav proti Iz-m\ raelu in iz tega se je razvil poli''; govor, ki je trajal še nekaj ur. i ■ ‘ Mohamedovega brata je zanimal lir ’ odnos tipičnega Evropejca do , : palestinskega vprašanja. Odkrit- I; !) • u I je, da je večini Evropejcev ta problem tuj, ga je nekoliko presenetilo. Povedal sem mu, da sem v Trstu našel le eno knjigo, ki riše položaj, gledan z arabske strani, medtem ko je knjig judovskih avtorjev o tem vse polno in razmeroma poceni. Omenil sem mu še filme, v katerih je bilo prikazano palestinsko vprašanje in Izrael; ugotoviti sem moral, da v nobenem nisem videl Arabcev lepo prikazanih. Skratka večina Evropejcev ne loči niti antisionizma od antisemitizma in usoda šestih milijonov Judov v drugi svetovni vojni je naklonila Izraelu svetovno javno mnenje. Bil sem nekoliko v zadregi, ko sem to pripovedoval, Mohamed je moje besede prevajal očetu in stricu, ki je medtem prisedel; vsi so pazljivo sledili. Bil sem njihov gost, mogoče ni nihče vprašal mojega mnenja o tem, vendar sem se oddahnil, ko se je ded dvignil k večerni molitvi. Do tedaj je sedel tako mirno, da ga nisem od povratka z obiska šole sploh opazil. Vzravnal se je v vsej svoji višini pred steno, ki je gledala proti Meki ter sklenil roke. Za njim sta se postavila stric in oče, Mohamed in brat pa sta prisedla k meni in mi prevajala stavke korana, katere je ded z lepim glasom pel; za njim sta jih ponavljala ostala dva. Prvič sem obred molitve videl v celoti in iz take bližine. Potem je čas naenkrat minil. Povečerjali smo stoje v sosednji sobi in zajemali iz skupnih skled. Posedel sem z Mohamedom nekaj časa na dvorišču in utegnil sem videti njegovo sestro, ko je izginila pri vhodu. Ob tej priliki je omenil, da ima eno sestro. Naslednje jutro sem zadnjič jedel pokonci. Mohamedov oče mi je dejal, da bom vedno dobrodošel na njegovem domu in poln taksi me je prepeljal v Irbid od tam pa sem po šestih urah divje vožnje zopet izstopili pri Dama-ščanskih vratih. Na avtobusni postaji sem srečal Fritsa, mladega Holandca, s katerim sem potoval dva tedna od Istambula do Amana. Ko sva se pred tednom dni poslovila, sva se zmenila za sestanek v Jeruzalemu, a brez naključnega sreča- nja bi se verjetno ne videla več. Naslednjega dne je bil namenjen v Qumran in navsezgodaj sva se že vozila proti Mrtvemu morju. O Qumranu sem vedel le, da je ime kraja, kjer so našli zelo stare, najstarejše, zapiske svetega pisma stare zaveze. Izstopila sva ob moderni rasta-vraciji, tik ob obali. Do ruševin in jam pa je peljala zelo slabo izvožena cesta, ki se je ponekod izgubljala med peskom in kamenjem. Mahnila sva jo kar ob obali in Frits, ki je bil bolje poučen od mene, mi je na kratko opisal zgodovino (Jurmana. Na tesnem, ploščatem vrhu, ob severozapadnem koncu Mrtvega morja je stal pred dva tisoč leti samostan. Položaj je bil zelo u-goden za obrambo; s treh strani ga je obdajal prepad, na četrti strani, kjer je bil ploščati vrh povezan z okoliško planoto, pa je skupnost esenov zgradila zid ter si za njim uredila življenje. Eseni so bili ena izmed treh glavnih judovskih sekt; farizejev, saducejev in esenov. Za časa Flavija Jožefa je bratovščina štela v vsej Judeji približno štiri tisoč članov, ki so živeli pod strogo disciplino. Razdeljeni so bili v večje skupine. Ženske niso imele dostopa v red, možje pa so bili sprejeti le po treh letih priprave. V tem času so bili podrobno poučeni o življenju v skupnosti in po končanem noviciatu so lahko obljubili pokorščino velikemu učitelju. Morali so ostati neporočeni in brezpogojno ubogati nadrejene, razen če so jim ti ukazali nekaj krivičnega. Osebno lastnino so morali prepustiti skupnosti in ravno tako zaslužke. Med člani je bilo vse skupno. Vstajali so pred zoro in prve besede vsakega dne so bile prošnja soncu, da bi spet vzšlo. Ob 11. so se vrnili z dela n se skrbno umili v mrzli vodi, nato so stopili v jedilnico, odeti v belo haljo, ki je veljala za slavnostno oblačilo. Po obedu so odložili haljo ter nadaljevali z delotn do večerje. Ob povratku z dela so jih večkrat čakali gostje, drugi eseni, ki so na potovanju pre nočevali na njihovem sedežu. 0-bede so vedno spremljale molitve, vršile pa so se v popolni tišini. Ostareli ali bolni bratje so uživali iste pravice kot ostali, vsak član je lahko zapustil bratovščino, kadar se mu je to zahotelo, a se ni smel več vrniti. V letih neprestanih vojn in nasilij je število esenov precej naraslo in Qumran, ki je bilo njihovo najvažnejše središče, je bilo uničeno v letih svojega največjega razcveta. S Fritsem sva po dveh urah hoda dospela do vznožja visokega grebena, ki se vleče vzdolž vse obale Mrtvega morja do Akabškega zaliva ob Rdečem morju. Vročina je bila neznosna in ko je blagodejen veter včasih pojenjal, sva čutila prave vale toplega zraka. Naokoli ni bilo žive duše in obrisi gora za 12 km širokim «morjem» so se izgubljali na medlem ozadju neba. Cesta je naenkrat zavila strmo v hrib in na gričevju sva zagledala ruševine naselbine, šotore delavcev, ki so kopali na njih in za njimi sem med pečinami že razločeval temne vhode v jame, v katerih so našli zavitke z znamenitimi rokopisi. Eseni so svoj prosti čas posvečali predvsem branju svetih tekstov in v Qumranu so našli poseben prostor, kjer so redkejše rokopise prepisovali. Ko so se Rimljani približevali upornemu Jeruzalemu, so naleteli tudi na Qumran, zastražili so edino obzidje in prekinili dotok vode, ki je s pečin, v deževni dobi pritekala v cisterne. V kratkem času so naselje zasedli in upepelili. Eseni so nesrečo predvideli in svoje bogastvo so skrili še pred prihodom desete legije. Rokopise so skrili v jame, katerih je v bližini vse polno. Izredno suha klima in težko dostopni vhodi jam so rokopise ohranili do leta 1947, ko jih je našel beduin, ki je pasel v bližini svojo čredo. Prebrani teksti so odlomki sko-ro vseh knjig svetega pisma stare zavese. Med drugim so našli tudi Jobovo knjigo v aramejšči-ni in pravilnik bratovščine. Ogledala sva si razvaline z divjim ozadjem skal in se nazadnje odločila, da pogledava še nekaj jam. Bile so seveda prazne, a razgled, ki se nama je nudil z višine na Mrtvo morje in okolico je bil izreden. Zopet sem imel nahrbtnik na ramenih in pomešal sem se z množico v temne prehode • Da-maščanskih vrat z istim odločnim korakom kot ob prihodu. «Zadnja večerja» s Fritsem je bila le spomin, Havvara in Qum-ran so bili le spomini. Na policijskem poveljstvu se sploh nisem zmenil za grde poglede uradnikov, ki so mi dali dovoljenje za prehod meje. Prečrtali so moje ime na dolgem seznamu in čez nekaj minut so ga prečrtali v majhni hišici nekaj sto metrov proč. Nekaj porušenih hiš, bodeča žica, vojaštvo in vozila Združenih narodov; to so Mendelbaumova vrata. Sto metrov dalje stoji druga hiša in nad njo je zastava z modro, šesterokrako Davidovo zvezdo. Dospel sem v Izrael. V novem Jeruzalemu sem Pr®" bil le nekaj ur, a te sem dobf" izkoristil. Obiskal sem «Israel ; seum», od tam sem peš prišel | goro, kjer je pokopan Teo®0 ; Herzl in se po njem tudi ime®“ | je. Tam sem se spomnil da f j na izralskem ozemlju tudi hf1“ Sion, ki je dal ime sionistične®1^ j gibanju, katerega je Herzl ustj!| ? novil in uspelo mi je, da se® pred večerom obiskal tudi 1 vzpetino, ki sega kot klin v J°* j dansko ozemlje. Začel sem pri muzeju, kate^ ga sem spoznal od daleč. Sesta'^ ljen je iz mnogih nizkih p®slj, j pij, ki se vrstijo po pobočju P' ča in obiskovalec lahko v ’ po kronološkem redu sledi zg°® vini mesta in dežele sploh. Zbrano gradivo sega iz ^ J prvih prebivalcev jam, ki zev' jo na pobočjih doline Cedron, ® sproti Oljčni gori. Pozneje je SL j denec Um ed daraj, studenec ® j vice, privabil Kananejce in r . Jebusejcev se je tu za stal naselil že v tretjem tisoi}eli j pred našim štetjem. Mesto ni j lo samo dobro preskrbljen®^ ; vodo in ugodno za obrarn® | stalo je tudi na ključni toCiT pradavne poti, ki vodi iz He?1^ na v Nablus, oziroma iz Eg*P j v Sirijo. (Nadaljevanje sle I ’ li«; ■ .» ------------—--------------—r7~7;—B4 fi',K _ Poiitn1 _„da, 559 _ PODRUŽNICA: GORICA: UUca Silvio Pellico I, II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANClsKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vn*P^ UREDNIŠTVO: TRST ~ fUL' C^nlp?' 7^m uf ° s™j Do°amezna šterilka l ?ednu ln nedelo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11S374 - U četrtletna 2-250 “r* P01*®1"3. 4^r11^c, ,,, tplp,on 22 207 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3 85 - OGLASI: f -na oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tlnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. - MaU ogias» 40 Ur beseda - Oglasi *.r SFR.I AD1T. J2S. Ljubljana, Start trg 3/U^on^™ uPpravi I Iz vseh d^g^h pokrajin Italije prt ..Socletk Pubblicitk Itallana,. - Odgovorni urednik- STANISLAV RENKO - Izdaja in »ska Založništvo tržaškega tiska, Trst______________________