ČRNCM3FLEM GLASILO CASOPISNO-TISKARSKEGA PODJETJA PRAVICA-DNEVNIK Leto XII 19. april 1976 Številka 4 GOSPODARJENJE V LD JANUARJA 1976 NAKLADA (POČASI) RASTE Ugoden trend v prvih treh mesecih V letošnjem januaiju je TOZD Dnevnik kar dobro gospodarila in ta trend se je nadaljeval tudi še v naslednjih dveh mesecih, čeprav podrobnejši rezultati za februar in marec ob zaključku redakcije našega glasila še niso bili izračunani. Januarja so bili dohodki v celoti proti lanskemu januarju skoraj za tretjino večji, proti dinamičnemu planu pa za 3 odstotke. Stroški so v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta večji za 17 odstotkov, proti dinamičnemu planu pa manjši za 4 odstotke. Zaradi takšnega gibanja smo ustvarili zadovoljivo akumulacijo, kljub temu, da še nismo prejeli regresa za roto papir. Približno takšno akumulacijo pričakujemo tudi za meseca februar in marec. Predvsem pa poslujemo z lastnimi sredstvi in le-ta nam zadoščajo za popolno likvidnost. Gibanje naklade obeh naših časnikov je bilo v začetku leta ,še kar razveseljivo. Januarska naklada Dnevnika je bila 53.600, medtem ko je lansko povprečje 51.372 izvodov, kar je 4-odstotno povečanje. Nedeljski je imel januarja na -klado 205.466, lani pa 204.125 izvodov in se je tako naklada povečala za odstotek. Nakladi obeh časnikov sta se povečali pri naročnikih, medtem ko je prodaja v kolportaži januarja stagnirala. Naklada je nato naraščala še naprej in je bila marca pri Dnevniku že 55.830, pri Nedeljskem pa 209.950. Dohodke od oglasov smo januarja proti mesečnemu dinamičnemu planu presegli za 22 odstotkov, bojimo pa se, da bodo nanje negativno vplivali novi predpisi o plačevanju računov. (Podrobneje o tem berite v članku „Boj za vsak dinar11.) Tudi IBM oddelek je precej presegel planirane dohodke. ' JL silili Družbenopolitične organizacije obeh TOZD, samoupravni organi, vodstvi podjetij in uredništvo glasila čestitajo vsem delavcem k prazniku dela! \_____________________________J DRSEČI DELOVNI ČAS V Ljubljanskem dnevniku bomo v kratkem poskusno uvedli drseči delovni čas. Točen datum, kdaj bomo to začeli izvajati, še ni določen, ker bo po sklepu delavskega sveta kolegij izdal posebno navodilo, s katerim bo vse člane delovne skupnosti seznanil s pravicami in dolžnostmi v zvezi s tem vprašanjem. Tehnične priprave so že končane. Vodstvo tiskarne je bilo tako prijazno, da nam je dovolilo souporabo njihove ure v avli naše upravne zgradbe, omarica za evidenčne kartone je že vzidana poleg te ure, kartoni so tudi že pripravljeni. Treba pa bo določiti še točen datum začetka žigosanja kartonov, določiti, kdo bo vodil evidenco, dokončno določiti za vsako delovno mesto čas obvezne prisotnosti delavca na delu, premakljiv delovni čas za prihod na delo in za odhod z dela, pripraviti predlog za ustrezno dopolnitev samoupravnih aktov glede obračunavanja ugotovljenih nadur oziroma sankcij v primeru, če se iz kartic ugotovi, da posameznik v določenem razdobju ni opravil obveznega števila delovnih ur itd. Zaradi specifičnosti posameznih služb bo uveden različen čas obvezne prisotnosti na delu. Predlog za določitev tega časa po posameznih oddelkih je pripravljen že od oktobra preteklega leta, ko je bil izdelan prvi predlog za uvedbo drsečega delovnega časa. Verjetno bo treba napraviti tudi seznam delovnih mest, na katerih zaradi narave dela uvedba drsečega delovnega časa ne bi bila umestna, in zato zanje seveda odpade žigosanje časa prihajanja na delo in odhajanja z njega. Treba se bo dogovoriti tudi glede izdajanja dovolilnic za odhajanje z dela med delovnim časom itd. Drseči delovni čas uvaja Ljubljanski dnevnik poskusno za dobo 3 mesecev. Na podlagi temeljite analize ugotovljenih rezultatov se bo potem treba odločiti, ali od tega načina odstopamo ali ga dokončno sprejemamo in za čimprejšnje izvajanje pripravimo poseben pravilnik ter ustrezne dopolnitve oz. spremembe obstoječih samoupravnih aktov. PRIJETNO S KORISTNIM ZAMISEL O TROJNEM SREČANJU Leto je naokoli, pomlad je že tu in Dnevnikovci spet razmišljamo, kam jo bomo mahnili na vsakoletni izlet. Med predlogi se je med drugim pojavila tudi ideja, da bi se sredi maja zapeljali na Pohorje, kjer bi se srečali z delavci mariborskega Večera, s katerim naša hiša v zadnjem času zelo dobro sodeluje. Predlog vsekakor ni slab m zato je prav, da bo komisija izvršnega odbora sindikata za Izlete in rekreacijo, v kateri so Janez Alič, Tončka Cankar, Stane Klemenc in Majda Kalan, seznanila člane kolektiva s koristnostjo oziroma smotrnostjo takega izleta, ki v sebi prav gotovo združuje prijetno s koristnim. Zakaj? Prvič: Pohorje je prijeten izletniški kraj, ki pa ga skoraj gotovo večina Dnevnikovcev še ne pozna. Drugič: za izlet oziroma za srečanje bi pripravili tudi program, ki naj bi med drugim vseboval pogovor med Dnevnikovci in Večerovci, da bi lahko izmenjali vsakodnevne izkušnje, ki so si jih pridobili pri delu, da bi se pogovorili o problemih in o nadaljnjem sodelovanju. Poleg tega uradnega in neuradnega pogovora delavcev v prijetnem pohorskem okolju, ob dobri jedači in pijači, pa vsekakor ne gre pogrešati tistega dela programa, ki bi vseboval športna srečanja. Že bežen pomenek z Dnevnikovci da slutiti, da so se pripravljeni takoj pomeriti z Večerovci na keglja- ški stezi, v šahu, malem nogometu, skratka v vseh panogah, če so za to na Pohoiju pogoji in če bo seveda vržena rokavica. Ker je Ljubljana pobratena z Reko, Dnevnik pa dobro sodeluje tudi z reškim Novim listom, pa ni slaba zamisel, da bi na srečanje povabili tudi kolektiv tega reškega časopisa — če bi bilo možno še letos, če ne pa prihodnje leto. Nihče namreč ne more trditi, da srečanja treh časopisnih hiš iz Ljubljane, Maribora in Reke — vsakič v drugem kraju — ne bi postala tradicionalna. Vse skupaj pa je seveda šele zamisel, o kateri se je treba pogovoriti in jo potem na osnovi pripomb realizirati v okviru možnosti. GOSPODARSKI PLAN LP ZA LETO 1976 PREDVIDENI CELOTNI DOHODEK: 156 MILIJONOV Gospodarski plan TOZD Tiskarne Ljudske pravice za leto 1976 je izdelan v skladu s stabilizacijskimi ukrepi našega gospodarstva. Realizacija plana v vseh njegovih osnovah, to je obseg proizvodnje, poslovnih stroškov, delovne sile, osebnih dohodkov, družbenih obveznosti in akumulacije mora biti ena najodgovornejših nalog organov samoupravljanja, ki so dolžni, da z vso odgovornostjo nenehno vplivajo na slehernega člana naše delovne organizacije, da s svojim delom pomaga pri dvigu produktivnosti, boljšem izkoriščanju delovnega časa, kakor tudi pri zmanjšanju materialnih stroškov. Proizvodnja naj bi se letos v primerjavi z lanskoletno realizacijo povečala, in sicer: količinsko od lanskih 5.976 ton na letošnjih 6.300 ton, kar znese 5 odstotkov več. Ker pa v lanskoletni realizaciji ni upoštevano 220 ton lepenke, je stvarno povečanje le za 2 odstotka. Po vrednosti pa je povečanje od lanskih 126 milijonov na letošnjih 155 milijonov dinarjev, ali za 23 odstotkov medtem ko se povprečna cena proizvodov poveča le za 17 odstotkov. Glavno povečanje proizvodnje predstavlja skupina „Knjige in brošure“ zaradi nabave novih sodobnih strojev v ofset in knjigo-tiskarski strojnici. Plan delovne sile se bistveno ne razlikuje od lanskoletnega. Malenkostne razlike pa so nastale zaradi povečanja števila zaposlenih od 493 v letu 1975 na 500 v letošnjem letu, kakor tudi zaradi nujne reorganizacije v posameznih oddelkih in režijski skupini. Večje odstopanje pri primerjavi letošnje in lanskoletne strukture delavcev je le v prvih treh skupinah. Skupni odstotek zaposlenih se sicer ne razlikuje, razlika je le v tem, da lani nismo prikazovali zaposlenih v prvi skupini. Menili smo, da v to skupino spadajo samo tista delovna mesta, ki imajo najnižje možno število točk. Razporeditev delavcev na delovna mesta in ustrezne skupine so narejene v smislu samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov. Možni delovni čas se je v primerjavi z lanskoletnim zmanjšal za 0.2 5 odstotka kljub povečanju števila zaposlenih. Vzrok temu je, da za letošnje leto predvidevamo zmanjšanje nadurnega dela za 22 odstotkov. Izostanki, tako plačani kakor neplačani, so tako precej porasli, v letošnjem letu pa moramo gledati, da jih bomo znižali, kolikor je mogoče. Predvideno je 3,82 odstotka neplačanih izostankov (bolezen nad 30 dni, porod-nina, dojenje, zamude in drugi neplačani izostanki), in 13,28 odstotka plačanih izostankov (prazniki, dopust, bolezen do 30 dni in drugi plačani izostanki). Težnja nas vseh mora biti, da ta odstotek plačanih izostankov znižamo, sicer bo treba med letom popraviti odstotek sredstev, ki je predviden za pokrivanje le teh in znaša sedaj 11 odstotkov. Na podlagi planiranega izkoriščanja delovnega časa za izdelavno delo, planiranega presega ter planiranega števila točk za norma izdelavno uro, predvidevamo za letošnje leto plansko vrednost točke 0,12 din za vse obrate enako. Odstopanje od planiranih osnov bi imelo za posledico zvišanje oziroma znižanje vrednosti točke za vsak obrat posebej. Za izravnavo tudi v letošnjem letu uporabljamo korekturno lestvico, ki je narejena tako, da se previsoke in Po skoraj 4-mesečnem delu stanovanjske komisije, je bil delavskemu svetu LP zadnji seji predložen predlog komisije o oceni sedanjega stanovanjskega stanja prosilcev za 2-sobna in enosobna stanovanja. Komisija je ocenila sedanje stanovanjske razmere prosilcev za dvosobna stanovanja takole: Martin Zupančič — knjigovez 310 točk, Andrej Šuštaršič — prenizke vrednosti znižajo oziroma zvišajo za polovico. S planom izkoriščanja tiskarskih strojev predvidevamo,da se kljub zmanjšanju števila strojev poveča število odtisov za približno 21 milijonov ali 14 odstotkov. Vidnejše odstopanje plana v primerjavi z lanskoletno realizacijo je v knjigotiskarski strojnici,kjer seje zmanjšalo število strojev. Kljub temu pa predvidevamo da bo opravljeno 5.400.000 odtisov več. Vzrok temu ja nabava novih, hitrejših strojev. Pri knjižni rotaciji je plan bistveno nižji, ker v letošnjem letu ne predvidevamo toliko nadurnega dela, kot ga je bilo opravljenega lani Temu primerno je tudi znižanje odtisov. V časopisni rotaciji ne predvidevamo odstopanj v primerjavi s preteklim letom medtem ko je pri ofsettiskalnih strojih predvideno odstopanje predvsem v številu odtisov. Vzrok temu je to, ker v preteklem letu niso pravilno pisali števila odtisov na dvobarvnih strojih. ofsetstrojnik 206 točk, Vinko Papež — strojni tehnik 188 točk, Zoran Valentič — monter - kopist 168 točk, Andrej Skalar — ofsetstrojnik 163 točk, Tatjana Kordiš — stavec na vhodni enoti IBM 146 točk, Borut Nečemar — repro-fotograf 146 točk, Ivan Kralj — strežnik 1 34 točk. Prosilci za enoinpolsobna stanovanja pa so dobili za sedanje stanovanjske razmere naslednje število točk: Slavko Kos - šofer 261 točk (vendar še ne izpolnjuje pogoja delovne dobe 3 let v tiskarni, ko šele pridobi pravico zaprositi za stanovanje), Marija Železnik — vlagalka 2 58 točk, Janko Mokotar — knjigo-tiskar 196 točk, Franc Zupančič — reprofotograf 131 točk in Tatjana Bar-balič — korektor 101 točko. DS je razpolagal s petimi dvosobnimi stanovanji, ki jih je tiskarna kupila v preteklem letu in v primeru, čie bi bilo eno dvosobno stanovanje dodeljeno Zoranu Valentiču, še dodatno z enim enoinpolsobnim stanovanjem. DS je bil mnenja, naj se najprej odloči o dodelitvi stanovanja Veltniču in z javnim glasovanjem mu je bilo stanovanje tudi soglasno dodeljeno. Njegovo dosedanje enoinpolsobno stanovanje pa je DS soglasno dodelil Mariji Železnik. Potem je DS po vrsti posebej glasoval o preostalih prosilcih za dvosobna stanovanja in soglasno dodelil stanovanje Martinu Zupančiču, Andreju Šuštaršiču in Andreju Skalarju. Za dodelitev stanovanja Vinku Papežu sta glasovala le 2 člana DS in tako je prišla v poštev dodelitev dvosobnega stanovanja Tatjana Kordiš. Glede na to, da je Kordiševa pri oceni sedanjega stanovanjskega stanja zbrala le 146 točk, je za celih 50 točk zaostajala za Jankom Mokotarjem. Mokotarja je komisija sicer razvrstila med prosilce za enoinpol sobna stanovanja, vendar pa je po mnenju nekaterih članov DS zaradi visokega števila točk Finančni plan predvideva, da bomo v letu 1976 ustvarili celotni dohodek v višini 156 milijonov dinarjev, ali za 2 1 odstotkov več kot v letu 1975. Povečanje gre na račun sprememb v proizvodnem procesu in družbenih instrumentov. Zaradi povečanja proizvodnje vrednosti za 30 milijonov (nabava novih strojev), se bo znatno povečala amortizacija, in sicer od 5,73 odstotka v letu 1975 na 6,72 v letošnjem letu. Predvideno je tudi 3-kratno povečanje obresti od osnovnih sredstev. Celotni stroški naj bi znašali 99 milijonov, razlika 5 7 milijonov pa predstavlja dohodek za leto 1975. Zaradi dodatnih obveznosti, ki so predvidene za letošnje leto, se bodo zakonske in pogodbene obveznosti povečale tako, da bo za dohodek podjetja ostalo 45 milijonov, ki bi jih razdelili na osebne dohodke (36 milijonov) in sklade (9 milijonov). Za osebne dohodke predvidevamo povečanje v primerjavi s preteklim letom za 12 odstotkov. Predvideno povečanje osebnih dohodkov je usklajeno tako z družbenim sporazumom kakor tudi s stabilizacijskimi ukrepi. Kakšni bodo dejansko naši osebni dohodki, pa je odvisno od nas vseh. Pogoj so večja produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost posameznih obratov. bolj upravičen, da se mu dodeli 2-sobno stanovanje, saj ima njegova mlada družina vse možnosti, da se v kratkem poveča. Odločilno, da je DS razpravljal o dodelitvi stanovanja Tatjani Kordiš je bilo mnenje, da ima Kordiševa veljavno sodno odpoved dosedanjega stanovanja. Zato je DS soglasno sprejel' sklep, da se Tatjani Kordiš dodeli stanovanje pogojno, in sicer le v primeru, če v enem tednu predloži veljavno sodno odpoved in sklep samoupravnega organa podjetja, kjer je zaposlen mož, da bodo s kreditom tiskarni v višini 20 % od vrednosti stanovanja sodelovali pri nakupu stanovanja. V kolikor Kordiševa ne bo predložila potrebne dokumentacije v določenem roku, bo sklepal DS o dodelitvi preostalega dvosobnega stanovanja drugemu prosilcu. Na ponovni seji DS, kije bila dne 12. aprila 1976, je bila članom, DS predložena tožba za izpraznitev garsonjere, v kateri živi Kordiševa, z datumom 5. aprila 1976. Poleg tega pa je bil predložen tudi dopis podjetja, kjer je zaposlen mož, v katerem potrjujejo svojo pripravljenost za sodelovanje pri reševanju stanovanjskega problema družine Kordiš in zagotavljajo, da bodo sklep samoupravnega organa predložili do konca meseca aprila, DS je bil mnenja, da predložena dokumentacija ne ustreza in se zato dvosobno stanovanje Kordiševi ne dodeli. Zoper sklep o dodelitvi stanovanj pa se je pritožil Janko Mokotar, kije svojo pritožbo utemeljil s tem, da je bil med prosilce za enoinpolsobna stanovanja razporejen na podlagi ankete iz leta 1972, kar pa ne ustreza več dejanskemu stanju, ki se je medtem spremenilo in prosi, da se ga upošteva kot prosilca za dvosobno stanovanje. Delavski svet mu je z javnim glasovanjem dodelil preostalo dvosobno stanovanje. OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE PODATKI 0 IZPLAČILIH OSEBNIH DOHODKOV V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MESECU MARCU 1976 Povprečni mesečni osebni dohodek je bil 5.851,59 dinarjev. V redakciji znaša povprečni osebni dohodek 6.969,67, BEP 5.369,55, IBM 4.908,80, pravnik ZP 7.202,40, v splošnem oddelku, računovodstvu in analitskem oddelku 5.203,12, v prodajnem oddelku 5.516,82, naročninskem oddelku 4.379,60, v ekspeditu 5.044,52, v adrerni 4.481,88, v podružnicah 5.164,00, šoferji pa so prejeli 6.590,72 dinarjev povprečnega osebnega dohodka. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 2.140,30 dinarjev (snažilka) Najvišji izplačani osebni dohodek je bil 13.982,95 dinarjev (resorni urednik) PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP ZA FEBRUAR 1976 Povprečni mesečni osebni dohodek 3.781,75 dinarjev. V ročni stavnici znaša povprečni osebni dohodek 3.164,75, v strojni stavnici 4.597,15, časopisni enoti 4.980,35, klišarni 3.995,30, knjigotiskarski strojnici 3.792,75, fotografiji 4.260,10, litografiji 3.053,70, knjigoveznici 2.583,50, mehanični delavnici 4.377,00 in v režijski gmpi 4.411,20 dinarjev. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.857,35, najvišji pa 10.854,60. DELAVSKI SVET LP JE ODLOČIL RAZDELJENA STANOVANJA DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV LP OBRAČUN OD NA PODLAGI MESEČNIH REZULTATOV Škoda, ki je v prvih treh mesecih nastala v ofset strojnici je velika, vzroki pa so subjektivne in objektivne narave DS in PO Ljudske pravice sta obravnavala pretežno enak dnevni red, ki pa je zaradi svoje pomembnosti zahteval, da ga oba organa obdelata ločeno. Ko so člani samoupravnih organov poslušali poročilo o rezultatih poslovanja v prvih dveh mesecih letos, bi se lahko zamislili, kam nas bo tako slabo delo pripeljalo. DS je sprejel nekaj sklepov, ki naj bi ozdravili sedanje stanje: Tehnična, komercialna in kadrovska služba so dolžne izdelati pregled, kakšne vrste delavcev bi potrebovali in katerih delavcev imamo dovolj ali celo preveč, tam kjer imamo preveč delavcev, je potrebno takoj pristopiti k prekvalifikaciji v tiste poklice, kjer imamo premalo delavcev, če gre samo za krajši zastoj v proizvodnji in bo delo v najkrajšem času spet normalno dotekalo, je treba organizirati takojšen nastop letnih dopustov, da ne bomo tako kot vsako leto, dopuste koristili v dveh poletnih mesecih in v zadnjih mesecih, ko se delo nakopičim nas dodatno bremenijo še nadure. Poleg teh sklepov je DS sprejel tudi predlog, da bo enkrat mesečno pregledal rezultate poslovanja, kar bo omogočilo sprotno odpravljanje napak ali vsaj opozarjanje na nepravilnosti in slabe dosežke posameznih obratov. Ko se je DS pred skoraj letom dni odločil za izplačevanje akontacij OD po planski vrednosti točke in s trime- sečnim obračunom, je tej odločitvi botrovala misel, da se bomo s tem izognili vsakomesečnim prepirom o razlikah v vrednosti točke po posameznih obratih. Ti prepiri niso bili najbolj vzporedni, ker je delo za kakšen dan zastalo. Člani DS so bili tudi prepričani, da se bodo mesečne razlike vrednosti točke posameznih obratov v treh mesecih med seboj izravnale in tako ne bo skokov navzgor in navzdol. Če se kakšen obrat le ne bo dovolj potrudil, pa bo moral v naslednjem trimesečju poravnati preveč izplačane OD za nazaj. Po enoletnih izkušnjah smo namreč ugotovili, da je bil mogoče to eden najbolj zgrešenih sklepov našega najvišjega samoupravnega organa. Mesečne razlike o uspešnosti posameznih obratov ni bilo mogoče z ničemer poračunati, ker so bili rezultati vsak mesec slabši, osebni dohodki pa za vse delavce enaki, ne glede na rezultat njihovega dela, Ob trimesečjih, ko bi bilo potrebno vrniti preveč izplačane OD, je DS sprejel sklepe, ki so v nasprotju z osnovnimi določbami de- litve OD po delu. Preveč izplačanih OD namreč nihče ni vrnil, tisti redki obrati, ki so plansko vrednost presegli, pa so dobili izplačano pozitivno razliko. Tako je šlo s proizvodnjo navzdol, s produktivnostjo tudi, le OD so bili vedno enaki, to je previsoki. Res pa smo se s tem izognili vsakomesečnim prepirom, toda za kakšno ceno! Zato je DS na zadnji seji sprejel sklep, da ponovno preidemo na obračun in izplačilo OD na podlagi mesečnih rezultatov proizvodnje, in sicer od 1. 4. 1976 dalje. Verjetno je, da bomo spet vsak mesec en ali dva dni razburjeni, verjetno pa je tudi, da se bomo preostalih 22 delovnih dni trudili da bi dosegli čimboljše rezultate in tako tudi mora biti Gospodarski plan in cenik za letošnje leto sta samoupravna akta, ki zaslužita posebno pozornost, saj se bomo po njiju ravnali celo leto. Komentar h gospodarskemu planu je objavljen v posebnem članku, prav tako tudi obvestilo o sklepu v zvezi z dodelitvijo stanovanj. DS pa je razpravljal še o eni akciji vodstva tiskarne, ki naj bi pripeljala do izboljšave sedanjega položaja, in sicer o reorganizaciji v reprodukcijskih oddelkih in o predvidenih spremembah v obratu ofsettisk. Spremembe v ofset-tisku bodo bolj kadrovskega značaja — predviden je novi obratovodja celotnega ofsettiska, Bojan Kopitar in Jakob Kregar pa naj bi kot vodji oddelka ofset strojnice v obeh izmenah nudila strokovno pomoč in skrbela za čim-uspešnejše delo oddelka, ki v zadnjem času močno zaostaja. Želimo si, da bi te kadrovske spremembe prinesle čim boljše rezultate, ki bi pomenili ozdravitev obrata, pripomogli pa bi tudi k izboljšanju uspeha celotne tiskarne. Ko je DS na naslednji seji razpravljal o stanju v obratu ofsettisk, je bilo iz poročila posebne komisije, ki je stanje pregledala, razvidno, da je škoda, kije v prvih treh mesecih nastala v ofset strojnici velika, vzroki pa so subjektivne in objektivne narave. Člani DS so bili mnenja, da s povračilom škode za sedaj ne bi bremenili le oddelka ofset strojnice, da pa bi moral oddelek, kije tako slabo posloval na račun cele tiskarne le na neki način pokazati, da se svoje krivde zaveda in da namerava v prihodnje delati boljše in z večjo odgovornostjo. Prvi korak k izboljšanju bi bilo - po mnenju DS - prostovoljno delo delavcev ofset strojnice na dve prosti soboti, s čemer bi pokazali svojo delovno zavest in pripravljenost, da v prihodnje storijo vse, da se bo stanje v oddelku izboljšalo. Ker je imel DS v prvi polovici aprila kar dve seji, se verjetno v tem mesecu ne bo več sestal. Zato je sprejel sklep, da se volitve v samoupravne organe tiskarne in podjetja razpišejo za 20. maj 1976. V tem času bodo izvedena vsa opravila v zvezi z volitvami, DS pa je imenoval tudi komisijo za izdelavo volilnih imenikov v sestavu Vladimir Pirc, Marija Čebular, Štefka Negovec in volilno komisijo v sestavu Henrik ing. Vadnov, Milka Kopitar in Francka Šifrer. fottrilktor razlaga delovne operacije fot ia^iaga delovne operacije na „DATEK“ tasterju. Tasterje smo dokupili k odk .$tavn* naPravi ACM 9000. Začetek ni bil ravno vzpodbuden, saj vsak dan (jar aJno določene pomanjkljivosti, ki jih je povzročil dobavitelj pri dobavi. Ven-napredujemo in upamo, da bodo začetne težave kmalu odpravljene. S1 Počasi Mogoče stavce c 86 bo le uresničil pregovor: „Slab začetek, dober konec.“ Sicer pa gre nas,o- na tasterju ACM 9000 delo dobro od rok. Sedaj postavijo že skoraj vse cas Ve *n °glase za časopise. Vejetno se bomo lahko že kmalu pohvalili, da smo v °pisni proizvodnji povsem odpravili svinčeni stavek. (Foto: M. Ciglič) ZAKAJ SMO REORGANIZIRALI REPRODUKCIJSKE ODDELKE Do konca marca letos sta bila klišarna in fotografija LP samostojna oddelka, ofsetna retuša s fino montažo pa je spadala k obratu ofsetnega tiska. Takšna organizacija reprodukcijskih oddelkov pa nam ž( dalj časa ni ustrezala. Pričetek dela je vedno v fotografiji in sta zato oba oddelka odvisna od nje, tako po obsegu proizvodnje, od terminov, prav posebno pa še od kakovosti. Zaradi tega so vsi trije oddelki tehnološko med seboj zelo ozko povezani in lahko da dobre izdelke le dobro medsebojno sodelovanje Iz treh oddelkov je tako nastal obrat reprodukcije pod vodstvom obratovodje. Klišarna in ofsetna retuša imata vsaka svojega preddelavca. Fotografija, kije razmeroma močan oddelek in ima številčno zelo velik obseg naročil ter veliko porabo fotografskega materiala, pa ima svojega oddelkovodjo. Obratovodja je disciplinski predstojnik obrata; zadolžen je za pravilno organizacijo obrata in za skladno delo. Oddelkovodja in oba preddelavca pa so odgovorni za material, pravilno razporeditev dela v oddelku, v polni meri odgovarjajo tudi za kakovost izdelkov, so strokovni svetovalci in odgovorni za vzgojo in napredek strokovnega kadra. Tehnološko je to zaključena celota, saj proizvaja končne izdelke: klišeje, gotove barvne izvlečke, montirane strani in podobno. To bo tudi znatno olajšalo delo prodajni službi oziroma tehnični operativi, saj so se do sedaj morali za vsako naročilo dogovarjati po fazah z oddelkovodjem oziroma s preddelavcem. Zaradi tega je tudi pogosto prišlo do neskladij med oddelki, organizacija je bila na zelo šibkih nogah, nesporazumi pa so bili na dnevnem redu. To bo lahko v bodoče povsem odpadlo, saj bo naročilo prevzel obratovodja in skrbel za nemoten potek proizvodnje. Obratu reprodukcije želimo v prihodnje veliko uspehov, predvsem pa tovariškega sodelovanja. To bo lahko le v prid večji in kakovostnejši proizvodnji. NOVO PLAČEVANJE ZA NAS POZITIVNO Novi predpisi o plačevanju med porabniki družbenih sredstev in zakon o ugotavljanju in obračunavanju skupnega dohodka in dohodka so letos precej spremenili finančni sistem. TOKRAT DRUGAČNO PRAZNOVANJE Novi predpisi o plačevanju bodo vplivali na našo TOZD v glavnem pozitivno. Račune je treba poslati v 10 dneh, plačati pa v 15 dneh ali pa v 15 dnevih dostaviti upniku instrumente o zagotovitvi plačila. Ti instrumenti so menica, ček, nepreklicni dokumentarni akreditiv in pa garancija. Pri investicijah pa morajo biti ti instrumenti zagotovljeni že pred sklenitvijo pogodbe. Seveda se lahko plača tudi vnaprej. Najbolj množično bodo uporabljali menico, ki bo poleg kreditne funkcije opravljala tudi plačilno funkcijo, ker bo mogoče z menico, ki jo bomo prejeli od dolžnika, poravnati dolgove tudi upniku. Kot smo že omenili, bo to pozitivno vplivalo na našo TOZD, ker smo že doslej takoj plačevali naše obveznosti, medtem ko večina naših dolžnikov tega ni delala. Zaradi tega se bodo zelo povečala naša likvidna sredstva s 30. septembrom 1976, ko je zadnji rok za poravnavo starih obveznosti. Ker pa je naše poslovanje zelo razdrobljeno, se bojimo, da se nam bo izmuznil kakšen račun, ki ga ne bomo poravnali v roku, sledile pa bodo velike kazni. Zato smo po novi organizaciji prenesli odgovornost za nabavo in sklepanje Leto 1975 je Dnevnik uspešno zaključil. Vsaka služba se je za uspeh maksimalno trudila. Bilanca pa ni vedno izmerljiva s trudom in prizadevanji, ampak je uspeh predvsem odvisen od stroškov tudi od tistih, na katere ne moremo vplivati. In prav zaradi teh stroškov ni naš lanski ostanek dohodka porasel toliko, kolikor je bilo vloženega truda v posameznih službah. Kar poglejmo: ostanek dohodka v letu 1974 je bil ca. 5,05 milijonov din, v letu 1975 pa 5,20 milijonov din, to je za 5 % več, kljub temu, da je naklada pri Dnevniku in Nedeljskem porasla in smo z oglasi dosegli 19 % več kot v prejšnjem letu in tudi 16 % več kot smo planirali. Skrajno pozornost moramo torej posvetiti stroškom, pogledati po vrstah stroškov in kje lahko nanje vplivamo. Zavedati se namreč moramo, da samo višja celotna bruto realizacija ne prinese tudi večjega ostanka dohodka. Če se nekoliko konkretneje opredelimo na dohodek od oglasov, ne moremo mirno dejstva, da pogodb na posamezne službe; redakcijo, prodajo, BEP in upravo. Te bodo odgovorne za pravočasno dostavo računov računovodstvu. Prizadel pa nas bo zakon o ugotavljanju in obračunavanju skupnega dohodka. Po tem zakonu se štejejo za dohodek le računi, ki so plačani, ali pa so za njih zagotovljeni instrumenti o zagotovitvi plačila. Pri nas bomo izvode, prodane v kolportaži, ki se štejejo kot komisijska prodaja, obračunali in plačali šele naslednji mesec, zaradi česar bomo imeli konec leta za ca. dva milijona din manjši dohodek. Ta dohodek sicer ni izgubljen, ker ga bomo obračunali prihodnje leto, ko bodo plačani ti letošnji izvodi, vendar bo rezultat zato slabši. Planiramo, da bi to omilili z menicami, ki naj bi jih podpisali večji odjemalci, s čimer bi to lahko vnesli med dohodke. Ker imamo finančno poslovanje urejeno in imamo zadostna obratna sredstva, bomo lahko tudi naprej kreditirali naše kupce z menicami. Preskrbeli smo celo avalista (poroka) tistim odjemalcem, ki si ga sami ne morejo preskrbeti. Ker imamo največje možnosti kreditiranja v našem sistemu, upamo, da zaradi novih predpisov prodaja ne bo padla. je plačan prostor za Dnevnik skoraj čisti dohodek, kajti če ni oglasov, nam stroški ostanejo enaki: od papirja, tiska, poštnine, dostave, osebnih dohodkov pa do režije. Brez plačanih objav pa bi se razlika med dohodkom od prodaje in stroški proizvodnje še občutno povečala. Če pogledamo lanskoletno bilanco ugotovimo, da je bil ustvarjeni dohodek od oglasov nekako v enaki višini kot izdatek za osebne dohodke vsem zaposlenim v ČP LD. Dohodek službe EP je torej za naše podjetje velikega pomena. Leto 1976 bo glede oglasov veliko težje. Doseganje dobrih rezultatov od oglasov v januarju, februarju in marcu nas namreč ne sme Izvršni odbor osnovne sindikalne organizacije je za letošnje praznovanje dneva žena predlagal delovni obisk Dnevnikovih delavk v kolektivu Lisce v Sevnici. Čeprav smo morale „žrtvovati“ svojo prosto soboto, je bila udeležba kar precejšnja. Štiriintrideset zaposlenih žensk in upokojenk se je ob 8. zjutraj odpeljalo v Sevnico, kjer so jih pričakale predstavnice družbenopolitičnih organizacij tega delovnega kolektiva. V kratkem pogovoru smo izmenjale mnenja o tistih problemih, ki nas najbolj tišče. Medtem, ko je prva skupina odšla na ogled sodobnih proizvodnih prostorov v Lisci, je polo- Delavski svet LD je na minuli seji razrešil dolžnosti člana stanovanjske komisije Ago Sarajlijo. Zakaj? Ko so družbenopolitične organizacije LD evidentirale in kandidirale nove člane stanovanjske komisije, so zavzele stališče, da morajo imeti le-ti že rešene stano- zavajati. S 1. aprilom je stopil v veljavo zakon o urejanju dolžniško -upniških razmerij, ki je bil sicer zaradi nelikvidnosti nujno potreben, nam pa bo pomenil velik izpad plačanih objav. Poslovni part-neiji bodo namreč usmerili vsa razpoložljiva sredstva najprej v reprodukcijski material, da bodo imeli delavci delo, propagandna sredstva pa bodo res minimalna in bodo koriščena tudi v cenejših medijih in drugih oblikah. Tudi kreditiranja še nimajo urejenega in logična posledica tega bo, da bodo objavljali samo najnujnejša obvestila. Prav bi bilo, da bi se teh problemov zavedali vsi delavci Dnevnika, kajti posledice bomo čutili vsi. vica Dnevnikovih žensk zasedla Liscin butik, saj nam je sindikat prispeval k nakupu prepotrebnega ženskega perila in kopalk po 100 dinarjev. Po okusnem — brezalkoholnem — kosilu v obratu dmžbene prehrane pa smo krenile proti domu. Pot se nam je malo zavlekla, saj se je avtobus spremenil v manekensko pisto, po kateri so se sprehajale Dnevnikove manekenke v Liscin ih izdelkih. Vmes pa ni manjkalo veselega smeha in duhovitih pripomb. Zato se bomo ženske zagotovo prihodnje leto v večjem številu odločile za podoben način praznovanja. vanjske probleme. Za Ago Sarajlijo, ki je bil tudi imenovan v komisijo, so tedaj predvidevali, da bo njegov problem v kratkem rešen. Vendar temu ni bilo tako — zaradi prebijanja cenzusa še vedno ni jasno, kdo bo dobil najemna stanovanja. To pa tudi pomeni, daje treba najprej rešiti probleme, ki so povezani s sprejetjem novega samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev v TOZD. V takšnem položaju pa Aga Sarajlija ne more ostati član komisije, saj bi bili tako možni komisiji očitki, da sedi v njej nekdo, ki lahko navija tudi zase. Ker so se začeli takšni očitki že pojavljati (seveda ne javno, temveč po hodnikih), je bil edini izhod, ki pa je povsem v skladu s sprejeto usmeritvijo družbenopolitičnih organizacij, razrešitev Age Sarajlije. Zakaj DS ni imenoval novega člana namesto Sarajlije? Zato, ker je bila pri imenovanju članov komisije st oij e na napaka, ko smo dobili šestčlansko komisijo. To predstavlja probleme, saj ni nujno, da bi bili člani komisije o vsaki stvari vedno enakega mnenja. V primeru glasovanja bi se lahko zgodilo, da pri sodem številu članov pride tudi do izida tri proti tri — kar pa seveda ničesar ne rešuje. Sedaj, ko ima komisija pet članov, je to izključeno. Če pa bi se DS odločil za sedem članov, bi prišlo do velikih težav pri sklicevanju sej komisije, saj so njeni člani iz različnih oddelkov. NAŠA EKONOMSKA PROPAGANDA V NOVIH POGOJIH GOSPODARJENJA BOJ ZA VSAK DINAR Prikaz dohodkov ekonomske propagande v I., II. in III. mesecu primerjalno z istim obdobjem lani in pri enakih cenah oglasnega prostora: Promet 75 Promet 76 Indeks Januar oglasi 92.000,00 1.211.000,00 132 Februar oglasi 1.052.000,00 1.255.000,00 119 Marec oglasi 1.400.000,00 1.460.000,00 104 RAZREŠITEV ČLANA STANOVANJSKE KOMISIJE KOŠARKARJI LJUDSKE PRAVICE PREMAGALI DNEVNIK Uspeh Dnevnikovih smučarjev na državnem prvenstvu poklicnih novinarjev na Voglu V središču pozornosti v preteklem mesecu so bila smučarska tekmovanja, še posebej državno prvenstvo novinarjev, kjer smo Dnevnikovci osvojili najboljša mesta. Poleg smučarjev so bili aktivni tudi kegljači in košarkarji. Z „deIom“ so pričeli tudi igralci malega nogometa, za katere je pohvalno predvsem to, da so za tako močno tekmovanje sestavili skupno ekipo Ljudske pravice in Dnevnika. Po stopinjah nogometašev bi morali tudi drugi, predvsem košarkarji in kegljači. To ,,sodelovanje“ obeh naših TOZD pa bi bilo še posebej pomembno pred tradicionalnimi grafičnimi igrami, na katerih imajo mimo športnikov Ljudske pravice pravico nastopa tudi Dnevnikovci. Vendar so bili slednji v zadnjem času zapostavljeni in na grafičnih igrah z redkimi izjemami niso sodelovali, ker so se v tiskarni Ljudske pravice enostavno omejili v svoj krog. smučanje V Kranjski gori je bilo sindikalno prvenstvo Ljubljane v veleslalomu. Tekmovanja se je udeležilo tudi 20 smučarjev Dnevnika, medtem, ko se predstavniki Ljudske pravice tega tekmovanja niso udeležili. Med posamezniki je imel največ uspeha Silvo Matelič, ki se je v svoji starostni kategoriji uvrstil na 12. mesto, prav tako 12. pa je bil v drugi kategoriji Jože Pogačnik. Vsi drugi moški predstavniki so se uvrstili nekoliko slabše. V ekipni konkurenci nismo imeli uvrstitve, ker nismo imeli uvrščenega tekmovalca v vsaki kategoriji. Nastopilo je tudi S žensk: Marija Vončina, Jana Lazar, Sonja Zupan, Ljuba Majcen, Greta Iskra, ki so v ekipni konkurenci zasedle deseto mesto, medtem, ko so v posamični konkurenci bile uvrščene v prvi tretjini. III. sindikalnega tekmovanja v smučarskih tekih, ki je bilo na Črnem vrhu nad Idrijo se ni udeležil nobeden tekmovalec Dnevnika, niti Ljuds.ke pravice. S precejšnjim uspehom pa so tekmovali novinarji Dnevnika na državnem prven-stvu poklicnih novinarjev na Voglu. Silvo Matelič je osvojil naslov državnega prvaka, bivši svetovni novinarski prvak Jože Pogačnik pa se je uvrstil na drugo mesto. Oba naša novinarja sta si s tem uspehom zagotovila vozovnici za prihodnje svetovno prvenstvo poklicnih novinarjev, ki bo leta 1976 na Kavkazu v Sovjetski zvezi. V konkurenci od 45 let naprej pa je Janez Šuster zasedel odlično tretje mesto. Med ženskami smo imeli samo eno predstavnico — Alenko Brezovnik — Šajn, ki je zasedla četrto mesto. Na svetovnem novinarskem prvenstvu, kije bilo na Tinskem, je Dnevnik zastopal Jane/. Šuster, ki pa je imel precej smole in bil tako v slalomu kot veleslalomu diskvalificiran. košarka Košarkarji Dnevnika so odigrali dve tekmi. Najprej so izgubili s Slovenija cestami f- : 15, nato pa v derbiju še z Ljudsko pravico z 51 : 34. Košarkarji tiskarne so inieli na tej tekmi svoj dan, saj so zadevali iz vseh mogočih položajev. Tekma je bila °d loč e na že na začetku, ko je Ljudska pravica povedla z 22 : 4. Tako nepričakovan začetek je popolnoma zbegal Dnevnik ovce, ki so kljub temu, da so dobili drugi Polčas z 20 : 19, odšli z igrišča sklonjenih glav. K zmagi Ljudske pravice pa je prav Silvo Matelič (levo) je osvojil naslov državnega smučarskega prvaka med novinarji, Jože Pogačnik pa je bil drugi gotovo tudi pripomogel sodnik Kverh, ki je že v prvem polčasu izključil enega najboljših Dnevnikovih igralcev Janeza Jeraja. Koše za Ljudsko pravico so dosegli: Martinčič 14, Prančič 20 (4 : 0), Bavčar 11 (2 : O, Šušteršič 6 (2 : 2), za Dnevnik pa: Nučič 10 (2 : 2), Jeraj 2, Čuček 3 (2 : 0, Hočevar 2 (4 : 2), Meško 8, Remic 5 (2 : 1), Alič 4 (2 : 2) KEGLJANJE Kegljači Dnevnika so nastopili v 1. kolu moščanske TRIM lige. Na slabem kegljišču so Dnevnikovci še slabše kegljali in med 12 ekipami zasedli zadnje mesto. Tudi v posamezni konkurenci se niso odrezali najbolje, saj ni nihče podrl več kot 400 kegljev. Veliko bolje so kegljali novinarji na prvenstvu, ki je bilo organizirano v okviru državnega smučarskega prvenstva. Na kegljišču Jezero v Bohinju so osvojili v posamični konkurenci prvi dve mesti, Kdo Glavič je bil zmagovalec, Vašo Gasar pa drugi, medtem, ko je bila med ženskami najboljša Marija Vončina. Tudi v ekipni konkurenci so bili najboljši naši predstavnici v postavi Glavič, Gasar, Pogačnik in Vončina. MALI NOGOMET V letošnjem letu bodo nogometaši Dnevnika in Ljudske pravice nastopali z enotno ekipo v TRIM nogometni ligi, ki jo organizira telesnokulturna skupnost Ljubljana C enter. Tekme bodo na sporedu vsak ponedeljek na pomožnem igrišču nogometnega kluba Ljubljana. V skupini, kjer bodo igrali nogometaši Dnevnika in Ljudske pravice bodo naslednje ekipe: Jugotehnika, Papirografika, Tekstil, Centromerkur, Ljubljanska banka. Skupščina mesta Ljubljana, legrad, Vega, Vjesnik, Sadje zelenjava in Kemofarma-cija. V spomladanskem delu tekmovanja bo na sporedu 8 kol, jeseni pa tri in finalni del. -------------------------) KADROVSKE NOVICE ljudska pravica Prišli v tiskamo Ljudske pravice v •narcu 1976 Mitja Ocepek, za ofsetstrojnika ože Miklavčič, za ofsetstrojnika Matija Goričar, za priučitev v repro-‘°tografiji Slavko Bratkovič, za obdelovalca M6"1'1 P°dl»K lavk ar'-iU I-eskovar, za knjigoveško de- l(0 Milka Cerovak, za knjigoveško delav- lavkf,L'°VP°tian’ za knjigoveško de- di']av'!