informativni glasilo ravenskih železarje RAVNE Ravne na Koroškem, 15. septembra 1983 Naša ravnotežja in sodelovanja Letošnja jesen bo delovno, samoupravno in družbenopolitično izredno '“tenzivno obdobje. S tem bo enkrat več postavljena na preizkušnjo vrsta J^aših znanj, navad, predvsem pa sposobnosti za demokratično, a hkrati cim-°lj učinkovito razpletanje delovnih, organizacijskih in finančnih vozlov, jih v železarni ni malo. ■Pri tem utegnejo biti težave z železnimi srajcami razvad, ki jih nosimo ^eset in več let. — Neenakomerna odprema, zgoščena na zadnjo dekado v mesecu, je le ena med njimi. Zbiranje v gruče pri izhodih pred koncem iz-men kot dokaz, da nehamo delati vsaj pol ure prej, je druga. Odkar vemo, da velike zaloge veliko stanejo, bomo skušali ugotoviti, kakšne naj torej bodo, da bodo sicer zagotavljale nemoteno proizvodnjo, °henem pa ne zajedale dohodka. Kako zaposlovati čimveč znanja, pa čimmanj ljudi, utegne biti ob tako intenzivnem posodabljanju proizvodnje, kakršno je naše, nelahko vprašanje. Kako s tovariško kritiko premagovati Marsikje preveč familiarno mižanje pred napakami v prenekaterih okoljih, ie drugo. . Nekvalitetna dela, nespoštovanje rokov, nevarčno ravnanje z materiali Je še nekaj razvad, ki pa so že desetkrat popisane. Kos jim bomo z uravnoteženim razmislekom in s sodelovanjem, ki ima pred očmi samo dolgo-r°cno, skupno korist. Priprave na problemsko konferenco sindikata Železarne Ravne IZHODIŠČA ZA RAZPRAVO NA SINDIKALNIH SKUPINAH Veteran , V skladu s pripravami na problem-konferenco sindikata Železarne avne se je sestala komisija za pripra-? izhodiščnega gradiva. Ta sindikal-1,1 skupinam predlaga: L Vsaka sindikalna skupina naj se ^ri obravnavi osredotoči na probleme . lastni sredini in tozdu oz. delavni ? Pnosti. To predlagamo predvsem to. ker smo v večini dosedanjih razil o našem gospodarjenju postavlja-slabosti drugih pred lastne, kar pa , Vodi k razreševanju in izboljšanju s(oječega stanja. k ?• V vseh sredinah se vse preveč >*vlja kritizerstvo, ki ne vodi k razumevanju problemov in ozdravitvi naje^ gospodarstva. Da bi to presegli, se komisija odločila, da prikaže nekaj recih problemov v posameznih sredi- nah. Od razprav na sindikalnih skupinah komisija pričakuje konstruktivna razmišljanja in predloge za razreševanje naštetih problemov. V razpravah pa se dotaknite tudi drugih problemov, ki se pojavljajo v vaših sredinah. Komisija pričakuje, da ste sposobni rešitve najti sami, saj ste problemom najbližje. S tem boste prispevali k boljšim rezultatom tako tozda in delovne skupnosti, pa tudi delovne organizacije kot celote, s tem pa si ustvarili pogoje za dosego večjega dohodka in temu primerno rast sredstev za osebne dohodke. Vsem sindikalnim skupinam predlagamo, da razpravljajo o: • delovni in tehnološki disciplini s poudarkom na tem, zakaj, kljub velikim prizadevanjem, ta še vedno ni na zadovoljivi ravni • zakaj fizična produktivnost kljub velikim vlaganjem v posodobitev proizvodnih kapacitet in povečevanja števila zaposlenih pada • v skupinah so še vedno slabi delavci, ki pa pri osebnem prispevku ne odstopajo tako kot pri delu • tudi med tozdi, ki dosegajo plan, in tistimi, ki ga ne, ni pravilnega razmerja pri delitvi osebnega prispevka • zniževanju vseh vrst stroškov, na katere imamo vpEv • vplivu množične inventivne dejavnosti za izboljšanje rezultatov in pogojev dela • kaj bo skupina storila za to, da se bo tako produktivnost, gospodarnost kot kakovost izboljšala? Sindikalnim skupinam v posameznih tozdih oz. delovnih skupnostih pa predlagamo, da poleg zgoraj omenjenega razpravljajo še o naslednjih problemih posameznih sredin: JEKLARNA • problematika kvalitete ter nagrajevanja kvalitete (iskanje možnosti v okviru obstoječega sistema) • zastoji zaradi lomljenja osnovnih sredstev • kontrola nad Evno jamo, pripravo litja in litjem • kontrola nad uporabo legiranih odpadkov, valjarskega odbrusa in kor • aktivnejša vključitev vseh vodstvenih kadrov v proizvodnjo JEKLOLIVARNA • kontrola peska in form • temperatura Etja in kvalitete uHt-kov • spoštovanje dobavnih rokov in enakomernost odpreme VALJARNA • sortiranje legiranih odpadkov in odbrusa po kvaEtetnih grupah (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) • fleksibilnost prilagajanja proizvodnih programov tržnim razmeram in trenutnim asortimentskim in drugim možnostim • spoštovanje dobavnih rokov, še posebej za izvoz in enakomernejše planiranje izvoza KOVAČNICA • izboljšanje kvalitetnega asortimenta za boljši rezultat DO • tehnološka disciplina in še večja terminska angažiranost pri izvozu visoko legiranih jekel JEKLOVLEK • angažiranost pri izvoznih dobavah • izvrševanje dogovorjenih rokov • planiranje vložka (z Valjarno) • smelejše planiranje izvoznih poslov INDUSTRIJSKI NOŽI • izkoriščenost kapacitet • kontrola pri nabavi vložka, obračanje vložka • planiranje ter osvajanje proizvodov za nove naročnike • povečevanje izvoza • problematika popravil oz. tehnološke discipline PNEVMATIČNI STROJI • problematika vodstvene linije • osvajanje novih izdelkov • problematika kvalitete — konkurenčnost • pogoji za proizvodnjo v letu 1984 z vključitvijo novih proizvodnih prostorov VZMETARNA • iskanje izvoznih naročil (s Komercialo) FRANCKA HERGA OBISKALA ŽELEZARNO Železarno Ravne je 12. 8. 1983 obiskala podpredsednica republiškega sveta Zveze sindikatov Francka Herga s sodelavci. Po ogledu bodočih delovnih mest v mini livarni in težkih strojnih delih se je P?' govarjala s člani poslovodnega odbora, nekaterih strokovnih služb * predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnosti. Seznanili jo s poslovnimi rezultati Železarne Ravne v I. polletju in s predvidevanji za naprej. Gostja se je posebej zanimala za sistem delitv osebnega dohodka, za novosti v njem, ki jih povzemajo tudi nekater druge DO v Sloveniji. Vodja službe za sistem OD je pojasnil, na kakšen način so vključeni v OD solidarnost, deficitarnost, delo vrne razmere, osebni prispevek in minulo delo. Zaradi slabega položaja kovinsko-predelovalne industrije je tov* Herga želela izvedeti za mehanizme in vsebino povezovanja mo tovrstno industrijo in črno metalurgijo. Predsednik poslovodnega odbora je poudaril uspešno sodelovanje z mariborsko Metalno, kjer st dva tozda v razmerju skupnega prihodka. Združevanje deviz potes^ po zakonu, kritiko pa zasluži nepovezanost črne metalurgije v JUS°' slovanskem merilu. Posledice so podvajanje programov na eni in izpad reprodukcijskega materiala na drugi strani in s tem veliko razmetavanje materialnih in delovnih potencialov. Sindikalna skupina iz Ljubljane se je pozanimala še za socialno * materialno varnost delavcev. Problemi se zaenkrat rešujejo na dv^ načina: z enkratno denarno pomočjo ali s premeščanjem na zahtevnejša (bolje plačana) delovna mesta. Niso pa izdelana niti merila z ugotavljanje socialne in materialne ogroženosti niti redno ugotavlja*1^ stanja. Osebni dohodek je kot merilo za ugotavljanje materialne varnosti preskromen podatek. Morali bi se upoštevati tudi drugi dohodK, da ne bi brez pomoči ostali tisti, ki jo potrebujejo, dobili pa jo tisu, ki imajo sicer nižji osebni dohodek, a imajo še druge vire dohodka- Na boljšo kvaliteto življenja močno vplivajo razvite družbene dejavnosti. Ob tem vprašanju se je razvila debata, do kolikšne meje J mogoče obremenjevati gospodarstvo, ki financira družbene dejavnost Zaradi naraščanja materialnih stroškov je vprašljiva realizacija začrtanih programov, zato se nekateri zavzemajo za restrikcijo doloce' nih programov. Tak ukrep bi bržkone povzročal negativne povrni*1 posledice za gospodarstvo. Zato so podprli usmeritev, da se varčuj na račun boljše notranje organizacije v družbenih dejavnosti*1 (zmanjšanje režije, združevanje strokovnih služb ipd.), ne pa tart*> kjer je najbolj boleče — v izvajanju programov. Na koncu so tov. Hergo seznanili še s predlogom za združite celjske in koroške samoupravne interesne skupnosti za energetiko-Predlog je po mnenju strokovnih in samoupravnih delavcev iz žele' žarne brezvsebinski; prvič ni jasen namen bodoče združitve in drug*1" predlagana delegatska povezava je nepravična do najbolj zainteresiranih, naj večjih porabnikov energije. Tov. Herga je predlagala, ^ naj se predlog dobro analizira, problemi pa naj se rešijo po poti dogovarjanja in sporazumevanja med udeleženci. Marko Vrečic riščenost proizvodnih tozdov in op*1' malno fino planiranje) • problematika dobavnih roke (konkurenčna sposobnost), samovoll tozdov • izvajanje samoupravnega sporaz*1 ma o združitvi v DO • delo na področju standardizacij • problematika izplena (razvoj te*1 nologije) • angažiranost na področju kval*te* in cen vhodnih materialov • skrb za prilive v gotovini in za' gotavljanje likvidnosti , • uresničeivanje projekta maloprod^ je s poudarkom na prodaji kvaliteta* odpadkov KONTROLA KAKOVOSTI • problematika kontrole vhoda* materialov < • kontrola finalnih izdelkov zlasti pri prehodu iz tozda v tozd • problematika dodelav in popt£lV (pravočasno izločanje izmečka) • vključevanje kemije v nove teh*1 logtje _ • evidenca izplenov vseh tozd, **j* tavljanje relacije izmečka in odpad** DRUŽBENI STANDARD • optimalna izkoriščenost kapac*tet • rekreativna dejavnost • eksterni prihodki RAČUNOVODSTVO • opozarjanje na prekomerno tr<) nje sredstev, ki so pod družbeno ko trolo Človek in stroj KALILNICA • intenzivno vključevanje za nenehno odpravljanje ozkih grl termične obdelave • izkoriščenost kapacitet in doslednejše izvajanje tehnoloških predpisov ORODJARNA • organizaoija proizvodnje, izkoriščenost obstoječih kapacitet • problematika obsega dodelav in popravil STROJI IN DELI • skupno planiranje, lansiranje in zagotavljanje vložka z RPT in ostalimi tozdi ter drugimi dobavitelji • izvrševanje dobavnih rokov in enakomernost proizvodnje • problematika kvalitete, dodelav in popravil • problematika nadurnega dela • prilagajanje proizvodnje tržnim možnostim, pravočasnost oskrbe z vložnim materialom • fleksibilnost kadrovske zasedbe ter doseganje zahteve produktivnosti dela TRO • problematika izhodov med delom • govorice okrog privatiziranja proizvodov in osnovnega programa (razčistiti) • problematika izvoza (tozd ima program izvozne usmeritve) KOVINARSTVO LJUBNO • dokončanje dolgoročne usmeritve proizvodnje • problematika izvoza • povezovanje s komercialo ARMATURE MUTA • uigranost osvajanja (v celi reprodukcijski verigi) • problematika terminskih dobav še posebej pri izvoznih poslih • angažiranost vodstvenega kadra pri obstoječih problemih BRATSTVO VARVARIN • doseganje plana (količinskega) in kvalitete • izvozna konkurenčnost • razpečavanje proizvodov za reprezentanco • osvajanje normativov dela za OP TOZDI SPREMLTATOCIII DEJAVNOSTI • specifična poraba energije na enoto proizvodnje • opozarjanje na preveliko potrošnjo • skrb za izboljšave na področju energetike, energetskih medijev (primarnih in sekundarnih) • enakomernost kvalitete preventivnih remontov na vseh izmenah • fleksibilnost in elastičnost organizacijskega pristopa pri planiranju in izvajanju remontov PII, RPT • zagon in normalno obratovanje glavnih investicij • prilagajanje nadaljnjih vlaganj (odprava ozkih grl s pogojem večjega izvoza) • prodaja znanja RPT, KOMERCIALA • koordinacija pri dajanju ponudb in sklepanju poslov (optimalna izko- Z!¥ TA!« ¥0¥ARHA VOZIL / m toplotme rmmmKE BORIS KIDRIČ n« sol, o, mmmon ; ,••• fteiCv -' *<* "!/*«>!> ZLATI ZRAIC • preverjanje sistema zbiranja informacij GOSPODARJENJE • realno .planiranje posameznega Proizvoda pri izdelavi letnih planov Proizvodnje • planiranje potrebnega števila zaposlenih (v skladu s prvo aldneo) • analiziranje stroškov po proizvo-™h ter pravočasnost izdelav • ekonomska upravičenost vloženih sredstev v razlvoj računalništva . • zbiranje, urejanje hr posredovanje mtormacij za vsa področja (podvaja-nle)> standardizacija , • doslednost izpolnjevanja informa-C1)> zbiranja podatkov KSZ , * ^poslovanje v skladu s planom 1 doseganje plana proizvodnje) •^ strokovnost kadra, ustreznost zaposlitve, notranja prestrukturiranja • Problematika zaposlovanja v režiji Delavski svet železarne je 12. siel?8-3 na sv°ji 5- seR sprejel na-ec>nje pomembnejše sklepe: ® Sprejel je poročilo o poslo-aniu in uresničevanju akcijske-£a Programa za 1. polletje 1983. 0 prihodnje seje pa ga mora Poslovni odbor dopolniti z anali- 0 stanja o terminskem izpolnje-, ar>ju nalog in z razčlembo vzro- °v za morebitna odstopanja od l0a«ta posameznih nosilcev na- . ® Tozdi, ki ob polletju niso Peli pokritih obveznosti, morajo 0 sredine septembra na delav-«ih svetih sprejeti načrt čim-0*1 konkretnih ukrepov za od-Ptavo motenj v poslovanju. V krepih naj posebej poudarijo Prašanja kvalitete, produktivni jn učinkovitosti zaposlo-aPja novih delavcev. ...® Da bi uresničili načrtovane /le, moramo vse delavce sezna-p.1*1 z analizo službe za sistem za koliko bi morali povečati Pfoduktivnost, donosnost in iz-SgZ..0z- dohodek, da bi lahko do-Q§ti primerno rast sredstev za j D. Prav produktivnost je po-n*ie, kjer imamo največ mož- j, vseh tozdih je treba upo-abljati enotna merila za prihaja Vanje neuspele proizvodnje z arnenom, da bi je bilo čim manj. 1 ® 2arad,i pomembnosti je tre-Sl čimprej ustanoviti službo za andardizacijo z najmanj 5 za-f slenimi, ki bi jih dobili s predore jan jem v delovni organisti- Vodstva tozdov naj dolo-iti°. strokovne delavce, ki naj »stalne stike s to službo. Vsi jo k *.n delovne skupnosti mora-kot doslej pomagati tozdu . T pri nalogah s področja andardizacij e. s ® Delavski svet se je seznanil ^tališči in usmeritvami 1. pro-rso^ske konference komunistov ^ zda Slovenskih železarn. Meni, si moramo vsi prizadevati za • sodelovanje s službo za organizacijo poslovanja • akcija OP • izobraževanje kadrov POSEBNA FINANČNA SLUŽBA • vključevanje v pridobivanje deviz (s Komercialo) • likvidnostna problematika • pregled nad trošenjem deviz • program ukrepov (zaostrovanje na tem področju) za zagotavljanje likvidnosti V pripravah na razprave ter v razpravah naj se maksimalno angažirajo vodstveni in vodilni delavci ter funkcionarji vseh družbenopolitičnih organizacij. Pričakujemo, da boste v razpravah konstruktivni, zaznali probleme, ki jih imate v delovnih sredinah ter našli prave rešitve za odpravo nakazane problematike. Delovna skupina za pripravo izhodiščnega gradiva uresničevanje skupnih ciljev sozda in za poenoteno reševanje nekaterih skupnih zadev ter zadev, s katerimi se soočamb v delovnih organizacijah sozda. # Delavski svet je ugotovil, da so zbori delavcev tozdov in delovnih skupnosti med 26. in 29. 7. 1983 sprejeli spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in čistega dohodka. S tem je dana osnova za uveljavitev akta. O Zbori delavcev pa niso sprejeli predloga za pričetek dela v zimskem času ob 7. uri. Vsi zbori so se odločili za pričetek dela ob 6. uri s pričetkom dela 2. in 3. izmene z običajnim 8-ur-nim zamikom. Delavski svet železarne pojasnjuje, da je le določil poenoten predlog, pri katerem je izhajal iz usmeritev družbenopolitične skupnosti, ni pa v zvezi z delovnim časom sprejemal nobenih obveznih ukrepov. 9 Ker akcija za sprejem pravilnika o premakljivem delovnem času še ni končana (ponekod so ga obravnavali, a ne sprejeli, drugod pa ga še niso obravnavali), bo delavski svet sprejel ustrezen ugotovljeni sklep na naslednji seji. Q Poslovni odbor mora v dveh mesecih pripraviti izhodišča za preučitev načina financiranja tozda Družbeni standard z možnostjo iskanja drugih virov financiranja. Strokovno politično telo, ki ga sestavljajo predstavniki DPO, Komerciale, Kontrole kakovosti, RPT, posebne finančne službe, predsednik odbora delavske kontrole železarne in ŠD Fužinar naj preučijo vsa vprašanja v zvezi z dotiranjem ŠD Fužinar, posebno glede načina sklepanja pogodb v zvezi s sredstvi ekonomske propagande, glede zbiranja starega železa na haldi itn. Poročilo naj zajema zadnjih 5 let in mora biti sestav- ljeno najkasneje do oblikovanja gospodarskega načrta za 1. 1984. # V zvezi s pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Ravne je delavski svet ugotovil: — pravilnik o inventuri smo že dopolnili — pravilnik o uporabi službenih vozil bosta do 15. 9. 1983 pripravila tozd Transport in del. skupnost KSZ — delovni skupnosti za gospodarjenje in KSZ bosta prav tako Delegati OO ZK, zbrani na 1. problemski konferenci v SOZD Slovenske železarne, na osnovi sprejetih stališč in usmeritev 5. seje CK ZKS in 3. seje CK ZKJ, predhodne razprave in sprejetih tez v OO ZK ter razprave na konferenci predlagamo vsem OO ZKS, da sprejmejo naslednja stališča in usmeritve: 1. Učinkovito uresničevanje vsebine in določil samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v SOZD Slovenske železarne, zlasti skupno dogovorjenih ciljev in nalog, uveljavljanje učinkovite samoupravne organizacije in krepitdv vloge in položaja delavcev v TOZD terja večjo idejno in akcijsko enotnost komunistov, organiziranih v OO ZK v SOZD SZ. Komunisti v OO ZK sprejemamo obveznost, da bomo v primerili, ko gre za skupne potrebe in interese delavcev oziroma za skupna vprašanja uveljavljanja samoupravnih odnosov, dohodkovnega povezovanja, združevanja dela in sredstev, oblikovanja, sprejemanja in izvajanja skupnih razvojnih programov in drugih skupno dogovorjenih nalog, z organiziranjem problemskih konferenc najmanj enkrat letno poenotili svoja stališča in usmeritve do 15. 9. 1983 preučili določila Saš o združitvi v delovno organizacijo in v drugih samoupravnih splošnih aktih, ki morajo biti skladna s 152. čl. ZZD in ki naj omogočajo sprotno spremljanje in analiziranje poslovanja in ki bodo pravočasno pokazala, kdaj v OZD nastanejo motnje v poslovanju. (Vir: Sklepi in stališča 5. seje del. sveta Železarne Ravne z dne 12. 8. 1983) ter predlagali OO ZK konkretne naloge za aktivnost komunistov. ROK: stalna naloga. NOSILEC: OO ZK, predsedstvo konference. 2. Zaostrene gospodarske razmere, motnje in neskladja v gospodarskih tokovih, različna stopnja razvitosti samoupravnih odnosov na posameznih področjih dela in življenja terjajo kakovostne spremembe v gospodarski in družbeni strukturi, v načrtovanju razvoja, predvsem pa korenito preobrazbo načina razmišljanja, življenja in gospodarjenja. Na podlagi dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, gradiv komisije zveznih družbenih svetov ter usmeritev ZKS in ZKJ se bomo komunisti zavzeli, da se pripravijo osnove dolgoročnega razvoja SOZD Slovenske železarne ter vseh njenih članic. ROK: 1. četrtletje 1984. NOSILEC: poslovodni organi, službe za plan in razvoj, strokovni timi DO in SOZD. 3. Poslovna uspešnost, ekonomska učinkovitost in socialna varnost vseh zaposlenih v SOZD S2 so dolgoročno Povečanje produktivnosti je naša velika rezerva Sklepi jn stališča 5. seje DS železarne SKLEPI IN STALIŠČA PROBLEMSKE KONFERENCE ZK SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE neposredno odvisni od uspešnosti vključeevanja OZD v mednarodno delitev dela, enotnega nastopanja v zunanjetrgovinski menjavi ter ustreznega skupno dogovorjenega spodbujanja izvoza. Osnove skupne izvotzno-uvozne strategije morajo vsebovati po obsegu in vsebini opredeljene oilje In naloge ter načine za -njihovo uresničevanje. Pri tem bomo dosledno vztrajali pri izvajanju dogovorjenega koncepta izvoza izdelkov, ki vsebujejo večjo stopnjo vgrajenega lastnega znanja in dela in je možen pri doslednem izpolnjevanju dogovorjenih medsebojnih dobav. ROK: konec leta 1983. NOSILEC: poslovodni svet, komercialne službe, strokovni timi. 4. Skladnejši razvoj sleherne DO, planirana vlaganja v razvoj in zagotavljanje sprotne proizvodnje zahtevajo še smotrnejše gospodarjenje z denarnimi sredstvi in nadaljnje aktiviranje notranjih rezerv z razvijanjem in krepitvijo vseh dogovorjenih oblik združevanja sredstev v okviru posebnih finančnih služb in Interne banke ter oblikovanje, sprejemanje in izvajanje celovitih ukrepov za doslednejše uveljavljanje načela dobrega gospodarjenja. ROK: 1. četrtletje 1984. NOSILEC: posebne finančne službe, Interna banka, samoupravni organi. 5. Uveljavljanje in uresničevanje načela nagrajevanja po delu in rezultatih dela oziroma enoten sistem oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke v SOZD S2 terjajo, da delavci OZD sprejmejo in uveljavijo enotne osnove in merila sistema oblikovanja in razporejanja dohodka in čistega dohodka. Komunisti se bodo zavzeli, da se pripravi predlog samoupravnega sporazuma o enotnih merilih in krite- rijih za oblikovanje in razporejanje dohodka in čistega dohodka. ROK: konec leta 1983. NOSILEC: komisija za uresničevanje zakona o združenem delu, strokovni timi, delavski svet SOZD S2. 6. Da bi zmanjšali neskladje med proizvodnjo in predelavo jekla, vsestransko utemeljili in opredelili dolgoročni razvoj celotne SOZD S2 ter ga uskladili z zahtevami, interesi in možnostmi predelovalcev, bomo komunisti z argumenti utemeljevali smotrnost organiziranja poslovne skupnosti za medsebojno plansko in drugo sodelovanje. Cilji skupnosti bodo: razvoj in krepitev dohodkovnega povezovanja v tekočem poslovanju in razvoju v OZD kovinsko predelovalne industrije in tehnične trgovine v prid racionalnega poslovanja, obsežnejšega in načrtnejšega vključevanja v mednarodno delitev dela in učinkovitega skupnega gospodarjenja z družbenimi sredstvi. ROK: 1. četrtletje 1984. NOSILEC: KPO SOZD S2, samoupravni organi. 7. Lastno znanje je edina stvarna podlaga za povečevanje družbene produktivnosti dela in usposabljanje za trajno in enakopravno vključevanje v mednarodno delitev dela, zato moramo odločno spremeniti odnos do raziskovalne dejavnosti in jo včleniti v proces združevanja dela in sredstev. Aktivirati moramo vse razpoložljivo znanje in ustvarjalnost naših raziskovalcev in strokovnjakov in jih usposobiti, da bodo dosegali rezultate, ki jih potrebujejo delavci pri odločanju o svojem nadaljnjem razvoju in s tem zagotavljanju svoje socialne varnosti. Zavzemati se moramo, da bodo vsi ustvarjalni strokovnjaki za svoja pri- zadevanja in rezultate ustrezneje materialno in moralno nagrajeni. ROK: stalna naloga. NOSILEC: samoupravni organi, koordinacijski odbor sindikata v SOZD Slovenske železarne, poslovodni organi. 8. Komunisti bomo s svojim akcijskim delovanjem v drugih DPO, v Organih samoupravljanja in v drugih oblikah neposrednega odločanja spodbujali delavce, da bodo nenehno preverjali in dograjevali samoupravno organiziranje delavcev. Samoupravni organi bodo na takih pobudah obravnavali doseženo stopnjo delitve in specializacije dela, učinkovitost gospodarjenja z družbenimi sredstvi v SOZD ter drugih oblikah samoupravnega združevanja dela in sredstev. ROK: stalna naloga. NOSILEC: OO ZK, samoupravni organi. * Da bi zagotovili urensičevanje sprejetih stališč in zadolžitev, OO ZK pooblaščajo predsedstvo problemske konference, da v obdobju do naslednie problemske konference spremlja uresničevanje dogovorjenih nalog. O svoji aktivnosti obvešča OO ZK in v dogovoru s predsedstvi občinskih komitejev ZK daje pobude za različne druge oblike akcijskega delovanja ter skupno z njimi pripravi v začetku prihodniega leta konferenco, ki bo ocenila dosežene rezultate. Komunisti v samoupravnih organih in sindikatu bodo nosilci pobude, da o teh stališčih in usmeritvah razpravljajo tudi samoupravni organi TOZD, DO in SOZD in konkretno opredelil0 nosilce za uresničitev dogovorjenih aktivnosti v predlaganih rokih. Julij v številkah S planom predvideno skupno proizvodnjo smo v juliju dosgli 81,7 odst., v kumulativi 94,4 odst.Odprema je bila dosežena 89,4 odst., v kumulativi 96,8 odst. Fakturirano realizacijo smo presegli za 0,6 odst., v kumulativi 2,1 odst. Pri izvozu smo pri dolarski vrednosti dosegli 74,3 odst., v kumulativi 80,3 odst., pri dinarjih 90,3 odst., v kumulativi 85,0 odst. Vrednostni plan prodaje na domačem trgu pa je bil presežen za 18,2 odst., v kumulativi 8,6 odst. SKUPNA PROIZVODNJA TOZD JEKLARNA. Predvidenega mesečnega plana TOZD ni dosegla, zaostanek 7,9 odst., v kumulativi 2,6 odst. Vzroki za nižjo proizvodnjo so generalni remont 40 t el. obločne peči, letni dopusti in spremembe dela v novi jeklarni (litje kovaških blokov, litje z zasunskim zapiralom, delna proizvodnja v ponovčni peči) občasno še vedno primanjkuje nekaterih ferolegur. TOZD JEKLOLIVARNA. V juliju je TOZD dosegla v letošnjem letu najnižji obseg proizvodnje 86,0 odst., kumulativno 94,8 odst. Dobri rezultati so doseženi pri izvozu, kjer znaša dolarska prekoračitev 24,0 odst., v kumulativi 6,0 odst. Na nedoseganje predvidene proizvodnje je vplivala predvsem visoka odsotnost zaradi bolniških izostankov in dopustov, svoje pa je prispevala tudi dolgotrajna vročina. Mnogo bolj pa je bil zmanjšan obseg proizvodnje zaradi nezadovoljive dobave s planom predvidenih količin tekočega jekla iz tozda Jeklarna in njegove slabe kakovosti. TOZD VALJARNA. Ob generalnem remontu težke, srednje in lahke proge je TOZD dosegla predviden* plan skupne proizvodnje le 69,6 odst-, v kumulativi 90,6 odst. Svoje pa *° prispevali še letni dopusti in visoka vročina. Po mnenju vodstva TOZD bedo zamujeno nadoknadili v naslednljh, za proizvodnjo bolj ugodnih mesecih- TOZD KOVAČNICA. Kljub kv# tetno in količinsko slabi dobavi vl<#‘ ka ter pomanjkanju ljudi zaradi letn*h dopustov in bolniške je TOZD Prc/j' gla predvideni plan skupne proizvodnje za 2,8 odst., v kumulativi 6,3 odst-V medfazi na žarjenju in ohlajanju 1 ostalo precej več materiala kot v Pre| njem mesecu, zato pa so se znao*0 zmanjšale zaloge v žarilnici in adju-staži. TOZD JEKLOVLEK. TOZD je dosegla 82,4 odst. skupne proizvodnle’ kumulativno 92,8 odst. Vzrok za tak® nizko proizvodnjo je tudi v nesoraZ merno visoki neuspeli proizvodnji, n kar vplivajo slabši vložek in izredn^ -zahtevna izvozna naročila ob dotraj® nem strojnem parku. Proizvodnja P je bila močno motena tudi zaradi le' n ih dopustov. TOZD ORODJARNA. Zaradi ?c znanih vzrokov (nedobavljeni str0l* TOZD predvidenega plana ni doseg1^ Delo je potekalo normalno, oskrba vložnim materialom je bila zadovoh, va. Precej odsotnosti pa je -bilo zarao letnih dopustov. TOZD STROJI IN DELI. V julhjj je bila dosežena proizvodnja le /7* odst., v kumulativi 95,2 odst. Za Pre videnim planom je zaostala Pre^vS\j! proizvodnja obdelanih ulitkov kovkov, valjev in stiskalnic. FAKTURIRANA REALIZACIJA V JULIJU 1983 140 130 120 110 100 90 % 80 70 60 50 40 30 Red mora biti IZKORISTEK DELOVNEGA ČASA V juliju je znašal izkoristek delovnega časa 64,31 odst., odsotnosti pa 35,69 odst. Odsotnosti so bile porazdeljene takole: letni plačani dopust 19,27 % — izredno plačani dopust 0,52 % službena potovanja 0,12 % — bolezni do 30 dni 7,82 % ~~ bolezni nad 30 dni 3,27 % — prazniki 3,53 % ~~ druge plačane odsotnosti 0,95 % ~~ neplačane odsotnosti 0,21 % tozd industrijski noži. Za- fadi izredno neugodnega asortimenta le bil predvideni mesečni plan proizvodnje nožev dosežen le 59,5 odst., v kumulativi 96,2 odst. Tako je TOZD °b mirovanju proizvodnje gredic dose-Rla predvideni plan le 40,8 odst., v ku-Rmlativi 87,1 odst. Tozd pnevmatični stroji. 116,2 odst. doseženem mesečnem Ptanu, kumulativno 95,6 odst., je lOZD presegla predvideni plan pri Vseh skupinah proizvodov, razen pri vrtalnem orodju, kjer primanjkuje trde Kovine. tozd vzmetarna. Velika 'odsotnost z dela zaradi dopustov in bo-ter neugoden asortiment so naj-VFC Prispevali k (le 57,5 odst. dosegajo^mesečnega plana, kumulativno 81,5 . tozd t r o. Mesečna proizvodnja 10 bila dosežena 99,3 odst., kumulatiiv-n° .111,4 odst. Do manjših izpadov Proizvodnje je prišlo le zaradi letnih ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE TOZD SKUPNA PROIZVODNJA TON ODPREMA TON FAKTURIRANA REALIZACIJA DIN IZVOZ % IZVOZ DIN DOMAČI TRG DIN julij kumul. julij kumul. julij kumul. julij kumul. julij kumul. julij kumul. JEKLARNA 92,1 97,4 - - - - - - - - - - JEKLOLIVARNA 86,0 94 ,8 92,3 93 ,3 115,9 102 ,9 124 ,0 106,0 153 ,8 118,9 106,5 98,9 VALJARNA 69,6 90 ,6 88,4 95,8 130,5 107,6 59,2 64 ,9 74 ,5 72,2 149,4 119,9 KOVAČNICA 102,8 106,3 113,7 113,5 130,0 119,8 107,7 88,8 126,8 95,6 130,8 126,0 JEKLOVLEK 82,4 92 ,8 85,3 93 ,0 112,6 99 ,2 16,3 78,2 20,9 82,0 128,9 102,3 ORODJARNA 74,7 72,7 79,1 75,2 95,7 75,6 - - - " 107,9 85,2 STROJI IN DELI 79,8 95,2 76,2 92,5 91,8 100,0 92,8 100,3 113,4 109,1 74,6 92,7 - NOŽI, BRZOREZ. OROD. 64 ,4 98,5 63 ,4 90,0 83,7 90,6 33,2 72,1 44,8 79,4 116,8 100,2 - GREDICE " 67 ,4 - “ - - - " - - - - INDUSTRIJSKI NOŽI 40,8 87,1 63,4 90,0 84 ,1 90,7 33,2 72,1 45,3 79,7 116,6 100,0 PNEVMATIČNI STROJI 116,2 95,6 111,4 93 ,9 117,2 95,9 68,5 19,5 60,5 17,3 120,7 100,9 VZMETARNA 57,5 81,5 . 55,5 80,9 95,2 83-,9 23,7 26,6 30,4 29,8 116,7 101,8 T R O 99,3 111,4 80,5 95,9 99,4 100,0 342,8 218,8 206,9 115,9 74,7 96,4 KOVINARSTVO 63,7 92,6 79,0 95,9 76,2 95,4 - - - - 79,1 98,9 ARMATURE 73,0 57 ,3 77,8 58,5 69,3 80,9 46,0 44,8 73,5 52,6 57,8 159,2 BRATSTVO VARVARIN 25,0 44,6 21,6 42,9 33,3 47 ,9 - - - - 36,7 52,7 KALILNICA “ - 92,9 100,5 - - - - 92,9 100,5 STORITVE DRUGIH TOZD,D< “ " ” 74,8 91,3 " - - - 74,5 91,3 DELOVNA ORGANIZACIJA 81,7 94 ,4 89,4 96,8 100,6 102,1 74,3 80,3 90,3 85,0 118,2 108 ,6 dopustov ter napravočasne dobave lota, tako da je izpadla iz proizvodnje večja količina krožnih žag. TOZD KOVINARSTVO. Kolektivni dopust in veliko bolniških izostankov ter pomanjkanje delavcev pri ključavničarskih delih so glavni vzroki za le 63,7 od9t. proizvodnjo, v kumulati-vi 92,6 odst. TOZD ARMATURE. Vzrok za nedoseganje planskih obveznosti (doseženo 73,0 odst., kumulativno 57,3 odst.) DOSEGANJE PLANSKIH OBVEZNOSTI V JULIJU 1983 130 120 100 % IZVOZ V % V JULIJU 1983 je treba iskati predvsem v spremembi asortimenta, ki zahteva zadnje čase znatno več opravljenih ur. Do izpadov proizvodnje pa je prišlo tudi zaradi nepravočasno dobavljenega rezilnega orodja 'iz uvoza, svoje pa so prispevali tudi letni dopusti. TOZD BRATSTVO. Vzrok za izredno nizko, komaj 25,0 odst. proizvodnjo, kumulativno 44,6 odst., je v pomanjkanju soli za kaljenje. Vodstvo TOZD meni, da bo zaostanek nadoknadilo v avgustu. PRODAJA DOMA TOZD JEKLOLIVARNA. TOZD ni dosegla predvidenega mesečnega plana prodaje na domačem trgu; doseženo 75,7 odst., kumulativno 84,9 odst. Vrednostno pa je bil plan presežen za 6.5 odst. Prodaja ni bila dosežena predvsem zaradi povečanega izvoza oziroma slabega asortimenta na domačem trgu. Zaostanki so glede na ozko grlo in na tehnološko problematiko v normalnih mejah, vendar je nekoliko težje pri zaostankih združevalcev deviz. TOZD VALJARNA. TOZD je dosegla 95,4 odst. prodajo, pri tem pa je predvsem izpadla prodaja gredic, za kar 'je primanjkovalo jekla. V prvem polletju se je morala prodajna služba zelo angažirati pri prodaji »neuspelih šarž«. Ker morajo kupci za dobavljene materiale plačevati devizno udeležbo, ne želijo sprejemati materialov, ki so izdelani izven njihovih zahtev. Ker so pogoji gospodarjenja vsak dan ostrejši in ker kupci teh materialov ne potrebujejo, se postavlja vprašanje, kako dolgo bomo še uspevali prodajati materiale, ki jih kupci niso naročili. TOZD KOVAČNICA. TOZD je dosegla 109,4 odst. prodajo, kumulativno 118,8 odst., in s tem realizirala 13*0,8 odst. predvidenega plana. Kvalitetna struktura prodanih jekel upada. Največji problemi nastajajo pri dobavah brzoreznih jekel, katerih kvaliteta občutno upada, čeprav bi morala biti kvalitetna izdelava v našem interesu, saj je prodajna cena teh jekel dokaj visoka. TOZD JEKLOVLEK. Ob doseženi 97.5 odst. prodaji je TOZD dosegla 128,9 odst. načrtovano mesečno realizacijo. TOZD predvidenega plana ni dosegla predvsem zaradi pomanjkanja vložnega materiala. Za skrajšanje dobavnih rokov in neodvisnost TOZD od dobave vložka iz TOZD Valjarne bo treba dobiti določene količine vložnega materiala na zalogo, sicer se bodo rezultati do kraja leta bistveno poslabšali. TOZD ORODJARNA. Predvideni plan prodaje je TOZD dosegla 94,6 odst., kumulativno 90,1 odst., vrednostno pa je bil mesečni plan dosežen 107,9 odst. Zasedenost z naročili je zadovoljiva, ponovno pa bo treba pregledati plan proizvodnje orodnih plošč, saj je iz mesečnih rezultatov razvidno, da predvideni plan v sedanjih pogojih de-ia nikakor ni dosegljiv. TOZD STROJI IN DELI. TOZD je dosegla 73,3 odst. načrtovano prodajo, kumulativno 92,6 odst., vrednostno pa je bil mesečni plan dosežen 74,6 odst. Pri vseh skupinah proizvodov razen pri sestavljenih izdelkih predvideni plan ni bil dosežen. Zasedenost z naročili je zadovoljiva, primanjkuje le naročil pri stiskalnicah in strojih za predelavo. TOZD INDUSTRIJSKI NOŽI. Količinsko prodajo je TOZD dosegla 77,6 odst., v kumulativi 90,1 odst., OSKRBA Z ENERGIJO V juliju je bila oskrba s primarno energijo zadovoljiva. Dotok mazuta je bil celo nad načrtovanim, tako da so zaloge zadostne. Zaloge butan-propa-na so optimalne. V Rušah je ponovno stekla proizvodnja karbida, tako da dobava poteka zopet normalno. Proizvodnja sekundarne energije poteka nemoteno, vsi porabniki so bili redno oskrbovani. V juliju je bilo dobavljeno: elektro energije zemeljskega plina mazuta butan-propana koksa karbida hladilne vode 17,272.000 kWh 2,784.540 Nm1 929.170 kg 11.710 kg 10.000 kg 13.600 kg 1,036.693 m’ vrednostno pa je bil plan presežen za 16.6 odst. Pri prodaji krožnih žag in segmentov so še vedno problem cene, ki so pod družbeno kontrolo, saj naraščajo cene vložnega materiala znatno hitreje kot prodajne cene izdelkov. TOZD PNEVMATIČNI STROJI. TOZD je presegla količinsko prodajo za 14,3 odst., v kumulativi zaostanek 3.0 odst. Vrednostno pa je bil plan presežen za 20,7 odst. Zasedenost z naročili je zadovoljiva, težave pa nastajajo pri zagotavljanju zadostnih količin vložnega materiala za proizvodnjo mo-noblok svedrov. TOZD VZMETARNA. Predvideno količinsko prodajo je TOZD dosegla 60.6 odst., kumulativno 90,2 odst. Vrednostni plan prodaje pa je bil presežen za 16,7 odst. Pomanjkanje naročil za proizvodnjo vzmeti in nizke prodajne cene vzmetnih palic so narekovale, da so začeli reševati cenovno problematiko, to pa je storjeno s podpisovanjem samoupravnih sporazumov med proizvajalcem, trgovino in potrošnikom. TOZD T R O. Mesečno načrtovana količinska prodaja je bila dosežena le 66,4 odst., kumulativno 91,1 odst. Vrednostni mesečni plan pa je bil dosežen 74,7 odst. Zasedenost z naročili po posameznih skupinah proizvodov je zadovoljiva. Ker pa so cene tovrstnih proizvodov pod družbeno kontrolo in se povišujejo le na osnovi sprostitev na ZZC, ti odstotki pa so izredno nizki v primerjavi s povišanjem cen vložnih materialov, prihaja tu pogosto do cenovnih problemov. TOZD ARMATURE MUTA. Količinsko prodajo je TOZD dosegla le 46.0 odst., v kumulativi 101,1 odst. Vrednostno pa je bil mesečni plan dosežen 57,8 odst. Zasedenost z naročili po posameznih skupinah proizvodov je zadovoljiva. Težave pa nastajajo pri prodaji prek trgovskih hiš, saj le-te nimajo dovolj obratnih sredstev za financiranje zalog. NABAVA Zaradi rednih letnih remontov smo pri dobaviteljih v juliju začasno ustavili dobave starega železa. Občutno je pomanjkanje ferolegur, primanjkuje pa tudi aluminija, ki ga uporabljamo pri dezoksidaciji šarž. Še vedno je problematična nabava raznih materialov, kjer so sestavne komponente iz uvoženih materialov. Dobavitelji tu zahtevajo devizne participacije. Pojavlja pa se tudi vedno več zahtev po avansih, predvsem zaradi splošne nelikvidnosti. IZVOZ V juliju smo dosegli načrtovani vrednostni izvoz v dolarjih 74,3 odst., v kumulativi 80,3 odst. Konvertibilni izvoz pa je bil dosežen 78,3 odst., v kumulativi 77,3 odst. Tudi tokrat so največji konvertibilni izvoz dosegle TOZD metalurških obratov. TOZD Jeklolivarna in Kovačnica sta svoj mesečni načrt celo prekoračili. Izmed mehanskih obratov pa je svoj mesečni načrt presegla le TOZD TRO, konvertibilnega pa tudi TOZD Armature. Neizpolnitev načrtovanega izvoza" je posledica manjše poslovne aktivnosti inozemskih naročnikov zaradi letnih dopustov kot tudi prekoračevanje dobavnih rokov skoraj pri vseh izdelkih. Tudi glede sklepanja naročil je bilo v juliju precej slabo. Kljub težkemu gospodarskemu stanju tako doma kot na zunanjih trgih pričakujemo rahlo izboljšanje v septembru, saj kupci obljubljajo nekoliko večji odvzem jekla. UVOZ Oskrbljenost z uvoženimi materiali sc je v juliju nekoliko izboljšala, tako da jo lahko ocenimo za »slabo« in ne »kritično«, kot je to bilo mesec prej. Oskrbljenost je bila slaba pri FcCr suraffine, FeMa suraffine in Mn meta-lu, medtem ko smo imeli pri ostalih »a« materialih vsaj minimalne zaloge. Vzrok takšnemu stanju je nekoliko manjša poraba materialov zaradi remontov in boljša oskrba tako od sozda kot od naših kupcev (TAM). TAM nam je v juliju zagotovil precejšnje ko- V ravenski občini živi približno 1500 članov Zveze združenj borcev. Organizirani so v krajevnih odborih in aktivih delovnih organizacij (le v Rudniku svinca in topilnici Mežica ter v Železarni Rvne), ti pa imajo predstavnike v občinskem odboru ZZB NOV Ravne na Koroškem. Na čelu borcev — delavcev Železarne Ravne je Franc Levar, dolgoletni družbenopolitični delavec, sicer vodja komunale. Z njim smo se pogovarjali o delovanju borcev in borčevske organizacije in o sedanjem družbenopolitičnem in gospodarskem trenutku. »Nekateri borci ste zelo aktivni družbenopolitični delavci. Ali nastopate zgolj kot posamezniki ali izražate v večji meri stališča vaše organizacije?« »Tako zaposleni kiot upokojeni borci se vključujejo v družbenopolitično dejavnost občine, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Občinski odbor ZZB redno sklicuje sestanke, na katerih analiziramo dejavnost borcev in oblikujemo sklepe, ki naj jih delegati uresničujejo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Na letnih skupščinah pa pregledamo dejavnost organizacije in rešujemo problematiko naših članov. Naši borci-delegati sicer delujejo po enakih načelih kot drugi sa-moupravlj alei.« »Kako se borci znajdete v sedanji težki gospodarski situaciji? Kaj vam pomeni prizadevanje za stabilizacijo?« »Spodbudile so nas besede tovariša Vipotnika, ki je dejal, da se moramo borci v sedanjih razmerah še bolj organizirati kot pred leti. Borci se kot nosilci revolucije, osvoboditve in obnove domovine zavedamo, da moramo biti na vseh področjih kljub starosti še močno aktivni. Spodbujati moramo mlajše k boljšemu delu in jim vliti spoznanje, da lahko trošimo le toliko, kolikor pridelamo. Pomagamo odpravljati dosedanje napake, da bi se naše gospodarstvo čim prej stabiliziralo. Ze vrsto let opozarjamo, da bo treba marsikaj spremeniti in se enkrat dokončno odločiti za prehod od besed k dejanjem.« »Večina borcev je že upokojenih. Kolikšen je vaš vpliv v družbenopolitičnem in samou- ličine livarskih materialov in Fe volframa. Kvalitetnega Fe, Ni je bilo dovolj, medtem ko je čistega Ni le za najnujnejše potrebe. Za avgust je napovedanih okoli 30 t Ni iz ZSSR. Elektrode so še vedno zagotovljene iz kooperacije in iz kredita Elcktrokovinc Maribor, po katerem dobimo 200 t japonskih elektrod. Ruše spet delajo, tako da lahko pričakujemo dobave Ca, Si in Ca karbid že v septembru. Za nadaljnje dobave ferolegur je zagotovljen terminski nakup pri LBGB, potekajo pa tudi priprave za najem mednarodnih blagovnih kreditov. pravnem življenju kraja in delovne organizacije?« »V krajevni organizaciji ZZB NOV Ravne živi še 320 borcev, med njimi jih je le malo še zaposlenih. Precej jih aktivno deluje v krajevni samoupravi, v raznih delegacijah, aktivni so predvsen* v osnovnih organizacijah ZK in v komiteju SLO. Franc Levar Aktiv ZZB NOV v Železarni Ravne je ob ustanovitvi leta 1957 štel več kot 300 članov, trenutno pa je zaposlenih v železarni le še 29 borcev. Še ti drug za drugim odhajajo v pokoj. Aktiv bo ostal, dokler bo v železarni vsaj še 5 borcev, tako določajo naši predpisi. Letos se je upokojila večina članov odbora, zato bomo izbrali novega. Vsi zaposleni borci Železarne Ravne, združeni v aktivu, se aktivno vključujemo v delo samoupravnih organov in delegacij — vsak po svojih zmožnostih. Seveda je bilo pred leti, ko nas je bilo v železarni še veliko, naš vpliv močneje čutiti kot sedaj, a tudi danes naša dejavnost ni zanemarljiva.« »Konkretno borci delujete bolj navzven — v kraju in občini. Skrbite za postavljanje in vzdrževanje spomenikov in spominskih plošč padlim borcem in drugim žrtvam fašizma.« »Doslej je bila to predvsem naša skrb. A brez povezave z delovno organizacij'« tudi tu ne gre. V naši občini smo postavili več kot 40 spomenikov in spominskih plošč padlim borcem, za kar se moramo zahvaliti Železarni Ravne, še posebej tozdu Jeklolivarna. Še vedno pa je odprto vprašanje spomenika na Poljani, koder so bile zadnje bitke 2. svetovne vojne. Bila je že vrsta predlogov, da bi naredili spominski park_ ali zgradili dom, namenjen družbenopolitičnemu izobraževanju mladih. Borci občine Ravne menimo, da bi morala spomenik na Poljani pomagati zgraditi širša družbena skupnost — republika in federacija.« »Borci sc starate, odhajate v pokoj in vaše vrste se redčijo. Kdo bo skrbel za spomenike, kaj bo s tradicijami NOB, ko boste obnemogli in ko vas ne bo več?« »Mladi prevzemajo skrb spominska obeležja, na mlajše prenašamo tradicije NOB, jih bogatimo z iskušnjami, ki jih v precejšnji meri tudi upoštevajo. Dogovorili smo se npr., da bodo ostala srečanja borcev Slovenskih železarn tudi še poterm ho aktivov borcev ne bo več. Kdor jih bo organiziral (morda mladina?) pa bo na srečanja vabil tud* upokojene borce železarje. Ze zdaj so to srečanja borcev in mladine.« »Sc vam zdi, da so mladi sprejemljivi za vaše ideje?« »Večina že. Nekaj pa je takim ki bi želeli, da se borci čimprej upokojimo in umaknemo iz _jav-nega delovanja. Menijo, da imamo staro miselnost. Verjetno se ti še ne zavedajo, da bo treba tudi v prihodnje, ko ne bo borcev, delati in ustvarjati. Prepričan sem, da se bodo naše tradicije nadaljevale v smislu boljšega jutri.« »Nekateri menijo, da je ,bolJsi jutri' že mimo.« »Borci večkrat razmišljamo, da se bo moral odnos do dela bistveno izboljšati, če se ne bo, srno v skrbeh, ali bomo zaslužene pokojnine sploh dobili — kljun vsem našim naporom in 40-letm (35-letni za ženske) delovni dobi. Po vojni srrjo se borci kot vsi drugi vključili v delo za obnovo domovine in razvoj gospodarstva-Nismo vpraševali, koliko bonio zaslužili, nismo vedeli, ali sploh bomo kaj — pač pa smo delah tudi ob sobotah in nedeljah. Zavedali smo se, da moramo čin1 več ustvariti za boljše življenj® mlajših rodov. Ob napornem delu pa smo še vedno našli tudi čas za razvedrilo in družabno življenje, kakršnega v današnjem času pogrešamo. Standard, ki ie po mojem mišljenju pri nas pr®' hitro rastel, nas je naredil nedru-žabne, vase zaprte, kar ima seveda negativne posledice za medsebojne človeške odnose.« »Ali ni za negativen odnos mlajših ljudi do dela kriva tud1 vaša generacija? Mnogi starši so svojim otrokom dopovedovali: uc' sc, uči, da ti ne bo treba delaln kot moram jaz!« »Menim, da se je odnos do dela že začel spreminjati. To dokazujejo mladi, ki gredo v počitnicah delat v železarno ali drugam, da kaj zaslužijo in pomagajo nosit' breme preživljanja v svoji družini. Delati želijo predvsem v neposredni proizvodnji. Miselnost ,uči se, da ti ne bo treba delati se spreminja v ,le z delom se nekaj doseže.'« LE ENOTNI SE BOMO IZItO' P ALI IZ TEŽAV »Borci ste preživljali različ|lC čase v svojem življenju — od b°' jev za svobodo, mimo povoju® Borci že dolgo opozarjajo NOVA JEDILNICA V ponedeljek, 8. avgusta, je pričela obratovati nova jedilnica ob Valjarni, logoste pripombe sanitarne inšpekcije Slede zagotavljanja higienske neoporečnosti v stari jedilnici in njena neugodna lokacija sta bila poglavitna razloga, da smo se odločili za nov objekt. Gradis je pričel z gradnjo avgusta lani in jo dokončal v enem letu. Rok Izfitadnje bi lahko bil krajši, če ne bi Primanjkovalo gradbene opreme, instalacijskih, hladilnih, prezračevalnih kati zunaj. Razdeljevanje hrane je bolj higiensko in tekoče, boljša je zračnost, ventilacija in ozvočenje. Popolnoma pravilno je, da se posoda odnaša,« sta povedala Zlatko Kivač in Bojan Peter iz Kalilnice in s sodelavci dodala: »Če bi bila malica takšna kot jedilnica, bi bilo vse v najlepšem redu.« Tudi Ernest Arih iz PII ima pripombe na kvaliteto malice: »Izbira konzerv bi morala biti bolj pestra. Predlagam možnost kombiniranja malic; na primer nekaj Prizidek modelne naPrav in podobno. Cena dokončane-8* objekta z vsem potrebnim znaša okrog 85 mio. dinarjev. V novi jedilnici je prostora za 500 nudi naenkrat. Celotni prostor meri 58 x 42 m> kar je približno 1600 m2 dorisne površine. Pod jedilnico je zaklonišče, ki lahko sprejme 400 ljudi K X 200). Polovico stavbe je mogoče n*dgraditi in v doglednem času naj bi v nadzidavi dobili prostore Družbeni st ustvarjenega dohodka. Namesto da bi se ustvarjali odnosi skupnega prihodka, so se med temeljnimi organizacijami v delovni organizaciji Vaj ali kupnoprodajni odnosi, se Pravi ravno to, kar se je hotelo °dpraviti. Temeljne organizacije Združenega dela so se v mnogih Primerih organizirale brez ekonomskih osnov. Vsebinski po-S°ji organiziranja temeljnih organizacij za uspešno funkcioniranje ekonomskih odnosov niso Pni izpolnjeni, nastajali so spori, l6rneljne organizacije so se zapihale in delovne organizacije drobile. Temeljna organizacija je postala poslovni subjekt. Vprašanje je, ali je uvajanje kupno-vrodaj nih odnosov med temeljnimi organizacijami v delovni or-parnizaciji sploh v skladu z us-avnimi načeli in načeli ZZD, ki določata, da združeni delavci gospodarijo v odnosih družbene lamine v vzajemni soodvisnosti s hupnim rizikom in solidarnostjo. K temu je pripomogel tudi način reguliranja pravnega statusa temeljnih organizacij v ZZD. Določili čl. 243 in čl. 244/2 odst. določata, da je v bistvu temeljna organizacija pravno — poslovni subjekt v odnosih na tržišču, lahko se pa določi, da je to tudi delovna organizacija v mejah pooblastil iz samoupravnega sporazuma o združitvi. V tej smeri določa tudi čl. 420 ZZD (omejena odgovornost), ki nakazuje temeljno organizacijo kot samostojno tržno-poslovni subjekt. Takšni odnosi so se pojavili tudi v praksi; v Sloveniji npr. 80 °/o temeljnih organizacij samostojno, mimo delovne organizacije, opravlja pravno poslovni promet. V konsekvenci takšnih usmeritev so se temeljne organizacije v mnogih primerih v celoti afirmirale na trgu kot podjetje z lastnim računovodstvom, komercialo in drugimi dejavnostmi, ki sicer spadajo v delovno skupnost delovne organizacije; zaradi tega se je administrativna dejavnost izredno razširila in podvojila. V Sloveniji je npr., odvisno od dejavnosti, del neproizvodnih delavcev v gospodarstvu po posamezni dejavnosti od 12 do 25 %> skupnega števila zaposlenih. Žiro račun temeljne organizacije (čl. 146 ZZD) je bil uveden z obrazložitvijo, da bodo s tem delavci obvladovali tudi denarna sredstva svoje reprodukcije. Ta pa je v bistvu vendar eksterni žiro račun za ugotavljanje osnove za davke in prispevke temeljne organizacije zunanjim uporabnikom, a hkrati tudi vzrok drobljenja sredstev in počasnejšega obračanja denarja; kot posledica tega se zelo težko ustvarja skupno gospodarjenje z denarjem (interna banka), kar je tudi v zvezi z načinom organiziranja poslovnih bank privedlo do teritorializacije družbenega kapitala (kot vemo, se sedaj pripravlja sprememba čl. 146 ZZD, s tem da bo temeljna organizacija lahko poslovala prek skupnega žiro računa delovne organizacije — op. D. M.) V takšnih razmerah se delovna organizacija ni mogla afirmirati kot samostojna samoupravna organizacija delavcev, povezanih s skupnimi interesi v temeljno organizacijo, a temeljna organizacija je vedno v sestavi delovne organizacije ter je samo del delovne organizacije. Delovna organizacija je samostojna organizacija in temeljna organizacija samo oblika notranje organiziranosti delovne organizacije. Ta ustavna načela in že omenjene odredbe ZZD se niso pravilno uporabljale, niti jih ni razvijala pravna teorija, čeravno je osnov- na icnuciibd ustave se v odnosih na trgu in proti zunanjim družbenim subjektom delovna organizacija afirmira, pri čemer so delavci združeni v temeljni 'organizaciji zaradi tega, da znotraj delovne organizacije do konca razvijajo družbenoekonomske odnose socialističnega samoupravljanja pri obvladovanju odtujenosti od sredstev ter v osnovnih ekonomskih vprašanjih odločajo v temeljni organizaciji, medtem ko v poslovnih odnosih navzven nastopajo skupno, povezani in združeni v delovno organizacijo; in tako združeni v delovni organizaciji razpolagajo z družbenimi sredstvi na način, kot so se dogovorili v samoupravnem sporazumu o združitvi in drugih samoupravno splošnih aktih. Položaj delovne organizacije in temeljne organizacije, določen z ustavo in ZZD ter drugimi sistemskimi zakoni, kot tudi dosedanje izkušnje prakse (ki so premalo raziskane), so postavili pred pravno teorijo, zakonodaj alstvo in samoupravno normativno dejavnost niz problemov, ki kažejo na nujnost reafirmacije temeljnih ustavnih in zakonskih načel in istočasno tudi izpopolnitev tistih delov sistema, s katerim se le-ta uvaja. To je potrebno tudi zato, da bi obvladali ekonomsko neučinkovito organiziranje združenega dela, avtarkijo, lokalizme in omogočili združevanje dela in sredstev — delitev dela, optimalno izkoriščanje proizvodnih sposobnosti — samoupravno učinkovito koncentracijo družbenih sredstev, saj v našem družbenoekonomskem sistemu gre vedno za družbeni dohodek. Znano je, da v pravu še hi definiran pojem družbene lastnine; tudi ZZD je dal samo osnovno koncepcijo upravljanja z družbenimi sredstvi na nelastninskih in nepremoženjskih pravnih osnovah. Novi samoupravni družbeno ekonomski odnosi se vsekakor morajo tudi pravno oblikovati, kar zahteva tudi pravni promet družbenih sredstev. Prve megle tov, nezadostno zastopstvo mladine v samoupravnih organih in njihov šibki vpliv na odločanje, kritika mladih zaradi »pametne« gospodarske politike prejšnjih generacij in tako dalje. O načinu reševanja ženskega zaposlovanja v občini se je razvila razprava. Prvi predlog je bil, da se določijo konkretne organizacije (sindikat ali SZDL), ki naj bi ugotavljale število produktivnih delovnih mest, jih ponudile nezaposlenim in če jih le-ti ne bi sprejeli, bi bili črtani s seznama nezaposlenih. Odgovor je bil, da gre v občini za zensko nezaposlenost in da so možnosti za težja delovna mesta za ženske omeiene tudi zaradi zakona. Zato je bil spre|et predlog, da že obstoječa stabilizacijska komisija oceni, koliko žensk se lahko zaposli na moških delovnih mestih m kje zakon dopušča izjeme (3. izmena v lažjih obratih). Predsednik izvršnega sveta SO pa je poudaril, da problema ne gre reševati kratkoročno. Če ne b° razrešen s šolskim sistemom, t. j. P‘a' niranjem potreb in vpisa, se bo konstantno pojavljal. Financiranje mladinskih kulturnih in športnih prireditev je prepuščeno samo sebi oz. ZSM, ki pa nima dovoli sredstev. Zato so komunisti podprl1 predlog, da gredo sredstva za te prireditve tudi iz sredstev kulturne in tf" lesno-kultunne skupnosti, vendar se le treba vključiti že pri sestavljanju programa na začetku. Na koncu so člani predsedstva opredelili naloge na področju stabilizacije. Te so: — samoocena stabilizacijske dejavnosti vseh osnovnih organizacij. Trt 1Z; med njih (OO v tozd ETS v Železarn1 Ravne, tozda rudarstvo in metalurgu3 v Rudniku Mežica) je 30. 8. obiskal* komisija centralnega komiteja ZKS — uskladitev med uporabniki in Jz" vajalci glede programov družbenih dejavnosti — sklepe o stabilizacijskih akcijah je treba sprejemati v samoupravnih organih, ne pa v osnovnih organizacijah. Marko Vrečič Na seji predsedstva občinskega komiteja ZK Ravne so komunisti obravnavali predvsem mladinsko problematiko. Mladinsko prestopništvo narašča, vendar ni jasno, v kolikšni meri gre povečanje na račun boljše evidence. Povečuje se delež kaznivih dejanj pri otrocih, to je pod 14 let starosti. Največji delež kriminalnih dejanj odpade na odvzem (krajo) motornih vozil, zatem so na vrsti večje tatvine in škoda na družbeni lastnini. Najpogostejši motiv je koristoljubje, drugi motivi so precej različni. Akcije so največkrat izvedene v dvojkah, nato v trojkah in v skupinah, zelo malo pa je posameznih storilcev, kar je značilno za odrasle de-likvente. 59 % storilcev je iz popolnih družin. Komunisti se ogrevajo za preventivno delovanje proti mladinskemu prestopništvu, kjer bi morala pomembnejšo vlogo odigrati mladinska organizacija, ki bi z različnimi interesnimi dejavnostmi mogla kanalizirati presežek energije mladega rodu. Centri za socialno delo, na katere so se doslej preveč zanašali, se namreč ne in tudi ne morejo ukvarjati s preventivo v tolikšni meri kot mladinska organizacija in druga društva že z lastno dejavnostjo. Predsednik občinske konference ZSM Ravne je razgrnil širok sklop problemov, ki tarejo mladino in njeno organizacijo. Zaposlovanje ženske mladine je zaradi posebne strukture občinskega gospodarstva problematično. Šolska mreža je zasnovana regionalno, zaposlitev pa iščejo mladi v matični občini. Zakaj tako, ni težko ugotoviti. Stanovanjska zidava je draga, počasna in tudi nekvalitetna. Lastna soudeležba je tako visoka, da kandidati ob rešitvi največkrat niti niso več mladinci. Mnenja o ekonomskih stanarinah so deljena in zato tudi organizacija nima določenega stališča. Pobuda za adaptacijo starih stanovanj (oz. hiš) je dobra zamisel, vprašljiva pa je njena realizacija. Poleg teh najpomembnejših zadev je predsednik občinske konference ZSM naštel še druge probleme, med drugim nezadovoljstvo zaradi visokih najemnin družbenih objektov za prireditve, nerešen položaj mladih kme- Na planini Vzrok povedanemu je tudi iskati v pravnem dualizmu, ki se kaže v tem, da so oziroma bi morali biti za notranjo organiziranost statusno povezanega združenega dela karakteristični samoupravni odnosi združevanja, za kar so instituti obveznega prava neuporabljivi in so značilni samo za tržne odnose. Družbena sredstva se namreč nahajajo v družbeno-pravnih osebah in z njimi gospodarijo delavci (čl. 10, 45, 230 ZZD) v teh družbeno-pravnih osebah. To je nova lastninska ureditev, ki ni dosledno izvedena. Namensko združevanje sredstev v okviru skupnega gospodarjenja s sredstvi družbene reprodukcije je ustavna pravica in dolžnost delavcev. Z združenimi sredstvi upravljajo in gospodarijo delavci v temeljni organizaciji skupno; v delegatskem sistemu kot obliki neposrednega upravljanja v delovni organizaciji; delovna orga- nizacija je namreč samostojna samoupravna organizacija, s katero združeni delavci nastopajo navzven v pravno poslovnih odnosih in bi zaradi tega moralo biti pravilo, da v pravno poslovnih odnosih nastopa delovna organizacija, temeljna organizacija pa le izjemoma. S tem ko smo soglasno sprejeli stališče, da je edina alternativa nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja, je nujno, da tudi s pravne strani omogočimo samoupravno koncentracijo dela in sredstev in s tem omogočimo združenim delavcem obvladovanje procesa družbene reprodukcije. Potreben je dogovor o tem, katere izvedbene institute ZZD in drugih zakonov je treba preučiti in dopolniti, pri tem pa ločiti, kaj so temelji sistema, kaj pa njena nujna operacionalizacija, ki mora omogočiti njegovo učinkovitost. Povzetke pripravil D. Mežnar Komunisti o družbenih dejavnostih in mladinski problematiki Poti za uspešno izvajanje stabilizacije v družbenih dejavnostih naj bi bile: racionalizacija delovnih mest, del in programov, iskanje možnosti za depro-fesionalizacijo v društvih in kolikor je mogoče tudi v organizacijah ter poostrena kontrola, kaj in s kolikšnim učinkom se trošijo sredstva v družbenih dejavnostih. Tako so sklenili člani občinskega komiteja ZK Ravne na Koroškem na svoji 12. seji. Glede krčenja programov so zavzeli negativno stališče, če pa jih bo zaradi vse hitrejšega naraščanja materialnih stroškov le treba zmanjšati, ostanejo prednostna področja socialno skrbstvo, osnovno šolstvo in zdravstvo. Razprave o tem bodo potekale v septembru. Neposredna svobodna menjava dela še ni dovolj uveljavljena. Da bi bolj zaživela, bodo morali izvajalci predstaviti svoje programe neposredno na samoupravnih organih v gospodarstvu, da bi pridobili potrebna sredstva. Postavlja pa se vprašanje, če ni to podvajanje delegatskega sistema in možnost za še večje zapletanje in obremenitve. Pregled po posameznih družbenih dejavnostih pokaže, da niso v zavidljivem položaju. Osebni dohodki zaostajajo za gospodarstvom; v otroškem varstvu že za 12%. T. i. notranje rezerve so že v dobršni meri izkoriščene (racionalizacija organizacije). Visok delež OD v izdatkih zaradi delovno-inten-zivnega značaja teh dejavnosti onemogoča večje varčevanje, ne da bi povzročilo nezadovoljstvo zaposlenih in s tem slabše usluge. Povsod, kjer zakon dopušča, so uvedli 50% amortizacijsko stopnjo, vendar to v bodoče onemogoča obnovo dotrajanih delovnih sredstev. Položaj torej ni rožnat in iskanje rešitev je nujno. Toda zmanjševanje obsega dejavnosti bi probleme le prestavljalo na druga področja in negativno vplivalo na gospodarstvo. Razbremenjevanje gospodarstva na tak način bi ne imelo večjega smisla že zaradi relativno nizkih sredstev. Spraševati pa se velja o upravičenosti številnih SIS na občinskem, regionalnem in sedaj že na medregiunalnem nivoju in ločenih strokovnih služb. Predsednik izvršnega siveta SO Ravne je navzoče seznanil še s polletnimi rezultati v gospodarstvu, ki so dokaj ugodni. Problemi se pojavljajo le pri združevanju deviz. Nekatere manjše DO so začele izvažati. Opozoril pa je na negativne trende, ki se izražajo v II. polletju (npr. slaba kvaliteta proizvodnje v Železarni Ravne). glasilo mladih delavcev železarne ravne VI 1 priloga informativnega fužinarja Leto x Ravne na Koroškem, 15. septembra 1983 Št. 9 »Mladi fužinar« izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Saša Meško, Irma Fajmut, Barbara Sušnik, Marjana Kjorpenčev in Silvo Jaš, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja« „ Žulji so naše plačilo .. Mladinski delovni akciji »Kobansko ’83« in »Brestovica ’83« sta bili prvi v letošnjem brigadirskem poletju od dvanajstih delovnih akcij, ki so se končale nekoliko prej. Tako so tudi v brigadirskem naselju Muta utihnili sproščeni in vedri brigadirski glasovi, utihnila je njihova pesem in smeh, krampi, lopate ter ostalo orodje sameva. Brigadirsko poletje na akciji »Kobansko 83« je za sedem mladinskih delovnih brigad iz skoraj vse Slovenije končano. Spuščena je slovenska trobojnica kot znanilka lepše in boljše prihodnosti krajem in ljudem Pernic in okoliških zaselkov. Kljub temu, da brigadirji odhajajo, da se je naselila tista puščobnost, da je nastala neka Praznina, kajti ljudje so se navadili briga-dirjev, pa ostajajo rezultati njihovega deta. Veliko, veliko opravljenih delovnih ur (govorimo lahko v tisočih), izkopano nešteto kubikov zemlje, ki je prepojena z znojem brigadirjev in ne nazadnje tudi ponos ter zadovoljstvo v slehernem brigadirju, da je po svojih najboljših močeh pomagal graditi in ustvarjati Pernice oziroma, da je kopal vodovod. Brigadirjev se bodo s hvaležnostjo in spoštovanjem spominjali kmetje, saj jim je bila njihova pomoč zelo dobrodošla, pomnili jih bodo ljudje Ožbolta, kjer so prav tako kopali vodovod. Še najlepša in hkrati najtrdnejša pa je bila vez Uled brigadirji in enoto milice na Muti, kjer se je ob zaključku akcije podpisala tudi listina o trajnem sodelovanju, listina, ki pa je hkrati bila plod vzornega sodelovanja med mladimi na akciji in postajo milice. Mi odhajamo, ostali pa so spomini na Vse tisto lepo, kar lahko občutiš in doživiš |e na akciji, spletlo se je veliko novih prijateljstev in poznanstev ter tudi misel, da Pomeni ne biti brigadir biti prikrajšan za 'tel mladosti, za tisti njen najlepši del... Akcijo »Kobansko ’83« je zaključil vodja centra za mladinsko prostovoljno delo pri BK ZSMS Tone Anderlič, ki je med drugim dejal: »Težko je v kratkih besedah °P'isati letošnjo brigadirsko sezono, vendar bi bilo kljub temu potrebno, da danes, ko Zapiramo drugo republiško delovno akcijo, °cenimo uspešnost brigadirjev na letošnjih akcijah. Kljub nekaterim težavam v prijavah so brigadirji s svojim delom in svo- jim elanom dokazali in dokazujejo, da so sposobni uresničevati program, ki je bil sestavljen za letošnje delovne akcije. Mladinske delovne akcije se dokazujejo v našem sistemu kot dobra šola za mlade, ki skozi mladinsko prostovoljno delo spoznavajo nove kraje, spoznavajo nove kulturne oblike udejstvovanja ter se seznanjajo s temelji našega političnega sistema. Na svojstven način organizirajo interesne dejavnosti, jih tako izvajajo in tudi ocenjujejo. Aktivnost brigadirjev, ko odhajajo z mladinskih delovnih akcij, nikakor ni zaključena, temveč se bo nadaljevala v sre- dinah, kamor odhajajo. Letos je šlo skozi mladinske in zvezne delovne akcije v Sloveniji prek 5000 mladih, bilo je opravljenih prek 600 tisoč norma ur, veliko mladih pa se še bo do ‘konca leta udeleževalo nič koliko lokalnih delovnih akcij, ki pa so prav tako pomembne oziroma imajo svoj ekonomski smoter.« Naj tale zapis strnemo z besedami, ki so bile napisane na enem od brigadirskih stenčasov in ki hkrati veliko povedo: »Akcija je največji in najlepši izpit, je velika šola samoupravljanja, bratstva in enotnosti, v kateri se negujejo in ohranjajo tradicije naših padlih sinov za svobodo domovine. Je kaplja življenja na dlani mojega vrstnika, padlega med narodnoosvobodilnim bojem. To je tisti zamišljen svet, ki ga lahko doživiš le na akciji, svet, ki je toliko moj kot tvoj ...« Silvo Jaš Kitara je med »»—«| brigadirji vedno fU priljubljena Dan mladosti in (javna razprava o tem, kaj je in kaj naj bo) Na osnovi sklepa predsedstva in odbora za proslavo meseca mladosti poteka javna razprava o konceptu obeleževanja meseca mladosti. Dosedanji koncept: (na kratko) štafeta mladosti — simbol bratstva in enotnosti — starta vsako leto iz druge republike, obide vse občine in krajevne skupnosti v Jugoslaviji in konča svojo pot na centralni prireditvi v Beogradu, kjer jo poslednji nosilec (ki je vsakokrat iz druge republike in vsakokrat drugega socialnega porekla) preda predsedniku zvezne konference ZSMJ. Povsod ji priredijo slovesen sprejem, kulturni program, ki se ponekod podaljša v praznik, veselico, »fešto«. Vsebino bi bilo mogoče na hitro razčleniti takole: — simboličen pomen — povezanost, bratstvo in enotnost vse jugoslovanske mladine, — manifestativen — gojenje revolucionarnih tradicij (povezovanje z dogodki iz revolucionarne tradicije in tradicije štafete same), — praznik mladih — kultura, šport, zabava. Je dosedanji koncept preživet ali ni? Razprava je torej odprta, ne da bi kdor koli dal kakšne smernice o tem, kakšen naj bi bil novi koncept — ne zvezni odbor za proslavo meseca mladosti ne zvezno predsedstvo, ki sta razpravo odprla, ne predsedestvo RK ZSMS in ne center za interesno-prostočasno aktivnost, ki je bil za to zadolžen in logično — tudi posvet ne. Zakaj? Tisti, ki v sedanjem konceptu ne vidijo ničesar spornega ali preživetega (preveč razkošja? prisiljenega? odmaknjenega od življenja? izpraznjenega? pompoznega? »socrealističnega?«) o tem sploh ne razmišljajo, tisti, ki o tem razmišljajo, pa so takoj pred dvojno uganko: O Javne razprave o mladinskem turizmu Poletje se izteka — izteka se tudi čas turizma (poletnega), počitnic, dopustov — in zdaj je najboljši čas, da naberemo izkušnje in ideje, ki jih bomo lahko uspešno uporabili v javni razpravi o mladinskem turizmu (javna razprava se v teh dneh, ko to prebirate, izteka) ob okrogli mizi. Pot do boljšega turizma je tudi mladinski turizem Za naše gospodarstvo, o katerem smo razlili že obilo črnila, da bi povedali, v kako hudi krizi je, bi lahko turizem bil — Kako »kritizirati« koncept, ne da bi »bilo to razumljeno kot kritika tistega, kar naj bi štafeta predstavljala in marsikomu izmed mas tudi v resnici predstavlja? — In kaj poleg radikalne rešitve (ukinitve? mogoče pomeni v zameno?) (vsa taka razmišljanja gredo v bistvo v preteklost) da bi štafeto dejansko nosili, da ne bi šla v vse občine, da bi »decentralizirali« centralno prireditev. O dnevu mladosti in o štafeti imate besedo vi — mladi Kaj pa mladi — saj navsezadnje gre za vašo (našo skupno) štafeto. O tem funkcionarji iz »črnih avtomobilov« le ugibajo, vtisi pa so najrazličnejši! TOREJ, CE JE RES JAVNA RAZPRAVA — POSKUŠAJMO TUDI MI POVEDATI SVOJE MNENJE! prava nebeška mana, če bi iz njega znali iztržiti kar največ in to kar najbolje. Marsikdaj nam namreč manjkata čut in posluh za razvoj te panoge — kar bi marali privzgojiti že otrokom. Potrebujemo namreč več iznajdljivosti, potrpežljivosti, prijaznosti — skratka topline, kar pomeni marsikaj, kar terja (na žalost) več finančnih sredstev. Prav pri tem pa ima lahko veliko vlogo mladinski turizem, na katerega smo pri nas, v veliki želji po razvoju celotnega turizma in v hotenju po pridobivanju čimveč deviz, vse preveč pozabljali ali pa ga puščali ob strani. In prav o mladinskem turizmu, tesno povezanem s celotnim turizmom kot pomembno panogo, želimo govoriti na jesenski okrogli mizi, ki bo epilog — upamo — široke javne razprave. Na voljo ni veliko sredstev Pri tem nam mora biti jasno, da nimamo veliko sredstev, s katerimi bi lahko pospešili razvoj mladinskega turizma. Zato pa moramo izkoristiti čimbolj racionalno vse, kar imamo na voljo. Treba se bo z večjim posluhom lotiti dela — reorganizacije obstoječega — kajti v tem trenutku gotovo ne bomo mogli izgrajevati novih kapacitet mladinskega turizma: in prav to dejstvo mora biti rdeča mit za okroglo mizo in pot za iskanje rešitev. Sami bomo morali vzeti niti v roke in dobro izkoristiti vse — nekatere že propadajoče ali slabo zasedene — nočitvene kapacitete. Pri tem se moramo povezati z vsemi, ki se na tem področju kakorkoli zavzemajo za mladeg3 človeka: s šolami, društvi in družbenimi organizacijami, prevozniškimi podjetji, de-lovnimi organizacijami... Izkoristiti to, kar imamo Mladinski turizem torej vse bolj stagnira: praktično skoraj nimamo nočitvenih kapacitet, čeprav v resnici to ne drži, saj je tu vrsta dijaških domov, v sezoni nezasedenih sindikalnih domov, gozdarskih ko* slabo zasedenih tabornih prostorov, odmaknjenih planinskih postojank — kamor bi mlad človek, željan novosti, po malem tudi pustolovščin, rad šel — pa mu je naj' večkrat nedostopno in neznano. Centri za mladinski turizem Predvsem se torej moramo angažirati Prj evidentiranju počitniških kapacitet, Prl njihovem združevanju v enotno ponudbo (združevanje v centre za mladinski turizem), kjer bi mladi na enem kraju izvedeli za vse možnosti letovanja, zimovanja> gozdovanja, taborjenja, šole v naravi. mladinskem furizmu Kako globoko še? OD TU IN TAM Odhod na delovišče Ob dnevu graničarjev je bilo povsod slovesno ter svečano. Predstavniki družbenega in političnega življenja ter Zveze rezervnih vojaških starešin so obiskali čuvaje naših meja ter jim čestitali za njihov praznik. Mladi v železarni smo zadolženi za karavlo na Sonjaku in tako, kot je navada ob praznikih, smo jih obiskali tudi tokrat. Deležni smo bili izredno gostoljubnega sprejema ter pogovora z njimi, predstavili so nam svoje delo, kako preživljajo prosti čas. Z graničarji smo se pomerili še v nekaterih športnih panogah ter se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju v prihodnje. Vojaki bodo tako v kratkem gosti železarne, kjer si bodo ogledali del proizvodnje ter se seznanili s samoupravnim in po- pa tudi tisti, ki bi se morali, pa se ne. Dobro bi bilo, če bi zaglodali v to kost tudi mladi po občinskih konferencah ZSMS — predvsem v centrih za preživljanje prostega časa. Javna razprava bo potekala do jeseni, ko se bodo na okrogli mizi strnile vse naše želje, definirale naj bi se naloge na tem področju in določili bi tudi konkretne nosilce 'in roke za izvršitev teh nalog. Sicer imamo organizacijo — Počitniško zvezo — katere prva dejavnost pomeni Prav razvijanje turizma za mlade. V njenem okviru deluje v Sloveniji pet centrov za mladinski 'turizem (Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Celje, Maribor), ki pa nikakor niso v zavidljivem položaju. Ti centri mladim ne morejo ponuditi kaj več od običajnih turističnih ‘agencij, ki jim je seveda prvi cilj dohodek. Danes je edina ugodnost, ki jo nudijo ti centri — regres, pa še ta ugodnost se ;iz leta v leto postavlja pod vprašaj, ker sredstev zmanjka že pred iztekom leta. Centri za mladinski turizem bi morali biti v vseh regijah, nuditi pa bi morali mladim čim več: sleherni posameznik ali skupina bi morali najti v takem centru zase primerno ponudbo. To pa pomeni, da bi morali dodobra preučiti učne progra-me in izdelati široko ponudbo za ekskur-Zlie in izlete, možnosti nočevanja, tabor-lenja ..,, dokopati se do celotnega sistema Popusta. Okrogla miza: epilog, ki naj razgrne vse n®se želje in naloge na tem področju Treba je itorej izpeljati — kljub počit-nicam ali pa prav zato — široko javno razpravo, da bi resnično kvalitetno dorekli Pase teze, izrazili naše želje in potrebe, 'ta bi skupaj poiskali poti, ki bi nas pripeljale do želenih rezultatov. Želimo takšno lavno razpravo, v katero bi se vključili Vsi> ki se za mladinski turizem zanimajo, 13. POHOD AVNOJ 1983 One 2. 7. 1983 se je pričel tradicionalni jubilejni pohod AVNOJ 83. Jubilejni Zato, ker je ravno letos minilo 40 let, od-kaf je naša SLOVENSKA DELEGACIJA °bšla na svojo in našo zgodovinsko pot. , Že trinajstič po vrsti so se zbrali mladi lz vse Slovenije, da v počastitev naših ustvarjalcev domovine prehodijo njihovo pot v miru. Tudi naša OK ZSMS občine Ravne je za ta pohod določila dva predstavnika — Bena Kotnika iz železarne Ravne in Slavka Bezjaka iz rudnika Mežica. 2. julija se je pričel svečani pohod mladih Slovenije. Ze na samem začetku nas Letošnji »avnojevci« je pozdravil nekdanji udeleženec tega zgodovinskega pohoda tov. Marijan Brecelj. Predal nam je prapor mladih pohodnikov Slovenije in podali smo se na pot. Naša 14-dnevna pot je bila precej razgibana. Del poti smo se vozili, nekaj pa tudi prehodili — prek 220 km. Naj večj i poudarek smo dali zgodovinskim objektom in njihovi pomembnosti. Skozi ves pohod se je vila nit prijateljstva in razumevanja. Najbolj so nas razveseljevali domačini, ki so nas povsod prijetno sprejemali. Ogledali smo si vrsto muzejev, od katerih je vsekakor izstopal muzej v mestecu Jajcu. Vreme nam je bilo naklonjeno, poznala pa se je tudi fizična pripravljenost posameznikov, ki je bila tokrat zadovoljiva. Ob zaključku svojega kratkega poročila bi želel poudariti le še to, da je imel ta pohod širši pomen in je bil obenem za mlade manjša politična šola, saj smo imeli tudi vrsto predavanj. Vsekakor pa je bil pečat tega pohoda prijateljstvo in sodelovanje. litičnim življenjem ter organiziranostjo tega v železarni. * V Mavrovem v Makedoniji bo od 21. do 23. septembra .potekalo srečanje mladih jugoslovanskih železarn. Gostitelji srečanja so tokrat mladi železarne Skopje. Vsi udeleženci se bodo pomerili v športnih panogah, pa v kviz tekmovanju ter kulturnem programu. Iz slovenskih železarn se bo srečanja udeležilo 50 mladih, to pa jim bo hkrati tudi nagrada in vzpodbuda za njihovo delo v ZSMS. Važno Meseca julij in avgust sta bila take sorte, da sta tu in tam pošteno zakurila naš organizem in nam je od pasje vročine v potokih lilo po vsem telesu iz vseh por in odprtin, ki jih premoremo. Drugič spet nas je prezeblo kot cucke in smo šklepetali z zobmi, da nas je bilo mogoče že na daleč slišati. Pravijo sicer, da sta oba navedena meseca dopustniška, pa vendar na osnovi velespoštovanih gospodarskih bacilov, katerim menda ni znana terapija, tega ne bi smeli trditi. Še posebej bodo to lahko rekli tisti, ki so si kljub številnim Milkinim darilom privoščili morje iin so se vrnili domov finančno impotentni, pa čeprav velja to le za večne garače — t. i. delovno ljudstvo, ki so molzne krave tako ali tako skozi celo leto in ne samo v mesecih juliju in avgustu. Če pomisliš, sta bila oba meseca vsebinsko izredno pestra, saj so že v mesecu juliju močno eksplodirale cene in okužile ljudi. In tako bi bilo nujno misliti na to, da se v vse medicinske »bukve« označi kot najvažnejši vzrok mehčanja možganov neverjetna eksplozija cen. Kar smilijo se mi tisti, ki so vendarle uspeli priti na morje, V septembru se bo ponovno pričelo med mladimi v železarni razgibano življenje na vseh področjih. Po dopustniškem zatišju bodo mladi začeli urejati in čistiti okolico reke Meže skozi železarno, z mladimi iz rudnika Mežica se pripravljajo na športno srečanje, prav tako pa bo še tekmovanje v pesmi, besedi in spretnosti pod geslom »Ti-to-revolucija-rnir«. Mladi se bodo vključili v vse aktivnosti, ki potekajo, skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami železarne. S. J. optimist pa jih je potem kakšna meduza opekla v siromačka (mislim na moški spol) in so si ženske morale kljub sezoni toplesa skrbno zaščititi svoje inačice. Še nekako najbolj pretresljiv pa je bil prav gotovo nogometni prestopni rok, kjer so si kljub opozorilom, da je treba varčevati, spet delili stare (na srečo še stare) milijarde in stanovanja, seveda opremljena, ne da bi bilo za opremo le-teh dajati posebne dinarje, imenovane dinarji deviznega izvora. Kulturnega področja se je bolje ogniti, saj bi natančno lahko opredelili nesrečnike, ki so srčno upali, da si bodo na TV po napornem delavniku razvedrili svoje utrujene možgane, pa so morali reveži prenašati »govorne« oddaje, ki menda bistrijo dušo in jo »bogatijo«. Pravzaprav pa si bi lahko že zdavnaj optimistično rekli, da če že moramo jesti polento in prti kavo iz časov naših babic, zakaj potemtakem ne bi gledali filmov, ki so jih gledali naši dedki. Nerazumljivo se zdi, da kljub barvnim televizorjem še vedno vse vidimo črno-belo. In nazadnje bo vendarle še najbolje prestopiti prag kakšne kapelice in na koncu molitve očenaša reči: »In odpusti nam naše dolgove!« Če si pa optimist, boš dočakal tudi to, da bo oče morda res odpustil tudi dolgove, čeprav ... Saša Demokratizacija odnosov v ZSMJ Posvet predsednikov in sekretarjev občinskih konferenc ZSMS, ki je bil v Ljubljani, je dal vsem nam možnost, da se ze v začetku javne razprave o demokratizacij1 odnosov v Zvezi socialistične mladine Jugoslavije pogovorimo o uresničevanju frontnosti v ZSMS in drugih nalogah, ki smo si jih zastavili na kongresu. Spregovorili smo o kopici problemov, k1 se v naši organizaciji pojavljajo. Zelo pomembno pa je, kako se bomo organiziral1 za čim širšo razpravo, ki bo trajala še ves september. Nikakor ne razmišljajmo na glas, temveč oblikujmo ocene o storjenem, še bolj pomembno pa je, da spregovorimo kritično o tej naši organizaciji, ne le v osnovnih organizacijah ZSMS, temveč nasploh vsi mladi, če smo organizirani ali Pa ne. Dajmo možnost tudi tistim mladim lju' dem, ki se iz najrazličnejšh razlogov ne vključujejo v delo ZSMS, vzpodbudimo jih, da nam povedo, kaj o tej ZSMS mislijo- MISLI Tudi geniji so zmotljivi, sicer bi bili bogovi. * Če ti je obraz všeč, postane človek dober, še preden se tega zave. * Treba je znati izgubiti eno polovico življenja, da bi dobro izkoristil drugo. Mali zidar Zastava se bo spustila Delavci o tem in onem , V juniju smo v železarni začeli z lavno-minenjsko raziskavo, ki ima naften osvetliti -problematiko informirajta v naši delovni organizaciji. Obdelava je še v teku .izpisali pa smo mne-jjla -in komentarje tistih anketiranih delavcev, ki so se potrudili in jiih zapisali (izpisana so iz 368 anketnih vprašalnikov). Pogosto so -to mnenja Posameznikov in nimajo širše veljave; gre pa za naše sodelavce, ki nas njihovi pogledi prav gotovo zanimajo in vzpodbujajo k razmišljanju. PROBLEMI V TOZDU Vprašali smo, kateri problem v to-je najbolj pereč in iv nadaljnjem skusali izvedeti, kje in kako smo o hph informirani. Dobili smo naslednje izjave; .Delovni čas (10); osebni dohodek ki’- Pres,kthljenost (22); slabi medvojni odnosi (21); slaba organizacija dela (13); nagrajevanje po delu (12); slaba delovna disciplina (7); zaostajale Pod planom proizvodnje (11); sla-P* stroji — delovno orodje (16); ka-ovska problematika — neustrezna struktura delavcev (31); neprimerni &ri (31); in garderoba (8); slaba družbena prehrana (8); škart (3); sla-informiranost (6); težki delovni PPg°]i (8); padanje standarda; obču-ek nemoči delavca, slabo zanimanje 2.,..^ei° (2); mala produktivnost na »h mestih; slaba dejavnost DPO JrjR) in sodelovanje vodilnih kadrOv z ,.rv3; preobširna in prepozno dostav-lena gradiva; beneficirana delovna do-(2); forumsko delo sindikata; ne-pveščenost o delu organov upravlja-"Jg; socialna varnost (2); invalidska Problematika; poslovni rezultati (5); sdunno delo; dobavni roki; uvoz re-'dtvnih delov in reprodukcijskega ma-eWala (2); dogovarjanje; neaktivnost ,a zborih delavcev; zaposlovanje stro-ovrio usposobljene mladine; adjusta-bolniški izostanki (3); preveč ad-thhustradje (4); delo na štiri izmene J~); samoupravljanje; slaba povezanost Jhhd delavci in vodilnimi kadri (3); alkoholizem; neurejeno okolje (2); pre-“ftlhen ostanek akumulacije; prezračeni® proizvodnih prostorov (2); slabo l, .tv°; izgradnja nove tesarske de-vtuce; izvoz; dopust (2); jjomanjka-le naročil (2); nizke cene proizvodov; sestankov; visoke norme (2); °kacijska razmestitev oddelkov po že-P^ami; investicije naj bodo koristne; PPhianjkanje čistil. — KAI NAS TARE v BIVALNIH OKOLJIH P težavah v krajevnih skupnostih so "hketiranci navajali: Nezadostna preskrba z osnovnimi vl]enjskimi potrebščinami (42); ne-felenc ceste in prevoz (56); ni trgo-(lft? varstvo otr°k (32); ni trafike zaposlovanje (3); neurejenost *t°lja (24); slaba obveščenost (12); ,.foška igrišča (12); stanovanjski pro-(8); telefonska napeljava (8); ne-htteresiranost ljudi za probleme (4); (.^hhtlo denarja (6); ni šj»rtnih igrišč ' '! plinovod; ni telefonske govorilni-j®.M); kulturni dom (4); neurejenost gtisč (4); prehod za pešce; slaba ko-.hhikaoija (3); urbanistični načrt grad-1® naselja (2); nova jx>šta; krajevni j/fhoprisjjevek; preambiciozni progra-].l> razsvetljava (2); vodovod (2); par-jtišče (4); -neredno odvažanje smeti; .p'P; dim; preveč administracije; ure-j.. v avtobusne postaje (6); šola; rev-ltla: kopališče; ogrevanje — centralna kurjava; individualne gradnje (2); slab TV sprejem; premalo kulturnih dogodkov (2); gluha ušesa občinskih organov in SKIS; neorganiziranost delegatov SIS; delo z mladino (2); slaba udeležba na zborih krajanov; delegatski sistem; sldbo sodelovanje na relaciji hišni sveti — SIS (KS); ni prostora za sestanke; ureditev hudournika po celem naselju (2); zagotoviti uspešno delo potrošniškega sveta; slabe gostinske usluge. O INFORMATIVNEM FUŽINARJU a) Ocenjevanje našega glasila IF mi je v glavnem všeč, kar me ne zanima, ne berem; preveč je visoko strokovnih člankov, kar ne pritegne poprečnega delavca; malo je intervjujdv z delavci v najtežjih pogojih dela; je premalo življenjski; preveč je športa; pisati o stvareh, ki so koristne in izvedljive; preveč je polemik med posamezniki; več konkretnih odgovorov na vprašanja (2); predstavitev umetnikov amaterjev; preveč člankov od strokovnih služb, premalo od delavcev; članki so enostranski, večkrat celo neresnični; nesmiselni podnaslovi pod fotografijami; članki so preskopi, premalo natančni; preveč pisanja o tozdih, ki niso jx>membni (DS); zanimiva je bila rubrika — intervjuji posameznikov s fotografijami; občasni intervjuji z občinskimi možmi; zadnja številka Fuži-narja je bila najboljša; dovolj je člankov, če se zanimaš zanje. b) Anketiranci želijo več pisanja v IF: O delu in življenju delavcev (22); o delovni disciplini (2); o osebnem dohodku (21); o poslovanju drugih delovnih organizacij (18); o izgradnji doma v Portorožu; o delu potrošniškega sveta; o dohodku v KS in občini (8); o aktualnih problemih; več predstavitev tozdov; o varstvu delavcev (2); o šjx>rtu (7); o založenosti trgovin; o kulturi; o kadrovsko socialni problematiki (5); o doseganju rezultatov z osebno prizadevnostjo -posameznikov; o ETS; o delu DPO; o izgraditvah infrastrukture za plačane samoprispevke; o aktivnosti sindikata; o problemih nabave in prodaje (4); o inovacijah in tehniki (4); o delu SKIS in razpolaganju z družbenim denarjem; o doseganju finančnih planov v tozdih; o nabavi surOvin in repromaterialov; o čistem dohodku, o nivoju standarda v SOZD; o neplačanem delu; o javnem mnenju; o organizaciji dela; o dognanjih strokovnih služb; več informacij prek INDOK centra; dodati nekaj humorja in križanko (6); dodati karikature in šale z aktualno vsebino; več člankov o perečih problemih v tozdih (4); več o tem, kje slabo delajo; več poročil o življenju ljudi izven delovnega časa. KAKŠNE SO OZIROMA NISO NOVICE a) Mnenja o Novicah Takšna oblika Novic je najboljša, druge informacije so v IF (5); mis-lim, da so Novice najcenejše, najbolj popularne in tA najširši krog razumljive; stvari se duplirajo v IF in Novicah; odgovori so preveč posplošeni in neobjektivni; nekatera dogajanja zakrivajo; dezinformacije o službenih potovanjih in prihodih na delo -ter predčasnih odhodih; Novice so mala osvežitev; Novice naj bodo novice, ki zanimajo delavce, ne pa oblika politične agitacije; pišete le pozitivne stvari; iz- hajale -bi lahko enkrat tedensko; na štiri liste papirja ne bo možno kaj več napisati; ostanejo naj takšne, kot so; Novice so mi všeč, ker so kratke in jedrnate. b) Več objav: O vseh mogočih informacijah v skrajšani obliki (4); o osebnem prispevku; o delu DPO (2); o likvidnosti DO; o standardu; o preskrbi (6); o športu; o normah in osebnem dohodku; o poslovnih rezultatih (8); o raznih prireditvah (2); o delu v TOZD in KS (5); o boljši zavzetosti za delo; o delovni disciplini; o gibanju OD v Jugoslaviji; o odpiranju novih delovnih mest; o OD; o inovacijah; o zamujanju na delo; o zdravstvenem stan-ju delavcev; več o delu potrošniškega sveta in DS; o izgradnji počitniškega doma v Portorožu; več vesti o KS; o stabilizaciji; o disciplini; obširneje poročati o novih tržiščih, možnostih in navedbe konkretnih rezultatov predvsem v izvozu na konvertibilna tržišča (2). Razglasna postaja Radio je gotovo najbolj razširjeno sredstvo javnega obvačšanja in bi tudi v naši DO moral odigrati svojo vlogo. Težave so tudi tehnične narave. Mnenja nekaterih, ki jih je tokrat manj, so naslednja: Ne slišimo razglasne postaje (4); informativne oddaie so preskope; ozvočenje je zelo nerodno nameščeno, tako, da se ga bolj malo poslužujemo; ozvočenje je slabo zaradi strojev (6); slišim le na malici, a še to redkokdaj; so nezanimive in neaktualne; odgovorne osebe naj popravijo postajo; kadar jo slišimo, je tako razglašena, da ne slišimo, za kaj gre; v času malice vsako pomembno novico jasno in večkrat objaviti; izbor pesmi je v redu, pogre- šam več humorja; nerazumljiv govor — slab govornik; slišimo jih samo, kadar smo dopoldan v službi; v TRO ni razglasne postaje; vesti sploh ni, ker se predvaja sama glasba; več vesti o^ življenjski preskrbi; čas objavljanja ni primeren. OGLASNE DESKE — PLAKATI a) Ali pritegnejo vašo pozornost? Anketiranci so zapisali: Biti bi morali bolj pestri — upadlji-vi; včasih, če so zanimivi; ne, ker te podatke zvem iz Novic; navadno dobim rezultate poslovanja že z ustreznimi gradivi; najti je treba še druge oblike (2); ko gledam nedosežene plane produktivnosti, se bojim brezjJoselno-sti; so zelo slabo urejeni; rezultati poslovanja naj bi bili bolj enostavno podani, ker je same številke bolj težko razumeti; treba je objaviti mesečne finančne rezultate TOZD; ta način obveščanja ne bo prinesel vidnih rezultatov; ne ker so na neprimernih mestih; pravljice so za male otroke; informacije so včasih že zastarele; obveščanje je v redu, le gospodarjenje je slabo; biti morajo bolj slikoviti in duhoviti; poslovni rezultati naj bi pravočasno prihajali med delavce. b) Nekateri želijo več objav na oglasnih deskah: o rekreaciji (3); O sklepih samoupravnih organov in DPO (2); o kulturi (7); o preskrbi; o KS; o rezultatih dela v TOZD (7); o poslovnih rezultatih (6); o zastojih; o delu občine Ravne; o kvaliteti in nagrajenosti dela; o planih (2); o reševanju proizvodnih problemov. Klanci Nastop PANOJI To obliko obveščanja je komentiral ožji krog anketirancev. Se preredko uporablja; navadno ne piše kaj dobrega za današnji čas; pregledam le naslove, s podrobnostmi se seznanim že prej; naj ne bi bili ob izhodih iz 2R (3); ni panoja pri izhodu na železniški postaji; podatke lahko dobim kje drugje, ne pa na poti domov; sramota, da so panoji pred vhodom v 2R (zaradi drugih ljudi); panoji ob 2R niso primerni zaradi drugih ljudi; sramota za 2R, informirati se da tudi bolj učinkovito; so preveč vsiljivi; panoji pri vratarju nas nefvira-jo in razburjajo; panoji so nepotrebni in nezaželeni; te metode so preživele celo na Kitajskem in me pri nas zelo motijo. DOPISOVANJE V IF Da je to še trd oreh, kažejo tudi naslednje izjave: Trenutno imam za to premalo časa, v bodoče pa bi morda kdaj napisala članek o problemih, Id nas tarejo; premalo poznam dejansko stanje, tudi časa ni dovolj; pisati bi hilo treba pozitivne in negativne stvari; bi, če bi bila zagotovljena anonimnost, razen za uredništvo; sem, pa sem imel veliko nevšečnosti; nimam časa (4); dopisovanje zahteva točne in utemeljene podatke, zato ni lahko; nisem sposoben; vsak človek je za nekaj; bi, če bi objavili v celoti vse, kar bi napisal (2); piše se mnogo, malo pa dela; nimam talenta; za objavo dajem samo to, kar se tiče mojega dela, sicer pa tudi konstruktivna kritika ni vedno dobrodošla. O OBVEŠČANJU NASPLOH Mislim, da smo o vsem, kar se dogaja znotraj 2R, dovolj obveščeni, če se le zanimamo; uvedba krožne pošte tudi drugje; bolj urejene oglasne deske, malo manj sestankovanja in papirja, pa več discipline na vodilnih mestih; o gibanju kadrov in planiranju kadrovske p>olitike v srednjeročnem programu po tozdih; zapiski so pogosto zelo skrčeni; zbori del. skupine so prekratki, zato manjka časa za diskusijo; informacij je ddvolj, a se ljudje ne zanimajo; pogrešam resnične in poštene podatke (2); vedno se obravnava po določenem vrstnem redu, za drugo pa ne ostane časa ali pa se odlaga v nedogled; bolj razumljive in krajše obrazložitve samoupravnih splošnih aktov; razviti razglasno -postajo; razna predavanja, ki bi bila razumljiva za vsakega delavca (2); več razprav, kako bi bolj pošteno vrednotili osebni prispevek delavcev. INORMIRANOST NA SESTANKIH SAMOUPRAVNIH DELOVNIH SKUPIN Preveč se razpravlja o bolniških izostankih, to je stvar zdravnikov, ki bolniško predpišejo; več o odgovornosti, ki je žal samo m papirju in v kuvertah, premalo pa v delu; premalo o delu skupščine občine Ravne; spremljajoči tozdi premalo razpravljajo na skupinah; sindikat se premalo zavzema za delavce in se ne bori proti višanju cen ter nižanju standarda delavcem; le malokdaj se sestanejo na lastno pobudo, ampak le na direktivo, ki pride z »vrha«; več o odgovornosti za Delovna organizacija Koroški zdravstveni dom s svojimi tozdi v Dravogradu, Radljah, Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koroškem dosega vzpodbudne rezultate v stabilizacijskih prizadevanjih. Povsod pa so neke razumne meje, prek katerih pri varčevanju ne bodo mogli. Notranje rezerve S stabilizacijskimi plani se ubadajo od leta 1976 v skladu z letnimi priporočili. Nekaj let je bilo »moderno« varčevati z dnevnicami, potnimi stroški in reprezentanco, šele v zadnjem času je v naši družbi prevladalo spoznanje, da izmeček; porazna je disciplina; manjka obveščanje o proizvodnih kazalcih in o metodah nagrajevanja. ZBORI DELAVCEV IN OBVEŠČENOST Informacije so včasih zelo dobro pripravljene, a na žalost takrat, kadar je nekdo zares zainteresiran, da se stvar sprejme; včasih so informacije razumljive, včasih pa ne; sklene se eno, naredi pa drugo — v škodo delavcev; neuspeli referendumi naj se ne ponavljajo; planiranje ni v dosegljivih mejah, je neredno; stanovanjska politika, informacije niso dovolj pogoste; delavci so pozorni samo na večji OD, ne pa, da bi boljše delali; -pogosto so informacije nerazumljive zaradi učenega izražanja; gradiva često prihajajo prepozno; ne upoštevajo se želje delavcev, na zborih dobivajo le direktive; več sodelovanja z občinskimi organi pri preskrbi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami (2); statuti, pravilniki so preveč zapleteni in nam nerazumljivi (2); sistem delitve OD je preveč zapleten; govorimo le o pozitivnih stvareh; premalo o problemih posameznega oddelka; premalo časa -imamo za razmišljanje. Samo Šavc je stabilizacija drugje. Pri tristotih starih tisočakih planirane reprezentance, kot jo imajo na Ravnah, se ne da privarčevati milijarde. Porabo materialov omejujejo, kar se da, vendar je rast cen le previsoka in vedno ponovno izniči prizadevanja. Uspešno so znižali izdatke za dežurstvo in nadure, ki znaša v KZD leta 1981 7,5%, leta 1982 pa le še 6,2%. Stabilizacijski plan predvideva le še 5% mase v te namene, v tozdu ZD Ravne pa le 3,6%. V delovni skupnosti so od leta 1978 do sedaj zmanjšali število zaposlenih. Delež celotnega prihodka, ki ga tozdi odvajajo za delovno skupnost, pa se je krepko zmanjšal od leta 1977, ko ie znašal 11—14 %, na 6,6—7,8 % v letu 1982. Najcencjši so ... Drugo področje varčevanja, ki ga skozi programe narekujejo občinske zdravstvene skupnosti, so izdatki za zdravila, prevozi z reševalnimi vozilj. pa -pošiljanje v bolnišnico in k specialistom. V Sloveniji ugotavljajo, da na Ravnah še preveč hodimo k specialistom in se preveč vozimo z reševalnimi avtomobili, pri porabi zdravil pa smo najcenejši. V letu 1982 je bila poprečna vrednost recepta v SRS 131 din, na Ravnah pa le 106 din. Ali P°" datek, da je zdravnik poprečno v Sloveniji predpisal zdravil za 79,5 starin milijonov, v delovni organizaciji Koroški zdravstveni dom pa za 52 starih milijonov letno. V Koroškem zdravstvenem domu ugotavljajo, da na tem področju ne bodo smeli še bolj. varčevati, če bodo hoteli nuditi zavarovancem kvalitetno zdravstveno varstvo. Sicer pa je zdravstveno stanje zadnja leta na Ravnah v primerjavi z republiškimi kazalci ugodno. Splošna umrljivost dojenčkov je -na Ravnah nižja od republiške, odsotnost z dela (sta* lež) prav tako (medtem ko je bilo * leta 1981 obratno), nadalje je republiško poprečje 2,2 obolenja na zavaro vanca letno, na Ravnah pa znaša neka) čez 1,6. Na področju preventivne zdravstvene dejavnosti so med najboljšimi v republiki, tako pri številu storitev kot po uspehih, kar se posebno odraža Prl umrljivosti dojenčkov in zdravstvenem stanju mladine. Le četrtina denarja za osnovno zdravstvo Vsi vemo, da izločimo kar lep dele2 denarja za zdravstvo, manj pa vcfflo, da dobi osnovno zdravstvo v občini >e okrog četrtino vsega denarja. Ostalo gre za bolnišnice, zdravila, denarna nadomestila in druge odhodke. Za količino denarja se dogovorijo že ob začetku leta — ta omejena sredstva Pa ustvarijo situacijo, v kateri za več d"* ni večjega dohodka, ampak (ob večjih stroških) manjši osebni dohodki. Poglejmo si, kaj se da narediti za ta denar. Podatki za leto 1982 kaze)0’ da -je bil vsak občan ravenske občine 6,7-krat v splošnih ambulantah oz. r imel hišni obisk, zobne ambulante P4 Start Kako gospodarijo pri sosedih Kmalu bo jesen ,e_ obiskal0 26.600 odraslih oseb in 0 šolarjev, kjer so dobili 'okrog , .000 zalivk in 3700 proteričnih iz-i ’ pa pre^ ^300 patronažnih Diskov, 4600 babiških. 4100 obiskov /■Se na domu, 275.000 storitev v la-D°rat°rijih, 43.000 storitev v fiziote-taPiji, 35.000 storitev na rentgenu itd. , Ko so retrogradno izračunali, koliko ~®Darja od planiranih sredstev pripada pravljenju na zavarovanca, so dobili romno številko: 176 starih tisočakov Da enega v splošnem zdravstvu in še ~ tisočakov na zavarovanca v zobo-ipavstvu. Hitra računica pokaže, ko- Predstavlja ta denar. Poglejmo si pbozdravstvo! Samo kovina za eno Kronico iz poceni materiala (2 g kovici stane 88 starih tisočakov, kaj pa pralpmateriali in delo ljudi... Ali tugače: za eno zobno prevleko se po-ahl denarja za 3—4 zavarovance, za .ptiček pa za 15—20 ljudi. Torej rpočeno število ljudi ne bi smelo priti R? kakršnekoli usluge. Te milijarde, ki D dobi Koroški zdravstveni dom, to-D| niso tako velike. Za letos so pri-j/alt Koroškemu zdravstvenemu domu k rast materialnih stroškov za 20°'n, jp Pa pri visoki inflaciji ni dovolj, akršnokoli širjenje dejavnosti ne bo pDŽno. Za celotno zdravstveno varstvo 'e bilo lani porabljeno 6900 din na varovanca, v Sloveniji pa poprečno 00 din, kar je precej več. Torej so poceni. En dan zdravljenja v bol-šnici pa stane od 2000 navzgor — as'h tudi star milijon. Kadri, OD, regresiranje ... V delovni organizaciji Koroški zdrav-peni dom združuje delo 445 delav-rch pa skoraj 200 v ravenskem ypu, kjer dela 30 zdravnikov (6 v k Datni ambulanti) in 14 zobozdravni-Vp (štirje v šolskih ambulantah). Tpb močni kadrovski politiki še ved-|- Potrebujejo zobozdravnike. Prise-*®Dot radi fluktuirajo, domačini pa se Jktično ne odločajo za študij stoma-°8ije. Nekaj splošnih zdravnikov, ki niso njihovi štipendisti, brez novih kapacitet ne bodo mogli zaposliti, ravno tako medicinskih sester. Kar pa zadeva dodatne specialiste, po domeni delitve dela ne spadajo v splošno zdravstvo in bi morale zanje poskrbeti bolnišnice na svojih oddelkih. Za osebne dohodke porabijo v delovni organizaciji Koroški zdravstveni dom 45—50 % celotnega prihodka. Čisti OD na zaposlenega Iv preteklem letu za vse oblike dela (tudi dežurstva) je v ravenski organizacijski enoti znašal 15.210 din, v prvi polovici letošnjega leta pa 16.500 din. Tako imenovana osnova, računana brez delovne dobe, pa znaša: — za srednjo medicinsko sestro, zo-botehnika 14.000 din 6803 Bošnjakovič R., Redukcija buke 1981. 6804 Kavčič B., Samoupravna organizacija dela 1982. 6805 Samoupravljanje — put osloba-djanja rada 1981. 6806 Berden A., Družbenolastninska in premoženjska razmerja 1982. 6807 Dugi Z., Lovreček I., Osnove ke-mijskog računanja 1973. 6808 Biškup J., Osnove javnog komuniciranja 1981. 6809 Herak J., Repetitorij opče i organske kemije 1980. 6810 Aristarko G., Istorija filmskih teorija 1974. 6811 Imami Petrit, Filmski scenario u teoriji i praksi 1978. 6812 Hulke Malcolm, Pisanje za tele-viziju 1978. 6813 Sparer Z., Uh, ta matematika 1977. — za višjo medicinsko sestro 16.460 din — za zdravnika 23.390 din — za specialista 25.400 din Regres za letni dopust znaša 2500 din, starši, ki so upravičeni na otroški dodatek, prejmejo še nekaj zraven, ostali otroci pa regresa ne prejmejo. Počitniškega doma ne premorejo, pomagajo si s šestimi počitniškimi prikolicami, ki so last temeljnih organizacij. Celotne stroške letoviščarji krijejo sami, tudi del amortizacije. Ta zapis je nastal po pogovoru z direktorjem delovne organizacije Koroški zdravstveni dom, specialistom socialne medicine Francem Ivartnikom. Samo Šavc 6814 Adler Irving, Matematika od zlatnog reza do nauke o skupovi-ma 1974. 3587/550 Rak I., Legat J., Vpliv raznih tehnologij na lomno žilavost 1981. 3587/551 Legat J., Določevanje lomne žilavosti z ustreznimi programi 1980. 6815 Gusel L., Zunanjetrgovinski sistem Jugoslavije 1982. 6816 Nikolič G., Pneumatsko upravljanje 1976. 6817 Jovičič M., Dimitrijevič L., Pri ručnik za konstruisanje alata za obradu deformacijom 1980. 6818 Šolaja V., Alati za obradu lima 1981. 6819 Devedžič B., Obrada metala de-formisanjem I II 1981. 6820 Jovičič M., B. Kršljak, Osnove konstrukcija alata i pribora 1968. 6821 Oberšmit E., Kresnik A., Prije-nosnici snage 1980. 6822 Prelog V., M. Škerbič, J. Kralj, Ekonomika organizacij združenega dela 1981. 6823 Uvod u mehaniku loma i konstruisanje sa sigumošču od loma 1980. 6824 Rus V., L. Sočan, S. Možina. Japonska od posnemanja do izvirnosti 1982. 6825 Romič S., Ljuskaste konstrukcije 1980. 6826 Petrešin E., Vodovodni sistemi 1980. 6827 Bratkovič F., Metode programiranja 1982. 6828 Vodovnik L., S. Reberšek, Dinamika sistemov 1981. 6829 Virant J., Zanesljivost računalniških sistemov 1981. 6830 Matko D., Zupančič B., Računalniški sistemi v vodenju procesov 1981. 6831 Duretič S., Ugovor o izgradnji in-vesticionih objekata. 6832 Queneau R., Vaje v slogu 1981. 3587/551 Wohinz J., J. Lamut, Nadaljnja predelava surovega magnetnega koncentrata iz rdečega blata 1982. 6833 Meluzin H., Elektrotehnika na lak način 1982. 6834 Grundler D., Uvod u mikropro-cessore 1982. 6835 Družba, znanost, tehnologija 1982. 6836 Ribarič M., Ribičič C., Kardeljeva zamisel družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema 1982. 6837 Jurman B., Človek in delo 1981. 6838 Hrnčič S., Verifikacija uporabnosti metodike Železarne Ravne 1981. 6839 Ferk S., Sredstvo in oprema za osebno varstvo pri delu kot ukrep za varno delo v DO 2R 1981. 6840 Štern I., Merjenje notranjih napetosti toplotno obdelanih jekel z uklonom rentgenske svetlobe 1981. NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI IZ GRADIVA INDOK CENTRA PROBLEMI S PREHRANO SREDNJEŠOLSKE MLADINE Medtem ko je prehrana predšolskih in osnovnošolskih otrok zadovoljivo urejena, ni rešerio financiranje šolske prehrane srednješolcev. Občinska skupnost socialnega varstva Ravne zato predlaga ustanovitev občinske komisije za pK' hrano Otrok in mladine. NOV ODBOR ZA INVENTIVNO DEJAVNOST Pri občinskem svetu ZSS Ravne so ustanovili odbor za inventivno dejavnost, ki bo z nasveti, kako urediti inovatorstvo po organizacijski plati, kako samoupravno-normativno oblikovati akte, nagrajevanje inovatorjev in podobno, pomagal k hitrejšemu razvoju te dejavnosti. ZASKRBLJUJOČE RAZMERE V DO KOROŠKI KINEMATOGRAFI PREVALJE Ker osnovna dejavnost (predvajanje filmov) ne pokriva vseh stroškov, bodo zmanjšali število predstav. Polovica delavcev zaradi nizkih OD prejema varstveni dodatek. Dodatne težave povzroča zahteva za odcepitev Kinematografov slovenj Gradec, kar bi zmanjšalo celotni dohodek DO. POVEČANJE DENARNE POMOČI S predlagano spremembo finančnega načrta se spremeni višina solidarnostnih sredstev. Tako bo od 1. 9. 1983 znašala denarna pomoč kot edini vir preživljanja 5.300 din (prej 4.650), kot dopolnilni vir se bo povečala na 2.750 din. STABILIZACIJSKI UKREPI V DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH Gospodarski položaj družbenih dejavnosti je kljub relativno velikim sredstvom neugoden. Delavci v tozdih družbenih dejavnosti morajo prevzeti vso odgovornost za oblikovane predloge in njihovo uresničevanje. Predlogi za za časno zmanjšanje programov v II. polletju bodo v razpravi septembra. Prea' nostna področja ostajajo socialno skrbstvo, osnovno šolstvo in zdravstvo. IZVAJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Občinska zdravstvena skupnost predvideva v 1. 1983 enak finančni zdravstvenega varstva, kot je bil realiziran lani. Ob polletju 1983 izkazuje O 9.353 tisoč din presežka prihodka, toda ocene odhodkov kažejo, da bodo tudi prekoračeni. MOŽNOST IZVAJANJA PROGRAMA SOCIALNEGA SKRBSTVA Skupnost bi z začrtanimi finančnimi sredstvi pokrivala potrebe, če bi ^ gospodarjenje odvijalo v okviru resolucijskih usmeritev. Ob padanju rea vrednosti osebnih dohodkov pa se pojavlja povečan pritisk na enkratne in n dopolnilne denarne družbene pomoči. POVEČEVANJE SOCIALNIH PROBLEMOV Naraščanje socialnih problemov je odsev razpada tradicionalnih odnosov I*1 vrednot v družini (pogostost razvez, alkoholizem, problemi starejših občanovi-Uspešnost boja proti vsem socialnim problemom je odvisna od aktivnosti drU benopolitičnih in družbenih organizacij ter društev. POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE V občini Ravne je prek 3490 uživalcev pokojnin in varstvenega dodatka-Pokojnine so nekoliko nižje od republiškega poprečja. (Vir: Referalne informacije INDOK centra občine Ravne št. 7/83) 6841 Demšar M., Vpliv sestave in strukture venitilskih jekel na 0.2 mejo in ostale meh. last. pri povišani temp. 1981. 6842 Camlek A., Detekcijski in korekcijski kodi 1982. 6843 Sheingold D. H., Transducer in-terfacing Handbook 1980. 3587/553 Bačič N., Ognjevarni materiali v jeklarstvu 1982. 6844 Wisserhof E., Diiwel G., Ener-gieeinsparung, Warmeschutz und Heizung 1978. 6845 Huč S., Poskus analize uspešnosti poslovanja TOZD vzmetar-na v sest. del. org. 2R 1982. 6846 Špiler F., Standardizacija v OZD. Cilji — dejavnosti — vplivi — organiziranje 1982. 3587/554 Wohinz J., S. Rozman, V. Prešern, Polindustrijski in industrijski poskusi izdelave sintetičnih peletov T-13 iz jedavca Rav-naja 1982. 3587/555 Jager R., Rozman S., Mavrič I., Raziskava možnosti koncentracije domače manganove rude za baterije in elektrode 1982. 3587/556 Debelak M., Livni in izolacijski praški I. del. 1982. 6847 Pantič D., J. S. Pešič, Elektronski merni instrumenti 1982. 6848 Pantič D. A., J. S. Pešič, Prime-na digitalnih integrisanih kola 1982. Kljub temu da samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti v ravenski občini v prvem polletju niso poslovale z izgubo (poslovale so na robu rentabilnosti), in da so že^ pred časom v svoje srednjeročne programe zapisale, da ne bodo uvajale novih programov in dejavnosti, so potrebe po storitvah družbenih dejavnosti še vedno večje od njihovih možnosti, so 6849 Pantič D. M., J. S. Pešič, Prime-na linearnih integrisanih kola 1981. 6850 Dobi D., Odredjiivanje lomne ži-lavosti nekih domačih legiranih Čelika 1978. 6851 Dobi D., Utjecaj temperature puštanja Čelika za poboljšanje na mehaničku otpornost 1982. 3587/557 Seljak Z., Raziskava obde-lovalnosti jekel 1982. 6852 Krese S., Metodologija obdelave tehnične dokumentacije pri izvedbi in predaji — Smernice 1981. 6853 Ivanovič B., Teorijska statistika 1979. 6854 Petrič J., Kojič Z., Šarenac L., Operaciona istraživanja 1980. 6855 Tomovič R., Vukobratovič M., Rakič R., Uvod u nelinearne sisteme automatskog upravljanja 1974. 6856 Petrič J. J. Nelinearno programiranje 1979. 6857 Martič L., Nelinearno programiranje 1973. 6858 Limič N. Pašagič, Rujak Č., Linearno i nelinearno programiranje 1978. 5859 Serdar V., Uvod u statistiku 1981. 6860 Recknagel/Sprenger, Priručnik za grejanje + idimatizaciju 1982. poudarili na 10. seji občinskega komiteja za družbene dejavnosti in občo upravo občine Ravne na Koroškem. Čeprav v ravenski občini zaradi trenutne situacije v sisih še ni treba biti plat zvona, saj, kot so poudarili na seji, doslej še ni bilo treba uvesti posebnih administrativnih ukrepov, so se dogovorili za takojšnjo realizacijo postopka o izvajanju neposredne Deskanje na Ivarčkem svobodne menjave dela. Tako naj bi do prve polovice septembra sisl v okviru materialnih možnosti ponovno preučili svoje programe in jih prilagodili materialnim možnostim združenega dela. Poudarili so, da lahko marsikaj, kar je neracionalno, brez škode odpade. Zato bodo tudi v Mežiški dolini preučili možnosti za izvajanje skupnih administrativnih in finančnih del v sisih.^Knji-govodska dela so že pred časom racionalizirali, saj bodo odslej periodične obračune opravili samo dvakrat letno. Dogovorili so se tudi za prioriteto na področju družbenih dejavnosti. To bodo tudi v prihodnje dali zdravstvu, izobraževanju in socialnemu skrbstvu. Ker je pred durmi novo šolsko leto, je bilo razumljivo pričakovati, da bodo razpravljalci, ki so bili na seji dokaj delavni in konkretni, največ govorili o težavah, ki so se nakopičile v šolstvu. Menili so, da bodo namreč stabilizacijski ukrepi, ki so sicer nujni, nedvomno najbolj prizadeli obseg celodnevne šole in podaljšanega bivanja. Omeniti velja, da je celodnevna osnovna šola v ra- venski občini »zastonj«, medteiF ko morajo starši plačati del str°' škov podaljšanega bivanja,^ z kar plačajoči starši upravičen negodujejo. Kljub različnih mnenjem okrog celodnevne o® novne šole so na seji poudarih; da dokler bo v ravenski °bcl delovala celodnevna šola, jo delovati tudi oddelki P? ji. šanega bivanja na osnovnih so lah. Odkrito so spregovorili tu o tem, da je dogovorjeni osno ni učni program v ravenski °° čini že precej okleščen in da kljub zaostreni gospodarski 51, tuaciji skoraj ni mogoče v skrčiti. .. j, Čeprav sodi ravenska obcu med razvite, je baje pri dogovo jenem programu (šola v nara J ekskurzije itd.) okrog 50. mesta Sloveniji. Da ne bi samo ugota ljali sicer že znane težave, sp v seji za premostitev nekaterih , izobraževanju nakazali tudi r šitve. Dogovorili so se, da ta sisa za telesno kulturo in turo pomagati financirati Prje grame s svojega področja, ki sicer izvajajo na šolah. V razpravi okrog socialne moči pa je bilo poudarjeno, SKRČENI PROGRAMI SIS0V pri dodeljevanju te včasih nimajo pravega pregleda. Saj se menda dogaja, da nekatere družine, ki same ne morejo skrbeti za svoje otroke, dobijo več socialne Pomoči, kot sč> je sicer upravičeno dobiti. Zato so se dogovorili, da mora socialna pomoč otrokom prihajati iz enega mesta, bo le tako možna kontrola. Ker se višina denarne pomoči v Iz naših Kg ČRNA NA KOROŠKEM: NAJPESTREJŠI TURISTIČNI TEDEN V organizaciji turističnega društva je 13. do 21. avgusta v Črni potekal e 28. koroški turistični teden. Pričeli Ra s krajevnim praznikom, in sicer odhodom patrol po poteh Koroškega ? , iona, z odkritjem spominskega obeležja padlim aktivistom okrajnega odbora OF Prevalje — v Jedlovčki pla-Pod Polavcem, s slavnostno sejo ^kupsčine krajevne skupnosti Črna ter d. maratonom kralja Matjaža, zvečer 5? s Prireditvijo »Le predi, dekle, pre->!.*■ Ta tradicionalna prireditev, ki je letos precej spremenjena in mno-”? bolj zanimiva, saj so med predc-km, ki ni bilo tekmovalno, nastopali "O*; folklorna skupina, domačini pa o Pripovedovali tudi zgodbe o furma-‘h, beračih in rokovnjačih. Prireditev, Jo potekala na prostem, je v lepem ^otoškem narečju vodil Mito Trefalt, goloti pa jo je posnela tudi televizija, ludi druge prireditve, ki so se vrije ves teden, so bile letos rekordno biskane. Omeniti velja sprevod kmeč-v Voz, s katerimi so koroški kmetje , ovtlnim obiskovalcem predstavili nekatere stare, že tudi zamrle in pozabile koroške običaje. Predvsem pa dve Prrreditvi, in sicer prijateljsko sreča- ariton kralja Matjaža v Črni Srečanje članov TOK gozdarstva Ravne v Šentanelu zadnji dohodkovni skupini v letu 1938 ni zvišala, pričakujejo jeseni pritisk na enkratne pomoči za nakup šolskih potrebščin in za subvencioniranje šolske prehrane. Zategadelj bo potrebno v okviru skrbstva in otroškega varstva vsa razpoložljiva sredstva, ki so že sedaj minimalna, usklajeno porazdeliti med upravičene prosilce. F. Rotar krajev nje in tekmovanje gozdnih delavcev sekačev štirih gozdnih gospodarstev iz Nazarij, Maribora, Celja in Lesne Slovenj Gradec ter nastop folklornega ansambla kubanskih kozakov iz Sovjetske zveze, ki so pokazali izvirne in temperamentne plese. KS ŠENTANEL: JUBILEJNO SREČANJE KOROŠKIH KMETOV Kot smo na kratko že poročali, so se 6. avgusta V rekreacijskem centru nad Šentanelom srečali kmetje iz Mežiške doline, člani Temeljne organizacije kooperantov Gozdarstva Ravne. TOK Ravne, ki je avgusta praznovala 20-letnico organiziranega gospodarjenja z gozdovi v kmečki lastnini, danes gospodari z gozdovi 905 lastnikov na površini 11.147 hektarov, kar je 52 odstotkov vseh gozdov v ravenski občini. Lesna zaloga v gozdovih znaša 2,307.147 kubikov, in sicer 92 odstotkov iglavcev in osem odstotkov listavcev. Poprečni letni prirastek znaša 53.133 kubikov, predpisana letna sečnja pa je okrog 45.900 kubikov ali 88 odstotkov prirastka. Neto blagovna proizvodnja znaša 35.636 kubikov lesa, je povedal Jože Logar, direktor toka Gozdarstvo Ravne. Omeniti velja, da je bilo v minulih 20 letih skupnega dela na trg oddanih nad 700 tisoč kubikov lesa, v povojnih letih skupaj pa 1,4 milijona kubikov. Ves ta prirastek je bil v glavnem v rokah kmetov ravenske občine, ki danes s 700 motornimi žagami in 400 traktorji opravljajo dela v svojih gozdovih. Precejšen napredek je TOK Gozdarstvo Ravne skupaj s kmeti naredila tudi pri gradnji sodobnih gozdnih kamionskih cest, ki so pogoj za dobro gospodarjenje, kvalitetno in cenejšo proizvodnjo ter za obstoj in razvoj hribovskega kmeta. TOK Ravne je doslej v Mežiški dolini zgradil nad 800 kilometrov gozdnih kamionskih cest, od tega 450 kilometrov v zasebnem sektorju. Vrednost cest, ki jih vzdržujejo cestarji toka Ravne, znaša okrog 900 milijonov din. Pri gradnji gozdnih cest so jim pomagale tudi enote JLA. Poleg urejanja gozdnih cest pa že nekaj let teče tudi akcija za napeljalvo telefonov na kmetijah in za razvoj turizma na njih. Jože Logar je pojasnil, da so z akcijo opremljanja kmetij s te-tefoni pričeli pred šestimi leti in so doslej v sodelovanju s Ptt podjetjem, enoto Slovenj Gradec, ter vojaki vezisti z javnim telefonskim omrežjem povezali že 158 kmetij. Tako so postavili nad tri tisoč drogov in napeljali okrog 137 kilometrov telefonskih linij. Da bi kmetom zagotovili normalen dohodek na kmetijah, so pred leti pričeli na njih razvijati tudi kmečki turizem. Z njim se danes ukvarja že osem kmetij, v bližnji prihodnosti pa naj bi ga s krediti omogočili še 86 kmetijam. Ob vsem tem napredku koroških kmetij, ki je brez dvoma zgleden primer v Sloveniji, pa tokovti niso pozabili tudi na zavarovanje, saj so polovico domačij že opremili z ročnimi gasilnimi aparati. Skupaj s Koroško kmetijsko zadrugo, Trata-Prevalje, pa se bodo že v prihodnjem letu angažirali tudi pri opremi kmetij s strelovodi. KS MEŽICA: NEURJE PONOVNO NI PRIZANAŠALO Kot kaže, letošnje muhasto vreme nič ne prizanaša Mežičanom, saj je 12. avgusta nad Mežico ponovno divjalo neurje, ki je povzročilo nemalo škode, predvsem pa strahu in neivšečnosti. Narasla voda, ki je v zelo kratkem času prestopila hudourniško urejeno strugo Šumca nad Mežico pri Mariji Škrubej, je nekaj metrov nižje poplavila stanovanje Juste Grauf. Nekaj škode je narasla Voda povzročila tudi prebivalcem na Podjunski cesti in v Lenartovi ulici, kjer je voda z gramozom in z razno drugo navlako povsem zasula urejeno strugo Encijevega potoka, ki teče ob starem mežiškem pokopališču pod republiško cesto v Mežo. Le hitri in učinkoviti intervenciji mežiških gasilcev in občanom gre zahvala, da zaradi narasle vode ni bilo še več škode. »Ob avgustovskem neurju,« je poudaril Leopold Golobinek, tajnik KS Mežica, »se je pokazalo, da nekateri krajani, ki stanujejo višje nad Mežico, odlagajo razne odpadke kar v strugo Šumca in drugih potokov. Zato krajevna skupnost poziva vse občane, naj tega ne počnejo, saj so prav odpadki zamašili ozke vodovodne prepuste in s tem povzročili poplave. Sicer pa si je komite za SLO in družbeno samozaščito že ogledal strugo Šumca in dru- gih potokov glede sanacije mest, kjer večkrat pride do poplav.« Vedno bolj tudi v tej krajevni skupnosti ugotavljajo, da prosilci' stanovanj zaradi visokih stanarin, predvsem pa zaradi sofinanciranja nočejo v nova stanovanja. Čeprav je !v Mežici kar precejšnje povpraševanje oziroma potreba po stanovanjih, sta dve družinski stanovanji v novem naselju pri Narodnem domu že nekaj časa prazni. KS POLJE-PREVALJE: SPREMEMBA STATUTA KS Medtem ko je julija in avgusta v tej prevaljski krajevni skupnosti zaradi dopustov nekoliko zamrla krajevna samouprava, pa so nemoteno izvajali program del, ki se financira s sredstvi krajevnega samoprispevka. Ivan Vodovnik, predsednik skupščine KS Polje, je pojasnil, da bo krajevna samouprava ponovno oživela septembra, ko bodo v obeh prevaljskih krajevnih skupnostih stekle razprave o spremembah statuta krajevnih skupnosti. Do tega je prišlo zaradi opravljanja skupnih administrativnih del za obe prevaljski krajevni skupnosti Trg in Polje. V statutu pa bodo spremenili tudi trajanje mandata voljenim funkcionarjem v KS. Septembra bodo v tej krajevni skupnosti morali spremeniti tudi programe del oziroma jih uskladiti z dotokom sredstev iz 0,5 BOD. Pri krajevni skupnosti namreč ugotavljajo, da si delavci v raznih kolektivih nadvse prizadevajo, da bi njihovi kolektivi čim bolj pomagali krajevni skupnosti pri razvoju, kot je bilo dogovorjeno s samoupravnim sporazumom. Medtem ko nekateri delovni kolektivi ves čas upoštevajo samoupravni dogovor, pa so tudi taki, ki se do svojih krajevnih Le predi, dekle, predi... Z D R AV J E KAKO JEMLJEMO ZDRAVILA Zdravstveni delavci pogostokrat opažajo, da nekateri bolniki ne jemljejo zdravil, kot so jim predpisana, kar podaljšuje ali celo ogroža uspeh zdravljenja. So pa tudi takšni, ki goltajo tablete že za vsako malenkost. Vedeti moramo namreč, da zdravilo razvije zaželeno delovanje le, če se jemlje redno in v predpisanih količinah. Če zdravilo predpiše zdravnik, poda poleg recepta tudi navodilo, kako zdravilo jemati. Z navodilom vam postrežejo tudi lekarniški zdravstveni delavci, zato razloga za pomoto ni. Končno je 'tu še spremno navodilo, priloženo skoraj vsakemu zdravilu, ki si ga lahko preberemo. Pri številnih zdravilih ima pomembno vlogo čas jemanja. Če se npr. vzame tableta pred jedjo, jo bo telo hitreje izkoristilo in začela bo hitreje delovati. Preparati, ki vplivajo dražeče na želodčno sluznico, se jemljejo po obedu. V tem primeru delujejo nekoliko počasneje, a telo jih bolje prenaša. Skoraj za vsa zdravila pa velja — v kombinaciji z alkoholom nastanejo neke kemijske sestavine, ki spremenijo stopnjo delovanja zdravila. Torej, tudi če na priloženem navodilu ni napisano, načelno se pri jemanju zdravil ne pije alkoholnih pijač. Če zdravnik v posameznih primerih ni svetoval drugače in v priloženem navodilu ni drugačnih navodil, se pri jemanju zdravil držimo naslednjih splošnih navodil: Tablete se požirajo cele, razen tistih, ki jih je treba raztopiti v ustih. Lahko jih pogoltnemo z malo vode ali čaja, lahko pa jih v tej tekočini tudi raztopimo. Kdor ne prenese grenkega okusa tablete, naj jih vzame s sadnim sokom. Pilule so okrogle oblike in jih je najbolje pogoltniti cele. Dražeje pogostokrat vsebujeje grenke sestavine, zato jim je površina oslad-kana. Pogoltnejo se brez žvečenja, po potrebi z malo vode. Tako pridejo delujoče sestavine neprebavljene v prebavne organe. skupnosti obnašajo mačehovsko in jim je malo mar, kako se razvija krajevna skupnost in življenjski prostor njihovih delavcev. KS LESE: LOKALNE CESTE ASFALTIRANE Od 10. do 20. avgusta so po Lesah končno asfaltirali lokalne ceste, in sicer cesto od gostilne Luka do/Novih bajt in obvoznico okrog leške trgovine. Dela sta financirali leška krajevna skupnost in SKIS. »Drugače pa je skis Ravne že pred časom naročil pri Geološkem zavodu v Ljubljani raziskavo in sanacijo zemeljskega plazu, ki že nekaj let drsi nad nogometnim igriščem na Lešah. Naj povem, da smo Lešani zemeljski plaz že poskušali sanirati, vendar brez uspeha,« je razložil Rado Simonovič, predsednik sveta KS Leše. »Julija je prevaljskemu Stavbeniku končno uspelo urediti okolico novega šolskega objekta. Vse pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene ob preivzemu ob- Kapsule so večinoma prelite z želatino, v kateri je prašek ali tekočina. Pogoltnejo se cele z malo tekočine. Izjema so nitroglicerinske kapsule, ki jih zgrizemo z zobmi, da Vsebina zdravila deluje že v ustih. Kapljice se jemljejo na kocki sladkorja ali v žlici vode ali sadnega soka, razen če ni zaželeno, da tekočina čim dalj časa deluje v ustni votlini. Kapal-ka ali posebna vrsta zamaška omogoča točno štetje kapljic. Praški so zdravila, pakirana v predpisani količini, kar olajša doziranje. Pri praških za zunanjo uporabo se držimo priloženih navodil. Svečke so primerne za osebe z zelo občutljivo želodčno sluznico, ki ne prenesejo požiranja tablet. Hranijo se na hladnem in se jemljejo po opravljeni veliki potrebi. Masti se nanašajo na podlago (gaza) v debelini tope strani noža — s tem se pokrije želeno mesto telesa. Pri vtiranju masti v kožo pa kožo masiramo tako dolgo, dokler se mast ne vpije. Injekcije dajejo zdravstveni delavci, razen sladkornim bolnikom, ki si jih po prejšnjem »učenju« dajejo sami. Zeliščni čaji se prelijejo z vrelo vodo in pustijo pokrito stati 5—10 minut. Zdravilna zelišča, ki jih je treba oreku-hati, se vstavijo v hladno vodo. Ko voda zavre, se kuhajo 10 minut. Pa še opozorilo Preglejte domačo »lekarno«! Ali ni v njej zdravila, za katero ne veste, za kaj se uporablja ali pa je potekel celo rok uporabnosti? Takšnih zdravil nikoli ne užijte! Ko boste obiskali svojega zdravnika, jih raje prinesite s seboj, da bosta skupaj ugotovila uporabnost zdravila. Morda jih Vi nikoli več ne boste potrebovali, uspešno pa je z njimi lahko ozdravljen kdo drug. Le tako se bomo izognili raznim zmotam pri »samozdravljenju«, omenili pa bi tudi prispevek k stabilizaciji, saj so danes zdravila zelo draga .. . Ref. za zdr. vzgojo jekta, pa je delno odpravil tudi Marles.« Kljub temu da je posebna strokovna komisija SKIS, v njej so bili tudi predstavniki leške krajevne skupnosti, že pred časom ugotovila, da razpokam na leški cesti ni vzrok pretanka asfaltna prevleka, temveč čisto nekaj »drugega«, je sklenila in tudi postavila rok, da mora velenjsko podjetje HPII do 15. julija 1983 popraviti vse razpoke na leški cesti. »Sklep skupščine in sveta krajevne skupnosti Leše je, da mora skis Ravne posredovati pri HPII podjetju, da se takoj loti sanacije ceste. Preveč so stala rekonstrukcijska dela na leški cesti, zato Lešani hočemo imeti v redu urejeno cesto,« je še dejal Rado Simonovič. KS HOLMEC: ŠOLO BODO PORUŠILI Na zadnji junijski skupščini občinske izobraževalne skupnosti so končno bila odobrena sredstva za porušitev in odstranitev stare holmške osnovne šole pri mednarodnem mejnem prehodu, ki jo je zob časa že tako načel, da predstavlja resno nevarnost za mimoidoče. Kdaj bodo šolo porušili, Mira Gerdej, tajnica KS Holmec, ni vedela povedati, verjetno pa še letos. »Avgusta so delavci LIPLI podjetja iz Titovega Velenja končali dela pri položitvi vodovoda od Poljane do naselja Rudnik. Po novem vodovodu, ki ga bodo priključili na dolinskega pri Poljani, naj bi voda stekla septembra, in sicer bodo bolj zdravo pitno vodo dobili prebivalci naselja Rudnik in del Poljane. V tem mesecu naj bi končno pričeli urejati tudi avtobusno postajališče pri Kralju. Kot kaže, pa bo skisu uspelo zagotoviti tudi sredstva za ureditev avtobusnega postajališča v naselju Rudnik ali pri Kovačevi bajti,« je pojasnila tov. Gerdejeva. KS KOTLJE: PRIZIDEK H KULTURNEMU DOMU Do hotuljskega krajevnega praznika, ki ga bodo letos praznovali 30. oktobra, zadnjo oktobrsko nedeljo, bo ta krajevna skupnost s sredstvi krajevnega samoprispevka financirala prizidek garderobnih prostorov h kulturnemu domu Prežihovega Voranca v Kotljah. S temi prostori bodo omogočili tudi vstop na oder z zunanje strani: »Ob krajevnem prazniku bomo odprli tudi novo športno igrišče pri podružnični osnovni šoli v Kotljah,« je dejal Karel Polanc, predsednik sveta KS Kotlje. Na prostoru nekdanje Križanove gostilne sredi Kotelj že nekaj časa Obrt- na zadruga Slovenj Gradec gradi stanovanjski blok B 3, v katerem bo deset stanovanj. Vseljena bodo konec aprila prihodnjega leta. 24. septembra bo gasilsko društvo Kotlje praznovalo 60-letnico nadvse uspešnega humanega dela. V okviru praznovanja bodo v Kotljah organizirali gasilsko srečanje in tekmovanje. KS JAVORNIK-SANCE: STOLPNICA Z NAPAKAMI Medtem ko sc mnogi hišni sveti, predvsem tisti v starejših stanovanjskih hišah, ukvarjajo le s hišno samoupravo in le včasih tudi s sprotnim vzdrževanjem, pa to ne velja za hišni svet stanovanjskega bloka na Javorniku 29 na Ravnah. »V novem stanovanjskem bloku številka 29 na Javorniku stanuje 38 strank, ki so se vselile konec oktobra 1980. leta. To so bili tudi prvi stanovalci na Javorniku, ki so že morali plačati soudeležbo, a kot kaže, za nesolid--no in pomanjkljivo zgrajena stanovanja, ki jih je zgradil tozd Gradis Ravne,« je pričel pripovedovati Toni CifcP predsednik hišnega sveta. »Predvsem zaradi nesolidno zgrajenega stanovanjskega bloka imamo stanovalci že od vsega začetka same težave. Težave so se pričele z dvigalom, ki je bilo v začetku nenehno pokvarjeno. Pomanjkljivosti v vsem bloku pa so se pričele pojavljati kmalu po Vselitvi in med stanovalci povzročale nezadovoljstvo in negodovanje. Konec potrpljenja je povzročilo zamakanje strehe, saj je ob dežju voda pritekla skozi streho v vrhnja stanovanja. V skoraj vseh stano; vanjih so pričele pokati in odpadati zidne in talne ploščice. Eni od strank pa je padel med spanjem stropni omet na glavo. Medtem ko naj bi bilo Pomanjkljivosti vedno manj, saj jih le Gradis že pričel sanirati, jih je vcdn° več. Pred nedavnim je odpadel omet s stropa na stopnišču. Pričele so poka*1 in odpadati obloge zračnikov in dimnikov'. Avgusta pa so se v mnogih stanovanjih pojavile nove razpoke na Judovih dn stropih,« je razložil tov. Cifef: O vseh težavah, katerim po letu dn1 še vedno ni konec, je Toni Cifer v ime" nu hišnega sveta obvestil Samoupravno stanovanjsko skupnost Ravne P1 tozd Gradis. Ob pregledu stolpnice oz-pomanjkljivosti (nekatere so bile ugotovljene že ob superkolavdacijskem pregledu), je na seznamu bilo zapisanih skoraj vseh 38 stanovanj. čcptfjj bi moral Gradis vse napake odpravit* do konca letošnjega januarja oz. do podaljšanega roka do konca maja, je do slej saniral samo nekaj stanovanj. »Ker delavci Gradisa nova stanovanja sanirajo nestrokovno in sila počasi’ saj za eno stanovanje potrebujejo ses dni, sanirana stanovanja pa morajo sta novalci sami očistiti, je hišni sivet za časno prepovedal nadaljnje popravil0’ predvsem zaradi nestrokovnega in Pf iropolnega dela. Ker se za rešitev nasj težav ne zavzemajo preveč pri ravensK stanovanjski skupnosti, predvsem P^ so zanje gluhi pri Gradisu, smo na P^ moč poklicali inšpekcijske službe Dravogradu. Čeprav se inšpektorji 20. avgusta še niso vključili Iv rešev nje problema, upamo, da bodo Povsem pri Gradisu pognali kolesje za h trejšo in bolj strokovno sanacijo st novanj in za strokovnejšo gradnjo b°J dočih stanovanjskih blokov,« je P°u ril tov. Cifer. ., Ko smo si 20. avgusta tudi tni od blizu ogledali to javorniško stolPjr co, so stanovalci, delavci ravenske/" lezarne, zahtevali, da moramo o vih težavah pisati tudi v Inforfliat1 Slovenski železarji na pohodu V les nem fužinarju. Dejali so, da ne morejo razumeti železarne, ki je dala sredstva za gradnjo stanovanj in da dopušča Gradisu nestrokovno gradnjo. »Kolikor sem se novega stanovanja veselil, se ga danes bojim,« je dejal Adam Miroslav. »V stolpnico sem se vselil konec oktobra 1980. leta. Doslej so dvo in pol-sohno stanovanje že trikrat popravljali, a še niso vsega popravili. Nikoli ne bom pozabil neke majske noči, ko mi je med spanjem pa-~ na glavo omet s stropa. Vso sivinja-ttjo, ki so jo v stanovanju pustili zidarji, sem moral sam očistiti.« Tudi v stanovanju Toneta Večka je °met odpadel s stropa verjetno zaradi zamakanja strehe. »Ker so bili stropi m zidovi lep čas plesnivi zaradi stalne mokrote, mi je predstavnik Gradisa zabrusil,da so zidovi plesnivi zato, ker stanovanjc premalokrat zračim. Namesto, da bi delavci Gradisa hitro sanirali napake, raje iz nas brijejo norce,« je Povedal Tone Večko. »Ne, nisem paničar, vendar mi ni vseeno kar se dogaja z našo stolpnico. Kad verjamem, da je trdno zgrajena, vendar je občutek varnosti povsem ngačen, saj človek ne ve, kdaj bo spet kaj narobe. Najbolj se namreč bo-Pm zidarjev,« je dejal Andrej Lesnik, Pfctalurški inženir. Jožica Okrogclnik pa je pripomnila: £ v nedeljo, 14. avgusta, sem kuhala kosilo, ko so naenkrat odpadle plošči-Ca nad štedilnikom in potisnile lonce Pa tla. Predtem so ploščice odpadle v kopalnici in stranišču. Če bi z možem , Letošnje slikarske kolonije se le udeležilo osem umetnikov iz faznih krajev Slovenije in Jugoslavije, čeprav koncept priredit-ne omejuje udeležencev pri 'zbiri motivov in tehnike, so se °fganizatorji odločili, da na svojstven način obeležijo 90-letnico fTežihovega rojstva. .Slikarje so popeljali na Pre-zthovo spominsko pot, v tipično koroško pokrajino. Kljub temu, ji*a niso vsi krajinarji, lahko po Sosedah enega izmed udeležen-Cpv »vsakdo najde prostor za Svojo senzibilnost.« Mojstri črte in barve so tudi Povedali nekaj zanimivih misli o svojem delu in o koloniji nasploh. , Bojan Golija, akademski sli— kar iz Maribora, je bil udeležene kolonije že 1. 1973 in 1974. zadovoljen je z organizacijo, ker Pf" omogoča ugodno bivanje, Pfevoz na teren, nabavo materi-^ ipd. in je s tem v jugoslovanskem merilu izjema. Pozdrav-13 koncept organizatorjev za so-canje s Prežihovim okoljem, am pa je predlagal, naj se s Pre-ihovo prozo in ilustracijami °'zic seznanijo še drugi slikarji. . Azad Karim, akademski slikar z Iraka, živi in dela v Ljubljani, je končal specializacijo grahke. Po narodnosti je Kurd, pri-jp Pfeguujauega naroda, ki ■- razdeljen na štiri države. Zato k° njegova dela angažirana v krvnem in kompozicijskem ^mislu, vsebina pa je pogosto rPljenje in mučenje. Branko Pungartnik, slikar — "later iz Maribora, je bil zado- prej vedela, da bom morala sofinancirati takšno stanovanje, bi raje ostala doma pri starših, čeprav v eni sobi.« O tej zadevi je Marinko Radilovič, vodja tehnične službe pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ravne, povedal naslednje: »2e nekaj let nam največ težav povzroča naselje na Javorniku. Ker so strehe ravne, zamakajo, v več stanovanjih pokajo in odpadajo ploščice, najbolj v bloku 29. Zaradi nesolidno zgrajenih stanovanj na Javorniku je naša stanovanjska skupnost pred petimi leti tožila Gradis. Tožbo smo izgubili, čeprav pomanjkljivo zgrajena stanovanja pričajo v naš prid. Zato smo vložili tožbo na višje sodišče. Ne razumemo, zakaj Gradis, ki sam ugotavlja, da njegovi kooperanti zaupanih del ne izvajajo dovolj dobro, tem kooperantom še naprej daje delo. Menimo, da tudi Vsi vgrajeni materiali ne ustrezajo kvalitetnim merilom. Če pa je tako, je treba takšne materiale reklamirati pri proizvajalcih. Pri reševanju težav v bloku 29 na Javorniku, ki ipa niso edine v ravenski občini, je naša služba že pred časom ukrenila vse potrebno, vendar se je stvar ustavila pri Gradisu.« Ker zaradi kadrovskih sprememb in dopustov do zaključka redakoije od Gradisa nismo uspeli dobiti uradnega stališča o tej stvari, ga bomo objavili v naslednji številki. Franc Rotar voljen s povabilom na kolonijo, ker v družbi s poklicnimi kolegi rešuje probleme likovne narave. Tudi če ne bi bilo organizatorjevega koncepta, bi slikal predvsem krajine. Sodi, da moramo uspeh kolonije oceniti po končnih rezultatih. Musa Aliu, akademski slikar iz Titove Mitroviče. Velik vtis nanj je naredila koroška pokrajina z obsežnimi gozdovi, pritegnila ga je stara arhitektura. Industrijsko okolje v dolini ga spominja na Trepčo, ki je del njegove družinske tradicije. Meni, da se takšne kolonije ne da preplačati z denarjem in da je najboljši način za spoznavanje in zbliževanje jugoslovanskih narodov. Zadovoljen je z organizatorji ki so zelo neposredni in spontani. Prvič sodeluje v kakršnikoli koloniji slikarka — samorastni-ca Karolina Bračko iz Ljubljane. Slikala je predvsem teme iz Prežihovih del, kjer je opisoval trdo življenje koroških žena, ki so vseeno ostale nežne, materinske in ljubeče. Slikar Grujiča Lazarevič iz čačka je sodeloval na več kolonijah doma in v tujini. Pohvalil je delovno kolonijo, kjer slike nastajajo na terenu in v času kolonije. Stara arhitektura, ki jo je videl na terenu, se je dobro vklopila v njegov ciklus »v iskanju izgubljenega mesta« (»u traganju za izgubljenim gradom«), na katerem dela zadnji čas. Povedal je še, da je v čačku dobro razvito likovno življenje. V galeriji Nadežda Petrovič je vsako leto velika memorialna razstava, v Domu kulture, kjer je zaposlen, prirejajo 20 do 25 razstav letno z vseh likovnih področij, usmeritev in generacij. Simon Šemov, akademski slikar, prihaja iz Skopja. Pri njem je psihološki proces slikanja tak, da najprej zbira vtise, slike dokončuje šele čez čas v ateljeju, Tokrat so ga križci na vratih domačij toliko pritegnili, da je de- Pihalni orkester ravenskih že-lezarjev je od 29. julija do 1. avgusta sodeloval na 4. reviji pihalnih orkestrov italijanske pokrajine Emilie Romagne, katere organizator je tokrat bila občina Morano sul Panoro (blizu Mo-dene). Mesto je približno enako veliko kot Ravne, vendar to niti ni tako pomembno, saj gre kvaliteto revije meriti po drugih kriterijih, kvaliteta našega pihalnega orkestra pa je v tej pokrajini bila prvič predstavljena leta 1980 v Bologni, tokrat pa prav gotovo ne poslednjič, saj so naši navdušili tako strokovnjake kot celotno občinstvo. Po programu so železarji sodelovali na dveh promenadnih koncertih, v mestu Correggio so imeli celovečerni koncertni program, kjer so na glavnem trgu navdušili okoli 3000 poslušalcev, na zaključni slovesnosti pa so izvedli enourni koncertni program. Da Italijani znajo ceniti dobro glasbo, so prav gotovo dokazali prisotni na zaključni slovesnosti, ki so kljub julijski vročini vztrajali na koncertu kar 5 ur. V znak priznanja za kvaliteto je organizator pihalnemu orkestru podelil doprsni kip skladatelja Giussepa Verdija, dirigentu prof. Lipovniku plaketo Toscaninija, delovni organizaciji Železarni Ravne pa spominsko pla- lal obenem. Križec se mu zdi enostaven, čist, uravnotežen znak, simbol za upanje (na zaščito hiše, ljudi in letine pred nesrečami). Domačin Miro Šestir s Prevalj je kipar samouk. Obdeluje les reliefno in kot statue. Slikarska kolonija je trajala deset dni, razstava pa bo konec novembra v Likovnem salonu. Marko Vrečič keto kot priznanje za njeno moralno in materialno podporo godbenikom. Glasba ne pozna meja, njeni izvajalci pa so se tudi tokrat izkazali kot najboljši poslanci miru in prijateljstva med narodi. Predstavniki občine Marano sul Panoro so v okviru razgovorov z Spomin na Italijo K U LT URA SLIKARSKA KOLONIJA RAVNE ’83 RAVENSKI GODBENIKI V DOMOVINI GIUSSEPPA VERDIJA pristop zborovodje na začetku sezone je odvrnil omahljivce pa tudi težave z večizmenskim delom v železarni in gradbena dejavnost so bile preveč naporne za nekatere, da bi preostali prosti čas posvetili zborovski dejavnosti. Zbor je imel v minuli sezoni 79 pevskih vaj (med temi tudi štiri celodnevne pevske vaje v Portorožu za prvomajski oddih.) Vaje so bile glede na večizmen-sko delo pevcev v železarni vzorno obiskane, predvsem pa je pevce vodila misel na zahtevno madžarsko turnejo in tekmovanje v Pohlheimu (ZRN) in ne nazadnje na prijateljsko pevsko srečanje v Grebinju (Griffen) v Avstriji. Štirinajst nastopov in trije koncerti pričajo o uspešnosti zbora v minuli sezoni. Slovensko pesem smo ponesli na tuje, poglobili tovariške stike na Pevskem taboru v Šentvidu in v Grosupljem ter stkali nova poznanstva. Nova pevska sezona je pred vrati in s tem tudi nove naloge. Pod uspešnim vodstvom zborovodje prof. Čepina bo zbor naštudiral nove pesmi in jih predstavil na številnih nastopih na domačih in tujih koncertnih odrih. MPZ FUŽINAR vabi v svoje vrste nove, mlade in izkušene pevce, kjer bodo lahko uspešno razvijali svoje glasovne sposobnosti in kulturna hotenja. Prijavite se na septembrskih pevskih vajah na OŠ Koroški jeklarji pri tajniku zbora tov. Kamniku ter predsedniku zbora tov. Jožetu Odru. Vsa navodila lahko preberete tudi v oglasni vitrini MPZ Fužinar (pri Elektrotehni). ODBOR MPZ FUŽINAR UPOKOJENCEV rejši spomenik je postavil v prvem stoletju naše ere za sebe in ženo Julije C. Vindonij, edil (policijski uradnik) celjskega mesta, ki sta oba na spomeniku upodobljena. Največja in najvišja je grobnica celjskih županov Pri-scinov. Izkopanine v Šempetru nazorno predstavljajo kulturno življenje na območju Celeie, ki je v času rimskega cesarstva bila umetnostno očitno pod vplivom najbližjega večjega kulturnega središča Aquileie. Po ogledu so se upokojenci iz Šempetra odpeljali v Šmartno ob Paki, ki je prometno pomembno, ker je to zadnja železniška postaja za Zgornjo Savinjsko dolino, poleg tega pa je izhodišče za zelo razgledno goro Oljko na Ponikovski planoti. Šmartno ob Paki je staro naselje, ki kaže še samo na zunaj kmečki videz, sicer se večina prebivalstva preživlja z nekmetijskimi dejavnostmi. V »Vino Šmartno« so si upokojenci z zanimanjem ogledali polnilnico vin, kjer so bili pogoščeni, pa še za popotnico so jim dali nekaj »žlahtne kapljice«. Od tu so nadaljevali s potovanjem, in sicer so se odpeljali v Logarsko dolino. Cesta je speljana do gornjega konca V kotu. Le kratka pešpot privede turista do slapa Savinje pod Rinko, ki v 80 m visokem curku lije niz stene. Nad steno je dostop v zna- ALBIN KOTNIK Z žalostjo v srcu se v imenu sodelavcev in tovarišev poslavljamo od tebe. Nerazumljiva usoda, ki vodi naša življenja, nam je zastavila novo uganko — za-kaj? Silna bolečina je legla na cino srca, kjer plamti vsakemu človeku nenehna ljubezen do svojin dragih. Ko smo pričeli z delom, je šepetanje prihajalo od ust do ust, da je umrl naš dobri tovariš in sodelavec. S svojim delom si veliko Prl' pomogel k napredku v našem kolektivu, vedno si bil pripravljen pomagati drugim. Nikdar ni lZ tvojih ust bilo slišati besede »ne«, ker si se zavedal, da z delom je' kleniš samega sebe, celotno družbo, staršem pa prinašaš lepšo m srečnejšo bodočnost. Zapustil s očeta, mater in sestre, ki so te od rojstva do zadnje ure negovali m vzgajali, da si postal delaven človek današnjega časa. Doživljal si rast koroških fužin, vlagal svoje delo in trud, da bi bile ponos našega kraja in socialistične domovine. V življenju poznamo samo dva res velika dogodka, to sta r°js^® in smrt. Tvoja smrt je prisl® prehitro in sklonjenih glav stojimo pred tvojim grobom, hvaležni za vse, kar si storil. Vsem žalujočim, posebno materi, očetu, sestram in drugim tvojim sorodnikom pa izrekam iskreno sožalje. Lahka naj ti bo koroška zemlj®- čilno ledeniško krnico Okrcšehj ki je podobna ogromnemu fotelju; naslonjalo so gorske sten Mrzle gore, Rink, Turške gore m Brane. Po krajšem postanku i" ogledu vseh naj bližjih lepot * doline so se odpeljali do gostis^ »Rogovilec«, kjer je vhod v R°' banov kot, slikoviti naravni amfiteater. V tem gostišču so » upokojenci okrepčali ter se nat odpeljali proti domu. Spotoma s se še ustavili ter si ogledali ian?0 Pekel pri Šempetru. Vhod v t jamo (je ena največjih na Štajerskem) se odpira pod navpim1^ steno konec doline potoka re' klenščica, ki teče iz nje. Jama 1 bila že nekdaj znana in obiskan®' saj so našli v njej kosti, ki P__ vsej verjetnosti pripadajo človeku iz zadnje ledene dobe. Zadovoljni z lepimi vtisi s tega izleta so se naši upokojene v večernih urah vrnili domov. Ervin Wlodyg‘l MPZ Fužinar na Madžarskem našo delegacijo izrazili željo po poglobljenem sodelovanju med našo in njihovo občino. Kot so zatrdili, cenijo jugoslovansko politiko neuvrščenosti, našo odločnost, da gradimo samostojno politiko samoupravnega socializma in našo vztrajnost, da sami z delom premagamo težave v našem gospodarskem sistemu. Člani pihalnega orkestra so nam lahko vzgled. Zdravko Fajmut PRED 14. PEVSKO SEZONO MPZ FUŽINAR »Počitnice« so se iztekle in misli pevcev se usmerjajo tudi k novi prihajajoči pevski sezoni. Minulo pevsko leto je bilo za fu-žinarski pevski zbor uspešno, saj so izvršili skoraj vse zastavljene načrte. Navzlic heterogenemu de- KOROŠKI KINEMATOGRAFI V SEPTEMBRU V septembru si boste lahko v koroških kinematografih v rednem filmskem programu ogledali naslednje filme: PET MOČNIH, am. pustol. — 1. do 15. 9. BELI BIZON, am. pustol. — 1.—18. 9. BRUCE LEE PROTI SUPERMANU, hongkonški pustol. — 1.—18. 9. GADJE NA POČITNICAH, francoska komedija — 9.—19. 9. BRUNHILDA IN KRIEMHILDA, nem. komedija — 8.—22. 9. SPIM S SVOJIM MORILCEM, nem. kriminalka — 15.—30. 9. ZMAJEV PEKLENSKI OBRAČUN — hongkonški pustol. — 15.—30. 9. MOONRAKER-OPERACIJA VESOLJE, am. znan. fant. — 23. 9.—9. 10. V filmski reviji, posvečeni 20-letnici združenih koroških kinematografov, ki jo sestavljajo filmi, ki so jih doslej pri nas in v svetu ljubitelji sedme umetnosti dobro sprejeli, si boste lahko ogledali v koroških kinematografih še naslednje filme: PLAVA LAGUNA, am. melodrama VELIKA PRVA DIVIZIJA, am. vojni HOTEL DRAKULA, nem. grozljivka LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM, am. pustol. SERIF V DOLINI NILA, it. pustol. BARAKUDA, am. triler PROJEKTIL X, am.-nem. akcijski ZGODBE ČUVAJA PLAZE, nem. komedija ONA TO DELA BOLJŠE, am. pustol. FRANCOSKA ZVEZA, am. pustol. LJUDJE ORLI, am. pustol. VOJNA V VESOLJU, jap. znan. fant. O dnevnih programih posameznih koroških kinematografov vas bomo obveščali prek krajevno običajnih sredstev za obveščanje, prek plakatov v vitrinah, objav programa v Radiu Slovenj Gradec itn. V prepričanju, da bo vsak od ljubiteljev sedme umetnosti našel v po-nudenem filmskem programu nekaj zase, se priporočamo za obisk filmskih predstav rednega in revialnega programa. Koroški kinematografi Prevalje lovnemu turnusu pevcev, so le-ti prizadevno sodelovali v zboru in vestno prihajali na vaje in na nastope, pri tem ne srhemo spregledati razumevanje vodstvenih delavcev v železarni, ki so pevcem omogočali prihajanje na kulturne nastope. Moški pevski' zbor Fužinar je ob koncu minule sezone štel 35 članov, kar je sicer manj kot na začetku sezone, ko se jih je predstavilo kar štirideset. Resen DELO DRUŠTVA Nova stanovanja za upokojence Gradis je julija 1983 predal ključe v novo zgrajeni stavbi ob Suhi št. 21 in 23. V teh dveh blokih so dobili naši upokojenci 8 garsonjer in 6 enosobnih stanovanj. To je v kratkem razdobju že druga delitev stanovanj za upokojence. Stanovanja so zgradili iz sredstev 4 % sklada. Vsem, ki so se že vselili v ta nova stanovanja, želimo, da bi še mnogo let zdravi in zadovoljni prebivali v njih. Izlet v Logarsko dolino V sredo, dne 17. avgusta 1983, se je 50 naših upokojencev ob lepem vremenu odpeljalo na izlet v Logarsko dolino. Prva postaja tega izleta je bil ogled znamenite rimske nekropole Šempeter v Savinjski dolini. Leta 1952 so odkrili pri Šempetru marmorni kip sedeče žene, dva reliefa satirov z nimfo, reliefni podobi dveh herojev in nekaj okrasnih stavbnih kamnov iz rimskega časa. Izkopanine so dale pobudo za raziskovanje najdišča. Ob smotrnem izkopavanju so našli v globini do 4,5 m nad 600 stavbnih kosov, grobnic ter reliefov iz marmorja in peščenca. V središču obnovljenih izkopanin so grobnice rimskih dostojanstvenikov iz Celja (Claudia Celeia), ki so imeli svoja posestva v Savinjski dolini. Najsta- KADROVSKA GIBANJA OD 20. 7. DO 20. 8. 1383 tozd - DEL. SKUPNOST SKLENILI DELOVNO RAZMERJE SKUPAJ FLUKTUACIJA SKUPAJ DINAMIČNI PLAN ŠTEV. DELAV. DEJAN. ŠTEV. ZAP0SL. ŠTEV. ZAP0S. IH V A L . iz JLA iz šole iz druge DO drugo odpo- ved t zt< 1 ju— eitev JLA upoko- jitev drugo JEKLARNA 1 5 1 7 1 1 3 5 396 391 51 .JEKL0LIVARNA 9 2 11 1 1 532 540 ?8 ■ .7Alj ARNA 2 2 1 1 1 3 • 441 426 54 .KOVAČNICA - : 1 1 1 285 281 30 .JEKLOVLEK 104 102 14 KALILNICA 52 51 8 .ORODJARNA 3 3 1 1 87 92 5 "•TROJI IN DF.LI 1 6 7 1 1 3 5 511 ' 496 46 INDUSTRIJSKI noži 3 3 1 1 2 4 218 207 25 pnevmatični stroji 7 7 1 1 200 203 27 77-METARNA 1 1 2 2 108 107 10 _N.E7.ALN0 ORODJE 2 2 1 1 327 320 28 JU7INARSTVO 155 148 . 3 _AR MATURE 2 2 1 1 134 134 3 NRATSTVO 67 65 JiNE RO I j A 1 1 1 1 119 117 6 -L T S 1 i 2 4 1 1 220 210 10 ^0 V 4 1 5 1 5 6 449 440 32 ZRAN SP 0 R T 2 2 115 116 3 Z-Z T 5g 2 -i! p t 1 1 246 247 29 Z(J,'IERCI AI.A 1 1 1 1 261 255 11 ZONTROLA KAKOVOSTI 2 2 204 198 33 iiHZŽIiKNI STANDARD 1 1 57 57 4 Računovodstvo 1 1 116 114 7 Z2.3IODARJENJE 1 1 71 70 s Z 1 1 213 206 60 R F S 45 44 1 •’5 K U P A J : 2 16 4 63 2 2 3 8 22 37 5799 5693 600 _p0 TSD v U3tanav. 10 39 39 kjer se je do ravnatelja tozd Jeklarna neprimerno obnašal, javni opomin. VII. TOZD ORODJARNA 1. SAMEC ROMAN — rezkalec, neopravičeno izostal z dela 2 dni, javni opomin. VIII. TRO 1. SIMENCIC BENO — samovoljno prenehal hoditi na delo, prenehanje delovnega razmerja. IX. SGV 1. SAGERNIK ERVIN — skladiščnik orodja, prišel vinjen na delo, javni opomin. 2. HUDRAP ALOJZ — evidentičar, prišel vinjen na delo, javni opomin. KRŠITVE DELOVNIH OBVEZNOSTI do zamaknitve utorov, javni opomin, pavšalna odškodnina 1.255,20 din — plačal. 2. POTOČNIK SLAVKO — ključavničar, poskušal med delom vnesti v tozd večjo količino alkoholnih pijač, javni opomin. 3. ODER DARKO — ključavničar, poskušal med delom vnesti v tozd večjo količino alkoholnih pijač, javni opomin. 4. V02IC DRAGO — transportni delavec, samovoljno prenehal hoditi na delo, prenehanje delovnega razmerja. 5. DRETNIK ANTON — transportni delavec, neopravičeno izostal z dela 3 dni, javni opomin, pavšalna odškodnina 2.154,50 din, plačal. 6. MESNER RAJKO — monter, zapustil delo, odšel na pripravo vložka, Na pomolu 1\iKnUPna disciplinska komisija je v sipa in JuHJu 1983 obravnavala na-nJ<■ kršilce delovnih obveznosti: *• Tozd jeklarna sl*' Mehmedovič saban — i. jam-‘ delavec, ni uporabljal zaščitnih justev, Javni opomin. ^•MULŠUC SAFIT, ni uporabljal ic'tnlh sredstev, javni opomin. j1' TOZD JEKLO LIVARNA ItKorošec ZVONKO — dovažalec •2