Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo nredništvn ..Mira1- v Celovec, Pavličeva nlica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. nre predpoldne in od 3. do 4. nre popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, draga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo. '

J
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo „11 ir a44 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za in s e r a t e se plačnje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
— Glasilo koroških Slovencev
Leto XXVIII.
Vabilo.
Jotol.-politično in gospodarsko društvo za Slovence no Koroškem"
priredi
d nedeljo, dne 3. oktobra popoldne ob 3. uri
= s h o d
na Radišah
v gostilni pri Mežnarju.
Spored :
Politični in narodni položaj. Govori gosp. poslanec Grafenauer.
Slovensko šolsko društvo o Celovcu in družbo so. Cirilo in Metodo v Ljnbljoni.
(Dalje.)
Pač važni so morali biti vzroki in tehtni, ki so družbo sv. Cirila in Metoda že tekom enega leta dovedli do čisto nasprotnega mnenja o ..Narodni šoli“ v Št. Jakobu v Rožu ! Ne bomo jih tehtali in ne presojali, le navesti jih hočemo, in sicer samo tiste, ki so zabeleženi črno na belem; sodbo pa si, dragi čitatelj, napravi^ sam.
Že citirano pismo družbe sv. Cirila in Metoda z dne 22. sept. 1905, št. 7039, utemeljuje odklonitev ,,Narodne šole“ tako: „Da ste se vedli po nasvetih 160. vodstvene seje izza 24. majnika 1.1., v koji sta sedeli po družbenih pravilih § 18., alinea 1. kot ,,zaupni mož" ter naprosili najboljšega zidatelja šol na slovenski zemlji, Ijubljan-
V Celovcu, 2. vinotoka 1909.
Štev. 43.
skega inženerja g. Jaromira Hanuš, naj bi Vam naredil mal croquis za Vašo prihodnjo šolo — pospešili bi bili s takim limom zelo svoje namene. Omenjeni mojster je napravil namreč tudi načrte za naš Velikovec.
Načrte, katere ste bili predložili Vi in ki kažejo s cela začetniško roko ter nam nikakor ne morejo ugajati, vračamo Vam obenem v posebnem zavitku."
Tedaj: Ker načrtov bodoče „Narodne in gospodinjske šole“ ni narisal g. inžener J. Hanuš, ampak nekdo drug, je družbi sv. Cirila in Metoda bilo povod, da je ,.za sedaj odklonila ponudbe glede družbine šole v Št. Jakobu v Rožu, dragega vzroka ni navedenega."
Da je vzrok odklonitve (vsaj črno na belem pisani vzrok) edino le zgoraj navedena okolnost, naj pojasnijo sledeče pripombe:
a)	družbi na vpogled in v korekturo vpo-slani načrti niso bili še zgotovljeni. Končni načrti (kar je bilo pač razvidno tudi že iz tega, da so bili risani le s svinčnikom), ampak bili so samo skice, katere je dotični stavbeni mojster skiciral s svinčnikom radi tega, da bi družba sv. Cirila in Metoda po komurkoli lažje popravila ter jim dodala, kar bi se ji zdelo potrebno.
b)	mojster, ki je načrte skiciral, ni nikak začetnik, šolal se je v Ljubljani, zgradil je veliko novejših vil ob Vrbskem jezeru in je s svojimi načrti in ponudbami konkuriral pri zgradbah raznih šol in krasne župne cerkve v Porečah.
c)	vposlani načrti 'o v vseh glavnih točkah kopija,,Narodne šole" pri Velikovcu s pridejanimi izpremembami, katere so vsled izkušnje nasvetovale čč. šolske sestre na ovi šoli in č. g. župnik Treiber.
č) da vposlani načrti niso bili delo „s cele začetniške roke", priča zgotovljena stavba ,.Narodne in gospodinjske šole", ki je v bistvu zidana po istih načrtih, in katero vsakdo hvali kot celo praktično in lepo.
Ker je družba sv. Cirila in Metoda vposlane načrte vrnila edino le raditega, ker jih ni narisal Peter, ampak Pavel; še bolj pa, ker jih je vrnila brez vsakega navodila, kaj naj prenare-dimo ali kaj naj sploh ukrenemo, da ugodimo
volji družbe, smo na Koroškem prišli znanja, da družba „Narodno in gospodinjsko šolo" v Št. Jakobu sploh odklanja, ne pa samo za sedaj. Vkljub temu smo pri tozadevnem posvetovanju v Celovcu dne 26. okt. 1905 sklenili: 1. „Narodna šola" v Št. Jakobu v Rožu je nujno potrebna ter se mora na vsak način in takoj
ustanoviti. 2........3. Narodna šola bodi štiri-
razredna, učne moči pa šolske sestre. 4. Prej ko mogoče naj se „Narodna šola" izpremeni ali deloma razširi v „Gospodinjsko šolo". 5. G. župnik Ražun naj imenom zaupnega shoda in kot njegov zastopnik še enkrat vpraša vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda, ali bi bila d.iužba volje prevzeti vzdrževanje takšne šole.
Naročilo točke 5. je mandatar izvršil z dopisom vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda dne 31./10. 1905 s prošnjo: „Prosim kar mogoče hitrega in jasnega odgovora s striktim in obveznim »da«, ali pa, če je slavno vodstvo nasprotnega mnenja, z istotakim razločnim »ne«.“
Družbino vodstvo je na to s pismom svojega nam. tajnika dne 3./11. 1905, št. 7252, prosilo za zapisnik o zgornjem posvetovanju in ga je sprejelo z dopisom z dne 18./11. 1905.
Odgovor družbe sv. Cirila in Metoda, naslovljen na „Katol. polit, in gospodarsko društvo za Šlovence na Koroškem" v roke predsednika, preblag. gospoda Fr. Grafenauer, deželni poslanec, z dne 13./12. 1905, se glasi (v kolikor zadeva
Nar. šolo v Št. Jakobu): „1....... 2. Vodstvo do
sedaj ni odklonilo šentjakobske ljudske šole, pač pa še ni izreklo formalne pritrditve, ker se mu do danes niso vposlali zahtevani proračuni in financijelni podatki. „Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" more imeti strog red v svojih financah in se principijelno ne more spuščati v akcije, katerih finančna stran ni jasna in dognana. — Poleg tega družba dragih strokovnih šol, kakršna je gospodinjska šola, z ozirom na svoja denarna sredstva ne more sprejemati v svoj program. 3........“
Prosili smo jasnega odgovora s kratkim ,.da" ali ,,ne“ — a zastonj! Družba pravi, da „do sedaj ni odklonila šentjakobske ljudske šole —
Podlistek.
Iz popotne torbe.
(Spisal J. Trunk.)
(Dalje.)
Nekaj zanimivosti iz New-Yorka.
New-York ali Veliki (Greater) New-York, kakor se imenuje od 1. 1897., je za Londonom največje mesto na svetu in prvo trgovsko mesto. Mestni okraj obsega 836 štirijaških kilometrov, na katerih se razprostira pet glavnih mest. Prebivalcev, katerih število pa vedno menja, šteje nad 5 milijonov. Med temi so zastopniki skoraj vseh narodov sveta, tudi okoli tisoč Slovencev. Na zunaj ima mesto čisto angleški značaj, na ulici slišiš skoraj izključno le angleščino, dasi te nikdo ne bo nahrulil, ako govoriš prav glasno tudi slovensko. Pravo mesto je na polotoku Manhattan, kateri je bil i. 1020 od Indijancev kupljen za — 24 goldinarjev! Južni del kaže mnogokje še značaj starega holandskega mesta, od trinajste ceste severno je pa vse, kakor v škatljici. Na jugu je središče vsega prometa in ker promet vedno raste, v morje se pa ne more zidati, zato so morali ti v zrak ter sestavili hiše z 20, in še več nadstropij. Zato tudi v teh hišah ni stanovanj, ampak so le uradi in pisarne dotičnih družb ali podjetnikov.
Ker pa je v takem velikanu zaposlenih ljudi na stotine, ki morajo stanovati dalje kje na severu, se je moralo skrbeti za hitri promet. Zato
so povsod napeljane električne železnice, ne samo po tlaku, ampak tudi nad cesto in celo pod zemljo!
Število ljudi, ki se vozijo na teh železnicah, je ogromno. Samo na cestnih železnicah se prevaža na leto okoli šest milijonov ljudi. Cena je povsod enaka, namreč 5 centov, približno 25 vinarjev; vozovi imajo le en sam razred, zakaj v Ameriki so vsi enaki. Delavec, ki je prišel ravnokar iz tovarne, ali pometal cesto, se usede poleg milijonarke. Tako je prav. Kdor pošteno služi svoj kruh, je spoštovanja vreden, naj bode že bogatin ali revež.
Prav zanimivo se je peljati na nadcestni železnici, na „Elevated“. Vse stoji na velikanskih železnih stebrih, tudi postaje. Pri vhodu plačaš 5 centov, in ako znaš, se voziš lahko skoz celo mesto. Posebni vlaki vozijo jako hitro. Stebri niso povsod enako visoki; tupatam je železnica zgoraj pri petem nadstropju ali še više. Lepa ta naprava za ulice ni, ravno tako malo je prijetna za sosede, ki morajo dan na dan poslušati grozen ropot. Ali v Ameriki se gre vse za promet in dolar, od lepote, pravijo, nikdo ne more živeti, in imajo v marsičem prav. Zato pa železnice pod zemljo (Subway) ne delajo ljudem nobenih sitnosti, ker so mestoma do 30 metrov globoko v skali, odkoder ropota ni mogoče čuti. Vožnja pod zemljo pa ni, kakor v naših železniških predorih, kjer si naenkrat v temi; vse je lepo razsvetljeno, brez dima in smradu. Vozovi so navadno silno napolnjeni, in vse gre z največjo hitrostjo, ker v Ameriki je čas denar.
Svetovni čudež so novijorški mostovi črez East reko, posebno Brooklynski in Williamburski
most. Prvi je 1826, drugi celo 2200 metrov dolg, tako da se potrebuje peš hoda črez pol ure. Največji naši mostovi so proti tem velikanom pravcate brvi! Črez Brooklynski most gre na leto nad 60 milijonov ljudi, od teh 50 milijonov na železnicah, katerih ima most štiri. Stolpi, kjer so pripete gorostasne verige, so nad 100 metrov visoki. Nepopisno lep je razgled na vse strani. Na višavi je tudi vedno svež, hladen veter, da se lahko prijetno sprehajaš. Na večer, kadar žarita mesto in pristanišče v tisočerih električnih Inčih, si tukaj kakor na drugem svetu. Pod mostom vozijo lahko največje barke. Če si na ulici in gledaš na ljudi, se ti zdijo kakor muhe; tako tudi narobe.
Zidajo tudi most Blackwell-Island, ki bo dolg 2271 metrov; črez njega bo vodilo kar šest železnic, dva tira za vozove in dva hodnika za pešce. Stal bo okoli 20 milijonov dolarjev, je torej 100 milijonov kron.
New-York ima več lepih parkov. Največji je Central-Park, ki obsega 340 hektarov. Kdor je prost, gre sem na sprehod. Na travnikih igra deca, po jezerih se vozijo v ladjicah, med skalovjem in grmičjem se lahko odpočiva, po gladkih cestah se vozi, po posebnih potih jaha. Bogatini se tu kaj radi prikažejo v najnovejših oblekah. Pred muzejem stoji velik kamen-obelisk, ki je bil nekdaj v Egiptu. Prej je gledal sprevode faraonov, slavo Aleksandrije, sedaj novijorške milijonarje. Na drevju je mnogo veveric, tudi ptiči imajo tu svoja zavetišča.
Popoldne, kadar vlada med hišami neznosna vročina, je jako prijetno peljati se v pristanišče. Promet na ladjah je velikansk. Samo tujih ladij
le formalne pritrditve še ni izrekla/1 Čemu takšno slepomiškanje? In zakaj družba še ni izrekla formalne pritrditve šoli, o kateri pravi, da je tudi ni še odklonila?
Prejšnji vzrok radi s svinčnikom risanih načrtov je družba opustila ter navaja druge vzroke: a) ker se niso vposlali zahtevani proračuni in financijelni podatki, b) ker družba dragih strokovnih šol ne more sprejemati v svoj program.
O vzroku a) treba pripomniti, da družba sv. Cirila in Metoda proračune za zgradbo šole ni nikdar zahtevala in ga ni mogla zahtevati; kajti glasom dogovora in prvega družbenega tozadevnega dopisa z dne 5./11. 1904, št. 6122, bi družba šolo prevzela le, „ako bi se pozidalo na naše stroške novo šolsko poslopje! Morebiti pa je družba mislila na financijelne podatke o stroških za vzdrževanje šole? Isti so jej bili bolj natančno znani kakor nam, ker je že več let vzdrževala štirirazredno šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu, če ne, bi je čisto lahko tam izvedela.
K vzroku b) pa se prav lepo prilega vzklik: Čudna, zares čudna so pota družbine — neprevidnosti! Družbino vodstvo je v svoji 160. seji naročilo župniku Ražunu, naj se glede gospodinjske šole“ informira pri ravnatelju „kmetijske družbe “, g. Pircu in pri čč. šolskih sestrah na „gospodinjski šoli v Ljubljani1', kar je isti tudi storil (priča č. g. dr. Svetina, ki je kot takratni odbornik družbe sv. Cirila in Metoda se udeležil 160. odborove seje in je župnika Ražuna takoj od seje spremljal v „gospodinjsko šolo") — sedaj pa ,,družba dragih strokovnih šol, kakršna je gospodinjska šola, ne more sprejemati v svoj program !?“
Končno pa: zakaj v odgovoru ni jasnega „da“ ali „ne", za kar smo izrecno prosili? — — — To tako vseskoz omahljivo in nejasno obnašanje družbe sv. Cirila in Metoda nasproti že sklenjeni „Narodni in gospodinjski šoli všt. Jakobu vRožu" nas je prisililo, da smo v tej zadevi morali kreniti svojo pot ter si tej šoli poiskati drugega lastnika !
Kmet naj voli kmeta!
Kmet naj voli kmeta! Tako kričijo nemškutarji vedno, kadar postavi za kandidata kaka njihova protistranka kakega nekmeta. Kadar pa sami volijo, pa si redkokdaj izvolijo kmetskega zastopnika; saj so razumnejši kmetje skoro da brez izjeme v slovenski, verskonarodni stranki, le nekateri gostilničarji, ki pričakujejo od nasprotne, čisto zapite stranke več zaslužka, so še z nekaterimi trgovci vred privesek grde nemšku-tarije. Pa tudi med gostilničarji in trgovci po deželi ima naša stranka toliko pristašev, da bodo nemškutarji počasi izgubili še ta slednja njihova pribežališča.
Kostanjški fortšritlarji na pr. so že tako do-gospodarili v svoji politiki, da med sabo že nimajo več moža-kandidata za županski stolec. Postali so nezvesti svojemu načelu „kmet naj
«n t/Zf, iftfrit ■. itaaK' •( a«. • ~. maSgX3iilZfiCir3BaP Efth iiUiBfiffJTifii
dospe sem na leto okoli 4000. Mogočni brodovi prevažajo cele železniške vlake; krasni parniki so samo za izletnike. Največji kras pristanišča je imenovana boginja prostosti.
Ženska podoba, največji kip, ki ga svet pozna, drži v desnici bakljo z električno lučjo, ki sveti za 25.000 sveč. Podoba je iz železa in bakra. Spomenik je dar francoske ljudovlade amerikan-ski sestri; postavili so ga 1. 1886. Stoji na malem otoku sredi morja. Cel spomenik je 93 metrov visok, podoba sama 46 metrov. V kipu se lahko gre po posebnih stopnicah. V glavi ima 40 mož prostora, v baklji 12. Desnica je dolga 12 metrov, kazalec 2'4 metra, nos 1 in pol metra! Ob vznožju sta dva topova, katera čuva poseben vojaški oddelek. Razgled na mesto je krasen, vtis spomenika v okolici veličasten.
Da v New-Yorku ne zabijo na Boga, o tem priča mnogo cerkva. Ena najlepših je katoliška stolnica sv. Patrika, zidana iz samega belega mramorja. Zidava je stala okoli 12 milijonov kron, pol milijona samo okna. Ker so pa hiše 80, celo 100 metrov visoke, se stolpi čisto po-izgubé. Da cerkve niso prazne, o tem se prepričaš lahko ob nedeljah.
Amerikanska znamenitost so redarji, katerih je v New-Yorku 9000, torej ne mnogo. Ko bi na pr. Beljak, ki ima 70 redarjev, bil tako velik, kot New-York, bi moralo biti tu nič manj kot 35.000 redarjev! Redar nima „bridke“ sablje, ampak le kratek drog, s katerim se igra, ako stopa po ulici. Bog ne daj, da bi pa ta ..količek" prišel v dotiko s tvojo glavo! Padeš, kakor pobit vol! Nikdo se policiji ne upa ustavljati, ker je
voli kmeta" in so si izvolili za župana Slovencem že dobro znanega nadučitelja Lesjaka. Najzanimivejše je postopala pri tem naša politična oblast, ki je sklicala naenkrat zopet stari odbor, spo-znavši, da se novi odbor ne more zediniti. Famozno postopanje to! Vlada je pripoznala, da je novi odbor postavno izvoljen; občutljivo je tudi kaznovala naše odbornike, ker se slučajni večini niso hoteti izročiti na milost in nemilost. Zdaj naenkrat pa je novi odbor zanič, in župana naj izvoli stari odbor, ki ga postavno pravzaprav ni več, odkar je izvoljen novi. Po izjavi nekega komisarja je stari odbor „mrtev“. Če se postavimo mi na stališče vlade, potem rečemo: Kako je novi odbor mogel kaznovati naše odbornike, če ni veljaven? Nazaj torej globe slovenskih odbornikov na Kostanjah!
Najimenitnejša pa je bila volitev župana v nedeljo, dne 19. m. m. Popoldan ob eni uri so bili poklicani stari odborniki k seji, kateri je prisostvoval kot zastopnik glavarstva g. okr. komisar dr. Lahovnik. Prvi svetovalec, g. nadučitelj Lesjak, otvori sejo in konštatira, da so razun dveh navzoči vsi odborniki, to je 10 odbornikov. Razdelijo listke in od 10 oddanih glasov jih dobi nadučitelj Lesjak šest, torej je ta izvoljen županom. Ker je bilo mesto prvega svetovalca vsled izvolitve g. Lesjaka županom izpraznjeno, je bilo treba voliti prvega svetovalca; naši „fortšritlarji“ pa menda nimajo nobenega moža za to mesto, ker so izvolili zopet za prvega svetovalca novega župana, g. Lesjaka. Neko zmešnjavo smo opazovali pri celi volitvi. Med Jožefom Kopajnik in Matijo Runda je prišlo do ožje volitve, pri kateri je dobil Kopajnik, dosedanji tretji svetovalec, sedem glasov, Runda, dosedanji drugi svetovalec, le tri glasove. Pri volitvi tretjega svetovalca se je pokazalo zopet nekaj lepega; Mat. Runda je dobil samo dva glasova. Glasovali pa so za nekega — Filipa Lepušic, ki niti odbornik ni. Glasovi so bili cepljeni med šestimi osebami, tako da nobeden ni dobil absolutne večine; torej nova volitev, pri kateri so dobili: Janez Jager pet, Filip Tepan štiri in Jan. Dragašnik en glas, — torej zopet nobeden absolutne večine šest glasov, pri ožji volitvi med prvima dvema sta dobila vsak po pet glasov. Odločiti je moral nazadnje žreb za Filipa Tepan. Kaj se zgodi med tem? V volilni lokal stopi odbornik Janez Majrič! Kakor smo zgoraj omenili, je sklicatelj in predsednik seje konštatiral odsotnost dveh odbornikov (M. Tišler-ja in U. Kuper) ter navzočnost deseterih, torej skupaj dvanajsterih glasujočih odbornikov in sedaj pa nastopi še trinajsti.
Tako se je torej vršila volitev, ki pa ne sloni popolnoma na postavni podlagi. Pravica, voliti občinsko predstojništvo, pristoja edino le občinskim odbornikom, nikakor pa ne njihovim namestnikom. Po smrti bivšega župana ostane še 11 odbornikov, torej nad devet, kolikor jih je namreč v to svrho po § 37. občinskega volilnega reda potrebno. Popolnoma protipostavno je, klicati k prvi seji v eni in isti zadevi namestnike vsled § 44. občinskega reda, še bolj protipostavno pa, da se dà namestnikom pravica glasovati, kar se je zgodilo pri volitvi župana v nedeljo, dne 19. m. m. na Kostanjah.
v nevarnosti, da ga redar kar ustreli. V večjih mestih so redarji kažipoti tujcem, ker drugi ljudje za tak posel nimajo časa.
Večina amerikanskih hiš je iz lesa. Razume se, da morejo vsled tega nastati silni požari. Zato so pa Amerikanci prav na poseben način organizirali ognjegasce. Prostovoljnih je silno malo in le v manjših krajih, v mestih so vsi plačani, ker morajo biti pripravljeni noč in dan. Vse je tako urejeno, da v par minutah, kadar se ogenj naznani, drdra brizgalnica proti požaru. Na cesti se ustavi ves promet, da so ognjegasci neovirani. Iz hiš ne spravljajo pohištva, ker Ame-rikanec je za vse dobro zavarovan. Rešujejo se le ljudje. Na goreče pohištvo brizgajo take množine vode, da je vse poplavljeno. Vkljub hitrosti in najnovejših priprav nastanejo po amerikanskih mestih silni požari. V novejšem času je v mestih prepovedano graditi lesene hiše. V New-Yorku na pr. pogori vsakih 45 minut ena hiša. L. 1905 je naredil ogenj v mestu škode za 13 milijonov dolarjev, torej na minuto 15 dolarjev.
New-York nudi obiskovalcu še drugih zanimivosti, da bi tedni ne zadostovali, če bi hotel kdo vse videti. Kamor se obrneš, povsod vidiš, da je to mesto edino na svetu. New-York ni samo glava velike amerikanske ljudovlade, s časom bo postalo glava sveta.	(Dalje sledi.)
Rojaki, spominjajte se podljubeljskep ,.Delavskega doma".
Radovedni smo, ali bo zdaj slavno c. kr. okr. glavarstvo opozorilo občinski odbor na § 33. obč. volilnega reda, kakor svoječasno, ko so kaznovali našince s tako občutljivimi globami in ko je eden gg. komisarjev dal potrebne nasvete nasprotnikom, kako priti našim vrlim peterim odbornikom do živega?!
Če se visoka vlada in slavni deželni odbor bojita, v svesti si nadzorne oblasti radi „preju-dica" za slične slučaje napraviti konec takemu položaju, kakor je v občini Kostanje, tedaj si usojamo javno vprašati: Mar li ni že to pravcati prejudic, če pripustita poklicana faktorja, da sme stari odbor gospodariti zraven novega pravilno izvoljenega občinskega odbora? Saj se povsod lahko pripeti, da razpolaga ena stranka z dvema, druga pa z enim razredom, kateri stranki se ne morete zediniti. Na ta način potem lahko ostane ta ali druga stranka ne samo pet let, kakor na Kostanjah, temveč deset ali še več let na krmilu.
Vprašamo končno, zakaj se bojita vlada in deželni odbor pustiti razsoditi volilce davkoplačevalce? Takega občinskega odbora, kakor ga imamo na Kostanjah, ne maramo; temveč hočemo odbor, ki mu bo mar splošni blagor občine. Odločno zahtevamo, da naj poklicana oblast vzame postavni bič ter razžene tak odbor. Saj se je izrazila neka merodajna oseba: „Ich konnte es tun, aber ich darf es nicht!" Česa se je bati tej merodajni osebi, če se ni bala skriti se za klerikalen frak? Pričakujemo v kratkem — dejanja!
t Tomaž Schrey.
Celovški Slovenci smo spremili zopet k zadnjemu počitku moža, ki je bil skoro do zadnjega duša našega družabnega življenja; 16. m. m. je zaspal v Gospodu celovškim Slovencem tako priljubljeni upokojeni realčni profesor gosp. Tomaž Schrey v 79. letu svoje starosti. O božiču bo dve leti, odkar ga je kap privezala na dom. Bil je mož stare korenine, dobrega srca, vesel in poln neusahljivega humorja vkljub visoki starosti in zvest sin matere Slovenije. Bil je dolgoleten predsednik „Slovenskega kluba". Rojen je bil v Logatcu na Kranjskem. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, visoke šole pa na Dunaju. Nastavljen je bil najprej kot suplent v Ljubljani, potem je prišel na Dunaj v terezijanišče, od tam v Tamovo na Gališkem, potem v Ljubljano in iz Ljubljane ga je pregnala nemška sapa v Celovec, kjer je slovel kot izboren profesor matematike in lizike. Pred 14 leti je stopil v zasluženi pokoj. 18. m. m. smo spremljali celovški Slovenci svojega starosto k večnemu počitku. Pri pogrebu smo videli tudi zastopnike profesorskega osobja celovške realke in gimnazije in mnogo učencev rajnega.
Blag spomin odličnemu Slovencu!
Vojaškim nouincem na pot!
Dragi slovenski mladeniči ! Vsi, ki pošteni zapuščate svoj rojstni kraj. kraj najžlahtnejšega časa, — brezkrbnih otročjih let —- slišite glas vas ljubečega prijatelja. Ne mislite takoj: že zopet eden tarna, bodite pridni, pametni, ubogljivi, trezni . . . Prepričan sem, da vam je to proseče zaklicala ob slovesu na uho že ljuba, skrbna mamica ter ponavljal isto že nekoliko po-stareli oče. Če si pa ob svečanem slovesu resno izgovorjenih opominov roditeljev ne vzamete k srcu, potem bi bil moj glas itak bob ob steno. Pa nekaj drugega je, kar vam hočem jaz ponuditi. Zato vam najprej predočim verodostojen prepis pisma, kakršnega je pisal priden mladenič-vojak in vnet član domačega izobraževalnega društva svojemu prijatelju, domačemu gospodu župniku. Pismo se glasi:
,,B . . . 2. XII. 1902. Častiti gospod! Naznanjam Vam, da sem časopise prejel in so me prav razveselili. Kako sem z veseljem bral novice iz domačega kraja. In tega sem bil že tudi potreben, ker sem že skoro čisto mrtev postal iz te strani. Ko človek dolgo časa nič ne bere, postane čisto divji. In tako se tudi godi z nami ubogimi vojaki. Marsikateri bi se obvaroval dušnega padca, ko bi imel dobrega berila. To sem izprevidel že sedaj, ko sem dobil, kar ste mi vi poslali. Precej se je osnovalo takorekoč bralno društvo, tako kot ste Vi že dostikrat predlagali v društvu, tako namreč, da bi eden bral na glas, drugi pa poslušali. In to sem začel jaz tu v nemškem B . . . izpolnjevati. V nedeljo popoldne sem začel brati „Domoljub“, drugi fantje so se pa zbrali okrog mene in so poslušali. Marsikateri bi sicer šel ven in bi bil prišel zvečer pijan in preklinjajoč domov, tako so pa poslušali in pri tem se je storila noč ter so šli lepo trezno spat. Kadar bote imeli kak shod, priporočite
tudi to, da naj se mladina pri vojakih podpira s poštenim branjem, ker veliko fantov gre z dobrim srcem k vojakom, vrnejo se pa čisto pokvarjeni. In to tudi ni nič čudnega, ker tukaj ne sliši nobene dobre besede, slabega pa zmiraj dosti. Ko bi pa imeli poštenega branja, bi se marsikateri obvaroval . . .!“
Tako je pisal od vojakov ud izobraževalnega društva1*. V društvu je dobil veselje do čitanja in nekoliko izobrazbe; ondi si je utrdil svoj značaj, da je ostal stanoviten v dobrem tudi za časa izkušnjave. Miadeniči-vojaki! pojdite in storite enako. Ne sramujte se ,,izobraževalnega društva**, pa tudi ne delajte mu sramote s slabim obnašanjem nikdar. Za to vas vljudno prosi vaš tovariš in brat	.slovenski mladenič.
Darovi.
Za podljufoeljski ,,Delavski dom":
86. 0. g. Alojzij Hutter, župnik v Št. Lipšu 87.—90.	Val. Primožič, župnik v Glinjah
91.—92.	„ Jožef Fritz, župnik v Dvoru . .
93.—94.	„ Štef. Singer, župnik v Logivasi .
95.—96.	„ J. Hutter, c. kr. real. prof., Celovec
97.—100. Neimenovan iz Podjune...............
101.—102. Izobraževalno društvo v Dobrlivasi . 103.—106. Preč. g. Iv. Wieser, prošt v Podkrnosu
K 5-— „ 20'— „ io-— „ 10--„ 10--„ 20'— ., 10--„ 20'—
Cisti dobiček od predstave ..Ciganov' K 35, č. gosp. župnik Fr. Meško K 2, č. g. Iv. Dragasnik, Kostanje, K 3.
Koroške novice.
Vseslovenska ljudska stranka. Politična javnost pozna Slovence le v toliko, kolikor pozna „Slovensko Ljudsko Stranko** na Kranjskem. Narodnost, krščanstvo, demokratizem so temelji njenega programa. Ta program je že od nekdaj tudi naš program. Zato je ravnal g. dr. Brejc popolnoma dosledno in popolnoma v smislu našega programa, ko je na zasedanju vodstva S. L. S. zopet izrazil željo, naj S. L. S. razširi meje svojega delovanja čez vse slovenske dežele. Predobro poznamo važnost tega koraka, da ga ne bi najtopleje pozdravili. Naše težnje ne smejo biti več težnje koroških, ampak zahteve združenih Slovencev! Vseslovenska ljudska stianka na^plan!
Politično društvo priredi shod v Č r n i dne 10. oktobra v gostilni Neže Mlinar pd. Drofelnik ob 11. uri dopoldne in popoldne v Možici ob 3. uri.
Na znanje! Da se izognemo vsem neredom in mogočim sitnostim, naznanjamo, da je naš odbornik g. Peregrin Vunček za dalje časa odpotoval iz Celovca. Zato naj se „Zveze“ tikajoče stvari nikar več ne naslavljajo na njegov zasebni naslov. Zanaprej oskrbuje ,,Zvezino“ blagajno g. Aleš Fritz, tajništvo pa izvršuje g. Fr. Bramor.	„ Slov. kršč.-soc. Zveza'1, Celovec,
Kosarnske ulice 30.
Slovensko delavsko društvo v Celovcu priredi v nedeljo, dne 24. vinotoka, v prostorih rokodelskega doma veliko žaloigro „M 1 i n a r in njegova hči“. Ker je to ravno nedelja pred letnim sejmom, pričakujemo posebno z dežele velike udeležbe. Natančnejši spored prihodnjič.
Odbor.
Shod političnega društva v Štebnu je bil dobro obiskan, dasi bi bil lahko še bolje. Shod je otvoril g. dr. Brejc, predsedoval je vrli narodnjak gospod G as tl. Gospod posl. Grafenauer je govoril o splošnem političnem položaju v Avstriji, zlasti z ozirom na deželni zbor. V deželnem zboru so prišli za Slovence novi časi, našega trpljenja je konec. Hoče se udeležiti dela v odsekih in to zahteva. Če nas bo nacionalna stranka še zanaprej prezirala, bomo delali odločno opozicijo. Govornik pojasni razliko med češkimi in slovenskimi kmeti. Češki kmet je inteligenten, v narodnih zahtevah neizprosen, se veliko in^ resno bavi s češko politiko in čita mnogo. Češki kmet ve, da ni dovolj govoriti samo o draginji živil; hoče vedeti tudi, odkod ta draginja. Naš kmet se na to stopinjo še ni povzpel. Zakaj ne? Čehi imajo narodne šole, naši ljudje jih nimajo, da, so ljudje, ki zahtevajo le nemške in nemške šole in mislijo, da bodo potem kar zveličani in odrešeni. Ker imamo res take šole, zato so naši kmetje še na tako nizki stopinji izobrazbe in jim kruh vkljub vsem ponem-čevalnicam ne leti v usta. Zato jim priporoča slovenski učni jezik Govornik pojasni nato stališče Slovanov v državni zbornici. Prej so nas Nemci tam tako prezirali, kakor še zdaj v deželnem zboru. Četudi vedno preponižni, smo vendar to pot rekli: tako daleč in ne dalje. Začeli smo
obstrukcijo. Ko govornik pojasni vzroke obstrukcije: agrarna banka bosniška, stališče Nemcev in Lahov nasproti slovenskemu vseučilišču v Ljubljani, nam škodljiva trgovinska pogodba s Srbijo in Rumunijo, so zborovalci živahno klicali „prav imate, obstruirajte!** Govornik razloži, zakaj ne bi imeli od srbske in rumunske pogodbe, za katero so se potegovali iz vladne ljubezni vsi nemški poslanci, nobenega dobička ne tisti, ki kupuje, ne tisti, ki prodaja, ker bi ves dobiček vtaknili v žep le v kartelih združeni judje. Govor posl. Grafenauerja je bil z velikim navdušenjem sprejet. G. dr. Brejc je govoril krasen programatičen govor, ki zasluži, da ga objavimo prihodnjič v celoti v obliki članka.
Šolske vesti. Razpisano je na šestrazrednici v Prevaljah učno mesto v stalno, ozir. začasno nameščenje in na utrakvistični dvorazrednici v Št. Lipšu v Podjuni učno mesto za učitelja v stalno, ozir. začasno nameščenje. Zakaj okrajni šolski svet v Velikovcu ne zahteva od prosilcev slovenščine, zlasti v Št. Lipšu, nam je sploh nerazumljivo.
Iz sodne službe. Deželnim sodnim svetnikom je imenovan okrajni sodnik gosp. Karol Hi per s-perger v Dobrlivasi. Kancelijski praktikant pri tukajšnjem deželnem sodišču g. Jak. Podlesnik je imenovan kancelijskim asistentom pri c. kr. deželnem sodišču v Inomostu. Promoveatur, ut amoveatur. Ga treba povišati, da se ga lahko odstrani, ker je — Slovenec.
Kako se zatira slovensko čitanje na naših šolah. Trije odloki naših šolskih oblasti. Odlok deželnega šolskega sveta z dne 8. 11. 1. 1889, št. 242, se glasi: „Die Schulleiter werden aufge-fordert zu berichten bis 14. 11., ob an der be-treffenden Schule vom Cyril- u. Method-Vereine eine Verteilung von Schriften an Schiller statt-gefunden hat.“ — Odlok okrajnega šolskega sveta z dne 21. 2. 1890, št. 304: „Die Schultg. wird aufgefordert „Tisočletnico Metodovo’* aus der Schulbibliothek auszuscheiden, event. nicht aufzu-nehmen.** — Odlok okrajnega šolskega sveta z dne 4. 4. 1890, št. 700. „Die Schriften tisočletnica Metodova** und „Valentin Vodnik** sind aus den Schulbibliotheken auszuscheiden und Ver-breiter derselben dem k. k. B. Sch. R. namhaft zu machen.** — Torej nedolžne, domoljubne, vzgp-jevalne knjige morajo izginiti iz šolskih knjižnic, ker so slovenske! Da ne bi morda kak slovenski učitelj pustil take ,.slovenske kuge** v ponemče-valnico, je treba kar treh odlokov šolskih oblasti. Šolske oblasti seveda raje vidijo, če prepevajo slovenski šolarji: „Deutschland, Deutschland iiber alles.**
Trgovska nadaljevalna šola v Beljaku — Slovenščina — „Karntner Tagblatt.“ Na be-Ijaški trgovski nadaljevalni šoli bo pouččval za nemške vajence slovenščino šolski nadzornik Hugo Moro. Beljaški modrijani so sklenili, da se morajo naučiti nemški vajenci poleg laščine tudi slovenščine, pa ne pismene slovenščine, ampak dialekta beljaške okolice. „Karntner Tagblatt** poroča o tem sledeče: Znanje slovenskega občevalnega jezika je za tukajšnje trgovstvo gospodarska potreba, ker je prebivalstvo na deželi v beljaški okolici povečini slovensko in daje prednost takim trgovinam, v katerih lahko govori v domačem jeziku. Znanje slovenščine se naj omeji le na kupčijsko občevanje s strankami in se naj ne razteza na slovnično priučenje slovenskega pismenega jezika, ki ga slovensko prebivalstvo na deželi ne razume in v njem tudi ne govori. — To je pa že malo preveč! Da bi naši Slovenci ne razumeli pismene slovenščine? Ali menijo gospodje pri „Tagblattu“, da slovenski duhovniki pridigujejo stenam v cerkvi, ko govore v pismeni slovenščini? Ali menijo, da Mohorjeva družba pošilja na tisoče in tisoče knjig med koroške Slovence zato, da bi jih nihče ne bral in ne razumel? Seveda, vsake besede ne razumejo naši ljudje, kakor tudi vsake nemške besede ne razumejo nemški kmetje, čeravno so pohajali nemške šole! Koroški Slovenci ne razumejo pismene slovenščine, to kričijo nemški nacionalen in nemškutarji, ki je nočejo razumeti. Če pa jih v „Miru“ primemo v prav čistem pismenem jeziku, pa roma list iz roke v roko, in vsi nemčurji razumejo, kar pišemo. Prav toplo bi priporočali „K. T.“, da naj bo bolj previden in se ne useda na lim lažnivim nemško-nacinal-nim puhlicam.
Slovenci pozor! Šola se začne! Točka 71. šolskega učnega reda pravi:	,.Die Kinder sind
zur Liebe zum „angestammten Volksstamme** zu erziehen**. (Otroke mora vzgajati v ljubezni do
Zagrebška tovarna, tvrdk© Henrik francka sinov,
izdeluje svoje proizvode izključno le iz DSj boljši h V Vas prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku
iz zagrebške tovarne.
lastnega naroda.) Da nemški učitelji to delajo, kaže heil-anje nemških otrok in njih samozaved-nost, s katero se nemški otroci ponašajo, rekoč: Ich bin ein Deutscher! (Jaz sem Nemec!) Nem-čurski učitelji delajo seveda v nasprotnem pomenu, ker učijo slovenske otroke nemščino hvalisati in častiti. Oni odvračajo naše otroke „vom angestammten Volksstamm**. Zato toliko poturic v slovenskem narodu! Kako je to tudi drugače mogoče, ker se otrok le v prvem letu uči slovensko suho branje; ker se nemčurskemu učitelju slovenščina le gnusi, zato ne ljubi razložiti berila in ostanejo otroci brez zanimanja, mrzli. Vrbtega še pozabijo to, kar so se v prvem letu učili, v prihodnjih letih, ker se slovensko čitanje ne ponavlja in ne nadaljuje. Kako bo tedaj otrok ljubil svoj materni jezik, ker o njem nič ne ve, se ni učil spoznavati njegove zveneče besede, njegove mile domače govorice. On ne pozna globoke miline slovenskega jezika, kateri ima pred nemščino velike prednosti. To napako moramo korenito odstraniti, sekiro na koren in ga brezobzirno presekati. Imamo zaradi slovenskega pouka na naših šolah dva odloka. Prvi pravi, da se morajo otroci onih starišev, kateri zahtevajo, da dobivajo v treh urah na teden v slovenščini pouk, vpisati in poučevati — če sta prav samo dva otroka na celi šoli. Drug odlok pa pravi, da so vsi slovenski otroci dotične šole zavezani, slovenske ure obiskati in le tisti oproščeni, katerih stariši naravnost prosijo za oproščenje. Slovenski stariši, poprimite se za zdaj enkrat teh odlokov in zahtevajte, da se vašim otrokom ne odtegnejo določene ure. Zahtevajte to pismeno, ker po tem potu vaš namen lažje dosežete in se ne razpostavljate nobeni agitaciji. Slovenski listi brez izjeme pa se naprosijo, naj ta-le poziv ponatisnejo, in sicer dvakrat, zdaj in v drugi polovici meseca oktobra.
Nemškonacionalni pretepači. Nemškonacio-nalna kultura podivja človeka. Slovenec, ki ga oblizne ta lažikultura, res ni več Slovenec, ki je ljubezniv in po svoji naravi omikan, dostojen. To dokazuje „nemškonacionalno junaštvo** nemških in nemškutarskih trgovskih pomočnikov društva „Anker“, ki je naredilo preteklo nedeljo izlet h Klecarju pri Sinčivasi. Ponemčeni bratci društva ,.Anker“ so prepevali vsenemške pesmi, kakor „Wacht am Rhein“, pili pošteno in na zadnje nahrulili — 30 do 40 jih je bilo — na dva mirna slovenska fanta in ju pretepli. Izrazov, ki so se jih posluževali ti sinovi Ger-manije, ne moremo niti zapisati, ker jih iz ust olikanega človeka ne bomo nikdar slišali. Ti ljudje so avantgarda nemškonacionalnih prireditev. Povsod najbolj vpijejo, delajo nemškim nacional-cem štafažo in si zato sanjajo, da so silno nobel gospodje. iSlovence sovražijo iz dna duše, izvzemši kadar pridejo kupovat v trgovine, kjer so nastavljeni. Ker pride zadeva pred sodišče, se bomo ž njo še bavili. Heil, nemškonacionalna kultura!
Doma in drugod! Pred kratkim brali smo v ,,Slov. Gospodarju**, da se je prijatelj znanega štajerskega mladeniča Žebota spomnil v Bero lin u ter mu poslal razglednico^ s kratkim samoslovenskim naslovom: Fr. Žebot, Št. Ilj v Slov. goricah, Štajersko. — Došla je! — Znano nam je, da je naš rojak g. Vunček že ponovno prejel pisanja iz Amerike z naslovom brez vsake nemške besedice: Celovec, Austria, Ko-sarnska ulica 20. — Uredništvo „Mira“ je prejelo iz Amerike celo kopo pisem s samoslovenskimi naslovi. Ne smeli bi se čuditi nad tem, ker to vendar ni nič več kot pravično postopanje svetovne pošte. Omenjamo ta dejstva le, da jih stavimo za zgled marsikateremu c. kr. poštnemu uradniku na slovenskih tleh, ki dostikrat kakega eno ali dve uri oddaljenega kraja slovenski ne pozna, oziroma ga noče poznati. Zaradi take samooblastne oholosti ne bomo več veliko ropotali po listu, pač pa prosimo, da se naj vsaka taka slična krivica sporoči resnična našemu uredništvu, da pripravimo primerno zbirko kot novoletno darilo trgovinskemu ministru.
Stoletnica v proslavo bojev leta 1809 in Slovenci. Preteklo nedeljo so slavili v Trbižu spomin na 1. 1809 pri Naborjetu in Predilli v boju s Francozi padle slovenske junake. Kakor bridka ironija resnice se nam je zdela ta na zunaj zelo slovesna slavnost. Pred sto leti so padli v ljutem boju iz neizrekljive ljubezni do domovine slovenski in hrvatski junaki. Čez 100 let pa so poplačali merodajni zastopniki vlade in raznih deželnih in drugih zastopstev junaško požrtvovalnost s 1 o-venskih junakov z žaljivim preziranjem Slo-
v vsakem oziru novodobno urejena,
sirovin.
izvrstnemu proizvodu z mlinčkom,
r-ms i
£•’ ■mn—i—iiiiimiiiiTa».
Tovarniška znamka-
sl. Žaga V. Y 1162.5:91. V.
vencev. Nihče od Slovencev ni dobil povabila k slovesni prireditvi, pri „patriotični“ proslavi pa so moderni koroški patrioti Slovence naravnost žalili s heil-klici, ki v novejšem času izpodrivajo v provokacijo Slovencev prejšnje „hoch“ in „živio-klice“ pri patriotičnih slavnostih. Nimamo zaradi tega prav nobenega povoda poročati natančneje o tej slavnosti. Če misli naša avstrijska vlada, da bo na ta način gojila pri Slovencih, najbolj trdnih stebrih domovine, ljubezen do avstrijske mačehe in do našega vojaštva, se zelo moti. Nimamo več zmisla igrati še zanaprej vedno in povsod ulogo pastorka in nebodigatreba. Če si hoče vlada to zapomniti enkrat za vselej ali ne, je nam vseeno, če je vseeno vladi, nas pa nič ne briga !
Celovec. („Gorotan.“) V torek, 7. m. m., vršil se je ustanovni shod „Slov. akad. učiteljskega društva »Gorotan«“, kakor ste že zadnjič poročali. Zbralo se je lepo število udeležencev, in razprava je tekla gladko in veselo v popolno zadovoljnost vseh udeležencev. Zavidali in obrekovali nam bodo to društvo sam Bog ve kako, vendar pa se malo treba brigati za to, saj jih poznamo. To društvo je za Koroško velevažnega pomena; marsikateremu učitelju, ki stoji zdaj še plašno od zadaj, se bodo odprle oči, videl bo bliščati naše častno stališče, videl bo zveste sinove svojega naroda, katerega vkljub vsemu zaničevanju in trpljenju nismo pozabili in ne zapustili. Veliko jih je, da se nikdar niso čutili srečnih v nemčurskih društvih, vedno si opazoval na njih obrazih neko žalost in otožnost, nikdar pravega in očitnega veselja. Seveda! Zvezane roke in noge, zvezan jezik in zvezana pamet ne more nikdar roditi odkritosrčnega veselja. Mi pa smo odrešeni in srečni! Odrešili so nas Nemci in nemškutarji sami, ker so nas psovali in obrekovali, vlačili nas po časopisih in nas izključevali iz svojih društev. Dobro! Postali smo pravi učitelji naroda, iz katerega izhajamo in v katerem imamo naše korenine. Nem-čurski učitelji zavzemajo pa ravno nasprotno stališče. Oni so svojemu narodu tujci, ker silijo vedno v tuj tabor, ker zaničujejo svoj materni jezik in izdajajo svojo domovino. Ker je ljudstvo narodno, torej taki ljudje pri njem ne morejo imeti nikakšnega zaupanja. Oni stojijo na peščenih tleh in imajo nad seboj ono listnato hišico (Kartenhaus), katero so si zidali sami in katero vsaka sapica lahko podere.
Šmihel nad Pliberkom. (Nove orgle.) Naša župna cerkev je dobila nove lične orgle. Stanejo 7000 K in imajo dva manuala ter 14 spremenov. Izdelal jih je v popolno zadovoljnost in res prav krasno g. J. Kuhar, orglarski mojster v Zakamnu pri Vetrinju. Pozlatarski okraski so delo g. Goleša iz Celovca. Slovesno bodo orgle blagoslovili v nedeljo ob pol 10. uri dopoldne. — Popoldne ob 3. uri pa bo pri Šercerju veselica izobraževalnega društva. Vsi prijatelji cerkvene glasbe so vljudno vabljeni!
Vogrče. (Ustanovni shod podružnice „Šo Iške ga društva11) se je vršil v nedeljo, 26. septembra. Zbralo se je dokaj veliko število mož iz Vogrč in okolice in tudi nekaj narodnih žensk. Pazljivo smo sledili govoru č. g. Ražuna, ki nam je v jedrnatih besedah orisal namen šolskega društva in njega podružnic. Pristopilo je takoj 14 letnikov in 11 podpornikov. Odbor se je izvolil sledeče: Predsednik g. Jan. Glinik. pd. Kazan v Repljah; njegov namestnik gosp. Pavel Miklavič, župan v Vogrčah; tajnik g. And. Kumer, pd. Črčej na Blatu ; namestnik g. France Tomič, pd. Koman v Repljah; blagajnik g. Štefan Breznik, Breznikov v Vogrčah; namestnik g. Ivan Možina, pd. Žlinder v Dobu. Bog daj, da bi nova podružnica mogla uspešno delovati in da bi pripomogla k zboljšanju naših prežalostnih šolskih razmer.
Krčanje. (Mrliča so našli), menda iz Kranjskega, 70letnega moža, v soboto 25. m. m. Pri mrliču so našli naočnike s št. 12, steklenico podornovega olja in molitvenik „Jezus der gute IIirt“, v katerem je podpis: „Gregor Gritsch in Letmenes.“
Velikovec. (Zdaj nas ne poznajo.) Neki kmet se je pritožil, da je prosil g. N., da mu izpolni neko tiskovino. Ta mu zavrne: „To morate sami znati!“ in noče ustreči prošnji v tem oziru neizkušenemu oratarju. Kmet mu odvrne: „Tega se nismo učili v šoli“, in gre pomoči iskat k drugemu, ki se glasi na ime K. Ta mu je ustregel. Slovenski kmetje, saj veste, kam vam je treba iti, če potrebujete v tem ali onem oziru kak nasvet ali pojasnilo. So v Velikovcu možje, ki so vedno in radevolje na razpolago. Pri volitvah so kmetje vedno „očka'‘, pa „mamca1‘ itd. Toda zapomnite si slovenski pregovor: „Če konja loviš, mu ovsa moliš, kadar pa vračaš, mu hrbet obračaš !;‘
Velikovec. (Telovadno društvo „Orel“.) Zadnjo nedeljo se je izvolil pripravljalni odbor za
telovadno društvo „Orel“. Mladeniči so navdušeni. Mora iti! Mladeniči slovenski, ki imate za to prelep poklic, bodisi da ste iz mesta, bodisi iz bližnje in daljše okolice, zglašajte se pri izobraževalnem društvu „Lipa“, oziroma tajniku č. g. J. Dobrovcu! V kratkem se bo vršil ustanovni občni zbor! Velikovški okraj se mora tudi v mladeniškem oziru pokazati, da je krščansk in slovensk.
Velikovec. (Mestne šole) bi se morale pričeti že s 1. oktobrom, toda zaradi oslovskega kašlja se začne šolski pouk šele dne 4. novembra. V Velikovcu imamo pač navadno vsako leto tež-koče glede pouka: če ne manjka učiteljskih moči, je pa bolezen, če pa te ni, pa se poberejo slovenskim otrokom slovenske veroučne knjige, menda zato, ker pri c. kr. okrajnem šolskem svetu ali pa nekatere učne moči na ljudski šoli premalo znajo krščanski nauk!
Velikovec. (Nageletov sin) brez „šten-kanja“ ne more živeti. Nedavno je zapazil nekega kmeta v neki tukajšnji trgovini z dvema steklenicama in v pričo drugih odjemalcev izustil značilne besede: „To so naše steklenice11. Naj bo to res ali ne, kaže pač oliko nekaterih Velikovčanov.
Velikovec. Omikani nemškutarji so nekateri Velikovčani ; le slovenskih tamburašev ne morejo gledati razven skoz okno na stolčkih. Na ulicah pa že kar kričijo za njimi. Herrenvolk! Naj večji junaki so učenci iz meščanske šole. Morajo imeti lep pouk v šoli, da na tak način pozdravljajo ! Seveda se naši mladeniči za taka kulturna dejanja prav nič ne zmenijo. Njihovo geslo je prej ko slej : Naši grobovi ne bodo podlaga tuj čevi peti !
Podljubelj. (Igra.) Druga predstava „Ci-ganov11 je bila še dovolj dobro obiskana, vendar pa ne tako kakor prva, in kakor smo pričakovali. Vsekakor pa so se igralci pošteno potrudili in vsi povprek častno rešili svoje uloge. Prihodnja predstava bo najbrž nekako v novembru, igral se bo „Revček Andrejček11.
Vetrinj-Zakamen. (Primicija.) Dne 10. vinotoka t.’l. bo č. g. Josip Ogris daroval svojo prvo sv. mašo v cerkvi sv. Florijana v Zakamnu. Slovesnost se prične ob 9. uri s slovensko pridigo. Poleg primicijantovega bo č. g. novomašnik podelil tudi papežev blagoslov.
lireže. (Dodatek k dopisu v zadnjem „Miru“.) Dne 14. m. m. ste v Brežah dve pošteni devici postali nuni nemškega viteškega reda. Darovali ste vse moči duše in telesa v pomoč ubogim bolnikom. Preč. g. Val. Primožič, župnik v Glinjah, je imel slovesno mašo kot stric Marije Uršič, sedaj sestre Virgilije. Svoji nečakinji je izročil blagoslovljen pajčolan in redovniške znake. Tudi več drugih povabljenih duhovnikov je bilo navzočih, kakor čč. gg. Six, Sedlaček, Kaplan in semeniški duhovnik M. \Veis. Na mnoga leta v deležu Gospodovem!
Društveno gibanje.
Slov. kršč.-soc. „Zveza“ za Koroško v Celovcu se iskreno zahvaljuje izobraževalnemu društvu ^Trta’1 v Žitarivasi za poslanih 20 kron kot čisti dobiček od veselice. Bog plati! Kje je še ostalih 26 društev?
Zvezin blagajnik.
Vabilo k rednemu občnemu shodu slov. delavskega društva v Celovcu, ki se vrši v soboto, dne 2. vinotoka v gostilni g. Kušarja pri „Benediktinski kleti11. Na sporedu je: Tamburanje, petje, govori, vpisovanje novih udov, pobiranje članarine. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Šmihel pri Pliberku. Naše slov. kršč. izobraževalno društvo priredi na roženvensko nedeljo, dne 3. oktobra, ob 3. uri popoldne pri „Šercarju11 v Šmihelu zborovanje z veselico. Na sporedu je: Govor, deklamacija, dve^ igri: „Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta-1 in „Posestrimi11, potem prosta zabava s petjem in tamburanjem. Vstopnina: I. sedeži 50 vin. II. 40 in 20 vin., udje plačajo polovico. K obilni udeležbi vljudno vabi	odbor.
Vabilo. Kat. slov. pevsko in izobraževalno društvo „Peca“ v Možici je preložilo svoj letni občni zbor na nedeljo, dne 10. oktobra, ob 3. uri popoldne v svojih prostorih pri Sagmajstru. Spored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Volitev odbora. 4. Govor. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vljudno vabi	odbor.
Železna Kapla. V nedeljo, dne 10. vinotoka, priredi naše slov. k. izobraževalno društvo svoje mesečno zborovanje po blagoslovu točno ob pol 2. uri, v zgornjih prostorih Boštejeve gostilne. Na sporedu je poučen govor, petje, vesela igra „Zakleta soba v gostilni pri Zlati goski11.	Odbor.
Politične vesti.
Koroški deželni zbor.
V	četrtek, dne 2 3. m. m. Med raznimi došlimi predlogi se nahaja predlog posl. Ange-rerja za izpremembo občinskega volilnega reda. Poročila in predloge deželnega odbora izroče pristojnim odsekom, in sicer o deželnem zavarovalnem zavodu v upravnem letu 1908., o ustanovitvi mesta enega kancelista pri dež. živinozavaroval-nem zavodu, o pokritju letnih primanjkljajev pri koroškem dež. zastavljalnem zakladu, o raznih regulacijah rek na Zg. Koroškem in o spremembi občinskega volilnega reda za Koroško. Posl. Anger er obžaluje, da ni bil sprejet že leta 1905. stavljen predlog o spremembi obč. volilnega reda na Koroškem. Pridelijo pristojnim odsekom tudi predloge deželnega odbora o dovolitvi naklade na pivo v občini Vrba, o stanju agraričnih operacij v 1. 1908., o ustanovitvi nižjih živinozdravniških šol in o uravnavi Žile.
V	petek, 24. m. m. Poročilo deželnega odbora v zadevi nadaljne uporabe obresti od ustanovne glavnice koroškega invalidnega zaklada in o zvišanju deželnega prispevka k novemu mostu na občinski cesti Št. Jakob v Rožu-Podrožčica pridelijo finančnemu, oziroma stavbenemu odseku. Posl. Steinwender na kratko utemeljuje svoj predlog o izpremembi vodoprav-nega zakona, o katerem se je že lansko leto vnela med poslanci veleposestva in kmečkimi poslanci vroča debata.
Fr. pl. Aichelburg-Labia predlaga, naj se predloženi osnutek o izpremembi vodoprav-nega zakona ne prideli v posvetovanje samo poljedelskemu, ampak tudi juridičnemu odseku, pa propade s predlogom. Posl. Poltnik utemeljuje svoj predlog v zadevi nameravanega zvišanja tarifov na južni železnici. Predlog izročč narodnogospodarskemu odseku. Na vrsto pride predlog posl. Pie ria o tablicah v brzovlakih na progi Berolin-Celovec-Trst z napisi: „Praha-Celovec-Trieste-1. Izraz „Celovec“ imenuje poslanec Pieri nasilno poslovenj evanje nemškega imena za deželno glavno mesto, ki da je tujcem ne samo nerazumljivo, ampak je tudi v interesu nemštva na Koroškem obžalovanja vredno. V predlogu se poziva deželni odbor, da zahteva od c. kr. železničnega ministrstva odstranitev teh napisov, ker da je ime Celovec za deželno glavno mesto „nespodobno“. Predlog so podpisali ,.tajčgezinte“ — Slovenca Kiršner in Michor ter celovški župan Metni tz, ki je agitiral zase s slovenskimi lepaki, tisti Met-nitz, ki se je izrazil na volilnem shodu v Ličji-vasi, da nima ničesar proti slovenščini. Posl. Pieri je začel utemeljevati ta svoj predlog s stavkom: Pričakujem, da se mi ne bo nasprotovalo, če rečem, da je bil botanik (človek, ki se peča z rastlinoznanstvom) prej nego železnica. (Poslanec Grafenauer se smehlja nad tem duhovitim začetkom.) Botanik pa je našel po železnici plevel, in ta plevel je — neresnica. Neresnica pa je, da se imenuje označena proga Praha-Celovec-Trieste. Nihče ne razume tega, tudi sprevodnik na železnici ne, morda bo mislil, da je Celovec kje na Kranjskem. Nemški ljudski svet (za katerim je pricapljal Pieri, op. ured.) se je že zavzel proti temu, ravno tako celovški občinski svet. Treba besede tudi v deželnem zboru. Posl. Grafenauer mu odgovarja: Vsak čas me boste našli pripravljenega za resno delo, osmešiti pa se nočem. Sicer ni moja navada oglašati se že k predlogom, ki se šele odkazujejo. To pot sem se oglasil, če meni gospod predgovornik, da se bo kak sprevodnik zgrabil za čelo, misleč, da je Celovec kje na Kranjskem, ga opozarjam na ministerielno in-štrukcijo, glasom katere ima sprevodnik dolžnost govoriti ljudski jezik v deželi. (Krohot na galeriji in med nemškonacionalnimi poslanci.) Gospodje morda menijo, da mislim na kitajščino ali francoščino. Tudi francoske napise sem videl. Napisi v vozovih so postranska stvar. Sicer sem videl v Celovcu tudi že laške in — čujte — ruske napise. Sicer bi lahko rekel: Nemštvo v Celovcu ni v taki nevarnosti kakor v Beljaku, in vendar se za take napise Beljačani ne brigajo toliko. Zakaj se le Celovčani ne pritožujejo črez ogrske napise, ki jih je vse polno? Če Celovčani mislijo, da bo šlo celovško nemštvo vsled par lesenih vozov s slovenskimi napisi rakom žvižgat, potem stoji res na slabih nogah. Predlog ne meji samo na smešnost, ampak je smešen.^ Za kaj takega pa Grafenauer ni na uslugo. Pač pa bi bilo treba urediti v Celovcu nekaj drugega, kar ovira promet, česar pa ne omenjam tukaj, ker se bo izvedlo v ministrstvu.
Posl. A. Lemisch pravi, da so stavili ta predlog zaradi Čehov. Sicer pa bi sprevodnika razumela le kaka stara ženkica, če bi klical
Celovec11. Pritožuie se, da kličejo sprevodniki tudi: „Št. Vid11.
Oglasi se k besedi tudi neizogibni vsenemec Anger er. Posl. Grafenauer odgovarja Le-mischu: Zakaj se Nemci sploh pritožujejo? Mi imamo vzrok, pritoževati se. Če dobimo iz Trsta na Beljak dvojezične vozne listke, zakaj jih ne dobimo iz Beljaka v Trst? Uradniki morajo znati jezik občinstva. Res je, da imajo Čehi mnogo šol in mnogo uradnikov, črez katere se je pritoževal posl. Lemisch, vprašam pa, ali jih imajo morda Nemci manj? Zahtevati se sme le, da znajo češki uradniki nemški in ne uganjajo politične propagande kakor nemški. Saj se začenja narodnostni boj na pragu uradnikov. To je hujskanje, če se kak jezik zapostavlja; napisi bi morali biti vsaj v treh jezikih. Seveda večina smešni predlog sprejme. Posl. Krampi ne glasuje zanj, posl. Walcher je odsoten, mednarodni rdečkar Eich pa glasuje za nemško-nacionalni predlog. Predlog posl. Kram pia o regulaciji reke Lavant odklonijo na predlog posl. Angererja, ker je dež. odbornik Win ki er izjavil, da že on skrbi za to uravnavo.
Književnost in umetnost.
Slovenski zemljevid „Matice Slovenske".
V	popolnilo dosedanjim določitvam naj služi še
to-le: Ves zemljevid bo 91 centimetrov širok in 125 centimetrov dolg ter izide v štirih listih. Dobiti ga bo ali enostavno na papirju ali napetega na platno; za ta zadnji slučaj je zopet razločevati troje: a) vsak izmed štirih listov je nalepljen na dobro, sivkasto platno in je razdeljen v 16 delov (torej zložljiv, v žepnem formatu); b) vsi štirje listi se prilepijo skupaj na močno, belo platno, toda tako, da se da ves zemljevid zložiti v štiri dele (zemljevid bi se dal obesiti); c) vsi štirje listi se prilepijo skupno na močno, belo platno kot celota; vsak zemljevid dobi zgoraj in spodaj ličen lesen rob in obešalo. Napenjanje stane: sub a) 2 K 52 h (za vse štiri liste), sub b) 3 K, sub c) 3 K 90 h. — ,,Matica Slov.11 prosi p. n. gg. poverjenike in odjemalce zemljevida sploh, da bi ji z naročilom ob enem blagovolili javiti, ali in kako naj se poedinim naročnikom zemljevid prilepi. Kdor pošlje le 5 K (ozir. ako ni matičar, 6 K), dobi zemljevid enostavno na papirju; na to opozarjamo zlasti p. n. gospodo, ki so že naročili zemljevid in doposlali 5 K.	Dr. Fr. Ilešič, predsednik.
Alojzij Remec: „Yeliki punt." Kmečka zgodba iz 18. stoletja. Cena 1 K 60 v. Knjiga, ki sem jo citai z zanimanjem. Preprosta povest je res; a ljudje v nji so resnični ljudje. Obžalujem le, da ni izšlo to delce v knjigah ,.Družbe sv. Mohorja11. Kakor je preprosto ljudstvo rado bralo Lahove „Upornike“, bi z veseljem tudi veliki „Veliki punt11. In videli bi ljudje, da je današnje njihovo življenje — na Koroškem 'še posebno — slično onemu naših pradedov pred 200 leti. Kakor je kričal tedaj nad ljudmi graščak in valpet in jih je krstil za pse, tako se godi dandanes našemu kmetu po pisarnah: Vse kriči nad njim, od sodnika do zadnjega škrica! Ni na boljšem danes, v svobodnem 20. stoletju, naš kmet. Ugaja mi, da v povesti ni preveč pitja in pijančevanja. Brez vsega pitja ljudska povest pač nikoli ne bo. A gabijo se nam že oni baje „klasičnr‘ proizvodi, ki se začenjajo s pitjem in se s pitjem končavajo. Vse pije, tudi ženske. In ker ni posebno estetično, če pijo preveč vina, piva ali žganja, morajo piti vsaj močan — čaj!
V	alkoholu mora plavati vsa povest! Sicer ne
more izpregovoriti nihče pametne besede. V jezikovnem oziru bi pripomnil: Danes, ko postopajo mnogi „pisatelji“ in časnikarji z jezikom kakor neke vrste živali z mehom, dé človeku dobro, če dobi v roke knjigo s čistim jezikom. In jezik v „Puntu“ je lep in neprisiljen. Le nekatere malenkosti! V zanikovalnih stavkih se rabi vendar rodilnik! Torej ne: ,.niti desetino tega nismo dosegli. . .“ ampak: „niti desetine11. Bral sem pred kratkim kos knjige, ki pride kmalu v tisočih izvodih med ljudstvo, in v nji kar mrgoli takih nepravilnosti, v obče vseh, ki jih tukaj omenjam: „Nikdo“ je napačno, pravilno: „Nihče“. Pri kom-parativih rabimo „nego“ in „kot“, ne „kakor“. Torej ne: „Se slabše bo po puntu kakor je bilo ...“ ampak:	,,Se slabše bo po puntu nego je bilo.11
„Besedo držati1 je pač nemčizem. „Besedo izpolniti . . ■“ Istotako: „Prav imaš11. Narod govori: „Prav praviš ‘. Str. 144: „Dan na dan se uprejo ...“ misel je pač: „vsak čas se uprejo11. Kvečjemu bi bilo mogoče in pravilno: „dan na dan se upirajo . .Pridevnike (adjektive) in prislove (adverbe) razločujemo! Prve tvorimo z Š, druge brez š. Torej: „huje bi se mi ne godilo11, a: „bilo je hujše življenje11. Ne:_ „celo večnost11, ampak: „vso večnost11. „Cel“ je isto kar nenačet.
Na pr. „hleb je ves, a ne cel", če je že razrezan.
—	V obče bi priporočal mladim našim pisateljem
—	a potrebni bi ga bili tudi nekateri drugi —
Levčev: „Pravopis“. Zlata knjiga je, navzlic „bravcu!“ „Veliki punt11 posebno izobraževalnim društvom toplo priporočam. Za začetnika je knjiga dovolj lepo delo. Knjiga se dobiva v „Narodni tiskarni11 v Gorici.	Ksaver Meško.
Nemščina brez učitelja ali slovensko-nem-ška slovnica za samouke. Spisal dr. Leopold Lenard. Cena K P20, s poštnino K P30. — To knjigo je ravnokar izdala „Katoliška Bukvama11 v Ljubljani in je ž njo zelo ustregla vsem onim, ki se želijo naučiti nemškega jezika. Dosedaj sploh nismo imeli za pouk v nemščini nobene knjige, ki bi bila sestavljena za potrebe preprostega ljudstva; imeli smo le nekaj knjig in bro-šuric, ki so pa sestavljene samo za šolski pouk in nimajo za samouke nobene vrednosti. Naše ljudstvo je seveda kupovalo te knjige, iz katerih se pa niso veliko naučili. Knjigo, katero sedaj podaja „Katoliška Bukvama11 našemu ljudstvu, je sestavljena popolnoma za naše potrebe in je edina porabna knjiga za vse, ki se hočejo brez učitelja naučiti nemščine; saj pravi pisatelj v predgovoru: „Vsakega jezika se je treba učiti in vsako učenje zahteva truda. Knjiga, ki ti obeta, da se boš kakšnega jezika naučil brez truda in v nekoliko urah ali dnevih, laže in te hoče samo goljufati. — Mi ne obetamo, da se boste iz te slovnice naučili nemškega jezika brez truda in pa že v nekoliko dnevih, pač pa, da se ga boste naučili s kolikor mogoče majhnim trudom in v kolikor mogoče kratkem času.11
Cerkvene vesti.
Prestavljen je č. g. Leopold Kassl, kaplan v Šmohorju, k sv. Lenartu pri 7 studencih. V Šmohor je prestavljen č. g. Leopold Hank, kaplan v Trbižu. Odpovedal se je podeljeni mu župniji Žabnice vč. g. Anton Žak, župnik v Porečah ob jezeru. Kot župni upravitelj pride v Žabnice vč. g. Metod Šnedic. Umrl je v št. pavelskem samostanu v Labudski dolini o. Pavel Spediti iz reda oo. benediktincev dne 26. kimavca v 61. letu.
Sv. Višarje. Minulo nedeljo so nas obiskali romarji iz Železne Kaple pod vodstvom domačega župnika, g. M. Germa. Pri večernicah je krasno prepeval kapelski mešani zbor. Na roženvensko nedeljo bomo božjo pot na Sv. Višarjih za letos slovesno zaključili. Višarje so na Koroškem najpriljubljenejša božja pot. Mnogo je romarjev, ki jo obiščejo vsako leto. Letos je bil tu sivolas starček že petdesetikrat. Prvič je bil pred 50 leti ob 5001etnici. Prihodnje leto bo 5501etnica tukajšnje božje poti.
Priporocujemo našim družinam
Slot insko cikorijo.
Kaj je novega po svetu.
t Dr. Milan Hribar. Umrl je dne 23. m. m. v Ljubljani odvetnik dr. Milan Hribar, edini sin ljubljanskega župana Ivana Hribarja. N. p. v m.!
Narodnoobrambena enketa se bo vršila dne 16. vinotoka ob 3. uri popoldne, ne 5. in sicer za-raditega, ker bo 17. vinotoka shod zaupnikov Slovenske Ljudske Stranke, da ne bo treba tistim, ki se za to zanimajo, hoditi dvakrat v Ljubljano.
Dr. Matija Murko — častni doktor. Cesar je dovolil, da modroslovna fakulteta češkega vseučilišča v Pragi imenuje častnim doktorjem rednega profesorja slovanske filologije na graškem vseučilišču dr. Matijo Murko.
V	Trbovljah na Štajerskem se širi legar.
V	Trstu so demonstrirali Lahi ponovno proti premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Pri eni taki demonstraciji so napadli slovenskega soc. demokrata Černivca in ga ranili s stolom. Ker niso dobili v pest Slovencev, so se vrgli na socialne demokrate, ki so branili svojega poslanca. Dva socialna demokrata sta ranjena od strelov, ki so ju oddali laški neodre-šenci. Prav po maniri nemškonacionalne poulične druhali !
S. L. S. na Goriškem sijajno zmaguje. Pri deželnozborskih volitvah v splošni skupini zadnjo nedeljo so bili njeni kandidati zmagoslavni. Pri prejšnjih volitvah so zmagali vsi trije kandidati liberalnoagrarne stranke. Zdaj so dobili liberalni kandidatje: dr.Franko 9358, Križnič 9429, Štrekelj 9343 glasov. Kandidatje Š. L. S. so dobili: Fon 10.471, Jerič 10.534, Manfredo 10.477 glasov. Jerič je zmagal z absolutno večino 7 glasov proti Štreklju, Fon in Manfreda sta v ožji volitvi, ki se vrši 5. vinotoka.
Dunaj, 27. kimavca 1909. „Slovan povsod brate ’ma .. .“, tako poje slovenska pesem. Pa je tudi resnična. I v cesarskem Dunaju so se zbrali raztreseni Slovenci pred nekakimi petimi leti ter si osnovali „Slov. katoliško izobraževalno društvo »Straža«11, ki je v bistvu takšno, kot so druga izobraževalna društva po Slovenskem. A naše društvo pa je še posebne važnosti za tukajšnje Slovence iz dveh ozirov; preskrbuje jim namreč vsako drugo nedeljo v mesecu slovensko popoldansko službo božjo (začetek ob y23. uri) v cerkvi sv. Antona na Dunaju XV., Pouthong. 16, in je družabno zbirališče poštenih Slovencev. — Društvo ima bogato knjižnico in svoj lastni pevski in tamburaški zbor. Društvenikom so na razpolago vsi zanimivejši večji slovenski listi. — Zbiralo je svoje ude doslej skoz tri in pol leta v Petermanovi gostilni, VI., Liniengasse 38. Ker pa število članov vedno bolj narašča, so postali prostori pretesni in odbor je bil prisiljen poiskati večji in lepši lokal. Našel ga je, in tako se preseli društvo dne 1. vinotoka t, 1. v prostore gosp. Jeana Powondra, VI, Wallgasse 27 (nasproti Rajmundovemu gledališču). Tukaj torej se bodo „Stražani“ v bodoče zbirali vsako nedeljo in praznik zvečer, tukaj se bodo odslej vršila predavanja ter se izposojevale knjige, tukaj se bomo razvedrili ter svoji med svojci po domače zabavali. Če koga zanese noga sem na Dunaj, naj nas obišče, ker vsak pošten Slovenec nam je dobrodošel.	P. V.
Celje. G. dr. Maks Vraber, kaplan v Žalcu, pride za kateheta in ravnatelja liceja in trgovske šole šolskih sester v Trstu. Za kaplana v Žalcu pride gosp. dr. Anton Jehart iz Starega trga pri Slov. ^Gradcu.
Živeti se ni več ljubilo trem 16 letnim deklicam na Dunaju, ki so se dogovorile, da sè usmrtijo z lizolom. Prva se je poskusila usmrtiti Alojzija Doležal; v bolnišnici ste jo obiskali prijateljici Katarina Schartl in Alojzija Dachsbacher, ki ste potem kupili lizola in ga na klopi na ulici izpili vsaka po 50 gramov. Spravili so ju v bolnišnico. Položaj vseh treh je nevaren. Čudna mladina!
Tržne cene v Celovcu
23. kimavca 1909 po uradnem razglasu :
Blago
100 kg
80 litrov (biren)
K : v K v
Pšenica Rž . .
Ječmen Ajda .
Oves .
Proso .
Pšeno Turščica Leča .
Fižola rdeča Repica (krompi Deteljno seme Seno, sladko „ kislo . Slama . . Zelnate glave po Repa, ena vreča
sov
24 I 92
21 i —
Mleko, 1 liter Smetana, 1	„
Maslo (goveje)	. . 1 ;
Surovo maslo (potar), 1 Slanina (Špeh), povoj., 1 „	„ surova, 1
Svinjska mast	. . 1
Jajca, 1	par .
Piščeta, 1	„	.
Race ....
Kopuni, 1	.. .
30 cm drva, trda,	1	m2
30 „	„	mehka,	1	„
24
60
60
60
20
60
70
16
Živina
Počrez	100 kilogramov	
	iživevagej	zaklana
od do	od | do	od do
v kronah		
sl
S
Konji.... Biki .... Voli, pitani „ za vožnjo Junci .... Krave . . . Telice.... Svinje, pitane . Praseta, plemena Ovce.......
240
325
210
120
180
- : 80 3901 300 i
3501 60
150
112
Listnica uredništva.
Gdč. U. L. v M. : Vaše poročilo je zelo lepo sestav-jeno, žal zastarelo. Drngokrat poročajte takoj, saj imate rav dobro pero. Za informacijo nam pa dopis dobro služi. !op- živi vrle slovenske mladenke!
Mizarskega učenca Sl
slovenski mizar v Celovcu. Natančnejše podatke daje uredništvo „Mira11.
10 zapovedi
za
kmetovalca,
lepo tiskane, čisto zastonj in poštnine prosto dobi vsakdo, kdor ponje piše, od lekarnarja Tmkoczy v Ljubljani, Kranjsko.
•■■OHOHOHBOOOHOHOnOK«
i Vzgojim za deklice s
0
1
0
1
0
•
1
0
1
0
1
o
H
•i
(Internat)
čč. šolskih sester v,Narodni šoli'
družbe sv. Cirila in Metoda
v Velikovcu
se priporoča p. n. slovenskim staršem.
V hiši je štirirazredna ljudska šola; ozira se posebno na pouk v ženskih ročnih delih.
Šolsko leto se začne dne 4. novembra 1.1. Plačila 24 kron mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem.
0
1
0
1
0
1
I
0
1
0
1
losraosBaoooaBorasoHiosB«
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska orožnotovarniška družba
Peter Wernig,
družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Pozor! Pozor!
Vsem tistim, ki želijo piti
IV- novi, slndlii, pristni vinski mošt
naznanjam, da sem ga začel razpošiljati dne 1. oktobra, in sicer za najnižjo ceno po 3 2 kron hektoliter na postajo Ajdovščino postavljenega. Kdor pošlje svoje sode, dobi ga po eno krono pri hektolitru ceneje. — Imam tudi še
stara uma
po sledečih cenah: Belo vino po 40 kron, rdeče po 36 kron, črno po 32 kron hektoliter.
Za oboje se priporočam obilne naročbe
Josip Cotič v Vrhpolj i,
posestnik vinograda, pošta Vipava, Kranjsko.
a« Konrad Skoza
delavnica za vsa cerkvena dela
u St. Ulrich, Oroden (Tirolsko)
se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra.
Loterijske številke 25. kimavca 1909: Trst	59	66	81	2	72
Line	43	17	42	2	66
Pozor! Slovensko podjetje! Pozor!	
Fi	Siaunemn občinstvu se priporoča dne M. febr. 1909 na nono otuorjena uelika mannfakfnrna trgovina 'anc Souvan sin o stari Sonuanoui hiši 1 na mestnem trgu št. 22 I = u Ljubljani =
Hodnega in mannfakturnega, tu- in inozemskega blaga, vedno najnovejši izbir.
Zaloge je stalno v vrednosti Vi milijona kron.
Za prodajanje na debelo oddajam blago trgovcem po tovarniških cenah.
Zaradi posebno velikega nakupa zimskega blaga bodem letos po zelo nizkih cenah prodajal, t. j. brez konkurence, ker se je tudi cena pri blagu znatno znižala.
Imam za ženine in neveste zmerom veliko zalogo in najlepše blago na razpolaganje.
»'Ji® ' Vsi uslužbenci govorijo slovenski.
Anton Renko, lastnik trgovine,
Celovec, vogel Kramarjeve ulice in Novi trg.
Prijatelji, prepričajte se,
da vsakdo prihrani mnogo denarja, kdor oskrbi svoj nakup raznega tkalskega blaga naravnost pri izdelovatelju-veščaku, ker le ta more vsestransko najboljše postreči.
JOŽEF SUCHHNEK,
Prva mehanična in ročna tkalnica ter razpošiljalni zavod izbornih tkanin v NovemHradku pri Novem Mestu na Metuji, Češko.
JCranilno in posojilno društvo v Golovcu		
Hl/O/ T/z /o	kmečki kreditni zavod za Celovško okolico Pavličeva ulica štev. 7	U,11 T/Z/G
	ob četrtkih od 12 10. do 12. ure in od 72 2. do 3. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.	
Društvo jan	iči za popolno varnost vlog s premoženjem	vseh udov.
Tovarna glinastih izdelkov F. P. Vidic & Komp., Ljubljana
ponudi vsako poljubno množino
zarezanih strešnikov (strangtaizziegei) MaSa, zidarske opeke9 peci m.
Na zahtevo pošljemo takoj vzorce in ponudbo.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke u Celoucn
Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni fond K 300.000.
Denarne vloge obrestujemo po
od dne vloge do dne vzdiga.
Kuloduarsha cesta šteu. 27.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vuovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vlnkuluje In devinkulnje vojaške ženitninske kavcije. ..	Sskompt in inkasso menic. — Sorzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu.
Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač_. po K 8'— za kom. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Otmar Mihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.