SKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 304
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 28TH, 1931
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
Novo sredstvo, kako se s Smith trdi, da je Hoover Razne zanimive vesti iz Lepa in uspešna proslava Diktator Mussolini izjav- Zvezna vlada ima deficit, število sirotmli ljudi na hrano lahko prepreči j zanemaril'dolžnosti življenja naših rojakov j Slovenske mladinske Ija, da bo kriza tra- | ker neprestano ustanav- svetu je 100,000,000.
razpadanje zob
i
napram narodu
po naselbinah Amerike j šole v Cleveland«
jala še celo leto
lja nepotrebne urade Največ v Ameriki
V častitljivi starosti 81 let je Odkar se je ustanovila Slo- Rim, 26. decembra. Precised- Washington, 26. decembra. — umrl v naselbini v La Salle, lili- venska šola S. N. Dbma v Cle-' nik vlade, diktator Mussolini, je V cčigled ogrgmnih davkov, ka-
Geneva, 26. decembfa. Računa se, da je na svetu dane?,
Baltimore, Maryland, 25. de- ,New York, 26. decembra, cembra. Da hrana, ki jo človek Predsednik Hoover je naredil	.	,	.........
uživa, povzroča razpadanje zob, kapitalno napako, ko se je v svoji nois, rojak Pavel Pire. Zapušča velandu, so učenci teš šole prire- podelil nagrade poljedelcem, ki tere dobiva zvezna vlada od me- med civiliziranimi narodi, naj-to je bilo znanstvenikom že dav- j poslanici kongresu pečal s ta- ženo, sina in hčer, sestro Mrs. dili vsako leto božičnico. Tako so tekmovali v žitni bitki. Na- seca do meseca, in da je kljub manj sto milijonov brezposelnih nej znano. Da se pa to uničeva- ko številnimi problemi, kar je Sket, brata v domovini, svaka se je ta božična proslava prire- grade so bile 'podeljene onim po- temu nastal deficit, ki znaša za ljudi, ki se ne morafjo preživeti nje zob s pravo dieto zna pre- imelo za posledico, da ni mogel John Oberstarja v Clevelandu' dila tudi zadnji četrtek z Veli- ljedelcem, ki so racionelno naj- letošnje fiskalno leto $900,000,- z lastnimi sredstvi. Zedmjene prečiti je.postalo znano šele se- rešiti niti enega problema. Ta- in nečakinjo Mrs. Miklavčič v kim uspehom na odra S. N. Do- boljše obdelali svoja zemljišča. 000, in ki bo znašal za prihodnje države se nahajaje tozadevno na daj, ko sta zadevo pojasnila dva ko trdi bivši governer Al Smith 1 La Salle. Bil je eden izmed pr- ma. V začetku progama so na-' Ob zborovanju pri tej priliki je j fiskalno leto $2,000,000,000, je prvem mestu, kjer je 6,000;000
venskih naseljencev v stopili učenci in učenke 1. raz- imel Mussolini govor, tekom ka- nastalo vprašanje, kam gredo.delavcev brez posla. O Rusiji
j reda s pevskimi, točkimi, katere terega je pozdravil kmete in jih tako ogromne svote. En odgovor se pa trdi, da tam ne poznajo Letno zborovanje Baragove so s svojimi ljubkimi glasovi navduševal ,da vztrajajo pri de- na to je ustanavljanje nepotreb-,brezposelnosti. Do teh številk
prav lepo zapeli. Pesem "Mlin- lu, da se je tem laglje boriti z nih vladnih uradov, ki veljajo j: prišel Mednarodni delavski ček" je bila zapeta od šolarjev gospodarskimi težavami. Mus-: silne svote denarja. Zvezna via- urad, ki je dobil informacije od
Zveze se vrši danes v Chicagi. Matija Medved, 2125—8th
znanstvenika John Hopkins uni-.v izjavi, ki je pravkar prišla V|Vih slov verze. Elementa žveplo in kal- 'avnost. Resnica je, da je čita-,letu 1884 cij ohranjata zobove, ako sta pra-, lo to poslanico primeroma le ma-vilno pomešana z vitaminom D. lo število ljudi, a večje število Glavni element v tem je pa jo je bralo le v izčrpkih. Hoover žveplo, ki se največkrat dobi v je hotel v tej poslanici stlačiti zemlji. Dr. Collum in dr. Klein skupaj toliko problemov, da vsa-sta znanstvenika, ki sta prinesla kega posebej ni mogel temeljito zadevo v javnost po dolgih letih i obdelati, kar ima za posledico, da j neževo Brdo, pošta Prem na No-eksperimentiranja. Ak0 je člo- ni r^šil nobenega problema. Na- jtranjskem.
North Ave, Great Falls, Montana, išče svoja dva brata Petra in Jakoba Medved, doma iz Ja-
veška hrana taka, da sestoji iz dalje Hoover vse preveč omenja štirih delov fosfora in treh delov ■ krizo in depresijo, ki nas danes kalcija, tedaj to popolnoma pre- j tlači, in kar je že vsakomur po-preči gnjilobo zob. Zobje osta- drobno znano, toda ne omenja nejo čvrsti in naravni. Zobo-Jpa ničesar o sredstvih, kako je zdravniki bodo v bodoče predpi- treba nastopiti proti tej krizi. Za
sovali primerno dieto glede ohranitve zob.
Žalosten Božič
London, 25. decembra.
primer navaja Smith položaj brezposelnih. Temu najbolj važnemu problemu izmed vseh 'stisk, v katerih živimo danes, je
sredstvi lahko neizmerno mnogo
: Hoover posvetil samo 217 besed.
.. ' m 1 To je karakteristično za Hoover-Po Evropi so praznovali letos ja> ki v vsem časU) odkar je pred-
žalosten božič, še nikdar niso sednik ni posvetil dosti pažnje tako mirno praznovali bozica. oblcmu brezposelnosti, in ven-, Vzrok so_ zatestne^gospodarske |	zvezna vlada s svojimi
razmere in silna brezposelnost.' V Rusiji je bilo milijone verni-
kov v cerkvah, dočim so drugi j j b __(j
stotisoci zopet se norčevali iz kr- . 1 ,	. ,, "danskih resnic. Tudi v Franci- 11 oseb ubitih V javnih ji, kjer vlada ob času božiča na- nemirih v Čili vadno največja veselost, je bilo, Santiago, 26. decembra- Ko-nenavadno mirno. munisti so se v tem mestu na-_ j valili na vojaške barake, ko so
Vlada bo zavrnila blago bili vojaki odsotnL Toda vlada
Anton Gradišek v Chicagi je kupi neko "srečko," katero so prodajali "Prijatelji Rusije." že drugi dan je bil obveščen, da je zadel dobitek, in sicer prosto vožnjo iz Chicage v Moskvo in nazaj. Gradišek je takoj letel
2. in 3. razreda. Sledila je eno- solini je dejal, da se danes mno- da ima 700,000 uslužbencev, ki, posameznih držav. Skupilo šte-dejanka "Dete je bolno." V igri!go govori o svetovni krizi. Ce- trosijo ljudski denar, in katere-;vilo delavcev vsega sveta, ki so je nastopilo 5 oseb, katerih vsa- le gore papirja se je že porabilo i ga so letos zapravili nekako $4,- brez dela znaša 25,000,000, in
ka je svojo vlogo točno izvršila, z nasveti glede krize, ki pa ved-Vsem navzočim je najbrž ugaja- j no huje pritiska, vendar je gola "Mrs. Zaje," ki jo je pred-tovo, da bo trajala gospodarska stavi jala mlada Mrs. Martha Mo-1 kriza po svetu še najmanj eno die. In očaral je navzoče mladi leto, predno bo odpravljena.
Daniel P^istotnik z recitacijo !	-0-
"Slovenija." Lepo in z nagla-1 Ženska izbrana za dele-
000,000,000. Da se to plača, ima od njih zaslužka je odvisnih na-zvezna vlada na razpolago samo i daljnih 75,000,000 oseb. Za vsa-$2,000,000,000. Republikanska kega delavca brez dela, se raču-vlada se odlikuje s tem, da ved- na tri do štiri osebe, ki so lačne no bolj centralizira vlado, to je,i Podrobnih številk tozadevno pa da izbira v Washingtonu aktiv-; manjka iz več držav Južne Ame-nosti, ki sicer pristoje posamez-1 l ike in iz azijatskih dežel, kjer
som je izgovarjal vsako besedo, in občinstvo ga je nagradilo z
v urad in pojasnil, da v Rusijo navdušenim 'ploskanjem. Potem še ne namerava iti, nakar so se j je pa Mr. Ivan Zorman značaj
pogodili. Dali so mu $115.00 v gotovini in zadeva je bila zalju-čena. Tako smo ameriški Slovenci zopet zgubili "odposlanca" v Rusijo, Gradišku je pa denar prav prišel, ker je že dalj časa brez dela.
Enoletna Dorothy Rozman je
nc govoril o delovanju in pomenu šole. Izrekel je priznanje vsem onim, ki delujejo za šolo, in posebno naglašal prosvetni odbor, kot najvažnejši faktor, ki omogoča vzdrževanje šole.
Igra "Miklavž prihaja," je bi
gatinjo razorozevanja
!nim državam. Raditega je tre- je tudi najmanj 7,000,000 brez-|ba ustanavljati nove urade, ki posel ni h. Qlede 6,000,000 Washington, 24. decembra, i pogoltnejo letno silne svote de- brezposelnih v Ameriki so bile Predsednik Hoover je včeraj narja. Najmanj $800,000,0001 podane številke od American imenoval' Mrs. Emmo Wooley, na leto bi se lahko prihranilo, j Federation of Labor. Prihod-znano zagovornico mednarod- če vlada ne bi centralizirala svo- nja na listi je Nemčija, kjer so nega miru, kot eno izmed ameri-Ijega poslovanja. Poleg tega se našteli 5,350,000 brezposelnih, šldh zastopnikov na mednarodni pa tydi vtika popolnoma nepo- in potem sledi Anglija z 2,650,-konferenci za svetovno razoro- trebno v privatne zadeve. Pro- 000. Francoska delavska zve-žitev. Mrs. Wooley je že dolgo jhibicijski urad sam velja na le- za pereča, da je v Franciji 1,-let poznana' zagovornica medna- to $55,000,000, dočim bi vse to ] 500,000 4 brez dela, dočim trdi
delano prisiljeno
Washington, 26. decembra. — Z dne 1. januarja se bo začela j spolno vati nova določba tarifna postave, ki določa, da je zabra-njeno pošiljati v Zedinjene države vsakovrstne izdelke tujih dežel, o katerih je dokazano, da je bilo izvršeno Po prisilnem de-lii, in če je mogoče enako delo narediti v Zedinjenih državah. Vendar ne bo tako blago izključeno brez vsake preiskave, ki se bo za vsak posamezen slučaj posebej vršila. Prvotno se je trdilo, da bo vlada sploh zavrnila j vse izdelke iz Rusije in deloma tudi i ž Južne Amerike, kar po-
j je, poslala takoj pomoč, in nastal je krvav boj, tekom katerega je obležalo 11 komunistov. Voja-i ki so se nti,h|ajali na božičnih počitnicah. Orožniki so naredili red.
Dr. Presv. Srca Jezusovega
Društvo Presv. Srca Jezusovega je izvolilo sledeče uradnike za leto 1932: John Levstek, prdesednik, J6r. Krašovec, pod^ predrednik, Leo Novak, tajnik, Andrej Tekavec, blagajnik, Anton Zaje, zapisnikar. Nadzorniki: Frank Komidar, John Mar-tinčič, Frank T<evstek. Vratar, Valentin Gornik, zastopnik za S. N. Dom John Levstek, zastop-
la mojstrsko izvršena. Malčki i rodnega sporazuma in nasprot- i delo lahko opravljale posamezne vlada, da jih je le 91,000. V Ita-bila hudo pobita pri avto kolizi- so točno nastopali. Občinstvu niča oboroževanja.	države. Kongres bi tozadevno j li j i je 800,000 brezposelnih, iz
ji v Milwaukee, ko je je držala i je zlasti ugajal mali Frank	----; lahko posredoval in naredil red, Avstrije, Ogrske, češke in Polj-
Ali ga bedo zaprli ? |ker kongres mora dovoliti vsaki ske. pa se poroča, da imajo po
v naročju 19 letna Helena Ka- Drobnič, ki je predstavljal par-stigar. Otrok je v bolnišnici in keljčka. Jegličev Henry pa po-upajo, da okreva. » V Milwau- staja že skoro domač na odru.
Tudi Johnnie Shuster je poka-
kee General bolnišnici je tudi Justina Lamovšek, ki je bila tam operirana.
V	Združene države je dospel Marian Pfeiffer, poročevalec ljubljanskega dnevnika "Jutra." Obiskal bo slovenske naselbine po Ameriki in poročal o kulturnem in socialnem življenju Slovencev v Ameriki.
V	Ely, Minnesota, je umrla
Pomožni z v e z n i pravdnik v j dolar za javne stroške
Clevelandu, Mac Wolpaw, je do-!	-o--
bil za Bcžič po pošti lep paket, |	Kllll> Ljubljana
250,000 ljudi vsaka brez dela. -o-
zal, da je marljiv in ukaželjen. Seveda so tudi vsi drugi dobro izvršili, kar jim je bilo dano. Oba Grmova dečka sta pa nastopila s harmoniko, kar je pri-
jalo navzočim. Upati je, da je j bicije pred sodnijo, steklenico bila prireditev tudi v gmotnem najboljšega žganja, se ne more oziru uspeh. Mladini pa naj bo j dognati, številni poset od strani starej-	. .	>v
ših V izpodbudo za Še bolj mar- j Listnica uredništva roj akinja Alojzija Rojakovič, [Ijivo učenje slovenskega jezika Naročnik. Ne v tem slučaju, članica SNPJ. ' Njen mož je in običajev.	Pri navadnih primarnih volitvah
utonil avgusta meseca v Carson :	-o--mora volivec izjaviti, ali hoče
Lake. Ko se je vračal domov! V i-nUli DOStaVP	voliti demokratski ah republi-
iz gozda, je zašel v nekako moč- i * ^^ PUbldVe I kansk, tiket, toda pri izvanred-
virje, kjer je utonil.
Papež za edinstvo sveta
Meščani in meščanke Ljub- ! Rim, 27., decembra. Včeraj je ljanskega kluba! Približal se je papež Pij poslal v javnost po-cuiujc.	čas, da se udeležimo glavne let- sebne encikliko, v kateri prosi
da je poslal Wo pawu, katerega ,	ki se vrfi y Jek; 29 de_ protestante in vzhodne katoliča-
naloga je napadati kršilce prohi-|cembra) ob g_ m.. ^ y glo.!ne, da se linijo ,vsi skupaj v
v katerem se je nahajala stekle- j nica "Three Star Hennessy Brandy." Kdo je storil ta greh,
V rokah postave
Avgusta meseca, 1927, je Mar-; nih primarnih volitvah, ki se bo-ibo delal v korist Kluba ko Ju rich zapustil svojo ženo in do vršile 12. januarja" v Cleve- RuPert> tajnik.
Ex-kajzer Viljem pripo-
venskem društvenem domu na I katoliški veri pod vrhovno vla-Recher Ave. Prošeni so vsi. j do'papeža. Enciklika obsega Ljubljančani in Ljubljančanke, 7,500 besed. V encikliki papež naj nikar ne ostanejo doma. j ponovno povdarja, dtj se smatra Udeležite se vsi brez izjeme! Na vrhovnim glavarjem vseh kristi-tej seji je potrebno ukreniti vse janov, povdarja nezmotljivost, potrebno za leto 1932. Bo prav povdarja doktrino brezmadežne zabavno na seji, in izbral se bo | matere božje in doktrino Boga-tudi novi odbor za leto 1932, ki | človeka. Enciklika je izšla ob
Frank 1 priliki 1,500 letnice koncila v ! Efezu, ko je cerkveni zbor obsodil patriarha v Carigradu, Ne-
mem stotine milijonov dolarjev, ..	, v, Q,Tn .
,	t ta i j j . nik za Klub društev SND., An-
vrednosti. Vendar vlada sedaj , „ . . T . T , , „
... .	;.:ton Zaje m John Levstek. Za-
izjavlja, da to ni resnica, pac	J združena društva
pa se bo moralo v vsakem posa- T°pn.lka za ^ruzena orusua pa se UO	' ]župnije sv. Vida: John Martm-
meznem slučaju dokazati, da je!,.
čič in Frank Levstek. Društveni zdravnik dr. J. M. Seliškar.
Podružnica št. 14 SŽZ
Podružnica št. 14 S. ž. Z. ima sledeče uradnice za leto 1932:
"Zapadna kultura, kakor je predstavljajo zapadni Evropejci, se je razblinila v materiali-zem. Bivši kajzer je ob božičnem sprejemu povdarjal, da bi se morali Nemci zvezati z Rusi, in bi tvorili tako najmočnejša zvezo na svetu, ki bi lahko diktirala vsem drugim narodom.
Društvo Z. M. B.
Društvo "Zveza mladih bra-
i
bilo blago izdelano"V zaporih ali pa v vladnih delavnicah, kjer delajo prisiljenci, ali pa jetniki.
Društvo Kras št. 8. S. D. Z.
Društvo Kras št. 8 S. D. Z. je I	^
izvolilo sledeče uradnike za leto ? ^nces R u p e r t predsednica; 1932: Mihael Lah, predsednik, jTherese Jancar' Podpredsednica 918 Alhambra Rd.; Frank KoL1 Mary Darovec, blagajničarka; midar, prvi podpredsednik; Hen- Terezija Škur, tajnica, 496 E. ry Kodelja, drugi podpredsed- 185th St Zapisnikarica Matilda nik; Louis Opara, tajnik, 664 Ropret. Nadzornice: Ana Stupi-Babbitt Rd., Anton Pucel, bla- Ana Korošec, Mary šetina. gajnik. Ciril Blaško, zapisnikar. Zastavonošinja Urška Trtnik. Nadzorniki: Joško Jerkič, Au- SeJe vsak 1. torek y mesecu|v gust F. Svetek, Frank šuštaršič. Slovenskem društvenem domu na Zdravnika: dr. Perme in *dr.jRecher Ave. škur. Seje vsak drugi petek v Uradniki društva Cvet mesecu v Slov. Domu na Holmes Slovensko pevsko in podporno Ave •	društvo Cvet je izvolilo sledeči
Društvo Triglav Št. 30 S. D. Z. odbor za leto 1932: Louis Curk,
Društvo Triglav št. 30 S. J), predsednik; Louis Počkaj, pod-]Slovenska Delavska Dvorana Z. je izvolilo sledeči oc^bor za leto predsednik; Gašper Segulin, ta j- Uradniki Slovenske Delavske 1932: predsednik John žužek, nik; John Taučar, podtajnik; podpredsednik John Zalar, ta j- Anton Traven, blagajnik; Fred nik Frank Južna, bi aga j nik Stanič, podblagajnikf Max Tra-Frank Ule, zapisnikar Jos. She-1ven, zapisnikar. Nadzorniki: tina, nadzorniki: William Ulle in S Anton Vatovec, Louis Počkaj in Andy Stapelj. Zdravnik dr. Elli-1 Frank Valenčič. Društveni ott. Seje so vsakega 25. dne v i zdravnik dr. A. J. Perko. mesecu. Društvo se nahaja v * V Leghorn, Italija, so spusti-Fairport Harbor, Ohio.	'li v zrak fašistično tiskarno.
Pogovor s Honolulu
Včeraj je bila; prvič odprta
Napadena učiteljica	storija, ki je tajil, da bi bila Ma-
Miss Dorothy Konesny, uči-	rija mati Boga. Papeževe bese-
teljica McKinley šole, je bila	de so našle globok odmev med
danes zjutraj napadena od dveh	protestanti.
mladih roparjev, ko se je vračala domov od nekega plesa.
telefonska zveza med Clevelan-i Miss Konesny je blaga j nica neki
Dva mlada Čeha
Guslav Schneider je po pokli-
kega dekliškega kluba, ki .ie Cll navaden, toda pošten in dela-priredil ples v neki dvorani na|ycn-čevljar stanuje na 1627 E.
štiri otroke v Donora, Penna., in landu, vam tega ni treba izjavi-.	pobegnil v Cleveland. Tu se je! ti, ker vas tudi vprašali ne bodo.
roca rusko-nemsko zvezo. poročiI z neko vdoYo Elizabeto, i Vi volite kar hočete, ne da bi o Budimpešta, 25. decembra, ki je imela pet otrok. Stanovali item komu kaj izjavili.
so na 4408 Martin Ave. Dne 14. i oktobra, 1927, je Jurich vprašal svojo ženo, koga ima raje, njega ali svojega sina, nakar je novo-poročena žena odgovorila, da sta ji oba enake ljuba. Nato je pa
Jurich potegnil revolver in oddali „ , v	. TT , , , .	__	v ,, , ----------------„
šest strelov v svojo ženo in po- Poročeno hčer v. mestu Honolulu., plesu je Miss Konesny se osta- va žena odpotovala na češko ra-
begnil. žena je v bolnici umrla PogoVQr za tri mmute velja;la in štela denar' in je končnP!di zdravja. S seboj je vzela dva 26. oktobra, 1927, potem'1«, je $27m	|Sla sama z denarJem Protl 'J0" sinčka. Na Češkem je pa mati
povedala vse, kako se je zgodilo.!	Nenaden obisk	!rau ob 2- uri zJutraJ) kar |e bl" j umrla ,in fantička sta bivala pri
O Jurichu ni bilo več slišati, ko ! V soboto je dospel v Cleveland lo seveda nespametno. Na po- dedu in babici. Medtem se je pa tov" je izvolilo sledeči odbor za!se je na božični dan pojavil ne- iz Jugoslavije Mr. John Kramer, rtu sta jo napadla dva roparja schneider drugič poročil, toda ni 1932: predsednik Andy Sadar.! nadoma pri svoji prvi ženi v Do- ;ki -ie odpotoval junija meseca na ' in jo pretepla do nezavesti De- ;mel ^trok z drugo ženo. Spom-podpredsednik Louis Fink ml.,1 nora, Pa. S svojo prvo ženo ima lobisk v star0 domovino. Kar ne- kle ima obe čeljusti zlomljeni, „iia se je, da ima Schneider dva tajnik in zapisnikar Jos. Centa, j štiri otroke. Prišel je domov,, nadoma se je pojavil v našem j izbitili vee zob m je dobila se^tiča na češkem, in poslali so
dom in Honolulu na Havajskih otokih. Prvi je govoril Frank
Baker, časnikar, ki ima svojo j Siebert Ave. in 69. cesti. :77th gt Pred več leti je njego
1175 Addison Rd., nadzorniki:!kot se ne bi nič zgodilo. Toda so- uradu in nam želel srečno novo! druge poškodbe, in odnesenega po nje. Joseph je star 6 let, Ed-
sedje so to opazili in pozvali po-|lcto! Kramer ostane tu dalj ča-jje bilo $35. Miss Konesny je warcj pa g> in popolnoma sama licijo. Jurich je bil prijet, in te 'sa P° trgovskih opravkih. Do-1 hči nekega policista.	|sta prišla iz češke v Cleveland,
dni bo pripeljan v Cleveland, j brodo$el!	| Društvo Srca Marije (staro) j kamor sta dospela včeraj zju-
kjer se bo moral zagovarjati ra-	R t M •	! Društvo Srca Marije (staro) i iraj. Seveda je bilo veselje ve-
di umora.	I Dne l ianuaria se noslovi !iz ! ie izvolil° sledeče odbornice za ^ko. rUoda razumeli so se težko.
Dr. kr. Kralja, 226 KSKJ ! urada N." Y. Central železnice d.	1932: ^ Brez^var,Fantička govorita samo češko,
Društvo Kristusa Kralja št. R McBain, generalni ravnatelj predsednica; Mary Grdina, p0d- govor, angleško in češko, ma-226 K. S. K. J. je izvolilo slede-1železnice zapadno od Buffalo, s'predsednica; Frances Novak, ceha pa samo či odbor za leto 1932: predsed- sedežem v Clevelandu, prva gla- ,6326 Carl Ave" taJnica in-zapis-
nik Jos. Ponikvar, podpredsed- va N_ Y. C. železnici. Deloval je' nikarick; Mary Bradač, drugi* Sestanek direktorjev
55 let v uradu.	;tajnica ; K. Perme, blagajničar- Nocoj, v pondeljek, 28.»de-
ika; Ana Erbežnik, Mary Skulj, cembra, se vrši sestanek direk-Nov državljan	;odbornice; Louise PikS, Jennie torjev Slovenskega Doma na
V nedeljo zjutraj so obiskale Brodnik, Genovefa Supan, nad- Holmes Ave. glede zabavnega ve-
John Taučar ml., F. H. Mervar, Anton Fink. Društvena zdravnika sta dr. Oman in dr. škur. Za konferenco S. N. Doma je izvoljen Andy Sadar, za Klub pa J. Pograjc. Društvo zboruje vsak 3. pondeljek v mesecu ob 8. zvečer.
Dvorane za leto 1932 so: Frank Volk, predsednil*/; Joseph Lever, podpredsednik; Anton Traven, tajnik; Joseph Fabjančič, podtajnik; Frank Požar, blagajnik; Anton Vatovec, pod-blagajnik; Max Traven, zapisnikar. Nadzorniki: Joseph Simčič, Gašper Segulin in Anton Vatovec.
madžarsko. No, pa ljubezen vse premaga.
nik George Hribar,tajnik John. Sušnik, 1041 E. 78th St., blagajnik Frank Kotnik, zapisnikar«® Mary Hudolin, nadzorniki: Fr. Mirtič, Frank Fabjan, Mamie Augustin. Zastopniki združenih društev fare sv. Vida: George Hribar, Frances Drobnič in Mary Jemc.
vile rojenice družino Mr. in Mrs. Rudolph Brandula, 5908 Bonna Ave. in pustile pri družini novega državljana. Iskrene čestitke družine.
zornice; Frances, Kasunič, vra-jČera, ki se vrši 9. januarja. Di-tarica; Louise Pikš, bolniška rektorji so prošeni, da se goto-nadzornica. Zastopnici združe-j vo udeležijo, nih društev fare sv. Vida: Ce- * 13 oseb je bilo v državi Ohio čili j a Skerbec, Mary Pristov. včeraj ubitih od avtomobilov.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto S7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00;» četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Cleir Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as .second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
ši pravdnik ali bi bil boljši župan in kdo bo zavzel Millerjevo mesto, ako bi bil izvoljen župa-nofn. Ako pride nazaj Stanton, bo gotovo pozabil, da so Potter j a umorili in tudi mnogo drugih škandalov bi se pozabilo, ako izgubimo Millerja.
Potem je kandidat Peter Witt, kateri je poznan v Clevelandu že 30 let, da je neustrašen kritik obeh strank in ni naprodaj graf-tu. On je boritelj delavcev, za
2,000 borilcev, ki delajo zanj po 24 ur na dan iz prepričanja, da edini možak, ki bo očistil mestno hišo političnih hlapcev, kar je tako zelo potrebno, bo gotovo on storil s pomočjo Millerja.
Slišali bomo gotovo še kaj novega, kar do dar|es še ni prišlo na dan, zato strnimo naše vrste skupaj in delajmo za moža, ki se bori proti korupciji v mestni hiši, ki ni bila čista že od dneva, ko
83
No. 304, Mon., Dec. 28th, 1931
Ali bodo sodelovali?
. ,	, . , . v je bil župan Fred Kohler. Po-
katere se bori celo svoje zivlje-, , . , . . v. ,. ,
T_______, ______, ^_______ itrebno je, da se jo izcisti, ker cista hiša je čast gospodarju in
Še štirinajst dni nas loči do 12. januarja, ko bomo prvič v desetih letih .zopet volili v Clevelandu prvega eksekutivne-ga uradnika, župana, ki bo radi svoje izvolitve direktno odgovoren ljudstvu, od katerega je izvoljen, in ne bo več navadno orodje v rokah političnih diktatorjev, kot so bili dosljc takozvani mestni managerji, katerih se je ljudstvo končno otreslo. '	'
Da se je narod zopet podal k staremu sistemu izvolitve župana, se imamo v Clevelandu največ zahvaliti prvič, dobremu razumu državljanov, ki je nekaj let gledal početje v mestni hiši, kjer je republikanski režim zapravljal, kot bi bil sleherni davkoplačevalec milijonar, drugič pa se imamo zahvaliti energičnemu? državnemu fprosekutorju, Ray T., Millerju, ki je kmalu po svoji izvolitvi zavihal rokave, posegel v City Hall in zgrabil za vrat zdaj enega zdaj druzega graftarja ter jih pošiljal enega za drugim v dolgoletne zapore.
Miller je kot državni pravdnik naredil vse, kar je mogel v danih okoliščinah, in vendar dobro ve, da ni še dokončal svojega dela, toda tudi njegovo poslovanje je omenjeno ali radi zapletene postave, ali pa radi silne moči in tajinstvenih Sil, ki tako skrivnostno operirajo, da jim je skrajno težko priti do živega.
Zato je pa Miller sklenil, da je najbolje, ako se poloti prilike in kandidira, da sam pride v mestno hišo in zgrabi graft in izkoriščevalce mesta pri' korenini, na mestu, kjer poslujejo. Ogromna popularnost, ki jo uživa Miller danes v mestu mu garantira izvolitev.
Mnogi so mnenja, da demokrati ne bodo dosti močni, da bi izvolili Millerja za župana, in da bo Morgan zopet izvoljen. Vsi ti se absolutno motijo. Prvič je vzrok, da demokrati doslej niso dobili še vseh mestnih in okrajnih uradov v roke, ker niso imeli za razne urade primernih kandidatov. Kakor hitro pa se je pojavil tak kandidat, je bil tudi izvo ljen. In ni ga bolj popularnega moža danes v Clevelandu, kot je mladi in energični državni pravdnik Miller.
Da bi,Morgan bil ponovno izvoljen, je izključeno misli ti, kajti Morgan je komaj dobil nezaupnico od naroda, ki ga je 3. novembra vrgel iz mestne hiše. Vsak, kdor je volil 3 novembra za novo carter, je vedel, da če voli za nov' čarter, da je to glas, da se mestnega managerja Morgana takoj drugi dan vrže iz mestne hiše. Mislite, da bodo ljudje sedaj, šest tednov po tem, šli in vabili in volili Morgana nazaj, kjer se je n&hajal, in od koder so ga ljudje šele pr&gnali?
Nikakor ne! Ljudje so hoteli, da Morgan gre in šel je, in imajo državljani več zavesti, da ne bodo sedaj šli in ponovno izbrali Morgana. Ne, Morgana ne bo več v mestno hišo. Najlepšo priliko ima državni prosekutor, demokrat Miller. Da bo pa njegova zmaga še večja, je treba seveda, da vsak razumen, pošten, inteligenten in za pravico se broe-či državljan voli 12. januarja Ray T. Millerja za prihodnjega župana v Clevelandu.
Naj na tem mestu pozovemo k sodelovanju za izvolitev Millerja naše slovenske socialiste. Da jih vabimo, imamo dva vzroka, ki sta gotovo upoštevanja in pozornosti vredna. Noben socialist, ki bi volil 12. januarja, 1932, za Millerja kof župana, ne bo s tem kršil strankinih načel in principov.
Menda imamo v Clevelandu kakih 1,000 naših ljudi, ki volijo od časa do časa socialistični tiket. In te pozivljcmo, da to pot volijo — Millerja. Vzrok je, ker socialisti pri volitvah nimajo svojega kandidata. Ako bi imeli svojega kandidata, bi teh vrstic ne pisali, ker se ne bi vtikali v njih zadeve. Ker ga pa slučajno nimajo, nikakor ne bo šlo preko njih prepričanja, ako volijo za poštenega, energičnega demokrata Millerja. ,
ln še en vzrok je: Mi vemo iz originalnega vira, da bo Ray T. Miller, v slučaju izvolitve županom, upošteval Solven-ce do skrajnosti. Ne bo sicer napolnil mestne hiše s samimi Slovenci, ker bi bilo to krivično napram drugim narodnostim, pač pa bodo dobili naši ljudje, kar bo največ mogoče, uradov in del pri mestni vladi. In večje bo Število oddanih glasov za Millerja v okrajih, kjer bivajo Slovenci, večje bo število Slovencev, ki bodo upoštevani pri oddaji mestnih del. V tem oziru se lah,ko popolnoma zanegete na pošteno besedo '^Ameriške Domovine."
'Mislimo, da pod takimi okolnostmi je popolnoma moralno, da smo pozvali,sodruge k sodelovanju. Prekršili ne bodo svoje discipline, ker nimajo svojega kandidata in po rnagali bodo, da pride čtmveč naših ljudi dO upoštevanja in dela.
ŽUPANSKE VOLITVE V CLEVELANDU
nje. Izmed vseh kandidatov je najbolj zmožen Witt. Bitka bo huda, toda gotovo ima najboljšo priliko Peter Witt, ker je odstopil F. Kohler, ker bo imel za seboj progresivce, neodvisne republikance in neodvisne demokrate. Republikanci, ki so siti Mašchketove mašine, so se izjavili za Witta in tako tudi demo-kratje ,ki se ne strinjajo z maši-no stranke. Danes ima Witt že
Peter Witt bo čast naše hiše. Hopkins je pomazal, Morgan je pa zakril in tisti, ki so videli, so bili pa izključeni.
Dolžnost organiziranega delavstva je, da voli za Witta, ker on je edini kandidat, ki je član unije, akoravno ga ne pripozna McLaughlin.
Anton Vehovbc,
PRED GORIŠKIM PROCESOM V RIMU
Sušak, 28. nov. (Izvirno.) — (Proces proti drugi skupini slovenskih upornikov, proti katerim je lansko leto avgusta izredno fašistično sodišče v Rimu dvignilo obtožbo in izmed katerih je bilo 18 že sojenih v Trstu meseca septembra lani, je bil napovedan za prihodnji petek. Že lansko leto je nameravalo izredno sodišče v Trstu organizirati velikanski proces proti 87 Slovanom in je tudi že objavilo obtožnico proti njim, v zadnjem hipu pa je izbralo sodišče samo 18 obtožencev, ker je smatralo, da ima proti njim dovolj dokazov. Kakor znano, so bili štirje izmed teh, to je Bidoveč, Maru-
mar Anton, uradnik; nadalje žerjal Karel, šuc Milan, odvetnik dr. Ivan Marija čok iz Trsta, škerjanc Ivan, Grgič Adolf, Kerže Ivan, akademik, žerjal Alojz, dr. Ražem Joahim, škerjanc Stanko, mizar, Kosmač Stanko, Zlatič Slavko, dijak Glede obtoženca Gropajca Andreja, kmeta iz Drage pri Tr stu in očeta veččlanske družine, je znano, da je med preiskavo v Rimu izvršil samoumor s tem da je skočil s tretjega nadstropja skozi okno. Obtožnica navaja še naslednje osebe, o katerih pa ni bilo mogoče ugotoviti, ali se vse nahajajo v rimskih ječah ali so morda pobegle: mizar
šič, Valenčič in Miloš, obsojeni I Lužnik Jernej, kmetje Darij An
Bližajo se volitve za mestnega župana. To je prva prilika v desetih letih, da si narod izbere svojega kandidata in prvič v zgodovini Clevelanda, da se voli pri primarnih volitvah za dva moža, ki bosta ostala za glavno bitko. Lahko je en republikanec in en demokrat, lahko sta pa izvoljena tudi dva demokrata, aii dva republikanca.
Ker je bilo toliko liritizacije o
na smrt, dva (Sirk Leopold in Kosmač Ciril) sta bila oproščena, drugi pa obsojeni na težke ječe, in sicer španger Alojz na 30 let, štoka Vladimir na 20 let, Kosmač Nikolaj na 25 let, Ru-pelj Karel in čač Lovrenc vsak na 15 let, Obad I,Yan in Manfre-da Andrej, vsak na 10 let, Bevk Slavko, Pertot Miroslav, Zaher Marij in Kosmač Jožef, vsak na 2 leti, ter Frančeškin Zofija, rojena Korže, na 2 leti in 6 mesecev.
že takrat' je izredno sodišče skušalo spraviti v zvezo s tržaškim atentatom na "Popolo di Trieste" tudi nekatere, slovenske inteligente, ki jih je goriška policija stavila pod obtožbo, da so atentate organizirali in da so bili na smrt obsojeni Bidovec in njegovi tovariši le njihovi po-magači. Preiskava pa je ugotovila, da niso bili Goričani v nikaki zvezi s tržaškim atentatom in zato jih izredni tribunal ni sodil že na tržaškem procesu. Iredno sodišče je z novim procesom odlašalo in odlašalo, in kakor smo zvedeli, se je zdaj odločilo za proces na izrecno zahtevo samih obtožencev, ki že skoraj poldrugo leto čakajo na razpravo v glasoviti rimski ječi Regina Coeli.
Od obtožencev je ogromna večina pobegnila čez mejo. Zanesljivo smo mogli ugotoviti, da so v rimskih ječah zaprti in da bodo zdaj sojeni tile obtoženci: dr. Sfiligoj Avgust, odvetniški kon-cipijeni' v Gorici, Zorko Jelinčič, akademik iz Gorice, Rutar Anton, učitelj iz čadrga nad Tolminom, Logar Srečko, učitelj in uradnik pri "Goriški Matici," Lenarčič Ivan, geometer iz Gorice, Frančeškin Hilarij, trgovec s kolesi v Gorici, mož Zofije Frančeškinove, obsojene že na tržaškem procesu, in černe Alojzij, policijski agent, doma iz Volčje drage pri Gorici. Ugotovljeno je nadalje, da so pobe-—	- |gli preko meje naslednji obto-
me^tni vladi zaradi grafta in ker i ženci: brata Petaros Peter in narod ni imel nobene besede, so Petaros. Stanko, kmeta, Bagatelj si volivci vzeli to svojo pravico j Anton, obmejni komisar Rejc nazaj, da si bodo izbirali svoje- Albert, novinar Rejc Maksimili-ga moža, ki bo stal na čelu mest- jan (brat Albertov), učitelj Jene vlade.	linčič Ignac, uradnik Majhnik Imeli, smo Morgana in vemo, ; Anton, učitelj Gatnik Maksimi-kako je on delal in kdo je bil lijan dijak iz Renč pri Gorici; boss v mestni hiši. Kandidat je, Srečko šorli, dijak iz Tolmina; tudi Ray T. Miller, ki je že po-jForfcunat Franjo, gozdarski kazal, da je boritelj za pravico, j uradnik; Leban Vekoslav, di-Vprašanje je: ali je Miller bolj-ijak; Vadnjal Josip, dijak; Uk-
ton, Sirk Jernej, Abramič Andrej, Mihalič Albert, čač Angel, Racman Franjo, Pavlič Lov-ro, Glavina Miroslav, Škerl Franjo, Petraš Viktor, Zobec An ton, Mihalič Matija, Ferluga Josip, Gorjup Vinko, mlekar, Fe-rušič Franjo, trgovec, Petrinja Josip, mizar, Gropajc Anton, cerkovnik, Mihalič Alojz, Ga-špar Branko, dijak. Nadalje so še vedno pod obtožbo Kosmač Nikolaj, Kosmač Josip, čeč Lovrenc, Sirk Leopold in Kosmač Ciril, čeprav so že bili sojeni med tržaškim procesom.
Obtožnica pravi, da so imenovani snovali zaroto proti državi, izvrševali umore in atentate v Julijski krajini ter požigali javna in zasebna poslopja, izdajali sc tudi vojaške tajnosti neki tuji državi. Tako so požgali otroške vrtce v Tolminu, na Pro-seku, v Lokvi na Krasu in šolo v Zgoniku. Vse to so delali z namenom, da bi Julijsko krajino odcepili od Italije.
Prve aretacije je izvršila goriška policija. Tako je bil Zorko Jelinčič aretiran sredi marca 1. 1930. in kmalu za njim dr. Sfiligoj, učitelj Rutar, Logar in drugi. Sfiligojev brat Viljem, bivši tajnik na Dobrovem v Br-dih, je bil 5. oktobra konfiniran za tri leta. Obtožence so odpe-Ijaji kmam v Koper ih proti I<Qncii aprila so '^zapustili; znano kopersko jfcčo, kjer sjfe' jjini je zelo slabo godilo, in se pod močnim policijskim nadzorstvom odpeljali v Rim. Tu so jih spravili v znano ječo Regina Coeli, Jetniki so tbili povečini vsak zase zaprti V posebni celici, nekateri izmed njih so prišli ob zdravje. Tako je policijski uslužbenec Alojzij černe težko obolpl na pljučih in se bori že več mesecev s smrtjo. Že večkrat se
—V večnost je odšla ga. Marija žerjav iz Plavškega Rovta nad Jesenicami, p. d. Zakam-njenca, mati g. prof. dr. Gregorja žerjava in učiteljice gdč. Minke žerjavove.—S pokojnico odhaja zopet, ena močnih žen. Visoko pod Roščo leži Zakam-njekovo posestvo. Tu se je trudila in delala s svojim pokojnim možem Jakobom. Pošteno in vestno je vzgojila svoje otroke.
Ivan Catiarija. V Nabreži-ni je umrl Ivan Caharija, indu-strijec in bivši župan. Pokopa-so ga v Nabrežini. Rajni je bil laBtnik velikega nabrežinske-ga kamnoloma, kjer si je služilo eruh mnogo nabrežinskih delavcev. .. Posebno dobre zveze je imelo podjetje z Egiptom, že dobro leto pa preživljajo vsi na-brežinski kamnolomi hudo krizo, ki je vrgla na cesto skoro vse delavce.
Umrl je v Ljubljani Leopold Egger, železniški revident v pokoju.
—Po kratki bolezni je umrla Marija Kastelic, vpok. tobačno tovarne. •
-j— Na Rakeku je umrl v starosti 70 let Ivan Fatur, trgovec .in gostilničar.
—Močan potresni sunek v krškem okraju. V noči na 30. novembra malo pred 2:20 so v Krškem, Leskovcu in bližnjih vaseh čutili tako močan potresni sunek, da je celo speče ljudi prebudil. Kakor pripovedujejo oni, ki so bedeli, so kmalu po 2. uri začuli votlo podzemsko bobnenje, ki je bilo podobno zaduše-riemu ropotu. Temu bobnenju je sledil močan potresni sunek v isti smeri, ki je bil tako mo-pan, da so zažvenketale šipe in zanihali vsi viseči predmeti. Bržkone je moral biti potres v okolici močnejši.
—V Podgorju pri Kamniku je dne 28. novembra umrl ugleden gospodar, mož stare slovenske korenine, g. Janez Svetec, nečak pokojnega litijskega notarja in narodnega delavca Luke Sveteca. Star je bil 80 let.—• Na Duplici pri Kamniku pa je umrla dan kasneje istotako 80 letna Jožefa Orešnik, tašča posestnika g. Franceta Berleca.
—Marija Maroltova. V soboto 28. novembra je umrla gospa Marija Maroltova, rojena Pet-rič, soproga vrhniškega zdravnika in bivšega župana J. Ma-rolta.
—Hedvika Kaligar, naduči-teljeva vdova, je umrla v Ljubljani na Sv. Petra cesti 11. Po-kojriica je dosegla častitljivo starost 77 let.
—Anton Zupančič, mag. ofi-cijant v pokoju je umrl na Sv. Petra cesti 43.
—V Komendi je umrl posestnik Janez Bergant iz Suhadol.
'—V Cerkljah pri Kranju smo pokopali dne 2. dec. 73 letnega Jakoba Jenko s Češnjavka, ki je bil vseskozi ugleden mož in dalj časa cerkveni ključar ondotne podružniške cerkve. Z njim jo legel v grob zadnji nečak misijonarja Janeza Čebulja.
—V bratskem Zagrebu je umrla ga. Irma Polakova. 30 let je delovala, vztrajala in žela uspehe na reprezentativnem, odru hrvatske gledališke umetnosti.
—Na lovu obstreljen. Te dni je bil v gozdovih v Loški dolini večji lov, ki ga je opazoval tudi 20 letni Janez Kraje, sin posest-
kjer ji je sestra nabrala nekaj živeža. Tam pa so ji ljudje prigovarjali, naj gre še sama malo poprosit, da si bo nabrala vsaj za čez zimo, ko ne bo radi velikih snežnih žametov mogoče izpod strehe . . .
Odšla je starka" s culo v roki, nazaj pa je ni več. Nihče ne ve, kje da je: Nekdo, ki je šel v mraku po grabnu mimo koželj-skih žag, pravi, da je slišal čudno tarnanje in ječanje. Drugi dan so šli gledat, vse so preiskali, pa niso ničesar našli, že trikrat je odšlo po več mož od Sv Vida skozi gozdove in vasi, pa niso našli nikakega sledu za starko. Najbrže se je trudna in premrzla zavlekla v kako gozdno zatišje, da bi si opomogla. Pa jo je zmagalo in je morda zaspala za večno.
—Puška mu je raznesla obe roki. 20 letni železničar Mato Mitar iz Komareva pri Sušaku je vozil balo. Na vozu je bilo več ljudi, ki so bili vsi precej vinjeni in so uganjali razne šale. Mato je imel nabasano puško in ko je hotel ustreliti v zrak, je puška eksplodirala in ga tako razmesarila, da so mu morali odrezati obe roki.
—V Ljubljani je umrl g. Viktor Furlan iz št. Vida pri Stični.
—V Ljubljani je umrl g. Andrej Golar, železniški nadspre-vodnik v pokoju. Dosegel je visoko starost 78 let.
—V Polju pri Krki je umrla po kratki, mučni bolezni gospa Karla Samec roj. špendal, soproga šolskega upravitelja.
—V Stranski vasi pri Grosupljem je nenadoma umrl g. Jože Kadunc, bivši župan grosupeljske občine. Zjutraj je šel v dobro uro oddaljen gozd po drva. Tam ga je zadela kap in je bil takoj mrtev. Prvi je bil pri njem sin Lojze.
--—o-
Dr. Nap. Slovenci št. 5 SDZ
če verjamete aP pa ne.
Društvo Napredni Slovenci št. 5 S. D. Z. je izvolilotna letni seji sledeče uradnike za 1932: predsednik Andrej Tekavec, podpredsednik Frank Lenček, tajnik Geo. Turek, zapisnikar Jac. Kolman, blagajnik Frank Weiss, nadzorniki: Tom Kraich, Matt Debevec in Anton Krištofelc Jr. Zdravniki: dr. F. J. Kern, dr. Oman in dr. Perme. Zastopnik za konferenco S. N. D. Andrej Tekavc. .
je o njem raznefeel glas, da je|nika iz starega loga pri Ložu.
umi'l-	J Naenkrat se je cd nekod spro-
Kakor že rečeno, navaja ob- žila puška in Kraje je padel obtožnica najhujše zločine, ki sestreljen na tla. Neznani lovec
ga je-zadel s šib rami v prsi, glavo in v desno roko. Krajca so prepeljali v ljubljansko bol-niščnico. 1—S prosjačenja se ni vrnila.
Dr. sv. Helene št. 193 KSKJ
Društvo sv. Helene št. 193 K. S.K.J. je izvolilo sledeči odbor za leto 1932: Mary Zallar, predsednica, Terezija Narobe, podpredsednica, Ana Drenšek, tajnica, Rose štimec, blagajničar-ka, Uršula Rovšek, zapisnikari-ca. Nadzornice: Frances A. Zallar, Frances Russ in Mary Novak. Društvena zdravnika: dr Perme in dr. A. škur.
-O:-
HOTEL JE VIDETI SVOJ LASTNI POGREB
po fašističnih zakonih lahko kaznujejo tudi s smrtjo. Ker ni bila obtožnica objavljena v celoti, ni še znano, Česa se obdol-žujejo posamezni obtoženci. Proces bo vodil milični general Cri- v vasi čohovo blizu Sv. Vida nad stini, ki je znan že izza časa tr- Cerknico je skromno živela v
iaškega procesa.
Klub društev S. N. Doma priredi
SILVESTROV VEČER
svoji kajžici sedemdesetletna starka Marija Klančar. Nekako pred tremi tedni pa se je odpravila, zavita v rjavo ruto in bolj slabo obleko, v vas Otave,
V Benton, 111., so se pred kratkim zbrali številni prijatelji 80-letnega Stephen R. Patton, k pogrebu slednjega.' Pevci so odpeli v srce segajoče žalostinke in potem je stopil pastor pred zbrane in jim v iskrenih besedah govoril o vrlinah in dobrih delih pokojnega. V zadnji klopi je pa sedel Stephen R. Patton sam in solznih oči rekel, da šele ob taki priliki človek v resnici izve, koliko prijateljev ima.
"Kako pa kaj tvoj sinček?" vpraša prijatelj srečnega ateka, kateremu se je ^edavno rodil pr-vorojenček.
"Prav dobro se komandira in natančno meni je podoben."
"Tebi je podoben? Oh, to ni še nič hudega, samo da je zdrav."
A
Možakar si kupi v knjigarni "Knjigo bajk." Doma jo prebere, od prve strani pa do zadnje, potem pa knjigo lepo zavije nazaj v papir in jo nese nazaj v knjigarno. Tam reče trgovcu:
"Včeraj sem kupil pri vas "Knjigo bajk." Ali bi mi hotel dati denar nazaj, ker knjiga ni zame?"
"Kaj se vam knjiga ne dopa-de?"
"Notri ni nobene bajke, ki bi jo lahko pripovedoval ženi, kadar pridemo prepozno domov."
A
Pijanček je kolovratil domov in modroval sam pri sebi:
"Kaj bi ne pil in bil vesel, saj sem svoja sinova pošteno preskr-bel. Mlajši je v prisilni delavnici, starejši je pa pri kvartanju prisleparil celo premoženje."
A
"Oprostite," pravi možakar nekemu gostu v kavarni. "Ali ste vi morda gospod France Na-trkan iz Dolenje vasi?"
"Ne, zmotili ste se."
"Ah ,škoda. Ta gospod — sem namreč jaz. In tale nova, zimska suknja, ki ste jo pravkar oblekli, je njegova."
A
Mož je prišel pozno domov in žena ga je nahrulila z vprašanjem, kje je bil.
Zakonski tovariš je malo pomislil, nato pa dejal: "Na pokopališču."
"Za božjo voljo, kdo je pa umrl?" je vprašala presenečena žena.
"Vsi, kar jih je bilo tam," se je odrezal zakasneli mož.
A
Zadirljiva žena vpraša moža:
"Tine, koliko je ura?"
"čez pet minut bo dvanajst," se oglasi mož iz sprejemne sobe, kjer bere časopis.
"Jaz te nisem vprašala koliko bo, ampak koliko je zdajle ura."
A
Trgovec reče svojemu pri j ate. l.ju trgovcu:
"Kaj je res, da ste dali svojemu blagajniku svojo edinko za ženo."
"Res! če bi namreč nfojemu blagajniku prišlo kdaj na misel, da pobegne z mojimi denarji, naj ima vsaj moj otrok kaj od tega."
A
Kaj je strašno velika smola? Strašno velilfa smola je, če se tat trudi dve uri, da vlomi v kako stanovanje in začne vrteti in sukati gumb pri blagajni, misleč da je to blagajna, pa začne igrati radio.
A
Tovarnar: "Ko sem vas sprejel v službo, ste mi dejali, da delate za pet drugih. Tod# doslej nisem še tega epazil, da bi delali za pet drugih."
Delavec: "Saj delam za pet, namreč za svojo ženo in za štiri otroke."
Da je prišlo do tega pogreb- Mcž reče HVoji ženi> da gre ne_ nega obreda, je bil slučaj ta: koliko na izprehod. Njegovi prijatelji so mu name- j «0, seveda greš na izprehod!" ravah napraviti zabavo za nje- Učne lepša polovica. "Nič ne gov 80. rojstni dan. On jih je grež na izprehod, naravnost v pa prosil,, naj mu raje prirede j cštarijo jo boš zavil, da se ga "pogreb," češ, ako mu že mislijo ;zopet nažreš, kot je tvoja nava-podariii cvetja in rož, naj mu to j da. Samo denar zapravljaš in
dajo, ko je še živ.__^ | samo gledaš, da si ti sit. Kar
. ifl — i • pojdi, ampak zapomni si, daje
Oglasi V Ameriški Do-;treba drugi teden plačati sta-
' "" imajo vedno do- novanjG-"
movini ber vspeh.
"O, nič ne maraj, I bom že nazaj."
do takrat
1931 DEC. 1931
27]H29T30[3iCD
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
DECEMBER
31.—Klub društev S. N. D., plesna veselica v S,. N. Domu.
31.—Društvo Jadran, Silvestrov zabavni večer v spodnji dvorani S. D. Doma, Waterloo Rd.
31.—Klub slovenskih žena priredi na Silvestrov večer igro in veselico.
31.—Društvo Vipavski raj, št. 312 SNPJ, obhaja Silvestrov večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
j	JANUAR
1.—Proslava	5-letnice otvoritve S. D. Doma na Waterloo Rd.
2.—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v S. N. Domu.
3.—Slovensko	podporno društvo Žužemberk, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
9.—Zbor Zarja (samostojno), plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
9.—Utopians, ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
9.—Slovenski	Dom priredi zabaven večer v svoji dvorani na Holmes Ave.
10.—Skupna	društva fare sv. Vida priredijo plesno veselico v Grdinovi dvorani.
16.—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
16.—Klever Kids Klub, ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
16.—Društvo	Brooklyn št. 135 SNPJ, plesna veselica v Klima dvorani na 3241 W. 50th St.
17.—Društvo	Spartans, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
23.—Društvo Danica št. 11 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
23.—Ženski odsek S. D. Z. Z., zabavni večer, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
23.—Društvo	Danica št. 11 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
24.—Društvo	Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
24.—Euclid Rifle and Hunting Club, banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
24.—Društvo Velebit št. 544 SNPJ, maškeradna veselica v Klima dvorani na 3241 W. 50th St.
24.—Slovenska Ženska Zveza, št. 25, priredi igro in ples v Knausovi dvorani.
30.—Skupna društva SSPZ, veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
7.—Društvo Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma.
Pustni torek—Ženski odsek S. D. D., maškeradna veselica, S. D. Dom na Waterloo Rd.
7.—Društvo sv. Petra H. K. Z., ples v spodnji dvorani S. D. Doma.
7.—Plesna zabava .v Hrvatskem Narodnem Domu. Priredi Hrvatski politični klub.
9.—Klub društev S. N. D., maškeradna veselica v S. N.
9.—Ženski odsek S. D. D., maškeradna veselica v S. D. Domu.
13.—Društvo	Strugglers, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
14.—Slovenski	Sokol, telovadba, po telovadbi zabava, v S. N. Domu.
14.—Društvo Hrvatska Slo-boda, maškeradna veselica v gornji dvorani S. D. Doma.
21.—Društvo Kristusa Kralja, veselica v S. N. Domu.
. 28.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
27. in 28.—Društvo Abraševič, bazar v Grdinovi dvorani.
MARC
5.—Društva	Združeni Bratje in Utopians, ples v S. D. Domu.
6.—Društvo	Carniola Tent št. 1288 TM, proslava 20-letni-ce društvenega obstanka, v obeh dvoranah S. N. Doma.
13.—Društvo Orel, telovadba v S. N. Domu.
19.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
27.—Velikonočna nedelja— Ženski odsek S. D. D., ples v S. D. Domu.
APRIL
3.—Društvo Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma.
2. — Društvo Clevelandslci Slovenci št. 14 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
10. — Slovenski Socialistični klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
16.—Društvo	Cleveland št. 127 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
17.—Društvo	Strugglers, 5-letnica ustanovitve društva, proslava v S. D. Domu.
24.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
MAJ
1.—Slovenski Socialistični klub št. 27 JSZ. slavnostna prireditev v S. N. Domu.
8.—Društvo Orel, Materinski dan, v S. N. Domu.
8.—Društvo Waterloo Grove, igra v avditoriju S. D. Doma.
JOHAN BOJER
IZSELJENCI
ROMAN
30.—Društvo Modern Cru- Po igri ples v spodnji dvorani.
saders, ples v avditoriju S. D. Doma na Waterloo Rd.
30.—Veselica	S. N. Doma v Maple Heights, na 5087 Stanley Ave.
31.—Društvo	Združene Slovenke, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
31.—Socialistični klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji Slovenskem Domu na Holmes Ave.
31.—Društvo Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ, priredi igro in ples v Knausovi dvorani.
FEBRUAR
6. Društvo Comrades št. 566 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
6—Ženski klub Slovenskega Doma, maškeradna veselica v dvorani S. N. Doma.
6.—Slovensko podporno samostojno društvo Kranj, plesna veselica v Grdinovi dvorani. %
6.—Društvo Danica št. 34 S. D. Z., plesna veselica v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
6.—Klub slovenskih vdov, plesna veselica v Knausovi dvorani.
15.—Zbor Zarja (samostojno), pomladanski koncert v avditoriju S. N. Doma.
15.—Piknik S. N. Doma, Maple Heights, na prostorih fare sv. Lovrenoa v Maple Gardens.
20.—Društvo Kristusa Kralja, veselica v S. N. Domu.
27.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
JUNIJ
12.—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na špelkotovih farmah.
AVGUST
7—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na špelkotovih farmah.
Schmeling se bori za prvenstvo v februarju
New York, 27. decembra. Max Schmeling, mojster roko-borbe na svetu, se bo boril februarja meseca v Miami, Fla., z Mickey Walkerjem za svetovno prvenstvo.
Klub društev S. N. Doma priredi
SILVESTROV VEČER
Tedaj se zjasni Peru obraz. To pa je druga stvar. Na t<i pristane.
Morten, se takoj dogdvori z rdečebradcem. In pristavi, da je samo po sebi umevno vsak Irec se ozira od enega do drugega in bi rad imel odgovor. Si-rer prinaša pozdrave od Nemca, ki je pripravljen podarit^ majhne orgle, če mu dovolijo.
Per znova pravi hm in mora znova premišljevati. Nazadnje se poigra z brado in odgovori, da mora biti cerkev norveška.
Vendar Morten najde rešitev, dobrodošel v cerkvi. Irec pozdravi s klobukom in gre. Ta mož je pač tudi vse leto dni živel tukaj v divjini in neprestano pogrešal svetišča. Zdaj se je naravnost oklenil tega, ki so ga končno postavili. Ali videti je prav tako, kakor bi ga hoteli krščanski bratje odgnati.
Tik pred posvetitvijo je sklical Morten sestanek, da bi dobila občina urejeno vodstvo, in izvolili so stavbni odbor za občinski svet. Spet stari naseljenci. Neprestano oni. Saj ni bilo čudno, da je marsikdo pričel godrnjati.	•
Pri tej priliki je povedal, s čim bo cerkev znotraj okrašena, in je dodal, da še nimajo-nikake oltarnfc slike. Vendar, ali mu dovolijo obesiti nekaj, kar je pravkar dobil od svo.ft matere? In pokazal je prt, ki ga je brat prinešel s seboj.
Nofveške barve! Spominjalo je na zastavo. In bila je domača tkanina. Marsikaka žena v stari domovini je tkala take prte v čast in okras. Gladili so ga z rokami. Ne, kaj takega!
"Ampak preden ga obesimo, moramo vprašati župnika," je predlagal Morten.	'
Tedaj pa je udaril Per s pestjo po mizi. župnika! Ne, vraga, to vendar mi sami odločamo.
In tako napoči dan s sijajnim aolnčnim vremenom, širokoli-stna pšenica valuje na ravnini. Niso več krpe njiv, kakor pri kočarjih v stari domovini. Ne, ravnine posejane zemlje so. In kmalu bo nemogoče pomagati si medsebojno pri delu. Vsak posameznik potrebuje ljudi in stroje zase.
V takem pričakovanju je pravi dan za posvetitev cerkve poljedelcev. Zdaj se oglasi zvon iz malega zvonika. To je Oluf Skaret, že več dni se je vadil in končno je prišel veliki tremotek. Zdaj stoji tam zgoraj in zvoni in zvoni prve glasove zvona preko prostrane zemlje. Fant je star sedemnajst let, nikdar še ni bil občutil takegti: vznemirjenja. Zdi se mu, kakor bi mnogo milj naokrog vztrepetavala prerija in se izpraševala: Kakšen tuj glas je to? Spala je tisoč let, zdaj se mora prebuditi. Ding, dong: kaj je to? In škrjanec visoko v zraku—ali ne bo utihnil? Ali ne poslušajo polja, koče, razsejani oblaki? Ding, dong, ding, dong! Oluf zvoni in zvoni in čuti kakor neki klic. Zdaj ve, kaj hoče postati na tem mestu.
župnik je prenočeval pri učitelju Bergu, ki bo igral danes na orgle. Drug ob drugem prihajata, župnik že v črnem talar-ju in z nabranim ovratnikom, v roki nosi veliko knjigo z zlatim križem, učitelj na novo obrit in v praznični obleki. In daleč in daleč z ravnine prihajajo ljudje. Zd^ij sc ustavijo in poslušajo zvonenje. To je velik dan. Končno je napočila tukaj v divjini nedelja, poslušaj, zvoni! Mnogo so tukaj pretrpeli, revščine in muk, trdih zim, razočaranja in predvsem domotožja.— ali poslušaj! Tudi tukaj je zra-stlo krščansko bivališče, naselbina s cerkvijo ki zvonovi, ki jim bodo odzdaj zvonili vsako nedeljo in praznik.
Najbolj čudna vozila prihajajo preko zemlje brez vsake poti,
prerijski vozovi z volovsko vprego, polni žensk in otrok. Seveda, v diru ne gre, vendar se voli le premaknejo, samo treba jim je pustiti časa. In vmes je kub-berull s kolesi kakor z mlinskimi kamni in samo s par deskami počez, kjer sedijo žene in otroci. Možje hodijo poleg in voli vlečejo. Irec in Nemec in nekoliko drugih farmarjev, ki so se z denarjem v žepu priselili, iz vzhoda, se vozi v Visokih kočijah z dvojno Vprego. Starini naseljencem pa tako ni treba napraviti nikake poti. Prihajajo z počasnimi koraki, večidel v prazničnih oblekah iz stare domovine. Tam je Kal s svojimi. Pavlina Skaret je zdaj prav za prav |odrast)a; dobila je novo obletfo, ki ji jo je napravila Ana, Perova žena, in belo ruto z rdečimi pičicami. Maha z velikimi rokami in videti je'odrastla, če bi se le malo bolje držala. Kaj je že preveč težko delala, ko je pomagala očetu? Kar se tiče Kala, danes nima kučme, ampak široki klobuk, ki ga je zanj kupil Morten v mestu. Karen je v isti obleki in v istem ogrinjalu kakor tistikrat na dražbi, preden so potovali semkaj. Ali na konec robca je kanila dišečo vodo in v roki nosi molitvenik. Vendar je spet na poti v cerkev. Anders hodi zraven svojega očeta, plavolas s širokimi usti, in poveznil si je slamnik na uho. Ampak Siri je zaostala. Ni skončala svoje nove obleke do nedelje. To jo je tako užalosti-lo, da je danes ostala doma in jekala. Vendar poglejte — ali ni to ona, ki le prihaja za njimi? V roki vihti čebriček, čisto nov, še ne rabljen, odkar je bil kupljen v mestu. Saj to mora vendar nekoliko pomagati, da ljudje ne bodo toliko gledali stare modre nedeljske obleke? Seveda mora pomagati, čebriček se tako blešči v solncu. Solze so usahnile. Siri gre vendarle v cerkev.
Tam pa sta Per in Ana z najstarejšim fantom v sredi, mlajšega pa nosi oče na levi roki. Zdi se, da bi bil ta orjak lahko oče vsej občini, tako pa prihaja samo z ženo in z dvema otrokoma. Ana kar izgine poleg njega, čeprav je zelo vitka in lepa.
In tam,prihajata Ola Vatne in Elza s svojima malčkoma. Eden je že dosti velik, da lahko koraka med njima, drugega nosi Ola v naročju. Ola kljubovalno gle-
tako hitro obdelal kakor drugi? In vendar nihče ne glasuje zanj, kadar volijo odbornike.
Je pa že Anton Noreng drugačen možr Prižnica mu je napravila dober glas. Jasno je bilo, da so mu morali poveriti kako službo, in tako je postal cerkovnik. Danes bo sedel v koru in vodil petje. Prihaja v modri obleki in s slamnikom na glavi. Neoženjen, zastaven fant okrog petindvajset let.
Nekaj otrok je prišlo bosih preko prerije. Sedejo ob cerkveni steni na tla in si obuvajo nogavice in čevlje. Nekoliko mož stoji okoli groba, na katerem je zasajen belo pobarvan križ. Do-zdaj je ta grob edini. Govore
0	možu-,- ki počiva v njem. Eri-kaFossa ne bodo tako kmalu pozabili.
Cerkev? Sicer ni večja od molilnice, vendar ima zvonik, križ na zvoniku in zvon. Ime veliko pomeni. Ljudje so hoteli, naj se imenuje cerkev. Zunaj sicer leseni oboji še niso pobarvani in znotraj klopi nimajo naslanjal. Harmonij že igra učitelj Jo ima zares spretno roko. Na šoli je bila godba edina stvar, o kateri se ni prepiral z učitelji. Kadar se vrata odpro, se začujejo zvoki pesmi. Možje se že dolgo prej odkrijejo, preden primejo ža kljuko.' že zunaj vsi govorijo potihem. Ko pa pridejo v cerkev, popolnoma utihnejo. In samo po sebi se zgodi, da je kakor doma: žene na eni strani, možje na drugi. In tam prihaja Nemec. To pot ima bleščeč cilinder. Sicer ne bo razumel prav mnogo pridige, ampak cerkev je cerkev. In prav zares, saj tam prihaja tudi Irec z ženo in z obema mladima rde-čelasima hčerama. Da, saj nihče ni mogel prepovedati 'katolikom, da ne bi prišli. Seveda so se prekrižali na čelu in na prsih, ko so stopili skozi vrata. Ampak celo Per Foil pravi, da se je treba s tem sprijazniti.
Potem vsa občina poje. Marsikomu se zdi Ičudno—doma so bili navajeni videti v koru starega cerkovnika Norenga, zdaj stoji tam njgeov sin. Ali ni to čudno? Pri marsikateri ženi so pretekla že leta, odkar je zadnjikrat pela v cerkvi, zdaj si mora venomer brisati oči in usekavati se. Posebno dve stvari sta, ki valujeta v pesmi—domotožje in strah za žito na polju. Ti dve stvari se spreminjata v peruti,
ki jih dvigajo visoko nad zemljo.
1	_ _ _ ___
da. Kolikor ljudje spoštujejo njegovo ženo, tako malo cenijo j Vendar Morten Kvidal ne more njega. Na vožnjah v mesto sel peti. Gleda na materin prt, ki ne zna obvladati. To je res. j je . danes namesto slike v oltar-Ampak doba med\posameznimi j ju. Nekoč je bil namenjen za vožnjami je vendar zelo dolga, [odejo na njegovi poročni poste-Ali ni svojega kosa zemlje pravil ji. Zdaj visi tam. Mati, mati!
S svojimi mislimi ni tukaj, ampak poskuša se prestaviti domov. Zdi se mu, da je zašel tako daleč, ne samo od doma in matere, ampak tudi od onega, kar je bilo nekoč v njem velikega in dobrega. Zdaj gre samo za zaslužek in zaslužek, vse je business. Kaj sploh še misli na kaj drugega? Bogastvo, bogastvo—kaj sploh še sanja o čem drugem? In če bi bil skromen kakor oče in se zadovoljil doma z majhnim posestvom? Ali ne bi bil prav toliko vreden, kolikor je?
župnik stopa na prižnico. Vsi poslušajo, skoraj si ne upajo ozreti se. Kakšna tišina. Kakor da so se vsi zatopili v zbranosti. Celo Nemec. Celo Irec. i •Božja beseda je božja beseda, j celo če ne razumeš jezika. Letos ne bo ne toče ne kobilic. Večji del jih občuti tolažbo, ki jim pravi, da bodo nekoč gotovo'še videli domovino. Odslej jim je treba samo delati in krščansko živeti. Kaj se menijo za to, če pridiga župnik ta ali oni nauk. Ne slišijo njegovih besedi. Ne mislijo. Verni so v pesmi, ki še venomer valuje v njihovih dušah, v občutku svetosti, ki je. v njih samih in okoli njih. Molijo. Neznano, ki prav za prav nima nikakega imena.
Nato je krst otrok in pripeljejo malčke najrazličnejše starosti. Med njimi je petletna deklica, katere starši so živeli do-zdaj čisto na samem. Mala se prestraši in zdivja, ko bi ji bilo treba vliti- vodo na glavo. Suva župnikovo roko od sebe in kriči: "Nočem." Priti mora mati in jo držati med opravilom.
Jutri bo tudi birma in Kal nima nič manj ko tri otroke, ki bodo stopili pred župnika.
Danes pa se vrši obhajilo. Udeležiti se ga hočejo vsi odra-stli, razen učitelja Joja, ki še ni prišel do jasnosti v nekaterih vprašanjih. Znova in znova zagoreli možje in žene poklekajo prav pred oltar.
Nazadnje spet zvoni. In to zvonenje spremlja ljudi, ki hodijo in se vozijo preko ravnine. Kliče jih in pozdravlja in znova kliče, naj se ne pozabijo vrniti, zdaj ko je cerkev sredi neskončne ravnine.
XIII.
Nikdar prej ni bil Simen mislil, da bo tako. čutil se je nesrečnega od prvega dne. Prišel je iz kraja, kjer je bila večina hiš rumeno, rdeče ali belo pre-pleskanih in kjer je bila pokrajina tako živa, da je kar poskakovala v svoji dobri volji. Tu* kaj pa je sivOr.java puščava z nekaj kočami, v katerih v stari domovini berač ne bi hotel sta-
novati. In slama in seno, ki ga veter veje s kopic, tako da ljudje sredi med kočami gazijo po samih bilkah. Ali so pozabili, da se dvorišče lahko pomete? Plugi, vozovi in »sakovrstno orodje ležijo zunaj pod milim nebom in rjavijo. Saj ni nikake strehe, poti katero bi jih spravili. Kadar je stopil v hišo k učitelju ali Antonu Norengu, je bilo tam huje kakor v svinjaku. Moral se ^je smejati materinemu ljubljenčku, kako je poskušal delati sir, saj drugače ni vedel kam z mlekom svojih dveh krav. Huje je delo videti Ano z Ram-soya in gospodično z Dyrendala, Hodili st!a, okrog, zanemarjeni in zgarani, kakor žene kočarjev v domovini. Pomislite, da je bila ena izmed njih hči polkovni-kova! Ana ga je spraševala in nikoli ni zvedela dovolj o domačem kraju in znancih.
(Dalje prihodnji«
MALI OGLASI
Naznanilo
članom dr. sv. Cirila in Metoda št. 18. S.D.Z. se naznanja: Vi ste član tega društva. Ali bi torej pogledali v vašo plačilno knjižico, da se prepričate, kdaj ste zadnjič plačali asesment. Ako nimate plačanega asesmen-ta, imate čas samo do 28. decembra, to je, do danes zvečer do 7. ure. Ako ne plačate, bo sledila suspendacija, pa nič za to, kdo ste, Peter ali Pavel. Asesment mora biti plačan. Nikar se ne zanašajte na tajnika. Pri nas je že navada, da se misli, da vse drugo mora. biti, samo najtežje je pa društvo plačati.. Ko bi vi vedeli, kolikšne vrednosti j^ društvo, kako za vas skrbi v bolezni ali v drugi nesreči, bi gotovo rekli: društvo moram najprvo plačati. Naj bi nas vendar nekoliko izučila sedanja "prospe-riteta." Mi vsi vemo, kako je hudo, ako je tam nič, tu nič in smo vsi siromaki, in edina opora so naša društva. Torej skrbimo, da je asesment plačan ob pravem času, tako, kakor vam Zveza hitro in pošteno plača, kadar zahtevat®, tako hitro in pošteno morate tudi vi plačevati. Vpoštevajte to, in za vse bo dobro in prav. Voščim srečno Novo' leto.—John Widervol, tajnik.
Prošnja
Mr. Jos. Koren ali pa njegova sestra sta prošena, da se zglasita pri Mrs. Jesenovec na 5906 Prosser Ave. radi najemnine, da se stvar poravna?. Pri-obču jem ta poziv, ker ne vem za naslov omenjenih. Mrs. Jesenovec bi se rada selila v januarju.
DID YOU KNOW? - - - By R. J. Scott
2,1 DUCKS, feathers
AND ALL WERE 1=OUMD
in -The
STOMACH OF A I4-FT,SHARJC
caugh-t By
<3EORijE kUMKLfc and , AL LINQUIST Ar
sr. p&t|KSi3UR4 FLA
Odda se
stanovanje, obstoječe iz 4 lepili sob in kopališča, spodaj. Vprašajte na 4714 St. Clair Ave., v trgovini.	(x)
jjMfgs
THE NEW DOU&LE-BAKPJEL . CiqARErfTfe HOLOER.
Michael Casserman
18700 Shawnee Ave. | PLUMBING & HEATING
KEnmore 3877
i
Maytag
aluminum
Washer
MANDEL HARDWARE 15701 Waterloo jllj.
Tel. KEnmore 1282
/(he Jerash Head is probably t&e earliest" REPRESEN-fAffON of OHR.lsT'-' l<js ThoughT" ao BE of THE 2nd CEN-YURY A.p., THOUGH iT WAS fOUMD IN A 'b™ centu r-y chrls-n aw church A< uerash IM PALES-rlne.
Copyright, 1931, bj^Contr»| J>re« As3oclatioa,Jnc.
JOSEPH J. GGIUN
ODVETNIK
401 Engineer« Bide. Main 4128
Zvečer:
15621 Waterloo Rd. Kenmore 1(591
Klub društev S. N. Doma priredi
SILVESTROV VEČER
LOUIS GALLET:
KAPETAN SATAN
ali
prigode Cyrana de Bergeraca
Za, A. D. prestavil A. Š.
XLIX.	de Lembrata.
"Ah," je vzkliknila Gilberta vas pozivam, ter zadrhtela od radosti. "Bog
je storil čudež! Rešena sem!" Savinjan se je pojavil med
V imenu kraljice da ga kot takega sprejmete in priznate."
vrati. Opiral se je na Manuela j imenu pravice pozivam, da 'darn Castilijana, za njim pa so!ste zapreti oba ta dva sleparja, prišli v dvorano Jaques Longep- enega, ker trdi, da je moj brat.
pee, Marota in Žila.
Cyrano je bil bled kot smrt. Čelo je imel obvezano s krvavo obvezo in kljub pomoči syojih dveh prijateljev, se je le premikal naprej.
Roland je bil teko pretresen, da se ni mogel niti premakniti, niti besede izpregovoriti.
Strmeči so gledali gostje priš-leca. Vrhovni sodnik se je prvi zbral ter naivno vzkliknil:
"Kaj pomeni to, gospod de Berger.ac? Vi torej niste mrtvi?"
''Zdi se, da nisem še mrtev," je odgovoril vprašani. "Toda, da še. živim, ni to krivda grofa Rolanda de Lembrata, kajti on je tisti, ki me je hotel umoriti !"
"Go&poda, kakšna nesramnost. . . " 'je rekel Roland ogorčeno, kajti v neposredni nevarnosti je postal spet hladnokrven.
Cyrano ga je s strašnim, za-povedujočim pogledom ukoril, da je umolknil.
"Pustite me, da izgovorim, gospod, in takrat, ko povem, kar imam povedati, se boste lahko branili,—-če se boste mogli."
a drugega, ki ga za takega izdaja!"
Markij, ki je dozdaj molče prisostvoval celemu prizoru, se težko je zdaj oglasil ter rekel:.
"Toda grof, kaj pa, če imajo dokaze za to?"
"Nikakih dokazov nimata!" je odgovoril Roland.
"Onih dokazov, katere ste mi vi ukradli, res nimam več," je odvrnil Cyrano. "Nimam več strašnega priznanja grofa de Lembrata, nimam več Ben-Jo-elove knjige niti nimam več vašega lastnoročnega priznanja, toda k sreči so ostali v mojih rokah dokazi vačega sluge Rinal-da, spisani v prisotnosti mojega prijatelja, častitega gospoda župnika Jaquesa Longeppee-a, in končno pni ostane še Zilino pričevanje. Pravkar prihajam iz Louvre-a;'kraljica Ana je slišala mojo zgodbo ter jo verjela. Na njen ukaz je bil Ludovik osvobojen, in na njen ukaz boste vi kaznovani. Vzemite, gospod vrhovni sodnik, to listino ter prečitajte kraljičin ukaz!"
"Vse se je zarotilo proti meni !" .je zamrmral Roland. "Pre-
"S kakšno pravico motite moj mir" in-se vtikate v moje zade-ve?"
"S pravico pravičnosti! Mislili ste, da sem mrtev, in čutili ste se varnega. Mislili ste, da Seina ne bo .vrnila mojega'trupla. Poslali ste k meni svoje ljudi, ki so vpraševali moje prijatelje, kje sem, in ti so odgovorili, da ne vedo, kje sem. Vi ste se v svoji zaslepljenosti zadovoljili s tem in si rekli: 'Tega človeka se mi ni treba nič več bati!' Toda dočim ste se vi veselili lahko dobljene zmage, so bedeli moji prijatelji in njihove bistre' oči so me odkrile v plitvi vodi, kamor ste me vi zavlekli in vrgli. Za to se moram zahvaliti temu dobremu mladeniču in tej dobri mladenki."—Tu se je Cyrano prekinil ter stisnil roko Castili-janu in Maroti.—"Njima se moram zahvaliti, da sem živ. Ta dva sta rne 'izvlekla iz Seine, kjer me je že skoraj zalotila smrt, Da sem ostal dozdaj molčeč in skrit, je bilo to zato, ker sem vas hotel prijeti ob priliki vašega slavija, v navzočnosti vaših prijateljev, kakor ste ob enaki priliki vi hoteli nekoč Manuela ugonobiti."
Cyrano se je napol onesveščen od utrujenosti zgrudil na stpl. Hotel je še nekaj reči, toda radi bolečine ni mogel.
"Ta prizor je 'škandalozen t" je vzkliknil Roland. "Gospod markij, vi ste hišni gospodar, torej preprečite mu to!" 1
"Počasi, počasi, grof," se je tedaj oglasil Jean de Lamothe, ki je pozorno poslušal Sa\yn,ja-na; "prijatelj mora zdaj odstopiti mesto sodniku, in kot tak imam zda j jaz besedo ter hočem priti tej stvari do dVia!"
"Moška beseda, gospod vrhovni sodnik!" je/rekel Cyrano ter prožil svojemu staremu nasprotnike reko. "Vidite, zaradi teh besed naj bo pozabljeno med nama vse nekdanje nasprotstvo."
Nato je Cyrano pokazal na Rolanda:
"Tii človek je zlorabil vašo dobro vero ter vaš nesramno potegnil. Da ukrade svojemu bratu ime in imetje, si je izmislil nesramno komedijo, podkupil krive priče ter ga dal vreči v ječo. Cigana Manuela ni več, gospod sodnik, in mesto njega vam predstavljam vicomta Ludovika
.padel sem!"
Gospod Jean de Lamothe je vzel v roko kraljičino pismo ter ga prebrati, nato pa je pristopil k Rolandu, ki se je med tem sesedel v naslanjač, v katerem je prej sedela Gilberta, doteknil se je s prstom njegove rame in rekel :
"Gospod grof, zelo mi je žal, da je prišlo do tega, toda na kraljičino zapoved vas moram aretirati. Vas, gospod markij, pa prosim, da daste zapreti hišo ter da pošljete sla po.stražo."
"Mene aretirati!" je zakiical Roland ogorčeno.
"Da," je rekel vrhovni sodnik, "ker ste obdolženi in vam je do-ka.zan nameravani umor in krivo pričevanje. Dajte mi svoj meč, gospod de Lembrat!"
Roland je kriknil od jeze ter se udaril s pestjo po čelu. Vsa kri mu je zaplala v glavo in telo mu je drhtelo. Orosil ga je mrzel znoj, pogled se mu je zameglil, grlo mu je bilo suho in kakor zadrgnjeno. Da bi ublažil ta strasni fizični napad, je mehanično iztegnil roko po ko-

zarcu vode; katerega je Gilberta malo prej postavila na kamin, in pohlepno je na dušek izpil vso vodo iz kozarca.
"Za božjo voljo," ^'e kriknila Gilberta, "zastrupil se bo!"
"Kaj pravite?" je vprašal Ludovik, ki je že davno pohitel k njfej ter zdaj stal poleg nje.
"V kozarcu je bil strup, ki je bil meni namenjen," je rekla Gilberta. "Oh o 'tem ni vedel. Ah, moj Bog, poglejte grofa!"
Grof je ostal samo še kratek hip na nogah, nato pa sd je zgru- j dil težko na tla.
' '' V '
ZilS je skočila k njemu, in ko! je yla mimo Gilberte, je zaše-petala:
"Ali je to morda ona jantarjeva jagoda?"
"Da," je odvrnila devojka prestrašeno.
"Moj brat, moj brat!" je kriknil Ludovik ter stopil k Rolandu.
"Grof de'Lembrat vas več ne sliši," je rekla Žila, ki se je bila medtem sklonila čezenj.
Roland je bil v resnici mrtev; umrl je od strupa, katerega je bila Gilberta zase pripravila, katerega pa ji usoda ni namenila.
Cyrano je dolgo in zamišljeno gledal na mrtveca, čigar lice je bilo še v smrti od jeze naka-ženo.
"Prav. še bolje tako . . . Zdaj ne bo vsaj madeža na grbu grofov de Lembrat," je zašepe-tal sam sebi.
' ' . .	' ■ V'- • p - • *
* * #
Gilberta. se je onesvestila od strašne razburjenosti. Ko je prišla zopet k sebi in zagledala pred seboj Žilo in Ludovika, se je je spet polastil silen strah.
Žila je ugenila, kaj se dogaja v duši mlade deklice. Pristopila je k njej, ji prožil^ roko ter mirno rekla:
"Ostanite z Bogom!"
"Žila!" je vzkliknil Ludovik, "ali nama nimaš res ničesar drugega reči? Kaj nas hočeš tako zapustiti?"
Ona ga je pogledala s pogledom, v katerem se je zrcalila
vsa njena duša, nakar je tiho rekla:
"Ljubita se in bodita srečna !" Nato je odšla.
* * *
In kakor je Cyrano prerokoval, tako se je tudi zgodilo: Ja-
Debeli prešiči naravnost iz dežele
Vseh velikosti, živi ali osna-iženi, pregledani od mesta in jih pripeljemo kamor želite. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins in vse druge stvari se dobe vsak torek in petek, koljcmo v ponedeljek in četrtek. , Pridite in izberite si sami.
H. F. HEINZ
Vine St., Stop 150 Willoughby, O.
Tel. Wickliffe 110-J-2
cxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxj
Klub društev S. N. Doma
priredi
/SILVESTROV VEČER
Walter Smith, najmlajši sin Al Smitha in Miss Florence Wqtson, o katerih so sumili, da sta se skrivno poročila. Oba sta pa izjavila, da še nista poročena, ampak sta samo prijatelja.	1
ques Longeppee je poročil srečni par—Gilberto in Ludovika. —K one c—
Klub
društev S. N. Doma
priredi	*'
SILVESTROV VEČER
m	-i ^J
Margaret Lennon iz Pittsburgha, stara 18 let in jako lepa, je izjavila, da poroči vsakega moškega, ki bi ji dal $10,-000, da jih da njenim staršem, ki'so zelo revni.
naslednik generala Kai-Sheka. Desno je Wang lei je pripomogel, da je padel Kai-Shek.
>
Ching-Wei,
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste
- SE PRIČNE V TOREK, 29. DECEMBRA, OB 8:30 ZJUTRAJ
To bo največja in najcenejša 50c razprodaja, ki se vam je še nudila, ne samo pri nas, temveč tudi ne v kaki drugi trgovini, da bi mi za to vedeli.
4 jarde ostanki rayon svila crepe, po............................................5 0 C
4 jatde ostanki rayon chantung, po.............................................00C
4 jarde ostanki finega satena, po............. ......... ............. • • • (J C
4 jarde ostanki vsakovrstnega blaga za oblejce, po.................................5 0 C
Tudi lot volnenega blaga za obleke, ostanki vredni do $3.00, po.................. • • • • § 0 G
Tudi sto finih čipkastih "panels" k zastorom, prej po $2.00, sedaj za
50c vsak
----------------------------------:
~ Pomnite, da prodajamo proti koncu tega leta ostanke blaga mnogo cenejše, kot kdaj prej. Nikdar prej niste imeli v življenju prilike kupiti po tako nizki ceni. Pridite in oglejte si te vrednosti.
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste