Izdanje za četrtek 4, februvarija 1897. 15. številka. (T Trttn, ▼ ietrtek ajitraj dne 4 febrnvarija 1897.) TeSaj XXII. „JEDINOST" '•Zhtttft po Ifikrftt ha todvn v icstiii ii-danjih ob torkih, četrtkih :o »obotMh. Zjutranjc izdanje is- ■iftirt ob f>. uri zjutraj, Teierno pa ob 7. j.:. Teror. — Obojno izdanje stane: • » jedamneuse . f. 1.—, izY»n Avstrija f. 1.50 ■ » tri raako piarae »»or«. kiti t'runkoviino. k- u< r -»»koT^oa se nt sprejemajo. Potro« ini so oe Tra^a'.o. Sarežumo. rokiitrauvijo in »((laso spie jeuta upravništvo ulita Molino pi • aule bit. 3, II. nadsc. Naieinliio (kovan. — Francoski spisal Alphoasa Daudet, preložil Al. B. — In revica, nagijena p tako svojega dela, je nastopila potovanje, veliko potovanje v kraljestvo sanj, kakoršnih je bila že toliko napravila v svojem bolniškem naslanjaču, nogi nepremično nasla-»lanjaje na prnčico, očarljivo potovanje, s katerega se je vselej srečna in vesela vrnila z vsem zaupanjem ljubljene soproge, naslanjajoča se ob Fra-iovo roko. O tem so njeni prsti spremijo vali sen njenega srca, in mali ptiček, ki ga je ta čas držala v rokah, urejajoča mu pohabljeni perutnici, je bil tudi videti potovanja željan, da bi odfrčal daleč, daleč odtod, lahko in veselo kakor ona. Najedenkrat so se odprle duri. .Menda vendar ne motim?" vprašal je tri-umfujoč glas. Mati, ki je bila male jela kimati, se je vzdra-mila naglo. ,0 ! Gospod Fran!... Stopite veadar bliie, goepod Fran... Kakor vidite, čakava »četa... Ti Politiike vesti. V TRSTU, dne I. febravarja 1897. Naš cesar in pa ruski car. Koresponden-čni urad poroča z Duuaja: „Politische Corresp." javlja iz Peterburga: Cesar Fran Josip vrne carju obisk aprila meseca v Peterburgu. Cesarja bode spremljal minister za zunanje stvari, grof Golu-chovski. vihravi umetniki — on prihaja domov vselej tako pozno... Sedite, večerjali bodete žnjira.,.* „Ne, ne, lepa hvala", je odvrnil Fran, čegar ustnici sti bili še sedaj bledi vsled ginjenosti, „hvala, nočem se muditi. Videl sem še luč pri vas ter sem prišel povedat vam, poročat vam veliko novico, ki vas bode gotovo veselila, saj vem, da me imate radi..." „Moj Bog! Kaj pa?" „Gospod Fran Risler se je zaročil z gospo-dičino Sidonijo !...* „In jaz sem ravnokar dejala, da mu sedaj ne manjka drugega, nego dobre ženice 1" vzkliknila je mamica Delobelleova, skočila po koncu ter se zagnala Franu okoli vratu. Dćsirća ni mogla ziniti niti besedice. Nagnila se je še niže čez delo, ia ker je Fran mislil izključljivo le na svojo srečo ter je mamica Delobelleova imela le za uro oči, da bi videla, pride-li njen veliki mož kmalu domov, nihče ni opazil vzburjenja in bledobe hromega dekleta, niti krčevitega trepetanja inal« ptice v njenih rokah, ki jo ležala t«, z glavo nagnjeno nazaj, kakor smrtno ranjena. S Kranjskega nam pišejo dne 2. februvarja Kompromis mej našima strankama se torej ni posrečil : preprečili so ga politično nezreli ljudje, ki sicer že jedč „svoj kruh", ki pa za narod nimajo še nikakih zaslug, a tudi za-se še kaj malo! Ni čudo: sklepali so na jedni strani še premladi in torej neizkušeni, na drugi strani pa taki ljudje, ki se pečajo z dragimi stvarmi, nego s politiškimi 1 I, moj Beg, kakšen pojm pa hočejo imeti o jugoslovanskem klubu državnega zbora ljudje, ki jim je politična mreža španjska vas. Žalostno, ali re-sničae je, da se na Kranjskem bodo vršile dr-žavnozborske volitve ob srditem boju ! Včasi so stopali v politični hoj in njega vodstvo le stari, odrašeni, izkušeni ii zreli možje; zdaj imajo prvo besedo ljudje, ki so komaj storili prvi korak v praktično življenje. Manj ko nas je, večje ruvanje, koristolovstvo in čestihlepnost. In politiško nezrelim ljudem se daje še potuha! Državnozborske volitve so pred durmi in tem nasproti stoje vsak dan ostudnejše kranjske razmere ! Kdo se jih ni že naveličal in kdo j;h nI še sit teh spletk ia političnih intrig ? Vlada in nem* škutarji se smejejo za hrbtom, ko vidijo, kaj se godi v nas 1 Kar pet strank se pripravlja za boj, in že se rujeje iz plota koli, s katerimi bo udrihala druga po drugi. Je že prav! Vsak narod ima takih poslancev, kakoršnih zasluži; toda narod naj bi se postavil po robu in si izbral zastopnikov po sveji volji, da mu pozneje ne bo treba javkati in obžalovati, da se je slepo pokoril rajnim osrečevalcem. Malo možatosti, resne volje in značajnosti se more pripisati možem, ki so se imeli te dn» pogajati za uresničenje jugoslovanskega kluba. Potreba take organizacije je tako jasna, da bi se stvar morala rešiti v par urah. F a ue, in ne, ruvanja tuui« biti, seveda, brez tega nekaterim ljudem — njih politika nič ae nese! Kaj narod! Saj je Amerika in Brazilija še odprta, če se ne Čuti doma srečnega. Kaj dunajska vlada! Če ima kak respekt pred slovenskimi zastopniki ali ne, to je nekaterim našim politikom pač vse — „klobasa", da se le govori o njih imenu! Pojte no, kdo vam bo neki kaj verjel, ko niti za najvažnejši trenutek ne žrtvujete malce resne volje t Devet starih poalaucev IV. Zgode ChAbeove hčerke. — Kresnice Savignyjske. „Savigny-sur-Orge". „Draga Sidonijal „Včeraj smo sedeli v veliki jedilnici, saj Ti je znana. Vrata na teraso, s cvetjem pokrito, so bila odprta na stežaj. Meni je bilo malo dolg čas. Ded je bil slabe volje vse dopoludne, in moja mati, revica, oplašeaa od nabrauih obrvij, ki so jej vedno dajale zakone, se ni upala ziniti niti besedice. Prišlo mi je na misel, dajeveudar v resnici škoda, da bi v tako lepem kraju morala tako samotno preživeti poletje in da bi bili sedaj, ko sem ostavila samostan ter mi je vso sezono prebiti na kmetih, jako srečna, ako bi, kakor prej, imela zraven sebe človeka, ki bi z menoj pohajal po gozdih in šnmah. Res, da Georges pr'haja sedaj pa sedaj, a vselej stoprav popoludne, k obedu, drugo jutro pa z očetom zopet odpotije, predio jaz ustanem. Raz-ven tega je Georges sedaj resnoben mož. Opraviti ima v tvornici, in kupčijske skrbi tudi njem« često gubančijo čelo. (Pride še.) na jedni, desi-t novih na drogi »trmi, vrnes pet »trank in devet;udevedeset tistib .osivčevaleev*, ki hočejo le t.ebr osrečiti. Mar »e tak« dela za iaterc.se .slovenskega naroda, da se. ne more . kle-niti niti ubog kompromis za usod t olar eventu* ! velnosfi?! Narod slovenski, vi razumniki sloven i ski, Dpla>iie je, in povejte, da ob-.ojaie lako po- ' četje. Narod, ti pa razsojaj o poslancih — sam 1 [ (Opomba uredništva. Tako govori naš ljuk- I Jjanski d.ipi niiv; s>iiui pa spregovorimo o ktvari, čim bodemo »Uvrščeni bh vse strani) Različne v o«* t i. t Štefin Nadliiek. Včeraj je umrl v 6!>. letn svoje dobe gosp. Štefan N a d 1 i š e k, civilni 1 geometei in p ne^tnik pri sv. Ivanu. S pokojnikom položć v gn.b jednega iz sedaj že jako redke vrste prvih boriteljev za prava iia.sth okoličanov. Pokojnik je bil deželni poslanec oziroma mestui svetovalec skozi dolgo dobo 23 let, torej od začetka ustavnega življenja pa do zadnje sesije. Kak or tak je Mul vsikdar zvesto na strani na šemu voditelju Ivauu Nabergoju. V onih časih, ko so naši okoliča.ii dihali še nekoliko svobodueje, bil je tudi župan v Kolonji. Večni dal mir in pokoj j temu zvestemu sinu naroda slovenskega, a oko- ( ličanoin je dolžnost, da mu oh .tu,jo hvaležen spomin in — da ga posnemajo. Žalujočima rodbinama i Nadlisek-iiei uiek izrekamo svoj.t iskreno aožalje na tej britki zgubi. ZvrSetek Kumedije. Šli ho. Neslavna liberaluo- lalionska*zidov>ka večina našega mestnega sveta dala je z županom vred ostavke ter pripravila mestu« občino tržaško r položaj, v Uakoršuem ni še bila, odkar ima Trst svoj lasmi statut: niiaa ne župan,t, ne delegacije, n« oi.čii^kega zastopa. In tu je došlo iz zgolj trme in kljuuovauja zoper namestništvo Alinolega ponedeljka sklicali so ; mestni svet v nujno, javno sejo. Daai so je skli-cauje vršilo tako rekoč zadnji treuotek, vendar so imeli gospo d j a od .liberalne" večine časa dovolj, I da so ob\e«tili .avojo gardo" o znamenitosti pred- ! stoječe seje m res je prihrumelo na galerijo obi-čajuih pubaliuov, ki so zasedli vse prostore do ; zadnjega kotička. Gospodom svetovalcem pa se i nasprotno ni rič kaj mudilo v sejo; došlo jih je samo 30; od Uwozvauih „konservativcev" ni bilo niti jeduega, od naših pa svetovalec D o 11 e n z. Torej izvzt mš njega, bilo je vse od župana doli j izključno .liMcraluo". Ii kakor st čuje, posveto-vali to «e kolovodje te .liberalne" večiue še pred sejo, kako uaj ni «e vedli v tej seji, v kateri je bila glavna stvar razprava o znanih dveh namest-ništvenih naredbah v popolnjenjo voliluih listin. Nekateri »o predlagali, naj bi se večiua vedla tako — razposajeno, da bi bil vladni zastopnik prisilen razpu«Uti »ejo; drugi pas« se preplašili grožnje c. kr. namestnika, ki jo je baje izustil nasproti županu, da bode namreč osrednja vlada smatrala neuva^evauje namestniških naredeb kakor očiten upor, katerrga hoče ministeraki svet kasuevati s tem, da zau>tuvi tržaško konstiticijo ter imenuje cesarskega komisarja kakor voditelja občine. Iu to bi minister,nki svet sedaj atoril prav lahko, ker ni parlamenta. Zatorej so nasvetovali drugi kolovodje v očigled tej grožnji, da se .liberalna" večina vnde kakor ,žrtva namestniotvenega nasilstva* in da odsioid. Ta predlog da je obveljal. Ttj „lueralui" seji je torej predsedoval župan dr. Pitieri, a vladnega zastopnika ni bilo. Proglasivši sejo otvorjeuo, je dal župan preči ta ti u.imsstuištvem dopu, s katerim se priob-čuje, da je Nj. Vel. cesar potrdil sklep mestuega svćta iz seje 25. novembra ta. 1. gl«d6 odmeritve hiša, m. za leta 1897., 98, in 99. Ko ja zbor prestopil na razpravo tocek dnevnega leda se je oglasil pedžupau Mojzes L> x z a 11 o. Opozoril j« na okolnost, d., je 3. točka dnevnega reda priobčenje namestuištveiiik naredeb.ticočih >e uoc. volitev. Toda z oziroiu ua okolnost, da ntegniti ti aaiedbi bistveno uplitati na daljnje ravuauje večiue, predlagal je govornik, uaj se ta točka postavi na prvo metlo m uaj se takoj prečitati aamestniSLveni naredbi. Ker se nihče ni upiral temu predlogu, dal je župan po tajniku dr. Boccardiju takoj pre-šitati obe omenjeni naredbi. Prva naredba je od 2«. jannvarja 1807. ter se dostaje slovenskih re-klamacij. To naredbo priobčuje*u Ua drugem meitn v nje celoti. Tu bodi le onaenjeno, da nalaga upi- sati 142 vulilcev, 187 pa jih brisati, oziroma ne vpoštevati. Naredba veleva slednjič, da je o tem obvestiti reklamante dr. Gregoriua, dr. Pretuerja in dr. Kybafa. — Druga namestniStveua naredba je od 30. jannvarja 1897. ter ukazuje vpisati v volilne listine 203 o.sebe, in sicer železniških urad-■ ikov, pomorskih kapitanov, Lloydovih zdravuikov, umirovljenih častnikov in vojaških uradnikov in dr. Namestništvo nagla "a v tej naredbi izrecno, da spada rešitev rekurzov v volilnih stvareh v preneseni delokrog, kar pa mestni sv6t zanikava soflstiški Ko ste bili pročitani obe naredbi, oglasil se je zopet dr. Mojzes Luzzatto, izročivsi županu piamo, katero je prosil, naj se takoj prečita. Tajnik dr. Bocoardi j« prečital pismo. V istem se „liberalua" večina toži, da namestništvo krši mestni statnt, in da torej podpisanim ni možno več vršiti svojih dolžnosti kakor svetovalci, ker so bili prisegli, da hočejo ščititi in varovati nedotaknjeno avtonomijo občine in nje statut, zatorej da odstopajo. Podpisani so bili: Mojzes Luzzatto, Karol Dorupieri, podžupana, ter svetovalci: Artelli, Ba-nelli, Barison, Beimssi, Berlam, Bernardino, Boc-cardi, Carnbon, Combi, Cunsolo, D'Angeli, Geiringer, Hermet, Jauovitz, Liebroann, P o 1 (1 o Man rone , Maz/.oli, Mfstrou, Morpurgo, Piccoli, Porenta, Avgust Rascovich, Edgard Rascovich, Riediniller, Bu»coni, Venezian, Spadoni, Ventura, Vianello, AVieselberger in čič Ztnzola. Skupaj 33. Med či-tenjera teh imen je galerija kričala, ploskala in razbijala, da je bila strahota, izjavi vša na ta način svojo sodbo o vtiči ali manjši priljubljenosti vsacega posamičnega uvetovalca. Tulili so tudi .fora i ščavi', sosebno onda, ko je svetovalec Doli enz demonstrativno ostavd dvorano. Ko se je hrup nekoliko polegel, izjavil je župan dr Pitteri, da v očigled tej izjavi velike večine mestnega zastopa polaga tudi on svojo čast kakor ž u p a n v reke c. kr. namestnika. Ta županova izjava je provzročila frenetično odobravanje na galeriji. Dr. Pitteri je na to konstutoval na kratko, da zbor ni več sklepčen in ob 7. uri 45 min. pretrgal sejo. Galerija se je praznila med neprestanimi odobravajočimi klici odstopivši veČini. Gospfida so odigrali svojo ulogo. Sedaj je na vladi, da završi igranje in poskrbi za resnoben, lojalen občinski zastop, Prvo in najnujnejs vprašanje pa je sedaj : k d o b o d e v o d i 1 u p r a v o o b č i n o do i z-v r š e n i h v o 1 i t e v ? To vprašanje gre od ust do ust, a nikdo ne sluti niti, kako ukreue vlada v očigled temu položenju. O tem pa so prepričani vsi, da je tu angaževana avtoriteta in ugled državne oblasti. Italijanska gosp6da uprav silijo na to, da mora nastopiti preobrat v naših odnošajih, a vsaki pošteno misleči državljan želi, da vlada poboro rokovico, ki so jej jo vrgli objestna gospoda in da izvojuje ta boj kakor zahteva \ korist države in kakor zahtevajo bolni odnošaji, vladajoči sedaj med prebivalstvom različnih na-; rodnosti v tej pokrajini. Dogodek iz seje minolega ponedeljka v mest-j nem svetu tržaškem je seveda predmetom diskusije j v vsem javnem življenju našega mesta. Iz gornjega i poročila je razvidno, da progresovci navajajo kakor I vzrok svojemu koraku dejstvo, da je cesarski kr. < namestnik zažigal županu Pitterjn, da vlada razpusti mestni zbor in da imenuje komisarja, ako bode zbor vstrajal v svoji upornosti zoper na redbe uamestništva glede postopauja z reklamacijami. Demisijo členov bi bilo po takem razumeti tako, kakor da so raje šli, nego da bi bili morali iti. V včerajšnjem .Piccolu" pa čitamo popravek župana Pitterija, v katerem trdi isti, da ni res, da bi mu bil namestuik govoril o „suspenziji ustave" ; .Piccolo" pa še vedno trdi nasprotno in obžaluje, da župan govori le o tem kar namestnik n i rekel, a da molči o tem, kar j e rekel. Kje je tu resnica? Bodisi kjer bole, to pa je gotovo, da so naše r a z m e r e j a k o bolne. Z« driavnozbortke volitve. Z včerajšnjem dnem 3. februvarja je pričela dob* za reklamacije iu bode trajala do 10. t. as. V tej dobi ima vsakdo pravico iti na magistrat in upogledati v imenike volilcev. Ako ni vpisan, ali ako vidi, da ni vpisano več drugih, ki imajo pravico, aii ako je vpisanih takih, ki nimajo pravice, srne zahtevati, da se upišejo prvi in da se brišejo poslednji. Te reklamacijo je torej uložiti najdalje do dne 10. t. m. Pozneje reklamacije se zavrnejo. (Isti rok velja tudi za deželo in je reklamacije ulagati na dotičnih občinskih uradih.) O reklamacijah bode odločalo namestništvo. Za volitev v V. kuriji so oblasti že ukrenile vse potrebno. Z ozirom na veliko število volilce? (kakih 40000) bode v Trstu in v okolici več volilnih sekcij. Okolica bodo volila : 1.) Prebivalci: iz Skednja, Čjarbole, sv. M. M. Spodnje in Zgoroje v šolskem poslopju v Via del Istria. 2.) Roc^la, Kjadiua in Lonjera v šoli pri Revoltella; 3.) Gvardjele, Kolonje iu Škorklje v šoli v ulici Kaudler; 4.) Barkov*';, Grete in Rojaua v šoli v Rojauu ; 5.) iz Bazovice, Bm, Gro-pade, Trebč, Občin, Prošeka, Kontovelja in sv. Križa v šoli na Opčiuah. Možno pa j?, da se ta razredba še opremeai! To velja za V. kurijo. Vsakdo, ki meni, da mu gre volilno pravo v tej kuriji naj se nepriča, ali je vpisan ali ne. Sedaj pa še poseben opomin onim 200 volil-cem, ki so ravnokar putom reklamacije zadobili volilno pravico za občinske volitve. Ti volilci so ob enem dobili volilno pravico tudi za državni zbor in sicer v prejšnjih kurijah in v novi V. kuriji. Iuujo torej pravica dvakrat glasovati za državni zbor. Prepričajo naj se torej, ali so vpisani toliko v liste za V. kolikor za dosedanje skupine. Ako vidi kdo, da ni vpisan, naj se obrne do naših odvetnikov in sicer po tem le redu : za VI. iu IV. okraj (Rojau, Greta, Barkovlje, Koutovelj, Prošek in Sv. Križ) do odvetnika dra. Gustava Gregoriua, Via Molin piccolo št, 3. za III. in V. okraj (Vrdela, sv. Ivan, Škor-klja, Opčine, Bane, Trebče, Padriči, Gropada in Bazovica) do odvetnika dr. Mateja Protnerja, Cono, piazzeita S. Giacomo št. 1 za I. iu II. ©kraj. (Skedenj, sv. Mar. Magdalena zgornja in spodnja, R. col, Kjadin, Lonjer, Katinara), do odvetnika dra. Otokarja Rjbafa, Via Sau Spiridione št. 3 ; za mesto pa po abeceduem radu iti sicer od A—G do odv. dr. ©uitava Gregorina; od H—P do odv. dr. Mateja Pretuerja in od R—Z do odv. dr. Otokorja Rybafa. Sekcij« v mestu priobčimo prihodnjič. Namestniška naredba, od 26. jannvarja 1897. gled6 slovenskih reklamacij zaradi voliluih listin se glasi: „Ker so mestni magistrat brani — ne da bi imel zakonit vzrok za to — odločiti o reklamacijah, ki so jih uložili v slovenskem jeziku dr. Gregorin, dr. Pretuer in dr. Rybžtf zoper volilne listine za volitve v mestni svćt tržaški in ni izvršil naloga, danega mu z dopisom 18. decembra 1896., da v postavno določeni dobi razsodi o teh reklamacijah, kakor je to razvidno iz poročila od 30. decembra m. 1., ukazuje namestništvo vsled somkaj uloženih pritožeb in na podlagi poročila od 5, jauuvarja 1897., da je upisati v volilne listine te-lu osebe: 1. V IV. volilnem telesu (45 imen); 2. v III. telesu (4 im«na), 3. v II. telesu. (3 imena), 4. v I. ©kraju okolice (19 imen); 5. v II. (3 imena); 6. v 111. okraju (1 ime); 7. v IV. okraju (3 imena); 8. v V. okraju (3 imena) ; 9. v VI. okraju (2 imeni). Te osebe i®ajo volilno pravico na podlagi čl. 4. temeljnih zakonov od 21. decembra 1867. iu t smislu §§. 8 in 33 tržaškega statuta. Iiazveu tega se poživlja mestni magistrat, da vpiše v volilne listina te-le osebe, ki imajo volilno pravo na podlagi §§. 8 in 33 statuta tržaškega : a) v I. okraju okolice (24 imen); b) v II. okraju (2 imeni); c) v IV. okraju (7 imen); d) v V. okraju (10 imen); e) v VI. okraju (16 imen). Nadalje je iz volilnih listin brisati v I. okraju okolice 5 volilcev: 2, ker nista dokazala, niti d« imata posestvo, niti da plačujeta davke, 3 pa, ker so umrli. O utokih, tičočih se volilcev: — (30 imen) —, ni treba odločevati, ker je glasom zgoraj omenjenega poročila bilo deloma že odločeno v drugih reklamacijah, deloma pa so vpisani v listinah" .... (Naredba se bavi zatem z nekaterimi izpravki in popravki imeu, tef nadaljuje:) .Reklamacije dr. Gregoriia, dr. Pretnerja in dr. Rjbkfa, glekć teh - le oieb ... (149 imen)... •e,* ne jemljejo v obzir, ker ni dokazano v teh slu-čuajih aktivno volilno pravo. Nalaga se mestnemu magistrata, da naglo izvrši popravke v volilnih list'nah v smislu te naredbe ter da sporoči o iivršitbi. Obvesti naj o tej reS tvi tudi rekurente dr. Gregoriua, dr. Protnerja in dr. Ryb;\fa. Proti tem določbam uamestaistva, sklenjenim v varstvo zakonov, ni dovoljen daljnji utok. Poprava volilnih listin se mora završiti do 2 febi uvalja, ker je treba v p oštevati 17 dan februvarja kakor početek volitev. Osebna vest. Podpre dsednik tukajšnjega finančnega ravnateljstva, dr. S c h u s t e r, se je odpeljal na Dunaj. Imenovanje. Prizivno sodišče v Trstu je podelilo pravnemu vežbeiiiku na okrožnem sodišču v Gorici, Rihatdu p 1. F o r n a s a r i j u, mesto av-skultanta. Slednjič vendar 1 Po tolikih borbah, po tolikih pritožbah, po tolikih — neprijetnostih je visoko c. ki . ministerstvo za trgovino vendar enkrat prestavilo v Inomost po vsem Primorskem in ; Kranjskem predobro „znanega" višega komisarja Petra C o r & 1 Govori se, da je bil ta mož duša sedanjega zistema na našem poštnem ravnateljstvu in govori se nadalje, da je to premeščenje vzbudilo splošno radost med 95uradnikov brez razlike narodnosti. To lepo soglasje v vepeliu je pač značilno za gosp. Cork. Mi ne vemo druzega reči j gospodu Cora za popotnico, nego : Srečno pot in ; toliko sreče v lepem Tirolu, da bi si nikdar ne j želel več povrniti se med nehvaležno slovensko ljudstvo v pokrajini primorski in kranjski. Tako bode njemu prav, nam pa — še bolje ! Gosp. načelniku južno železnice na znanje. Pišejo nam: Ni dovolj, da smo prezirani na poštnih uradih, temveč započeli so nas žaliti tudi ; podrejeni organi južne železnice. Med temi organi pa se posebno odlikuje magacinski nadglednik ! Bayer. Ta mož žali naš rod z izreki, kakoršni se j morejo poroditi le iz narodne mržnje. Pred neko- • liko dnevi se je izrazil cel6, da ve za neko ra- : dikalno sredstvo zoper ti*te „ščavone*, dosle preko ! Opčiu v Trst.J Kakovo d,i je to sredstvo, za sedaj molčim, omeujeno pa bodi, da naj dotičnik pazi, da ga njegovi izbruhi ne dovedejo v neprijetnosti. Gosp. načelnik! Poznano mi je, da ste občno spoštovani in pravični, zato pa Vas prosim, da poučite omenjenega gospoda, kako je dolžan spoštovanja tudi do Slovencev. Čast, komur 6ast! Iz Skednja nam pišejo : j Kakor znano, se v več krajih srednje Afrike še j sedaj trguje se sužnji. Arabski tolovaji imajo v rokah to sramotno kupčijo. Ker o sedanjih razmerah ni pričakovati od nobene vlade, da bi odpravila ta madež XIX. stoletja, pomaga se tem sužnjem, da se zauje nabira denar. Misijonarji odkupujejo sužnje z nabranim denarjem. In tu poka-kazali so letos svoje usmiljeno srce naši Ške-denjci, ki so pred dvema letoma kar na prvi poziv poklali nesrečni Ljubljani 360 kron. Gospod župnik je oznanil, da bode 6. t. m. (v praznik sv. 3 kraljev) v cerkvi darovanje za nesrečne sužnje in vrli Škedeujci so prinesli koj na oltar ljubezni 250 kron. Čast takim župljanom 1 Bog plati! Obrtnijsko društvo v Barkovljah bode imelo dne 18, t. m ob 7. uri zvečer svoj redni občni zbor v prostorih društvene krčme. Deevui red: 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo tajnika. 3. Posamezni predlogi. 4. Volitev novega odbora. Pevsko druitvo .Zarja" v Bojanu priredi svojo predpustno veselico — kakor že naznanjeno — v nedeljo dne 14. t. m. v prostorih „Rojanskega konsumnega društva". Program priobčimo pozaeje. Pristopajte k »družbi sv. Mohorja"! V Evropi ni nobene države, v kateri bi živelo toliko različnih narodov kakor v Avstriji, različnih po omiki in številu svojih udov. Nekaterim so zagotovljena najvišja dostojanstva v cerkvi in državi, na razpolaganja s t jim vsi viri za omiko, imajo vseučilišča, srednje šole in prostonarodne šok*, akademije in druge zavode, ki širijo omiko in s tem tudi ponuji.jo sredstva, da si posamezniki žnjimi pripomoiejo do blagostauja ali vsaj do bolj ugodnega položenja v življenju. M: Slovenci se ne moremo ponaSati niti z visokimi in vplivnimi službami, niti z učnimi zavodi, na katerih bi si prisvajali sredstev za tisto omiko, katere sedanji čas bolj in bolj zahteva od nas. Naši sorodniki, Hrvati, Čehi in Poljaki imajo visoke in srednje šote, v katerih se njihovi sinovi mogo izobraziti v mater-nem jeziku, oni imajo akademije, ki z bogatimi gmotnimi sredstvi pospešujejo znanost; v Hrvatih, Čehih in Poljacih se nežna deca poučuje v razumljivem materinem jeziku. Mi pokrajinski Slovenci še teh najpriprostejših sredstev nimamo. Le gledite, kako se vse Nemštvo združuje proti dvojezični (ne strogo samoslovenski gimnaziji v Celju) ! Tu v Trstu si morajo Slovenci s teikimi žrtvami vzdrževati svojo jedino slovensko šolo, dasi bi otrok bilo več nego za take š »le. Slovenci so si morali že od nekdaj sami skrbeti za svoje najpriprostejše potrebe z ozirom na svojo omiko. Mi in Slovaki smo v tein obziru v najslabših razmerah v vsej Avstriji. Dobro so poznali plemeniti rodoljubi naše tužne razmere, ko so ustanovili „Družbo sv. Mohorja* se sedežem v Celovci. S početka je morala družba boriti se z raznovrstnimi težavami. Ko se je pa postavila na versko stališče, je pro-cvitala vedno bolj in bolj. Naš narod je vernega miiljenja kakor malo kateri drug v Evropi. Potuj po kateri koli deželi, nikjer ne zapaziš toliko cerkev po dolinah in posebno na vrhih hribov in dolin, kakor po Slovenskem ; tega ne zapaziš niti na Hrvatskem, ne na Češkem, ne na Poljskem. B> I j ko je uvaževal odoor „Družbe sv. Mohorja" duhovne in duševne potrebe, tem bolj je rastlo število njenih členov ; število njenih udov je naraslo nad 75.000 ; s takim ogromnim številom drustvenikov iz priprostega ljudstva se ne more ponašati nobeden omikan narod na svetu. S tem številom se tolažimo mi Slovenci, da morajo odločilni činitelji tudi nas jedenkrat vzeti v poštev. Med knjigami, ki jih izdaje „Družba" je velike važnosti .Sveto pismo", ki ga prireja dr. Lampd. Za prosto ljudstvo je to silno važna k jjiga Najpoprej so jo Slovenci dobili 1584. 1. v protestantskem smislu. Koncem minolega stoletja sta jo Slovencem na novo priredila Blaž Kumerdej iu Jurij Japelj. V sredini tekočega stoletja sta se združila dva škofa, čijih srce je gorelo v ljubezni za slovenski narod — kdo ne pozna imeni Slomšek in Ant. Wolf? — Tadanji prevod pa ni bil namenjen toliko prostemu narodu kakor duhovnikom in drugim bolj omikanim krogom. Dr. L&mpč, profesor bogoslovja v Ljubljani, in urednik časniku : „Dom in Svet" stoji na vrhunci bogoslov-ske vede, piše lep domač jezik, in je svete kraje obhodil sam in si ob tej priliki preskrbel mnogo slik, s katerimi razlaga in krasi besedilo svojega prevoda. Torej že zarad te knjige je družba vredna vsega priporočila. Vkljub trdemu boju v življenju pa je Slovenec vendar tudi rad dobre volje. Tudi na to stran je preskrbljeno s tem, da „Družba" izdaje pesmarico, iz katere si vsakdo po svoji zmožnosti lahko izbere primerne posvetne in duhovne pesni. Knjige pa prinašajo tudi lepe povesti, pesmi in nauke, potrebue iu koristne v vsakdanjem življenji. — Knjige so pisane v priprostem in poljudnem jeziku ; zatorej bodo jako dobro služile v Trstu in ! v okolici, kjer imamo premalo šol za priprosto I ljudstvo. Opomnimo še samo jedno stvar. Tukaj sploh znani in čislani gospod kanonik Černe so poskrbeli, da se je imeniten nemški molitvenik priredil za Slovence z naslovom r „Svoti rožni venec", ki bo I gotovo ugajal našim Slovencem. Iz teh vzrokov 1 pristopajo prav marljivo „Družbi sv. Mohorja". Pristop se lahko naznanja v župniščih pri | sv. Antonu novem, pri sv. Antonu starem in pii * št. Jakobu v Trstu. Zahvala. Na naš poziv do vsmiljeiih src so i doposlali nesrečni rodbini Ličnovi: Trž. podp, in br. I društvo 10 gld., Ivan Mrevle 1 gld., Anton Vidmar ; 50 nč., Marija Žgavec 20 nč., Antoirja Ličoi 50 ! nč. Marija Fajdiga 20 nč. N. N. 1 gld., težaki ; pri Porentt 1 gld. 90 nč., Andrej Sever 30 nč., i Fran Kodrič 1 gl., N. N. 30 nč, Ignacij Vidmar j nabral 2 gld. 59 nč. V imenu nesrečno rodbina Ličuove hodi iz-! ročen a najiskreneja zahvala vsem, ki so pokazali ! svoje usmiljeio irce. Pridodati nam je še, da so ! siromaku Lirnu ure štete in j* sleherni dan pri-> čakovati katastrofe. Ako se hoče še kdo usmiliti ' v tej hudi uri res usmiljenja vredne žeae ia kopice nedolžnih otročičev, povedano mu hodi, da dru žina Ličnova biva Donadoni št. 10. .Bralno in pevko društvo v Ajdovščini* vabi na veselico s plesom, katero priredi dne 7. februvarja 1897. v prostorih društva „Edinost*. M^d veselico in plesom svira znamenita Postojnska godba na lok. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina na veselico 30 nč., sedež 20 nč. Vstopnina k plesu za plesalce 1 gl., plesalke svobodne. Tedenska statistika tržaška. V tednu od 17. • do 23. min. m. rodilo se je v tržaški občini 81 j otrok (46 možkih, 35 ženskih). Zdravniški izkaz j navaja med vzroki smrti: 16 slučajev vnetja sop-I nih organov, 10 si. jetike, 5 si. 6pie, 2 si. škr-! latice, 6 si. diivice, 2 si. leg&rja, 4 si. kftpi, 1 j samomor itd. „Društvo 200 kilogram >v*. Ni dolgo temu, | kar smo priobčili, da se je v Parizu zamovalo ! „društvo 100 kg.", kateremu mure biti član le ■ tisti, ki tehta najmanje 100 kg. Povedali smo ta« ! krat, da je namen temu društvu ta, da se debeluhi spoznavajo med seboj, gojš edsobne prijatelj-i ske odnošaje in prirejajo »kupne obede. No, to 1 društvo je imelo minolo soboto svoj prvi shod. Seveda je bil glavni namen „zborovanju" dobro j jesti in piti. Udeležnikov je bilo 46. Predsedoval j je trgovec F16her, ki tehta 160 kg. Prisoten je < bil tudi najdebelejši vojaški novinec Francije, Flo-j mont, ki vaga 155 kg. ter meri preko prsi 1 meter 51 cm. Siromaku je še-le 20 let. Parnik, ki kuri svoje kotle 8 kavo l Predvčerajšnjem je priplul iz Viktorije v Braziliji v naše pristanišče nemški panik „Athen", last pa-robrodne družbe v Hamburgu. Ta parnik je imel j jako nesrečno vožnjo. Še predno jo dospel v Gi« ; braltar, pošlo mu je oglje. Ker si drugače ni mo« , gel pomagati, dal je poveljnik sesekati šest koma-! dov jamborja. Toda vse to ni bilo dovoljno za kurjavo. Da je mogel parnik dospeti vsaj do Gi-1 braltarja, kjer se je previdel z ogljem, dal je po« i veljuik kuriti — s kavo l Parnik je imel namreč ukrcanih 45.000 vreč kave. Sežgali so 150 vreč kave ter se srečno privlekli do Gibraltarja. Čun j je parnik dospel v Trst, šel je poveljnik na pomorsko vlado, kjer no ga zaslišali na zapisnik. Izkušeni mornarji pravijo, da je moral imeti j*ko tehtnih vzrokov in da ga jo zamogla le skrajna sila primorati v to, da se je lotil tega obupnega sredstva. Ministarski predsednik Banffy in pa Bog. Bu- . dapeštauski „Alkotmanj" prinaša to-le satiro: Minioterski predsednik baron Banffj se raz« : govarja s primaiom-knezonadškofuin. Banlfy : Torej, Vi, presvetli, trdite to za go- i tovo? Škol: Prav za gotovo, ekscelenca 1 Banffy : Po Vaii trditvi bi bil torej oni, ki j je svet ustvaril... hm, kak6 ga že imenujete? Škof: Vsegamogočui Bog 1 BaufFy: Da, Bog... To ime sem že nekdaj j cul! j Škof: Temu se ne čudim. Banify: Torej po Vašem menenju je Bog u-, stvaril tudi solnce, ki nam daje svetlobe in gorkoto? Škof : Na tem ui dvomiti 1 Banffy (aolo porogljivo): Tudi luno ? Škof: Tudi luno, seveda 1 B*nfty : Človek bi počil od smeha 1 Škof: Le smijajte se, ekscelenca t Banfty: Po Vaši trditvi je torej vse ustvaril Bog: nebo in ze:ljo, vodo iu ogenj, drevesa, ženske in možke ? Škof: Seveda, vse, vse, brez izjeme! Baulfy: No, eminenca, mogoee je, da je Bog ustvaril nebo in zemljo, solnce, luno in zvezde, j Bržkone je ustvaril tndi Vas, morda cel6 druge ministre, — le dobro me poglejte 1 — mene pa ni ustvaril Vaš Bog ! Koledar. Dau^s (4.): Andrej Kor„ škof Ve-roiika. — Jutri (5.): Agata, devica; Japonski mučenci. — Mlaj. — Solnce izide ob 7. uri 26 min., zatoni ob 5. 4 min. — Toplota včeraj: ob 7. iri zjutraj 4 stop., ob 2 pop. 8.5 stop. C, Preizkusili in priporočili ae slotiti yb< u<41i66ai pr fesorji in zdramiki tinkturo za želodec lekarja Piccoli-ja v Ljubljani (Damasku cesta), katera ja ugodio iHnUujoč«, ielade : krapčajoće, »laat ia prebadanje poT«peiajo6e ia telu odpirajoč« iradstve. Bteklenićica velja 10 a*T6. I Najnovejše vesti* Poreč Deželni zbor je danes z večino glasov potrdil izvolitev poslancev Mandiea in Jenka. Carjigrad 3. Poročila s Krete javljaj« o popolni anarhiji v okrožju Kaaeje. Bati se je, da zopet poči nstaja. Posadka ae pomiožuje Pariz 2. S Krete javljajo : tudi v Rethjmno in Kaneji j« bilo izgredov; ubitih je bilo več kr ščauov in Turkov. V okolo ležečih občinah sti te obe stranki postavili v stan oorambe. Peterberg 2. Seaat je potrdil pravico do stalnega bivanja onim izraelito«, ki se dovršili visoke šole in si pridobili akademiško stopiajo. Trgovinske brzojavke In * -»sti. -ta-ilapilta. P^euiea zujesen 7'45 7'47 r 1*1.1, \ a spomlad 189« 7.73 de 7 74 Oves za spomlad 5'01—6 01. Rž za spomlad 6.61—8.63. Koruza za maj-juni 18JJ7. «.84'3.«6 l^onict. nova od " i kil. f. 8 40 8 45 od 7» kil*. 8.R0—8-55.. o l 80 i. 8 55—8 60 od 31. kil. !. 8'60 «65 , od HŽ? kil. for. --l^men «.10-8 — proso 5 65 -6 10. Pšenica: Ponudbe silne, mlini rozerviraai. Cene padajoče. Prodaja 15.000 mt. ct. Rž 5 nč. ceneje. Vreme lepo. Praga. NeraniiirHni sladkor tor. 11.70 maj 12'05 mimo, Prnga. C'ontrJfu«al novi, pontavljne v Trsi s carino vred edpoćiljatav prečoj f, 32 25 —■— Coaoassi 83-5033-75GotTerm 84-2B*—•. V ^Tavab nedih 36 — bolje. t'avro. Kava Siintoo ^ood ttvnraeu 2» ianurar S2,50' *b maj 63.—. S&rabnriJ. flanto* tfoeđ avet »k« za I«arc 50.75 r.r maj f. 51.50, za september fc2.50 7.1 december 53.75. mlačno. "kn bovsA 3. februvaija »97 danes predvčeraj Državni dolg t papirju ... 101.95 „ „ t srebru .... 102 30 avstrijska renta t zlatci . . . 123.30 n w r irouah . . . 101.14 Kreditne akcijo ....... 375.50 London 10 Lat. . . . . . 119.70 Napoleoni ......... 20 mark . . .... 1173 100 italj. lir . 4535 10 >.10 102.35 123.65 101.10 »73.10 119.75 ».»I«/, 11.73 45. ZELEZNISKI VOZNI RED. a) Driai železnica. (Postaja £.ri sr. Andreju , Od dni 1. oktobra J896. ODHOD: I 6.30 prodp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunajv t Beljak. 8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj, Divačo in na Daaaj ' 4 40 pepol. v Herpelje, Diraćo, Dunaj Pulj in Rorinj. 7.30 „ v Herpelje (in od Herpelj brzovlak ▼ Pnlj, Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlak ob prasnikih 2.20 popol. v Divačo. DOHOD: 8.05 predp. iz Ljubljano, Divače. Horpelj. 9.50 * is Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz Hnrrelj, Ljubljane, Danaia. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljane, Daaaja. 9.46 „ brzovlak iz Pulja, Rovinja, Daaaja, Beljaka Ljubljano, Lokalni vlak ob praznikih: 8.35 poiol. iz Divača. b) Južna železnica (Postaja južuu železnice.) Od dni 1. oktobra 1896. ODHODj 7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrcžiao, Benetke, Rim. 9.— , onnibus v Nabreiine, Vidam, Benetke in Verono, 9.55 n poštni vlak na Dunaj, zveza s Pašto in Zagrebom, 12.50 popol. omnibus v Korinin. 4.4-0 „ o^nib"? v Nnbre$i«e. Videm. Rim 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko 8 05 „ brsovlak v nabrežino, Videm, Rim. 8,45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do MihzzuBchlaga. DOHOD: 6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzu9chlaga, Beljaka, itd. mešani vlak iz Milana, Vidna, Nabrekne. 7.30 8.85 [9.25 10.20 10.55 11.20 brzovlak ii Karmina, brzovlak 1 Dunaja. poitni vlak z Dunaja, zveza z Reko. brzovlak iz Rima, Benetk, omaibus iz Rima, Benetk, Nabreiine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.36 „ omnibus iz Varan«, Karmina, Nabrežine. 8.41 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabražine; — 8.56 „ brzovlak z Dunaja zvaza z Reko, Radi preselitve prodajam v Novivaai na Blokah svojo ua novo sezidano hišo v najlepšem kraju stoječo, kjer se križajo dve deželni iu okrajni cesti. Hiša je naj-solidneje zidana in pripravna za vsako obrt. V hiši se nahaja gostilničarski obrt. Ravno tam prodajam tudi izdelovalni™ za sodo-vodo jedino v tem kraju, ki daie lep dobiček. Pripravljen sem kupcem po računih dokazati, kak promet sem dosegel pri trgoviai z mešanim blagem, železnino in sodo-vodo. V krajo saniran so same trije trgovci; v okolici so nahaja 19 vasi brez v*ake trgovine. Omeniti mi je, da zakaja tja ljudstvo iz 9 far. Z hišo prodam tudi, ako hoče kupec, njivo in travnike v skupni meri 14-16 oralov. Hiia je deset let davkov prosta. Kupci lahko tam otvord novih ren-tabelnih obrtov brez konkurence. Rakek 30-il. Lud. Ševar c. kr. poštar. Naznanilo Spodaj podpisani raznašalec lista „Edinost" ki je zajedoo URAR priporoča se toplo p. n. občinstvo za popra v1 janje vsakovrstnih ur. Udani Friderik C olj a, vratar hile it. 8 t Tužnim in potrtim sroem javljajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš soprog, oziroma oče, tast in ded Štefan Nadlišek civilni geometer itd. ' danes zjutraj mirno v Gospodu zaspal, previden svetotajstvi za umirajoče. Pogreb bode v petek ob 9. uri predp. od hiSe žalosti pri sv. Ivanu. Mir v Gospodu njegovi duši I Pri sv. T-.anut dne 3. febnivarja 1897, Žalujoči rodbiai Nadlišek-Oermek. P' sebHft naznanila se ne razpošiljajo in prosimo, da se prijatelji in znanci vzdržo sožalnih obiskov. Velika Inomoat-ka 5Q nč. loterija Glavni d»Ut*k 75.000 kron v g o t o v i 11 i z I Žrebanje 1 [na novo 20.februvarja" rTbTtToTTlTrT Prežka po 50 nč. priporočajo: Glesepps Bolafflo, Alessandro Levi, Mandd & Co., Girelatno Morpurno ^^^^^^^^^^^^jBj^fj^^^^Mtor^jMtMj^ Enrico Schiffinann. II Mercurio. Razpisana je „Rojanskrga posojilnega in konsnmnega društva" v Rojanu. Prosilci imajo uložiti prošsjo odboru navedenega društva do 7 februvarja 1897. Nataiičneja poročila je poiavedeti pri odboru o z i rom a predsedn iku. # C. kr. dvorna tovarna orgelj bratov liieger v Jiigerndorfn avstr. Silezija. Zastopstvo v Budimpešti, VII., Garay-utcza št, 48 v lastni hiši. Dobre, cene cerlcvene orgije pod juko ugodniinimi pogoji. Katalog zn orgije zastonj. Podpisani naznanja, daje odprl dne 31. jan. t. 1. gostilno pri Maksimiljanu Riva Grumula štev. 3, (blizu trga Giuseppina). Točijo se vina dalmatinska in i-strska, pivo pa graško; kuhinja bode preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili po najnižjih cenah. Vino dalmatinsko (fiško) po 36 niS. liter delto Vino istrsko 44 44 Liniment. Capsici comp. ■ sidrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, pripoznuno izvrstne, bolečine blažeče mazilo; dobiva ne po 40 avć., 70 nvfi. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj ne bltigavnljno to ttplošao pri-ljubljeno domače aredntvo aa kratko kot Richterjev liniment i „sita" ter naj ae previdnostno v»prejmejo le taka steklenice kot pristne, ki itnaja »aano var-stvaua r. i i*m k o „sidru". Ricliterjeva lekarna „Pri zlatem levu v Pra^i Na prostoru Ralli-jevem MUZEJ THABER Anatomija — Patologija, mehano- plastična nad ^-000 predmetov. Odprt od 9. predpaludne do 9. ure zvečer. Ob petkih samo za gospe. Ustopniiia 20 »ve. vojaki in otroci 10 nvc. Stenski koledar za 1.1897 Od več strani se j« naglasala petreba koledarja * Bloveaskrmjeziku za rabo v pisarnah. — Tiskarna Dolenc v Trstu priredila je za lete 1897 tak koledar itt ga predaja po 20 nč. komad, • peste 26 nvč. Kdor Bi ga želi, aaj pošlje omenjeni tiskarni pe nakaznici 25 uvč. in: nataajčea aaulov, ali pa naj pride sam v tiskarno, trg veliko vejiaaice št. 2, kjer ga debi po 20 nvč. komnd. Narodnjakinje! Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Chiozza in Farneto). Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere j>a sem si nabavil poti najugodnejšimi okolnoatmi, prepričan sem, da vas zamorem v vsakem obzira zadovoljiti. Jamčim za točno postrežba in poštena vago ter so priporočam z rso u dan ostjo Vekoalav Grebene, G. T o n n i e s Ljubljana. Tovarna strojev in kovačnica za kotle. Specijaliteta : žage iu stroji zn obdelovanje lesu. ki i'biHkujejo zasebnike iščejo se proti visoki proviziji zn rszpro-da,o likrai premirunih uovovrstiih lesenih zastiral (Rnule«nx) in zatrornic (Jalousicn). Ponudb« h »pričuvali C. Klamant-u, tovnma j!nl