m i Četrtek, 5. avgusta 2004, št. 32, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK Demokracija ' lUHkltjn J »ir ' ?! i 11 Mm K W • A _ & „ .4 . ..^"Sagi ^.'..'"■•■i A sAdl 'k Ozadje Ribičičevih odločb Zdajšnja sestava ustavnih sodnikou je z nekaterimi nerazumljivimi odločbami izkazala izrazito politično pristranost. MJ PO RT POLITIKA MR ] Neuničljivi ^¿iPrenovljen Ef; i;J ■ ^ kavboj iz *j; parlament Mfc^K "^Teksasa ' narodov ^jBr INTERVJU Dr. Rajko Pirnat Ustavno sodišče je treba uravnotežiti 9771408049069 knjigarna Knjige lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzorja.narocnine@siol.net DEMOKRACIJA CENE VSEBUJEJO DDV, POŠTNINO PLAČATE POSEBEJ. IZ ARHIVO^LOVENjKE I PQLITIÍNdüQLICIJE I IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE TONE KUNTNER Komunistične tajne službe MATI SLOVENIJA od njihovega nastanka do leta 1930, vključno z imeni Pesmi pesnika slovenske njihovih vodilnih članov. pomladi, tradicije, vrednot. 519 strani, 5.000 SIT 72 strani, 2.200 SIT Iz dnevnika čeSkega vojaka, ki se je udeležil bojev ob Soči in Piavi. 240 strani, 5.500 SIT groba v KoCevsIccm MILAN ZAJC, FRANCE KOZINA, FRANCE DEJAK UŠLI SO SMRTI Poročila treh rešencev iz množičnega grobišča v Kočevskem rogu leta 1945. 244 strani, 3.906 SIT \....... • «t " ■ »i !J?» •• • v ; slovenske države MILAN ZVER DEMOKRACIJA Avtor je razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. 254 strani, 4.400 SIT JANEZ JANŠA PREMIKI JANEZ JANŠA OKOPI Knjiga, ki ie bila prodana že Politični razvoj slovenske v vec kot 61.000 izh odih. države do leta 1994. Nastajanje in obramba Prodana je bila že v več slovenske države 1988-1992. kot 17.000 izvodih. 363 strani, cena 2.200 SIT 309 strani, 2.200 SIT *: Vasjf» JClavo VASJA KLAV0RA PREDEL 1809 Avtorje šel po sledovih vojaških spopadov Napoleona in Francozov z Avstrijci na Slovenskem leta 1809. 330 strani, 6.727 SIT A* TOiUU ESMOTlt VEGn SCE1UH ptfDZjTOiwnnvsnfwsEH ar S&icrr f «Äi mr TOMAŽ B0DK0VIČ VZPON BOHINJA PRED ZATONOM AVSTRO-OGRSKE Bohinj od marčne revolucije naprej, v času graditve proge in od njenega odprtja naprej. 231 strani, 5.500 SIT S E M ENA RAZDORA VIKTOR BLAZIC SEMENA RAZDORA Triski "Tjjuij jj'ííOMá fu Mmmmm- i «/QíÍjfflLi JAN F. TRISKA POZABLJENA FRONTA I. SVETOVNE VOJNE MILAN ZVER STO LET SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.200 SIT OTOK BREZ MILOSTI DIMITRIJ ŽILEVSKI OTOK BREZ MILOSTI Informbirojevci v jugoslovanskih komunističnih zaporih Stari Gradiški, na Golem otoku, Sv. Grgurju in drugje. 256 strani, 3.996 SIT ODO RDEČO ZVEZDO 2l BBBi 33a.»£. li'1ilg»i .1 : v» ^¡A IT^TBB».'"] lij^Si-i I Ozadje Ribičičevih odločb Čeprav naj bi bilo ustavno sodišče kot najvišji organ zakonodajne veje oblasti pri svojem presojanju skladnosti zadev z ustavo objektivno in politično nepristransko, ga je zdajšnja sestava ustavnih sodnikov z nekaterimi nerazumljivimi odločbami pomaknila izrazito v levo. Kaj narediti, če politično prepričanje sodnikov postane tako prevladujoče. da postane moteče in celo škodljivo za državo? Najprej si poglejmo nekaj splošnih podatkov o slovenskem ustavnem sodišču in njegovih sestavah. Korenine slovenskega ustavnega sodišča segajo v leto 1963, ko je bilo z imenovanjem prvega predsednika in osmih ustavnih sodnikov slovensko del takratnega skupnega Ustavnega sodišča SFRJ. Samostojno sodišče je naša država dobila s slovensko osamosvojitvijo 25. junija 1991 in sprejetjem slovenske ustave 23. decembra istega leta. Slednja je v slovenski pravni red vpeljala tri veje oblasti in kot najvišji organ ene izmed njih - pravosodne - določila ustavno sodišče. Dve sestavi, dve različni orientaciji Slovenija je v zadnjih desetih letih v grobem imela dve sestavi sodnikov (v grobem zato, ker so se nekateri sodniki v posameznih sestavah tudi menjali). Prva je delovala nekako od leta 1991 do leta 1999, mandat druge pa še vedno traja. Čeprav naj ustavnih sodnikov oziroma njihovih sestav ne bi delili po naklonjenosti eni ali drugi politični opciji, je za prvo sestavo veljalo, da je nekako bolj naklonjena pomladni opciji, za sedanjo pa, da se bolj nagiba k levici. To ugotavljamo po usmerjenosti posameznih sodnikov in nekaterih odločb, ki naj bi jasno kazale, kam se nagibajo ustavni sodniki. Tako je denimo prva sestava ustavnega sodišča obveljala za pomladi naklonjeno zato, ker so jo večinoma sestavljali ustavni sodniki, ki so aktivno sodelovali pri slovenskem osamosvajanju (gre za sodnike, ki so pisali slovensko ustavo) in so bili bolj naklonjeni Demosu. Za sedanje ustavne sodnike je znano, da so bili v veliki meri postavljeni po želji Milana Kučana (Kučan je državnemu zboru predlagal večino sedanjih ustavnih sodnikov) in vladajočih LDS in ZL. Tako so bili vsaj trije izmed devetih sodnikov, kolikor jih sestavlja ustavno sodišče, pred nastopom svoje funkcije bodisi posredno, bodisi neposredno povezani z vladajočo politiko. Ustavna sodnica Mirjam Skrk je bila dolgo časa svetovalka ministrstva za zunanje za- Ciril Ribičič je na ustavno sodišče prišel neposredno iz politike. Njegova navzočnost se pri delu ustavnega sodišča zelo pozna. deve, nekaj časa pa tudi članica pogajalske skupine za nasledstvo nekdanje SFRJ. Se veliko globlje v politiki je bil njen kolega Ciril Ribičič, ki je pred nastopom svojega mandata opravljal številne politične funkcije. Tako je bil v času pred slovensko osamosvojitvijo predsednik ZKS-SDP Stranke demokratične prenove, nato pa v samostojni državi poslanec ZLSD. S politiko je bil bolj ali manj povezan tudi ustavni sodnik Jože Tratnik, ki je bil od leta 1993 do 1997 državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, nato pa še eno leto državni podsekretar na ministrstvu za finance. Nagib v skrajno levo Čeprav je prav navzočnost Cirila Ribičiča, ki je bil za ustavnega sodnika od svojih strankarskih kolegov in kolegov iz LDS potijen v za-čedcu leta 2000, vzbujala največ pomislekov glede odločitev ustavnega sodišča, slednje sprva verjetno tudi zaradi bojazni, ki so se porajale na začetku, ni dajalo vtisa, da bi bilo kateri opciji bolj naklonjeno. Ta vtis je prevladal, šele ko je ustavno sodišče © Demokracija • 32/2004 politika moralo odločati o nekaterih zelo pomembnih in odmevnih zadevah in se je z zelo majavimi argumenti postavilo na stran vladajočih LDS in ZLSD. Daleč najodmevnejša je bila zagotovo lanska odločba, ki se je nanašala na problem t. i. izbrisanih. Kot je znano, je takrat ustavno sodišče ministrstvu za notranje zadeve naložilo, da mora okoli 18.000 državljanom nekdanjih jugoslovanskih republik, ki v prvih letih po slovenski osamosvojitvi niso uredili svojega statusa, izdati dopolnilne odločbe, s katerimi jim mora priznati status stalnega prebivališča od 26. februarja 1992 naprej. Odločba je razburila politiko in nekatere pravne strokovnjake zlasti zato, ker je temeljila na zelo trhli argumentaciji. Tako je denimo pravni strokovnjak državnega zbora Miro Cerar presodil, da se je ustavno sodišče z njo preveč postavilo v vlogo aktivnega zakonodajalca (v mislih je imel obrazložitev določbe, v kateri je sodišče zapisalo, daje mogoče odločbe izbrisanim izdajati brez zakona oziroma neposredno na podlagi njegove odločbe), nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek pa je v februarskem mesečniku Ampak pravno argumentacijo povsem "raztrgal". Kot je takrat zapisal Jerovšek, je ustavno sodišče pri svoji presoji naredilo vrsto hudih pravnih napak, ker je upoštevalo samo pravice t. i. izbrisanih, ne pa tudi njihovih dolžnosti, ki jim jih je nalagal zakon o tujcih, in ker je presojalo zakon, ki ga sploh ne bi smelo pre- Izmed devetih ustavnih sodnikov sedanje sestave so bili trije prej tako ali drugače povezani z vladajočo politiko. Je njihovo razsojanje res popolnoma nepristransko? sojati. Kot je zapisal, je ustavno sodišče odločbo, da je odločitev ministrstva za notranje zadeve o izbrisu v nasprotju z drugim členom ustave (omenjeni člen pravi, da je Slovenija pravna in socialna država) lahko sprejelo le tako, daje naredilo več protiustavnih in nezakonitih manevrov. "Najprej ugotoviti neustavnost 81. člena zakona o tujcih, kije del ustavnega zakona in ni v presoji ustavnega sodišča. Zamolčati dejstvo, da so bili po zakonu o tujcih in po 13. členu ustavnega zakona dolžni vložiti vloge (do izteka rokov po 81. členu) in si urediti enega od ponujenih zakonov. Zamolčati ustavno možnost iz 157. člena ustave, ki določa: 'Če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, odloča v upravnem sporu pristojno sodišče tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi posega v ustavne pavice posameznika,'" je zapisal Jerovšek. Jerovšek torej me- ni, da je Ustavno sodišče pri svoji presoji naredilo vsaj tri hude napake, ker ni ugotavljalo, kakšno dolžnost so imeli izbrisani, ker ni ugotavljalo, ali so izrabili vse pravne možnosti, ki so jih po predpisih imeli, in ker je razveljavilo 81. člen zakona o tujcih, ki pa ga zaradi dejstva, da je del ustavnega zakona, sploh ne bi smelo presojati. Tudi zato je bila Jerovškova ocena dela, ki ga je opravilo ustavno sodišče, zelo ostra: "Političnim demagogom, ki izgorevajo za človekove pravice nekaterih, drugim pa jih, če se le da, teptajo, je odločba prišla zelo prav. Njene posledice bodo daljnosežne, za ugled ustavnega sodišča pa so že danes katastrofalne. Ne verjame ji nihče, ker je pravno nevzdržna. Razen slepcev in sleparjev," je zapisal. Še en pravni polom Druga, po mnenju nekaterih izrazito politično obravnava presoja ustavnega sodišča, ki pa najverjetneje zaradi dejstva, da je večina pravnih strokovnjakov in politikov ta čas na dopustu, še ni doživela pravega odmeva, je nedavna odločba, s katero je ustavno sodišče zavrnilo pobudo Mihaela Jarca in 12.000 podpisnikov za razpis referenduma o odloku, s katerim je ljubljanski mestni svet zemljišča ob Cesti dveh cesarjev v Ljubljani spremenil v zazidljiva in s tem omogočil temeljni kamen za graditev džamije na tistem območju. Kot so odločili ustavni sodniki, naj bi bila omenjena pobuda v nasprotju z ustavo zato, ker naj bi bil njen namen preprečevanje graditve džamije in s tem kršenje 7. člena ustave, ki pravi, da je delovanje verskih skupnosti svobodno. Takšno obrazložitev bi lahko vsak pravni laik označil za svojevrsten polom vsaj iz dveh razlogov. Prvi je, da je ustavno sodišče bolj kot ne ugibalo, kaj so z referendumskim vprašanjem mislili predlagatelji referenduma (namerno je prezrlo, da Jarc in podpisniki volivcev niso spraševali, ali so za graditev džamije ali ne, ampak to, ali se strinjajo z odločitvijo mestnega sveta o spremembi namembnosti zemljišč ob Cesti dveh cesarjev v zazidljiva), drugi pa je, da se ustavno sodišče sploh ni ukvarjalo z referendumskim vprašanjem in njegovimi posledicami. Da je odločitev ustavnega sodišča precej nenavadna, se strinja tudi prodekan ljubljanske ravne fakultete in strokovnjak Nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek sedanji se- V primeru t. i. izbrisanih so ustavni sodniki videli stavi ustavnega sodišča zameri predvsem neustavno in samo pravice državljanov nekdanjih južnih repub-nezakonito odločbo o tako imenovanih izbrisanih. lik, gladko pa so pozabili na njihove dolžnosti. Demokracija • Četrtek, 5. avgusta 2004 Dr. Rajko Pirnat meni, da sedanji trovejni sistem oblasti preprečuje morebitne politične zlorabe ustavnega sodišča, kljub temu pa meni, da bi morali ustavno sodišče uravnotežiti. politika za javno upravo v Sloveniji dr. Raj-ko Pirnat. V intervjuju za našo revijo (intervju lahko preberete na straneh od 34 do 37) Pirnat, ki ima zoper takšno odločbo ustavnega sodišča nekaj resnih pomislekov, pravi: "Pomisleke imam zlasti zato, ker se je ustavno sodišče v obrazložitvi postavilo na stališče, da je že samo iz mnenja o tem, kaj je z referendumom mislil predlagatelj, mogoče sklepati o njegovi protiustavnosti. Mislim, da bi moralo tu ustavno sodišče, bolj kot da je ugibalo, kaj je nekdo z referendumom mislil, gledati na to, kaj bi bil objektiven izid referenduma. V konkretnem primeru bi to pomenilo, da džamije ne bi bilo mogoče postaviti na predlagani lokaciji, ne pa, da džamije sploh nikjer ni mogoče graditi. Na slednje bi lahko upravičeno sklepali šele, če bi se takšne zahteve po referendumi ponavljale za več lokacij." Pirnat torej meni, da bi moralo ustavno sodišče presojati samo vprašanje in njegove posledice (ki ne pomenijo, da džamije sploh ne bi bilo mogoče graditi), ne pa da se je ukvarjalo z vprašanjem, kaj so predlagatelji z referendumsko pobudo mislili. Lahko Ciril Ribičič res presoja objektivno? Ti dve odločbi (prišteli pa bi lahko tudi odločbo, s katero so ustavni sodniki odločili, da državni zbor ni ravnal neustavno, ko je zavrnil pobudi za razpis predhodnega referenduma o sistemskemu zakonu, ki sta ju v državni zbor vložila Branko Grims in Sandra Letica; pri obeh je ustavno sodišče uporabilo podobno argumentacijo kot pri odločbi o džamiji) pomenita, da je sedanja sestava ustavnega sodišča začela delati nerazumne napake, ki so v prvi vrsti najverjetneje posledica prevelike politične opredeljenosti posameznih sodnikov. Čeprav je Pirnat prepričan, da to ne drži in da sedanja sestava ustavnih odnikov dela dobro - kot pravi, so ustavni sodniki profesionalci, ki pri odločanju svoje politično prepričanje odrinejo na stran se vendarle postavlja vprašanje, ali je slednje mogoče in ali lahko denimo Ciril Ribičič, kadar gre za zadeve, ki Po slovenski zakonodaji preveliko spolitiziranost ustavnega sodišča preprečuje DZ, toda ali je nadzor v primeru, ko ustavni sodniki in DZ delajo z roko v roko, to sploh nadzor? Sedanjo sestavo US RS je parlamentu predlagal Milan Kučan (desno spodaj). jih zagovarja njegova stranka, odloča popolnoma nepristransko. Predsednik SDS Janez Janša je prepričan da ne. "Ves proces je v rokah združene liste, stranke, ki je na volitvah dobila le 11 odstotkov glasov. Fantje se zvečer dobijo na partijskem sestanku in tuhtajo, kako bi pridobili nove volilce, naslednji dan pa je Ciril Ribičič sodnik poročevalec na ustavnem sodišču, ki s povsem za lase privlečeno odločbo skuša ustvariti dvajset tisoč novih volilcev za stranko," je vez med Ribičičem in njegovo stranko v začetku leta za enega izmed tednikov karikiral Janša. In v tem ima prav. Sodnik, ki je preveč povezan z zadevo, o kateri presoja, je na običajnih sodiščih izločen iz postopka, v zadevi izbrisani ali pri džamiji pa Ribičič mirno razsoja o zadevi, o kateri se je še prejšnji dan ob kari pogovarjal s svojimi strankarskimi kolegi. Kje so varovalke? Pri vsem tem se seveda postavlja vprašanje, kakšne možnosti ima slovenski pravni sistem, da se zavaruje pred takšnimi političnimi (in praviloma škodljivimi) odločitvami ustav- Ustavno sodišče zbor, če meni, da odločitev ustavnih sodnikov ni pravilna, sprejme ustavni zakon," pravi Pirnat. Varovalka torej je, problem pa nastane, če ustavno sodišče oziroma njegovi sodniki in politika delujejo z roko v roki, kot je to v primeru sedanjega sodišča in Ribičičeve ZLSD. V tem primeru sta namreč nadzornik in nadzorovani na enakih stališčih, kar pomeni, da ni ne nadzornika ne nadzorovanega. Edina prava rešitev oziroma varovalka v takem primeru so volitve, ki pa so vsaka štiri leta. V tem času pa imajo lahko politično motivirane Kdo so slovenski ustavni sodniki Ustavno sodišče sestavlja devet sodnikov, kijih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor. Za sodnika je lahko izvoljen državljan Republike Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je dopolnil štirideset let starosti. Sodniki so izvoljeni za dobo devetih let in ne morejo biti znova voljeni. Predsednika ustavnega sodišča izvolijo sodniki izmed sebe za dobo treh let. Sodnice in sodniki ustavnega sodišča: prof. dr. Dragica Wedam Lukič, predsednica; prof. dr. Janez Čebulj, podpredsednik; Alojz Janko; dr. Mirjam Škrk; Milojka Modrijan; prof. dr. Zvonko Fi-šer; prof. dr. Ciril Ribičič; Jože Tratnik; mag. Marija Krisper Kramberger. Odločba o referendumu o graditvi džamije je bila zagotovo ena večjih napak sedanje sestave ustavnega sodišča. nega sodišča, kot je bila denimo v primeru izbrisanih. Odgovor je, da pravega inštrumenta za to ni. "Slovenski pravni red kakšne posebne varovalke za takšne primere nima. Ena od varovalk je trovejni sistem oblasti, v katerem je vsaka veja na svojem področju samostojna, hkrati pa nadzira drugi dve. Tako lahko državni ustavne odločbe že hude in težko popravljive posledice. Slovenski trovejni sistem nikakor ni popoln, čeprav je mogoče ta čas najboljši, kar jih poznamo, zato bo morala pravna stroka v prihodnje razmisliti, kako bi odpravili takšne pomanjkljivosti, kakršnim smo bili z nekaterimi odločbami priče v zadnjem letu in pol. Aleš Kocjan Demokracija • 32/2004 periskop Mandat DZ 2000-2004 1. del_ Štiriletni mandat poslank in poslancev se izteka. Večina poslanskih skupin je v glavnem zadovoljna z doseženim. V precej težkem položaju se je v tem mandatu znašla opozicija, saj je imela vladna koalicija kar dvet-retjinsko večino in je lahko sprejela tako rekoč vse, kar je želela. Pa potegnimo črto pod štiriletno delo poslank in poslancev. V obdobju od 2000 do 2004 je bilo skupno 86 sej. Od tega je bilo 38 rednih in 48 izrednih. Če številke pretopimo v dneve, so poslanci na sejah v štirih letih presedeli skupaj 303 dni. V obdobju štirih let je bilo kar nekaj prekinitev sej in obstrukcij. Na zahtevo poslanskih skupin je bilo pretr-ganih 112 sej, še več, in sicer 139, pa je bilo pretrganih zaradi nesklepčnosti. Tudi instrument obstrukcije je bil uporabljen, in sicer 49-krat na rednih sejah in 52-krat na izrednih, kar pomeni skupno v štirih letih 101 obstrukcija. Sprejemanje zakonov in aktov Primarna naloga državnega zbora je sprejemanje zakonov in drugih aktov. V štiriletnem obdobju je državni zbor sprejel 4 ustavne zakone, 170 zakonov, 258 sprememb in dopolnitev zakonov, ratificiral pa je 243 pogodb. Skupaj je to 675 sprejetih zakonov, sprememb zakonov in ratifikacij. Med predlagatelji zakonov prevladuje vlada, ki je v obdobju od 2000 do 2004 predlagala 496 zakonov, medtem ko so poslanci predlagali le 94 zakonov, komaj dva pa je predlagal državni svet. Glede na poslovnik se lahko zakoni sprejemajo po rednem, hitrem in skrajšanem postopku. Za sprejemanje zakona je najprimernejše sprejemanje po rednem postopku, kajti le tako se dejansko dodobra predela neki zakonski predlog. Številke pa kažejo, da je v obdobju od 2000 do 2004 državni zbor več zakonov sprejel po hitrem kot po rednem postopku. Tako je bilo po hitrem postopku prejetih 184, porednem 148, po skrajšanem pa 100 zakonov. Posledica sprejemanja zakonov po hitrem ali skrajšanem postopku se kaže v pogostem spreminjanju zakonov, ki so bili sprejeti na hitro. Zaradi vstopanja Slovenije v Evropsko unijo so morali poslanci in poslanke sprejeti kar zajeten kupček t. i. evropskih zakonov, in sicer 164. Največ jih je bilo sprejetih leta 2002, in sicer 61, in leta 2004, ko so poslanci in poslanke sprejeli 57 evropskih zakonov. Pobude in zahteve za zakonodajne referendume V mandatnem obdobju med letoma 2000 in 2004 so bile vložene 3 zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma in 2 zahtevi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Precej več je bilo vloženih pobud, in sicer 14 za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma in 4 za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Od 2000 do 2004 so bili 3 predhodni referendumi, 2 naknadna referenduma in 2 referen- duma na podlagi drugega odstavka 3. a člena Ustave RS (referendum o vstopu Slovenije v EU in NATO). Interpelacije V mandatnem obdobju 2000-2004 so bile prejete 3 interpelacije, prav toliko pa jih je bilo tudi obravnavanih. Prva jebila interpelacija o delu in odgovornosti ministra za okolje in prostor Janeza Kopača. Vložila jo je skupina poslancev s prvim podpisanim poslancem SDS Andrejem Vizjakom. Interpelacija je potekala 29.1.2002. Od navzočih 81 poslancev je za interpelacijo glasovalo 28 poslank in poslancev, proti pa jih je bilo 43, kar pomeni, da interpelacija ni bila izglasovana. Druga interpelacija je bila o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve Rada Boliinca. Vložila jo je skupina poslancev s prvim podpisanim poslancem SDS Miho Brejcem. O njej so glasovali 30.3.2004. Od navzočih 79 poslank in poslancev jih je za interpelacijo glasovalo 30, proti pa 46. Tudi ta interpelacija ni bila izglasovana. Tretja interpelacija je bila zoper delo in odgovornost ministra za zdravje Dušana Kebra. Vložila jo je skupina poslancev s prvim podpisanim poslancem NSi Janezom Drobničem. Glasovanje o njej je bilo 30. 3.2004, podprlo jo je 28 poslancev, proti pa jih je bilo 47, zaradi česar ni bila izglasovana. Poslanska vprašanja in pobude Poslanci in poslanke imajo možnost postavljanja poslanskih vprašanj in pobud. Da ta instrument dobro obvladajo, potrjujejo številke. V obdobju 2000-2004je bilo postavljenih 2.338 poslanskih vprašanj in pobud. Od tega je bilo odgovoijenih le 1.426, neodgovoijenih pa 912. Poglejmo, kdo je največkrat spraševal in dajal pobude. Pri tem močno vodi opozicija, ki je v štirih letih postavila 1.771 poslanskih vprašanj in pobud, vendar je nanje dobila le 1.127 odgovorov, 644 pa je ostalo še neod-govoijenih. Poslanci vladajoče koalicije so skupaj postavili 451 poslanskih vprašanj in pobud, na to so dobili 259 odgovorov, na 192 vprašanj pa niso dobili odgovora. Dva poslanca narodnih skupnosti sta postavila 73 poslanskih vprašanj in pobud, odgovorjenih je bilo 38, neodgovorjenih pa 35. Peticije Ena od služb državnega zbora je komisija za peticije, ki ji je v mandatu 2000-2004 predsedoval poslanec NSi Janez Drobnič. Komisija je skupno sprejela 1.331 peticij, največ v letu 2002, in sicer kar 427, najmanj pa v letu 2004,217. V štiriletnem mandatu je komisiji uspelo končati skupno 876 zadev, največ spet v letu 2002, in sicer 297, najmanj pa v letu 2004,121. Obiskovalci DZ V mandatnem obdobju 2000-2004 je vrata državnega zbora prestopilo 28.249 obiskovalcev. Od tega jih je na dan odprtih vrat državnega zbora prišlo 2.971, medtem ko je bilo kar 25.278 obiskovalcev, ki so tudi drugače izkoristili možnost vstopa v DZ. Mihaela Praprotnik Demokracija • Četrtek, 5. avgusta 2004 © V državah Evropske unije so od 10. do 13. junija potekale volitve v evropski skupine alde Graham Watson iz parlament. Izvoljenih je bilo 732 članov iz 25 držav članic. Dober mesec javil,dajezavezništvomedEPP-EDU dni po volitvah, od 20. do 22. julija, pa je V Strasbourgu že potekalo ustano- in PES nenaravno in da se takšna za- i vno zasedanje evropskega parlamenta, na katerem je bilo izvoljeno novo vezmštva obhku^° v nacionalnih l vodstvo - predsednik, podpredsedniki in kvestorji. Prvi mož "strasbourške parlamentih le v času vojn m kriz (tak- 1 , ... „ . ......... . , . x , „ „ šneaa mnenja je tudi slovenski posla- l skupscine je za obdobje dveh let in pol postal Spanec Josep Borrell. , , , . „ 1 ' nec v evropskem parlamentu Jelko Izvolitev novega vodstva evrop- Brejc, Romana Jordan Cizelj, Lojze Peterle, Ljudmila Kacin, ki pa, zanimivo, prihaja iz skega parlamenta je stekla precej Novak in Borut Pahor). Edini kandidat, ki seje pri stranke,kijevslovenskemparlamen~ gladko. Ime predsednika je bilo tako glasovanju nekoliko približal Borrellu, je bil kandidat tu prav v iztekajočem se mandatu rekoč znano že vnaprej, kajti dve naj- Zveze liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) Bra- imela kar dvetretjinsko večino in v večji politični skupini znotraj evrop- nislav Geremek. Za slednjega sta glasovala tudi dva slo- oblasti celoten državni zbor). skega parlamenta, to sta Evropska venska poslanca, in sicer Jelko Kacin in Mojca Drčar Ne glede na to, katere politične ljudska stranka- Evropski demokrati Murko, kajti Geremek je bil kandidat tiste politične sku- skupine so podprle in katere ne no- (EPP-EDU) in Stranka evropskih so- pine, ki ji pripadata omenjena slovenska poslanca. vega predsednika evropskega parla- | cialistov (PES) sta že pred volitvami Pričakovano se je sedem poslancev iz Slovenije od- menta Borrella, bo moral slednji sle- sklenili dogovor o medsebojni delit- ločilo, tako kot se je odločila politična skupina, ki ji pri- diti temeljnemu cilju institucije, ki jo vi položaja, po katerem PES prevza- padajo. Lahko bi rekli, da je Slovenija lahko kar zado- vodi - to je učinkovitemu in uspeš- me vodenje parlamenta v prvem de- voljna, saj imamo kar pet poslancev od sedmih v t. i. nemu delovanju. Z leti se je vloga ev- lu sklica, EPP-EDU pa v drugem, koaliciji v evropskem parlamentu, ki predstavlja veči- ropskega parlamenta povečevala in Glede na to, da omenjeni politični no. Ta koalicija, ki je nastala med dvema najmočnejšima tako ima danes kar precejšnjo velja- skupini v evropskem parlamentu se- strankama EPP-EDU in PES, pa se zdi manjšim poli- vo. Svoj program bo Borrell predsta- stavljata večino (od skupno 732 se- tičnim skupinam nekoliko moteča. To je prišlo do iz- vil po počitnicah, kot glavni izziv za dežev jih imata 468), in glede na po- raza že na ustanovnem zasedanju, ko je vodja politične novi parlament pa je že izpostavil datek, da mora kandidat za predsed- ____ nika evropskega parlamenta doseči absolutno večino glasov (več kot polovico veljavnih glasovnic), ni bilo bojazni, da kandidat, ki sta ga predlagali, ne bi bil izvoljen. In tako je tudi bilo. Obe politični skupini sta se držali dogovora in skupaj podprli španskega poslanca Josepa Borrella (PES). Borrella je že v prvem krogu na volitvah podprlo 388 poslank in poslancev, med njimi pet poslancev iz Slovenije (peterica, ki pripada sku- menta Josep Borell je dobil podporo Branislav Geremek, kandidat ALDE, je bil na volitvah za pred pini EPP-EDU in PES, to so Miha večine 732-članskega telesa. sednika evropskega parlamenta poražen. politika Demokracija • 32/2004 niM J i t Novi predsednik evropskega parlamenta Josep Borell je dobil podporo večine 732-članskega telesa. politika spremljanje procesa ratifikacije ustavne pogodbe, še posebej v državah, kjer je o tem napovedan referendum, in pogovore o novi finančni perspektivi, ki naj bi začrtala skupno porabo EU v obdobju od 2007 do 2013. Borrell med pomembnejšimi vprašanji, s katerim se bo v času, ko bo predsednik, ukvarjal evropski parlament, izpostavil vprašanje prihodnje širitve Evropske unije, par- Dve največji politični skupini EPP-EDU in PES sta se dogovorili o medsebojni delitvi mandata. Skupno sta podprli Borrella za tnerstvo s sredozemskimi državami predsednika evropskega parlamenta, ki je tako dobil tudi podporo petih poslancev iz Slovenije. in mednarodna krizna žarišča. Slovenski poslanci v odborih EP Gonilna sila tako v nacionalnih parlamentih kot v evropskem parlamentu so delovna telesa - odbori. Njihova naloga je, da pripravljajo gradiva za plenarna razprave in glasovanja o posameznih aktih. Na ustanovnem zasedanju evropskega parlamenta so določili sestavo odborov. Le-teh bo v tem sklicu 20, v njih pa bodo sedeli tudi poslanci iz Slovenije. V najštevilčnejšem izmed odborov, ki šteje kar 78 članov, bosta dva slovenska predstavnika, Lojze Peterle in Jelko Kacin. To je odbor za zunanje zadeve, ki sodi med t. i. prestižne odbore, čeprav sam parlament na področju zunanje politike nima večjih pristojnosti Med odbore, ki naj bi bili še posebej zaželeni, spadajo recimo odbor za gospodarstvo in denarne zadeve, odbor za proračun, proračunski nadzor, odbor za kmetijstvo, ribištvo, regionalno politiko itd. (Slovenci v nobenem od njih ne bomo imeli svojega predstavnika). Bodo pa zato poslanci iz Slovenije člani v nekaterih drugih odborih. Kot že rečeno, bo Lojze Peterle v odboru za zunanjo politiko, prav tako Dosedanji predsedniki evropskega parlamenta Kljub petletnemu mandatu evropskega parlamenta se njegovi predsedniki menjajo vsaki dve leti in pol. Od prvih neposrednih volitev v evropski parlament leta 1979 se je na predsedniškem mestu zvrstilo deset predsednikov. Pa poglejmo, kateri so bili. - 1979-1982 francoska liberalka Simone Veil - 1982-1984 nizozemski socialist Pieter Dankert - 1984-1987 francoski krščanski demokrat Pierre Pflimlin - 1987-1989 britanski konservativec lord Plumb - 1989-1992 španski socialist Enrique Baron Crespo - 1992-1994 nemški krščanski demokrat Egon Klepsch - 1994-1997 nemški socialist Klaus Haensch - 1997-1999 španski krščanski demokrat José-Maria Gil-Robles - 1999-2002 francoska krščanska demokratka Nicole Fontaine - 2002-2004 irski liberalec Pat Cox pa bo član pododbora, ki se ukvarja s človekovimi pravicami. Miha Brejc bo član odbora za državljanske svoboščine, notranje in pravosodne zadeve in tudi član pododbora za varnost in obrambo, ki deluje pod okriljem odbora za zunanje zadeve. Borut Pahor se bo očitno tudi v evropskem parlamentu tako kot v nacionalnem ukvarjal z ustavo, saj bo član odbora za ustavne zadeve. Poslanka Romana Jordan Cizelj bo članica odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Ljudmila Novak pa članica odbora za kulturo in izobraževanje. Se ena ženska predstavnica, Mojca Dr- čar Murko, bo članica odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Barroso bo nasledil Prodija S 1. novembrom bo evropska komisija dobila novega predsednika za dobo petih let. To bo Jose Manuel Barroso, ki so ga izvolili poslanci in poslanke evropskega parlamenta na tajnem glasovanju. Dobil je podporo 413 poslancev, med njimi največ iz svoje politične skupine EPP-EDU. Zanimivo pa je, da Barrosa ni podprla politična skupina PES, kijezEPP-EDU sklenila dogovor o sodelovanju, ko je šlo za glasovanje o predsedniku evropskega parlamenta. Kar zadeva glasove poslancev iz Slovenije, je Barroso dobil vse glasove poslancev, ki pripadajo skupini EPP-EDU, podprla pa ga je tudi Mojca Drčar Murko iz ALDE, medtem ko je Jelko Kacin, ki prav tako pripada politični skupini ALDE, glasoval proti njemu. Borut Pahor seje kljub napovedi njegove politične skupine PES, da Barrosa ne bo podprla, vzdržal. Poslance iz Slovenije je Barroso verjetno prepričal, ko je dejal, da bo pozornost posvečal malim in srednjim državam, kamor sodi tudi Slovenija. Sicer pa je pričakovati, da bo svoj program predstavil šele v začetku leta 2005. V polnem teku pa je že sestavljanje nove ekipe, ki bo dokončno znana konec avgusta. Za zdaj obljublja, da pri delitvi resorjev ne bo podlegel pritiskom držav članic. Držal se bo pravila, da bo resorje delil po sposobnosti kandidatov in ne po nacionalni pripadnosti, zato je države članice pozval, naj mu za komisarje predložijo kandidate, ki so osebnostno močni in imajo jasno evropsko prepričanje. Kmalu bomo videli, ali bo Barro-su uspelo obiti močne lobije posameznih držav ali pa bodo najboljša komi- sarska mesta dobili najmočnejši. Mihela Praprotnik Prvi mož evropske komisije je postal nekdanji portugalski premier Jose Manuel Barroso. Glede na dogovor med EPP-EDU in PES naj bi v drugi polovici mandata mesto predsednika evropske ga parlamenta prevzel Hans-Gert Pottering (desno). Jelko Kacin in Mojca Drčar Murko nista podprla Borrela za predsednika EP, ker sta se držala dogovora znotraj skupine liberalcev, ki ji pripadata. Slednja je podpirala poraženega Branislava Geremeka. Demokracija • Četrtek. 5. avgusta 2004 gospodarstvo i "i — ^ i Ljubljanski svetniki iz vrst vladajočih strank LDS in ZLSD so vnovič sprejeli za državljane škodljiv sklep. Gre za vezano trgovino, kjer bo mestna občina prek Energetike odkupila lastniški delež v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana (TE-TOL) v zameno za delež, ki ga ima v zelo donosni družbi Geoplin. Stvari gredo še dlje, saj je Energetika za nakup deležev že sklenila konzorcijsko pogodbo z Istraben-zom in Gorenjem, to pa ni nič drugega kot vzpostavitev monopola pri kupovanju premoga in plina za TE-TOL in pri distribuciji električne energije. Vnovič si velike dobičke obetajo posamezniki, vladajoča elita pa z vsem zelo hiti, saj želi stvari urediti še pred volitvami. Konzorcij krinka za monopolizem Svetniki vladajoče mestne oblasti iz vrst LDS in ZLSD so pred počitnicami sprejeli sklep o prodaji deleža v monopolni družbi Geoplin, hkrati pa so kupili lastniški delež v TE-TOL. Povedano natančneje, potrdili so sklep o zamenjavi deležev. Državnemu deležu v TE-TOL se je sredi junija vlada odrekla, mestni svetniki iz vrst opozicije pa takšnemu sklepu odločno nasprotujejo. Pravijo, da mestna občina Ljubljana (MOL) kupuje delež v podjetju, ki si niti kratkoročno niti dolgoročno ne more obetati visokih dobičkov, hkrati pa se odreka deležu v Geoplinu, to je družbi, ki ustvarja velike dobičke. Vladajoča mestna elita jim niti tokrat ni želela prisluhniti, čeprav so opozicijski svetniki dokazovali, da bo zamenjava, tudi kar se tiče donosnosti, občini prinesla veliko škodo, in je zamenjavo deležev v celoti podprla. Vnovič se je izkazalo, da zamenjavo deležev podpirajo v LDS in delu ZLSD, v posel pa je spet (podobno kot pri nakupu SIB) vpletena Metka Tekavčič, mestna svetnica, predsednica OO ZLSD v Ljubljani. V igri so še Energetika, Gorenje iz Velenja in Istrabenz. Vsi trije so podpisali posebno pogodbo, s katero so sklenili konzorcijsko partnerstvo pri kandidiranju za nakup deleža Geopli-na. Poznavalci razmer zatrjujejo, da je interes za nakup s strani Istrabenza in Gorenja v monopolnem položaju, ki si ga obetata obe družbi, sicer pa to nakazuje tudi predlog pogodbe med vsemi tremi gospodarskimi družbami. Ta se bo odrazil pri nakupu energentov za TE-TOL, kot sta premog in plin, in pri distribuciji električne energije. Monopol bo seveda oblikoval ce- no za nakup energentov in za distribucijo, posledično pa obe družbi pričakujeta velike zaslužke. Svetniki iz vrst mestne opozicije opozarjajo, da bo načrt uspel zaradi veli!« politične podpore in pritiskov vladajočih političnih strank (LDS in ZLSD) pa tudi naivnosti nekaterih. Pri tem bodo posamezniki izredno obogateli. Prepričani so, da je zamenjava deležev v Geoplinu za delež v TE-TOL za Ljubljano škodljiva. Pri tem so svetniki vnovič spomnili na dogajali ja pri nakupu večinskega deleža Slovenske investicijske banke (SIB), kjer je Energetika izgubila najmanj 3,5 milijarde tolarjev. Spomnimo se tudi na to, da je bil v glasilu MOL objavljen obširen članek z naslovom Mestna banka - velika pridobitev za Ljubljano. Takrat so mestne oblasti ljubljanskim gospodinjstvom sporo- JP Energetika je spet v igri za bogatenje posameznikov na račun ljubljanskih gospodinjstev, le da je tokrat igra nekoliko bolj prefinjena, kot je bila pri nakupu banke SIB. Istrabenz želi postati solastnik ljubljanske ga podjetja TE-TOL in si s tem zagotoviti monopolni položaj tudi na področju distribucije električne energije. © Demokracija • 32/2004 gospodarstvo ki jih je TE-TOL imel od proizvedene toplote in je nato iz teh dobičkov kril izgube, nastale iz proizvedene elektrike. Proizvodnja toplotne energije, ki je poslovala z visokimi dobički, je bila namreč v rokah mestne občine, proizvodnja električne energije, ki je poslovala z izgubo, pa je bila v rokah države. Vsega tega država pri delitvi deležev ni upoštevala, čeprav bi morala imeti MOL pri delitvi večinskih delež. Svetniki zatrjujejo, da je s pozicije moči prevladala administrativna delitev 36:64 v korist dr- Metka Tekavčič, predsednica ljubljanskega 00 ZLSD in mestna svetnica, vnovič iz ozadja sodeluje pri menjavi deleža v Geoplinu za delež TE-TOL. Podobno je pred leti sodelovala pri nakupu deleža v SIB (ali ga celo vodila). čale, da "seje občina odločila, da Energetika kupi banko SIB, saj je ocenila, da bo tako laže in hitreje izvajala poslovne projekte. Med temeljnimi argumenti za nakup banke so bili pravilno usmerjanje denarnih tokov mesta in podjetij v lasti mesta, možnost bolj kakovostnega servisa za prebivalstvo in podjetja ljubljanske regije, organiziranje različnih skladov, ki bodo spodbudili celovit razvoj regije, in predvsem izvajanje stanovanjske sheme na območju regije. Z nakupom banke se Ljubljana pripravlja tudi na vstop Slovenije v EZ". Kupujejo svoje TE-TOL Ljubljana je v popolni lasti države. Vlada je že pred leti sprejela sklep, da se premoženje razdeli tako, da bo 64,57 odstotka premoženja v lasti države, 35,43 odstotka pav lasti MOL, kar pomeni, da je šlo za čisto administrativno odločitev. Po mnenju opozicijskih svetnikov takšno razmerje ni realno, saj vlada že ob delitvi ni upoštevala dolgoletnih vlaganj in dolgoletnih dobičkov, Zave, ki ni realna. Zdaj pa oblastna elita na državni ravni spet sili mestno občino, da pod pogoji, ki jih je vlada sama opredelila, MOL kupi državni delež, ki si ga je pred leti sama določila. Povedano drugače, MOL mora zdaj po direktivi vlade in njenega predsednika Antona Ropa od države odkupiti lastni delež. Čeprav opozicijski svetniki zahtevajo delitveni postopek, po katerem bi natančno vedeli, kolikšen sploh je delež države v TE-TOL, za kar bi bilo potrebno izvedensko mnenje, vladajoča elita temu ni pripravljena prisluhniti. Ropova direktiva 21. junija letos je slovenska vlada sprejela program prodaje 64,57-od-stotnega kapitalskega deleža države v družbi TE-TOL. Sklenila je še, da bodo prodajo državnega deleža v TE-TOL izvedli z menjavo dela ali vsega poslovnega deleža države v TE-TOL za največ 19-odstotni delež v družbi Geoplin Ljubljana. Postopek menjave bo narejen v dveh delih, in sicer tako, da bo najmanj 8-odstotni poslovni delež države v družbi Geoplin zamenjan do 30. novembra 2003. V drugi fazi pa postopek menjave obse- Dimitrij Kovačič, vodja svetniške skupine SDS v ljubljanskem mestnem svetu, je dogodke komentiral z naslednjimi dejstvi: "Dejstvo, da nadzorni svet JP Energetika, ki je med drugim sprejel odločitve v zvezi z banko SIB in deluje še vedno v isti sestavi, kaže na to, da želi vladajoča koalicija LDS in ZLSD iz tega mestnega podjetja odtujiti še zadnje milijarde, ki so tam ostale. Svetniški klub SDS bo z navedenimi dejstvi seznanil pristojne organe, ki varujejo prosti trg in javno premoženje ter opravljajo pregon storilcev nedopustnih ravnanj." ga pridobitev dodatnega, največ še 11 -odstotnega poslovnega deleža države v družbi Geoplin, zamenjava pa mora biti izvedena do 30. junija 2005. Menjalno razmerje bo v obeh postopkih enako. Sicer pa je ta vladna uredba sledila odloku mestnega sveta Ljubljana, ko je ta na seji dne 29. marca letos sprejel odlok o proračunu MOL za leto 2004 in v njem kot strateški interes MOL opredelil, da Ljubljana skupaj z Energetiko pridobi večinski lastniški delež v TE-TOL. Javno podjetje Energetika ima v družbi Geoplin 6,197-odstotni lastniški delež. Zato naj bi bilo nujno, da Energetika poišče partnerje, ki imajo poslovne deleže v Geoplinu in so jih pripravljeni zamenjati za poslovne deleže v TE-TOL. JP Energetika spet v igri Energetika jim je prisluhnila (ali pa je bil vrstni red zamenjan) in pohitela s pripravo programa, ki ima naslov Program razpolaganja s kapitalsko naložbo Energetike Ljubljana v Geoplinu. V njem je zapisano, da bo Energetika v postopku proda- je državnega deleža v TE-TOL in v postopku razpolaganja s svojim deležem v Geoplinu spoštovala določbe zakona o javnih financah in druge zakonske predpise, ki veljajo za družbe v večinski lasti lokalne skupnosti in javne družbe, zato bo morala za posamezne faze v teh postopkih pridobiti soglasje svojih organov, organov Holdinga Ljubljana in tudi soglasje organov MOL. Posebej so zapisali, da bi bilo smiselno, da se za določene deleže v lasti "določenih subjektov ali pravic sklene menjalna pogodba brez uporabe licitacijskih metod, saj so vsi subjekti znani". V Energetiki, ki je svoj program izdelala konec junija, so se oprli na program vlade z dne 21. junija letos in zapisali: "Glede na zahteve, postavljene v programu vlade, je možno pogojem, ki so postavljeni v programu vlade, zadostiti le, če Energetika razpolaganje z deležem v Geoplinu izvede brez uporabe licitacijske metode, saj bo njen delež ponujen državi v postopku prodaje kapitalske naložbe države v TE-TOL". Navedena prodaja se bo MOL se odreka lastniškemu deležu v izredno donosni družbi Geoplin, zaradi česar bo mestna blagajna pri deležu iz do bička vsako leto osiromašena za precejšnjo vsoto denarja. Tokrat so v LDS in ZLSD igro zaupali Hrvoju Draš-koviču, preverjenemu kadru ZLSD in direktorju JP Energetika, saj upajo, da ne bo ponovil napake nekdanjega prokurista Energetike Igorja Pogačarja. Ljubljanska županja Danica Simšič (levo) se podobno kot prejšnja županja Vika Potočnik podpisuje pod sklepe, ki so za Ljubljančane škodljivi. Zdenka Grozde (desno) zatrjuje, da se ne bo ponovil SIB. Demokracija • Četrtek. 5. avgusta 2004 © izvedla z menjavo vsega poslovnega deleža Energetike v družbi Geoplin za najmanj taksen poslovni delež Republike Slovenije v družbi TE-TOL, ki bo omogočal, da bosta imela MOL in Energetika v TE-TOL skupno najmanj 51 -odstotni poslovni delež. Tudi Energetika sledi navodilom vlade, da bo postopek menjave izvršen v dveh delih, kot predvideva vladni program. Dodali so še, "da se menjava poslovnih deležev lahko izvede izključno do višine ocenjene poš- tene vrednosti 64,57-odstotnega poslovnega deleža države v družbi TE-TOL, ocenjene za ta namen". V Energetiki posebej poudarjajo, da licita-cijska metoda ne bo uporabljena. Odreči se deležu v Geoplinu je neumnost Dejavnost TE-TOL je zagotavljanje toplotne energije za potrebe daljinskega ogrevanja Ljubljane in električne energije za potrebe elektroenergetskega sistema. Družba je ime- Svetniki v mestnem svetu iz vrst LDS in ZLSD so sprejeli sklep, zaradi katerega bo ljubljanska mestna blagajna še revnejša. ELEKTROPROM d.o.o. 1412 KISOVEC tel.: 03 56 57 ISO fax: 03 56 71 488 www.elektroprom.si ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje la lani 10,9 milijarde tolarjev prihodka in le 319 milijonov tolarjev dobička. Če s tem primerjamo poslovanje družbe Geoplin, ugotovimo, da je ta družba lani ustvarila več kot 53 milijard celotnega prihodka in več kot 5 milijard tolarjev dobička. Dejavnost družbe je usmerjena še v nabavo in transport zemeljskega plina do Slovenije in njegovprenospo plinovodnem omrežju. Dobički so torej veliki, zato so tudi dividende za lastnike temu primerne. Zamenjati delež v Geoplinu za delež v TE-TOL, kjer si v prihodnosti nihče ne more obetati visokih dobičkov (tudi zaradi dragih načrtovanih naložb), je z vidika lastnika, to je MOL, velika neumnost. Mestna opozicija: ropanje javnega denarja se nadaljuje "Na izredni seji mestnega sveta 12. julija je vladajoča koalicija LDS in ZLSD na predlog županje Danice Simšič sprejela za MOL škodljivo odločitev o odprodaji kapitalskega deleža Javnega podjetja Energetika v družbi Geoplin," je prepričana mestna opozicija. Dimitrij Kovačič, vodja svetniške skupine SDS, je v izjavi za javnost zapisal, da se je MOL s tem odrekla predkupni pravici za nakup celotnega poslovnega deleža Republike Slovenije v družbi TE-TOL, čeprav vrednost državnega deleža v TE-TOL realno presega vrednost deležev družb Energetika, Istrabenz in Gorenje v družbi Geoplin, ki jih kupuje država. Poleg tega je program menjave celotnega poslovnega deleža družb Energetika, Istrabenz in Gorenje v družbi Geoplin za ustrezen del poslovnega deleža Republike Slovenije v družbi TE-TOL kot tudi sklenitev konzorcijske pogodbe med družbami Energetika, Istrabenz in Gorenje zanikanje predpisov o varstvu konkurence in ustvarja monopolen položaj posameznih družb na trgu za dobavo energentov (premog, plin) in distribucijo električne energije. "Zaradi nepripravljenosti ugotovitve realnih deležev v družbi TE-TOL med državo in MOL, kjer bi na podlagi dejanskih vlaganj v preteklosti delež MOL moral biti bistveno višji, kot je določeno na podlagi administrativne vladne uredbe iz leta 1997, se bo moralo JP Energetika zaradi škodljivih odločitev mestnega sveta odpovedati svojemu deležu v družbi Geoplin. Koalicijska večina v mestnem svetu (LDS in ZLSD) je celo s preglasovanjem zavrnila predlog o izvedbi postopka revizije deležev države in MOL v družbi TE-TOL," meni Kovačič. Dodaja še, da bo morala Energetikakotvečinski lastnik (skupaj z MOL) vTE-TOL prednostno investirati približno 13 milijard tolarjev, kar je na seji mestnega sveta potrdil tudi Hrvoje Draškovič, direktor Energetike. Sicer pa naj bi bil dogovor o poslu med ministrom Janezom Kopačem, Igorjem Bavčarjem, predsednikom uprave Istrabenza, Robertom Golobom, nekdanjim državnim sekretarjem za energetiko na Kopačevem ministrstvu, in Igorjem Omerzo dosežen že najmanj aprila, ko je zanj zvedela tudi Metka Tekavčič, predsednica mestne ZLSD, zato je sklic izredne seje sredi julija očiten poskus čim bolj neopaznega obravnavanja in odločanja o tem, za MOL tako škodljivem poslu, so še prepričani v mestni svetniški skupini SDS. Sicer pa je Tekavčičeva infonnacijo, da je vedela za omenjeni dogovor, osebno potrdila na razpravi izredne seje mestnega sveta. Vida Kocjan gospodarstvo Robert Golob, nekdanji državni sekretar za področje energetike in predsednik nadzornega sveta Elesa, je zdaj v Istrabenzu pristojen za področje energetike. Kot tak bo član upravnega odbora konzorcija, ki naj bi obvladoval TE-TOL. Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, je očitno iz istega testa kot drugi novodobni tajkuni. V igro vstopa tudi Gorenje Velenje. Zdaj postaja jasno, zakaj je bila ta družba izbrana za glavnega dobavitelja premoga za ljubljanski TE-TOL. Demokracija • 32/2004 Še v letu 1992 je bilo upokojenih 448.828 državljanov, kar pomeni, da se je število upokojenih v dobrih dvanajstih letih povečalo za 73.757 oseb. Izrazit skok je bil v letu 2002. V tem času seje najbolj povečalo število upokojencev, ki prejemajo starostne pokojnine (povečanje za 53.387), za sla- V Čedalje nižje pokojnine bih šest tisoč je naraslo število invalidskih pokojnin, število prejemnikov družinskih pa seje znižalo za 458. Od leta 2000 je značilno povečanje števila vdovskih pokojnin. Medtem ko je bilo teh še leta 2000 le 663, se je do leta 2003 njihovo število povzpelo na 13.295. V le dobrem desetletju se je zelo znižalo število kmečkih pokojnin (s 23.526 v letu 1992 na 6.345 v letu 2003). V zadnjih letih se je bistveno povečalo tudi število prejemnikov državne pokojnine. V letu 2003 je bilo teh 14.843 (še v letu 2000, ko je začel veljati zakon, jih je bilo le 50). Dodajmo, da se število prejemnikov vojaških pokojnin iz leta v leto zmanjšuje, kljub temu pa jih je še vedno 4.300 (v letu 1992 jih je bilo 4.770). Pokojnine močno zaostajajo za plačami Podatki za prejete pokojnine v zneskih so dostopni za čas od januarja do februarja letos. Ti kažejo, da znaša povprečna starostna pokojnina 117.474 tolarjev, invalidska 94.986 in družinska pa 82.238 tolarjev. Sicer pa je bila povprečna pokojnina v letošnjih prvih dveh mesecih 162.628 tolarjev. Če pogledamo razmerje med plačami in pokojninami po letih, ugotovimo, da je znesek pokojnine iz leta v leto nižji. Medtem ko so upokojenci še leta 1992 prejeli 70,7 odstotka izplačane plače, se je ta odstotek v letu 2003 znižal na 64,5. 153 upokojencev prejema več kot 350.000 tolarjev Podatki o mesečnih zneskih starostnih pokojnin kažejo, da od 30.000 do 50.000 tolarjev pokojnine prejema 14.425 upokojencev (ali 4,7 odstotka vseh). Od 50.000 do 100.000 tolarjev pokojnine mesečno prejme 98.335 ali 32 odstotkov vseh upokojencev, 114.083 oseb pa prejema pokojnine v razreduod lOO.OOOdo 150.000 tolarjev (37,2 odstotka vseh). Od 150.000 do 200.000 tolarjev pokojnine mesečno prejme 43.444 upokojencev (ali 14,1 odstotka vseh). V razredu od 200.000 Povprečna pokojnina v primerjavi s povprečno plačo Vrsta Starostna Invalidska Dmžinska Skupaj: Povprečna plača: Povprečna netopokojnina 117.474 SIT 94.985 SIT 82.238 SIT 106.582 SIT 162.628 SIT do 250.000 tolarjev pokojnine je 15.043 upokojencev (4,9 odstotka). Od 250.000 do 300.000 tolarjev pokojnine prejema 5.839 upokojencev (1,9 odstotka vseh), od 300.000 do 350.000 tolarjev pa 4.343 upokojencev (1,4 odstotka vseh). Nad 350.000 tolarjevpokojnineje aprila prejelo 153 upokojencev. Vida Kocjan Delež plače - v odstotkih 72,2 58,4 50,6 Vin ZPIZ Razmerje med plačo in pokojnino po letih Razmerje med zavarovanci in upokojenci Leto Povprečne pokojnine v % Povprečne starostne pokojnine v % 1992 70,7 77,8 1993 67,0 73,9 1994 68,5 75,4 1995 69,2 76,2 1996 67,5 74,6 1997 67,3 74,3 1998 67,4 74,5 1999 68,5 75,8 2000 68,1 75,3 2001 66,3 73,2 2002 65,9 72,8 2003 64,5 71,1 Vir. ZPIZ 1992 1,70 1993 1,71 1994 1,69 1995 1,67 1996 1,65 1997 1,67 1998 1,66 1999 1,68 2000 1,67 2001 1,65 2002 1,60 2003 1,57 april 2004 1,49 Opomba: Podatki kažejo, da se razmerje med zaposlenimi in upokojenimi državljani iz leta v leto znižuje. gospodarstvo Aprila letos, to so zadnji objav- ljeni podatki Zavoda za pokoj- ninsko in invalidsko zavarova- nje (ZPIZ), je bilo v Sloveniji kar 522.585 upokojencev, za- poslenih pa je bilo 779.836. Demokracija • Četrtek. 5. avgusta 2004 © finance Državni denar se iznajdljivim podjetnikom ponuja na pladnju. Pri razdeljevanju proračunskih sredstev so še posebej pomembne politična pripadnost in prijateljske vezi, pogosto pa gre tudi za kupovanje volilnih glasov. V zadnjem času, v mesecih pred volitvami, je opaziti velik naval podjetij, ki bi se rada okoristila na račun države in seveda posledično na račun nas, davkoplačevalcev. V tej brezglavi dirki za državno pomočjo se je znašlo tudi več opaznejših slovenskih podjetij; kam vodi ta dirka in kako dolgo bo lahko trajala? Dejstvo je, da podjetja hlepijo po državni pomoči in država jim jih večinoma Državna pomoč izgubarjem radodarno namenja, ker to pač omogočajo predpisi. Državna pomoč se predvsem deli po političnih in prijateljskih vezah. Država je podjetjem namenila kapital za kritje enormnih dolgov in jim namenila tudi velikanske vsote nepovratne pomoči. Državna pomoč se praviloma dodeli kot pomoč za reševanje - v času pripravljanja programa prestrukturiranja, ko je program prestrukturiranja že izdelan in pa kot pomoč za izvajanje tega programa. Dejstvo je, da se je prvotni namen državne pomoči dobesedno sprevrgel v nekakšno politično igro, v kateri bomo davkoplačevalci na žalost vedno potegnili krajšo. Mahinacije okrog Novolesa Največ pozornosti v tej dirki je pritegnilo podjetje Novoles, ki ga vodi Zvone Novina. Leta 1995 je država namesto podjetja Novoles plačala 381 milijonov tolarjev dolgov, vendar teh dolgov podjetje kasneje ni poravnalo. Se več, Novoles je zastavljene terjatve unovčil in tako si država plačanega poroštva ni mogla povrniti. Zanimivo pa je, da je država kljub vsem dogodkom, ki so se razvijali med Novolesom in njo v preteklosti in kjer se je slednja nazadnje močno opekla, tudi junija letos podjetju Novoles namenila 1,3 milijarde tolarjev posojil in še okrog 250 milijonov tolarjev nepovratne pomoči. Zagotovo se mnogim poraja vprašanje, čemu je država ravnala tako, ko pa je v preteklosti že naletela na težave in bila dobesedno oškodovana za več stomili-jonske vsote. Odgovor je v politiki, ki obvladuje prav vse in še več. Znano je, da Zvone Novina aktivno sodeluje tudi v Košarkarskem klubu Krka, kateremu predseduje Miloš Kovačič, novi šef novomeške LDS. V upravnem odboru kluba pa sestankuje skupaj z drugimi veljaki iz vrst LDS, med drugim s poslancem Antonom Anderličem. Predsednik uprave Novolesa Zvone Novina je na očitke o goljufanju države zatrdil, da tega nikakor ni nameraval storiti, predvsem pa je (po njegovih besedah) ravnal v dobri veri, da mu bo država poroštvo podaljšala. To se sicer ni zgodilo, proti Novini je bila vložena celo kazenska ovadba, vendar kazenski postopek proti njemu ni bil nikoli uveden. Naj omenim še to, daje SCT in nezavarovana poroštva Pri Novolesu (oziroma Zvonetu Novini) je šla država dvakrat na led. glavni lastnik Novolesa nadvse uspešno podjetje Viator & Vektor. Če ne bi poznali vseh okoliščin, bi se lahko le začudeno spraševali, zakaj tako uspešno podjetje, kot je Viator & Vektor, ni namenilo sredstev in poskrbelo za svoje manj uspešno podjetje, kot je Novoles. Podjetje, ki je tako uspešno in donosno, bi lahko mirne duše pomagalo splezati Novolesu iz gromozanskih dolgov na zadovoljivo stanje. Čemu je v zadolženost podjetja Novoles morala poseči država in zakaj je morala nameniti takšne vsote, ko pa podjetje izhaja iz družbe tako močnega in uspešnega podjetja, kot je Viator & Vektor? Zakaj so vodilni podjetja Viator & Vektor sedeli križem rok in čakali na državo? Odgovor je jasen. Viator & Vektor nekateri označujejo za "politično" podjetje in prav to v resnici je. Znano je, da nihče v vladi ni nasprotoval dodelitvi pomoči Novolesu, s katerim so imeli težave in je bila zoper predsednika uprave v preteklosti podana celo kazenska ovadba. Poleg tega se ministrstvu za gospodarstvo v vsej tej zadevi ne zdi nič spornega in presenedjivega, da bodo spet dali poroštvo nekomu, ki je v preteklosti že ogoljufal državo. Demokracija • 32/2004 finance Na koncu se torej lahko vprašamo, čemu država deli poroštva podjetjem, s katerimi je imela v preteklosti že grenko izkušnjo in niso plačala ničesar. Tudi na to vprašanje kmalu najdemo odgovor. V tej igri največjo vlogo igrajo politične in prijateljske vezi ter znanstva. Vlada je najbolj naklonjena tistim podjetjem, katerih direktorji močno sim-patizirajo z vladajočo stranko ali so njeni člani. In tako so tudi državne pomoči največkrat dodeljene tistim podjetjem, ki s svojo politično usmeritvijo prikimavajo državi. Manjkrat se zgodi, da državno pomoč namenijo kakšnemu izmed večjih tovarniških gigantov v Sloveniji. To se zgodi samo takrat, ko je to že zares potrebno za ohranitev več sto delovnih mest, ohranitev tovarne same, ki je največja v svojem okolišu, ohranitev uveljavljenega imena podjetja, in seveda ko je to ne nazadnje dobro za državo. To je na primer Mura, ki ji je država odobrila državne pomoči in sredstva, ker je v igri veliko delovnih mest in s tem seveda veliko volilcev. Tako številčni skupini potencialnih volicev se seveda ne gre zameriti. Tovarna Mura je bila v preteklosti zelo uspešno podjetje in njena znamka oblačil je v slovenskem prostoru uveljavljena in razpoznavna, je pa seveda tudi eno redkih slovenskih podjetij, ki se še ukvarjajo s proizvodnjo tekstila. Nezavarovana poroštva Gradbeno podjetje SCT, ki ga vodi Ivan Zidar, je zagotovo eno od podjetij, ki so državno pomoč dobila prav na poseben, za nekatere skoraj nedoumljiv način. Podjetju SCT je namreč država dala poroštvo za 2,9 milijarde tolarjev dolga, s tem da poroštvo ni bilo z ničimer zavarovano. Lahko bi rekli, da je država dala poroštvo na "lepe oči". SCT dobljeno poroštvo sicer odplačuje, država pa sama sebi z nezavarovanimi poroštvi povečuje možnosti, da nazadnje ne dobi ničesar. Zgodbe se seveda ne končajo vedno lepo in to bi morali vedeti predvsem tisti, od katerih radodarna pomoč prihaja. Nekatera podjetja namreč, ki na koncu niso več zmogla odplačevanja, so konča- Demokracija • Četrtek, 5, avgusta 2004 la v stečajnem postopku ali pa v prisilni poravnavi. Poroštev brez zavarovanja so bila deležna tudi mnoga povsem neznana podjetja. In v več primerih je bila na koncu največja oško-dovanka prav država. V preteklosti so se poroštva brez zavarovanja dodeljevala kar po tekočem traku. Seveda so nekatera podjetja odplačevala svoje dolgove, nekatera pa ne, ker niso zmogla. Za stotine milijonov je bila večkrat opeharjena torej država, ki je v takih zadevah, gledano s stališča nje same, delovala zelo nepremišljeno. Nepremišljenost ali kaj drugega? Pomoč tudi Javorju in Steklarni Rogaška Podjetje Javor Pivka je imelo lani 578 milijonov tolarjev izgube. Od države bo podjetje prejelo 380 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev in nekaj več kot milijardo tolarjev poroštev za najem posojil. Podjetje na svetovnem trgu ni doseglo zadostne konkurenčnosti, zato bo moralo odpuščati delavce. Večino zaposlenih bodo poskušali preza-posliti, nekatere bodo upokojili, presežek delovne sile pa bodo prepustili zavodu za zaposlovanje. Podjetje Javor Pivka sicer sodi v "pristojnost" ZLSD. Zagotovo je podjetje nekaj "točk" dobilo tudi zaradi svoje politične usmerjenosti, kar seveda ni skrivnost, saj je v nadzornem svetu poslanec ZLSD Miloš Pavlica. Steklarna Rogaška si je veliko večino dolgov nabrala v zadnjih treh letih, največ med letoma 2001 in 2003, in to zaradi čudnega vodenja in številnih nenavadnih potez prejšnje uprave, ki ji je dolgo predsedoval Davorin Skrinjarič. Direktor Steklarne Rogaška Davor Senija je napovedal, da bi do leta 2006 morala steklarna ustvariti približno 50 milijonov dolarjev prihodkov, in če ji bo to uspelo, bi lahko začela poleg obresti odplačevati še del glavnice iz starejših posojil. Napovedi so obetavne, a dolgovi Steklarne Rogaška še vedno ostajajo; 9,4 milijarde tolarjev podjetje dolguje bankam, notranji dolgovi prištejejo še natanko milijardo tolarjev, 160 milijonov tolaijev je dolžna delavcem zaradi zmanjšanih plač, okoli dve milijardi pa steklarna dolguje dobaviteljem. Steklarna Rogaška mora z odložitvijo dolgov hkrati postopno izpeljati tudi finančno prestrukturiranje podjetja. Sicer pa je država letos podjetju namenila več državnih poroštev in nekoliko manj nepovratne pomoči. Podjetju so odobrili tudi nova posojila. Konca ni Vsaj za zdaj še ni konca. Dirka med podjetji za državni denar se še kar nadaljuje. Zakaj ne, ko pa se državna pomoč ponuja kar sama od sebe, stvar pa postane še bolj preprosta, če so v igri pravi ljudje. Zdi se, da so politične vezi med upravo podjetja in vlado dejavnik, ki odloča, ali bo podjetje obstalo na mrtvi točki in na koncu propadlo ali pa bo dobilo državni denar, s katerim bo lahko doživelo svoj vnovični zagon. Drugače je z nekaterimi podjetji, ki jih država ne bo pustila propasti že samo zaradi velikega števila volicev, ki v takem podjetju predstavljajo delovno silo. Vendar je takih primerov zelo malo, lahko bi rekli celo zanemarljivo malo! Zdajšnje stanje na slovenskem poligonu nam daje vedeti, da podjetje lahko rešijo le prave politične zveze in naveze, znanstva in prijateljstva. Razlogov za namenjanje državnega denarja določenemu podjetju lahko najdemo veliko in še več. Vendar pa je vsem dovolj jasno, da o tem, kdo bo znova poletel in kdo bo ostal na tleh, odloča politika. Mura je tipičen primer kupovanja volilnih glasov. Ropova vlada lahkotno deli državni denar. Steklarna Rogaška je skoraj povsem propadla. Slovenija so sicer mladoletniku odvzeli dobršen del igrive mladoletnosti, vsilili pa odraslost, ki ji nikakor ne more biti dorasel. S tem se mu je porušil vrednostni sistem pojmov in vrednot, hkrati pa je prehitel lasten razvoj. V osebnostni zmedi zatorej ne priznava avtoritet in hkrati učiteljevega poslanstva — biti mentor. V tem primeru učiteljevanje postaja izjemno naporno in neznosno. Marsikje je vodenje pouka skrajno oteženo, na-silniško vedenje mladoletnikov pa vse prevečkrat diskreditira učiteljevo delo. Res pa je tudi, da je danes učiteljevanje velikanski izziv kako znova vzpostaviti otrokov vred- nostni sistem. Žal je le malo "pravih" učiteljev, ki bi zmogli toliko potrpljenja, da bi v mladoletni osebi zaznali osebnostno izgradnjo. Ob hujših kršitvah obvezen ukrep V tej luči je šolski minister Slavko Gaber predstavil novosti v pravilniku o pravicah in dolžnostih učenca v osnovni šoli in pravilniku o šolskem redu v srednjih šolah, ki so nastajale več kot dve leti. S temi popravki pa je minister pravzaprav (pravočasno?) opozoril na napake v obstoječem šolskem sistemu in v primarnem odnosu učitelj-učenec. Pravilnika dodatno opredeljujeta pravice in dolžnosti učencev in dijakov, hkrati pa uvajata tudi večjo avtonomijo šol na področju sankcioniranja učencev in dijakov. V skladu s pravilnikoma bo z novim šolskim letom tudi pravica učenca, da mora tudi zunaj šol pridobiti dodatno razlago -nasvet. To pomeni uvedbo učitelja svetovalca, ki bo svetoval učencu po pouku. Bistvene novosti so prav tako oblikovanje manjših skupin nemirnih učencev za boljše delo v razredu, natančnejša pravila o izostajanju in opredelitev hujših kršitev, pri katerih bo morala šola obvezno ukrepati (denimo občasni neopravičeni izostanki nad 12 ur, uničeva- nje šolske dokumentacije, grobi verbalni napadi na učence, učitelje, ravnatelje, fizično nasilje, kajenje, pitje alkoholnih pijač in uživanje prepovedanih substanc v šoli, spolno nadlegovanje učencev ali delavcev šole ...). Pravilnik med drugim ureja organizacijo učencev v osnovni šoli, kjer se bodo učenci lahko organizirali v oddelčne skupnosti. Pri tem naj bi oblikovali predloge in pobude za boljše delo in reševanje problemov. 40 neopravičenih ur - izključitev Zanimivejše in pomembne novosti so tudi v pravilniku o šolskem redu v srednji šoli, kjer bo dijak, ki Medtem ko mladoletniki brezskrbno preživljajo počitnice, pa se je učiteljski zbor pred novim šolskim letom izdatno okrepil s pomembnimi novostmi v pravilniku o pravicah in dolžnostih učencev in dijakov. Le-te bodo močno pristrigle peruti čedalje pogostejšim izpadom objestnosti in brezobzirnosti, ki kratijo učiteljevo avtonomnost in avtoriteto. Učiteljski poklic je torej čer-dalje težji! Dosedanji šolski sistem je marsikaj obrnil na glavo in tudi učenec je medtem pravzaprav že postal enakovreden mentorju. Liberal-nejša vzgoja, številni zunanji vplivi in zaničevanje tradicionalnih vrednot Angelca Likovič: "Pravilnik ocenjujemo kot lep primer 'antipedagoškosti naše šolske oblasti' in zavajanja zavoljo storjenih napak!" Demokracija • 32/2004 Slavko Gaber: "Z najnovejšim pravilnikom želi ministr stvo na šolah ustvariti primerno klimo za učence in učitelje, vendar pa sam pravilnik tega ne more narediti, temveč morajo k temu svoje prispevati tudi starši." Poslanec Janez Drobnič: opozarja na nasilje v šolah. "Ravno tako se povečuje apatija učencev in nezainteresiranost, v šoli ni vzgojne komponente v okviru poučevanja oziroma šolskega dela. Zato lahko govorimo o generacijski zavoženosti šole!" Slovenija bo pri pouku navzoč manj kot 85 odstotkov ur, moral po koncu ocenjevalnega obdobja opraviti dodatno preverjanje znanja za posamezno obdobje ali pa za celotno šolsko leto. Temu se bodo lahko izognili le dijaki, ki bodo upravičeno dalj časa odsotni zaradi bolezni. Šola bo po novem lahko dijaka izključila, če bo imel 40 neopravičenih ur. Pravilnika natančneje določata tudi način opravičevanja odsotnosti učencev, razrednik pa bo lahko zahteval uradno zdravniško potrdilo o vzroku odsotnosti. Če bo razrednik podvomil o verodostojnosti potrdila oziroma "upravičenega" izostanka, bo lahko navezal stik tudi z zdravnikom oziroma s starši in učencu zabeležil neopravičene ure. Ena izmed novosti bo, da bo lahko šola nemirnega ali drugače motečega učenca začasno izključila iz pouka. Čas odsotnosti bo določen s hišnim redom posamezne šole. Ob tem pa bo moralo biti določeno, kako bo učenec v tem času spremljal dogajanje v šoli. Zavajanje zavoljo napak Podpredsednica društva Pobuda za šolo po meri človeka (PŠMC) Angelca Likovič je prepričana, da se je, odkar je društvo začelo opozarjati javnost na probleme v slovenskem šolstvu in vzgoji, marsikaj spremenilo. Minister Gaber sicer na začetku ni imel posluha za pripombe, nato pa je po mnogih pobudah začel "gasiti požar". Pravilnik o pravicah m 02.1 ilA ii® v WM (¿Sobota tel:02(537-8 tel.: 02/537194-9 fax.: 02/537 1948 GSM; 04-1/34 66 46 http:/(www.radio-viva.c6m c-mail: viva@radio-viva.com in dolžnostih učencev v osnovni šoli je bil doslej že večkrat spremenjen, na vidiku pa so nove spremembe. Vendar pa z njimi niso zadovoljni v Pobudi za šolo po meri človeka, saj naj ne bi bil pripravljen na podlagi izkušenj slovenske šole, poleg tega pa naj bi bil pisan v duhu prevelike demokracije in liberalizma. "Tako kot spremembe v naši osnovni šoli pod vodstvom ministra Gabra ne potekajo na podlagi konsenza strokovnjakov različnega idejnega prepričanja, učiteljev in staršev, tudi pri tem pravilniku niso sodelovali različni strokovnjaki, največja pomanjkljivost pa je, da niso sodelovali starši. Zato ga ne popravljamo prvič, ampak smo ga popravljali že večkrat," je pojasnila Likovičeva. Zato bodo do jeseni pripravili nov osnutek pravilnika, ki se bo imenoval pravilnik o dolžnostih, odgovornostih in pravicah učencev v osnovni šoli, in ga nato posredovali ministru. "Pri predlogu sprememb pravilnika nas namreč moti, da med drugim pravilnik na prvo mesto postavlja pravice, nato dolžnosti, nikjer pa ni omenjena odgovornost učencev. Otroški parlament ne sodi med obvezne organe šole, v društvu pa menijo tudi, da pravilnik učence posredno navaja na izostajanje (učenec namreč lahko izostane, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če njegov izostanek razredniku vnaprej napovejo. Ta izostanek lahko strnjeno ali v več delih traja največ pet dni v letu. Če učenec izostane več kot pet dni, morajo odsotnost starši opravičiti osebno ali v pisni obliki. Kadar učenec izostane zaradi bolezni več kot pet šolskih dni, lahko razrednik zahteva uradno zdravniško potrdilo o upravičenosti izostanka ...). Področja pohval, nagrad in priznanj naj bodo v prvi vrsti v pristojnosti šol, postopke izrekanja vzgojnih ukrepov pa je treba poenostaviti." Likovičeva je prav tako prepričana, da bodo popravljene spremembe pravilnika sicer naletele na navdušenje v javnosti, pravilnik pa so ocenili kot lep primer "an-tipedagoškosti naše šolske oblasti in njenega skritega kurikuluma" ter zavajanja zavoljo storjenih napak Lovro Kastelic Jamškov boi Sprejete popravke v disciplinskih pravilnikih pa je vsaj začasno zasenčil 26-dnevni gladovni protest mag. Dušana Jamska, šolskega psihologa z OŠ Nove Fužine. Spor med ravnateljico OS Nove Fužine Damjano Korošec in Jamš-kom naj bi bil nastal zaradi učiteljevih domnevno spornih metod dela z učenci, saj naj bi jih bil tudi žalil. Jamšek pa je dejal, da je šlo za nepravično kampanjo, saj naj bi bili užaljeni otroci pisali pisma proti njemu, ker pri njegovem predmetu niso mogli barantati za ocene. Vnovični spor na realciji učitelj-učenec se je razpletel, ko sta ravnateljica OS Nove Fužine, ki sicer še vedno vztraja pri napovedanem pretrganju delovnega razmerja z Jamškom. in Dušan Jamšek 24. julija podpisala dogovor, da bo o njunem sporu odločala arbitraža. Jamšek se je namreč vseskozi zavzemal, da bi lahko svojo nedolžnost dokazal na strokovni ravni. Razlogi za gladovni protest "Pri javnem gladovnem protestu želim vztrajati toliko časa, dokler mi ne bodo zagotovljeni normalni pogoji za opravljanje strokovnega dela," pravi Jamšek Njegov spor s pedagoškim sistemom je pravzaprav na strokovno-etični ravni. Pred sedmimi leti je znanstveno dokazal metodo izbire poklica in ga v funkciji predsednika sekcije šolskih psihologov pri DPS predstavljal po državi. Končna posledica "odkritja" je bil disciplinski ukrep pogojnega pretrganja delovnega razmerja na šoli zaradi štirih dni neupravičenega izostanka z delovnega mesta. Leta 2003 je šolski inšpektorat razglasil njegove učne metode ("rumeni karton" za neposlušnost, planer učnih navad...) za nezakonite, Jamška pa za konfliktnega. Jamšek se je vseskozi zavzemal za etično in moralno čisto šolo in venomer opozarjal na žgoče izpade mladoletnikov (oralno spolno občevanje, objestnost, agresivnost, ogromni izostanki...), kar naj bi bila ravnateljica, potem ko je "interne" šolske probleme slednjič razgalil v Magu, razumela kot blatenje ugleda šole in je proti Jamšku znova sprožila postopek pretrganja delovnega razmerja. Tudi zadnje izjave skupine učencev, ki ga obtožujejo žaljenja, naj bi bili samo obrekovanje in lažne obtožbe proti njemu. Zahteval je tudi ustrezen delovni inventar, ki je bil do sedaj dosegljiv vsem delujočim, čeprav je šlo tudi za testne podatke zaupne narave. "Ocenjujem, da sem postal s svojim strokovnim delom moteč tako za upravo šole kot tudi za državno šolsko upravo," je bila Jamškova izhodiščna ocena. Anarhičnost pedagoškega sistema "Učitelji so neredko popolnoma nezavarovani pred izjavami otrok. Zato se dogaja, da učenci vodijo pouk, učitelji pa so deležni njihovega nasilja," je na predzadnji dan gladovnega protesta dejal Dušan Jamšek, ki je v 26 dneh protesta na svojo stran pridobil tudi Društvo psihologov Slovenije, projekt Skala, učiteljski sindikat SVIZ in društvo Pobuda za šolo po meri človeka. "Če se bo tako nadaljevalo, da bodo vedno zavarovane pravice učencev, bo to po našem mnenju privedlo do še večje anarhije, kot je že, anarhije, v kateri tudi učitelji ne bodo mogli več zdržati," je dr. Hubert Požarnik orisal anarhičnost zdajšnjega šolskega sistema in vsesplošne arogance mladoletnikov. Pri svojih stališčih pa še vedno trdno vztraja ravnateljica OŠ Nove Fužine Damjana Korošec: "Pričakujem, da bo Jamšek na delovnem sodišču vložil pritožbo in da bo prek sindikata SVIZ sprožil še arbitražno varstvo. To bo lahko sicer podaljšalo postopek, vendar ga septembra ne želim več videti na OŠ Nove Fužine, pa čeprav bo še zaposlen na šoli!" Demokracija • Četrtek. 5. avgusta 2004 O Slovenija Upravna enota Mozirje je ljubljanski nadškofiji pred nedavnim v začasno upravljanje dodelila okoli 8.100 hektarjev gozdov in zemljišč v Zgornji Savinjski dolini. ki ji jih je po drugi svetovni vojni z nacionalizacijo odvzela takratna revolucionarna oblast. Nadškofija obljublja, da bo z gozdovi ravnala kot dober gospodar. Reševanje denacionalizacijskega zahtevka ljubljanske nadškofije za vrnitev gozdov in zemljišč v Zgornji Savinjski dolini (skupaj gre za 11.257 hektarjev) se vleče še iz časa, ko je bil sprejet zakon o denacionalizaci- r čane vrednosti gozdov se z njihovo vrnitvijo ni strinjalo Gozdno gospodarstvo Nazarje, ki je gozdove dobilo od Sklada RS za gozdove v začasno upravljanje oziroma do končanja denacionalizacijskega zahtevka in se je na vse odločbe upravne enote in drugi organov vztrajno pritoževalo. Zapledo seje tudi pri vprašanju cest, ki potekajo skozi gozdove. Slednje so namreč dobile status javne dobrine, kar je pomenilo, da jih po zakonu o denacionalizaciji ni mogoče vračati v naravi. Glede na to bi bilo torej treba ceste geodetsko odmeriti, -J J uredili to vprašanje. S tem sicer na upravni enoti tvegajo, da bodo njihove odločbe ob morebitni pritožbi na višjih ravneh razveljavljene (javnih dobrin se namreč po zakonu o denacionalizaciji ne more vračati v naravi), vendar pa druge rešitve na upravni enoti praktično niso videli. Bitka dobljena, vojna še ne Do zdaj je na ta način mozirska upravna enota izdala osem delnih odločb, od katerih jih je pet že postalo pravnomočnih, tri pa še čakajo, da to postanejo. Ena izmed sled- i r njih je tudi odločba, ki se nanaša na vrnitev 8.100 hektarjev gozdov v Zgornji Savinjski dolini. Dokler ne postane pravnomočna, bo, kot je nedavno odločila Upravna enota Mozirje, ljubljanska nadškofija omenje- V ljubljanski nadškofiji so z odločitvijo mozirske upravne enote zadovoljni, hkrati pa zagotavljajo, da bodo z gozdovi, ki so jih dobili v začasno upravljanje, ravnali kot dober gospodar, ne gozdove dobila v začasno upravljanje. Odločba, na katero seje po pričakovanjih pritožilo Gozdno gospodarstvo Nazarje, a gaje upravna enota za\Tnila, ker je menila, da gozdno gospodarstvo ni stranka v postopku, pa še ne pomeni, da so gozdovi preneseni v trajno last nadškofiji, vendar ob dejstvu, da jih je nadškofija dobila vsaj v upravljanje, dokler de-nacionalizacijski postopek ne bo pravnomočno končan, pomeni, da se stvari vendarle premikajo. Tudi zato so v ljubljanski nadškofiji v posebni izjavi za javnost takšno odločitev pozdravili. Kot so zapisali, so z odločitvijo Upravne enote Mozirje zadovoljni, saj "reševanje dolgotrajnih odprtih vprašanj kaže na to, da živimo v pravni državi, ki spoštuje sprejete zakone". Pri tem so predstavniki nadškofije obljubili, da bo nadškofija pri upravljanju gozdov spoštovala načela dobrega in odgovornega oskrbnika, več o tem in samem postopku pa bodo povedali tedaj, ko bo postopek denacionalizacije končan, saj ne želijo vplivati na sam proces. Kot že rečeno, nedavna odločba Upravne enote Mozirje še ne pomeni, da je ljubljanska nadškofija gozdove dokončno dobila nazaj, zato bodo morali v nadškofiji za popolno zadovoljstvo ali morebiti nezadovoljstvo počakati, da bo denaci-onalizacijski postopek pravnomočno končan. Kdaj naj bi se to zgodilo, ni znano, sodeč po nedavni izjavi pravosodne ministrice Zdenke Cerar, da je mogoče celotno denacionalizacijo končati v enem letu, pa bi se moralo slednje zgoditi najpozneje do konca naslednjega leta. Aleš Kocjan ji. Največjo krivdo, da se je vračanje vpisati v kataster in izločiti iz denaci- tako zavleklo, nosijo številni poskusi onalizacijskega zahtevka, česar pa ob- sprememb zakona o denacionaliza- čine, ki so njihove lastnice, zaradi ve- ciji in njegove različne razlage. Kot likih stroškov postopka niso želele je znano, je še pred leti kar nekaj ča- storiti. Ker bi slednje lahko vračanje sa v zraku viselo vprašanje, ali je odvzetih gozdov, s tem pa tudi ce- stavbe in zemljišča mogoče vračati lotno denacionalizacijo zavleklo za v naravi ali je mogoče dobiti samo več let ali celo deseletij, se je mozir- odškodnino zanje. Ko so različni or- ska upravna enota odločila, da bo gani odločili, da je mogoče gozdo- gozdove in zemljišča skupaj s cesta- ve vrniti tudi v naravi, je stvar stek- mi vrnila Ljubljanski nadškofiji, ta pa la hitreje, vedar pa so se pojavile no- se bo nato z njenimi lastnicami, obči- ve težave. Zaradi domnevno pove- nami, sama dogovorila, kako bodo Večinoma gozdovi Ljubljanski nadškofiji je bilo na območju Slovenije po vojni odvzetih okrog 36 tisoč hektarjev površin, največ na Gorenjskem. Večina odvzetih površin so gozdovi. Demokracija • 32/2004 Slovenija Sedeča odbojka je za udeležence precej zanimiva. Najpogumnejši so se odločili tudi za plezanje. Na taboru BUM prijateljstva ne manjka zabave in prijetnega druženja. V Ankaranu v teh dneh poteka mednarodni projekt BUM prija- teljstva, ki ga organizira Zdru- ženje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Projekt je namenjen mladim civilnim voj- nim invalidom iz Bosne in Her- cegovine, ki se družijo z mla- dimi z enako usodo - usodo mladih nemočnih invalidov. Projekt BUM prijateljstva organizira Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS). Gre za samostojno, prostovoljno mladinsko vzgojno društvo, odprto za vse ljudi. Osrednje poslanstvo ZSKSS je vzgoja otrok in mladih, ki so razdeljeni v različne starostne skupine: najmlajši volčiči in volku-ljice (8-10), izvidniki in vodnice (11-15) ter najstarejši (16-20) popotniki in popotnice. Skavti in skavtinje imajo redna tedenska srečanja, med letom pa še več izhodov, zimski in poletni tabor. Poleg dejavnosti v lokalnih enotah skavtski voditelji pripravljajo projekte na regijski, državni in mednarodni ravni. Eden takšnih projektov je BUM prijateljstva, ki je prvič potekal poleti 2000. Ideja za projekt je prišla s strani takratnega vodje JRS v Bosni in Hercegovini patra Marjana Šefa. Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) se je na ponudbo odzvalo in sprejelo organizacijo poletnega tabora za mlade civilne vojne invalide.Tabor je namenjen družbeni, psihološki in fizični rehabilitaciji civilnih vojnih invalidov skozi vsakdanje življenje in sodelovanje v skupini ter različnih aktivnostih. Tako udeleženci izkusijo tudi enakopravnost med različnimi narodnostmi in veroizpovedmi, med zdravimi in invalidi ter med spoloma. ZSKSS je tudi letos pripravil tabor, ki poteka v dneh od 31. julija do 8. avgusta. Organizira in vodi ga 14 skavtskih voditeljev. Skupina civilnih vojnih invalidov iz Bosne in Hercegovine šteje 25 otrok in mladih, pripadnikov vseh treh narodnosti. Tabor je v Ankaranu. V tem času si bodo mladi ogledali Ljubljano, Blejsko jezero, Postojnsko jamo in seveda slovensko obalo. Poleg vsakdanjih psiholoških in socialnih delavnic, plavanja in iger v vodi je poskrbljeno tudi za športne aktivnosti, kot so sedeča odbojka, plezanje, jahanje, letenje z letalom in jadranje. Tudi letos so k sodelovanju povabili zanimive goste, ki pripravljajo delavnice bobnanja, čaranja ... in predavanja z diapozitivi o alpinizmu, Sloveniji, slovenskih gorah ... Kjer je volja, je tudi pot Mladi civilni vojni invalidi prek druženja z mladimi s podobnimi težavami krepijo samozavest; sodelovanje pri aktivnostih, ki so izziv tudi za zdravega človeka, pa jih vzpodbuja k nadaljnjemu delovanju in vrača voljo do življenja. Na uspešnost projekta ne kažejo samo ohranjanje stikov udeležencev tabora, ampak tudi življenje mladih civilnih vojnih invalidov, ki se po vrnitvi domov odločajo za delovanje v aktivnostih, ki so jih spoznali v taboru BUM prijateljstva (primer: šest udeležencev je po vrnitvi iz Slovenije začelo trenirati sedečo odbojko). Upajmo, da bo tudi letošnji tabor vlil novega upanja vsem zbranim in jim vrnil voljo do življenja, dela, športa, ustvarjalnosti, ki so jo v nesreči mnogi izgubili. Mil Demokracija • Četrtek, 5. avgusta 2004 Najhujša nesreča Le dan po hudi železniški nesreči na severozahodu Turčije, ki je zahtevala najmanj 36 mrtvili in 81 ranjenih, so se v državi pojavile zahteve po odstopu prometnega ministra Bina-lija Yildirima. Na vlaku je bilo 240 potnikov, med njimi tuji državljani. Nesreča vlaka je bila za turško vlado velika zadrega, saj je uvedbo hitrega vlaka na turških železnicah razglasila za vožnje hitrih vlakov. Vlak je bil na poti iz Carigrada v Ankaro in je vozil s hitrostjo 125 kilometrov na uro, ko se je iztiril v bližini kraja Sakarva. Vzrok ene od najhujših železniških nesreč v Turčiji v zadnjih letih za zdaj ni znan. Berlusconijev brat obsojen Zaradi izdajanja napačnih računov je bil na milanskem sodišču obsojen Paolo Berlusconi, mlajši brat italijanskega premierja Silvia Berlus-conija. Sodnik mu je prisodil štiri mesece zapora, ker je prek svojega podjetja Simec med letoma 1991 in 1996 na nezakonit način iz mestne je podkupil lokalne predstavnike občine Pieve Emanuele v bližini Milana, da bi si pridobil dovoljenje za graditev igrišča za golf in 200 stanovanj. enega izmed svojih največjih projektov. Takoj po nesreči so se oglasili nekateri inženirji in dejali, da so vlado opozarjali, da stari tiri na progi Carigrad—Ankara ne bodo vzdržali blagajne pridobil 86 milijonov evrov. Podjetje Simec, ki se ukvarja z uničevanjem smeti, je namreč mestni občini Milano zaračunavalo previsoko ceno za odstranjevanje smeti. Paolo Berlusconi je bil že leta 2002 obsojen na 21 mesecev pogojne zaporne kazni zaradi korupcije in davčne utaje, s čimer je občino oškodoval za 49 milijonov evrov. Leta 1998 pa je bil obsojen na enoletno zaporno kazen, ker Avstrijska pošta je v teh dneh izdala posebno zbirko poštnih znamk s podobo ameriškega filmskega igralca, nekdanjega svetovnega prvaka v body buil-dingu in sedanjega guvernerja ameriške vHIIHsP' zvezne države Kali- « fomije Arnolda JP^^^B^^^^I Schvvarzeneggerja, . Avstrijca po rodu. n^HH^^HJ^H/ Znamke naj bi bili ¿V izdali v čast Arnoldo-vega 57. rojstnega 1K dne. Natisnili so jih v 600.000 primerkih. Nezadovoljni Srbi Blokade cest so v Srbiji že več let preizkušeno sredstvo delavcev in kmetov, ki poskušajo tudi na tak način od vlade izsiliti večje plače ali zvišanje odkupnih cen za svoje pridelke. Zdaj pa te metode uporabljajo tudi zaposleni. Tako so delavci Rudar-sko-talilniškega bazena (RTB) iz Bora blokirali odsek avtoceste Beograd—Niš in povzročili velike prometne zastoje, zaradi blokade pa naj bi prišlo tudi do preložitve začetka zasedanja republiške skupščine, saj številni poslanci niso mogli priti pravočasno v Beograd. Srbski finančni minister je zato obtožil ene-^ ga najbogatejših Srbov in večinskega lastnika mobilne telefonije (Mobtel) Bogoljuba Kariča, da zlorablja lastno televizijo (BK Telekom) za spodbujanje stavk v Srbiji in za rušenje vlade Vojislava Koštunice. Sicer pa so zaposleni v RTB, ki jih je več kot dva tisoč, od srbske vlade zahtevali, da za njihovo povsem obubožano podjetje zagotovijo investicijska posojila, ki bi omogočila oživitev proizvodnje kot tudi zvišanje plač vsem zaposlenim do ravni državnega povprečja. Posmrtni ostanki Obred premestitve relikvij Marije Fjodorove, matere zadnjega ruskega carja Nikolaja II., bo potekal 26. septembra leta 2006 in ne leto prej, kot so sprva načrtovali. Poslednja želja Fjodorove je bila, da bi bila Umetniško središče Štiristo tisoč zabave željnih mladih, ki so se leta 1969 udeležili festivala Woodstock, bo na ta dogodek lahko obujalo spomine, ko bodo odprli umetniški center, ki bo nadaljeval tradicijo javnih koncertov na odprtem. Z deli so začeli v Bethelu v okrožju Sullivan severno od New Yor-ka, prizorišču glasbe Woodstock in umetnostnega sejma, ki je zaznamoval generacijo mladih med ameriško vojno v Vietnamu v 60. letih. Večina tistih, ld so se udeležili tridnevnega koncerta, je sedaj v srednjih 60., ostali so jim spomini na goloto, mir in ljubezen. Središče bodo predvidoma odprli leta 2006, konferenčni center in glasbeno šolo pa leta 2012. Devetletniki o lepoti Rezultati raziskave, v katero je bilo vključenih 2.000 otrok, starih med 9 in 14 let, so pokazali, da je 20 odstotkov otrok v Nemčiji že razmiš- pokopana v družinski grobnici v Sankt Peter-burgu. Fjodorova je umrla leta 1928 v starosti 81 let na Danskem, kamor je pred ruskimi boljševiki prebegnila leta 1919. Zdaj je pokopana poleg svojega očeta, danskega kralja Kristijana IX. v kapeli kraljeve katedrale v kraju Roskilde. Nikolaj II., s pravim imenom Nikolaj Alek-sandrovič Romanov, je bil rojen leta 1868 kot najstarejši sin in naslednik ruskega carja Aleksandra III. Za carja je bil ustoličen 1894. Po oktobrski revoluciji leta 1917 so ga boljševiki internirali v Jekaterinburgu in ga poleti 1918 z vso družino umorili. © Demokracija • 32/2004 globus Veliko gledališče v Londonu Po 18 letih se je v London vrnilo Veliko gledališče iz Moskve, ki velja za enega najmočnejših baletnih središč na svetu. Ruski baletniki so z baletno predstavo Don Kihot Leopolda Minkusa v Kraljevi operni hiši (Royal Opera House) navdušili občinstvo, najbolj prepričljiva pa sta bila Marija Aleksandrova in Sergej Filin. Umetnostni kritiki so opozorili tudi na nastope Alekseja Lopareviča v naslovni vlogi in Aleksandra Petukovega, na kostumografijo, orkester in dirigenta Pavla Sorokina. Londončani si bodo lahko ogledali skupaj pet baletov Bolšoj teatra, med njimi Labodje jezero, Romea in Julijo ter Spartaka. ljalo o plastičnih operacijah, s katerimi bi popravili svoj videz. Najpogosteje so otroci navajali želje po obraznem liftingu, liposukciji in operacijah nosu. Na samem vrhu seznama je liposuk-cija za odstranjevanje odvečne maščobe s pasu in stegen, saj je veliko deklic prepričanih, da so predebele. Skrb zaradi čezmerne telesne teže pa ni značilna samo za deklice, ampak tudi za čedalje več dečkov. Našli stare relikte Arheologi so blizu Kurska našli ostanke kamenodobne umetnosti. Gre za okoli 17.000 let star predmet, izrezljan iz mamutovega okla, predmet pa bi lahko uprabljali za takratno primitivno čaščenje. Relikt so našli na polju, kjer je morda nekoč stal cel zaselek kamenodobnega človeka. Znanstveniki pravijo, daje to izjemno dragocena najdba, saj po vsem svetu beležijo manj kot sto predmetov iz kamene dobe. Predmet z desetcenti-metrskim premerom in debeline 2 centimetra na enem delu upodablja konjski torzo z zelo detajlirano grivo. Črne luknje Slavni astrofizik Stephen Hawking je na konferenci o splošni relativnosti in gravitaciji v Dublinu predstavil novo teorijo o črnih luknjah. Dejal je, da te mogočne, skrivnostne črvine, nastale iz nekdanjih zvezd, ne uničijo vsega, kar pogoltnejo, temveč lahko izbruhajo tako materijo kot energijo v spremenjeni obliki. Hawking pravi, da črne luknje sicer ohranijo svojo vsebino eone dolgo, vendar se same sčasoma izrodijo in umrejo. Ko se črna luknja razgradi, pošlje svojo preoblikovano vsebino nazaj v neomejeno vesolje, od koder je prišla. Informacije ostanejo čvrsto v našem vesolju. Čeprav je Hawking zaradi bolezni od svojih dvajsetih let paraliziran in priklenjen na invalidski voziček, potuje in predava po vsem svetu. Agatha najbolj priljubljena Nedavna anketa, s katero so želeli ugotoviti, kdo izmed avtorjev kriminalnih romanov je med britanskimi bralci najbolj priljubljen, je na prvo mesto postavila znamenito Agatho Christie. Pisateljica, ki je umrla leta 1976, je ustvarila like detektivov Hercula Poirota in Miss Marple. Po vsem svetu je prodala več kot dve milijardi izvodov, njeni ro- mani pa so bili tudi pogosto ekrani-zirani. Na drugem mestu ankete, v kateri je odgovarjalo okoli 1.500 vprašanih, je avtor Sherlocka Holme-sa sir Arthur Conan Doyle, sledi pa mu ameriška pisateljica Patricia Cornwell. Vprašani so izbirali tudi najljubšo filmsko sceno, ki vključuje lik detektiva. Izbrali so znameniti prizor, ko detektiv David Mills (Brad Pitt) v filmu Sedem režiserja Davida Fincherja v kartonski škatli najde glavo svoje soproge (Gwyneth Paltrow). Jugoslovanska umetnost v Haagu Le lučaj stran od Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je haaški mestni muzej (Gemeentemuseum) postavil na ogled del zbirke Narodnega muzeja iz Beograda. Razstava, naslovljena Beograd - Pariz, opozarja, da so se avantgardne umetniške smeri, rojene v Parizu, razširile po vsej Evropi, pri čemer so zajele tudi jugoslovanske umetnike 20. stoletja. Z več kot 200 eksponati iz beograjskega muzeja razstava poudarja podobnosti med deli Moneta, Picas-sa, Renoirja ali Kandinskega in njihovih jugoslovanskih sodobnikov Dobroviča, Petroviča in Petrova. Do 22. avgusta bo tako na ogled del zbir- ke beograjskega muzeja, ki je ni bilo mogoče videti že od leta 1996. Žeparji Zaradi vse pogostejših kraj v zagrebškem javnem prevozu so se pristojne službe odločile za akcijo opozorilnih nalepk z napisom "Kje je vaša denarnica?". Z njimi so opremili vse zagrebške mestne avtobuse in tramvaje. Namen akcije je ozavešča-nje ljudi. Po podatkih zagrebške policije se je število kraj v prvi polovici leta v Zagrebu povečalo za 105 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Največ žepaijev je v tramvajih in avtobusih med jutranjimi in popoldanskimi prometnimi konicami, navzoči pa so tudi na krajih, kjer je velika gneča. Žeparji so zelo spretni in imajo natančno izdelane in uigrane tehnike dela. Policija poudarja, da meščani žeparjem pogosto olajšajo delo, zato jih opozarjajo, naj skrbijo za svoje stvari, ko se vozijo z mestnimi avtobusi in tramvaji. kot komercializacijo narave. Podjetje seje nato osvetlitvi odpovedalo, čeprav je dobilo dovoljenje bavarskih oblasti, ki so menile, da ne bi pomembneje vplivala na okolje. Osvetlitve ne bo Prehrambeno podjetje Kraft Foods se je zaradi protestov okoljevar-stvenikov in politikov odpovedalo načrtovani osvetlitvi najvišje gore v Nemčiji - vrha Zugspitze v bavarskih Alpah. Podjetje je hotelo z več kot stotimi žarometi za 15 minut osvetliti vrh 2963 metrov visoke gore, s tem pa opozoriti na svoja prizadevanja za varstvo narave. Lokalni opozicijski politiki in okoljevarstvene skupine, kot je Nemški alpski klub, ki se zavzemajo za varovanje Alp, so namero označili Demokracija • Četrtek, 5. avgusta 2004 _i_:__ ~3F_v ^ _»t_/ r%i * v THE GUARDIAN HERALD TRIBUNE INDEPENDENT DAILY TELEGRAPH Zakoni ekonomije Na trgu vsakega kitajskega mesta boste, če seveda znate kitajsko, slišali približno naslednje: "Poglejte to čudovito srajco! Narejena je v Ameriki!" ali "Najboljša angleška čokolada!" Tako je na Kitajskem skoraj z vsako stvatjo. Če kdo želi kupiti katerega od pristnih kitajskih izdelkov, ki ne sodi v obvezen nabor spominkov, ga bodo vneto prepričevali, da je zahodno blago oziroma vsaj blago, narejeno po zahodnih vzorcih, kakovostnejše. Medtem ko so police trgovin na Zahodu prepolne izdelkov, narejenih na Kitajskem, pa Kitajsko samo požira zahodna produkcija, kar se čuti na vsakem koraku, v trgovinah, lokalih s hitro prehrano, hotelih in celo v umetnosti, literaturi in arhitekturi. Popolnoma kitajsko trgovino je tako že zelo težko najti, Kitajci pa se čudijo, zakaj Evropejci tako iščejo trgovine s staro kitajsko šaro in nočejo v sodobna trgovska središča, ki so na razpolago v Sanghaju in Pekingu. Stvar je šla pri Kitajcih že tako daleč, da želijo nekatere ženske roditi v tujini samo zato, da bi imeli njihovega otroka za tujca, ker to velja za prestižno. Pomoč življenju Tehnologije, ki so jih razvili za vesoljska potovanja, so bile dolgo časa nagrade za države, ki so pošiljale ljudi in naprave v vesolje. Dve novi napravi, ki sta bili narejeni s pomočjo Nase in Evropske vesoljske agencije, pa so kmalu začeli uporabljati tudi na Zemlji, in sicer v bolnišnicah, kjer jih uporabljajo za lovljenje škodljivih mikroorganizmov. Čistilci zraka, ki so jih najprej naredili za uporabo v vesoljskih plovilih, so danes nameščeni tudi po evropskih bolnišnicah. Sistem se imenuje Immunair in pomaga tudi pri čiščenju zraka pri alergijah. Naprava uniči vse škodljive in tudi najodpornejše mikroorganizme - od glivic in plesni naprej. Vsebnost bakterij v zraku in v okolici zmanjšuje skoraj za 100 odstotkov. Druga taka naprava je uporabna za raziskave lobanje pri pacientih, posebej kadar gre za preiskovanje otek-losti možganov. Na pogled je podobna infrardečemu mikroskopu in je popolnoma neškodljiva v nasprotju z rentgenskimi žarki. Tako lahko zdravniki in vesoljski inženirji skupaj naredijo veliko več za zdravstvo. Glavni razlog Pred kratkim je bil mračni sloves Japonske kot države, kjer je največ samomorov na svetu, spet potrjen. Lani si je življenje vzelo 34.427 Japoncev. Več kot četrtina samomorov se zgodi zaradi finančnih težav. Po zadnjih podatkih je na Japonskem 94 samomorov na dan. Največkrat naredijo samomor ljudje srednjih let in tisti, ki odhajajo v pokoj. Lani je bilo 70 odstotkov samomorilcev moških, starih 40 let ali več. Najbolj zaskrbljivo pa je, da se je v zadnjem času znižala starostna meja najmlajših samomorilcev. Med mladostniki, ki so sklenili končati svoje življenje, je 60 odstotkov osnovnošolcev in srednješolcev. Število samomorov je na Japonskem dvakrat večje kot v Veliki Britaniji in kar trikrat večje kot število umrlih v prometnih nesrečah. Japonska vlada je že obljubila, da bo sprejela ukrepe, ki bodo zavirali "epidemijo", kakor temu pravijo. Do nje je prišlo zaradi ekonomskega upada v azijskih državah med letoma 1997 in 1998. Gibraltar Britanski nacionalni arhiv je pred kratkim javnosti razgrnil do sedaj skrite dokumente, v katerih izraža zaskrbljenost glede razmnoževanja kolonije gibraltarskih maka-kov. Kaže, daje bilo to vprašanje politično pomembno za britanske oblasti. Izročilo namreč pravi, da bo Britanija morala prepustiti Gibraltar Franciji, ko na njem ne bodo več živeli makaki. Britanski premier je leta 1944 pisal ministrstvu za kolonije, naj vzdržuje število teh živali na Gibraltarju, vendar nikjer ni zapisano, na kakšen način naj to počne. Od tega časa naprej so opice opazovali in guverner Gibraltarja je moral vsakih šest mesecev v London pošiljati seznam z imeni opic in njihovo starostjo. Tudi britanska kraljica je namenila vsak dan nekaj denarja za vzdrževanje vsake od opic. Toda leta 1967 so se razmere za gibraltarske makake spet poslabšale, saj je primanjkovalo samcev, in njihovo število se je nevarno zmanjšalo. Čez tri leta se je stanje spet popravilo. Ta čas na Gibraltarju živi 160 makakov. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. - jjuvj mubjjjjii - jurvj ijjfjsfjij lr^jlfe Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana Demokracija ime in priimek: pošiljati začnite dne: datum rojstva: datum: ulica: podpis naročnika: ! ! ! kraj, poštna št.: ! i Davčni zavezanec: □da □ ne ; Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosir cena: 550 SIT oo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak © Demokracija • 32/2004 tujina Protesti proti ■ palestinski t" oblasti v Gazi Zaradi palestinsko-izraelskega konflikta večkrat prezremo, kako močno sta obe družbi tudi notranje razdeljeni. Medtem ko lahko Izrael te notranje delitve večinoma rešuje z uveljavljenimi mehanizmi demokracije in pravne države, lahko imajo delitve med Palestinci bolj uničujoče posledice. Deloma zaradi izraelske okupacije in deloma zaradi napak svojega lastnega vodstva se Palestinci ne morejo pohvaliti niti z delujočo demokracijo niti s pravnim redom. Desetletja konfrontacije z Izraelom so notranje spore potisnila na obrobje. Tako so se problemi postopoma kopičili, korupcija, nepotizem in neučinkovitost palestinskih oblasti pa so postajali čedalje očitnejši. Napoved izraelske vlade premieija Ari-ela Sarona o umiku izraelskih vojakov in evakuaciji naseljencev iz Gaze do konca prihodnjega leta je spodbudila novo dilemo: kako sprejeti izraelski umik in predvsem kdo bo prevzel dejanski nadzor nad Gazo, ko tuje zasedbe ne bo več. Ob tej dilemi pa so se vrnili tudi stari problemi, ki so jih palestinske oblasti prej poskušale pomesti pod preprogo. Problem Arafata V središču problema je nesporno palestinski voditelj Jaser Arafat. Pri starosti 74 let je na oblasti že tri desetletja in pol, sprva kot voditelj Palestinske osvobodilne organizacije, zadnjih deset let kot predsednik avtonomnih palestinskih oblasti v Gazi in na Zahodnem bregu. Kot simbol predstavlja palestinski boj za lastno državo, toda kot dejanski voditelj je čedalje večji problem za svoj lastni narod. Dokler so kritike na Arafatov račun prihajale predvsem od zunaj, mu niso mogle bistveno škodovati. Napadi s strani njegovega starega sovražnika Sarona so kvečjemu dodatno krepili njegovo legitimnost med lastnim ljudstvom. Ko je izraelska vojska praktično omejila njegovo gibanje na središče palestinskih oblasti v Ramali na Zahodnem bregu, mu je res zmanjšala možnost za neposreden stik tako z lastnim ljudstvom kot s tujino, vendar ga je hkrati postavila v vlogo mučenika. Tudi mednarodni pritisk, predvsem s strani ZDA, da se mora Arafat odreči tolikšni koncentraciji moči, kot jo ima, ne bi imel pravega učinka, če ne bi bili Arafa-tove popolne prevlade v kombinaciji z ne- t i a mn •• Jaser Arafat, 74-letni avtoritarni palestinski voditelj, se ni pripravljen odreči svoji oblasti. učinkovitostjo palestinske oblasti naveličani tudi ljudje, ki so Arafa-tu politično sicer blizu. Posledica je bila ločitev med Arafatovo predsedniško funkcijo in položajem premierja. Toda vse to ne bi imelo nobenega smisla, če bi premier ostal brez pravih pristojnosti. Med temi igrata osrednjo vlogo nadzor nad denarjem in nad palestinskimi varnostnimi silami, oboje pa je bilo za Arafata temelj njegove oblasti. Oblast za vsako ceno Kljub starosti in bolezni si Arafat ne želi, da bi se njegova oblast zožila na kakšno simbolično protokolarno funkcijo, pa kakršne koli časti bi mu že prinašala. Kot vedno si tudi tokrat želi predvsem ohraniti realno moč. Se vse dosedanje sodelavce, ki so postali premočni in so začeli veljati za njegove morebitne naslednike, je odslovil, da ne bi po naključju ogrozili njegovega oblastnega monopola. Ko gre za varovanje njegove oblasti, Arafat ne izbira sredstev. Preganjanje in zastraševanje intelektualcev, borcev za človekove pravice in cenzura medijev so pod palestinskimi avtonomnimi oblastmi precej običajni. Pogosto gre za rep- Slovo od Arafata? Demokracija • Četrtek, 5. avgusta 2004 © tujina rešijo, ki nima nobene zveze z varnostno grožnjo, ki jo predstavlja Izrael, ampak gre preprosto za varovanje Arafatove osebne oblasti. Glede na to seveda ni nenavadno, da sta se v manj kot enem letu za odstop odločila oba dosedanja palestinska premierja: najprej Mahmud Abbas, nato še sedanji premier Ahmed Kurej. Oba sta izhajala iz kroga Arafatovih starih političnih zaveznikov. Oba sodita v Arafatovo politično gibanje Fatah in se od njega po političnih stališčih bistveno ne razlikujeta. V obeh sporih je tako šlo skoraj izključno za problem delitve pristojnosti, ki sem jim Arafat ni hotel odreči, niti Abbas niti Kurej pa nista tako naivna, da bi prevzemala odgovornost za vladanje brez realne moči. Skorupmirani bratranec Z nemiri v Gazi so se politični spori med Palestinci prvič v večji meri prenesli na ulico. Nemire je izzval sam Arafat, ko je za prvega človeka varnostnih sil v Gazi izbral svojega bratranca Muso Arafata. Ne le da je bila ta poteza že sama po sebi neokusna zaradi očitnega nepotizma, ampak je Musa Arafat za mnoge problematičen že sam po sebi. Med mnogimi Palestinci velja namreč za kombinacijo najslabših lastnosti palestinskih oblasti: korupcije, brutalnosti in neučinkovitosti. Hkrati je Jaser Arafat zamenjal prejšnje vodstvo varnostnih sil v Gazi. Čeprav so bili tudi odstavljeni voditelji nesporno lojalni Ara-fatu, je očitno presodil, da niso dovolj "njegovi" - vsaj ne toliko kot njegov družinski član Musa Arafatov ukrep je v trenutku izzval gibanje, ki so ga nekateri Pa-0 Demokracija • 32/2004 r Mahmud Abbas/Ahmed Kurej: dva odstopa v manj kot enem letu - nekdanji in sedanji premier sta imela težave pri delitvi pristojnosti z Arafatom. Musa Arafat: prva Jaserjeva kadrovska izbira v Gazi je za mno ge Palestince simbol neučinkovitosti, korupcije in brutalnosti. lestinci označili kar kot "intra-fa-deh". Gre za besedno igro iz palestinske oznake za vstajo intifada, pri čemer tokrat ne gre za vstajo proti tujcem, ampak za notranji upor proti lastni oblasti. Nosilci te vstaje so v veliki meri mlajši Palestinci, ki pa so politično večinoma vezani prav na Arafatovo gibanje Fatah. Zdi se, da je do nemirov prišlo v trenutku, ko so na stran Arafatovih kritikov in zagovornikov reform stopili tudi mnogi pripadniki skrajnih skupin, kakršne so brigade mučenikov Al Aksa, paravo-jaško krilo Fataha, znano tudi po svojih terorističnih akcijah. Njihovi pripadniki pa imajo ne glede na to, ali se upirajo Arafatu ali Izraelcem, težave z uporabo konvenci-onalnih političnih metod. Ugrabitve in požigi Poleg normalnih protestov so tako nekateri izbrali tudi precej problematične metode. Proti korupciji v palestinskih oblasteh so na primer protestirali tako, da so ugrabili enega od policijskih šefov v Gazi, enega palestinskega uradnika in še štiri Francoze, ki so skrbeli za humanitarno pomoč (najbrž le zato, ker so bili ravno v bližini). Policij- skega šefa so bili pripravljeni izpustiti le pod pogojem, da ga oblasti razrešijo s položaja. Podobne oblike protesta so vključevale tudi požig policijske postaje in zasedbo zgradbe lokalnih oblasti. Prebivalci so se odzvali zaskrbljeno: Kako nas bo policija varovala, če ne zmore varovati niti svoje lastne zgradbe? Ker je klasična palestinska policija šibka, strankarske milice, kakršne so brigade Al Aksa, pa delujejo predvsem po ukazih svojih lokalnih poveljnikov, je anarhija precejšnja, razvoj dogodkov pa težko predvidljiv. Mnogi komentatorji vidijo v dogodkih predvsem generacijski konflikt, v katerem so se mladi pripadniki in simpatizeiji Fataha naveličali prevlade starejše generacije, zbrane okoli Arafata. Poleg tega bi lahko nekateri nekdanji Arafatovi sodelavci oblikovali lastno politično stranko in resno konkurirali gibanju Fatah. Med njimi so Mohamed Dahlan, nekdanji poveljnik varnostnih sil v Gazi, in Nabil Amr, nekdanji minister za informiranje. Oba sta danes med naj-ostrejšimi Arafatovimi kritiki. Arafatov taktični umik Tudi med tistimi, ki so se v kon- frontaciji postavili na Arafatovo stran, so očitno taki, ki bi za obračun s političnimi nasprotniki uporabili kar enake metode, kot jih uporabljajo v boju proti svojim sovražnikom Izraelcem. Arafatovega političnega nasprotnika Nabila Amra je tako v Ramali ranil neznan ostrostrelec. Nekateri so si upali pri tem na glas izreči sum, da za poskusom umora stoji nekdo, ki je blizu Arafatu ali morda celo on sam. "Oseba, ki je za to odgovorna, ni navaden posameznik, ampak precej velik in močen človek v Fatahu," je v ostri razpravi dejal Azmi Saibi, poslanec v palestinskem parlamentu. Arafat je obljubil preiskavo dogodka. Seveda zna biti Arafat pragmatičen, sicer se ne bi toliko let obdržal na oblasti. Po protestih v Gazi je preklical odločitev o povišanju svojega bratranca, ga vrnil na staro vodilno mesto v varnostnih silah Gaze, na svoje prejšnje položaje pa so bili imenovani tudi nekdanji voditelji varnostnih sil v Gazi. Premierja Ku-reja je prepričal, da vsaj za zdaj ostane na svojem položaju in se odreče odstopu. Obljubil je, da bo upošteval vse njegove predloge, čeprav je temu - glede na dosedanjo Arafatovo prakso - težko verjeti. Skepti- tujina čen ostaja tudi sam Kurej, Id se je odločil, da za zdaj ostane na položaju, vendar bolj kot vršilec dolžnosti. Toda ker so bile Arafatove zadnje poteze samo povod za zadnje nemire, vzroki pa so globlji, se situacija niti po tem Arafatovem taktičnem umiku ni bistveno izboljšala. Napetosti ostajajo, s tem pa tudi možnost večjih neredov in morda celo daljšega brezvladja v Gazi. Dober simbol, slab voditelj Palestinci so glede Arafata razdvojeni, podobno kot je dvojna njegova vloga. Kot živi simbol palestinskega - mi: Pripadniki teroristične organizacije Hamas: nevarna alternativa palestinski oblasti za nadzor nad Gazo Krepitev vloge premierja in sprememba Arafatove vloge v protolar-nega predsednika ali celo nekakšnega monarha bi bila za Arafata tako še toliko idealnejša. Toda zdi se, da bi Arafat prej privolil v uničenje sebe (Izraelci ga, kot kaže, nočejo ubiti in ga s tem spremeniti v večno idealizi-ranega mučenika) in svojega naro- od Arafata. Lahko bi bili celo slabši. V Gazi je glavna alternativa Arafatovemu Fata-hu teroristična organizacija Hamas. Ker glavni cilj Ha-masa ni palestinska država, ampak uničenje izraelske države, ta organizacija nasprotuje izraelskemu umiku iz Gaze. Hamas bi lahko izkoristil boje za oblast v Fatahu in poskušal sam prevzeti nadzor nad Gazo po izraelskem umiku. Negotove alternative Tudi če Fatah v Gazi ohrani oblast, hkrati pa odreče poslušnost Arafatu, je veliko vprašanje, kdo bo potem dejansko nadzoroval to pa- zoru (čeprav še vedno spoštujejo njegovo simbolično vlogo), vendar je vprašanje, ali lahko nekdo, ki kot sredstvo političnega boja uporablja bombe in ugrabitve, postane kaj boljši voditelj od Arafata. V vsakem primeru lahko po napovedanem izraelskem umiku iz Gaze pričakujemo stopnjevanje bojev za oblast med tamkajšnjimi palestinskimi voditelji na osebni in strankarski ravni: zdaj predvsem znotraj samega Fataha, verjetno pa tudi med Fatahom in Hamasom. Nikakor pa se po izraelskem umiku iz Gaze ne bo več mogoče izgo-vaijati na tujo okupacijo. Palestinci bodo morali prevzeti svojo usodo v svoje roke. Ce se palestinske oblasti Nabil Amer: je za poskusom umora nekdanjega palestinskega ministra in sedanjega Arafatovega političnega nasprotnika stal sam Arafat? Pripadniki brigad mučenikov Al Aksa: nekdanji Arafatovi Mohamed Dahlan: bi zmerni reformist in Arafatov ekstremistični zavezniki se obračajo proti njemu. kritik lahko postal novi palestinski voditelj? naroda in njegovega boja za lastno državnost se zdi nenadomestljiv in mnogi bi si palestinsko državo težko sploh predstavljali brez Arafata. Kot dejanski voditelj pa se zdi čedalje bolj neučinkovit, oddaljen od dejanskih potreb Palestincev in celo osovražen. da, kot da bi se odrekel svoji moči, ki jo ljubosumno čuva že četrto desetletje. Agonija se tako nadaljuje. Poznavalci menijo, da zadnji dogodki še ne pomenijo konca Arafatove oblasti, prav verjetno pa je, da pomenijo začetek konca. Kljub temu pa navdušenje sta-RADIO fih Ara tatovih kritikov v tujini -od izraelskih do ameriških lestinsko vladajočo stranko in s tem tudi palestinsko oblast. Zdi se namreč, da so palestinski zmerni refor-misti, ki so se pripravljeni pogajati z Izraelom o umiku izraelske vojske iz Gaze, v svoji kritiki Arafata našli zaveznika med ekstremisti. Mladeniči iz brigad Al Aksa se ponekod odrekajo Arafatovemu nad- ob tem ne bodo reformirale in predvsem demokratizirale, Gazo ob odsotnosti močnega voditelja čaka predvsem vladavina oboroženih tolp, ki bodo vsaka po svoje skrbele za "red". Takšna Gaza pa bi bila nevarna tako za svoje palestinske prebivalce kot za svoje (izraelske) sosede. Gjyle Vishaj UNIV0X ia7.5 MHz vladnih krogov-verjetno ni pretirano upravičeno. Res je, da so zmerni mlajši palestinski politiki, kakršen je Mohamed Dahlan v Gazi, za Izrael in za ZDA veliko bolj zaželen pogajalski partner kot i^iTb^s www.rumenestrani.com tovi nasledniki kaj boljši RUMENE STRANI SLOVENIJAÏEL INTER MARKETING Demokracija • Četrtek, 5. avgusta 2004 © intervju Je direktor Inštituta za javno upravo pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in profesor za javno upravo in upravno pravo na isti fakulteti. Po prvih demokratičnih volitvah je bil član Slovenske demokratične zveze (SDZ) in prvi pravosodni minister v Demosovi vladi. Iz tistega časa je znano, da je Pirnat pretrgal komaj začeto skupščinsko razprava polkovnika JLA Milana Aksentijeviča, ker je ta govoril v srbohrvaščini. Tudi zato je sodil med ministre, ki jim je bilo v tistem času posvečeno največ medijske pozornosti. Po razpadu SDZ je postal predsednik Narodnih demokratov, ti so se pozneje priključili SKD in kasneje SDSS, sam pa se je pri tem umaknil iz aktivne politike. Z njim smo se pogovarjali o Zboru za republiko, še vedno nerešeni problematiki t. i. izbrisanih, ustavnem sodišču in nekaterih njegovih najbolj "vročih" odločbah. Nedavno smo vas lahko videli med udeleženci Zbora za republiko. Kako ste videli in doživeli ta zbor? Po svoje nekoliko nostalgično, vendar mi je bilo takoj jasno, da ta zbor ni in ne more biti kakšna reminiscenca nekdanjega Demosa. To pa preprosto zato, ker razmere niso takšne, kot so bile takrat. Sam sem sicer šel na zbor iz zanimanja, in če bi po naključju prišel do besede, bi na to tudi opozoril. Sam zbor sem videl kot določeno konsolidiranje opozicije, pri katerem je popolnoma jasno, da je bilo spodbujeno z nekaterimi konkretnimi dogodki nazunanjem ministrstvu in oceno Dimitrija Rupla, kaj in loko se bo dogajalo. Če vas prav razumem, menite, da je Dimitrij Rupel vse skupaj načrtoval? Dimitrij Rupel je opazil, da je mogočepred dvanajstimi leti napačno ocenjeval položaj, in je zdaj prestopil v nasprotni politični pol. Vendar jaz temu prestopu tako kot nekateri ne bi dajal večje teže. Živimo v sistemu, kjer vladajo stranke, zato se bomo morali navaditi, da če nekdo prestopi na drugo stan, to ne more biti ključni politični dogodek Bi lahko Ruplov prestop kljub temu po vašem mnenju pomembneje vplival na poli- je v vzponu, in se ji nato pravočasno pridružiti. To je mogoče kdaj v politiki celo hvale vredno, včasih pa je lahko tudi zelo učinkovito. Če strnemo ugotovitve večine udeležencev, ki so razpravljali na Zboru za republiko, je kij učna ugotovitev skoraj vseh, da seje dolgoletna vladavina ene stranke v zadnjih letih izpridila in da so zato potrebne korenite spremembe. Se strinjate s takšno ugotovitvijo? Na splošno bi lahko rekel, da so spremembe vedno potrebne. Vedno so stvari, s katerimi nismo zadovoljni. Gotovo je razumno in politično higienično, potem ko je bila ena stranka na oblasti dvanajst let, da se oblast zamenja. Če je namreč ena stranka na oblasti zelo dolgo, se nevarnosti klientelizma, nepotizma in drugih škodljivih učinkov povečajo. Zal pa nikakor ne morem pritrditi tezi, da smo na neki usodni točki v zgodovini slovenskega naroda. Konec koncev smo članica Nata in EU, prav tako pa nič ne kaže, da bi se lahko dogajalo še kaj dramatičnega. Je pa res, da si bomo morali v prihodnje v tako veliki skupnosti, kot je EU, vseskozi prizadevati za ohranjanje svoje identitete. Že zdaj moramo vedeti, da za to ne bo dovolj en sam dogodek, ampak se bo moral ta proces odvijati ves čas. membno se mi zdi poudariti zlasti slednje. Pri tem sem na enakem stališču kot opozicija, saj je vpliv sedanje prepletenosti politike in gospodarstva veliko večji, kot ga lahko normalno zdravo gospodarstvo še prenese. Kakšen vpliv imate pri tem v mislih? V mislih imam dejstvo, da je država še vedno v preveliki meri lastnica kapitala v gospodarskih družbah in da si nekateri še vedno na vse načine prizadevajo za ohranitev sedanjih monopolov. Govorijo sicer o potrebi po ohranjanju nacionalnega interesa (banke, pivovarne...), v resnici pa je v ozadju samo skrita želja po ohranjanju sedanjih monopolov. Takšno zavzemanje je lahko prej škodljivo kot koristno in v veliki meri škodi našemu gospodarstvu. Torej se strinjate s tistimi, ki pravijo, da je treba državo bolj odpreti za tuja vlaganja? Se strinjam, čeprav se tudi zavedam, da lahko prevelika odprtost prinese tudi tveganja. Ampak tveganja so tu zato, da jih izkoristimo in da tudi z njihovo pomočjo zgradimo zdravo in učinkovito gospodarstvo, od katerega bomo imeli na koncu koristi vsi. Pa se ne bojite, da bi se nam lahko ob prevelikem odprtju trga za tuje vlagatelje zgodilo podobno, kot se je zgodilo Čehom, ki so jim večino donosnih in perspektivnih podjetij prevzeli tujci, sami pa so ostali le še lastniki manjših in nepomembnih obratov? Menim, da tuje lastništvo samo po sebi ni slabo, če država zagotovi ustrezno obdavčenje dobičkov, varstvo zaposlenih in varovanje okolja. Lek je dober primer, kako lahko tuje lastništvo poveča gospodarsko učinkovitost. Resen problem je seveda selitev proizvodnje na Pogovor z dr. Rajkom Pirnatom Ustavno sodišče je treba uravnotežiti tično dogajanje? Bi lahko pomembno pripomogel k političnemu preobratu? Kot sem dejal, sam prestop nima kakšnega usodnega pomena, gotovo pa je, da bodo te volitve pomembne in da lahko pride do pomembnih sprememb v sestavi vlade. K temu lahko pripomore tudi Rupel. Navsezadnje je zelo spreten politik, ki zna vedno presoditi, katera opcija Slednje poudarja tudi večina udeležencev različnih zborov in razprav, ki se posvečajo tej temi. Katere so poleg tega, kar ste že omenili, glavne točke, za katere si bomo morali prizadevati v EU? Gotovo so to večja gospodarska učinkovitost, večja konkurenčnost in odprava prevelike prepletenosti politike in gospodarstva. Po- trge s cenejšo delovno silo (npr. Tobačna tovarna), vendar bodo v nekaterih panogah k temu prisiljeni tudi domači lastniki, saj je pri nas za te panoge (npr. tekstilna in obutvena industrija, proizvodnja papirja) delovna sila preprosto predraga in dolgoročno nima smisla, da država z odpuščanjem, javnimi dajatvami in drugimi državnimi pomočmi to preprečuje. Pri Demokracija • Četrtek, 5. avgusta 2004 © intervju privatizaciji je pomembno tudi vprašanje, kaj država počne z denarjem, ki ga za to dobi -temu je namenjena mnogo premajhna pozornost javnosti in medijev. V prvi vrsti pa mislim, daje treba vsaj omogočati, če že ne vzpodbujati nove tuje in tudi domače investicije. Menite, da je napoved predsednika vlade, da bo Slovenija v naslednjih desetih letih postala gospodarsko ena najbolj razvitih članic EU, realna? Težko bi rekel, da je to napoved. Bolj razumem, da je premier govoril o upanju, da bo tako. Ali je to realno ali ne, ne vem, zagotovo pa bi bil ta cilj brez vključitve v EU povsem nemogoč. Že prej ste omenjali, da je država v preveliki meri lastnica premoženja. Kar se tega tiče, je bilo na zadnjem srečanju Foruma 21 slišati zanimivo tezo, da bi morala država državno premoženje dati v upravljanje zasebnikom. Kaj menite? To bi bila pa najslabša izbira. Zakaj? Ker bi država na ta način izgubila nadzor nad upravljanjem tega premoženja. Sam sicer ne vem, kako so si predlagatelji zamislili prenos upravljanja na operativni ravni, vendar pa menim, da takšen način daje veliko možnosti za korupcije. Navsezadnje smo nekaj podobnega že imeli v obliki različnih agencij za privatizacijo, ki jim je vlada dala v upravljanje državno premoženje, pa se je to izkazalo kot relativno slabo in neuspešno. Kakšen način bi bil po vašem mnenju najboljši? Moje mnenje je, naj se izvede še ena relativno transparentna privatizacija, in sicer tako, da se državno premoženje oceni, proda, izkupiček od prodaje pa nakaže v proračun in uporabi za javne infrastruktume projekte. To bi bila verjetno veliko boljša varianta kot pa varianta, po kateri se da premoženje v upravljanje zasebnikom. To so zame, oprostite, popolne neumnosti, ki so posledica politične spojenos-ti vrha gospodarskih družb in vrha politike. Mogoče tudi zato ne preseneča, da je ideja o takšnem upravljanju prišla prav iz Foruma 21, kjer se tesno prepletajo gospodarski interesi posameznikov in visoka politika in kjer imajo nekateri posamezniki zagotovo interes, da prek politike uresničijo svoje načrte. Kako vi gledate na omenjeni forum? Sam forum do zdaj še ni naredil nič konkretnega, tako da bi o njem težko rekel kaj določnega. Lahko pa po njegovem članstvu presodim, da gre za izrazito direktorski lobi. Kaj Forum 21 bi se moral preoblikovati v politično stranko, ker bi v tem primeru nastopal veliko transparentneje, hkrati pa bi bil podvržen enakemu (strožjemu) nadzoru kot vse druge stranke. Društva za takšne združbe preprosto niso namenjena in taksno zlorabo bi bilo po mojem mnenju treba prepovedati z zakonom. Živimo v sistemu, kjer vladajo stranke, zato se bomo morali navaditi, da nekdo prestopi na drugo stran. stranke in bodo morali predstaviti program, ki ga do zdaj še nisem videl. Bi pa lahko, če bo do preoblikovanja v stranko prišlo, po mojem mnenju precej zmešali štrene sedanjim strankam. Omenili ste, naj bi se forum preoblikoval v stranko. Ste slišali o tem kaj konkretnega? Ne, konkretnih in verodostojnih izjav o tem nisem slišal. Pa preidiva zdaj od političnih k bolj pravnim vprašanjem. V zadnjih tednih je ustavno sodišče v zelo kratkem času zavrnilo zahtevo za presojo ustavnosti sklepa DZ, s katero je ta zavrnil pobudi Branka Grimsa in Sandre Letica za razpis predhodnega referenduma o t. i. sistemskem zakonu. Ustavni sodniki so namreč presodili, da je državni zbor ravnal prav, ko je zavrnil njuni zahtevi za referendum, ker naj bi bil namen njunih pobud zavlačevanje uresničitve odločbe ustavnega sodišča o t. i. izbrisanih. Kako komentirate tako odločitev? Moram priznati, da nisem videl celotnega besedila, tako da to odločitev ustavnega sodišča težko presojam. Je pa moje načelno stališče v tej zadevi takšno, da je treba prvotno odločbo ustavnega sodišča ne glede na to, ali se z njo strinjamo ali ne, spoštovati in na koncu rešiti tako, kot je odločilo ustavno sodišče. Odločilo je, da je treba t. i. izbrisanim izdati dopolnilne odločbe o priznanju statusa stalnega prebivališča za nazaj. Naj to politika naredi z zakonom ali neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča? Moje mnenje je, da bi bilo to treba narediti z zakonom. Lahko bi sicer to naredili tudi neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča, vendar menim, daje tista znamenita osma točka prvotne odločbe premalo izdelana in premalo določna, da bi se to dalo izvesti. Tako razmišlja- natančno bo ta počel, ne vem, je pa po eni strani jasno, da gre za uveljavljanje političnih, hkrati pa tudi lastnih gospodarskih interesov. Katerih? Predvsem želje po ohranjanjeu monopolov, o katerih sem že govoril. Ali kot strokovnjak za javno upravo menite, da je sedanja oblika, pod katero deluje forum, kot je znano, deluje kot društvo, primerna za takšno združbo? Mislim, da ni primerna in da gre v tem primeru za neke vrste zlorabo te pravne oblike. Veliko bolje bi bilo, če bi se denimo forum preoblikoval v politično stranko, ker bi v tem primeru nastopal veliko transparentneje, hkrati pa bi bil podvržen enakemu (strožjemu) nadzoru, kot vse druge stranke. Društva takšnim združbam preprosto niso namenjena in takšno zlorabo bi bilo po mojem mnenju treba prepovedati z zakonom. Menite, da obstaja realna možnost, da se forum preoblikuje v stranko? Janša je denimo dejal, da se bo forum preoblikoval v stranko, samo če bo levim strankam na volitvah slabo kazalo. V zadnjem času je slišati nekatere namige, naj bi to storili. To seveda pozdravljam, ker pomeni, da bodo pod enakim nadzorom kot vse druge nje se je do zdaj že pokazalo kot pravilno, saj je ministrstvo do zdaj izdalo odločbe samo tistim štirim tisočim, ki so bili s to točko pokriti, pri drugih pa se je zataknilo in čakaj o na zakon. Bi pa rad na mestu, ko je govor o tem, ali odločbe izdajati neposredno na podlagi ustavne odločbe ali za to sprejeti poseben zakon, še dejal, da nikakor ni nujno, da se dopolnilne odločbe izdajajo neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča. Obrazložitev, v kateri je ustavno sodišče to zapisalo, namreč ni zavezujoča. Zavezujoč je le izrek. V vsakem primeru je sprejetje bodisi sis- © Demokracija • 32/2004 intervju temskega, bodisi ustavnega zakona nujno? Tako je. Če zakona ne bo, bo ostal problem nerešen. Kljub temu sem prepričan, da bo prej ali slej sprejet, čeprav je treba računati, da bo verjetno prišlo še do kakšne zahteve po naknadnem referendumu. Menim, da bi bilo za reševanje primera izbrisanih celo dobro, da v vlado pride opozicija ali vsaj njen del, saj bi bil v tem primeru problem laže rešljiv. Zavedati se namreč moramo, da ga bo treba prej ali slej rešiti in da bi, tudi če bi vsa zadeva prišla pred evropsko sodišče za človekove pravice, slednje verjetno odločilo podobno. Bi opoziciji vprimeru zahteve po zakonodajnem referendumu uspelo z zahtevo, da se sedanji sistemski zakon ne sprejme oziroma se ustrezno popravi? Kot je znano, je ena izmed zahtev, da se v njem natančno določi, kako bo v primeru sprejetja zakona z odškodninami. To je odvisno od tega, na kakšno stališče se bo postavilo ustavno sodišče. Opozoriti pa je treba, da je v t. i. odločbi o referendumu o džamiji to sodišče precej široko presojalo nagibe vlagateljev pobude za zbiranje podpisov in glede na te nagibe presojalo ustavno dopustnost referenduma. Tudi glede izbrisanih bi lahko ugotovilo, da je namen predlagateljev preprečiti zakonsko rešitev problema izbrisanih. No, pri vprašanju, kje in kako naj se gradi džamija v Ljubljani, so se ustavni sodniki postavili na stališče, da naknadni referendum ni mogoč, ker naj bi bil njegov namen preprečevanje graditve džamije in s tem onemogočanje ustavno zagotovljene pravice do svobodnega izražanja vere. Bi lahko v tem primeru ustavno sodišče ugotovilo nekaj podobnega, denimo, da bi se postavilo na stališče, da referendum ni dopusten, ker pomeni preprečevanje odločbe ustavnega sodišča? Tudi lahko. Bomo videli. Kot rečeno, vse bo odvisno od tega, na čigavo stališče se bo postavilo ustavno sodišče. Kar pa se tiče odločbe o džamiji, moram reči, da imam o njej pomisleke zlasti zato, ker se je ustavno sodišče v obrazložitvi postavilo na stališče, da je že samo iz mnenja o tem, kaj je z referendumom mislil predlagatelj, mogoče skleniti, da je vprašanje neustavno. Mislim, da bi moralo tu ustavno sodišče bolj kot to, da je ugibalo, kaj je nekdo z referendumom mislil, gledati na objektivne rezultate referenduma oziroma kakšen bi bil objektiven rezultat referenduma. V konkretnem primeru bi denimo to pomenilo, da džamije ne bi bilo mogo- niki pač ne živijo v nekih pravnih nebesih, neodvisno od svojih vrednostnih sistemov in orientacij . Tudi zato recimo ameriško vrhovno sodišče analizira svojo sestavo in jo skuša na podlagi tega čimbolj uravnotežiti, čeprav se včasih zgodi, da se celotna orientacija sodišča nagne bolj na eno ali na drugo stran. Bili Clinton je imel denimo to srečo, daje lahko na mesto sodnikov vrhovnega sodišča imenoval kar nekaj ustavnih, s čimer je spremenil celotno vrednostno orientacijo sodišča. Podobno se dogaja pri nas. Zna- Gotovo je razumno in higienično, potem ko je bila ena stranka na oblasti dvanajst let, da se oblast zamenja. i* ^ če postaviti na predlagani lokaciji, ne pa tudi, da džamije sploh nikjer ni mogoče graditi. Na slednje bi lahko upravičeno sklepali šele, če bi se zahteve po referendumu ponavljale za več lokacij. Menite, daje ustavno sodišče z zavrnitvijo zahteve 12.000 podpisnikov za referendum kršilo pravico do referenduma? Ne moremo ravno reči, da jo je kršilo, je pa vanjo poseglo in jo omejilo. Slednje pa ne pomeni, da takšna odločitev ni ustavna, saj ustavno sodišče konec koncev samo interpretira, kaj je ustavno. Dotakniva se zdaj samega ustavnega sodišča. Če izhajam iz vašega prejšnjega odgovora, pomeni, da je vse, kar odloči ustavno sodišče, ustavno, ker je to sodišče že samo po sebi presojevalec ustavnosti in zato ne more izdati protiustavne odločbe. To nekoliko spominja na tisto teološko misel, da iz boga ne more iziti nič nebožjega, ker je vse v njem božje. Kaj p« se zgodi, če se bog ali v našem primeru ustavno sodišče nekoliko preveč nagne na levo ali na desno oziroma - preprosto rečeno -podleže političnim pritiskom? Za sedanjo sestavo ustavnega sodišča namreč pravijo, naj bi bila precej pod vplivom Cirila Ribičiča. Moram reči, da sem imel na začetku tudi sam pomisleke, ali je pametno, da Ciril Ribičič, s katerim se sicer zelo dobro razumem, takoj, potem ko je končal svojo politično funkcijo, prevzame funkcijo ustavnega sodnika, vendar so potem ti pomisleki odpadli. Končno je on pravni strokovnjak in kot tak po mojem prepričanju dobro sodeluje pri sprejemanju pravno utemeljenih odločitev. Seveda pa se je treba vedno zavedati, da ima vsak ustavni sodnik svoje politično prepričanje in neko splošno svetovnonazorsko orientacijo, ki v odločitvah, ki jih izdaja ustavno sodišče, zagotovo kdaj pa kdaj prideta do izraza. Ustavni sod- no je, da v sedanji sestavi prevladuje bolj liberalna, pogojno rečeno levo orientirana vrednostna orientacija, vendar zaradi tega še ne moremo reči, da je ustavno sodišče pod vplivom ene ali druge politične stranke ali opcije. Zagotovo pa ni preveč dobro, če se ustavno sodišče preveč nagiba v eno ali drugo stran. Zagotovo ni. To je tudi ena redkih stvari, pri kateri se strinjam z Matevžem Krivicem, ko pravi, da bi ga bilo treba svetovnonazorsko uravnotežiti. Ima slovenski pravni red kakšno varovalko, če se izkaže, da so odločitve sodišča preveč naklonjene eni opciji? Slovenski pravni red posebne varovalke za to nima. Takšna varovalka je ideja delitve oblasti, v kateri ima vsak najvišji organ zadnjo in glavno besedo. Konec koncev lahko državni zbor, če presodi, da ustavno sodišče ni odločilo pravilno, sprejme ustavni zakon in s tem njegovo odločbo obide. Menite, da je takšen zakon v primeru t. i. izbrisanih še mogoče sprejeti? Je mogoče, vendar je veliko odvisno od tega, kakšna bo sestava prihodnje vlade. Kam odhajate na dopust (z dr. Pirnatom smo se pogovarjali konec julija, tik preden je odšel na dopust, op. A. K.)? Preteklo zimo sem imel prometno nesrečo, zato se bojim, da bom moral še kar nekaj časa hoditi po različnih zdraviliščih. Malo nameravam iti tudi na morje, vendar verjetno ne predaleč. Na Hrvaško? Ena od možnih opcij je, vendar še nisem povsem odločen. Ena od možnosti je tudi kakšna druga država v Sredozemlju, vendar pa je vse odvisno od tega, kaj mi bodo svetovali zdravniki. Prijeten dopust, kjer koli že boste. Hvala. Aleš Kocjan Demokracija • Četrtek, 5. avgusta 2004 popkultura ki se je je udeležila množica domačinov in upraviteljev sosednjih občin, tudi iz livških vasi, ki so svoj čas spadale pod Beneško republiko. Iz Slovenije sta se od vidnejših predstavnikov obreda udeležila Lojze Peterle, poslanec v evropskem parlamentu, in Zdravko Likar, načelnik UE Tolmin. Spomin na staro samoupravo In kaj predstavlja Velika sosiednja oz. "Velik aregno Nadiških dolin", se skih kmetov v času, ko so bili drugod slovenski kot tudi kmetje drugih narodnosti v veliki meri tlačani. Pomeni avtonomijo, prostost in v današnjem času zahtevo po demokraciji, kakršne ti rojaki vtakšni meri politično nimajo niti danes, saj Italija zavlačuje z uresničevanjem varstvenega zakona. To pa pomeni, da se nadaljuje prikrita asimilacija. Svoje ljudi in oblastnike v Italiji želijo spomniti, da so imeli kot Slovenci v tistih časih v javni rabi slovenščino, s ših vaseh in zaselkih, so bile t. i. sosied-nje vaških gospodarjev. Te je vodil vaški župan. Višja stopnja so bile t. i. velike sosiednje, ki so združevale "dekane" Landarske in Mirenske doline. Najvišji organ pa je bila velika sosiednja vseh dolin. Ta se je sešla enkrat letno v središču Nadiških dolin v Spetru Slove-nov pri cerkvi, kjer je tekla razprava o skupnih problemih celotne Benečije. Letos se je obred začel v špetrski župnijski cerkvi s pesmijo Ivana Trin- Med pozdravi so zapeli še vrsto tradicionalnih nabožnih pesmi in tudi za tiste, ki so prišli iz drugih krajevne bilo pretresljivo slišati stare pesmi, ki so jih njihovi predniki peli po cerkvah, od koder je potem žal Italija pregnala slovensko molitev in pesem. Naj jih naštejem le nekaj: Lej, nebesa so se odparla, V sakramentu in povsod na Slovenskem znani Marija skoz življenje, Usmiljeni Jezus, Pred Bogom pokleknimo! in še Na kolena dol pa- Beneški Slovenci do prihoda Italije niso poznali tlačanstva. V Beneški Sloveniji so na dan "sv. Škurinca" organizirali pomembno etnološko in kulturno prireditev Veliko sosiednjo, kot še danes imenujejo nekdanji volilni obred samouprave Beneških Slovencev pod Beneško republiko in oglejskim patriarhom. Z obeh strani meje se ga je udeležilo skoraj dva tisoč ljudi. V organizaciji slovenskih kulturnih društev so tudi sredi letošnjega poletja v Spetru Slovenov in tamkajšnji srednjeveški cerkvi na dan "sv. Škurinca" pripravili t. i. Veliko sosiednjo, je vprašal izvoljeni Daniel Bucovaz (be- katero so uresničevali svojo samoupra- ri: Danjel Bukovac) in razložil, da po- vo na vseh upravnih ravneh, tudi v meni najprej zgodovinski spomin, slo- sodstvu in pri volitvah. Torej to ni bilo vensko istovetnost in ponos na veliko le kakšno posvetovanje pod lipo. Naj- redkost tukajšnjih svobodnih sloven- nižja stopnja, organizirana po manj-© ka Beneška družina, ki je nekakšna ne- dimol, Sveti Peter, Tebi Marija ... formalna himna rojakov v teh krajih: Na ta dan so prvič zapeli tudi pe- "Mi smo beneška družina, /vsiem ve- sem svojega rojaka Nina Špehonje, ki selje pojemo./Buog naj živi vse Slo- jo je zložil prav za to priložnost: "Naj venje/ in naj da nam vsiem dobro." živi naša Benečija! Ohrani Bog vse Be- © Demokracija • 32/2004 kultura nečane, daj jim živeti u miru, jubit se ko bratri, se pomagat u useih prtriebah. Damj, Buog, tuoj mir, buozim judem, ki so dobre voje. Naj živi naša Benečija!" Potem so odšli v sprevodu po starih poteh do cerkve sv. Skurinca, kjer so "možje an žene" izvolili nove "velike dekane landarske an mirenske banke an velikega dekana Nediških dolin". Stara tradicija Volitve so potekale po stari navadi: vsak od volivcev je "upičil" svojo posebno "voliuno palco" z okrašeno kljuko na vrhu, simbolom oblasti, blizu palice določenega kandidata. Tako je bil za "dekana" izvoljen tisti, ki je imel ob svoji največ volilnih palic. Letos je ta velika moralna čast za "landarsko banko" pripadla sovo-denjskemu županu Lorenzu Cemoi (Cernoji). Iz "mirenske banke' pa je bil izvoljen dreški župan Tarcisio Do-nati. Za veliko sosiednjo oz. za velikega dekana Nadiških dolin pa je prisegel odbornik "garmiškega komuna" (garmiške občine) Daniel Bucovaz. Odprl je "starinske mašne bukva, napisana v glagilici, stari slovanjski pisavi". Te hranijo v špetrskem župnijskem arhivu. Kot "priča" je bil navzoč špetrski "famošter" in dekan msgr. Marino Qualizza, tudi urednik dvojezičnega katoliškega lista. Veliki dekan je potem pred vsemi ponovil svoje obveze in naloge, ki jih je prevzel za tekoče leto. Na koncu je še rekel: "Rad bi teu, de naše stare navade bi se ne zgubile in de naš slovenski jezik bi ratu buj močan." Na kulturnem področju je posebej poudaril dve odmevni pobudi, ki postajata tradicija: natečaj špetrske občine Naš domači jezik in pobudo podbeneške občine Kal v poeziji. "Vse bolj pa postaja aktualna naloga odprtja okna v slovenski svet širše od že dokaj ozaveščenih Nadiških dolin. Landarsko jamo, edinstven naravni in sakralni spomenik, kjer je kapelico in oltar uredil Jernej iz Loke, je treba obuditi v slovenski zavesti tukajšnjih ljudi in tistih v Sloveniji..." Kot tretjo stvar je priporočil varstvo naravne in kulturne dediščine Nadiških dolin. Matajur, sveta gora Beneških Slovencev, je neprestano ogrožena s postavitvijo raznih radarjev v komercialne namene ali zato, ker jo želi nekdo razvrednotiti. Bogat program Velike sosiednje 2004 se je iztekel s predstavo Beneškega gledališča, ki je uprizorilo predstavo Cikulini iz Kravarja po dokumentih iz Cedajskega kapitlja. Letošnja novost praznovanja je bila klasična tržnica, na kateri so domači obrtniki, umetniki in kmetje pokazali, kaj znajo. Bukovac je pohvalil to idejo in izrazil upanje, da bo tega še več, saj se bodo ljudje teh dolin le s pridnostjo in podjetnostjo rešili iz vsestranske krize, v katero so bili potisnjeni Miran Mihelič Sixpack V Mali galeriji je na ogled kratek, a natančen prerez slovenskih arhitekturnih birojev, ki so v zadnjih letih pritegnili precej medijske pozornosti, tako lokalne kot mednarodne. Imenuje se Sixpack. Sixpack - sodobna slovenska arhitektura je naslov razstave, ki predstavlja šest mladih slovenskih arhitekturnih praks. Razstava je bila doslej postavljena že v Genovi, Rimu, Firencah, Londonu in Dublin u, po ljubljanski "postaji" pa bo potovala še v Buenos Aires, Peking, Rotterdam in Texas. Razstavo Sixpack si bo v Mali galeriji mogoče ogledati do 22. avgusta. 0 ustvarjalcih Sixpack so: Bevk Perovič arhitekti (Matija Bevk, Vasa Perovič), Dekle-va Gregorič arhitekti (Aljoša Dekleva, Tina Gregorič), Elastik (Mika Ci-molini, Igor Kebel), Maechtig Vrhunc arhitekti (Tomaž Maechtig, Urša Vrhunc), Ofis architects (Rok Oman, Špela Videčnik) in Sadar Vuga arhitekti (Jurij Sadar in Boštjan Vuga). Vsi si delijo mednarodno izkušnjo, saj so pred ustanovitvijo birojev v Sloveniji svoje znanje dopolnjevali v različnih pomembnih arhitekturnih okoljih - Architectural Association v Londonu, Berlage Institute v Rotterdamu in UCLA v Los Angelesu. Barbara Kavtičnik na kratko Razstava o Karajanu v Salzburgu Ob 15. obletnici smrti Herberta von Karajana (1908-1989) Muzej moderne umetnosti v Salzburgu prikazuje razstavo o življenju in delu tega glasbenika. Težišče postavitve z naslovom Herbert von Kara-jan-njegovo življenje v dokumentih in JgjgS^ t VH fotografiji bo zasebna stran uspešnega K^1® ^Lm^v in priljubljenega dirigenta. Razstava, ki ^^^H * je na ogled od 25. julija do 29. avgusta, je nastala v sodelovanju s centrom Herbert von Karajan na Dunaju, ki hrani dirigentovo dediščino. Karajan se je rodil 5. aprila 1908 v Salzburgu kot sin zdravnika. Spektakularna kariera ga je vodila od Ulma prek Aachna do Berlina. Po vojni so mu zaradi članstva v nacionalsocialis-tični stranki prepovedali delovati v Nemčiji, zato je leta 1947 odšel v dunajsko Državno opero, katere direktor je bil med letoma 1957 in 1964. Od leta 1955 je kot vodja Berlinskih filharmonikov spet deloval v Nemčiji. Kot glasbeni direktor in član direktorija je do leta 1988 zaznamoval podobo salzburškega festivala. Umrl je 16. julija 1989 v Salzburgu. Demokracija • Četrtek. 5. avgusta 2004 © http://radio.ognjisce.si & •o 1 0 let Radia Ognjišče * Majhni, a opazni. Radio Ognjišče. Že 10 let. P.S. Vroča številka za majčke: 01/512-11-26 kultura_____ _____ V že obnovljenem delu knjižnice poteka izposoja knjig v prostem pristopu. l\la Ravnah na Koroškem so v lanskem letu slovesno odprli prvi obnovljeni del koroške osrednje Knjižnice dr. Franca Sušnika, ki ima prostore na ravenskem gradu. Sledila je obnova (ki še vedno poteka) okoli 500 let starega osrednjega, najlepšega dela poslopja, ki bo predvidoma končana sredi septembra. Celoten projekt obnove osred- več kot 250.000 enotami. Gre za več kot 250.000 enotami. V že ob- no službo. V pritličju stavbe bo- nje koroške knjižnice, ki na raven- odlično knjižnico s tradicijo, novljenem delu knjižnice poteka do obnovili tudi grajsko kapelo, skem gradu domuje od ustanovit- Vrednost obnove v drugi fazi izposoja knjig v prostem pristo- v katero bodo po besedah raven- ve knjižnice leta 1949, bo veljal znaša 280 milijonov tolarjev, po- pu, v prostorih, ki jih sedaj ob- skega župana Maksimiljana Več- skupaj okoli 930 milijonov tolar- leg tega pa je potrebnih še deset navijajo, pa sta predvideni dve či- ka postavili obnovljen lapidarij jev. Naložba predstavlja velik za- milijonov tolarjev za opremo, talnici in domoznanski oddelek, ostankov rimskega kopališča, ki logaj za ravensko občino, ki bo za- Dela za zdaj potekajo po načrtih, posebne zbirke, prireditvena so jih našli v reki Meži v Dobji njo namenila 390 milijonov, po- spremeni pa jih lahko le more- dvorana in razstavišče s kavarno vasi. Takšen objekt je na Koroš- leg tega je 400 milijonov tolarjev bitno zgodovinsko odkritje v ok- ter prostori za upravo in tehnič- kem nadvse dobrodošel. Mednarodna jazz glasbena in plesna akademija V Mariboru bo od 11. do 21. avgusta pod vodstvom Reggieja Workmana in Maj e Milenovič Workman delovala Mednarodna jazz glasbena in plesna akademija, ki jo organizira izobraževalni zavod Academica iz Maribora. V glasbenem laboratoriju si bodo letos prizadevali vzpostaviti most med džezom v Evropi in ZDA, tematsko pa bo izobraževanje na akademiji usmerjeno v glasbo iz repertoarja Arta Blakeyja and The Jazz Messengers ter glasbo Erica Dolphyja. V plesnem laboratoriju se bodo osredotočili na gib v odnosu do slikarstva, glasbe in digitalne kamere, pozornost pa nameravajo posvetiti tudi improvizaciji z glasbeniki na tolkalih in rapu. V okviru glasbenega in plesnega laboratorija bodo slušatelji akademije igrali na posameznih instrumentih, prisluhnili bodo predavanjem o glasbi in plesu, prav tako pa bodo posamično in skupinsko javno nastopali pod vodstvom svojih mentorjev ali z njimi. Mentor za kontrabas bo Reggie Workman, za saksofon Billy Harper, za trobento in pozavno Jimmy Owens, za kitaro Igor Bezget, za bobne Doug Hammond, za tolkala Kevin Jones, za klavir Yayoi Ikawa, za petje Kevin Burke in za ples Maja Milinovič Workman, Tom McKie, Patricia Zaretti in Vlasta Veselko. prispevalo ministrstvo za kulturo, viru posega v zunanjo ureditev dobrih 76 milijonov ministrstvo za poslopja, ki ga bo nadziral zavod gospodarstvo, 42 milijonov tolar- za spomeniško varstvo, jev pa so namenile občine Preva-lje, Mežica in Črna na Koroškem. Koroška osrednja knjižnica Koroška osrednja knjižnica spada med deset največjih slo- spada med deset največjih slovenskih knjižnic in razpolaga z venskih knjižnic in razpolaga z © Demokracija • 32/2004 recenzije Štiri drame Cankarjeva založba Matjaž Zupančič se je v zadnjem desetletju uveljavil kot eden najizrazitejših slovenskih dramatikov. V knjigo, Id nadaljuje tradicijo objavljanja vrhunskih domačih dramskih besedil pri Cankarjevi založbi, je združil štiri igrana in nagrajevana besedila: črno komedijo Goli pianist ali Mala nočna muzika, drami Hodnik in Igra s paritev absurdno komedijo Bolje tič v roki kot tat na strehi. Zupančičeva besedila so dramaturško še bolj na- ga in celo terciarnega diskurza o umetnosti, glasbi oziroma literaturi. Od gledalca, poslušalca ozirom bralca terja več: estetsko-etično senzibilnost, neposredno odzivnost, odgovornost v razmerju do umetniškega dela, ki je do njega hkrati in tudi edina odgovorna. Zvenčanje verig Založba Litera Gre za izbor esejev in drugih spisov Vena Taufetja, ki zaokrožujejo njegovo dokaj zgovorno osebno in pesniško zgodbo iz druge polovice 20. stoletja, zarisano na široki freski slovenske kulturne, politične, predvsem pa literar-no-duhovne zgodovine. Gradivo je razdeljeno na štiri tematske sklope. V prvem delu so zbrani eseji s pesniško, avtobiografsko, literarno-filozofsko, meditativno in literarno, avtopoetsko tematiko. Spisi v drugem delu govo- tančna, kot lahko od režiserja z obilno odrsko kilometrino pričakujemo, bogati jih občutek za živ in razslojen jezik in še zlasti nagnjenost k črnemu humorju, ki naredi absurdne in brezizhodne situacije, vkaterih se znajdejo dramski liki, zanje znosne, za bralca pa privlačne tudi brez odrskega blišča. George Steiner Založba Literatura George Steiner (1929) je eden izmed najboljših sodobnih poznavalcev evropske literature. Naredil je bleščečo univerzitetno kariero (Oxsford, Cam-bridge, Ženeva). Obravnaval je številne pisce od Homerja do Kafke in napisal knjige o Antigonah, o smrti tragedije, o Tolstoju in Dostojevskem ter o Heideggru. Vknjigi Resnične prisot-nosO (izšlajev zbirki Labirinti), sestavljeni iz treh esejev, ga najprej spoznamo kot kritika kulture, umetnostnega oziroma literarnega obrata, ki proizvaja neznanske količine sekundarne- rijo o družbenopolitičnem angažmaju slovenskega intelektualca pisatelja v zadnjih štirih desetletjih. V tretjem delu se refleksijam o sodobni, zlasti slovenski družbi pridružujejo teme o srednjeevropskem prizadevanju za demokracijo in kulturno specifiko, četrti del pa prinaša intervjuje, urejene kronološko odleta 1957 do leta 2001. Franšiškova pot in sanje Brat Frančišek Knjiga Frančišek - pot in sanje je prevod dela ameriškega avtorja Mur-raya Bodoja. Že hiter sprehod po kazalu nam pove, da temeljni namen te zbirke razmišljanj ni podati življenjepisa asiškega ubožca. Avtor je vknjigi zbral svoje meditacije, ki so nastale ob premišljevanju Frančiškove duhovne poti. Umetnik je zaslutil, da se le-ta razteza med dvema skrajnostma, ki druga drugi dajeta zagon in smisel: pot in sanje. Zgodba se začne in konča s Frančiškovo smrtjo. Vmes so spomini, zato so dogodki podani po izsekih in brez pripovedne rdeče niti. Vez je sam Frančišek. V tuji literaturi in v zadnjem času tudi v Sloveniji - največ zaslug za to ima br. Miran Spelič, ki vodi založbo Brat Frančišek in to je že sedma knjiga v zbirki Frančišek med nami - je čedalje več knjig, ki osvetljujejo življenje tega preprostega svetnika. Čeprav nas od njegovega časa loči osem stoletij, njegov koreniti odgovor na ljubezen Križanega še danes nagovarja sodobnega človeka. Geografija 6 Založba Mladinska knjiga Novi učbenik za pouk geografije v šestem razredu osnovne šole, napisal ga je Igor Bahar, je zasnovan na didaktičnem in metodičnem konceptu, ld je bil med učitelji geografije dobro sprejet in uporaben: posamezne teme so obravnavane na dveh odprtih straneh, pred vsakim poglavjem so motivacijske strani na dveh straneh, učbenik in delovni zvezek sta povezana, berljivost besedila je primerna starostni razvojni stopnji učenca, gradivo dopolnjujejo ključne besede, rubrika Ali veš, slovarček pojmov itd. Umetnost potovanja Založba Vale-Novak V Umetnosti potovanja Alain de Botton vzame pod drobnogled zadovoljstva in tegobe, povezane s potova- njem. Med drugim se ukvarja z letališči, eksotičnimi preprogami, počitniškimi romancami in hotelskimi mi-nibari. Z značilnim občutkom za humor razkriva skrite motive za naša potovanja v širni svet. Družbo mu delajo slavni pisatelji, pesniki, slikarji in misleci, ki so jih navdihovali najrazličnejši načini potovanja (Flaubert, Baudela-ire, Wordsworth, Hopper, Van Gogh, Ruskin...), vsak s kakim koristnim namigom. V nasprotju z običajnimi turističnimi vodniki, ki nam zapovedujejo, kaj je vredno ogleda, nas de Bottonova knjiga nauči na potovanjih odpreti oči in srce ter popotovanje ponotranjiti. Bled - 1000 let Občina Bled Pisali smo že o obsežnem blejskem zborniku Bled -1000let, ld ga je zelo uspešno uredil Jože Dežman, za Občino Bled pa založila založba Didakta iz Radovljice. Ob tem obsežnem zborniku so izdali tudi nekoliko krajšo izdajo, ki pa še vedno obsega 240 strani, njen poudarek pa je predvsem na fotografijah in na skrajšanih različicah besedil Urednik je v tej krajši različici snov IISEB i^HiF - v.m W ¿T' i v«, imM* ■ .__i inuu ieL_ ■ ur pTSfjV^v^ffljPl Bn razdelil v šest poglavij: Narava -podoba raja, Poselitev, Preživetje, Spomeniki in spomin, Ljudje in Bled in slovensko osamosvajanje. Značilnost zbornika je njegova raznolikost, saj gre za bogat mozaik različnih raziskovalnih pristopov in različnih pripovednih načinov. Bled ima izredno bogato zgodovino, od arheološke prazgodovine do današnjih dni. Ponaša se lahko z enim najlepših naravnih okolij v že tako naravno bogati in lepi Sloveniji. I. Z. Demokracija • Četrtek, 5. avgusta 2004 © 1 D. del Spirala sovražnosti Dne 5. X. smo nadaljevali pot z novim vodnikom Cičkom /Franc Plankar/, po katerem smo zvedeli naslednje: vas Bukovica ima 5 oboroženih belogardistov, njihov organizator je Hruševar, v vasi Račje je 6 oboroženih b. g., v Sagajištu so 3, njihov organizator je Hauptman (po domače Prebivov); za število v Dolenji vasi nismo zvedeli nič določenega, verjetno jih bo več. Organizator tega okoliša je Span ali Groznik. V vasi Otočji vrh sta 2 obo-roženca, vodja je Dremljev, ki je tudi zbiral podpise za belo gardo. Pri njegovi hiši so prej dobivali partizani znatno podporo. Martinov z Vrha /Anton Fajdiga z Vrha pri So-bračah/ je organizator b. g. v vasi Podgaber. Navedeni je bil prej pri partizanih. Domači sin gostilničarja v Kopačiji /gostilna na Primskovem/ je vnet organizator bele garde. Vas Zagorica je v splošnem belogardis-tična. /.../ Grič nad Trebnjim in vse bližnje vasi nimajo oborožene bele garde. Vaščani so v splošnem za partizane in OF. Trebanjski vrh, Grmada, Pungert in Jurdanska vas so tudi brez oborožene bele garde /.../. Prosti čas smo izkoristili ter smo napisali za ZDO /Zapadnodolenjski odred/ dve okrožnici. V eni smo napisali v obliki poziva na ljudstvo 'Kaj je bela garda'. /.../ smo prišli v stik s terenskima delavcema tov. Martinom z Dol. in Matevžem. Od njiju smo zvedeli, da so vasi: Polje, Meniška vas, Toplice, Poljane, Rigelj, Srobot-nik, Nova Gora, Crmošnjice in Srednja vas brez oborožene bele garde, pač pa prihajajo od časa do časa v posamezne vasi belogardistične patrulje od 15 do 200 mož. /.../ Poročila polna neresnic Zanimivo je, da so belogardisti aretirali našega človeka po imenu kralja Petra. Med ljudstvo prihajajo z geslom, da jih hočejo obvarovati nasilja pred partizani. Pravijo tudi, da se borijo za svobodo slovenskega naroda in zato hočejo najprej premagati in uničiti partizane, nato pa bodo zapodili še Italijane. Med njimi se pojavljajo kar tri struje, kar seveda sklepamo po njihovih izjavah. Ena struja pravi, da se bori za Jugoslavijo, druga za srednjeevropsko katoliško 'papeško' državo, tretja pa odkrito sodeluje z Italijani in hoče imeti Slovenijo priključeno Italiji." Zadnji primer spadavčisto komunistično propagandno laz. zaupnik CK KPS, pisal CK KPS o partizanskih napadih na enote pro-tirevolucije v Bizoviku, Dobrunjah in Polju: "Akcija se je izvršila v noči od 21. na 22. t. m. /oktober/, in sicer istočasno v Bizoviku, Dobrunjah in Polju. Povsod, razen v Bizoviku, se je ponesrečila. In sicer v Polju so hoteli napasti 'prosvetni dom', kjer je sedež bega. V njem je bilo zaprtih tudi okoli 50 ljudi, ld so jih prejšnje dni nalovili belogardisti po vaseh poljske občine /podatek je bil skoraj v celoti neresničen, op. I. Z./. Preden pa je prišlo do napada, je naša zaseda prijela človeka, ki pa je začel kričati, tako da se je začelo naenkrat streljanje iz vseh hiš, ki so okoli prosvetnega doma. Človek, ld so ga prijeli, je hotel zbežati, a je bil ubit. Bilje pa aktiven belogardist, bivši predsednik 'zc- 22. oktobra 1942 so o položaju na Dolenjskem napisali poročilo namestnika komandanta in pomočnika politkomisarja partizanskega glavnega poveljstva: "Dne 3. X. smo zvedeli, da v vaseh Blečevo /Blečni Vrh pri Višnji Gori/, Zg. in Dol. Brezovo in Les-kovec ni oborožene bele garde. /.../ Od imenovanih terenskih delavcev smo zvedeli, da v vaseh Metnaj, Št. Vid in Stična ni organizirane bele garde, razen seveda v samostanu v Stični. V Stični je organizator bele garde ekonom Placit, opat pa se zadržuje nevtralno. V te vasi prihajajo belogardistične patrulje iz Prim-skovega in Zagorice, Bukovice in Temenice. Njih številčnost je različna, včasih tudi do 60 mož. "Po podatkih s terena se formira bela garda tudi v Žužemberku, med njimi je baje tudi mnogo naših ljudi. Med organizatorji bele garde so: kanonik /Franci/ Kek iz Novega mesta, duhovnik /Jakob/ Mavec /kaplan v Dolenjskih Toplicah/ in /Karel/ Wolbank /kaplan v Šmihelu pri Novem mestu/. Po izjavi komandanta C/ankarjeve/ brigade so kordunaši ubili Wolbanka /to ni bilo res, op. I. Z./. Jenko Jože je organizator v Stični, ing. Vrhnjak pa se vozi z Italijani. Poleg teh dveh je še v Straži med vodji Vili Kulovec. V splošnem se računa, da je v okolici Novega mesta okoli 500 belogardistov, med katerimi je le 35% borcev, ostali pa so le za število." Iz teh nekaj daljših navedkov se lepo vidi, koliko pozornosti je partizansko glavno poveljstvo posvečalo organiziranju protirevolucije. Naj ob tem poudarimo še to, da so vse te "ugotovitve" imen organizatorjev protirevolucije samodejno pomenile že tudi smrtno "obsodbo". K tej ugotovitvi naj dodamo, da je v citiranih odlomkih veliko napačnih podatkov. Branil se je s sekiro 24. oktobra 1942 je Jože Moškrič, © Demokracija • 32/2004 revolucija lenih' v vevški papirnici Govše! (Sigurnega potrdila za to še ni, ker belogardisti tajijo /gre za Avgusta Govšeta, ki je poskus umora preživel/.) Ko so naši videli, da so odkriti, so se umaknili. Imamo enega ranjenca in dva pogrešana, ki pa se bosta bržkone še javila. V Dobrunjah so nameravali napasti nihov glavni stan in po domovih poloviti tiste, ki bi bili doma. Tudi tukaj so bili prekmalu odkriti. Iz prvega nadstropja in podstrehe, kjer so bili zabarikadirani, so streljali in metali bombe, tako da se ni moglo približati. Domove pa so našli prazne, razen enega, kjer se je aktiven belogardist, kovač Rožnik Anton branil s sekiro in bil ubit na mestu. Rekvirirali pa so živino, žito in obleko. Zažgali so tudi farovž pri Sv. Urhu, (ki je podružnica in nima duhovnika), kjer so se nameravali vgnezditi belogardisti. Se najbolje je stvar uspela v Bizoviku. Tu se je posrečilo zažgati glavni stan bega. Ljudje govorijo o 20 do 40 mrtvih, oziroma zgorelih. Moralo jih je biti precej, ker so bržkone imeli neko konferenco. Luksuzni avto, s katerim se vozijo komandanti, ki po navadi spe v Ljubljani, je bil še tu, da jih odpelje, zato je zelo veijetno, da so bili tudi ti navzoči in so poginili. Bega pa so takoj zjutraj razširili vest, da so bili ubiti štirje in odpeljana ena ženska. Ta ženska je bila kurir-ka bega in je streljala iz hiše na naše." Uničujoče posledice Iz poročila, ki je nastalo v zgodnji fazi razvoja protirevolucije, je jasno razvidna - kar je ključno - partizanska pobuda. Poročilo opisuje dogajanje, ki je imelo prav uničujoče posledice za nadaljnji potek dogodkov. Gre za opis tipične morilsko-ropar-ske akcije partizanov. Moškrič je svojim nadrejenim v CK KPS poročal celo takšne "podrobnosti", kot je bil brezobziren umor moža, ki se je pred napadalci moral braniti celo s sekiro, ropanje živine, žita in oblek, požig župnišča pri Sv. Urhu, čeprav za nič od tega ni bilo nobenega razloga. Ta del nastajanja spirale sovražnosti, poleg seveda vseh drugih pred tem dogodkom, je ključen za razumevanje kasnejših dogodkov oziroma protireakcij. Govori na primer tudi o tem, kdo je povzročil "Urha". Ob tem naj mimogrede povem, da so pisca tega poročila in enega glavnih krivcev za opisano početje vaški stražarji ujeli v lipoglavskih hribih in ga 23. februarja. 1943 na Polici usmrtili. Komunisti so za "podobne" primere usmrtitev svojih nasprotnikov ves čas navajali, da so jih zaradi "pro-tinarodnega delovanja obsodili na smrt". Ali to, da se je do nedavnega po Moškriču imenovala ena največjih ljubljanskih tiskarn, komu kaj pove?! Če ne bi nedavno propadla, bi se tako imenovala še naprej. Rekvirirali in zažgali Istega dne, 24. oktobra, je partizanskemu glavnemu poveljstvu poslal poročilo o napadu na protire-volucionarje v Polju in Bizoviku štab Tomšičeve brigade (podpisala sta ga Niko Šilih in Janez Hlebš): "Akcijo, za katero smo dobili nalog, naj jo izvršimo, smo izvedli 22. okt. zjutraj. Načrt smo predhodno napravili skupno s terenskimi delavci, ki so bili obenem tudi vodniki in sicer tako, da I. bat. prekorači Ljubljanico s 1. četo in likvidira belogar-distično posadko v Polju. Z ostalimi četami pa drži zasede proti italijanskim posadkam. II. bat. da likvidira 2 belogardistični postojanki v Bizoviku in III. bat., da likvidira belogar-distično postojanko v Dobrunjah in izvrši aretacije in rekvizicije. Akcija pa je potekala tako: Priče-tek je bil ob enih. Ko je četa I. bat. poslala zasedo proti šoli, je ujela komandanta vaške straže /Avgusta Govšeta/ in ga po nalogu tov. Štefana (komandanta bataljona Gubčeve brig., ki je na bolovanju) /gre za Egi-dija Severja, ki so ga podobno kot že prej Moškriča 8. aprila 1943 na območju Podlipoglava ujeli vaški stražarji in "kaznovali" s smrtjo, op. I. Z./ pripeljala v bližino prosvetnega doma, kjer je že bila četa. Pri zaslišanju je aretiranec začel vpiti, nakar seje pričelo steljanje iz prosv. doma in ostalih hiš, nato se je četa na komando tov. Štefana umaknila z brisanega prostora, na katerem je bila. V trenutku, ko je aretiranec alarmiral ostale, je odskočil in pobegnil, pri tem pa je dobil nekaj udarcev po glavi, zaradi katerih je baje kmalu nato umrl /ni umrl/. Četa se ni ponovno približala, ker je že pri prvem pokanju imela enega mrtvega in tri ranjene. Drugi bat. je ob dogovorjenem času napadel obe postojanki. Sicer so bih belogardisti opozorjeni zaradi strela stražarja, vendar so se naši posamezniki priplazili in zažgali z molotovkami hišo. V hiši so bili v tem trenutku tudi oče, mati in sestra komandirja Nebošmeja, katere so belogardisti poslal po napadu ven in so naši ubili očeta, ker ga niso poznali. Sestra in mati pa sta dvignili roke in je bila sestra ranjena, mati pa je ušla. Ko se je hiša razgorela, so se Partizani Tomšičeve in Cankarjeve brigade so ponoči 19. februarja 1943 opus-tošili samostan v Pleterjah, ker naj bi jih motili tam nastanjeni vaški stražarji. To je bil v tistem času le eden od členov v neskončni verigi njihovega uničevanja ljudi, premoženja in kulturne dediščine. slišali razni obupni klici in nekateri so poskušali gasiti, vendar so vsi padli pod našimi mitraljezi, ki so obvladovali celo hišo. Mati komandirja je povedala, da je bilo v hiši okoli 40 mož in izgleda tudi voditelji, ker je bil pred hišo eleganten avto in se niso odpeljali prenočevat v Ljubljano. Stavba je pogorela do tal. Pri drugi postojanki napad ni uspel, ker je bila enonadstropna hiša in je imela spuščene rolete, tako se z bombami ni dalo delati, pač pa so pre-mitraljirali vsa okna. Pri preiskavi neke hiše so našli eno puško in aretirali kurirko ter jo v taboru likvidirali. V Dobrunjah III. bat. ni uspelo likvidirati postojanke, ker je ta na popolnoma brisanem prostoru, belogardisti pa so spali na podstrešju in hiše niso mogli zavzeti. Aretacija Lenarta /lakoba Jesiha, po domače Lenarta, cerkvenega ključarja v Dobrunjah/ se ni mogla izvesti, ker ga ni bilo doma, pač pa smo pri njem rekvirirali. Belogardista Rožnika Toneta smo našli doma in ga likvidirali. Ker smo izvedeli, da se namerava pri Sv. Urhu nad Dobrunjami naseliti večje število belogadistov, smo tudi tam rekvirirali in nato zažgali, ker je bila prava trdnjava." Mitizirana propaganda Tudi to poročilo je zelo nazorno. Iz njega se jasno vidi, kdo so bili, kako so razmišljali in kaj so počeli partizani. Tisti, ki partizane idealizira kot nekakšne narodnoosvobodilne borce, ne pozna resnice. "Gora" partizanske literature je nabita s tovrstnimi besedili. Danes pa o partizanih poslušamo mitizirano propagando, ki ne zdrži temeljnega soočenja z dejstvi. Med drugim citirano poročilo opozarja na vlogo "terenskih delavcev" (terencev) in na plenjenje, požiganje in ubijanje, ne da bi za takšno početje obstajali kakršni koli razlogi. Ponazarja pa seveda tudi izvajanje komunistične revolucije s pomočjo partizanske ("narodnoosvobodilne") vojske. Opisani napad partizanov na začetke protirevolucije v bližini Ljubljane je v številnih svojih pismih in navodilih zahteval in povzročil Edvard Kardelj. Nadaljevanje prihodn jič Ivo Zajdela Demokracija • Četrtek, 5. avgusta 2004 zgodovina - smilit™-P,,- ..... - -i. LJUBLJANSKO BARJE Podoba koliščarskega naselja na barjanskem jezeru, kakor si ga je zamislil slikar A. Gross leta 1893 (podtfbo hrani Naravoslovni muzej na Dunaju). i * * ti"--- ■ ^ 3«%, " V« j A T 1 ' -r m Arheologi so aprila 2002 iz barjanske ilovice pri Verdu potegnili staro leseno kolo in njemu pripadajočo os. Analiza je ugotovila, da je kolo staro več kot 5.000 let in da gre verjetno za najstarejše v Evropi najdeno kolo sploh. Že dalj časa potapljači iz Ljubljanice pobirajo poleg kovinskih tudi kamnita orodja. Tudi izkopavanja na najdišču Hočevarica so dala izvrstne izsledke. Življenje koliščarjev tako postaja čedalje bolj znano. V arheološki monografiji Hočevarica. Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju, kot osmo knjigo v zbirki Opera InstitutiArchaeologici Sloveniae sta jo izdala in založila In- rJ štitut za arheologijo ZRC SAZU in Založba ZRC, so predstavljene najdbe in najdišča v osrednji Sloveniji ter sosednjih pokrajinah, ki se uvrščajo v novo določeni horizont keramike z brazdastim vrezom. Časovno to pomeni 2. četrtino 4. tisočletja pr. Kr. ali okoli 5600 let pred nami. Jedro te obsežne strokovne knjige predstavljajo izsledki arheološkega izkopavanja na lokaciji Hočevarica (ime potoka, ki se pri Verdu izliva v Ljubljanico), ki jih je v sondi, veliki osem kvadratnih metrov, leta 1998 izvedel Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Predstavljene so neke-ramične in keramične najdbe, paleo-botanične raziskave, analize kamnitih ogrličnih obročkov, bakrenih predmetov, človeških zob, kostnih ostankov sesalcev, rib in ptičev. Posebej je treba izpostaviti kamnite ogrlične obročke, ki so narejeni iz metamorfne 119 rJ Mm kamnine, ki se najbliže Barju nahaja v severnih Karavankah in na Pohorju, ter skatovo kost, ki je do koliščarjev na Ljubljanskem barju prišla najverjetneje iz Jadranskega morja. Obsežna raziskava V knjigi je prikazana tipologija keramike. Na podlagi primerjalne analize, dendrokrono-loških raziskav in z absolutnim datiranjem je poselitev Hočeva-rice relativno in absolutno kronološko datirana. Govorimo o najzgodnejšem razcvetu metalurgije v jugovzhodnih Alpah. Interdisciplinarno študijo o Hočevarici je uredil dr. Anton Velušček, v raziskavah pa je sodelovalo 16 strokovnjakov z različnih področij iz Slovenije in tujine. Za nazornejši prikaz kompleksnosti raziskave o arheološ- kem najdišču Hočevarica je najbolje, če navedemo raziskane teme in njihove avtorje. Uvodoma je Anton Velušček podal podatkovno bogat geografski oris osrednje Slovenije s uredil /sditsil anion «umik © Demokracija • 32/2004 zgodovina podatki o neolitsko-eneolitskih arheoloških najdiščih. S tem je najdbe s Hočevarice postavil v prostor in čas in omogočil primerjavo s sorodnimi najdbami od drugod. Isti avtor je opisal tudi terenske raziskave na Hočevarici, stratigrafijo in najdbe. Paleobotanične raziskave na kolišču Hočevarica je opravila Marjeta Jeraj. Material ogrličnega obročka s Hočevarice sta opredelila Dra-gomir Skaberne in Ana Mladeno-vič. Eneolitske metalurške najdbe je z metodo PIXE preiskal Žiga Smit. Zoran Milič je opravil analizo sestave dveh sekir, ki sta bili najdeni v strugi Ljubljanice tik ob Hočevarici. Antropološko analizo zob z najdišča je opravila Petra Leben-Seljak, analizo ostankov makrofavne pa Borut Toškan in Janez Dirjec. Slednji je skupaj z Jernejem Pavšičem opravil tudi analizo ostanka morskega skata, najdenega na Hočevarici. Ribe z najdišča Hočevarica je raziskal Marijan Govedič, ptiče pa Franc Janžekovič in Vesna Malez. Anton Velušček je naredil katalog in tipologijo keramičnih najdb iz Hočevarice ter ovrednotil podatke: naredil je analizo stratigrafske razporeditve najdb, določil sorodne naselbine na Ljubljanskem barju in prikazal Hočevarico in horizont keramike z brazdastim vrezom v osrednji Sloveniji in sosednjih pokrajinah. Določanje starosti Kar celo poglavje je namenjeno raziskavam datiranja oziroma določanja starosti najdb s Hočevarice. Kronologijo sta predstavila in den-drokronološke raziskave opravila Katarina Cufar in Anton Velušček, radiokarbonsko datiranje kronologij širin branik lesa s Hočevarice sta opravila Katarina Cufar in Bernd Kromer, telekonekcijo kronologij z naselbin Hočevarica in Palu di Li-venza v severni Italiji sta opravili Katarina Cufar in Nicoletta Mar-tinelli, na koncu pa je Anton Velušček naredil še interpretacijo rezultatov absolutnega datiranja Hočevarice in absolutno datiral horizont keramike z brazdastim vrezom v Sloveniji. Zadnje poglavje je napisal Anton Velušček, v njem pa je ob- delal povezavo Hočevarice z začetki uporabe bakra v Sloveniji. Že iz tega kratkega preleta vsebine monografije o arheološkem najdišču Hočevarica se vidi, da so se naši arheologi najdišča oziroma najdb lotili zelo temeljito, tudi z vključitvijo nekaterih "nearheološ-kih" strok, kar se v arheologiji čedalje bolj uveljavlja. Celotno besedilo v knjigi je vzporedno prevedeno v angleščino, s čimer bodo mnoga spoznanja iz te študije dostopna širši evropski arheološki stroki. O ljudeh, ki so pred okoli 5600 leti živeli na območju današnjega Ljubljanskega barja, vemo čedalje več. Raziskave (seveda ne z obsežnim izkopom, ampak le z omejeno sondo) Hočevarice so se arheologi lotili, potem ko so potapljači, med njimi ljubiteljski "arheologi", v Ljubljanici v neposredni bližini Hočevarice našli vrsto kamnitih in bak- Dr. Anton Velušček takoj po najdbi drži v rokah verjetno najstarejše kolo, najdeno v Evropi. renih orodij. Leta 1998 je eden od ljubiteljskih "arheologov" ob izlivu Hočevarice v Ljubljanico našel 12ce-lih in 7 delno ohranjenih kamnitih kladivastih sekir z luknjo, več brusov, kamnito ploskovno bodalo z držajem, več kamnitih puščičnih osti, kline in keramiko. Iz iste zbirke sta tudi dve bakreni sekiri, najdeni prav tako na tem odseku Ljubljanice. V sožitju z naravo Vertikalna razporeditev plasti je pokazala, da sta na najdišču Hočevarica obstajali dve vasi. Ker arheološke najdbe iz obeh kažejo na veliko podobnost, domnevajo, da je šlo za isto kulturo. To potrjujejo tudi absolutni datumi, ki kažejo, da sta obe naselji, drugo za drugim, obstajali v razmeroma kratkem obdobju v 37. in prvi polovici 36. stoletja pr. Kr„ to je v obdobju od okoli 5700 do 5550 let pred sedanjostjo. Vertikalna raz- poreditev plasti tudi kaže, da so bile stavbe najverjetneje postavljene na vodi in da gre za kolišče. Ljudje na Hočevarici so živeli v tesnem sožitju z naravo. Bili so poljedelci, lovci in nabiralci. Poznali so metalurške skrivnosti (baker) in bili izkušeni iskalci surovin (lesa, kamnin in rude). Najstarejše kolo Ko so spomladi 2002 arheologi Anton Velušček, Janez Dirjec, Borut Toškan in študent arheologije Matija Turk na Starih gmajnah pri Verdu preiskovali kolišče iz srednje bakrene dobe in so se ravno veselili najdbe dveh, v glini dobro ohranjenih drevakov, so kakšnih dvajset metrov dalje v drenažnem jarku opazili iz gline štrlečo počrnjeno desko. Ko so jo odkopali, so imeli pred seboj starodavno kolo. Kot so kasneje ugotovili, je bilo narejeno iz jese-novine in hrastovine, s premerom 70 cm in debelo 5 cm. Ob kolesu so našli še 120 cm dolgo hrastovo os. Ker sta najdbi ležali pod plastjo, v kateri so odkrili naselbino, so sklepali, da sta kolo in os ostanek vsaj toliko starega voza kot naselbina. Vzorce lesa so poslali v analizo v dunajski laboratorij. Tam so z radiokarbonsko metodo potrdili domnevno starost in ugotovili, da sta kolo in os stara od 5100 do 5350 let. Doslej so najstarejša najdena kolesa iz Švice in južne Nemčije postavljali v obdobje okoli 3000 let pr. Kr. (švicarskemu, ki je doslej veljalo za najstarejše, vendar ni bilo radiokarbonsko datirano, so določili kot leto nastanka 3170 pr. Kr.). S tem je naše barjansko kolo postalo najstarejše v Evropi. Otzijevi sodobniki Kolo je tehnološko nekoliko naprednejše od mlajših iz Švice in Nemčije. Sestavljeno je iz dveh jesenovih plošč, ki sta iz istega drevesa, štiri prečne letve pa so vanj zabite kot klini. Zagozde na koncu osi so hrastove, le ena je jesenova, kar verjetno pomeni, da so jo pritrdili pozneje, ko se jim je kolo snemalo. Kolo je tudi ožgano, tako so ga zavarovali pred škodljivci. Odprtina za os na kolesu iz Starih gmajn je kvadratna, kar pomeni, da se je os vrtela skupaj s kolesom. Demokracija • Četrtek, 5. avgusta 2004 zgodovina Iz tega tudi sklepajo, da je imel voz le dve kolesi. Morda je bil to dvokolesni voz s košaro, spleteno iz šibja, na vrhu. Kolišče Stare gmajne pri Verdu je eno večjih med štiridesetimi doslej odkritimi na Ljubljanskem barju, za katerega so dognali, daje bilo poseljeno vsaj že pred 8000 leti. Na tem nahajališču so našli okoli 600 kolov, ki pa so bili posekani v razponu stotih let, kar pomeni, da se je naselbina spreminjala. Izvor prebivalcev tega kolišča ni znan. Živeli so v času tako imenovane badenske kulture in danes slavnega Otzija. Živeli so kakšnih 500 let pred ko-liščarji oziroma mostiščarji, kot jih je v Bobrih imenoval in upodobil Janez Jalen. Arheolog Anton Velušček, danes verjetno najboljši poznavalec arheologije Ljubljanskega barja, pravi, da se je Jalen glede mostišč, ki naj bi jih v svojih naselbinah nad vodo imeli njegovi mostiščarji, motil, saj dosedanje najdbe kažejo, da so živeli v hišicah na kolih, ki pa med seboj niso bile povezane s platoji mostišč. Spoznanja o koliščarjih V zadnji številki revije Zgodovina v šoli (letnik 13, št. 1—2) je Anton Velušček objavil pregleden članek Ljubljansko barje v dobi kolišč. Med mnogimi drugimi podatki je o arheologiji barjanskih kolišč nanizal tudi naslednje ugotovitve, ki jih lahko sodobni arheolog naredi na podlagi stotridesetletnega preučevanja arheologije Barja. Koliš-čarska doba na Ljubljanskem barju predstavlja obdobje, ko so obstajala kolišča oziroma koliščarske naselbine. Obdobje je trajalo več kot 2500 let, in sicer od okoli 4500 pr. Kr. do prve polovice 2. tisočletja pr. Kr. Na podlagi stratigrafskih opažanj, analiz sedimenta in favne arheologi domnevajo, da je bilo v tem času na Ljubljanskem barju še razmeroma veliko jezero, ki se je postopno manjšalo in že v 2. tisočletju pr. Kr. gaje preraslo barje. V obdobju, ko jezera ni bilo več, na Barju izgine tudi koliščarska kultura. Nove poznobronaste in železno-dobne naselbine so bile na trdnem svetu okoli Barja (Sv. Ana, Sv. Lovrenc, Ljubljanski grad itn.). Ugotovili so, da Ljubljansko barje ni bilo kontinuirano poseljeno. Poselitvena obdobja se koncentrirajo v letih okoli 4500 pr. Kr. (npr. Resnikov prekop pri Igu), okoli 3700—3200 pr. Kr. (npr. Hočeva-rica in Stare gmajne pri Verdu, Ma-harski prekop pri Igu), okoli 2800— 2400 pr. Kr. (npr. Partelščica pri Igu, Založnica), konec 3. tisočletja in domnevno v prvi polovici 2. tisočletja (npr. Konec, Sivčev prekop). Lesene hišice na kolih Koliščarsko naselbino je sestavljalo več posameznih od tal dvignjenih hiš oziroma hiš na kolih. Hiše namreč niso stale na velikih ali manjših ploščadih, kot je to slikovito opisal pisatelj Janez Jalen. Nekatere naselbine je obdajala ograja oziroma pali- sada. Koliščarji so se ukvarjali s poljedelstvom, nabiralništvom, živinorejo, lovom in ribolovom. Bili so dobri poznavalci narave, z njo so živeli v sožitju in od nje so bili tudi odvisni. Za transport po Barju so uporabljali drevake, čolne, ki so bili izdolbeni iz enega debla. Za pota zunaj Barja pa bi lahko vsaj od druge polovice 4. tisočletja naprej uporabljali vozove z vprego. Od prve polovice 4. tisočletja dalje je Ljubljansko barje močan metalurški center. Surovino za izdelavo bakrenih predmetov (izdelavo železa so odkrili šele kasneje) so verjetno našli v bližnji in daljni okolici. Morda pa je na Barje prišla kot sredstvo menjave, saj so zagotovo imeli posredne ali neposredne stike z območjem v Alpah, ki je bogato z rudo, in tu- Barjansko kolo. 0 znameniti najdbi pripravljajo obsežno monografijo. di s približno enako oddaljenimi skupnostmi ob morski obali. Začetki v letu 1875 Sicer pa je Barje neposredno povezano z začetki slovenske arheologije. Začetek obdobja odkritij koliš-čarskih naselij sega v julij 1875, ko so delavci pri kopanju jarkov ob Ižanski cesti naleteli na ostanke koliščarjev: vertikalne kole, živalske kosti in staro lončenino. O odkritju je bil obveščen Dragotin Dežman, muzejski kustos v Ljubljani, ki je z izredno naglico organiziral prva uradna arheološka izkopavanja v Sloveniji. V treh izkopa-valnih sezonah je raziskoval oziroma odkril tri kolišča na ledinah Kepje in v Partih na levem bregu Iščice in dve kolišči na ledini Spodnje mostišče na njenem desnem bregu. Po Dežmano-vem pričevanju so na najlepše keramične najbe naleteli leta 1876, ko so bili najdeni tudi kalupi in skoraj vsi bakreni predmeti z ižanskih kolišč. Pred drugo svetovno vojno se je barjanskih raziskav lotil Rajko Ložar. O koliščaijih je napisal več prispevkov pred in med vojno. Ložar je bil prvi pri nas, ki se je posvetil nekaterim terminološkim problemom. Z močnimi argumenti je za stavbe na kolih utemeljil izraz kolišče. Bil je tudi eden izmed prvih, ki je zelo poglobljeno, po takrat veljavni znanstveni metodi, časovno umestil koliščarske naselbine in najdbe z Ljubljanskega barja. Zal je ta, kot o njem pravi Anton Velušček, imenitni raziskovalec po drugi svetovni vojni skupaj z mnogimi političnimi begunci odšel iz Slovenije. Umrl je leta 1985 v Združenih državah Amerike. Nova generacija arheologov Najdbe iz Ljubljanice, izkopavanja koliščarskih naselbin v Starih gmajnah in na Hočevarici in najdba ostankov starega voza iz zadnjih let pa seveda čedalje kompleksnejše in natančnejše raziskave v laboratorijih nam dajejo vedno več podatkov o naših prednikih, ki so pred več kot 5000 leti živeli na Ljubljanskem barju. Nova generacija arheologov- njihovo delo poteka večinoma daleč od oči javnosti - hitro izpopolnjuje naše vedenje o naših daljnih prednikih. Ivo Žajdela © Demokracija • 32/2004 Gotska arhitektura na Goriškem Pečnice z ljubljanskega gradu Robert Peskar GOTSKA ARHITEKTURA NA GORIŠKEM STAV8ARSKE DELAVNICE (1460-1530) Archltettura gotica nel Goriziano I "cantieri" [1460-1530) ©"I Goriški muzej je pred časom izdal monografijo Roberta Peskarja Gotska arhitektura na Goriškem. Stavbne delavnice (1460-1530). Gre za pomembno in podatkovno izredno bogato delo. Knjiga je prvi primer celostne obravnave te umetnostne dejavnosti na območju neke zgodovinske pokrajine. Razlogi, ki so botrovali njenemu nastanku, niso le v njenem zgodovinskem okviru, ampak tudi v dejstvu, da kaže po sredini 15. stoletja presenetljivo enotno podobo. Vzrok za to tiči v sprejemljivosti tega ozemlja za spodbude iz Gorenjske, ki je z župnijsko cerkvijo sv. Kancijana v Kranju in njeno škofjeloško filiacijo izoblikovala posebno domačo različico srednjeevropske poznogotske arhitekture. Gorenjski stavbaiji in njihovi primorski nasledniki so tu v zahtevnejših kot tudi v najpreprostejših stavbah razvili vsega upoštevanja vredne poznogotske arhitekturne oblike, ki so toliko "gorenjske" kot tudi že "primorske", položaj na Goriškem se namreč v tem pogledu načeloma ne razlikuje od drugih območij obsežnega podalpskega pasu. Avtor je z natančno analizo in slogovno oceno spomeniškega gradiva z upoštevanjm drugotnih, a izredno pomembnih nadrobnosti, kot so kamnoseški znaki, ter s pritegnitvijo arhivskih virov rekonstruiral in umetnostnogodovinsko opredelil delokrog posameznih anonimnih stavbarskih delavnic in stavbenikov, ki so v drugi polovici 15. stoletja in v začetku 16. krojili podobo goriške arhitekture. V zbirki Archaeoiogia histórica Slovenica, izdaja jo Oddelek za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete, je že pred časom izšla monografija Ljubljanski grad. Pečnice. Med obnovo ljubljanskega gradu so tam potekala tudi obsežna arheološka izkopavanja. Zadnja faza obnove se je začela leta 1988. Arheološka izkopavanja, ki jih je vodil Martin Horvat, so dala presenetljive izsledke o preteklosti in razvoju grajske stavbe pa tudi o poselitvi samega grajskega griča vse od pozne bronaste dobe naprej. Razvoj srednjeveškega gradu je neločljivo povezan z razvojem in rastjo mesta pod njim. Knjiga Ljubljanski grad s podnaslovom Pečnice objavlja le manjši del od sicer velike količine najdb. Izbor fragmentov pečnic ponuja vpogled v grajski vsakdanjik. Pečnice lahko s pomočjo njihovih umetnostnih kvalitet slogovno opredelimo in s tem tudi datiramo, kar je pri današnjem slabem poznavanju materialne kulture srednjega in novega veka prava redkost. Izbrano gradivo je bilo izkopano v traktu K, kjer je bil ohranjen tudi podstavek lončene peči. Vsi fragmenti izhajajo iz nasutij in zasipnih slojev, kar pomeni, da so bile peči ob prenovitvenih delih odstranjene in pečnice kot odpadni material uporabljene za izravnavo terena. Kljub ozkemu naslovu knjiga prinaša širšo predstavitev pečarstva in ogrevanja z lončeno pečjo. Knjiga, ki uvodoma prinaša tudi širši zgodovinski oris arheoloških obdobij Ljubljane, je bogato ilustrirana. vek vek ver vek Ljubljanski grad Kuharica s. Felicite Kalinšek Po Kuharici s. Felicite Kalinšek Slovenke že 136 let z ljubeznijo pripravljajo jedi za svoje družine in za prijatelje. Leta 1868 je Magdalena Pleiweis sestavila Slovensko kuharico z 932 recepti, in ko je šesto izdajo te uspešnice leta 1912 izpopolnila in temeljito predelala častna sestra Felicita Terezija Kalinšek (2.203 receptov), se je rodila "kultna slovenska kuharica". Vse do ■1TROBIČ FURMANI Furmani Furmanstvo je zaokrožen in tudi končan kulturni pojav, ki ima ** svoje začetke, razvoj in konec. Kontinuiteta furmanstva se na neki način nadaljuje v obliki sodobnega tovornjakarskega "furmanstva". Novinar Milan Trobič se je poglobil v to tematiko, jo temeljito raziskal, pri čemer je uporabil vso razpoložljivo literaturo, obrnil se je tudi na nekaj redkih še živečih furmanov, in napisal knjigo, ki jo je izdala občina Logatec. Njegova pripoved o furmanih je zelo sistematična in razdeljena v smiselne razvojne in tipološke sklope. Tako nas avtor seznani z začetki furmanstva, pomembnim razvojnim obdobjem v času francoskih Ilirskih provinc in s propadanjem po zgraditvi železniškega omrežja. Tipološko je razdelil furmantvo v tri temeljne skupine, in sicer furmanstvo na daljše razdalje, furmanstvo na krajše razdalje in na fura-nje za dom ter spravilo lesa. Prav ta razdelitev vnaša v razumevanje furmanskega pojava jasnost in red, kajti pogosto se vse te oblike furmanstva opredeljujejo kot nekaj enotnega. Vendar so bile med posameznimi oblikami ali tipi furmanstva velike razlike tako v gmotnem, ekonomskem, kot tudi družbenem pogledu. Knjiga je ilustrirana s številnimi risbami in fotografijami. I. Ž. skozi Postojnska vrata do morja In naprej ■J'J konca 19. stoletja in vse 20. stoletje je ostala na vrhu - izpodrinile je niso ne domače ne tuje uspešnice. Doslej je izšla v 26 izdajah. Recepte so dodajali, jih spreminjali, jih posodabljali, razširila so se poglavja o prehranjevanju, zamrzovanju in konzerviranju živil. Knjižni klub Svet knjige jo je za svojo klubsko izdajo priredil po 22. izdaji, ki jo je uredila sestra Vendelina M. De. Vsebuje 1.856 receptov, 496 strani in je trdo vezana. Strokovno jo je pregledala s. Bernarda Gostečnik, ki skrbi za bogato kulinarično dediščino šolskih sester. Knjiga je urejena, kot naj bi bil videti slavnostni obed: juhe, mesne, gobje, zelenjavne, samostojne jedi in priloge ter poobedki. V uvodnem delu knjige so našteti osnovni kuharski postopki in obdelava živil, na koncu pa je abecedno kazalo. Gotovo bomo v knjigi našli veliko "varčnejših", zdravih in preprostih predlogov. Demokracija • Četrtek, 5. avgusta 2004 film Privlačna soseda je komedija o nasprotjih in trku dveh različnih svetov. Je zgodba o obetavnem fantu in dekletu s spotikljivo preteklostjo. Osemnajstletni Matthew Kid-man, igra ga Emile Hirsch, je odlič-njak, ki nikoli ni živel za nič drugega kot za šolo, dokler se ne zaljubi v svojo novo sosedo, lepo in prikupno Danielle (Elisha Cuthbert). Ko Matthew spozna, da je njegova popolna soseda pornozvezda, to razburka njegovo nedolžno življenje. Ob njej spozna, da je včasih treba tvegati vse za osebo, ki jo ljubiš. Film nas sprašuje, kako daleč si drz- nemo iti, kadar gre za ljubezen. Smo pripravljeni tvegati vse? Če želiš svojo sosedo, se moraš pripraviti na potovanje, kakršnega si nikoli ne bi mogel predstavljati. Režiser Luke Greenfield je želel s filmom prikazati humor, tveganje in ljubezen, skratka vse, s čimer se mora Matthew soočiti v svoji ljubezni do sosede. Divja plat življenja Režiser ni hotel posneti tipične najstniške komedije, ampak je želel s tem filmom doseči nekaj drugega. "Rad raziskujem divjo plat življenja in film sem si predstavjal takole. Nedolžen mlad fant je zašel v nevarno situacijo," pravi. "Iskal sem mešanico realnosti, nepredvidljivosti. Seveda je The Girl Next door i Režija: Luke Greenfield Producenti: Harry Gittes, Charles Gordon, Marc Sternberg Scenaristi: David Wagner, Brent Goldberg, Stuart Blumberg, David Wagner, Brent Goldberg Igrajo: Emile Hirsch, Elisha Cuthbert, Timothy Olyphant, James Remar, Chris Marquette Premiera: 12.8.2004 Distribucija: Continental film film moral biti smešen, ampak moral je biti tudi srčen, drzen in tudi malo strašljiv." Glavni junak Matthew je osredinjen na svojo prihodnost, želi si kariero v politiki, a nepričakovano skrene s poti, ko spozna Danielle. Lepa in skrivnostna Danielle poskuša zaživeti na novo in se rešiti grehov preteklosti. Dekle je popolno nasprotje Matthevvja, ki je popolnoma nedolžen. Presenedjivo pa je, kako se oba trudita biti bolj podobna drug drugemu. Luke Greenfield pravi: "Danielle je močna navzven, ampak v svoji notranjosti je še vedno majhna deklica, ki si želi biti samo normalna. Matthew pa se na vse pretege trudi, da bi zlezel ven iz svoje lupine in postal bolj Spartanec Film režiserja Davida Mameta Spartanec nas bo popeljal v svet vojaškega častnika, ki mu pri iskanju izgubljenega dekleta prekrižajo pot nepričakovane politične spletke. Vojaški častnik Robert Scott (Val Kilmer) dela v tajni enoti za posebne naloge. Leta surove službe so ga dodobra utrdila in mu v svetu vo- hunstva prinesla veliko spoštovanje pri njegovih vrstnikih in nadrejenih. Scottova najnovejša naloga je poiskati Lauro Newton (Kristen Bell), hčerko visokega vladnega funkcionarja. Scott skupaj z novim varovancom Curtisom (Derek Luke) sodeluje z enoto za posebne naloge, ki jo sestavljajo predsednikovi svetovalci, tajna Demokracija • 32/2004 film divji in si nabral novih izkušenj." Fantova najboljša prijatelja sta Eli, ranljivi filmski ustvarjalec, in Klitz, ki je še večji piflar od Matthewa. So kot tri-peresna deteljica in drug drugemu so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. In tako se Klitz in Eli na vse pre-tege trudita pomagati Matthewu pri Danielle. Daniellin nekdanji produ-cent Kelly se na vse pretege trudi potegniti Danielle nazaj v svet pornografije, saj noče izgubiti svoje priljubljene zvezde. In Kelly je vse, kar Matthew ni: frajerski, privlačen in skrivnosten. Matthewa izzove, da se odlo- služba, FBI in CIA. Pri tem naleti na mrežo belega suženjstva, ki je morda povezana z Laurinim izginotjem. či, ali je vredno tvegati vse za Danielle. Glasba v filmu Privlačna soseda ima ključno vlogo. V filmu je kar 37 pesmi, ld so jih izbrali Greenfield, Peter Afterman in Chris Douridas, prav tako pa tudi skladatelj Paul Haslinger. V njem najdemo izvajalce različnih zvrsti glasbe, kot so The Who, David Gray, Donovan, David Bowie in The Verve. "89 odstotkov pesmi, ki sem jih želel, je na koncu pristalo v filmu," pravi Greenfield. "Četudi pesmi ni bilo v scenariju, mi jih je na snemanju vedno uspelo predvajati prav pri tistih prizorih, kot sem želel." "Vedeli smo, da bo film zelo všeč moškemu delu občinstva," pravi Charles Gordon. "Je pa res, da film pritegne tudi najstnice in odrasle ženske." Greenfield dodaja: "Privlačna soseda je ljubezenska zgodba o fantu, ki je pripravljen storiti vse za svojo prvo veliko ljubezen -zgodba torej, s katero se lahko vsi poistovetimo." Monika Maljevič Povsem običajno reševalno operacijo kmalu zapletejo politične ambicije ljudi na visokih položajih. Med njimi je politični funkcionar J Stoddard (William H. Macy), ki j morda prikriva informacije o Lauri- j ni ugrabitvi. Scott in Curtis sta tik za petami ugrabiteljem, toda njuna naloga se nenadoma konča, ko mediji poročajo o Laurini smrti... Režija: David Mamet Producenta: Elie Samaha, David Bergstein Scenarist: David Mamet Igrajo: Tia Texada, Derek Luke, Val Kimer, Jeremie Campbell, Bob lennings Premiera: 12. 8. 2004 Distribucija: Creativa na kratko Skeet Ulrich, Alan Tudyk in Matthew Settle so potencialni kandidati za glavne like v novi televizijski seriji Into the West, ki jo bo za televizijo TNT posnel Steven Spielberg. Ta 12-urni epski projekt s proračunom 50 milijonov dolarjev pripoveduje zgodbo o osvajanju ameriškega zahoda v 19. stoletju. Zgodba se odvija skozi pripoved dveh družin, ameriških Indijancev in priseljencev. Ulrich, Tudky in Setde naj bi odigrali tri brate iz Virginie, ki delijo iste sanje - sanje o osvajanju ameriškega zahoda. Vendar vsak izbere svojo pot do uresničenja svojih načrtov. Naslednja novica bo razočarala oboževalce Halle Berry. Dvojnik v njenem najnovejšem filmu Catwomen je namreč moški! "Kdo bo še občudoval njene obline?" se sprašuje ameriški tisk, ko pa je v vseh malo bolj nevarnih situacijah igralko zamenjal Nito Larioza. Nita so strokovnjaki naličili in ga oblekli v črn ozek kostum, s katerim je igralka imela kar nekaj težav. Dvojnik Berryjeve je rojen na Havajih in ima popolnoma isto barvo kože kot Halle. "Scene smo posneli neverjetno hitro. Vendar bo veliko moških, ki so komaj čakali, da bodo občudovali igralko v privlačnem kostumu, zelo razočaranih," je dejal 29-letni dvojnik. Hiša slavnega, nedavno preminulega igralcaMarlona Branda na Beverly Hills ne bo šla v prodajo. Kupil jo je Jack Nicholson. Nicholson in Brando imata že skupno preteklost, saj sta živela drug zraven drugega in imela celo isto hišno pomočnico. Po nekaterih navedbah naj bi skupaj preživljala veliko časa, si delila skrivnosti, zabavne večere, ljubezen do dela in še česa. Izmenjavala sta si tudi umetniška dela. Nicholson ima sebe za umetnika, in to ne samo filmskega, temveč tudi slikarskega. Njegove slike ne visijo na stenah najuglednejših galerij, so pa visele na zidovih hiše Chez Brando. H ollywoodska temnopolta igralka Whoopi Goldberg te dni brani svoj prav in svoje kritiziranje predsednika Busha. Zaradi nestrinja-njanja z njegovo politiko je ostala brez dela, ki ga je opravljala za podjetje Slimfast, ki prodaja izdelke za hujšanje. Šefi podjetja so oskarjevko odpisali tudi zaradi tega, ker je zbirala denar za Bushevega protikandidata Johna Kerryja. "To, da ne bom več nastopala v njihovih reklamnih spotih, ne pomeni, da bom nehala govoriti o tem. Lahko razumem, da so želeli zavarovati svoj posel, vendar tudi jaz delam tisto, kar mislim, da moram - tako kot igralka, pisateljica, Američanka in komičarka. Upam samo, da bo republikanski volilni odbor potrošil toliko časa za izboljšanje gospodarskega stanja v državi, kot ga je porabil, da bi mene utišal," je dejala igralka. Ameriški zabaviščni gigant Warner Brothers bo v sodelovanju s Kitajskim partnerjem zgradil 10 multikinov v mestih po vsej Kitajski. Novi multikini naj bi stali v večjih mestih, kot so Peking, Guangzhou, Fuzhou, Xian in Hangzhou. Čeprav število kitajskih obiskovalcev filmskih predstav tako kot drugod upada zaradi čedalje večje razširjenosti piratskih kopij večine najnovejših filmov, se tuja kinematografska podjetja še vedno močno zanimajo za širitev v državo z največ prebivalci na svetu. Vstop tujih investitorjev na kitajski kinematografski trg omogoča nova zakonodaja, ki je začela veljati letos. Ta tujim družbam dovoljuje do 75-odstotno lastništvo kinodvoran v mešani lasti, in sicer v sedmih največjih kitajskih mestih. Radio rka 106.6 MHz Demokracija • Četrtek, 5. avgusta 2004 © tv program PETEK, Slovenija 1 6.8.2004 _a 7.20 7.20 7.30 8.00 8.20 8.45 9.05 10.00 10.30 11.55 12.25 13.00 13.30 14.40 15.55 16.30 16.50 17.10 17.40 18.30 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.10 22.00 22.50 0.05 0.05 0.55 1.15 2.10 4.00 5.15 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI TELEBAJSKi, OTROŠKA NANIZANKA, 30/45 OSCAR CHARLIE, ANGLEŠKA NADAL|EVANKA, 4/13 SKIP IN SKIT, RISANA NANIZANKA, 5/26 IGRAJMO SE, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 5/13 VESELA HIŠICA: MEDVED IN KMET, LUTKOVNA NANIZANKA, 6/23 BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, MLADINSKA NADALJEVANKA, 6/8 NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE JASNO IN GLASNO: (NE)ZVESTOBA, KONTAKTNA ODDAJA MUDI VIRTUOZI: TOLKALNA SKUPINA STICK CONTROL HUMANISTIKA: NAJSTAREJŠI VOZ NA SVETU OSMI DAN FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 18/24 POROČILA, ŠPORT, VREME ALENKA GOLJEVŠČEK: DOPUST, IZVIRNA TV IGRA, PONOVITEV VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) VRNITEV SREBRNE SENCE, AVSTRALSKA NANIZANKA, 5/13 (VPS 16.50) IZ POPOTNE TORBE: SVETLOBA (VPS 17.10) SKRIVNO ŽIVLJENJE POSKUSNE LUTKE, ANGLEŠKA DOKUMENT. ODDAJA (VPS 17.40) ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT SAGA O FORSYTIH, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 5/10 (VPS 20.00) SLAČENJE, NOVOZELANDSKA NADALJEVANKA, 14/20 (VPS 21.10) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) POLNOČNI KLUB (VPS 22.50) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAME|SKE TV (VPS 00.55) SKRIVNO ŽIVLJENJE POSKUSNE LUTKE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA LEOLO, KANADSKI FILM (VPS 02.05) POLNOČNI KLUB INFOKANAL 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Odvetnik z ulice, 2. sezona, 22. de! ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 204. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 99. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Uganke inšpektorja Lynleyja, 1. del angleške nanizanke 16.55 Ha!: Otroci ne lažejo, humoristična oddaja 17.25 Vprašaj Harriet, 3. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Moja najstnica, 12. del. am. nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Romantični film: Očetovi angelčki, ameriški film 21.40 Midve z mamo, 2. sezona, 11. del ameriške nanizanke 22.35 Srce osamljenih, ameriški film Slovenija 2 6.30 9.05 9.05 9,35 10,05 10.25 11.00 11.30 16.40 17.15 17.45 18.00 18.25 22.30 0.20 1.10 INFOKANAL TEDENSKI IZBOR VIDEOSPOTNICE: VROČE MOSTOVI ■ HIDAK: POTEPANJA ■ BARANGOLjSOK DICKVAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 137/158 OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAIA VIDEOSPOTNICE: VROČE, PONOVITEV SKOZI ČAS (VPS 17.45) DICKVAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 138/158 (VPS 18.00) SPLETKARSKA DUHOVA, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.25) Z.RICH: ATLETIKA ■ ZLATA LIGA, PRENOS (VPS 20.00) BULLIT, AMERIŠKI FILM (VPS 22.35) SLOVENSKA JAZZ SCENA: SIMFONIČNI JAZZ -BIG BAND, SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN MICHAEL ABENE, 2. DEL (VPS 00.25) INFOKANAL Kanal A 9.15 TV prodaja 9.20 Odvetnik z ulice, 2. sezona, ponovitev 21. dela ameriške nanizanke 10 Tajni agenti, 2. sezona, ponovitev zadnjega dela angleške nanizanke_ 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Odbojka na mivki Siemens Mobile Masters 2004, reportaža 15.00 Teror iz templja, korejski ZF film, 1999 17-00 Sijaj, ponovitev 17.30 Sto izložb, sto strasti, 244. del italijanske telenovele 18.00 llirika - turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 13. bojevnik, ameriški zgodovinski spektakel, 1999 ^ 21.55 Bomba 10 čez 10, jugoslovanska vojna akcija, 1967 23.30 Popotovanja z janinom, ponovitev 00.00 TV prodaja 00.30 Videostrani Pop TV PCP 715 Dragonball Z, risana serija 7,40 Beyblade, risana serija 8 05 Ricki Lake, pogovorna oddaja 8 55 Maščevanje ljubezni, ponovitev 139. dela španske nadaljevanke 9.50 Klon, ponovitev 83. dela brazilske nadaljevanke 10.40 TV prodaja 11.10 Moja Sofija, ponovitev 78. dela španske nadaljevanke 12.00 Vrtnarjeva hči, ponovitev 11. dela mehiške nad. 12.55 Pravi seks v mestu, ponovitev 5. dela ameriške dokumentarne serije 13.50 TV prodaja 14.20 Triki jamieja Oliverja, 1. sezona, angleška dokumentarna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 12. del mehiške nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 79. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 84. del brazilske nadaljevanke 17,55 24UR - vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 140. del španske nad. 19.00 24UR 20,00 Akcija: Patriotske igre, ameriški film ^ 22 05 Nevihta stoletja, ameriška nadaljevanka, 1 /6 22.55 XXL premiere 23.00 Lov za azteškim zakladom, ameriški film ^ 0;55 24UR, ponovitev 1.55 Nočna panorama TevePika EE 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Neskončna modrina, pon 10 00 A to je to!?, ponučno zabavna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, pon 10 30 Prešmantane citre, Johannes Rohrer in janja Brleč, posnetek koncerta, pon 11.30 Bogračijada, 2 del, pon 12.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 12.30 Glasbeni mozaik 18.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, 7 del, pon 18.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 19.00 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 19.30 V harmoniji z naravo, pon 20.00 Predah v gibanju, gostja: Doroteja Zupan, vodi Jana Debeljak 21.00 Kulinarika 5. del, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 23.00 Trenja, POP TV, prvič 00.00 Glasbeni mozaik Kanal III 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Automobille 08.50 TV prodaja 09.10 Lisice, 17. del jugoslovanske serije 10.10 TV prodaja 10.25 Sto Izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 6.50 6.50 7.00 7.30 8.05 8.25 9.00 9.25 10.20 10.20 10.45 12.00 13.00 13.25 15.55 16.30 16.45 17.10 17.15 17.50 18.20 18.40 18.55 19.00 19.25 19.40 19.45 20.00 20.30 21.55 22.20 22.55 23.45 23.45 0,25 0,45 1.10 1.40 150 4.10 4.30 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI ZGODBE IZ ŠKOLJKE IZ POPOTNE TORBE: SVETLOBA POD KLOBUKOM SPREHODI V NARAVO: ŽLAHTNE DAL1JE KINO KEKEC: CIRILKA: MESTNE MIŠKE, DANSKI ANIMIRANI FILM (VPS 09.25) TEDENSKI IZBOR DIVJI SVET PRIHODNOSTI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 7/13 POLNOČNI KLUB ZGODBE LEGENDARNIH STVARI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/4 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) RAD IMAM LUCY, AMERIŠKA ČB NANIZANKA, 175.EPIZODA, PONOVITEV (VPS 13.30) HIŠA VOŠČENIH LUTK, AMERIŠKI FILM (VPS 13.55) O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.30) SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 16.50) OZARE (VPS 17.10) ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 5/21 (VPS 17.15) ALPE-DONAVA-JADRAN: 150 LET ŽELEZNIŠKE PROGE ČEZ SEMMERING (VPS 17.50) COFKO COF, RISANA NANIZANKA, 22/26 (VPS 18.20) RISANKA (VPS 18.45) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK UTRIP VREME ŠPORT NINA: TEST, MLADINSKA NADALJEVANKA, 1/3 (VPS 20.00) ČEZ PLANKE: SRBIJA IN ČRNA GORA (VPS 20.35) TV SMO LJUDJE: ZVOK (VPS 22.00) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.25) UJETNIK, ANGLEŠKA NANIZANKA, 9/17 (VPS 23.00) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.30) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 5/21 ALPE-DONAVA-JADRAN: LET ŽELEZNIŠKE PROGE ČEZ SEMMERING PAT GARRETTIN BILLY THE KID, AMERIŠKI FILM (VPS 02.15) TV SMO LJUDJE: ZVOK INFOKANAL Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9.35 MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV 10.05 INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 INFOKANAL 12.25 TV PRODAjA_ 12.55 13.45 15.00 15.15 17.50 21.40 22.35 0.25 1.25 BRATSCH, 2. DEL, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 12.55) INFOKANAL SKOZI ČAS (VPS 15.00) ATLETIKA - ZLATA LIGA, POSNETEK IZ Z.RICHA (VPS 15.20) RDEČA VIOLINA, KANADSKI KOPRODUKCIJSKI FILM, PONOVITEV (VPS 17.50) ANTIC GAMES, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA THIBAULTOVI, FRANCOSKA LITERARNA NADALJEVANKA, 6/8 (VPS 21.50) UJEMITE CARTER|A, ANGLEŠKI FILM (VPS 22.45) POLETNA SOBOTNA NOČ (VPS 00.30) INFOKANAL Kanal A SOBOTA, 7.8.2004 Slovenija 1 9.20 TV prodaja 9.50 Vsi moji otroci, ponovitev 95. dela ameriške nadaljevanke 10.40 Vsi moji otroci, ponovitev 96. dela ameriške nadaljevanke 11.30 Vsi moji otroci, ponovitev 97. dela ameriške nadaljevanke 12.20 Vsi moji otroci, ponovitev 98. dela ameriške nadaljevanke 13.10 Vsi moji otroci, ponovitev 99. dela ameriške nadaljevanke 14.00 Dannyjeve zvezde 15.00 Dr. Phil, pogovorna oddaja 15.50 Gorski reševalci, angleška nadaljevanka, 1/6 16.45 Guinessova knjiga rekordov, angleška dokumentarna serija ^ 17.35 Felicity, 4. sezona, 17. del ameriške nanizanke 18.30 Non Stop Music 20.00 Kriminalka: Peklenska misija, ameriški film ^ 22.00 Škandal med vojaki, ameriška nadaljevanka, 2/4 22.55 Lepa tujka, ameriški film ^ 0.35 Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV PCP 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 8.05 Mjav! Mjav!, sinhronizirana risana serija 8.15 Doktor Oto, sinhronizirana risana serija 8.25 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 8 45 Hikarian, sinhronizirana risana serija 9.10 Katka in Orbi Katie and Orbie, sinhronizirana risana serija 9.20 Obuti maček Puss'n Boots, sinhronizirana risana serija 9.45 Levji kralj, sinhronizirani risani film 10.35 Beyblade, risana serija 11.05 Zenki, sinhronizirana risana serija 11.35 Lepo je biti milijonar, ponovitev 12.40 Odklonitev, ameriški film 14.25 Nedolžne žrtve, ameriška nadaljevanka, 4/4 15.25 Diagnoza: umor, 6. sezona, 11. del am. naniz. 16.20 Bolnišnica Presidio, 8. del ameriške nanizanke 17.15 24UR-vreme 17.20 Kandidat, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Filmski hit: Igra, ameriški film 22.20 Zlati fantje, ameriški film 0.20 Najbolj šokantni videoposnetki, dokumentarna oddaja ^ 1,15 24UR, ponovitev 2.15 Nočna panorama TevePika EE 10.00 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 10,30 Kulinarika, 5. del, pon 11.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, bivši psihični bolniki, pon 11.30 V harmoniji z naravo, pon 12.00 Pazi kamera, POP TV 12.30 Bogračijada, 2 del, pon 13.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.30 Glasbeni mozaik 18:30 Neskončna modrina, pon 19,00 Prešmantane citre, Johannes Rohrer in Janja Brleč, posnetek koncerta, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, ali znamo ohraniti Slovenijo?, pon 21,00 Sanjska poroka, 8 del 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 23.00 Ekstra magazin, Kanal A, pon 23.40 Odbojka na mivki, Koper 2004, pon 00.10 Glasbeni mozaik Demokracija • 32/2004 tv program Kanal III ~v3 07.00 Videostrani 08.00 TV prodaja 09.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 240. dela 09.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev241 .dela 09.50 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 242. dela 10.10 Sto Izložb, sto strasti, ponovitev 243. dela 10.35 Sto Izložb, sto strasti, ponovitev 244. dela 11.00 Risanke 11,30 Za vas in mesto, ponovitev 12.30 Risanke 13.00 TV prodaja 13.30 Vse o Adamu, irska komedija, 2000 15.30 Vroči veter, 4. del jugoslovanske nanizanke 16.30 Policaj s petelinjega vrha, 1. del jugoslovanske nanizanke 17.30 llirika - turistična TV prodaja 18.00 Štiri tačke, ponovitev 18.30 Automobille 18.45 Risanke 19.15 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Valentinovo jamskega človeka, ameriška drama, 2001 ^ 21.50 MTV Video Music Avvards 2003, ponovitev 00.00 TV prodaja 00.30 Videostrani 7.30 10.15 10.45 11.10 11.15 12.00 13.00 13.25 14.40 16.30 16.50 17.35 18.35 18.40 18.55 19.00 19,25 19.35 19.50 20.00 21.40 22.35 23.10 0.55 0.55 1.35 2.00 2.55 4.50 5.20 ŽIV ŽAV: METKA IN ZVERINKO ZVER, RISANA NANIZANKA, 16/26; MARCELINO KRUH IN VINO, RISANA NANIZANKA, 23/26; PIKA NOGAVIČKA, RISANA NANIZANKA, 21/26 (VPS 07.30) O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, PONOVITEV IZVIR(N)I, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI (VPS 09.50) KD PIHALNI ORKESTER LOGATEC (VPS 10.15) AFRIKA - POGLED S TAL, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 1/ 13 (VPS 10.45) OZARE, PONOVITEV BARAGOVA SLOVENIJA (VPS 11.15) LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAjA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 12.00) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL 2001, 2. DEL, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 13.30) ČARI ZAČIMB; TELEČJI ZREZEK PO GRAJSKO (VPS 14.20) FESTIVAL LENT 2004, ODDAjA TV MARIBOR (VPS 14.50) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NOVE ZVEZDE EVROPE, 3/8 (VPS 16.50) VSAKDANJIK IN PRAZNIK (VPS 17.35) ŽREBANJE LOTA {VPS 18.30) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT ZRCALO TEDNA VREME FOYLOVA VOJNA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 5/8 (VPS 20.00) NIKOLI NE POZABI DA SI SLOVENEC, PORTRET BOGDANA POGAČNIKA (VPS 21.45) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.40) NAPAD, AMERIŠKI ČB FILM (VPS 23.10) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.40) POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL 2001, 2. DEL, ODDAjA TV MARIBOR ČARI ZAČIMB: TELEČJI ZREZEK PO GRAjSKO FESTIVAL LENT 2004, ODDAIATV MARIBOR NOVE ZVEZDE EVROPE, 3/8 INFOKANAL Slovenija 2 11.55 12.25 13.00 13.25 13.45 14.10 15.00 15.10 16.10 16.55 16.55 17.25 18.40 20.00 21.35 23.10 TV PRODAJA KATALENA, POSNETEK KONCERTA (VPS 12.25) VINCI V. ANŽLOVAR: LUCKY NUMBER, KRATKI IGRANI FILM (VPS 13.00) M. GRŽINIČ - A. ŠMID: VIZIORAMA, EKSPERIMENTALNI VIDEO (VPS 13.25) ALEŠ VERBIČ: ZGODBA, KRATKI IGRANI FILM AGRFT (VPS 13.45) INFOKANAL SKOZI ČAS (VPS 15.10) DP V ODBOJKI NA MIVKI: FINALE, POSNETEK IZ IZOLE (VPS 15.20) TAMARA OBROVAC TRANSHISTORIA ENSEMBLE, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 16.20) TEDENSKI IZBOR SVETOVNI IZZIVI: OTROCI (VPS 17.00) POLNOČNI KLUB: ŠALJIVCI (VPS 17.30) FRAN ŽIŽEK: IPAVCI - JOSIP, NADALJEVANKA, 5., ZADNJA EPIZODA POTOVANJA NA KONEC SVETA, AVSTRALSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 10/13 (VPS 20.05) SKRIVNO ŽIVLJENJE NAŠEGA SKRIVNEGA ŽIVLJENJA, AVSTRALSKA ODDAJA (VPS 21.00) PRAZNIK PLESA, MEDNARODNA PLESNA KOPRODUKCIIA (VPS 21.45) INFOKANAL NEDELJA, 8.8.2004 Slovenija 1_[j Kanal A 9.20 TV prodaja 9.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 200. dela ameriške nadaljevanke 10.40 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 201. dela ameriške nadaljevanke 11.30 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 202. dela ameriške nadaljevanke 12.20 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 203. dela ameriške nadaljevanke 13.10 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 204. dela ameriške nadaljevanke 14.00 Dannyjeve zvezde 15.00 Dr. Phil, pogovorna oddaja 15.50 Gorski reševalci, angleška nadaljevanka, 2/6 16.45 Guinessova knjiga rekordov, angleška dokumentarna serija ^ 17.35 Felicity, 4. sezona, 18. del ameriške nanizanke 18.30 Non Stop Music 20.00 Družinski film: Kapitan Kljuka, ameriški film 22.30 Ljubezen v laseh, 1. sezona, angleška nadaljevanka, 4/6 23.30 Kje je Marlow?, ameriški film 0.15 Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV POP fepr'V/"^ 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 8.05 Mjavl Mjav!, sinhronizirana risana serija 8.15 Doktor Oto, sinhronizirana risana serija 8.25 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 8.45 Hikarian, sinhronizirana risana serija 9.10 Katka in Orbi Katie and Orbie, sinhronizirana risana serija 9.20 Obuti maček, sinhronizirana risana serija 9.45 Udarne punce, sinhronizirani risani film 11.05 Zenki, sinhronizirana risana serija 11.35 Lepo je biti milijonar, ponovitev 13.00 Resnični svet, dokumentarna oddaja 13.30 Staromodni umor, ameriški film 14.55 Oh, ta osemdeseta, ameriška humoristična nanizanka 15.25 Diagnoza: umor, 6. sezona, 12. del ameriške nanizanke 16.15 Bolnišnica Presidio, 9. del ameriške nanizanke 17.10 24UR-vreme 17.15 Diagnoza umor: Skrivnostni dvojnik, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Nedeljski film: Usodna pošiljka, ameriški film 21.40 18. luknja, oddaja o golfu 21.55 Robin Hood - princ tatov, ameriški film 0.30 Samomor: Suicide, dokumentarna oddaja 1.40 24UR, ponovitev Z40 Nočna panorama TevePika \W 11.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 18.40 11.30 Sanjska poroka, 8 del, pon 18.55 12.00 V harmoniji z naravo, pon 19.00 12.30 Srečanje harmonikarjev v Starem Velenju • 19.35 posnetek 1 del, pon 20.00 14.00 Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni program z turističnimi informacijami 20.45 17.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, erektilna disfunkcija, pon 21.10 17.30 Neskončna modrina, pon 22.00 18.00 Sladkorni bolniki, prvič 22.50 19.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, ali znamo ohraniti Slovenijo?, pon 0.20 20.00 Koncert, Davor Radolfl in Ritmo Loco 0.20 21.30 24 UR, informativna oddaja 1.10 22.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 1.35 23.00 Preverjeno, POP TV, pon 00.00 Predah v gibanju, gostja: Doroteja Zupan, vodi 2.30 Jana Debeljak, pon 2.55 01.00 Glasbeni mozaik 4.20 RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT KLINIKA POD PALMAMI, NEMŠKA NADALJEVANKA, 9/10 (VPS 20.00) DUŠNI PASTIRJI, ANGLEŠKA NANIZANKA, 6/10 (VPS 20.55) PISAVE-MINATTI (VPS 21.25) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) SMRT V SVETEM REDU, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 2., ZADNJI DEL (VPS 22.50) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.15) KRALJESTVO KONJ, NEMŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA PISAVE - MINATTI HIŠA VOŠČENIH LUTK, AM. FILM (VPS 02.55) INFOKANAL Kanal III 07.00 Videostrani 08.00 TV prodaja 09.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 11.00 Popotovanja z Janinom 11.30 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu 12,30 Risanke 13,00 TV prodaja 13.15 Automobille 13.30 TV prodaja 14.00 Pari, ameriška romantična komedija, 2000 15.50 Originali, 4. del jugoslovanske serije 17.00 Sijaj, ponovitev 17.30 llirika - turistična TV prodaja 18.00 Ekskluzivni magazin 18.30 Naš vrt 19.00 Risanke 19.30 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Maščevanje marincev, ameriški akcijski film, 2001 ^ 21.50 Katafatični TV butik N D TOfTALKA - samo za dozorele 22.20 Reporter X 22.50 KI, športni program 23.45 Odbojka na mivki Siemens Mobile Masters 2004, reportaža 00.15 TV prodaja 00.45 Videostrani PONEDELJEK, 9.8.2004 Slovenija 1_[] l/fjf Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 10.00 TV PRODAJA 10.30 INFOKANAL 9:20 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi, pon 9.30 Poslovni studio, dnevno Informativna oddaja, pon 10.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 10.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 7.30 7,30 7.45 8.00 8.20 8.45 9.10 9.25 9.50 10.20 10.45 11.25 11.35 12.25 13.00 13.15 13.15 14,05 14.55 15.55 16.30 16.50 17.05 17.35 18.25 18.35 TEDENSKI IZBOR UTRIP ZRCALO TEDNA TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 31/45 OSCAR CHARLIE, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 5/13 IZ POPOTNE TORBE: SVETLOBA DEČEK S KAČO IN GRAD IZ PESKA, KRATKI IGRANI FILM ZA OTROKE AFNA FRIKI, MLADINSKA ODDAJA, 8/12 NINA: TEST, MLADINSKA NADALJEVANKA, 1/3 VRNITEV SREBRNE SENCE, AVSTRALSKA NANIZANKA, 5/13 PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO WALK ON BY: ZGODBA O POPULARNI GLASBI, ANGELSKA GLASBENO-DOKJMENTARNA SERIJA, 6.DEL TV SMO LJUDJE: ZVOK POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR BARAGOVA SLOVENIJA LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) RADOVEDNI TAČEK: DVOJČEK (VPS 16.50) OTOK ŽIVALI, RISANA NANIZANKA, 7/13 (VPS 17.05) KRALJESTVO KONJ, NEMŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA (VPS 17.35) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.35)_ 6.30 INFOKANAL 9.05 PRIMORSKI MOZAIK, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 09.05) 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAjA MADŽARSKE TV 10.00 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZ, 138/158 10.25 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 14,05 TV PRODAJA 14.35 TEDENSKI IZBOR 14.35 POL|E, KDO BO TEBE LIUBIL 2001, 2. DEL, ODDAJA TV MARIBOR 15.25 ČARI ZAČIMB: TELEČJI ZREZEK PO GRA|SKO 15.50 FESTIVAL LENT 2004, ODDAJA TV MARIBOR 17.20 NOVE ZVEZDE EVROPE, 3/8 17.55 SKOZI ČAS (VPS 17.55) 18.10 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 139/ 158 (VPS 18.10) 18.35 NASILJE, AMERIŠKI ČB FILM, PONOVITEV (VPS 18.35) 20.00 KONČNICA (VPS 20.05) 20.55 IMAMO LE ENO ŽIVLJENJE, FRANCOSKI FILM (VPS 21.00) 22.30 VIDEOSPOTNICE (VPS 22.30) ^ 23.05 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) 0.30 INFOKANAL Kanal A 9.15 TV prodaja 9.20 Odvetnik z ulice, 2. sezona, ponovitev 22. dela ameriške nanizanke 10.10 Uganke inšpektorja Lynleyja, ponovitev 1. dela angleške nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Odvetnik z ulice, 2. sezona, zadnji del am. naniz. 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 205. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 100. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Uganke inšpektorja Lynleyja, 2. del angleške nanizanke 16.55 Ha!: Otroci ne lažejo, humoristična oddaja 17.25 Vprašaj Harriet, 4. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Moja najstnica, 13. del. am. nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Super film: Skriti zaklad, ameriški film ^ 22.15 Mikser: Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke 22.45 Radijska postaja, 3. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke 23.15 Osbournovi, 2. sezona, 12. del dokumentarne serije 23.45 Moške zadeve, 2 sezona, 9. del ameriške nanizanke ^ Pop TV PCP 7.15 Dragonball Z, risana serija 7.40 Beyblade, risana serija 8.05 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.55 Maščevanje ljubezni, ponovitev 140. dela ** _španske nadaljevanke_}1 Demokracija • Četrtek, 5. avgusta 2004 © tv program 9.50 Klon, ponovitev 84. dela brazilske nadaljevanke 10.40 TV prodaja 11.10 Moja Sofija, ponovitev 79. dela španske nad. 12.00 Vrtnarjeva hči, ponovitev 12. dela mehiške nad. 12.55 Diagnoza: umor, 6. sezona, ponovitev 12. del ameriške nanizanke 13.50 TV prodaja 14.20 Triki jamieja Oliverja, 1. sezona, angleška dokumentarna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 13. del mehiške nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 80. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 85. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 141. del španske nad. 19.00 24UR 20.00 XXL komedija: Hudson Havvk, ameriški film 21.50 Samo ljubezen, ameriška nadaljevanka, 2/4 22.45 XXL premiere 22.50 Urgenca, 9. sezona, 10. del ameriške nanizanke 23.45 Prijatelji, 8. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke 0.15 24UR, ponovitev 1.15 Nočna panorama TevePika Kanal III V Slovenija 1 7.30 8.00 8.25 8.50 9.00 9.25 9.35 10.00 10.50 12.15 13.00 13.30 13.30 13.55 14.45 16.30 16.50 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 17.10 9.30 Sladkorni bolniki, pon 10.30 Bogračijada, 2 del, pon 17.30 11.00 Koncert, Davor Radolfi in Ritmo Loco 17.40 12.30 Predah v gibanju, gostja: Doroteja Zupan, vodi Jana Debeljak, pon 18.10 13.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 14.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 18.40 14.30 V harmoniji z naravo, pon 15.00 Trenja, POP TV, pon 18.55 16.20 Glasbeni mozaik 19.00 18.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 19.35 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja 20.00 19.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, erektilna 20.55 disfunkcija, pon 22.00 19.30 Sanjska poroka, 8 del, pon 22.50 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, Je Slovenija na pravi poti? 23.40 21.00 A to je to!?, ponučno zabavna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, prvič 1.15 21.30 24 UR, informativna oddaja 1.15 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 2.05 23.00 Pazi kamera, POP TV 2.25 23.30 Glasbeni mozaik 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Automobille 09.25 Risanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videaiisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Videaiisti, glasbene lestvice 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Videaiisti, glasbene lestvice 14.45 Koncert 16.45 Katafatiini TV butik ND TOfTALKA ■ samo za dozorele 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 245. del italijans. telenovele 18.00 liirika - turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videaiisti, glasbene lestvice 19.30 Predstavitev fundacije Ana in CT, reportaža 20.00 Zeleni zmaj, ameriška drama, 2001 22.00 Pregled sezone angleške nogometne lige 23.00 KI, Športni program 00.00 TV prodaja 00.30 Videostrani TOREK, 10.8.2004 2.55 3.25 4.15 5.10 6.40 ODMEVI TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 32/4 OSCAR CHARLIE, ANGLEŠKA NADALjEVANKA, 6/13 RADOVEDNI TAČEK: DVO)ČEK ŽELVJI OTOK, RISANA NANIZANKA, 2/26 RISANKA OTOK ŽIVALI, RISANA NANIZANKA, 7/13 KRALJESTVO KON|, NEMŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDA|A ČEZ PLANKE: SRBijA IN ČRNA CORA ALPE-DONAVA-jADRAN: 150 LET ŽELEZNIŠKE PROCE ČEZ SEMMERINC POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR PISAVE • MINATTI NIKOLI NE POZABI DA SI SLOVENEC, PORTRET BOGDANA POGAČNIKA DUŠNI PASTIRII, ANGLEŠKA NANIZANKA, 6/10 KLINIKA POD PALMAMI, NEMŠKA NADALIEVANKA, 9/10, PONOVITEV LYNX MAGAZIN: NAVTIČNI TURIZEM, ODDAjA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 16.00) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) MARCELINO KRUH IN VINO, RISANA NANIZANKA, 7/26 (VPS 16.50) ZLATKO ZAKLADKO: SOLATA IZ MARJETIC NA LISCI (VPS 17.10) ODDAjA ZA OTROKE (VPS 17.30) BRIŽINSKI SPOMENIKI: TISOČ LET SLOVENSKE PISANE BESEDE, DOKUMENTARNA ODDA|A (VPS 17.40) PRISLUHNIMO TIŠINI: 14. KONGRES SVETOVNE ZVEZE GLUHIH, 2. DEL (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT PRIHODNOST, PONOVITEV (VPS 20.00) POD ŽAROMETOM (VPS 21.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) SKRIVNOSTI VOjNE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2/13 (VPS 22.50) LJUBEZEN ALI DENAR, ANGLEŠKA DRAMA (VPS 23.40) NOČNI IZBOR dnevnik. Sport DNEVNIK ZAMEJSKE IV (VPS 02.05) BRlZlNSKI SPOMENIKI: TISOČ LET SLOVENSKE PISANE BESEDE, DOKUMENTARNA ODDAJA PRISLUHNIMO TIŠINI: 14. KONGRES SVETOVNE ZVEZE GLUHIH, 2. DEL PRIHODNOST POD ŽAROMETOM LJUBEZEN ALI DENAR, ANGLEŠKA DRAMA INFOKANAL Slovenija 2 6.30 8.35 9.05 9.35 9.35 10.05 10.30 11.00 11.30 17.25 17.55 18.25 18.40 19.05 20.25 22.35 0.15 0.50 Kanal A a 7.20 TEDENSKI IZBOR 7.20 KULTURA 9.15 TV prodaja 9.20 Odvetnik z ulice, 2. sezona, ponovitev zadnjega dela ameriške nanizanke 10.10 Uganke inšpektorja Lynleyja, ponovitev 2. dela angleške nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Simpatije, 6. sezona, 1. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 206. del am. nad. 14.40 15.30 16.00 16.55 17.25 17.55 18.25 18.30 20.00 21.40 22.40 23.10 Vsi moji otroci, 101. del ameriške nadaljevanke TV prodaja Uganke inšpektorja Lynleyja, 3. del angleške nanizanke Ha!: Otroci ne lažejo, humoristična oddaja Vprašaj Harriet, 5. del ameriške humoristične nanizanke Moja najstnica, 14. del. am. nanizanke XXL premiere Non Stop Music Akcija: Kickbokser 5, ameriški film ^ Mikser: Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 9. del ameriške hum. nanizanke Radijska postaja, 3. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke Osbournovi, 2. sezona, 13. del dokument.serije Moške zadeve, 2. sezona, 10. del ameriške nanizanke W Pop TV POP 7.15 7.40 8.05 8.55 9.50 10.40 11.10 12.00 13.50 14.20 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.45 22.30 22.35 23.30 0.00 1.00 Dragonball Z, risana serija Beyblade, risana serija Ricki Lake, ponovitev pogovorna oddaja Maščevanje ljubezni, ponovitev 141. dela španske nadaljevanke Klon, ponovitev 85. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Moja Sofija, ponovitev 80. dela španske nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 13. dela mehiške nadaljevanke Samo ljubezen, ponovitev ameriške nadaljevanke, 2/4 TV prodaja Triki Jamieja Oliverja, 1. sezona, angleška dokumentarna oddaja Vrtnarjeva hči, 14. del mehiške nadaljevanke Moja Sofija, 81. del španske nadaljevanke Klon, 86. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 142. del španske nad. 24UR Preverjeno Življenjska zgodba: Sinova obljuba, ameriški film XXL premiere Urgenca, 9. sezona, 11. del ameriške nanizanke Prijatelji, 8. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika INFOKANAL VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) TEDENSKI IZBOR DOBER DAN,KOROŠKA DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 139/158 OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.25) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 140/ 158 (VPS 18.40) THI8AULTOVI, FRANCOSKA LITERARNA NADALJEVANKA, 6/8, PONOVITEV (VPS 19.05) FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 19/24 (VPS 20.05) HAMLET, ANGLEŠKA DRAMA, PONOVITEV (VPS 20.30) WAMBO, NEMŠKI FILM (VPS 22.45) VIDEOSPOTNICE: MONO (VPS 00.25) ^ INFOKANAL 9.00 9.30 12.00 12.30 13.30 14.00 16:45 17.00 18.30 19.00 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 23.00 00.30 Kanal III 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Blaženi papež Janez XXIII, 4. del Italijanske mlniserlje 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 11.00 Videaiisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Koncert 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 246. del italijanske telenovele 18.00 liirika • turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Ekskluzlvni magazln, ponovitev 19.30 NaS vrt 20.00 Zakon ječe, ameriška drama, 2000 ^ 21.40 Bog je umrl zaman, jugoslovanska drama, 1969 23.20 Automobille 00.35 TV prodaja 00.00 Videostrani SREDA, 1L82004 Slovenija 1_[] BW 7.20 7.20 7.30 8.00 8.20 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, bivši psihični bolniki, pon Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič Srečanje harmonikarjev v Starem Velenju -posnetek 1 del, pon Kulinarika 5. del, pon Kdor zna pozdraviti kožo, zna pozdraviti celo telo, pon Pazi kamera, POP TV Glasbeni mozaik Knjiga na muhi, oddaja o knjigi Glasbeni gostje IDOLA 2004 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo Na piki, aktualna pogovorna oddaja, )e Slovenija na pravi poti? Sanjska poroka, 9 del V harmoniji z naravo jana, oddaja o sončni strani življenja, prednost tretjega življenskega obdobja 24 UR, informativna oddaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Koncert, Davor Radolfi in Ritmo Loco Glasbeni mozaik V3 9.55 10.05 11.20 11.50 12.20 13.00 13.15 13.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.30 16.50 17.35 17.50 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.25 22.00 22.55 23.50 23.50 0.40 1.00 1.50 3.55 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 33/45 OSCAR CHARLIE, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 7/13 PIPSI, RISANA NANIZANKA, 26., ZADNJA EPIZODA SMER VESOLJE, RISANA NANIZANKA, 25/26 ZLATKO ZAKLADKO: SOLATA IZ MARJETIC NA LISCI ODDAJA ZA OTROKE JUNAKI PETEGA RAZREDA, IGRANA NANIZANKA, 1/3 MLADI VIRTUOZI: HARMONIKAR BORUT ZAGORANSKI BRIŽINSKI SPOMENIKI: TISOČ LET SLOVENSKE PISANE BESEDE, DOKUMENTARNA ODDAJA PRISLUHNIMO TIŠINI: 14. KONGRES SVETOVNE ZVEZE GLUHIH, 2. DEL IZVIR(N)I, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI KD PIHALNI ORKESTER LOGATEC POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERI|A, 5/21 PRIHODNOST POD ŽAROMETOM, PONOVITEV MOSTOVI ■ HIDAK: MOJ GOST, MOJA GOSTJA ...-VEND...GEM ... (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) MALE SIVE CELICE, KVIZ (VPS 16.50) RISANKA TRISOMIJA 21, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.45) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT SEDMI PEČAT: JALLAIJALLAI, ŠVEDSKI FILM (VPS 20.00) POLJUB, SLOVENSKI KRATKI IGRANI FILM (VPS 21.25) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) MYANMAR - BURMA: DEŽELA TISOČERIH PAGOD, DOKUMENTARNI FILM (VPS 22.55) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.40) TRISOMIJA 21, DOKUMENTARNA ODDA|A GOLI, ANGLEŠKI FILM (VPS 01.50) MYANMAR - BURMA: DEŽELA TISOČERIH PAGOD, DOKUMENTARNI FILM INFOKANAL Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 8.35 TEDENSKI IZBOR 8.35 VIDEOSPOTNICE: MONO & 9.05 LYNX MAGAZIN: NAVTIČNI TURIZEM, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA Demokracija • 32/2004 tv program 9.25 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 140/158 9.50 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 17.10 TV PRODAJA 17.45 VIDEOSPOTNICE: MONO, PONOVITEV ^ 18.15 SKOZI CAS (VPS 18.15) 18.30 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 141/ 158 (VPS 18.30) 19.00 KONČNICA, PONOVITEV 20.05 ŠPORT (VPS 20.05) 23.00 VIDEOSPOTNICE: STEREO (VPS 23.00) ^ 23.30 BRANE RONČEL IZZA ODRA, PONOVITEV (VPS 23.30) 0.55 INFOKANAL Kanal A 9.15 TV prodaja 9.20 Simpatije, 6. sezona, ponovitev 1. dela ameriške nanizanke 10.10 Uganke inšpektorja Lynleyja, ponovitev 3. dela angleške nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Simpatije, 6. sezona, 2. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 207. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 102. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Uganke inšpektorja Lynleyja, 4. del angleške nanizanke 16.55 Ha!: Otroci ne lažejo, humoristična oddaja 17.25 Vprašaj Harriet, 6. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Moja najstnica, 15. del. am. nanizanke 18.25 XXI premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Naši športniki, zabavna oddaja 20.55 Najboljše reklame, ki jih nikoli niste videli, zabavna oddaja 21.45 Mikser: Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke 5 Radijska postaja, 3. sezona 8. del ameriške humoristične nanizanke 15 Osbournovi, 2. sezona, 14. del dokumentarne serije 5 Moške zadeve, 2. sezona, 11. del ameriške nanizanke ^ Pop TV PCP 7.15 Dragonball Z, risana serija 7.40 Beyblade, risana serija 8.05 Ricki Lake, pogovorna oddaja 8.55 Maščevanje ljubezni, ponovitev 142. dela španske nadaljevanke 9.50 Klon, ponovitev 86. dela brazilske nadaljevanke 10.40 TV prodaja 11.10 Moja Sofija, ponovitev 81. dela španske nadaljevanke 12.00 Vrtnarjeva hči, ponovitev 14. dela mehiške nadaljevanke 12.55 Preverjeno, ponovitev 13.50 TV prodaja 14.20 Triki Jamieja Oliverja, 1. sezona, angleška dokumentarna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 15. del mehiške nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 82. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 87. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 143. del španske nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 TV kriminalka: Podvojena obsodba, ameriški film 21.45 Divje palme, ameriška nadaljevanka, 3/6 22.40 XXL premiere 22.45 Urgenca, 9. sezona, 12. del ameriške nanizanke 23.40 Prijatelji, 8. sezona, 11.de! ameriške humoristične nanizanke 0.10 24UR, ponovitev 1.10 Nočna panorama Alenka Strnad - Reza, pon 12.00 Kulinarika 5. del, pon 12.30 Sanjska poroka, 9 del, pon 13.00 NSM KANAL A 14.00 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi 14.15 Glasbeni mozaik 17.50 Aktualno: odpadki, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 19.30 jana, oddaja o sončni strani življenja, prednost tretjega življenskega obdobja,pon 20.00 Computer Line, prvič 20.30 Prakristjani 20.43 Greh s Tabuji 21.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Preverjeno, POP TV, prvič 0.00 Glasbeni mozaik TevePika 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 10.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 10.30 Srečanje harmonikarjev v Starem Velenju - posnetek 2 del, pon 11.30 A to je to!?, ponučno zabavna oddaja, vodi: Kanal III i/3 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Ekskluzivni magazin, ponovitev 08.50 TV prodaja 09.10 Agencija, 19. del ameriške nanizanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 11.15 Ekskluzivni magazin, ponovitev 11.45 Automobille 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Videalisti, glasbene lestvice 15.30 Bog je umrl zaman, jugoslovanska drama, 1969 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 247. del italijanske telenovele 18.00 llirika - turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 Odbojka na mivki Siemens Mobile Masters 2004, reportaža 20.00 Vroči veter, 6. del jugoslovanske serije 21.00 Sijaj 21.30 Reporter X 22.00 Bombaši, jugoslovanska vojna akcija, 1973 23.30 Dokumentarni film 00.00 TV prodaja 00.30 Videostrani ČETRTEK, 12.08.2004 18.10 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 21.30 22.50 22.50 0.00 0.00 0.50 1.10 1.50 2.15 3.05 3.35 Slovenija 1 a 7.20 7.20 7.30 8.00 8.20 9.05 9.50 10.20 10.50 11.35 12.05 13.00 13.15 13.25 15.05 16.30 16.50 17.20 17.30 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI TELEBAjSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 34/45 OSCAR CHARLIE, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 8/13 K. KOVIČ: MO] PRIJATELJ PIKI JAKOB: PIKI V AVTOŠOLI, OTROŠKA NANIZANKA, 4/7 MALE SIVE CELICE, KVIZ ZGODBE IZ ŠKOL|KE MAXI JENA, DOKUMENTARNA ODDAJA TRISOM1JA 21, DOKUMENTARNA ODDAJA AFRIKA - POGLED S TAL, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 1/13 ME|E MOJEGA SVETA, DOKUMENTARNA ODDAJA POROČILA, ŠPORT, VREME ZABAVNI INFOKANAL KRALJIČIN NOS: HARMONY SE VRNE, ANGLEŠKI FILM, 2. DEL, PON. (VPS 13.25) SKRIVNOSTI VOJNE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2/13, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) ENAJSTA ŠOLA: SAVSKE JAME, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE (VPS 16.50) RISANKA ŠTAFETA MLADOSTI (VPS 17.25)_ ZENIT: RAZVOJ SEIZMOLOGIJE (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT ZGODBE LEGENDARNIH STVARI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2/4 (VPS 20.00) OSMI DAN (VPS 21.00) KNJIGA MENE BRIGA - MASARU EMOTO: SPOROČILO VODE, PONOVITEV (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLASBENI VEČER TRIO PSALTERIA: S CITRAMI OD RENESANČNE GLASBE DO JAZZA, 3. DEL (VPS 22.50) PIRANSKI GLASBENI VEČERI - OBALNI KOMORNI ORKESTER, 2. DEL (VPS 23.20) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.50) ŠTAFETA MLADOSTI ZENIT: RAZVOJ SEIZMOLOGIJE ZGODBE LEGENDARNIH STVARI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2/4 OSMI DAN PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA ZA VEDNO IN: KRESLIN, LOVŠIN, PREDIN, KONCERT INFOKANAL Pop TV PCP Slovenija 2 6.30 8.35 9.05 9.35 9.35 10.05 10.30 11.00 11.30 15.35 16.10 17.00 17.30 17.45 18.10 20.00 0.00 0.30 INFOKANAL VIDEOSPOTNICE: STEREO, PONOVITEV ^ EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) TEDENSKI IZBOR MOSTOVI • HIDAK: MO| GOST, MOJA GOSTJA...- VEND...GEM ... DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 141/158 OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA POTOVANJA NA KONEC SVETA, AVSTRALSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 10/13, PONOVITEV VIDEOSPOTNICE: STEREO, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 17.35) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 142/ 158 (VPS 17.50) ZIMSKE ZGODBE, KANADSKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.15) EVROPSKI KONCERT BERLINSKIH FILHARMONIKOV 2004, POSNETEK IZ ATEN (VPS 20.05) POSEBEN POGLED: GENERAL, ANGLEŠKO-IRSKI FILM (VPS 22.10) VIDEOSPOTNICE: VROČE (VPS 00.05) INFOKANAL Kanal A 7.15 Dragonball Z, risana serija 7.40 Beyblade, risana serija 8.05 Ricki Lake, pogovorna oddaja 8.55 Maščevanje ljubezni, ponovitev 143. dela španske nadaljevanke 9.50 Klon, ponovitev 87. dela brazilske nadaljevanke 10.40 TV prodaja 11.10 Moja Sofija, ponovitev 82. dela španske nad. 12.00 Vrtnarjeva hči, ponovitev 15. dela mehiške nadaljevanke 12.55 Divje palme, ponovitev ameriške nadaljevanke, 3/6 13.50 TV prodaja 14.20 Triki jamieja Oliverja, 1. sezona, angleška dokumentarna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 16. del mehiške nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 83. del španske nadaljevanke 16,55 Klon, 88. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR- vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 144. del Španske nad. 19.00 24UR 20.00 Družina brez mame, ameriški film 21.45 Pravi seks v pravem mestuA, 6. del ameriške dokumentarne serije 22.40 XXL premiere 22.45 Urgenca, 9. sezona, 13. del ameriške nanizanke 23.40 Prijatelji, 8. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke 0.10 24UR, ponovitev 1.10 Nočna panorama TevePika EE 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Computer Line, pon 10.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, je Slovenija na pravi poti?, pon 11.00 Glasbeni gostje IDOLA 2004, pon 12.30 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 13.00 Predah v gibanju, gostja: Doroteja Zupan, vodi jana Debeljak, pon 14.00 Preverjeno, POP TV, pon 15.00 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi 15,15 Glasbeni mozaik 17.30 Bogračijada, 3 del, prvič 18.00 Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja 19.00 Srečanje harmonikarjev v Starem Velenju - posnetek 2 del, pon 20.00 Kasaške dirke, 2 del, prvič 20.40 Strayssic park 21.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, družinska optika Lah 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Ekstra magazin, Kanal A, prvič 23.40 Glasbeni mozaik Kanal III v3 9.15 TV prodaja 9.20 Simpatije, 6. sezona, ponovitev 2. dela ameriške nanizanke 10.10 Uganke inšpektorja Lynleyja, ponovitev 4. dela angleške nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Simpatije, 6. sezona, 3. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 208. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 103. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Uganke inšpektorja Lynleyja, 5. del angleške nanizanke 16.55 Ha!: Otroci ne lažejo, humoristična oddaja 17.25 Vprašaj Harriet, 7. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Moja najstnica, 16. del. am. nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Krimič: Kako prekriti umor, ameriški film 21.50 Zadnje poglavje, kanadska nadaljevanka, 3/6 22.45 Samo bedaki in konji, 4. sezona, 6. del angleške humoristične nanizanke 23.25 Moške zadeve, 2. sezona, 12. del ameriške nanizanke ^ 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Enzo Ferrari, 4. del miniserije 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Predstavitev fundacije Ana in GT, reportaža 11.25 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Videalisti, glasbene lestvice 15.30 Bombaši, jugoslovanska vojna akcija, 1973 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 248. del italijanske telenovele 18.00 llirika - turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 Popotovanja z Janinom 20.00 Ubijte Carterja, am. akcijski triler, 2002 ^ 21.50 Originali, 6. del jugoslovanske serije 22.50 Spogledljivka, jugoslovanska komedija, 1961 00.20 Automobille 00.35 TV prodaja 01.00 Videostrani Demokracija • Četrtek, 5. avgusta 2004 radijski program RADIO OGNJIŠČE PETEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaia pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voičilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Clas Amerike 19.10 Kratke novice 19,15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 04.40 Radio Vatikan SOBOTA 15,00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.00 21.15 22.00 23.00 24.00 04.40 INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Mali oglasi Slovene' Slovenca vabi Poročila, Vaša pesem Naš gost Poročila Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Radijska molitev Škofov govor pred nedeljo 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi Ponovitve: Za življenje Obala neznanega Slovene' Slovenca vabi Radio Vatikan NEDELJA 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 10.00 10.15 11.00 11.15 12.00 12.05 12.15 12.30 15.00 15.30 15.50 17.00 18.30 19.30 19.45 20.00 20,20 20.30 21.30 22.00 23.00 23.30 00.30 04.40 Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za dušo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Škofov govor za nedeljo (ponov.) Zvonjenje Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila jezikovni brevir Iz življenja vesoljne Cerkve Koledar prireditev Spominjamo se Prenos sv. maše Oznanila Graditelji slovenskega doma Poročila, osmrtnice, obvestila Kmetijska oddaja Zvonjenje Biser za dušo Voščilo PRO-jevcem Glasbena voščila INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Slovencem po svetu in domovini Sakralna glasba Za otroke Škofov govor za nedeljo Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Obala neznanega ■ Izzivi vere Radijski roman Ponovitve: Naš gost Iz življenja vesoljne Cerkve Sobota ob 21.15 Graditelji Radio Vatikan 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila PONEDELJEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi_ 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.10 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00 23.00 24.00 04.40 Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za dušo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila Jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, Vaša pesem Zvonjenje Biser za dušo Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Glasbena voščila Šport na Radiju Ognjišče i. Poročila, Vaša pesem Šport na Radiju Ognjišče II. Glas Amerike Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi 2. 4. in 5. Juretov večer Mozaik dneva 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. In 5. Svetloba in sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan SREDA 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07,50 jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) ČETRTEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23,00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan © Demokracija • 32/2004 športna kolumna Esad Babačič Novi selektor slovenske nogometne reprezentance, ki še ni dobro sedel na vročo trenersko klop, že čuti breme odgovornosti, s katero se bo moral spopadati v svojem mandatu. Brane Oblak je izjemno iskren človek, ki preprosto ne zna blefirati, zato se včasih nehote ujame v past radovednih novinarjev, ki so na svetu pač zato, da sprašujejo tudi takrat, ko to nekomu ni všeč. Zahovič snubi Oblaka Pa vendarle je več kot očitno, da Oblak pravih odgovorov na nekatera vprašanja še nima. Težava je v tem, da čas hitro teče in kaj kmalu bo moralo postati jasno, za katero opcijo se bo odločil. Kdo so novi igralci, ki naj bi zamenjali "stare" in tiste, ki nimajo svojih klubov? Koliko bo mladih in kdo od prekaljenih bo ostal v ekipi? Največ preglavic mu gotovo povzroča "nestalni" Zlatko Zahovič, ki se vedno znova dvigne kot feniks iz pepela. Ta čas igra kot prerojen in kot za šalo dosega zadetke za svojo Ben-fico. Izgovor, da ne igra za svoj klub, je torej padel v vodo, zanikati pa ni mogoče niti njegove dnevne forme, ki pa se lahko kaj hitro obrne. Zahovič je sploh znan po tem, da ga nekaj časa ni nikjer, potem se spet vrne. Logično je, da želi v pripravljalnem obdobju pokazati, daje nanj treba računati. Njegovo mojstrstvo nikdar ni bilo vprašljivo, zato bi bilo precej nespametno, če bi se mu odrekli. Tudi novi selektor bo očitno moral ugrizniti v kislo jabolko in priznati, da brez njega Slovenija ne more naprej. Po drugi strani je res, da je Oblak tu tudi zaradi tega, da se otrese duhov preteklosti, in v tem primeru mu Zahovičeva samovšečnost verjetno ni najbolj po meri. Zato je še toliko pomembneje slišati, kdo so potencialni novi Zahoviči, ki nas bodo morebiti osrečili na naslednjem evropskem prvenstvu v sosedni dr- žavi. Uvrstitev na naslednje svetovno prvenstvo po tem scenariju bržčas ne bi bila realna. Kako težko se je ločiti od preizkušenih igralcev in poiskati prave zamenjave, so na svoji koži začutili že mnogi veliki selektorji, in to v precej bolj razvitih nogometnih državah, zato moramo biti do Oblaka strpni. Namesto da ga vsak dan morimo z Za-hovičem, bi se morda lahko tudi sami pozabavali z ogledovanjem potencialnih kadrov in dajanjem svojih predlogov. Toda kot že rečeno, je časa za razmislek prav malo, zato imamo tako vroče nogometno poletje. Vzporedno z velikimi dilemami našega novega vodje se odvijajo tudi klubske drame, v katerih je čedalje več majhnih žrtev in velikih zablod. Majhne žrtve so nogometaši, ki že mesece in mesece niso videli plač, pa vseeno jo realno stanje stvari. Poseben primer je seveda Olimpija, ki si je pridelala še dodatne dolgove, tako da je njeno delovanje zdaj skoraj onemogočeno. Naš najslavnejši nogometni kolektiv bo v naslednjih letih očitno bolj životaril, njegovo igranje v domačem prvenstvu pa bo bolj podobno statiranju, saj Evrope kljub morebitnemu prvemu mestu Ljubljana ne bo videla. Kakšna sramota za glavno mesto in državo! Vsi tisti, ki so v zadnjih letih pripeljali do takšnega položaja, bi se morali popolnoma umakniti iz struktur kluba in tako rešiti vsaj kanček lastnega ugleda. Najhuje pri vsem je, da so se nekateri med njimi ves čas predstavljali kot veliki nogometni zaljubljenci, v bistvu pa so šli v igro izključno zaradi lastnih interesov. V trenutku ko je postalo jasno, da velikih gradbenih Zahovič je sploh znan po tem. da ga nekaj časa ni nikjer, potem se spet vrne. Logično je, da želi v pripravljalnem obdobju pokazati, da je nanj treba računati. igrajo za svoje klube, ti pa so vse pogosteje žrtve poslovnih zablod. Težava pri tem je, da javnost nima pravega vpogleda v socialne drame, ki jih preživlja del naših profesionalnih nogometašev, ki životarijo v podnajemniških stanovanjih in so sploh na eksistenčnem robu. Med njimi so tudi takšni, ki bi si s svojo igro tudi kaj zaslužili. Vse preveč tinte se prelije za velike nogometne zgodbe, ki pa zakriva- podvigov v režiji novih lastnikov ne bo, so se vsi po vrsti potuhnili in zdaj verjetno kje sklepajo nova prijateljstva. Očitno se je okrog Olimpije nabralo veliko ljudi, ki so za lastno uveljavljanje in dobro pripravljeni narediti praktično vse. Toda ne na škodo našega nogometnega ponosa, kolikor ga je pač še ostalo. Nekateri že kličejo k uporu in uporabljajo govorico ulice, ki pa vseeno ni najboljša rešitev. Demokracija • Četrtek, 5. avgusta 2004 © šport Tour de Lance št. 6 Ne le starost (Armstrong bo septembra dopolnil 33 let) in vraževerje (vsem dosedanjim petkratnim zmagovalcem je v šestem poskusu spodletelo), ampak predvsem vrsta odličnih nasprotnikov, pripravljenih združiti moči, da bi Lan-cea vrgli s prestola, in ne nazadnje ne prav bleščeče predstave na zadnjih pripravljalnih tekmah so govorili v prid tovrstnim napovedim. Voecklerjevo presenečenje A pojdimo po vrsti. Po prologu po ulicah belgijskega Liegea, kjer je na dobrih šestih ldlometrih Armstrong zaostal le za Švicarjem Can-cellaro, je prvih deset dni tritedenskega spektakla, kot je za Dirko po Franciji v navadi, minilo v znamenju dolgih ravninskih etap po severu Francije. Ekipni kronometer je prinesel zmago U.S. Postalu in rumeno majico Armstrongu, kar je kazalo, kako kakovostna in uigrana je šampionova ekipa. Mimogrede, končno peto mesto Lanceovega ekipnega tovariša, Portugalca Joseja Azeveda, zgovorno priča o premoči njihove ekipe. Toda skoraj takoj je "kavboj" Lance z veseljem za nekaj dni prepustil breme rumene majice malo znanemu Thomasu Voeckler-ju (La Boulangere), 25-letnemu Al-začanu, ki je le nekaj dni pred začetkom dirke presenetijivo osvojil majico francoskega državnega prvaka. Voeckler je izkoristil dolg pobeg, ki je v prvem tednu prava redkost, saj so se prve etape tudi letos končevale s sprinti glavnine. V tej prvini sta razočarala "levji kralj" Mano Cipollini in predvsem njegov naslednik Ales-sandro Petacchi. Zato pa je svoje ambicije po osvojitvi zelene majice (lestvica po točkah oz. uvrstitvah) že prve dni opravičil Avstralec McEvven (Lotto Domo), ki je pot do Pariza sklenil z dvema etapnima zmagama. Pireneji za večino usodni Tudi po "peklu" v dveh zaporednih pirenejskih etapah je Voeckler sicer zadržal skupno vodstvo, a njegova usoda je bila zapečatena. V obeh ciljnih vzponih (na La Mongie in Pla-teau de Beille) sta kraljevala Arm- strong in nekoliko presenetljivo mladi Italijan Ivan Basso (CSC), medtem ko so drugi veliki favoriti milo rečeno poniknili. Američan Tyler Hamilton je zaradi bolečin v hrbtu odstopil, četa bojno razpoloženih Spancev na če-luzlbanom Mayom (Euskaltel),kije na Dauphine Libereju junija pometel z Armstrongom, pa je bila le bled odsev pričakovanj. In to na tako rekoč domačih cestah ob meji s Španijo! Večno daigi Nemec Jan Ullrich je bil po ocenah strokovnjakov še največji protikandidat "poštarja", a je po odmevni zmagi na Dirki po Švici očitno prišel prezgodaj v vrhunsko formo in le-te ni mogel ohraniti. Lanceove Alpe Najtežji teden je bil prav gotovo od tega večino na kronometrih. V senci teh uspehov sta ostala nemški državni prvak Andreas Kloden (T-Mobile), ki je moštvenemu kolegu Ullrichu na cesti odvzel kapetanske čine, in Basso, ki sta dirko končala na drugem oz. tretjem mestu, več kot šest minut za zmagovalcem. Ne le boj za rumeno majico Kot vsako leto se pozornost gledalcev, ki jih je tudi letos na stoti-soče krasilo traso dirke, ni usmerila le v boj za skupno zmago, ampak so bili tu še boji za etapne uspehe in preostale majice. McEwnovo zele- Francoze, ki vse od leta 1985 (tedaj je zmagal veliki Hinault) čakajo na zmago na Elizejskih poljanah, sta razveselila mladi Alzačan Thomas Voeckler (levo), ki je več kot teden dni zadržal rumeno majico, in prekaljeni Richard Virenque. V Casab-lanci rojeni Francoz je v svoji nemara zadnji sezoni že sedmič osvojil pikčasto majico kralja gora in navdušil rojake z uspešnim dvestokilometrskim pobegom na dan francoskega državnega praznika. ____^¡.^ ■_- w_«1 "Kaiser" je postal veliki poraženec letošnje Dirke po Franciji; brez osvojene etape je na koncu moral sestopiti s stopničk za zmagovalce (4. mesto je po enem prvem in petih drugih mestih njegova najslabša uvrstitev sploh). Teksačanu Lanceu Armstrongu je uspelo tam, kjer je vsem doslej spodletelo: osvojil je že šesti Tour de France zapored, največjo kolesarsko dirko na svetu. Pred začetkom 91. francoske "pentlje" so strokovnjaki branilcu naslova napovedovali najtežje delo doslej. zadnji, in to ne le zaradi kilometrov, ki so se nabirali, ampak predvsem zaradi zelo zgoščenih težkih gorskih etap. Tu je Armstrong zelo prepričljivo upravičil vlogo favorita, krono uspehov v jugovzhodni Franciji pa je bržkone pomenila zmaga v gorskem kronometru na slavni Alpe D' Huez, kjer se je že proslavil leta 2001. Tudi sicer je "kavboj" kraljeval na vseh terenih, z zmago na kronometer v predzadnji etapi v Be-san^onu pa je presegel samega sebe z osebnim rekordom petih etapnih zmag na enem Touru. Skupno je dosegel kar 20 etapnih zmag na Touru, Demokracija • 32/2004 na kratko Fotografiji: Reuters tako samo za zagotavljanje varnosti udeležencev iger porabili 1,2 milijarde evrov. Omenjena vsota je več kot trikrat višja kot pred štirimi leti v Sydneyju. Največji delež stroškov naj bi predstavljala oprema za nadzorovanje, novo obrambno orožje, k čemur štejejo tudi plovila za obalno stražo, in 255 milijonov "težka" pogodba s konzorcijem, ki bo upravljal z vso varnostno mrežo. "Beckhamova" žoga prodana za 28.050 evrov Zgrešena enajstmetrovka angleškega reprezentančnega zvezdnika Davida Beckhama je enemu od navija-čevprinesla pravo bogastvo. Omenjeni navijač je žogo ujel na tekmi evropskega prvenstva na Portugalskem 24. junija proti domači reprezentanci, potem ko je bil Beckhamov strel usoden za angleško vrsto. Pozneje se je odločil, da jo proda na spletni dražbi. Internetna avkcijska hiša je po izteku roka prodaje sporočila, da je žoga prodana nekemu Kanadčanu za 28.050 evrov. Nekaj časa so za žogo ponujali tudi do deset milijonov evrov, a je bilo veliko ponudnikov lažnih, zato so njihove ponudbe izničili. no smo že omenili, tretja najpomembnejša (in med gledalci izredno cenjena) pikčasta majica "kralja gora" je že sedmič pripadla ljubljencu publike Francozu Richardu Vi-renqueu (Quickstep Davitamon), ki je poleg tega osvojil tudi etapno zmago na francoski državni praznik 14. julija, in to po dvestokilometrs-kem pobegu. Med mladimi kolesarji (do 25 let) je Voeclderju belo majico speljal Rus Vladimir Karpets iz novoustanovljene ekipe Balearskih otokov, ekipno pa je z drugim mestom Klodna in četrtim Ullricha slavil zmago nemški T-Mobile. Armstrong res največji? Na papirju to mogoče drži, a je treba upoštevati mnoge druge dejavnike. Primerjava Armstronga z velikimi kolesarskimi predhodniki - petkratnimi zmagovalci francoske "pentlje" - utegne biti za slednje nekoliko žaljiva. Anquetil, Merckx, Hinault in Indurain so zmagovali povsod in skozi celotno sezono. Specializacija in načrtovanje enega samega vrhunca v sezoni je sicer splošna značilnost modernega kolesarstva (a prav tragično preminuli Marco Pantani je še leta 1998 dokazal, daje mogoče dobiti Giro in Tour v isti sezoni), res pa je, da Armstrongu močno olajša tak odnos (bojkot Po nepravični izločitvi Martina Hvastije (Alessio Bianchi) Slovenci vendarle nismo ostali brez svojega predstavnika na največji kolesarski dirki. V dresu nemškega Gerolsteinerja je namreč nastopil koroški Slovenec Peter Wrolich, ki je dosegel etapno uvrstitev med prvih pet. svetovnega prvenstva in drugih klasičnih dirk) ameriški pokrovitelj, ki je pripravljen plačevati za kolesarski šport neznanske vsote samo za tri- Italijan Ivan Basso, ki nastopa v dresu danskega CSC, je napovedal, da lahko mlada generacija kolesarjev z Apeninskega polotoka (tu je še zmagovalec Gi-ra 22-letni Damiano Cunego) naskakuje zmago na največjih etapnih dirkah. tedenski nastop na Touru (vZDAje to praktično edini kolesarski dogodek, ld ga prenašajo tamkajšnje televizije). Poleg omenjenega je treba poudariti, da si iz istih ekonomskih razlogov Armstrong lahko privošči izjemno močno ekipo (Hincapie, Landis itd.), ki se kot njen kapetan prvenstveno pripravlja za julijski "maraton" po francoskih cestah. Ne glede na sodbo o kolesarju, ki nedvomno sodi med večna imena tega športa, se nam vsiljuje sodba o človeku Armstrongu, ki po ravnanju na dirkah in tudi sicer ni prav zgleden. To je tudi razlog, da v kolesarski karavani Američan ni močno priljubljen. Ne nazadnje smo tudi ob prenosih letošnjega Toura večkrat slišali, kako ga je publika izžvižgala. Zadnji dogodek, ki je dodatno očrnil Armstrongov sloves, je bilo onemogočanje pobega Italijana Simoni-ja, s katerim si je Lance v laseh, odkar je moral odgovarjati na Italija-nove obtožbe v zvezi z dopingom. Če bo Armstrong (medtem je že napovedal svojo neudeležbo na olimpijskih igrah), čigar omalovažujoč odnos do tradicionalnih dirk (in kolesarstvo je izjemno močno vezano na svoje bogato izročilo) se je pokazal v zadnih sezonah, vendarle uresničil napovedi o udeležbi na Gi-ru d' Italia prihodnje leto in na klasičnih spomladanskih enodnevnih dirkah, bo s tem kljub vsemu le delno popravil ne najboljši vtis iz preteklih sezon. Mitja Volčanšek Poleg Amrstronga sta na stopničke za zmagovalce stopila nova obraza, Nemec Andreas Kloden in Italijan Ivan Basso. letošnji sezoni zelo dobro nastopa predvsem Britanec Jenson Button, kije v vozniškem seštevku SP BAR in Honda skupaj do 2007 Moštvo formule 1 BAR in dobavitelj motorjev Honda sta se odločila, da bosta sodelovanje nadaljevala do sezone 2007. "Naš cilj je osvojiti naslov prvaka," je optimistično napovedal Soiči Tanaka, vodja razvojnega oddelka Honde. Vodja moštva David Richards pa je dejal, da je podaljšanje sodelovanja za tri leta prva stopnja na poti dolgoročnega skupnega dela. BAR sodeluje z japonsko tovarno od njene vrnitve v formulo 1 leta 2000. V ta čas tretji s 53 točkami in je bil letos že šestkrat na stopničkah. Draga varnost na OI Organizatoiji skorajšnjih olimpijskih iger v Atenah naj bi za varnost na olimpijskih igrah po prvotnih napovedih porabili milijardo evrov, zdaj pa so ugotovili, da bo ta znesek višji vsaj za 20 odstotkov. Grki bodo Demokracija • Četrtek. 5. avgusta 2004 popkultura Švedska popskupina Abba je po 22 letih in kljub številnim zanikanjem končno znova skupaj, četudi samo v zelo pomanjšani obliki, kot štiri 60-centimetrske lutke, ki nastopajo v videospotu. Legendarna skupina Abba spet združeni - kot lutke Agneta Faeltskog (54) je pri tem ugotovila presenetljivo podobnost med sabo in legendarno Miss Piggy iz Muppet showa in je nad tem navdušena, je dejal švedski režiser Calle Astrand o prvem odzivu nekdanje pevke skupine Abba na njegov vi-deospot Our Last Video Ever (Naš poslednji videospot), ki ga ta čas predvajajo televizijske postaje. Z blagoslovom in diskr etno pomočjo Fa- eltskogove in Anne-Frid Lyngstad (58), Bennyja Anderssona (57) in Bjoerna Ulvaeusa (59) je Astrand izoblikoval šaljivo zgodbo na podlagi štirih Abbinih kultnih pesmi Waterloo, Take A Chance On Me, The Winner Takes It All in Dancing Queen. V videospotu štiri lutke s čevlji z visokimi podplati iz 70. let in še večjimi zobmi predstavljajo svojo glasbo osladnemu šefu glasbene založbe v upanju na novo pogodbo, vendar jih slednji zavrne. Na uradni spletni strani legendarne skandinavske skupine Astrand navaja, da štirih vzornikov za lutke iz londonske delavnice Jima Hensona, tudi ustvarjalca lutk iz Muppet showa in Sezamove ulice, ni bilo težko nagovoriti k sodelovanju. "Da le ne boš naredil kaj preveč umetniško zahtevnega. Ljudje naj se imajo čemu smejati," sta mu kot edini pogoj postavila Bjoern in Benny. Razlog za smeh že imajo vsaj upravljavci premoženja švedskih popmili-jonarjcv, saj je uspeh videospota po vsej Evropi v zadnjih mesecih dvignil temperaturo znova razsajajoči "abba-maniji". Prvič so skladbo iz videospota predstavili v maju na carigrajskem finalu Evrovizije, kar se je ujemalo s 30. obletnico zmagoslavja skupine Abba s pesmijo Waterloo na evrovi-zijskem finalu leta 1974 v Brightonu. Po Carigradu je na milijone oboževalcev upalo na prvi vnovični skup- ni nastop četverice po razpadu skupine leta 1983. Toda v videospotu nastopijo pristni abbovci skupaj samo virtualno, in še to v zelo kratkih prizorih. Eden izmed razlogov je tudi ta, da v Švici živeča Lyngstadova ni mogla oz. želela priti na snemanje videospota pred vrati Stockholma in so njen del posneli v Londonu ter ga pozneje s pomočjo računalnika združili s posnetki Faeltskogove. , \ T\ In danes kot 60-centimetrske lutke Demokracija K sodelovanju vabimo inovativne zunanje sodelavce za samostojno trženje oglasnega prostora pridobivanje novih naročnikov za revijo Demokracija. Ponujamo stimulativno nagrajevanje. Podrobnejše informacije na tel.: 01/43 45 463 ali na elektronskem naslovu obzorja.direktor@siol.net. i c M r Ivarild L!S % F Škofijska karitas Koper 5250 SOLKAN, Skalniška 1, tel. 05 33 00 233 POMAGAJMO LJUDEM V STISKI! ŠKOFIJSKA KARITAS KOPER je tudi tokrat pripravljena pomagati ljudem v Posočju, ki jih je prizadel potres. Zavedati se moramo dejstva, da se prebivalci še vedno soočajo s posledicami potresa, ki jih je prizadel pred šestimi leti. Karitas zaradi odplačevanja visokih anuitet pomaga družinam in posameznikom s hrano, vključitvijo otrok v program 'posvojitev na razdaljo' in odplačilom zapadlih položnic. Potres, ki je prizadel Posočje 12. 7. 2004, ni povzročil samo gmotne škode na objektih, temveč in predvsem zmanjšal možnost zaslužka vsem prebivalcem, kar bo njihovo gmotno stisko še povečalo. Nedvomno lahko računamo tudi z izpadom turizma. Pomembno je, da ljudje tudi tokrat čutijo, da smo jim pripravljeni moralno in materialno pomagati. Svoj prispevek lahko nakažete na TRR Škofijske Karitas Koper 24500-9004155438 s pripisom: Posočje 2004. Pregled dosedanje pomoči Karitas prebivalcem v Posočju je na spletni strani http://wvyw.karitas.si/akcije/posocje.htm. Jožica Ličen, namestnica ravnatelja Škofijske karitas Koper, ačni oglas__gsm 041429 713 Avril Lavigne ni hotela sedeti ob princu Charlesu Angleški radio Capital FM je v nedeljo, 11. julija, v Hyde Parku v Londonu za Princesin sklad priredil poseben koncert. Na sedemurnem koncertu je kot prvi nastopil Will Young, zadnji pa Lionel Ritchie. Vmes so se znašla sama ugledna imena, kot so recimo Busted, Blue, Su-gababes, McFly, Lemar in Jamelia. Vendarle brez zapletov ni šlo. Po poročanju časnika Sun je bila Avril Lavigne izbrana, da v VIP prostoru sedi ob princu Charlesu, a je to čast zavrnila. Namesto nje je tam sedel Will Young. Po besedah nekega vira © Demokracija • 32/2004 oglasi iz zaodrja je Avril tarnala nad tako odločitvijo. Hotela je čim prej proč. Uradno poročilo pravi, da je morala mlada zvezdnica ujeti letalo. Resnica pa je, da je neverjetno sramežljiva in sovraži pozornost medijev. Lenny Kravitz, ki je tudi nastopil, je s seboj na svoj poznopopoldanski nastop, na katerem je zapel pet pesmi, prinesel 23 kovčkov oblek. Prav zato je zahteval ločeno in dovolj veliko garderobo. Po besedah nekega opazovalca so si vsi nastopajoči brez težav delili garderobo, a za Lennyja so bili prisiljeni zgraditi prav posebno. Zelo dobro je morala biti opremljena in v njej je morala biti tudi toaleta. Organizatorje je stala vsaj milijon tolarjev. Dogodek si je ogledalo okoli 100.000 ljudi, v Princesinem skladu pa se je tako nabralo več kot milijon funtov. Še eden iz Eminemovega klana Lloyd Banks je najnovejši raper iz Eminemove družine Shady Records. Lloyd je eden od treh članov zasedbe G-Unit, ki jo sestavljajo še 50 Cent horosko in Tony Yayo, v Ameriki pa je pravkar izšel njegov prvi samostojni album, ki se je takoj uvrstil na prvo mesto uradne topliste. Album z naslovom The Hunger For More se je samo v eden tednu prodal v več kot 420 tisoč izvodih, kar je za 150 odstotkov več, kot je dosegel Usher s svojim albumom Confessions v prejšnjem tednu. Prvisingel Lloyda Ban-ksa z naslovom On Fire je ta čas na devetem mestu ameriške topliste. Snoop Dogg prinaša nov album Snoop Dogg s pomočjo produ-centske skupine The Neptunes snema nov studijski album. Pred dvema letoma je izšel album Paid Tha Cost To Be Da Bo$$, ki je dosegel platinasto izdajo. Na njem smo našli tudi uspešnico Beautiful, okoli 16. novembra pa naj bi izšel album z naslovom R&G:(Rhythm & Gangsta) The Masterpiece. Lee Ryan (Blue) bo režiser Medtem ko je zasedba Blue na počitnicah, se njeni člani zabavajo po svoje. Lee Ryan pa se ne bo ravno sproščal - to poletje se namerava vpisati na filmsko akademijo v New Yorku. Ryan se je vpisal v 6-teden-ski in okoli 4 milijone tolarjev vredni poletni program, da bi izboljšal svoje režiserske sposobnosti. Lee razlaga: "Pomagal sem pri režiji za naš video Breathe Easy in pri tem resnično užival. Komaj čakam, da se naučim še kaj več o tem. To je zame zelo razburljivo obdobje." Ryan je v London odletel le preteklo nedeljo, kjer je skupaj z drugimi fanti nastopil na koncertu In The Park, ki ga je organiziral radio Capital FM. Vrnil se je takoj po nastopu, saj je imel že zjutraj nova predavanja. Tudi Simon Webbe si želi filmske kariere. Pravkar je dobil vlogo v britanskem filmu Run. Pred tem je že igral v romantični komediji z Jennifer Lowe Hewitt The Truth About Love. Lev (22. julij - 21. avgust) Malo bolj brzdajte svoj ego te dni, nikoli namreč ne veste, s kakšnimi ljudmi imate opravka. Govorite iz srca in bodite iskreni. Svoj urnik bi morali imeti v soboto bolj ohlapen, če se hočete vsaj malo odpočiti od težkega tedna. Devica (22. avgust - 21. september) Svoje občutke morate poslušati, saj vam bodo odgovorili na mnoga vprašanja. Verjemite, daje na svetu kar precej ljudi, ki vas cenijo in želijo delati z vami. Malo pa se vendarle pazite romantičnega zapleta ob koncu tedna. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Vzemite si nekaj minut ali več in preglejte svojo finančno situacijo. Vaša družabna energija bo privlačna kot magnet in veliko vam bo uspevalo narediti. Pomembni ljudje vam ne uidejo in z njimi ne pomembni položaji. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Teden se za vas ni mogel začeti bolje, kot se je. Polno energije imate, poleg tega pa je pred vami nekaj dobrih in uspešnih poslov. Družinske povezave bodo delovale, hkrati pa jim morate tudi sami ponuditi pomoč. Strelec (22. november - 20. december) Nekaj časa si morate obvezno vzeti zase. Nič se ne bo zgodilo takega, da bi bila vaša odsotnost kaj katastrofalnega. Bodite sproščeni in ne bo se zgodilo nič pretresljivega. Partnersko razmerje bo zelo dobro. Kozorog (21. december - 19. januar) Ponedeljek za vas ni dan za posle. Raje si jih prihranite za četrtek. Verjemite ali ne, vaša energija vam bo pomagala pri uresničevanju načrtov. Bodite pa tudi pozorni do nadarjenosti in pridnosti ljudi, ki so okoli vas. Vodnar (20. januar - 18. februar) Vse gre lepo korak za korakom. Toda ta trenutek si res ne morete privoščiti daljšega premora. Če boste delali dovolj zagrizeno, boste zagotovo naredili vse, kar je potrebno, da si boste pripravili udobno bivališče. Ribi (19. februar - 20. marec) Nekateri vas bodo prav neprijetno opazovali in nič ne bo pomagalo, če se boste skrili. No, v življenju se vse izravna, tudi to se bo. Bodite čim vedrejši in nasmejani, tudi če se boste morali k nasmehu kdaj prisiliti. Oven (21. marec - 20. april) Teden se bo začel čudno, ker vas bodo za seboj potegnili obrobni problemi. Do srede se bo nemirno ozračje razkadilo in začelo se bo obdobje raziskovanja. Delo se vam bo samo ponujalo, zato se ga ne bojte sprejeti. Bik (21. april - 21. maj) Intenzivno boste čustvovali, predvsem utegnete biti ljubosumni po nepotrebnem. Poiščite si kakšno pomembno zaposlitev, pa vas bo vse minilo. Prijatelji bodo izjemno ponosni na vas zaradi vaše delovne uspešnosti. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Teden se bo vlekel kot jara kača. Nenehno boste pod pritiskom. Toda ne dajte se, saj ste tik pred rešitvijo problemov. Ne bodite kakor koli užaljeni ali prizadeti, če vas bo nadrejeni opozoril, da ne delate tako, kot je treba. Rak (22. junij - 21. julij) Še malo, pa vam bo zavrelo! Toliko jeze se je namreč nabralo v vas zaradi nedavnih dogodkov. Se na misel vam ne pride, da bi popuščali in dovolili, da si ljudje izmišljujejo. Našli boste nekaj izjemno zanimivih dejavnosti. Demokracija • Četrtek, 5. avgusta 2004 ^nmtmina, J tvmnmt**3 RAD 10 ŠTAJERSKI VAL. O. O. O., i MAK J í PRI JELŠAH AŠKSRČSV TRS 21. 3240 ŠMARJS PRI JSLŠAH UPRAVA. (03) 917 12 10, STUDIO: (03) 91 71 230 WWW. KADIO-MUnSKI-VALSI © Demokracija • 32/2004 Modna in filmska ter televizijska industrija sta v iskanju novih odjemalcev veliko bolj povezani, kot se zdi na prvi pogled. Filmski trendi vplivajo na modne steze, moda vpliva na zunanjo podobo filmskih zvezd, gledalci pa sledijo zapovedanemu. Film in moda dodatkov z njegovim podpisom. Kako ga ima filmska industrija rada in ga spoštuje, govori podatek, da v Hol-lywoodu odpirajo Walk of Style (filmski Pločnik slavnih je v isti ulici), kjer bo prav njegovo ime prvo odtisnjeno na pločniku. Film je zelo vpliven medij. Iz filmske meke prihajajo mnoge anekdote o tem, kako film vpliva na modni svet. Eden izmed največkrat citiranih primerov je dogodek, ko Clark Gable v enem od filmov ni hotel nosti jope. S to svojo muho je skoraj popolnoma uničil proizvodnjo moških volnenih oblačil v Ameriki. Trendi, ki se s platna prenesejo na gledalce, so produkt industrije, ki zelo dobro ve, kaj dela, in dela samo tisto, od česar bo imela dobiček. Ko je film Sund začel svojo pot po Ameriki, je rdeči lak za nohte Ume Thru-man postal prodajna uspešnica v vseh kozmetičnih hišah, rumena trenirka iz prvega dela filma Ubila bom Billa pa je ostala neopažena. Isto se je pripetilo tudi Madonni. V nekem filmu je utelesila vse danes znane modne napake osemdesetih, v drugem pa je bila utelešena eleganca. Neuspehe poznavalci pripisujejo izključno propagandnemu stroju. Princip današnjega sodelovanja je takle: modni oblikovalci odkupijo pravice za neki film, saj s tem predstavljajo svoje izdelke pred milijoni ljudi. Zadnja primera sta filma Frida in Swept away z Madonno v glavni vlogi. Vendar pa kljub vsemu vpliv iz leta v leto pojenjuje. Modni oblikovalci to pripisujejo dejstvu, da čedalje manj ljudi prisega samo na eno modno znamko in se raje nagiba k izvirnosti kot slepemu sledenju mode zvezd. Monika Maljevič mestu, kjer je četverica glavnih igralk zamenjala nekaj tisoč primerkov vi-sokokvalitetne garderobe, da o ma-nolomaniji niti ne govorimo. V Združenih državah Amerike je serija dosegla visoko gledanost tako zaradi tem na robu tabujev kot načina, kako Sarah Jessica Parker kombinira korzete in teniške copate, rdečo in roza barvo, športnost in eleganco. Serija se nezadržno približuje koncu, zato se mnogi upravičeno sprašujejo, kako bo to vplivalo na širše množice igralcev, katerim je serija kazala, kaj je modno, in jim pomagala oblikovati okus za oblačenje. Od mesebojnega sodelovanja imata veliko koristi tudi kinematografija in moda. Film je bil odskočna deska v svet visoke mode za Giorgia Armanija in Ralpha Laurena. Poleg tega, da je Ar-mani eden najvplivnejših modnih oblikovalcev, je zelo cenjen tudi kot stilist mnogih filmov in filmskih zvezd. Letno se na rdečih preprogah različnih slavnostnih priložnosti zvrsti na desetine oblek, kostimov in modnih Starsky in Hutch, filmska komedija, ki smo si jo pred kratkim lahko ogledali tudi v naših kinematografih, poleg prikazovanja, kako se naredi lifting obraza starih kultnih buddy filmov, prikazuje tudi, kako film vpliva na modo. Obiskovalci uradne spletne strani filma lahko na vse konce sveta naročijo tipične spominke pa tudi teniške copate, ki jih nosita glavna junaka Ben Stiller in Owen Wilson. Novi/stari film je med Američani vzbudil veliko zanimanja, ameriški časniki pa so se razpisali o slogu oblačenja v filmu, ki sega v zgodnja sedemdeseta leta: ozke usnjene hlače, psihedelične srajce in temna sončna očala. Tako je bil cilj tudi tokrat dosežen - ljudje sledijo modnim narekom filma. Povezava filmske in modne industrije je kljub svoji nevidnosti zelo močna. Lahko se nam celo zazdi, da modne trende narekujejo prav filmska platna in ne modne steze in modne revije. Najboljši primer omenjenega je vsekakor nanizanka Seks v STARSKY &HÜTGH MASCH S Trenirka Ume Thruman v filmu Ubila bom Billa med gledalci ni zbudila zanimanja. Armanijeva odskočna deska je bil film Ameriški žigolo. Starsky in Hutch narekujeta modo se demdesetih. ür s Oblikovalca za Madonnin film Swept away so izbrali na dražbi. ife '¿3B ■-» tilnB ffäisM fir»»- ""»_' ' £ -JI \i nagradna križanka KNJIŽNI KLUB SAMOROG Dalmatinova 1,1000 Ljubljana ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50% •h oolOc, telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com SESTAVIL: MIRAN ERCEG PERZEJEVA MATI V GRŠKI MITOLOGIJI HRVAŠKI PEVEC DRAGOJEVTC AVION VOJAŠKI ODDELEK NA POHODU NIKA JUVAN POSEST PO OČETU GESLO SLOVENSKI RADIJSKI REŽISER AMERIŠKA IGRALKA NALDIJEVA I JAN' NERUDA MENIČNO JAMSTVO SREDNJE VELIK PTIČ JED. JEDAČA (STARINSKO) SLOVENSKI PESNIK (JOŽE) RUSKI ŠAHIST NIMCOVIČ POŠKODBA TELESA NASPROTJE VARNOSTI KDOR JE NOR NA VSE TUJE ANJA RUPEL MADRIDSKI NOGOMETNI KLUB SLOVENSKI SKLADATELJ (FRANCE) REŽISERKA KODARJEVA NICK NOLTE DEL CERKVE, NAMENJEN ZA OLTAR PREBIVALEC ANKARANA NESREČEN MOŠKI PEVKA PUGAČOVA FIGURA PRI ČETVORKI POLET NASTILJANJE SKANDINAVSKO MOŠKO IME ANTON KOLAR IZTOK VALIČ TELOVNIK SLOVENSKI SKLADATELJ ŠVARA ŠVICARSKI SLIKAR (JOHANNES) PTICA IZ RODU VRANOV STALNI TROPSKI VETER JUNAK TRDINOVE NOVELE REKA V (IZ ČRK AKOV) ODPRHNA V STENI STAVBE AFRIŠKI VELETOK NEM. PEDAGOG (WILHELM) { DRUGI RIMSKI PAPEŽ SLOVENSKI PRAVOPIS IGRALKA REVERE NOVO MESTO REM NA HRVAŠKEM TROPSKA PAPIGA DRŽAJ, ROČAJ ORGAN ZA VOHANJE SV1C. KNJ1Z. (JOHANNES) MESTO V VIRGINIJI V ZDA SLADEK TROPSKI SADEŽ KARLOVAC OBLIKA, KI IZRAŽA POMEN PRISLOVA ŽENSKO KRILO (NAREČNO) 4. IN 21. ČRKA PRITOK RONE V FRANCIJI ANTIČNI FILOZOF IZELEJE rešitev oreišnie križanke II naaraienci 30. številke DEKANI, OVITEK, LETINA, ERIKA, NT, JOPICA, AKSIS, SLANINAR, NOTAR, MOŽ, LARA, ALAN, KORALA, AN, LEN, ALIGATOR, ESAD, VENA, UP, KARETA, ASAMA, TRINI LOPEZ, RAK, AKNA, EKONOMIJA, AAR, KARAVANA 1. nagrada: DEAN GRGURICA, Cesta na Markovec 27, 6000 Koper 2. nagrada: NINA ROOSS, Ulica Rudija Papeža 32,4000 Kr. 3. nagrada: VLADIMIR ROT, Tržna ul. 6, 1000 Ljubljana Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. naarade 1. nagrada: bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog 2. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog r — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — t i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i i 12. 8. 2004 pošljite na naš naslov: i i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, i 1 s pripisom "Nagradna križanka". 1 Demokracija • Četrtek, 12. avgusta 2004 O kronika časa včeraj, danes, jutri... • 2. 8.1814 se je v Tomažu nad Praprotnim rodil slovenski sadjar, politik in nabožni pisatelj Lovro Pintar. • 2. 8. 1921 je narodna skupščina v Beogradu sprejela zakon o zaščiti države pred komunisti - obznano. KPJ je bila prepovedana, njenim poslancem pa odvzeta imuniteta. • 3. 8.1492 je Krištof Kolumb odjadral na svojo prvo veliko raziskovalno pot, ki ga je pripeljala do odkritja Amerike. • 4. 8.1901 se je rodil Louis Armstrong z vzdevkom Satchmo, eden največjih trobentačev v zgodovini džeza. • 4. 8.1912 je škof Jeglič položil temeljni kamen za jezuitsko cerkev sv. Jožefa v Ljubljani. • 4. 8.1930 so sovjetske čete v Odesi pobile 400 stavkajočih. V diktaturi proletariata so bile stavke proletarcev prepovedane. • 5.8. 1850 se je prvič sešlo deželno sodišče v Ljubljani. • 5. 8. 1898 se je rodil eden največjih španskih pesnikov Federico Garcia Lorca. • 6. 8.1806 se je cesar Franc I. odpovedal naslovu nemškega cesarja. To je pomenilo konec Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti, ustanovljenega leta 962. • 6.8.1868 seje rodil francoski književnik in diplomat Paul Claudel. Rekel je: "Ljudje so junaki samo tedaj, ko ne morejo ravnati drugače." • 6. 8.1886 se je v Trstu rodil prvi slovenski pilot in konstruktor letal Edvard Rusjan. • 6. 8. 1894 je Skofja Loka kot prvo slovensko mesto dobila javno električno razsvetljavo. • 6. 8.1945 so vrgli iz ameriškega bombnika B-29 atomsko bombo na Hirošimo, tri dni kasneje pa še na Nagasaki. • 7.8. 1876 se je rodila plesalka in ena najslavnejših vohunk vseh časov Mata Hari. 25. julija 1917 je bila Mata Hari, s pravim imenom Margareta Geertruida Zelle, v Franciji obsojena na smrt zaradi vohunjenja za Nemce. • 7.8.1895 so postavili Aljažev stolp na Triglavu. • 8.8.1900 se je rodil ameriški režiser nemškega rodu Robert Siodmak. Svoje življenje je opisal takole: "En dan preden je prišel Hitler na oblast, sem zapustil Nemčijo. En dan preden je izbruhnila vojna, sem zapustil Francijo in en dan preden se je pojavil cinemascope sem izginil iz Hollywooda." • 8. 8. 1942 so enote italijanske divizije Julia v vasi Ustje zverinsko pobile osem vaščanov. S koli in puškinimi kopiti so jih stotkli do neraz-poznavnosti, nato pa so vas zažgali. Ilirsko kraljestvo V okviru habsburške monarhije je bilo 3. avgusta 1816 ustanovljeno Ilirsko kraljestvo, imenovano tudi Ilirija. Slo je za državno-pravno enoto v habsburški monarhiji, ki je nastala kot posledica vojn z Napoleonom. Po padcu Napoleona so Ilirske province vključili v Avstrijo tako, da je postalo kraljestvo Dalmacija samostojna upravna enota, iz preostalih območij pa so ustanovili Ilirsko kraljestvo. Sestavljali so ga Kranjska, beljaško okrožje, Goriška, Trst in njegovo območje, celotna Istra, nekdanje ogrsko Primorje z Reko in civilna Hrvaška na desnem bregu Save. Temu so dodelili tudi celovško okrožje ter Čedad in Gradiščansko. V dvorni in državni pisarni je novo kraljestvo dobilo svojega kanclerja, ki so ga združili z avstrijskim, ni pa dobilo držav-nopravnih organov. Ilirsko kraljestvo se je delilo na ljubljanski in tržaški gubernij. Ko so leta 1822 vrnili Reko in civilno Hrvaško Ogrski, je kraljestvo izgubilo svoj pomen, saj je bilo ustanovljeno zaradi omejitve širjenja Ogrske proti morju. Prvi napad na Irak 2. avgusta 1990 so Iračani pod poveljstvom diktatorja Sadama Huseina napadli in zasedli Kuvajt. Združeni narodi so postavili 15.januar 1991 kot rok, ko se morajo iraške enote umakniti. Ker se to ni zgodilo, seje začela 16. januarja 1991 velika zavezniška vojaška letalska operacija proti Iraku, v kateri so imele vodilno vlogo Združene države Amerike. 24. februarja se je začela dolgo pričakovana kopenska vojna z vdorom treh zavezniških kolon v Irak in Kuvajt. Kuvajt so osvobodili v treh dneh. Ameriški predsednik Bush starejši je ukazal ustaviti bombardiranje umikajočih se iraških čet in ustaviti sovražnosti. Padlo je okoli 250 zavezniških vojakov in po ocenah od 35.000 do 100.000 iraških vojakov. Vojaški spopad se je končal najslabše za tiste, ki so stopili na stran Američanov, ko je ameriški predsednik pozval Iračane, naj strmoglavijo Sadama Huseina. Njegove sile so surovo zatrle šiitsko vstajo na jugu in tudi kurdski upor na severu. Na stotisoče ljudi je zbežalo z domov. Gnetli so se po visokih gorah ob turški meji. Na njihove pozive po zavezniški vojaški pomoči ni bilo odgovora. V visokih gorah pač ni nafte. Obveljala je namreč ocena, da je bila nafta glavni vzrok za tako odločen poseg ZDA. Slovenska televizija Prvi slovenski javni televizijski spored je stekel s pomočjo začasnega oddajnika z Gospodarskega razstavišča v Ljubljani4. avgusta 1956. Leta 1956 je imelo televizijske sprejemnike v Ljubljani okoli 20 ljudi. Dnevni program je bil dolg dve uri, sestavljen pa približno takole: pregled dogodkov, Titovi obiski v kateri koli državi ali mestu, kulturne zanimivosti, nogometna tekma... Ljudje so televizijske podobe lahko opazovali na sprejemnikih, ki so jih namestili po različnih delih mesta. Te kotičke so Ljubljančani imenovali kar "televizijska cesta". Poslušalci radia so lahko prvič videli na zaslonu napovedovalce radijskega programa. Med prvimi, ki je poskusil v živo, je bil humorist Ježek. Avgusta 1956 so namestili prvi oddajnik na ljubljanskem gradu in ga leta 1957 premestili v planinski dom na Krvavcu. Novembra 1958 je bila na okrepljeni oddajniški postojanki Krvavec vzpostavljena mikrovalovna zveza za izmenjavo poskusnih programovmed Ljubljano, Zagrebom in Beogradom ter za povezovanje z italijansko in avstrijsko televizijo ter Evrovizijo. Uradni rojstni dan slovenske televizije je sicer 11. oktober 1958. Demokracija • 32/2004 poštni predal 4315 Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objav- I)lM( )l-Ijamo v skladu z , načelom profesi- V*® onalne novinarske ^ etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne ^ glede na politično, j™ svetovnonazorsko ali kakršno koli J^sJ^ drugo prepričanje. Dl MOKKAC I.IA Opozicuaismi^jrV svoj politični prastlir Ohranimo TNP Javno pismo Državnemu zboru RS, Vladi RS, Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Ministrstvu za kulturo, Slovenski in evropski javnosti ter medijem s pozivom za zavarovanje naravnih vrednot državnega in lokalnega pomena in kulturnih spomenikov na območju Triglavskega narodnega parka (TNP) Javnost je bila preko javnih medijev obveščena, da je bil predlog zakona o TNP (drugo branje) umaknjen z dnevnega reda junijske seje DZ RS. Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev TNP se strinja z mnenjem večine poslancev, da predlog zakona kljub številnim amandmajem, ki so jih vložili kvalificirani predlagatelji, še ni bila primerna podlaga za celovito zavarovanje naravne in kulturne dediščine na sedanjem območju TNP. Odmevna razprava med javno predstavitvijo dopolnjenega predloga zakona o TNP, ki je potekala od 12. 1. do 14. 3. 2004, in številni utemeljeni predlogi in dopolnitve k predlogu zakona v okviru te javne predstavitve niso bili upoštevani. Se več, k tem predlogom in pripombam niso bila posredovana strokovna stališča predlagateljev zakona, Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in Javnega zavoda Triglavski narodni park, kot je to DZ izrecno zahteval v svojem sklepu z dne 18. 12. 2003. Koalicija nevladnih organizacij tudi ugotavlja, da javnost ni obveščena o stališčih DZ glede nadaljevanja postopka sprejemanja tega predloga zakona oziroma o pripravi novega zakona o TNP. Ker se bližajo naslednje volitve poslancev v DZ in je usoda tega predloga zakona o TNP nejasna, naslavljamo to pismo na vse poslanske skupine v DZ ter na Vlado RS s pozivom, da omogočijo pripravo sodobnega in mednarodno primerljivega novega zakona o TNP in da v te priprave povabijo in enakopravno vključijo tudi strokovne institucije, SAZU ter nevladne organizacije (NVO). Nevladne organizacije, združene v koaliciji za ohranitev TNP, izjavljamo, da bomo dale na razpolago svoje bogato strokovno znanje in izkušnje na področju varstva narave, kulturne dediščine ter zavarovanih območij vključno z najnovejšo teorijo in prakso mednarodnih organizacij pri ustanavljanju in upravljanju naravne in kulturne dediščine ter zavarovanih območij, vse pa v interesu priprave takega predloga zakona, ki bo v celoti zavaroval najmanj sedanje območje TNP in pri tem upošteval že veljavne zakone s tega področja, predvsem pa ZON in mednarodne smernice za narodne parke (kriterije IUCN). Nadalje si dovoljujemo opozoriti poslance DZ RS in Vlado RS na nujnost takojšnjega zavarovanja nekaterih biserov naravne in kulturne dediščine na območju TNP, kajti sedanji trendi in kapitalski apetiti že kažejo, da hočejo nekateri posamezniki in skupine ob pomoči invalidne prostorske dokumentacije in veliko- immn.radiodur.si Hismo najnečji. nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 _________________ dušnega barantanja s prostorom v posameznih delih TNP izrabiti ta vmesni čas in pozidati kar največ prostora, ki je Slovencem od nekdaj svet. Naj pri tem navedemo le nekaj primerov iz Bohinja: nov hotel v neposredni bližini cerkve sv. Janeza v Bohinju na "stari" lokaciji - gospodje, vpleteni v afero Zbiljski gaj, grozijo celo s 34 let starim gradbenim dovoljenjem za 600 postelj; ograjevanje zemljišč ob Bohinjskem jezeru - nezakonito dejanje, o katerem inšpektorji, občina in MOPE že eno leto molčijo oziroma ne znajo ali nočejo ukrepati; nove ladje - navlaka brez primere, privlečena iz odpada nekje v Nemčiji, vse pa po nekih izjemnih dovoljenjih; pomoli - legalizacija črne gradnje občine Bohinj na podlagi izjemnega dovoljenja Vlade RS; kopališča - za dva meseca sezone je občina Bohinj pripravljena uničiti del obrežja jezera v osrednjem območju TNP z vso mogočo infrastrukturo in z dvomljivim ekonomskim uspehom (glej poročilo občine Bled o izgubah javnega kopališča); nestrokovna rekonstrukcija regionalne ceste ob južnem bregu Bohinjskega jezera v osrednjem območju TNP - izvajanje v nasprotju z izdanim naravovarstvenim soglasjem in z grobim posegom ter poškodovanjem obrežnega pasu jezera - brez ukrepanja inšpekcij (?); in še bi lahko naštevali. Naj opozorimo, da je največji del teh interesov in pritiskov za gradnje usmerjen predvsem na območja, ki so evidentirana kot naravna vrednota ali pa so v neposredni bližini evidentiranih kulturnih spomenikov. Na območju TNP je namreč preko 100 evidentiranih naravnih znamenitosti oziroma naravnih spomenikov, od katerih pa jih je le 10 zavarovanih kot naravna vrednota (glej predlog zakona oTNP, 17.1.2003). Podobno je z zavarovanjem kulturnih spomenikov na območju TNP, kjer je evidentiranih preko 55 kulturnih in zgodovinskih spomenikov. renc Da bi preprečili nepopravljivo škodo na naravnih vrednotah in kulturnih spomenikih na območju TNP, kar brez-vladje na tem področju brez dvoma že povzroča, pričakujemo in zahtevamo od DZ RS, ki je ustanovitelj TNP, da še na svoji julijski seji naloži Vladi RS, ministru Janezu Kopaču in ministrici Andreji Rihter, da v skladu z Zakonom o ohranjanju narave (46. - 50. člen) in Zakonom o varstvu kulturne dediščine (10. -15. člen) po petih letih od začetka veljavnosti teh dveh zakonov končno potegneta iz predalov predloge za zavarovanje vrednot državnega pomena in kulturnih spomenikov na območju TNP in takoj predpišeta: a) trajno zavarovanje še nezavarovanih naravnih vrednot: vsa jezera, vključno z ledeniškimi jezeri, kot tudi Bohinjsko jezero z njegovim zaledjem (jezerska skleda), vse slapove in izvire rek, soteske in korita ter spomenike geološke zgodovine in druge evidentirane naravne spomenike; b) trajno zavarovanje še nezavarovanih kulturnih spomenikov, predvsem pa: cerkvi sv. Janeza in sv. Duha ob Bohinjskem jezeru in druge cerkve, evidentirane kot kulturni spomenik, značilne pašne planine in arJiitektur-no izročilo pastirjev ter druge kulturne in zgodovinske spomenike; c) ukrepe za preprečitev izvajanja že izdanih dovoljenj za posege na območju Bohinjskega jezera, ki nimajo ustrezne zakonske podlage in so bila izdana brez veljavnega upravljavskega načrta za TNP, in ukrepe za ustavitev izvajanja tistih del, ki že potekajo in grozijo uničiti podobo in tudi tržno vrednost tega območja, vse pa v škodo prebivalcev na območju TNP in Slovenije. V primerih, ko za trajno zavarovanje še ni na razpolago ustreznih strokovnih podlag, je nujno treba uporabiti tiste člene v prej navedenih zakonih, ki določajo začasno zavarovanje. V primerih pa, ko občine niso sprejele ustreznega zavarovanja vrednot lokalnega pomena in kulturnih spomenikov na območju TNP iz svoje pristojnosti, naj se uporabijo členi prej navedenih zakonov, ki to nalagajo organom na ravni RS. Demokracija • Četrtek, 5. avgusta 2004 poštni predal 4315 RADIO,.d ¿gn^ ■■ JI _ ■ 96,4 MHz S l C f(0DQOTVlD 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Slovenske gorice Ig osffibodlve 5,2230 limt, Kt 02/729 02 20,720 73 24, foic 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio® rodiireg.si, INTERNET STRAN: mw.rcdiiHsg.si Spoštovani predsednik in poslanci DZ RS, predsednik in člani Vlade RS, minister za okolje, prostor in energijo, ministrica za kulturo, pozivamo vas, da uporabite svoje pristojnosti in še pred iztekom svojega mandata opravite svojo dolžnost na področju varstva naravne in kulturne dediščine na območju TNP in preprečite vsako morebitno zlorabo oziroma uničenje dediščine na območju našega edinega narodnega parka. KOALICIJA NEVLADNIH ORGANIZACIJ ZA OHRANITEV TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA: CIPRA Slovenija, Društvo Mountain Wilderness Slovenija, Društvo slovenskih pisateljev (DSP), Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana, DOPPS - Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, Društvo za permakulturo Slovenije, Gorenjsko ekološko združenje, Naša Slovenija/Slovenia Nostra, Planinsko društvo RTV Ljubljana, Svetovni slovenski kongres (SSK), Zavod za oživitev civilne družbe, Zveza društev za varstvo okolja, Zveza ekoloških gibanj - ZEG, Zveza hortikultumih društev v Sloveniji in IUCN-ova Svetovna komisija za zavarovana območja (WCPA) Bovec šesti dan po potresu Naporni delovni teden je končno za nama, tla v Bovcu se po poročilih še vedno tresejo, nalašč greva na počitnice v ta lepi, a nemirni Bovec. Nekoč nam je v hudih trenutkih Bovec stal ob strani, zdaj mu moramo ob strani stati mi. Olga prizna, da potresi niso njena močna točka. Tudi sam jih ne ljubim pretirano, potem ko sem na velikonočno nedeljo nad Bovcem z grozo opazoval, kako zahrbtno, neusmiljeno uničevalna je lahko narava, ki se, kadar je mirno, prav v bov- škem kotu kaže z najlepše plati. Še prej se dogovorim s prijatelji, da jih pokličem, če bi Bovčani potrebovali skupino fizikalcev za pomoč pri popravilih - namesto na morje ali v hribe bi šli v dopustniškem času pač počet kaj koristnejšega za vse. Ko dospem v Bovec, se izkaže, da nas, fizikalcev, ne potrebujejo in da so problemi drugje, na višjih ravneh, daleč stran od krampa in lopate. Potres je brezobziren, nesramen naravni pojav, ki odkrije vso nemarnost, neznanje, zaletavost, brezbrižnost in svojeglavost. Kaninska vas je večidel nepoškodovana (pred šestimi leti je potres sploh ni prizadel), le na nekaj objektih so se zdrobila stekla kopilit, slabše so jo odnesla stopnišča. Zunaj sva do pozne noči. Olga zadrema, ko zabobni globoko pod Polovnikom in rahel sunek spreleti naselje. Delamo se, kot da se ni nič zgodilo, in poslej je mir. V Bovcu je sončno jutro. Tujcev je polno. Zdi se, da so samo na češkem veleposlaništvu zagnali preplah. V trgovini se govori francosko, nemško, angleško in italijansko. Pred nosom mi dva Francoza pobereta vso kokakolo, želim multivitaminski de-it. Ga tudi ni. Rad bi goriške breskve in briške marelice, a so na razpolago samo trde breskve neznanega izvora in neužitne črnogorske marelice. Petdeset kilometrov ob Soči navzdol pa se sončna Goriška duši v obilni letini! In kdaj bo kaj bolje?! Morda šele čez dva dni, ko nam iz Mercatorja, iz Ljubljane, pripeljejo blago - žabar-ski prispevek k reševanju popotres- nih težav. Ko so Bovčani besni na nas, nam namreč rečejo žabarji. Preiskujem, kaj v sistemu ne deluje. Mercator je prevzel Alpkomerc, pred tem je Posočje z domačim sadjem preskrbovala Agrogorica. Janko-vič, lepa strokovna načela cut the costs, centralizacija nabave, optimizacija logistike delujejo pri vas v Me-catorju le v teoriji. Rad imam študijo drobnih primerov: v Bovcu sta samo dve vrsti deita, točno tako kot v Ma\iju pred parlamentom, kjer se mi poslovodja gladko zlaže, da v Rogaški zdaj delajo samo ti dve vrsti. Vprašam v Rogaško, ko sta ravno na obisku Jankovič in Deželak (strah meje, kaj bosta potrošnikom spet zakuhala), zakaj so tako skrčili program. Seveda so ogorčeni, saj s polno paro proizvajajo celoten program. Postane mi jasno: Jankovič uveljavlja svojo blagovno znamko pijač in izriva druge izdelke; tržno sicer nesprejemljiv pojav, v stroki znan kot kanibalizem, uveljavlja povsod, če je treba, tudi v Bovcu. Da to teče pri deitu, ki je tako ali tako nemški, še nekako razumem; pri sadju, kjer gre za dosti boljšo kakovost, svežino in naše pridelovalce, se seveda vse moje razumevanje neha, spoštovani menedžer leta. Bovec je spet s tramovi podprto mesto. Občina je razpokana, čeprav je bila zgled sanacije. Nad trgovino orjaška razpoka in (spet) nevseljivo stanovanje. Hotel Alp kot poraženec po veliki bitki sameva. Grem k prijatelju, da se dogovoriva za avtomobilski servis, in ko sem ves zadovoljen, da ni zunaj razpok, me brez besed pelje k razpokanim nosilnim elementom, kot bi rekel univ. prof. dr. Tomaževič, specialist za potresno gradnjo Univerze nekoč Edvarda Kardelja v Ljubljani, ki je dal sanaciji oceno neverjetnih 9 točk od 10 mogočih. Kardelj je očitno povzročil podobne poškodbe v duševnem svetu pri naših univ. profesorjih kot potres v bovških stavbah. Zgodba se ponovi v TV-oddaji, kjer voditelji sanacije neslavno pogo-rijo, Delo skuša agitpropovsko sanirati posoški bes s fotografijo slavne dvojice Kopač, Beguš, kako zmagoslavno koraka po svojem porušenem VVaterlooju. Projektu sanacije po tem potresu bom verjel le tedaj, če se bodo podpisali nanj še italijanski, grški in ameriški strokovnjaki za potrese (sploh ni nujno, da so profesorji, dovolj je, da imajo kaj pokazati!). Zmeda je ta čas namreč huda. Kupujem v trgovini in si ogledujem razpoke. So globoke? So. Je to (Tomaževičev) nosilni element, po domače nosilna stena? Je. Je tu prebivanje nevarno? Neverno. Lahko govorim s šefom? Ne morete, je v Ljubljani! Vas je kdaj obiskal? Nikoli. In kaj pravi? Naj delamo, če se počutimo varne. In vi, se počutite varne? Ne. Pa vseeno delate? Ja, kaj pa naj?! Zmanjka mi gotovine. NLB prenavlja poslovalnico in edini banko-mat deluje na koncu vasi, na črpalki. Besen poslovodja mi pove, da so bile prejšnji dan dolge vrste in da je brez denarja. In zakaj ga ne napolnijo? Zavrtim številko z zaslona in oglasi se robot: sistem bankard normalno deluje po vsej Sloveniji. Režimo se do solz, ko se oglasi človek: Lahko pomagam? Lahko, napolnite vaš avtomat v Bovcu z gotovino! Ne morem, to dela trezor NLB. Pokličem trezor. Znajdem se v jedru problema. Oglasi se star, preskušen udbovski kader, ki me najprej nakuri, češ, kaj pa mislimo mi v Bovcu, da smo nekaj posebnega, da bo denar že prišel do jutri zjutraj. Nakurim ga nazaj (zdaj mi je \*A0l0 KOSA*19J RADIO/BREŽICE j na 88,9 in 95,9 MHz Demokracija • 32/2004 poštni predal 4315 tako mislim neralne policijske uprave sprejela Policija s Predlogoma za nabavo oziroma izvedbo storitev, št. 2941/03-142/ 2002, z dne 1. 7. 2002 in 5. 8. 2002. Policija je samostojni proračunski uporabnik, ki v svojem finančnem načrtu sama planira sredstva za svoje investicije; Generalna policijska uprava je uvrstila gradnjo v finančni načrt in v načrt razvojnih programov že ob pripravah proračuna za leto 2002. Tehnične zahteve (opis stavbe, površine in število prostorov itd.) je pripravila in sprejela delovna skupina, ki jo je vodil prejšnji generalni direktor Policije Marko Pogorevc, upoštevajoč sklep vlade, ki določa velikost pisarn za posamezne uradnike in šefe. Razpisna dokumentacija predmetnega naročila je bila pripravljena s strani pogajalske skupine za izvedbo postopka oddaje naročila storitev po postopku s pogajanji brez predhodne objave za najem s postopnim odkupom neopremljenih prostorov za potrebe GPU v Ljubljani na podlagi strokovnih podlag, pripravljenih s strani Policije oz. delovne skupine, imenovane s strani generalnega direktorja Policije, ter zunanje strokovne službe Lokain-vest, d. o. o., Škoija Loka. Pogajalska skupina je bila sestavljena iz strokovnjakov s področja gradbeništva, javnih naročil, prava in ekonomije. Kot minister nisem pogajalski skupim dajal nikakršnih obveznih navodil. Na podlagi prvotno ugodnejše ponudbe ponudnika SAVA I P, d. o. o., v vrednosti 11.312.300.683,99 SIT (47.184.385,37 EUR) sem pogajalski skupini zgolj naročil, naj s pogajanji nadaljuje, z namenom, da bi ponujeno ceno znižali. To se je tudi zgodilo, saj je pogajalska skupina dosegla ceno 10.101.412.138,67 SIT (42.137.341,60 EUR). Ponudbo smo torej znižali za 5.047.016,77 EUR Pogajalska skupina je tako povsem samostojno, izključno po pravilih stroke, upoštevajoč poprej javno objavljene kriterije, ki jih je tudi sama sestavila, predlagala izbor najugodnejšega ponudnika. Izbor je s sklepom potrdil generalni direktor RADIČ« ZELEIMI VAL 93.1 & 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELEIMI VAL" d.0.0., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje žal) in poldopi slušalko, seveda v stari dobri udbovski maniri. Ura je bila dve popoldne in denar je prišel naslednji dan ob desetih. Spet žabarski prispevek Bovčanom v stiski! Sem optimist in vidim v Bovcu dosti več dobrih kot slabih strani. Slabe omenjam obširneje najprej, da se ne bi nikoli več ponovile. Ko pridem v Kaninsko vas, šest steklarjev mojstra Vižintina iz Kopra gara kot za stavo od sedmih zjutraj do devetih zvečer in cela Kaninska vas bo jutri zastekle-na. Mojster Slavko je že demontiral šipo na pošti in trije fantje vstavljajo nov bankomat. Bankomat bo danes delal, samo kdaj bodo žabarji pripeljali denar?! Martinov hram je krasno obnovljen in gosti lačne raftarje in kanuiste, ki so se vrnili s Soče. V zraku so tri jadralna letala, enega vlečejo gor. S Cukle se spuščajo padalci. Svet v Bovcu je prelep. Sem in tja se malo strese, pa kaj! Saj se tudi trese, ko pridrvi mimo tovornjak s prikolico. In ne nazadnje - v nesreči spoznaš prijatelje. Spet grem v Bovec. V Bovcu je še dosti lepih in varnih apartmajev in prijetno se boste počutili med Bovčani. So trdni, močni in vedri ljudje. Mag. Marjan Cerar, Ljubljana Bohinčevo razmetavanje milijonov (1) Demokracija je 15. julija 2004 objavila bombastično predvolilno zgodbo, v kateri je toliko neutemeljenih in neresničnih navedb, da gre nedvomno za naročeno predvolilno diskvalifikacijo. Že naslovnica napoveduje zgodbo, ki temelji na laži in konstruktu, kar je poznavalcem sicer že na pni pogled jasno. Ker pa Demokracijo berejo tudi ljudje, ki postopkov naročanja v našem ministrstvu ne poznajo, želim utemeljeno za\xeči ključne lažnive navedbe, ki jih je zapisala Vida Kocjan. Z dokumenti je dokazljivo, da je odločitev o gradnji nove stavbe Ge- Usodne napake Skoraj vse, kar se danes dogaja in razkriva na slovenskem, evropskem in svetovnem političnem in strokovnem prizorišču, je skrb zbujajoče. Kot da so ljudje izgubili razum in občutek, kaj je prav in kaj ni. Temeljni nujni občutek poštenja je pri mnogih ljudeh zamrl, zato nimajo potrebne opore, ki bi jih vodila in varovala pri njihovem delu. Pa ni važno, kakšno delo opravljajo, od čisto navadnega do najodgovornejšega. Poglejmo naše domače področje. Skoraj sleherni dan se odkrivajo nove afere, škandali, kriminal, ki pa po pravilu - odvisno od tega, kdo je vpleten - hitro poniknejo. Razen oškodovancev državljani s spretno prikrivanimi dokazi kmalu pozabijo na staro afero, ker je tu že nova. Zaradi obilice nerešenih in prikritih prevar je navadnemu državljanu težko slediti vsem, kar pa oblast izkorišča s preglasovanjem v parlamentu in z medijskimi manipulacijami. Resnica se brez pravih podatkov težko izlušči. V vseh državah so provladni mediji, vendar tudi nasprotni ali pa taki, ki imajo poročevalce različnih političnih prepričanj in različnega svetovnega nazora. Kdor hoče izluščiti resnico, bere take časopise in spremlja različna radijska in televizijska poročila. Vsaka oblast, ki hoče veljati za demokratično, mora to omogočiti, le totalitarne vlade to preprečujejo na razne načine, predvsem z omejevanjem finančnih sredstev iz proračuna, ki pa jih z davki ustvarijo vsi državljani. Kdor sledi svetovnim dogodkom, predvsem tistim v ZDA in Veliki Britaniji, ki sta ta čas najbolj na udaru svetovnih medijev, lahko ugotovi, da se v teh dveh državah prav oblast trudi, da javnost izve resnico, čeprav ji ta ni vedno v čast in korist. Opozicija v teh dveh državah napada oblast, kar je normalno. V komisijah, ki raziskujejo predvsem pretekle tragične dogodke, so preiskovalci ene in druge strani. Lahko smo priče, kako se morata prav v tem času britanski premier Tony Blair in ameriški predsednik George Bush zagovarjati. Zagovarjata se pred komisijami in pred vsemi državljani, saj vsa zaslišanja in zagovore prenašajo številne televizijske mreže. Kdaj bomo pri nas dočakali kaj podobnega? Se za prenose sej državnega zbora, kjer razpravljajo in glasujejo izvoljeni predstavniki državljanov, ni posluha. Televizijske kamere pa so vedno na razpolago, kadar proslavljajo partizanske obletnice in kjer so govorci bolj podobni klonom kot razmišljajočim ljudem. Ena takih "proslav" v zadnjem času je bila slovesnost pri Ruski kapelici na kranjskogorski strani Vršiča. Ne le neokusno, temveč žaljivo do umrlih, ki jim je bila v spomin zgrajena kapelica. V vseh letih povojne Titove Jugoslavije se nihče, razen gorskih po-hodnikov in okoličanov, ni spomnil tam pokopanih. Sedaj pa se tam zbira "prva liga" slovenskih politikov in gospodarstvenikov. Tam so bili zbrani vsi, ki se prištevajo v "prvo ligo", na čelu s Tonetom Ropom, Krebsovo, Dimov-skim, Vajglom, Ceraijevo, Šimšičevo, nekdanjim predsednikom, da ne naštevamo vseh, ki v "pokojni" Jugoslaviji niso bili in ne bi nikoli šli tja. To je bil predvolilni shod LDS/ZL, podprt s forumovci 21. Tam niso umrli sovjetski vojaki, to so bili carskoruski vojaki, in če jih ne bi zasul plaz, bi po vrnitvi v Sovjetsko zvezo svoj križev pot nadaljevali in končali nekje v Sibiriji. Zato umrli zaslužijo vsaj kanček spoštovanja in pietete. Nekateri smo se ustavljali tam, ko razen nas iz "zadnje lige" ni bilo nikogar! Za konec pa še dobronameren nasvet. Komur je za resnico, naj prebere dva intervjuja, tistega v Demokraciji z Janezom Janšo in drugega v žurnalu z Milanom Kučanom. Presodi pa naj vsak sam, po svojih zmožnostih pač! Marija Vodišek policije, ki je kot predstojnik samostojnega proračunskega uporabnika tudi edino pristojen, in ne minister, kot se laže v članku. Ker je neposredni naročnik investicije Policija, je sklep o izbiri podpisal njen generalni direktor, s čimer je prevzel polno odgovornost tako za naročilo kot za izbor. Nedvomno pa gre za racionalen in ugoden nakup prostorov, kijih slovenska Policija, po svoji oceni, nujno potrebuje. Verjamem, da bodo cenenost Vaše uredniške politike, ki je dopustila novinarki, da izrabi Demokracijo za neutemeljeno blatenje mojega imena kot tudi Policije kot institucije, znali prepoznati tudi bralci. Za vse, ki verjamemo v demokracijo in človekove pravice, je to, tudi v času pred volitvami, nedopustno! Dr. Rado Bohinc, minister za notranje zadeve Demokracija • Četrtek. 5. avgusta 2004