Političen list za slovenski narod
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr
V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša, Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Seineniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob "s6. uri popoludne.
V Ljubljani, v torek 4. avgusta 1891
Kdo seje prepir?
IX.
Potrebno se nam zdi, da še nekaj mislij dostavimo, katere naj pojasnijo, kako katoliški duhovnik sodi o »ljubezni do domovine", o rodoljubju. Povzete so iz govorov slavnega govornika, laškega redovnika o. Avguština da Montefeltro.
Kaj je domovina, ki vzbuja v srcu tako sladka čustva? Kaj je očetnjava, katero moramo ljubiti? Ona znači v prvi vrsti deželo naših očetov, deželo, v kateri so živeli in umrli naši spredniki, močili jo s svojim p6tom in krvjo, posvetili jo s svojo ljubeznijo. Domovina je dežela, kjer nam je tekla zibelka, kjer je nas oče prvič poljubil, mati se nam prvikrat nasmehljala ; dežela je, kjer je naše domače ognjišče, kjer smo vživali otroško veselje. Domovina je kraj, kjer bivajo sorojaki, domovina je tudi zastava, pod katero se zbira narod na bojišču in se bojuje proti sovražniku; domovina je celota zakonov in uravnav, ki nas danes branijo, jutri varujejo ne-varnostij. Domovina je ono ognezdje, v katerem se blišče naši učenjaki, umeteljniki, govorniki, vojskovodje, državniki, naši svetniki in mučeniki. Domovina je dolga veriga sporočil o narodovi slavi, sreči in nesreči.
Domovina je tudi misel, ki vzbuja ljubezen in veselje, ki giblje in vabi srce izgnanca; domovina je kraj, ki ga ljubimo, če tudi je majhen ta kraj, Če tudi je nesrečen, izdan in izgubljen; ljubimo ga, kakor mati, in ljubezen naša raste, kakor raste njegova nesreča, njegovo trpljenje. Kdor torej zaničuje domovino, zaničuje vse zgodovinske spomine svojih očetov, svojega rodu.
In vendar domovina ni še vse to. Nad domovino biva Oni, ki je dal narodu jezik, pesništvo in sploh vse, kar nas veže z ljubeznijo na domovino. Kdor hoče domovine svetišče zgraditi brez Boga, ta dela brez uspeha. Domovina je iz duš, te pa so ustvarjene od Boga. Ker je torej Bog podstava našemu obstanku, je podstava tudi naši domovini. Kdor torej ljubi Boga, ljubi tudi domovino; kdor prezira
Boga in njegove narodbe, ta je slep vodnik svojemu ljudstvu.
V pravi ljubezni do domovine odseva ljubezen in hvaležnost do Boga. Nemogoče mu je, prav ljubiti svojo domovino, kdor jo skuša ločiti od ljubezni do Stvarnika. Ideja Boga je tesno zvezana z idejo domovine; češčenje božaustva je podlaga za javna opravila. Zato so že stari rodoljubi imeli geslo. Pro aris et focis 1 Za oltarje in ognjišča! Ozrimo se na stare Grke in Rimljane! Dokler so Grki ohranjali svojo vero, odbijali so tudi vse sovražnikove napade, varna je bila njihova narodnost. Z vero so izgubili svojo neodvisnost. Rim je imel svojo moč v veri, in celo brezverui Horacij je zaklical sorojakom: „Rimljani, ne zapustite oltarjev, ker misel na Boga naudušuje bojevalce!" In zakaj so Rimljani preganjali prve kristijane ? Rimljani so mislili, da ti neso dobri domoljubi, ker neso častili državnih malikov. Povsod sta domovina in vera združeni v isti misli. Ali neso vse zastave, katere so branitelji domovine nosili na bojiščih, verskega pomena? Ali neso od nekdaj nosili zastav, praporjev in bander k oltarju ?
Utegne pa kdo ugovarjati: »Uprav vaša vera se ne sklada z ljubeznijo do domovine." Da, ne sklada se, če umete v tej ljubezni duha upornosti, osebne častiželjnosti, zarot in spletkarij. Naša vera pa veleva resnično in gorko željo, služiti domovini z znanostjo, umetelnostjo in krepostjo, da postane srečna in zadovoljna. Ali nemarno že v zgodovini Izraelcev, ki so molili pravega Boga, krasnih vzgledov take domovinske ljubezni ? Ali ni Kristus vzgled največjega rodoljuba? Jokal se je zaradi nesreče svoje domovine. In če nam je Izveličar dal tak vzgled, ali bi bili duhovniki pravi njegovi nasledniki in učenci, ko bi ne ljubili svoje domovine? »Prva dolžnost kristijana se nanaša na Boga, druga na domovino, tretja na družino, četrta na človeštvo ... Vi iščete sreče, blagodušnosti, časti; jaz ne poznam večje sreče, kakor je sreča onega, ki služi svoji domovini; ni je večje časti, kakor je čast onega, ki pozabi samega sebe in svojo družino, da daruje svoje srce domovini", piše sv. Ambrož.
A kristijan mora ljubiti v domovini tudi mir evangelija, krstni kamen, oni altar, kjer smo prvič prejeli sv. obhajilo, križe na gomilah, spomine na preteklost, upanje v prihodnjost, ker to vse najdemo v domovini, kakor tudi čujemo glas božji, ki spominja narode njih dolžnostij. Kaj je bila paganska domovina v primeri s krščansko? Pod bliščečo vna-njostjo vednosti, modroslovja in umeteljnosti skrivala se je bjlj nravna propast. Z mečem so širili zmagoviti narodi svoje gospodarstvo, ob jednem pa tudi nravno propast. Iu ko so se barbari kot plaz usuli na stari svet, je krščanska vera sezidala nova narodnostna poslopja, oprostila sužnje in jim dala ljubo domovino.
Krščanska vera preobrazila je svet, dala človeštvu pravice, uprla se despotizmu, oživila značaj-nost in nezmagljivo moč duše ter narode naredila velike. Španci so bili premagani od sovražnika, umaknili se v gorovje in pod zastavo vere pridobili nazaj domovinska tla. Irsko imenujejo otok svetnikov. Vera osrečuje Irce v boju za človeške pravice. Ljubezen do domovine in vere preveva zgodovino poljskega naroda. Švico je združilo in osvobodilo .geslo: Bog in svoboda. Vera je bila podlaga italijanskemu slovstvu in umetelnosti. O tem pričajo dela Dantejeva, Petrarkova, Mihe-Anglova, Rafaelova itd. Ljubezen do domovine ima trdne korenine v veri. To je naše prepričanje.
Družbe sv. Cirila in Metoda redna TI. velika skupščina
v K a m e n i k u dne 23. julija 1891.
(Dalje.)
4. A če bi kedo dejal: »Cemu bi plačeval, saj nimam hasni, ne dobim nič povrnenega, kakor pri drugih društvih" . . . usoja si ga vodstvo v duhu popeljati po obmejnih krajih — zdaj še slovenskega ozemlja — ter mu kazati tu iu tam seme, ki ga je družba vsejala, ki bo gotovo svoječasno rodilo svoj sad. Tu pa so nam imenovati v prvi vrsti:
katerih čednostih ostanejo zvesti svoji veri. Za otroke pa je zoperstavljanje takim težnjam skoro nemogoče. Dobro vedo to stariši in varuhi in zato njim, za koje bi svojo kri do zadnje kaplje prelili, — rajši umreti žele, nego bi jih dali v »vvorkhouse". Tu se loči mož od žene, otroci od starišev, bratje od sestra, da bi jih ložje pregovorili in pridobili krivi veri. Res, da jih puste ob nedeljah nekaj trenotkov skupaj — a kako skromui so ti trenotki! Učitelji in učiteljice stopijo na mesto starišev — in isti stariši, ki so bili Ie radi tega izgnani, ker niso svojih otrok Hoteli pošiljati v protestantsko šolo — isti stariši morajo tu trpeti, da so njih otroci iz-ključljivo izpostavljeni vplivu sovražnikom njih vere.
Naj se ne trdi, da pretiravamo. Dejanja so jasna, neovrgljiva. Dne 1. maja 1861 poučevali so v desetih ubožnih hišah, kjer je bilo 2100 katoliških otrok, — Ie protestautski učitelji in učiteljice.
»Ali res nimamo sredstva, da bi zagotovili vero svojim otrokom?" vpraša Tom soseda. »Mislil sem, da zadostuje, ako se jim pov^, da so katoliki."
„Pred vstopom se vse obljubi", odgovori sosed, »a spolni se bore malo l"
»O moj Bog!" zdihuje Zalika, „pošlji nam vsaj Petra, da reši nedolžna otroka!"
— je izgubljen*); kako tudi večji otroci bolehajo na očesnih boleznih, jetiki itd.**), — to vse še primerjati ni z nasilstvom, po kojim se vsiljuje kriva vera: protestantizem.
»Tam", pravi P. Perrand, »se z nepopisno za-ničljivostjo pobijajo pravice vesli. Na tisoče ubogih Ircev je predmet strašnega prognanstva, koje se pod plaščem hlimbe neodvisno izvršuje. Verske vaje se morajo vršiti v hiši, pravi postava. Vsaka ječa ima sicer svojo kapelo — a tu je navadno le velika obednica, v kateri kapelan jedenkrat v tednu na prineščem altarju daruje sv. daritev. Po tej se altar zopet odstrani in v vsej veliki palači ni nobenega prostora molitvi. Drugje je zopet kapela — a tako majhna, da niti četrtina ljudi nima v njej prostora.
Ako pristavimo tu sem še vsakovrstne težoje, ki se katoličanom pripravljajo, da bi jih odvrnili od vere, čuditi se moramo ueustrašljivosti, pogumnosti in srčnosti sestradanih, bolehnih nesrečuežev, po
*) Od 11.504 otrok, ki so bili od leta 1852—1859 v „workhous"-u v Corku, jih je umrlo 2373 — ostali pa so bili vsi slepi ali hromi. (Etudes sur 1' Irlande T. II. 229.)
•*) Župan v Corku je rekel: Da bi se otrokom rajši duri zapirale in bi bili smrti izpostavljeni, bilo bi boljše delo j Vmiljenja, nego jih pustiti v „workhouse"-u, da so uničijo. ' ohn Arnolt 1859, p. 3.)
Ponočni kralj.
Francoski spisal A. de Lamothe.
(Dalje.)
Vkljub svoji vuanji sijajnosti je „workhouse" dublinski le ječa — da, hujši od ječe. Ubožci trpe tu več pomanjkanja, nego jetniki po ječah. Kdor ni videl njihove hrane, ne more imeti niti pojma o njem. Jedenkrat v letu — o Božiču — deli se jim mesna jed — najslabše vrste. Čestokrat pa se zgodi, da je tudi ta dan ni.
»Potrebno je", rekel je govornik v parlamentu, »da je hišni red strog, da se lenuhi boje hiše — sicer pa Irci niso dobre hrane vajeni." — Gotovo, saj so navajeni gladu umirati! Ti lenuhi so bili možj^, žene, mladenči, dekleta, ki so jih izganjali s posestev, ki so prosili dela — a zaman; — ki so umirali v »Liberties".
Kako so prebivalci „workhouse"-a neprestano izpostavljeni gladu — kako neusmiljeno trdo se postopa z majhnimi otroci — pove nam angleški zdravnik, pišoč:
»Otrok, ki pred četrtim letom pride v ,workhouse"
A. Družbini zavodi.
a)	Zabavišče otrobi fftjfi f Prazgodovina teg* zavoda ¥am je,
pojasnjena v ^dnjih Trikih, forej je r^ ppnavlj^. Ta zavod smo izročili' pfoti prin}|fni godnim J popolno oskrb čč. šol^jp sestrp* y £l# in || zvezan z njihovo privatno slovensko SQjp dekli$% Vrtnarica je l sestra tjncenoj^ Lah, *fditelji#| pa č. pr^sto^ie*	Ptr6*j«
bilo vpisnih 5? in jih je 4o	tmli	SH
brezplačno, samo 11 otrok proti zmerni odškodnini.
b)	Zabavišče prisv. JakobuvTrstu,; ki je semenišče za ondotno našo ljudsko šojo. Vrtna? rica je gospica Antonija N a d 1 i š e k dozdaj pod vodstvom gospice Justine M i c h e 11 i. Pohajalo je v vrtec nad 65 otrok.
c)	Iz tega zavoda se je rodila naša slovenska osnovna šola pri sv. JakobuvTrstu. Poučevali so po učnem načrtu, kakor drugod na Primorskem: verouk katehet Fran Sila, mestni kapelan pri sv. Jakobu, katerega je vsled vodstvene prošnje po odhodu kooperatorja B. S e v e r j a k novemu sv. Antonu prečastni škofijski ordinarijat tržaško-koperskidne 1. oktobra 1890, št. 1835 imenoval veroučiteljem ter ob jednem škofijskim nadzornikom naših ondotnih zavodov. Voditelj-učitelj je Mihael K a m u š č i č, učiteljica Josipina D e 1 k i n , učitelj Ivan K i f e 1 e. Z začetkom bodočega šolskega leta odpremo IV. razred. Obiskovalo je trorazrednico v I. razr: 58 dečkov in 40 deklic; v II. razr. 44 dečkov, 24 deklic in v III. razredu 34 dečkov in 23 deklic. Skupaj 134 dečkov, 87 deklic. Vseh šolarjev torej 221. — Konecletna preskušnja dne 16. julija; kateri je v vodstvenem imenu prisostvoval glavni blagajnik dr. J. V o š n j a k , v imenu tržaške moške podružnice pa profesor in državni poslanec Vekoslav S p i n č i č — na čemur mu iskrena vodstvena hvala — izvršila se je po zahvalni sv. maši pri sv. Jakobu z izvrstnim uspehom kakor v zabavišču tako v vseh treh razredih, kar svedoči število s primernimi knjigami obdarovanih šolarjev: v I. razr. 17, v II. 12, in v III. tudi 12. Mnogo navzočne gospodo in starišev šolskih otrok se je s cela pohvalno izrazilo o lepi zbirki izpostavljenih ročnih del. — Da bodo naši učitelji deležni pravic, zajamčenih v dež. šolskih zakonih, prosilo je vodstvo dne 14. maja t. 1. šoli za pravico javnosti. (Dobro!)
č) Zelo važno i potrebno za slovenski živelj okrog Trsta jezabaviščevRojanu. Po sporočilih naše podružnice na Greti je bil v začetku šolskega leta pritisek v naš otroški vrtec velik, ker ravno takrat je bil laški vrt bivšega italijanskega šolskega društva »Pro Patria" po visoki vladi zapit — a kmalo ga je tržaški magistrat prevzel v svojo oskrb ter odprl — iu žalostnim srcem moramo povedati, da je mnogo slovenskih starišev peljalo otroke tija radi nekoliko večjih materijalnih dobičkov, nego jim je more ponuditi naš zavod. (Žal!) In tu moramo uprav navesti doslovno besede ondotnega podružničnega poročila, ker nam kličejo, kaj nam je brez odloga storiti: »Da je pri takih razmerah za narodnost jako slabo, razume se samo ob sebi. Na Greti otroci po vplivu tamošnjega laškega vrtca vsi skoro izključljivo laško govori. Tu preti veri in
narodnosti največja nevarnost — kajti kdor se pri nas pgtjjji svoji uvodnosti, postane navadno nevest itudj . . . (letin*!) r0tr6k bi imeli,!»ko b{ bi) brejplalen — iq bi se otrqpi moglj mate-fjjllpo bolj npdpif|ti — kolikor bi hoteli. In Jp tU veljav.' Slftvpa skupščina 1 Ako čujemo |Jko ygfljdostojno vest, ftjj nam ni t^o pri srcu, ko lifl (a lj^m pad* ft(I drevesa slovenskega — in tq p* tajg nuflo tf^mično jokajo, kako se zatiji žjjfjjj, M »ft »i*- (Istimi) Prepričan sem, da so čč. skupščinarji drugačnega menenja, da je tutrebadelatj, žrtvovati in nasprotniku zaklicati: Stoj, plasti, to je naše, vzgojuj ti la svojo deco, katere ti mi ne odjemljemo in ne zavidamo. — (Dobro, dobro!) To zabavišče je obiskovalo (z malimi izjemami) nad 55 otrok. Vrtnarica je gospica Irma P a b i j a n i. — Da se pa ti [naši zavodi še bolj konsolidirajo, imenovalo je družbino vodstvo učitelja Mihaela Kamuščiča voditeljem obeh zabavišč pri sv. Jakobu in v Rojanu.
d)	Poleg »Sloginih" zavodov vzdržuje v Gorici naša družba z a b a v i š č e v P e v m i blizoSoči-nega mosta. Ker je slavni odbor »Sloge" dosedanjo našo vrtnarico Karolino Lašič imenoval za svoj slovenski vrtec, poklicalo je vodstvo v Pevmo gospico Viktorijo Kavčič, ki je opravičila vanjo stavljeno nado. Otr6k je zahajalo tija do 50.
e)	Za otroški vrtec v Podgori ondotnemu požrtvovalnemu županstvu zvesto na strani stoji naša družba. Do 70 otrok se tu vzgaja v slovenskem duhu. Vrtnarica je gospica Ema Peha ni.
Vodstvo je storilo že opetovano daljne korake za nove zavode, ki so zelo potrebni za raztreseno slovensko deco — a dozdaj brez želenega uspeha.
V vseh naših zavodih se je v zmislu društvenih pravil vzgajalanašamladežvkatoliškem, slovenskem in avstrijskem duhu. To spričujejo nabožne vaje in narodne slavnosti, ki so v navadi pri naših zavodih. Kako ginljive so bile cerkvene pobožnosti začetkom in koncem šolskega leta, o tristoletnici blažene smrti sv. Alojzija, o prazniku družbinih zavetnikov sv. Cirila in Metoda, o prvem sv. obhajilu itd. vedo tisti, ki so bili navzočni. Kako vedrilne druge slavnosti povodom imendne Njijinih Veličanstev presvetlega cesarja in cesarice, o »božičnicah" in o šolskih veselicah! pisali so pohvalno že naši časniki. To je način, po katerem se nežno srce naše mladeži vname za Boga, domovino in cesarja. (Tako je!)
(Dalje slždi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. avgusta. ^otran)e deiele.
Verske šole. Pravih katoliških učiteljev vedno bolj primanjkuje, ker se v učiteljiščih premalo ozira na verstvo. Zaradi tega so na Predarlskem in na Dunaju že osnovali katoliška učiteljišča, katera bodo vzgojevala prave katoliške učitelje. V dunajskem konservativnem dnevniku se priporoča, da bi se za Češko osnovalo pri kakem samostanu katoliško učiteljišče. Če nekateri samostani imajo lastne katoliške gimnazije, imeli bi tudi lahko katoliško učiteljišče. Sposobnih učnih močij po samostanih ne manjka.
Oče jo pogleda, ne da bi odgovoril; a umela ga je. Povesila je glavo in se zjokala. Preteklo je bilo že več mesecev, da ni bilo pisma od njega.
»Mrtev je, — ali nas je pa pozabil", dejal je očetov pogled.
»Ako ni umrl, bo prišel", reče ona po kratkem premolku; »obljubil nam je!"
»Daj Bog, da bi ne bilo prepozno!" odgovori žalostno oče.
»Lačna sem", vzdihne Anica. Tom poseže v žep, iz njega prinese podzemljico, prelomi jo in d& vsakemu polovico. »Jejta počasi, ta je zadnja", pravi oče.
»Ako hočete, ne bo zadnja!" oglasi se krotak glas za očetom.
Irec se ozre in zagleda dve ženski z belima čepicama na glavi in črnimi krili, kakor usmiljene sestre.
»Bog vaju ohrani!" de Tom. »Kdo ste in česa želite?"
»Sestre smo vseh, ki trpe", odgovori jedna iz niu, »in od začetka gladovanja sva bili tako srečni, da sva pomagali že 200 otrokom."
»Prosim, oprostite! Vedel bi rad, ali ste katoliške vere?"
»Me smo iz velike kristijanske rodbine."
»Ne rečem nasprotnega; a vedel bi rad, ali ste katoliške vere?"
»Ako bi tudi ne bile, da le ljudomilo ravnamo. Ali mislite, da kruh, ki ga vam mohamedanec ali žid podeli, ni tako redilen, kakor isti od katoličana?"
»Verjamem, da je kruh ravno isti", pravi Tom, »in iz srca bi vam bil hvaležen, ako bi ga nedolžnima otrokoma podelili, — a otrok ne pustim od sebe."
»Umevno vam bode, da je nemogoče nositi po vsem mestu kruha. A me nabiramo otroke in skrbimo za-nje v naših šolah."
Potem se vam zahvaljujem, milostljiva gospa! Otr6k ne prodam!"
„Obdržite jih prijatelj, bodite njih rabelj po svoji strasti! Na tu imaš tri krajcarje. To je vse, kar morem storiti. Jutri bodeva prišli še enkrat sem pogledat — ali jih daste " — Po teh besedah dd gospa majhuej Anici nekaj drobiža in gre dalje govoreč k svoji spremljevalki: »Ljuba Sara, kako žalostno je vendar videti, kako daleč rimski duhovniki svoje vernike varajo!"	(Dalje sledi.)
Ta nasvčt bi bil morda primeren tudi za kako drugo frM)QViQO, kajti le z gebrjili tatolijjfi»i učitelji je mogojft doseči, da fefe iole lire« fiirilg pravo jfrščan^ko omiko. Dolnje beg« pravih litpliških ijčiteljev, bodo šole posp§j#vale liberalizem,
Oblikovanje J^fgfskega. J)» ji tdJjkovan Javorski p tako visoko 4t$tjo, gj bftl političnega pomeni, S tem je jasnff pove<^B0( 1» so Poljaki v prvi vfftj vladna stranki, Ker jg Javorji pekel proti Miki	»»ii IP Ml, & v vi*j& Irogih
il ffWW ^t »t najB|odna|i» Mfift, M?ičarje 9 pa neprijetna diruilo, d« ni hirati odlikovan tudi Plener, ker sedaj vedo, da se Taaffe nikakor ni od-očil, da se hoče popolnoma sporazumeti z levičarji in potrgati yse s Hohenvvartovim klubom.
Plener že dolgo hrepeni po ministerskem sedežu, pa dosedaj Še brez uspeha. Mož bi se pa zadovoljil tudi s kako drugo dobro plačano službo. Zadnji čas se je govorilo, da bode Plener guverner av8tro-oger8ke banke. Ta služba ni slaba, kajti nese 40.000 gld. na leto. Le to je neugodno za Plenerja, da sedanji guverner pl. Moser neče niti umreti, niti odstopiti. Vlada bi morda zares Plenerja odločila za to mesto, da bi potem več ne hrepenel po mini* sterskih portfeljih. S tem bi precej se prikupila zjedinjeni levici.
Gregr pred svojimi volilci. V Novi Stražici je dr. Eduvard Gregr govoril pred svojimi volilci. Najprej je ostro obsodil staročeško politiko, ki se je bila izneverila držarnemu pravu. Pozitivnih uspehov Mladočehi neso dosegli, le drobtinice so dobili, s katerimi se pa njegova stranka neče bahati. Nezadovoljni pa neso le Mladočehi, temveč tudi druge stranke. Sedanji parlament ni nič vreden, ker še cene živinski soli ni mogel znižati. Zato je pa treba premeniti ustavo. Nova ustava mora biti federalistična. Prej ali slej bodo še Cehi morati nastopiti pasivno opozicijo. Zato pa treba narod pripraviti. Pred vsem mora ves narod ne le na češkem, temveč tudi na Moravskem in v Šleziji biti jedin. Prejšnja pasivna opozicija ni imela uspeha, ker se ni izvajala dovolj odločno. Dobrih zaveznikov Mladočehi dosedaj neso mogli dobiti, za slabe pa neso marali. Prišli bodo še časi, ko bode vse za-i visno od Čehov, in tedaj bodo Čehi rekli, da ničesa ne dovolijo, če se ne prizna njih državno pravo. Vidi se, da je vodja Mladočehov poskušal z gromo-vitimi frazami prikriti neuspehe pred volilci, kar se mu je tudi za zdaj posrečilo.
Baron Hirsch je sedaj v Karlovih Varih. Židovski listi skoro slednji dan objavijo kak telegram, kako se ta mož počuti, koga je vsprejel in tako dalje. ZareB jako demoraliziran je sedanji čas, da se ljudje toliko zanimajo za moža, o katerem se ve, da ni na najpoštenejši način pridobil premoženja. Koliko kristijanskih rodbin je prišlo v revščino s turškimi srečkami. Njih denar se je skoro ves stekel v Hirscheve žepe. Tukaj pač veljajo besede pesnikove: »Jokajo se milijoni, da en sam se veseli." Sicer pa morda tudi Hirsch sam ni posebno srečen. Umrl mu je jedini potomec. S svojimi dobrodelnimi nameni nema sreče. Popolnoma se mu je izjalovila povzdiga židovskih šol, pa tudi z izseljevanjem Židov iz Rusije ni bil srečen.
Nemško gledališče v Budimpešti. Kakor je znano, je pred dvema letoma v Budimpešti pogorelo nemško gledališče. Ravnatelj nemškega gledališča ruski žid Lesser je sklenil zgraditi novo gledališče. Dobil je tudi dovoljenje. Manjkalo mu je le še denarja. V svoji židovski prevzetnosti se je obrnil do avstrijskega in nemškega cesarja za podporo za zgrajenje nemškega gledališča v Budimpešti. Cesarska kabinetna pisarna je pa prošnjo poslala ogerski vladi, ki jo je izročila peštanskemu magistratu. Tako se je stvar zvedela in stavili ste se v zbornici v tej zadevi dve interpelaciji, na kateri je ministerski predsednik odgovoril, da vlada ne more biti odgovorna za napačne korake privatnih osob. Nemškega gledališča pa v Budimpešti sedaj še tako hitro ne bode.
Tnanj« driaT«.
Anglija. Dopolnilne volitve za angleški parlament so jasno dokazale, da konservativci zgubljajo zaupanje pri narodu. »Standard" sam tega ne more tajiti in piše, da se sedanja vlada preveč briga za Irsko, premalo stori za Angleško, preveč se zanima za delavce, premalo pa stori za srednje stanove, in volilci so zaradi tega nezadovoljni. Iz teh izjav konservativnega lista bi se dalo posneti, da bode vlada do volitev najbrž popustila irsko politiko, pa tudi za zboljšanje stanja delavcev se ne bode ničesar storilo. Pred vsem bodo konservativci gledali na srednje stanove, kateri odločujejo pri volitvah.
Izgredi proti zidom v Perziji. Tudi v Perziji jeli so se braniti Židov. Židovska tobačna družba je bila dala v Fiibrisu nabiti neke plakate po zidovih. Ljudstvo je pa plakate potrgalo in po noči so se nabili po zidovih drugi plakati, v katerih se pozivlje narod, da se upre Židom. Mohamedauska duhovščina se pozivlje, da podpira narod v boju proti Židom. Onim, ki bi držali z židi, prete s smrtjo. To je dalo povod malim protižidovskim izgredom. Boje se pa večjih, kajti narod je jako razburjen proti židovski 'tobačni družbi, ki ljudstvo jako odira. Več osob so že zaprli, seveda se ne ve, če imajo že vse vodje protižidovske agitacije pod ključem.
Izvirni dopisi.
Od Pohorja, 31. julijo. (Dllnickl Noviny\) V Pragi obstoji pisateljsko društvo češko pod imenom ,, Vlast", to je, »Domovina". Isto je o svojem času »ačelo izdajati leposlovni list „Vlast", kateri se veliko zanima tudi za naše slovenske zadeve. Vrednik časopisu je p. n. gospod Tomaž Škrdle, in če si bralec imenovanega lista. našel si v nekem vredniškem odgovoru na platnicah naznanilo, da vrednik ne piše z desnico, ampak pero vodi — roka levica. Društvo razširja svoj delokrog od časa do časa. Nedavno je svojo pisateljsko skrb raztegnilo v korist »delavcev".
V	najnovejši dobi je izraz »delavec" dobil posebno omejeni pomen, da pod rečenim izrazom razumevamo praviloma človeka, kateri si z delom svojih rdk vsakdanji kruh služi po tvornicah, rudo-kopih, v obče služnik bogatinom, ali tudi to, kar mi pravimo z besedo: rokodelec. Toda »delavec" je vsaki človek, ako le »dela" in tako spolouje dolžnosti svojega stana. Delavec je vrednik, kateremu je skrb, da se napolnijo predali časnika; delavec je je dopisnik, ki vredniku priskoči na pomoč pri njegovem duševnem opravku; delavec je duhovnik, ker „dela" kot propovedhik, kot delivec svetstev, kot voditelj vernikov njemu v skrb izročenih; delavei so ljudje, kateri propovednika poslušajo in se poslužujejo sredstev milosti za dušo potrebnih; delavec je učitelj v šoli, delavci so učenci njegovi itd. Ali pustimo to ter računimo s pomenom, ki se danes drži poBebič izraza »delavec". In v tem oziru je društvo »Vlast" raztegnilo svoj delokrog". Sklenilo je izdajati »Delnickč Noviny", to je, časnik za „dčlnike" ali delavce.
Dnevnik »Cech" je ob nedeljah svojim naročnikom podajal list z naslovom »Nedelni priloha", in ta priloga se je pečala izključljivo z beletristiko. Letos je rečeni dnevnik prilogo spremenil v toliko, da jedno nedeljo izide »Nedelni priloha", sledečo nedeljo pa »Nedllni deinick;! priloha". In v najnovejši številki zadnje priloge nahaja se tudi sestavek z napisom: »Socialni odbor ve družstvu Vlast'". črtice objavljajo organizacijo rečenega »odbora", to je, odseka.
Društvo »flast'", — bereš tam, — priznavajoč potrebo, da bi se katoliška stranka v Čehih orga-nizovala na socijalnem polju, priredilo je na pod-stavi svojih pravil (§ 2.) socijalni odsek, kateremu namen bode, da si prizadeva soc.ijalno vprašanje reševati na katoliški podlagi, po shodih in v govorih o njem razpravljati ter braniti cerkev in nabožnost proti napadom časnikov in društev socijalnih, nam neprijaznih, pa gojiti opravičene koristi delavcev.
Da bi se vzdržala jedinstvenost z društvom »Vlast'", zaradi tega odseku na čelu stoji predsednik društva, in vrhu tega si celokupni odbor (vybor) društveni iz svoje sredine izvoli jednega zastopnika v socijalni odsek, da bode v skupščinah društva poročal o delovanju odseka. Ostalih petero členov načelništva in izmed njih predsednika pa zapisnikarja izbere si odsek sam.
Društvo »Vlast'" poskrbi odseku vsako leto de-narstveno podporo, s katero odsek more razpolagati po svojem pripoznanju. Odseku v obče prepušča popolno prostost in svobodo, kakor je to navada i pri drugih odsekih društva.
Jedro odseku sta in ob jednem tudi učitelja ostalim prijateljem in gojiteljem katoliškega socija-lizma, gg. Žiška in Jirovšek; prvi je načelniku namestnik, a drugi je tajnik. Ta dva osvedočena soci-jalista katoliška sta glavni osebi odseku. Pisalec teh vrstic naj pripomni iz „čecha" naznanilo, da bode g. Jirovšek vredoval »Dllnicke Noviny".
O odsekovih zadevah obravnaval bode odbor društva iu pa širši zbori njegovi. K tem ima slobo-den pristop vsak katolik, kateremu je pri srcu, da j se bližje seznani o predmetu, o socijalnem vprašanju.
V	odseku ima odbor izborne poznavalce soci-jalnega vprašanja in znalce skoro vseh evropskih jezikov. Ali to ue zadostuje; vsled tpga odbor želi, naj bi mu prispeval s svitom in s skušnjo vsakdo, kdor ima priložnost, delavsko gibanje od blizu opazovati.
Naša katoliška stranka je povsod iu dobro razpostavljena, naši prijatelji so v stalnem stiku z ljudstvom. Upamo, da nas bodo skrbno podpirali delodajalci in delavci. Vsi dobri in praktični navodi in sveti bodo se objavljali tiskom ter bodo postajali imetjem tisočerim bralcem, ob jednem pa tudi pod-
laga deželnim in državnim poslancem za parlamentarne predloge, vprašanja in razprave.
Vredi li se katoliška stranka pod praporom vzvišene enciklike sv. očeta Leona XIII. v močno vrsto in če se krepko lotimo dela, obrnil se bode tok življenja v socijalnem vprašanju na krščanske steze.
Kdor se za socijaluo vprašanje zanimaš, pošlji svojo adreso v zlato Prago z naznanilom, da na ogled želiš list, ki bo v kratkem nastopil pot med delavce in prijatelje njihove, — dobil boš »Dllnickl Noviny".
Iz tržiških toplic, 30. julija.*) (Dohod v toplice in izlet v Oglej, laški liberalni časniki pa katoliški o rimskem vprašanju.) Ker sem imel že prejšnja leta navado Vam o kopališki ddbi kaj pisati iz teh toplic, menim, da bodo tudi letos prav došle sledeče vrstice. Kakor prejšnja leta, sem došel tudi letos 28. t. m. semkaj. O Tržiču in laških Tržičanih sem »Slovencu" že pisal prejšnja leta, zato nemam mnogo dostaviti. Povedal sem že, kako strastno je tukajšnje ljudstvo za ples. Kakor druga leta, plešejo tudi letos nedeljo za nedeljo, O sv. Antonu P. je bila stara navada, da so nosili kip sv. Antona v slovesni procesiji k podružnici sv. Antona. Ali letos je ta procesija morala izostati. In zakaj? Že večletna naredba našega nadškofijstva je, da oni dan, ko se vrši kaka procesija, ne sme biti ob enem ples. Tukajšnji gospod župnik - dekan je to vernim prej naznanil, da naj si izvolijo ali procesijo brez plesa ali pa ples brez procesije. Na vsak način so hoteli imeti rajši »obli-gatni" ljudski ples, kakor pa samo procesijo. Ker bi bilo rado imelo vse ljudstvo, z občinskim svetom na čelu, oboje, procesijo in ples, razsrdili so se nad svojim iskrenim in vzglednim dekanom. Občinski svet vsled tega »štrajka" ter ne hodi več skupno ob nedeljah k sveti maši ob 10. uri. Takšen „štrajk" je zelo smešen od modrih občinskih očetov. Prihodnjo nedeljo 2 avgusta pa bomo imeli na velikem trgu javno tombolo in velik ljudski ples. Činkvina znaša 40 gld., tombola z 10 številkami pa 120 gld. Da dojde mnogo ljudstva iz okolice k takšnim vabljivim veselicam, ker godba žgače posebno Lahom pete, je umevno. Zato ni čudo, da je tukajšnja mladina zelo razposajena in demoralizovana, ker zares nič bolj ne demoralizuje današnje mladine obojega spola, kakor plesi brez vsega nadzorstva. In proti temu zlu ui tu nobenega pomoČka, ker je staro in mlado tako zatelebano v ples, da se ne d& nikakor izkoreniniti. — Dalje je strastna igra pri Lahih tudi tako imenovana »Mora". Pri tej igri Lahi tako kriče, da gre človeku skozi ušesa. Ker se nadalje sliši to ' upitje iz enega kraja ulice v drugo in je to zlasti za bolnike zares neznosno, je prepovedalo letos tukajšnje županstvo to igro.
Gostov je letos dosihmal prav malo došlo. Vče- j raj 29. t. m. nas je bilo le 167 vpisanih. Veliko 1 natecanje delajo letos morske prijetne toplice v ! Gradu in v Izoli v Istri. So pa tudi tukajšnje toplice brez pravega gospodarja, namreč v lastnini dedičev ranjcega dr. Rabeljna v Trsta, in ti se za nje premalo brigajo. Ce bo tako šlo, se letos niti ne bodo splačale. Ker je življenje zlasti popoldne | zelo dolgočasno, šel sem včeraj 29. t. m. v družbi neke dobre družine iz Trsta v slavni stari Oglej, ogledat si staroslavno baziliko sv. Mohorja in For-tunata in ondašnji c. kr. muzej izkopanih rimskih starin. Ni pa moj namen, opisati lepo staro bazi- j liko, ker tista je bila že večkrat opisana tudi v slovenskih listih, tako n. pr. v „Zg. Danici" od gosp. Bilca, v »Novicah" i. dr. Le to rečem čitateljem »Slovenca": Naj si jo pride ogledat, kdor ima priliko, čas in veselje za to.
Nehote smo pokleknili vsi v baziliki ter molili; jaz sem iskreno prosil pri grobih 3vetih mučencev za ohranjenje čiste vere med Slovenci. Kaj bi bil slovenski narod brez vere, ali s takšno vero, v katere vrečo se sme vse stisniti, kakor že to delajo mnogi Slovenci. Ogledali smo si tudi c. kr. muzej starin rimskih. Tudi ta se ne more primerno opisati, mora se videti, in sicer s knjižico v rokah, katero je spisal Henrik Maionica, c. kr. profesor in konservator.
Da se od časa do časa rimsko vprašanje v laških liberalnih in katoliških časnikih pretre-suje, je naravno, ter se bode tako dolgo, dokler ne bode ono v prid cerkve in papeža rešeno. Da se liberalci, ravno tako tukajšnji v Avstriji, kakor oni j onstran meje, navdušujejo za »Roma intangibile" — j
*) Zaradi pomanjkanja prostora zaostalo. Op. vredn.
Rim je nedotakljiv — kakor je rekel kralj Umberto, ni čudno, ali da so tudi med Slovenci, ki kriči za Lahoni, to je neodpustljivo I Seveda, kakor bi radi postavili evropejski diplomati vzhodno vprašanje i dnevnega reda, tako bi tudi Lahoni in njih pristaši radi videli, da bi papež pritrdil ropu in popustil rek: »Non possumus", in ker on tega ne stori in storiti nikakor ne more, hudujejo se oni strašansko v svojih glasilih nad njim. Posebno se liberalni list »II Mattino" huduje, »da vzdržuje Leon XIII. še vedno »trdovratno" (!) popoln kabinet, kakor so vzdrževali ob času samostalne cerkvene države papeži • kralji, njegovi predniki, celo ministerstvo za vnanje zadeve, svojo diplomacijo, razdeljeno po vsem svetu v obliki apostolskih nuncijev iu legatov, ne vštevši strahovito (!) skrivno diplomacijo Jezusovega reda, katera deluje vrhu tega še na svoj račun. S pomočjo teh dveh diplomacij ni jenjal papež držati na vrhu vprašanje svoje posvetne oblasti, ker bi on hotel, da bi vse katoliške in nekatoliške vlasti se vzdignile s 100.000 bajoneti na škodo laškega kraljestva in njegovo izjemno korist" itd.
Pravemu katoličanu se mora taka pisava v srcu gabiti.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. avgusta.
(Gospod deželni predsednik baron Winkler)
se je včeraj vrnil iz Laškega Trga in prevzel vodstvo deželne vlade.
(Katol. tiskovnemu društvu) v Ljubljani je prečast. gosp. župnik Simon Žužek poklonil za napravo nove tiskarne sto goldinarjev; neki neimenovan duhovnik ljubljanski pa je iz istega namena društvu pristopil kot dobrotnik ter izročil dotično svoto odboru. Povračaj Bog obema dobrotnikoma!
(Popravek.) V jeden del včerajšnjega natisa našega lista vrinila se je neljuba pomota. V prvi dnevni novici beri namreč ime drugega zlatomašnika: Jan. Potočnik in ne Jan. Zupančič.
(Čast. g. Anten Medved), naš rojak iz lavan-tinske vladikovine, sedaj kapelan pri eerkvi »S. Maria deli' Anima" v Rimu, napravil je dne 4. julija tretji rigoroz (iz dogmatike) z odliko na dunajskem vseučilišču, ter se je od tam pred par tedni, kakor poroča prijatelj našemu listu, po — najcenejši poti skozi Budimpešto-Ankono vrnil v večno mesto, odkoder se, ako Bog d& zdravje, k letu osorej vrne kot doktor modroslovja v svojo domovino.
(Iz Rima) se nam piše: V cerkvi sv. Klementa v Rimu, v kapelici sv. Cirila in Metoda, katero je ' dal vsled slovanskega romanja leta 1882 sezidati sv. oče Leon XIII., imel je novo mašo čast. gosp. E. Steska dul 1. avgusta. Slovesnosti so se udeležili naši v Rimu živeči rojaki. Kot duhovnik je prisustvoval čast. g. A. Karlin, kapelan pri cerkvi »S. Maria deli' Anima", stregla pa sta gg. bogo-slovca brata Ušeničnika, sošolca novomašnikova.
(Veselice slovenskih abiturijentov) na korist družbi sv. Cirila in Metoda udeležilo se je sinoči na vrtu ljubljanske čitalnice mnogobrojno odlično občinstvo. Moški zbor (do 50 peveev) je pod vodstvom g. S. Stegnarja prav dobro pil gosp. A. Foersterja »Venec" iu Vilharjevo novo himno „Slo-venac i Hrvat", akoravno so pevci imeli le malo časa za sknpno vajo. Veliko nadarjenost kot pesnik in deklamator je pokazal abiturijent g. Finžgar. Osobito pa je občinstvo navdušeno pozdravilo in s pohvalo odlikovalo zagrebške abiturijente, ki so na tamburicah igrali več slovanskih napevov. Obširnejše poročilo nam je obljubljeno.
(Iz Metlike) se nam piše: VSIamni vasi št. 7. so imeli slabo hišo, pa še slabšo peč. Naročili so zidarje, da peč popravijo; ali ko v ponedeljek jutro zidarji pridejo, najdejo pogorišče. Ob treh zjutraj je pogorela hiša s pečjo, katera je bila ognja kriva, in poleg stoječi hram. Velike škode ravno ni bilo, večji je bil strah ; sreča, da je v nedeljo popoldne in zvečer dobro namočilo in da je bil miren zrak.
(Na vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu) pri Novem Mestu razpisanih je do 1. septembra 1891. leta pet deželnih ustanov, do katerih imajo pravico sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, kateri Da morajo biti najmanj šestnajst let stari, krepkega telesa in čvrstega zdravja. — Učenci z deželnimi ustanovam: dobe v tej šoli stanovanje, brano in pouk brezplačno, za obleko si pa morajo sami skrbeti. — Prošnjam, kolekovanim s kolekom 50 kr., priložiti je rojstveni list, spričevalo dovršene ljudske ali obiskovane srednje šole, zdrav-*.
niško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenju. — Prošnjam za sprejem proti plačilu priložiti je reverz ali Obvezno pismo starišev, oziroma varuha, zadevajoče vzdrževanje učenca.
(Izžrebani porotniki.) Za tretje porotniško zasedanje so bili dn6 27. julija pri c. kr. deželnem sodišču izžrebani naslednji gg. glavni porotniki: Karol Pollak, trgovec in hišni posestnik; I. Kovač, solastnik tiskarne; Karol Počivalnik, posestnik in mesar; Val. Klešnik, pek; Viljem Treo, hišni posestnik in stavbinski mojster; V. Vizjak, deželni oficijal; Albert Samassa; E. Jevnikar, trgovec; Iv. Počivalnik, posestnik in mesar; Karol čurn, hranil-nični knjigovodja; Fr. Leskovec, trgovec; J. Kosak, mesar; Jos. Prosene, glavni zastopnik zavarovalnice „Unio Catholica": E. Schlegel, kovač; Ant. Zoreč, mokar; dr. Danilo Majaron; Fr. Schantel, hišni posestnik; V. Egenberger, hišni posestnik in magister farmacije; A. Mikuš, izdelovalec dežnikov; Jos. Ba-hovec, mokar in hišni posestnik; Alojzij Korsika, vrtnar; Ivan Knez, trgovec; A. Luckmann, solastnik tovarne; Jos. Jeglič, trgovec; vsi v Ljubljani; Ivan Leveč, posestnik in vinski trgovec v Mengšu; dr. V. Štempihar, advokat v Kranju; K. Pučnik, krojaški mojster v Kranju; M&vrilij Mayer, pos. v Kranju; Karol Florijan, gostilničar v Kranju; Al. Debevec, trgovec, in Franc Suhadobnik, posestnik v Borovnici; Ivan Štele, hišni posestnik v Kamniku; Josip Adamič, pos. v Kamniku; J. C. Ju-vaučič, posestnik in trgovec v Spodnji Šiški; J. Zdešar, posestnik v Vnanji Gorici; V. Kanz, posestnik na Viču. Namestni porotniki so gg. : J. Soklič, trgovec; V. Mayer, knjigovodja; Fr. Seunig, knjigovodja; Fr. Pezdir, čevljar; A. Preskar, krojač; J. Avšič, zavarovalni uradnik; Fr. Pečnik, deželni oficijal; A. Rudolf, hranilnični tficijal; Ferd. Schulz, muzejski preparator; vsi v Ljubljani.
(Veselico bralnega društva pri D. M. v Polji), katera bi se bila imela vršiti v nedeljo dne 2. t. m., preložil je odbor radi slabega vremena na poznejši čas. Dan in vspored objavili bodemo pravočasno.
(S Toplic) na Dolenjskem se nam poroča : Od 1. do 81. julija je prišlo 397 oseb, in sicer 34 gospodov, 27 gospej, 31 c. in kr. vojakov, 18 moških in 25 ženskih kmetskega stanu, 69 drugih gostov. Te dom»če toplice se preveč pozabljajo.
Telegrami.
Budimpešta, 4. avgusta. Zbornica poslancev vzela je na znanje odgovor grofa Szaparyja na Ugronovo in Kaasovo interpelacijo zastran nemškega gledališča v Budimpešti s 146 proti 53 glasom.
Peterburg, 8. avgusta. Car je podelil francoskemu veleposlaniku pri ruskem dvoru veliki križ Aleksandra Nevskega reda.
Basel, 4. avgusta. Pri slavnosti na Neuenburškem jezeru sta trčila vkupe clva zasebna parnika in se potopila. Tri dame so utonile.
Cherbourg 4. avgusta. Francoski podčastniki so dali punč podčastnikom ruskih, grških in ameriških ladij. Mestna hiša je bila olepšana. Govorile so se srčno napitnice.
Bruselj, 3. avgusta ob 10. uri zvečer. Ravno sedaj se govori, da je nevarno zbolel
kralj belgijski, ko se je ravno odpravljal v Spaa. Dekana laekenskega so poklicali, da podeli Njega velečanstvu tolažila svete vere.
Bruselj, 4. avgusta ob osmih zvečer. Kraljioa je omedlela in se jedno uro ni zavedla. Sedaj jej je pa že bolje. Zdravniki pravijo, da sedaj za njo ni nobene nevarnosti.
Carigrad, 3. avgusta. Po poslednjih poročilih iz Jemena so turške čete tako odločno zmagale, da se bodo uporniki v kratkem udali.
ŠŠf Piccoli-jeva tinktura za želodec Už
je raehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre-afcJT bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Cena aES- steklenici 10 kr.	(300-1521 SXt
Tujci.
2. avgusta.
Pri Maliču: Braune, Vary, trgovca; Popperl, tehnik, j z Dunaja. — Mauler, potovalec, iz Št. Paula. — Tschirgi, knjigovodja, iz Kaire. — Pamer, uradnik in Albarone, iz Trsta. — Skerlinsky, zasebnik, s Jhčerjo, iz Zagreba. — ' Altman, zasebnik, s sinom, iz Brna. — pl. Fichtenau, zasebnik, s hčerjo, iz Novega Mesta. — Chevriton, in Beuque, trgovec, iz Pariza. — Kramer, trgoveo, iz Gradca. — Ranzenhofer, trgovec, iz Celja.	,
Pri Slona : Copetti, železniški uradnik, s soprogo ; dr. Enenkel, uradnik; Robba, trgovec, iz Trsta. — Henkl; Stagle, Hamer, Weinberger, trgovci; GasBner, Sehubert, z Dunaja. — Hein, profesor, s Češke Lipe. — Sitar iz St. Petra. — Marinko in Fon, profesorja, iz Novega Mesta. — Prašni kar, stavbeni podjetnik, iz Kamnika. — Hufnagel iz Kočevja.
Pri avstrijskem caru: Rappolt s soprogo iz Gradca.
—	Harasin s soprogo z Reke, — Wonberger, uradnik, z rodbino, iz Vipave. — Koppman, Posselt in Nerbner iz Draždan.
Pri Južnem kolodvoru: Polakowsky, živinozdravnik,. iz Gor. Logatca. — Jonku in Hočornic iz Celja. — Thon-hauser, stotnik, iz Gorice. — Hudabiunigg, dež. uradnik, iz Gradca. — Krainer s sinom iz Trsta. — Koprivnikar iz Litije.
—	Hafner z Brda. — Kovček s sestro iz Knina.
Umrli no:
1 avgusta. Janez Jeloviek, gostač, 61 let, Kravja dolina 11, vsled raka.
2.	avgusta. Ivan Hodnik, delavčev sin, 2 leti, Streliške ulice 11, jetika.
3.	avgusta. Martin Pavšek, delavec, 73 let, Lončarska steza 8, marasmus.
Treiuensko sporočilo.
Ca.
opazovanja
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.
Stanje
zrakomerm
t mm
734-4 733-6
toplomer« po Celzija
20 8 16 6
V »t e r
si. szapad si. vzh.
Vreme
>
•g«* -g« S
a g
megla del. jasno
0-00
Srednja temperatura 16 5°, za 3-3° pod normalom.
in
• ca 1 1 o a » ).« ffl L,^ D J 13
o-SkAs fs-'{jo-jsJ7a i
j • s. a
; O 5 S " B H
O t r - it
i A .o °
3 > >-3-o s2 2
J rt H O rta. ——H „ O O .58
TZ o o d
=> '".S ! a-
-	_ C
O o> ..
-a a .
3 SI.®--3
^ Si |
2	o irr ■
0<c >3e«
> a r* ■
3	«	.o
« ^ g i"3 "O L"
O g u *■&•£
lllll8 ® I 5 -s 2 s
h cu n a- H n

: m
Sargove glicerinove specijalitete.
Odkar sta izumila glicerinove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine, kakor tudi mnoge tuje knežje rodbine. Te specijalitete priporočajo: prof. baron Lie ig, prof. pl. Hebra, pl. Zeissl, cesarski tvitnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zobozdravnika Thomas
na Dunaji in Meister v Gothi itd. Glicerinovo milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr.. v škatljici 65 kr,, v deščicah
po 3 koščke vkupe 90 kr., v škatljici po 3 koščke......60 kr.
Medeno glicerinovo milo v zavitku po 3 koščke........60 „
Tekoče glicerinovo milo v steklenici............65 „
(Najboljše sredstvo za razkave noge in nečisto polt.)
Gliccriuova ustna krema v steklenici............50 „
Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici gl. 1 —
Toaletno karbol-glicerinovo milo v zavitku po 3 koščke.....„ 1.20
glicerinova zobna krema po......... —.35
(Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.)
KALODONT,
F. A. Sargov sin & comp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji.
Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerijali.	(44)
Dohod in odhod železniških vlakov in pošt.
A. Železniški vlaki v Ljubljano dohajajo:
Postaje ■	Brzovlak			Poštni vlak				Meš. vlak	Celjski vi.
1.	Z Dunaja...... 2.	iz Trsta...... 3.	z Gorenjskega juž. kol. 4.	iz Kamnika drž. kolodv.	6-05 zj. 11-39 dop.	5-12 pop 11-50 noč	4-40 zj. 2'55 pop. 5 55 zj. 6-30 zj.		1-11 pop. 11-32 noč 11-34 dop. 1-20 pop.	4-58 pop. 6 30 zv.*)	9.45 zv.	9-35 zv. 4-42 zj.	9-05 dop.
*) Ob nedeljah in praznikih dohaja ta vlak iz Kamnika v Ljubljano ob 10-10 zvečer.
B. Železniški vlaki iz I^jubljane odhajajo:
Postaje	Brzovlak		Poštni vlak				Meš. vlak	Celjski vi.
1.	na Dunaj...... 2.	v Trst....... 3.	na Gorenjsko juž. kolodv. 4.	v Kamnik drž. kolodvor	11-44 dop. 6-09 zj.	1155 noč 5-17 pop.	3	03 pop. 4	55 zj. 12-05 noč 7-30 zj.	12-30 noč 119 pop. 6-30 zj. 2-10 pop.	11 50 dop. 7 10 zv.	4 22 pop.	5-04 zj. 10-15 zv.	6 — zv.
A. Pošte v Ljubljano dohajajo:
1. Iz Kočevja ob 6. uri 25 minut zvečer; 2 iz Novega Mesta ob 2. uri 20 minut popoldne; 3. iz Polhovega Gradca ob 7. uri 35 minut zjutraj.
B. Pošte iz I^jubljane odhajajo:
1.	V Kočevje ob 7. uri zjutraj;
2.	v Novo Mesto ob 6. uri zjutraj;
3.	v Polhov Oradeo ob 4. url 30 minut popoldne (v po-
nedeljek, sredo, petek, soboto).


I > u n a j ^ k a borza.


Dne 4. avgusta.
Papirna renta 5%, 1(5% davka ....	92	gld.	40 kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	92	„	45	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....111	„	70	„
Papirna renta 5%, davka prosta ....	102	„	30	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1024	„	—	„
Kred tne akcije, 160 gld................289	„	—	„
London, 10 funtov stri........117	„	90	„
Napoleondor (20 fr.)................9	„	39	,.
Cesarski cekini....................5	„	60	„
Nemških mark 100 ..................57	„	95	„
Dne 3. avgusta.
Ogerska zlata renta 4%.......104 gld.
Ogerska papirna renta 5 %......
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1S64., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred banke \"'0 Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4,/4'S>
Kreditne srečke, 100 gld.......
St. Genois sre.'-ke, 40 gld.......
104 gld.	35	kr
101 „	65	
135 „	50	
148 .	—	
179 „	75	
97 „	10	
100 „	60	
187 „	50	
60 „	75	n
Ljubljanske srečke, 20 gld.......20 gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17 „
Rudolfove srečke, 10 gld.......20 „
Salmove srečke, 40 gld........59 „
\Vindischgraezove srečke, 20 gld..........49
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	155
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2725
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	94
Papirni rubelj . . ...............1
Laških lir 100..........46
50 kr.
55 „
5U 25 50 75 25 50
MUDmiD^enjarnična delniška MMlUllrteba na Dunaju
I., vvollzeile stev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
Razna nnročila izvrSč se najtočneje. "»8
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoijske zadolžnioe. 4'/,",'« zastavna pisma peštanske ogerske komer-
cijonalne banke. 4'/9 "!o komunalne obveznloe ogerske hlpotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Zemljiškokreditne promese
a 1 gl<l. in 50 kr. kolek.
Glavni dobitek 4UMtM gld. av. velj.
Žrebanje je že dnč 17. avgusta!