jtev. 82. 9 LjnDlM s torek, a 13. aprila 1909. Velja po polti: 8a celo leto naprej K 26'— sa pol leta w „ 13'— ua četrt leta „ „ 6-50 as en mesec „ „ 2-20 V upravništvu: ss celo leto naprej K 22-40 m pol leta „ „ n-?o aa četrt leta „ „ 5-60 ia «n mesec „ „ i go Sfe polllj. na dom 20 h na mesec. t,%samezne Stev. 10 h. Uredništvo 1« » Kopitarjevih ulicah It. Ž (vhod «es ----------- dvorllče nad tiskarno). — Rokopisi s*> ras wačajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Orednllkega ielefona Itev. 74. Političen list za slovenski narod Leto mm Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm) i za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-lavljenju primeren popust Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. ui popoldne. Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Itev. 2. -■ --- Vsprejema naročnino, InseraU Ht reklamacije, tlpravnllkega telefona Itev. 188. Današnja števi;ka obsega 6 strani. Japonsko proti Angliji? Anglija je v mednarodnem konfliktu, ki se je vnel zaradi aneksije Bosne, bila vodilna sila. Ugovore, ki sta jili stavile Rusija in Srbija proti temu činu, je angleška diplomacija porabila zase. Hotela je s tem Avstrijo zaplesti v težave iu konflikte, da da trozvezi čutiti, da ji stoji nasproti nič menj močna troententa Anglija-Rusija-Francija. Anglija je pri tem računala na več možnosti: ali se Avstrija odpove trozvezi in se približa troententnim velesilam, vsled česar bi bila Nemčija popolnoma osamljena in dosežen prvi in zadnji cilj angleške politike, ali se pa Italija zveže z Anglijo, kar bi pomenilo za trozvezo precejšnjo, saj moralno izgubo, ali pa se Rusija ojuiiači in poseže po orožju. Zgodilo se pa ni po volji angleških diplomatov. Troententa je pokazala, da je zelo slaba. Francija je ostala v ozadju, Italija se ni na nobeno stran preveč angažirala, Rusija pa se je zbala avstrijsko - nemških bajonetov. Vspeh polletne krize je bil končno ta, da so 11. t. m. poslaniki velesil izročili avstrijski vladi noto, s katero tudi iorineino priznavajo aneksijo. Anglija pa ne miruje. Za svoj diplo-niaški poraz se namerava prej ali slej maščevati. Zato se zdaj naglo oborožuje. Pripravlja se na pomorski boj z Nemčijo, svojo najnevarnejšo tekmovalko na sve-tovnotrgovinskem in svetovnopolitiškem polju. V tem prizadevanju so resni Angleži postali celo smešni. Za pomnožitev lastnega brodovja agitirajo zdaj namreč tudi s tem, da zgradi tudi — Avstrija tri ladje po 20.000 ton----- Zdi se pa, da Anglija pri svoji politiki ni računala na Daljni Vzhod. Iz Tokia se namreč poroča, da se angleška zaveznica, .1 a p o n s k a , pripravlja na to, da odpove pogodbo svoji dosedanji zaveznici. Vzrok je ta: Anglija se je v zadnjem sporu preveč približala Rusiji. Angleško - rusko prijateljstvo je pa za Japonsko, ki ima zaradi Mandžurije z Rusijo še vedno velik račun, nevarno. Drugič pa postaja konkurenčni boj med Anglijo in Japonsko na Kitajskem vedno hujši. Japonska je v tem oziru imela dozdaj vezane roke. Teh vezi bi se zdaj rada iznebila. Odpoved japonsko - angleške zveze bi imela velike posledice. 1. Bila bi v nevarnosti Indija, oziroma angleško gospodstvo v Indiji. Kajti tako v pogodbi z Rusijo, kakor v pogodbi z Japonsko si je Anglija zagotovila nemoteno posest v Indiji. Japonska pa je od nekdaj središče protiangleške propagande, kar se tiče Indije. Saj obstoja v Tokiu japonsko-indijska liga, v kateri se vzgoje voditelji protiangleškega gibanja. 2. Anglija bi bila primorana vzdržati v tihomorskih vodah veliko brodovje. Ko ie Japonska porazila Rusijo, jc Anglija skoraj vse svoje brodovje v Tihem morju odpoklicana domov, kjer ga rabi proti Nemčiji. Ce Japonska odpove pogodbo z Anglijo, pa se bo nujno vojna pomorska moč Anglije v severnem morju oslabila. Pravijo, da je namera Japonske maslo Aehrenthalovo in Biilowovo. Mogoče pa so to le kombinacije, dasi ni prav ver-jetno, da bi te vesti pomenjale le navaden bluff«. Pa saj se bo kmalu videlo, kaj se iz tega izcimi. AVSTRO - OGRSKA. Veleizdajniška zagrebška razprava potlačena. Več budimpeštanskili listov naglaša, tla se po kraljevem ukazu ustavi zagrebška protisrbska veleizdajalska razprava, ki je bila slabo pripravljena in zato ne more odkriti kake zarote. Budimpeštanski listi žele, naj se razprava potlači prej, do- j kler še ni prava blamaža za Mažare. j Splošna stavka v Sarajevu. V Sarajevu stavkajo krojači, črev-j Ijarji in peki. Tudi ostalo delavstvo grozi, da se pridruži stavki. Napad na železniški vlak. Pri postaji Merisor je vrgel neki Ru-I munec dinamitno patrono pred neki osebni vlak, a bomba je razpočila, ko je padla onstran železniškega tira. Zgodovinski pouk po uličnih napisih. Dunajski župan je naznanil časnikarjem, da hoče na velikih uličnih napisnih deskah pustiti napisati, zakaj da se doti-čna cesta tako imenuje. Zupan je pri teni omenjal, da velika večina Dunajčanov ne zna, zakaj nosijo ceste svoje napise. Zapisano bo n. pr. na napisu: Felderstrasse: V spomin dunajskemu županu Felderju. Tako se bo prebivalstvo po uličnih napisih učilo domače zgodovine. Za nedeljski počitek na poštah. Dunajska krščansko-socialna društva so pozvala svoje člane, naj delajo na to, da v korist poštnih uslužbencev ob nede-I Ijali kolikor mogoče omeje svoje poštne > pošiljatve in tako olajšajo nedeljsko službo j poštnim uslužbencem. Sklepi se izroče j centralni organizaciji avstrijskih katoličanov, da stori vse za nedeljski počitek na poštah po belgijskem in angleškem vzoru. Stari ogrski vstaši se uprli v zavetišču. V budimpeštanskem po vladi usta-j novljenem honvedskem zavetišču za stare ogrske vstaše iz I. 1848. je nastala med »honvedi«, ki jih je 150, vstaja. Honvedi niso bili zadovoljni s strogim poveljnikom, nekdanjim honvedskim polkovnikom Julijem Krudy, ker je odrejal pri vsakem prestopku stroge disciplinarne kazni. Potolažili so se šele, ko so jim obljubili, da dobe novega poveljnika, honvednega častnika Edeskutyja. Načrti vojne uprave. »Pester Lloyd« poroča, da na armad-no reformo zdaj še ne mislijo. Glavno, kar zahteva zdaj vojna uprava, je večje število rekrutov. Vojna uprava jemlje infan-teriste k artiljeriji, ni pa niti sama kljub temu tako močna, kakor bi morala biti. Vojna uprava bo zato zahtevala več rekrutov in pa — več mornarjev. Deželnobrambovski evidenčni nad-oficijali. Deželnobrambovskih evidenčnih ofi-cijalov je pri vseh glavarstvih zdaj 368, in sicer 60 višjih oficijalov, 120 oficijalov, ostali so asistenti. Zdaj ustanove še 60 višjih oficijalskih mest, da ugodijo upravičenim zahtevam prizadetega stanu glede na napredek v službi. Izprememba berolinske pogodbe. Poslaniki velevlasti izroče avstrijskemu zunanjemu ministru 10. t. m. noto, ki izjavi, da velevlasti pritrjujejo odpravi 25. člena berolinske pogodbe. Krvov bol detektivov z vlomilcem. Zadnji čas je bilo v Pragi in okolici izvršenih mnogo predrznih vlomov. Izvršil jih je neki Henrik Bocek, ki se je kot bivši brivec izvrstno razumel na spremembo svoje zunanjosti in je nosil lasuljo in ponarejeno brado. Zato je dolgo časa vodil policijo za nos. Končno pa so mu le prišli na sled in Bocek je bil pripravljen da pobegne v ino-zemsto, le po slovo je še šel k ženi strojnega ključarja Stehlika, s katero je živel v nedovoljenem razmerju. Policija je to vedela in poslala k Stehlikovi štiri detektive, da Boceka aretirajo. Toda detektivi so našli vrata zaklenjena in zabarikadirana in ko so jih nato s silo vlomili, sprejel jih je Bocek z brovning-pištoio. En detektiv je bil zadet v glavo in se je takoj mrtev zgrudil, drugi je bil smrtnonevarno ranjen v glavo in i trebuh in tudi ostala dva sta bila težko po-i škodovana. Toda tudi detektivi so streljali in je bil Bocek smrtnonevarno zadet; na njegovo okrevanje ni misliti, ker je v bolnišnici, kamor so ga prenesli, pričel močno bljuvati kri. Ker je dokazano, da je Bocek pri Stehlikovi vedno dobil skrivališče in je opravičen sum, da je ona razpečevala ukradene predmete, so tudi njo zaprli. Itojfiouese. | CEHI PROTI ČEŠKIM RADIKALCEM. Dr. Skarda obsoja v »Denu« politiko | vrtoglavih kričavih čeških radikaicev. j Neodpusten greh radikaicev je, da so vrgli j vlado barona Becka. Češki srednji stanovi so se streznili in se odvračajo od brezumnih radikaicev. Ako se Bienerthu posreči združiti Poljake z Nemci, bodo Cehi imeli pri posvetovanju o jezikovnih zakonih kaj težavno stališče. Edina rešitev je v »Slovanski Jednoti«, ki se mora zdaj pokazati močno in katero treba še bolj konsolidirati. ANEKSIJA PRIZNANA. Aehrenthal grof. Dunaj, 13. aprila. Poslaniki velevlasti imajo žc vsi v rokah noto, v kateri velevlasti izjavljajo, da smatrajo § 25 berolinske pogodbe za razveljavljen in pri-znajo aneksijo. Noto izroče vsi poslaniki skupno. Po izročitvi note bo cesar barona Aehrenthala povišal v grofovski stan in tudi več nemškim državnikom podelil visoke redove. TRGOVINSKA POGAJANJA S SRBIJO se prično sedaj po Veliki noči. Srbska vlada je imenovala za svoja pooblaščenca Pačua in Draškoviča. v CARIGRADU VRE. Carigrad, 12. aprila. V avdijenci dne 8. t. m. je sultan izrazil velikemu vezirju svojo skrb zaradi notranjega položaja in obžaloval, da so iz Yldiza odpravili garde. »Jeni Gazetta« priporoča z ozirom na notranjo nevarnost dvamesečno premirje med strankarskimi glasili ter zahteva ustanovitev koalicijskega ministrstva, v katerem bi bile zastopane vse stranke. Mladoturški odbor je poslal svojim podružnicam izjavo, da obžaluje umor glavnega urednika lista »Serbesti«. Liberalna »zveza« je pri policijskem ministru protestirala proti obdolžitvi, češ, da je v zvezi z armenskim revolucionarnim odborom pripravila bombe in da čaka le znamenja za prelivanje krvi. Morilcev urednika Hassan Fehmija še nimajo. Podpolkovnik Assim bej je pozval vojnega ministra, naj izstopi iz mladoturškega odbora ali pa odloži svojo čast, kajti častniki niso za to na svetu, da bi sodržavljane za-vratno morili. KNEZ NIKITA HVALEŽEN CESARJU FRANCU JOŽEFU. B e r o 1 i n , 13. aprila. Dr. M. Herdan piše v tukajšnjem listu »Die Post« o svojem pogovoru s črnogorskim knezom. Knez je opetovano s solzami v očeh povdarjal, koliko se imata on in njegova rodbina zahvaliti cesarju Francu Jožefu in kako bi ga bolelo, če bi moral podleči bojevitosti svojega ljudstva ter se spustiti v vojno proti sosedni monarhiji. KRALJ PETER ODSTOPI? 15 e I g r a d , 12. aprila. V staroradi-kalnih krogih se govori, da se kralj Peter zares pogaja z vlado glede odstopa ter da zahteva 360.000 frankov apanaže na leto. Ako mu skupščina to vsoto prizna, odstopi na korist sina Aleksandra. Kralj je baje uvidel, da mu ni mogoče pridobiti si na evropskih dvorih potrebnega ugleda. Kedar namerava obiskati kak dvor, zadene še vedno ob ovire, ki jih ni mogoče premagati. V Belgradu na sploh sodijo, da so dnevi Petrovega vladanja šteti. PRINC OJORGJE. Belgrad, 13. aprila. Princ Jurij odpotuje na Angleško baje koncem tega tedna. Preje se pa morajo končati pogajanja med njim iu vlado, ki jih vodi Pašič in ki merijo na to, da se princu izplača večja vsota, da zapusti Srbijo. Dalj kot eno leto sc princ ne bo mudil v inozemstvu. Posebna državna komisija se bavi s tem, kje naj prestolonaslednik nadaljuje študije. Gre se za to, da študira na bel-gradski univerzi ali se pa poda v Bonn. ITALIJA SE NOČE NIKOMUR ZAMERITI. R i m , 13. aprila. Glede na sestanek med italijanskim ministrom za zunanje zadeve Tittoni jeni in nemškim državnim kanclerjem Biilovvom, ki se je vršil U. t. m. v Benetkah, piše oficiozna »Tribuna«, da je brezdvoma dokaz prisrčnega razmerja, ki vlada med Italijo in Nemčijo, da pa ni bil po politiških povodih povzročen (??) iu tudi še ni gotovo, ali bo imel politiške posledice. Nikakor ni res, da je sestanek imel namen trozvezo obnoviti ali pa jo utrditi. Utrditi trozveze ni treba, ker je itak trdna, obnoviti pa pred časom tudi ne, ker sploh ni odpovedana (torej teče do 1912). — To zavijanje laškega ofi-cioznega lista je pač skrajno smešno. Vsak otrok ve, da Biiknv ni šel v Benetke samo zato, da si ogleda novi Markov stolp, ampak zato, da se s Tittonijem pošteno pomeni. kaj pravzaprav misli. In ker so zdaj šanse za trozvezo ugodne, je Tittoni brez dvoma odgovoril, da se z Nemčijo in Avstrijo v vsem popolnoma strinja in trozveze ne bo odpovedal, dokler — to si je pa seveda samo pri sebi mislil — Italija ne j reorganizira svoje jalove armade. 1 V MAKEDONIJI JE GROZNA LAKOTA. Mnogo okrajev je zapustilo prebival-! stvo. Veliko ljudi umira za lakoto. TRIPOLITANCI PROTI LAHOM. i N a p o I j, 13. aprila. Turški pristaniški delavci v Tripoliju so napadli neko italijansko trgovsko ladjo in sneli iz nje laško trgovsko zastavo. Laška vlada jc poslala v Tripolis vojno križarko »Varese«, da varuje laške podanike pred eventualnimi napadi. FRANCOSKO GOSPODARSTVO. P a r i z , 13. aprila. Predsednik tou-lonske trgovske zbornice je pred mornariško preiskovalno komisijo izpovedal, da se jc pri dobavah za mornarico več sto-tisoč frankov »izgubilo«. V AZIJI SE NEKAJ PRIPRAVLJA. Teheran. 13 aprila. Pri Enseliju (severna Perzija na južnem obrežju kaspi-škega jezera) sta izkrcali dve ruski topniški ladji 400 vojakov. Abu-Šeher, 13. aprila. (Južna Perzija — perzijski zaliv.) Angleška kri-žarka je izkrcala vojaštvo, da »varuje inozemce«. L o n d o n , 13. aprila. Angleška vlada je odredila, da se ima Kaiberski prelaz, ki tvori vrata v Indijo, za nedoločen čas za karavane zapreti. Baje se gre za konflikt z afganskimi obmejnimi uradniki. Rlmskts propaganda v Bosni. Saraievo, 10. aprila. »Sarajevski list« prinaša sledeči vladni komunike: Ker slučaj muslimanske deklice Pcnibc Halibovič vsled tega, da se ga na skrajno neverjeten način potvarja in pretirava, našo javnost še vedno zanima in je že tudi povzročil gotove odzive (protestni shod muslimanov! Op. ured.), naj resnici na ljubo in da izpodbijemo vse tendencijozne trditve in izmišljotine, nakratko orišemo dogodek tako, kakor ga "je uradna preiskava dognala: Dne 27. marca okoli poldne je 16-letna Pemba Halibovič, ki služi pri Tajib-agi Kapetanoviču in ki je notorično slaboumna. zašla v tukajšnjo cerkev jezuitov. V cerkvi je bil tedaj samo neki moški s svojima fantičema, sicer pa je bila hiša božja popolnoma prazna; noben duhovnik in nobena redovnica se o tem času ni nahajala v njej. Kmalu zatem stopi v cerkev delavec Mehmed Vukič, ki so ga ljudje zunaj opozorili na Pembo, in išče deklico. Gori omenjena fantiča sta 11111 jo tedaj pokazala, nakar je Vukič vzel Pembo za roko in jo mirno peljal iz cerkve in domov k njenemu gospodarju. Evo, to je vse, kar je o tem povse brezpomembnem in niče-vem dogodku reči. Vse, kar je Mehmed Vukič sicer o tem pripovedoval, je prazna izmišljotina, kar je dokazano po natančni oblastveni preiskavi. Zlasti so njegove pripovedke, kakor da so redovnice z duhovnikom deklico šiloma zadržavale v cerkvi, da bi deklico krstile, in da je bil on (Vukič) potem ponoči napaden, pri čemer ie zadobil več bunk in mu je bila zlomljena roka, popolnoma iz trte zvite; kajti zdravnika, ki sta Vukiča preiskala, nista mogla najti na njem kakih poškodb. Tudi druge njegove trditve so gola laž. Potemtakem cela ta »konverzijska afera« ni nič drugega kot pusta burka — in je samo obžalovati, da je del muslimanskega prebivalstva fantazijam očitnega laž-njivca brez vsega drugega verjel in se po nepotrebnem razburjal. Socialni Kur} l R. 11 L j u b 1 j a n a, 13. aprila 1909. Danes se je pričel na tri dni določeni socialni kurz S. K. S. Z. v Zvezni dvorani. Udeležba je lepa. Med navzočimi opazimo državnega poslanca dr. Janeza Evang. Kreka, deželnega odbornika dr. E. Lam-peta, prof. Evg. Jarca, dr. Pegana, dr. Pavlico iz Gorice, urednika A. Glumac iz Dalmacije, častno število visokošolcev, 'duhovščine, bogoslovcev, učiteljstva iz Kranjske, štajerske, Koroške, Goriške, Trsta in Dalmacije. Socialni kurz otvori predsednik S. K. S. Z. državni in deželni poslanec dr. Krek, ki pozdravi vse udeležence in izraža svoje veselje nad njih velikim številom. Ponašati se ne moremo s sijajnimi imeni predavateljev, a vsak njih je znan kot vnet delavec za ljudski blagor. O uspehu samem pa bomo sodili koncem kurza. Ob 9. uri 10 minut se prične prvo predavanje. Temelji finančne vede. (Dr. E v g e n Lam p e.) Finančna veda uči, kako se uporabljajo javna premoženja. Namen javnih družb je javni blagor, da celota vseh doseže svojo srečo. Odklanjati moram seveda utopije. Mogoče je. da se v urejeni družbi doseže sreča. Izključen ne sme biti noben stan. Odklanjamo komunistično državo, ki usužnji posamnika. Nam nasprotujeta na eni strani liberalizem, na drugi socialna demokracija. Mi gremo v sredi. Zdrava finančna uprava mora imeti denar. Finančna uprava mora poiskati vire, da se uporabijo v korist celoti. Varovati mora pravice posamnikov. Govornik govori o monopolih, ki uničijo zasebno industrijo. Država mora prepustiti zasebniku svobodo, ako to ni v škodo celoti. Kadar bi pa bila v škodo celoti, takrat ima gotovo država pravico, da poseže vmes. Misliti pa ne sme samo prava finančna uprava na sedanjost, marveč tudi na bodočnost. Prava finančna uprava mora tudi gledati na to, da prisili ljudi za potrebne stvari. Mora tudi včasih pritisniti. Govornik navaja kot zgled socialno zavarovanje, zavarovanje proti ognju itd. Dolžnost finančne vede je: 1. da vsak ohrani, kar ima; 2. da dobi dohodke. Iskati mora ravnotežja med dohodki in izdatki. Govornik nato izvaja razlike med gospodarstvom zasebnika in javnosti. Zasebnik dela za svojo osebno korist, javna uprava pa mora misliti na splošni blagor. Zasebnik ima pridobiten namen, država ga ne more imeti. Družba dobiva svoja sredstva iz lastnega premoženja. Lastno premoženje pa ne zadostuje. Glavni vir dohodkov državi je davek, na katerem bazira državno gospodarstvo. Da se dobe dohodki, se mora sestaviti proračun, ki je potreba rednega gospodarstva vsake družbe. Edino parlament ima pravico dovoliti vladi pravico, da ji dovoli proračun. Govornik primerja proračunsko razpravo v našem parlamentu z ono v angleški zbornici, kjer so proračunske razprave le kratke. Proračun mora biti natančen in napravljen za kratko dobo. Izvršuje pa le svoj namen, ako se more vlada in pa deželni odbor natančno ravnati po njem. Določene morajo biti posamezne postavke. Govornik naglaša, da se nagibljejo evropske države čimdaljcbolj k načelu, da si prilaste stvari, ki so potrebne v javni blagor. Govornik omenja, da poizkušajo države spraviti pod sč zavarovanje. Omenja našo poštno hranilnico, kakor tudi zalaganje šolskili knjig. Omenia tudi loterije, ki naj bi se odpravile. Govornik končno stavlja vprašanje, ali so sposobne javne družbe pečati se s podjetnimi stvarmi. Govornik sodi, da so sposobne pri enostavnih podjetjih, kakor pri občinah n. pr. elektrarne. Zgled za moderno občinsko upravo je Dunaj. Vsega seveda ne morejo izpolniti občine. Občine naj skrbe, da se nepremišljeno skupne posesti ne razdele. Gozdno gospodarstvo je pri nas jako slabo. Dolžnost naših občinskih uprav je, da se gozdno gospodarstvo racionelno vrši. Politika naših občin mora meriti na to, da se oderuštvo pri stavbiščih omeji. Dobro je. da dobi občina plinarne in elektrarne; zlasti pa z javnimi skladišči bi mogle občine lahko veliko koristiti. Govornik se peča nato z davki, ki niso sami sebi namen, marveč so za to tu, da se pokrije primanjkljaj, ki se drugod ne dobi. Plačati ga mora vsak državljan. Nato govori o direktnem in indirektnem davku. Naši direktni davki so: zemljiški davek in razni prometni ter pridobninski davki. Indirektni davki so večinoma kon-sumni davki. Davek je v svojem bistvu potrebno zlo. Neka davčna pravičnost sc da doseči. Cela svetovna zgodovina je polna problema, kdo naj plačuje davke. Povzročilo je vprašanje, kdo bo plačal davke, že revolucije. Po splošni in enaki volivni pravici se bo čimdaljcbolj pojavljala tendenca, prevaliti plačevanje davka na bogatejše sloje. Pritiskati davčni vijak se ne sme del in bolj, kakor da se doseže ravnotežje. Ni pravi način pobiranja davka pri užitninskem zakupu glede na vino, mošt, meso. Država da zato užitnino v zakup. Danes so dobili v roke zasebni podjetniki. Država je potem dopustila, da so se lahko gostilničarji odkupili. Zanimivo jc, kako so poskočili deželi dohodki ob pobiranju deželnih doklad. Govori nato o progresivnem davku, kateremu se pač upirajo imovitejši stanovi, dasi je progresivni davek teoretično najbolj pravičen. Davčna politika mora skrbeti za malo posestvo in ga varovati. Naša tendenca gre, da se zadene velika industrija, varuje pa mali kmet in mali obrtnik. Kar se tiče deželnih financ v Avstriji, ne stoje na lastnih nogah. Imetje vsake dežele obstoji v njenih zakladih. Dežele smejo nabirati naklade na državne davke. Kranjska dežela ima 40% naklado na direktne davke. Razne dežele imajo tudi svoje denarne zavode. V tem oziru je bila Kranjska dozdaj nedolžna. Govornik govori nato o melioracijah. Zahteva enotne cestne doklade. Naše občine se morajo postaviti na višje stališče. Znati bo moralo, zakaj davke plačuje. Nivo bo potem boljši. (Živahno pritrjevanje.) Umetnost v izobraževalnih društvih. (Poroča dr. Ce puder.) Krasota narave, posebno krasota naše slovenske domovine, že sama po sebi goji v našem narodu čut za umetnost. Smisel za te krasote gojiti bodi naloga izobraževalnih društev. Umetnost naj se pa goji z namenom, da se v članih samih vzbuja veselje nad stvarjo samo, in veselje do proizvajanja. Zato se v društvih največ doseže s predstavami, ki morajo postati redno sredstvo pri dosegi glavnega namena. Igre morajo imeti dramatično vrednost, prizori morajo biti izraziti, iu posebno posamezni važni prizori se morajo pri predstavljanju izrazito podajati. Vloge naj bodo v mladih izobraževalnih društvih samomoške ali pa samožetiske. Pri igrah z mešanimi vlogami pa moramo gledati, da imajo primerno vodilno idejo, n. pr. Divji lovec. Teoretična predavanja o umetnosti naj postanejo redna v izobraževalnih društvih. Samo teorija brez slik ne pomeni nič. Slike, fotografije ali reprodukcije, morajo biti v resnici dobre, umetniške. Predavajo naj strokovnjaki. Voditelji naj praktično izvajajo to, kar so člani pri predstavah slišali, zlasti z ozirom na stavbe hiš, red v naših vaseh, okras stanovanj itd. UstanounI oMni zbor društva slovenskih trgovskih potnikov v Ljubljani. Na velikonočno nedeljo se je vršil v hotelu »Ilirija« ustanovni občni zbor novega društva, ki utegne postati velikega pomena za slovenske trgovske potnike iu za slovensko trgovstvo sploh. V lepem številu došle tovariše je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora Alojzij Vi-dic, ki je narisal skoro triletno zgodovino pripravljalnih del, ki so končno dovela do ustanovitve društva. Povdarjal jc važnost društva v stanovskem in narodnem oziru. Ustanovitelji društva so si namreč stavili nalogo, da bodo naše trgovce ščitili pred brezobzirnimi tujerodnimi, dostikrat ne posebno čednimi špekulanti. Z odločno narodnim nastopanjem hočejo utr-» jali v naših trgovcih narodno zavest, da si bodo prepovedali obisk židovskih potnikov, ki se zdaj hvalijo: »Der \vindische Kramer ist froli, \venn man mit ihm deutsch sprechen vvill.« Kedar se razmere zlasti po kmetih v tem oziru zboljšajo, bo tudi lepo število slovenskih potnikov dobilo dobrih služb. Predsednik je svoja zanimiva izvajanja zaključil z besedami: V združitvi je moč! Navzoči so govorniku živahno pritrjevali. Član pripravljalnega odbora Domi-celj poroča na to o številu dosedaj prijavljenih društvenikov: 18 rednih in 7 podp ■ -nih. Z ozirom na razmeroma majhno število slovenskih potnikov — vseh skupaj je približno 50 — je to že lep začetek. Govornik povdarja veliko važnost informacijskega registra. Prebero in odobre se društvena pravila. Društvo bo varovalo stanovsko čast in pospeševalo stanovske koristi, posredovalo bo svojim rednim članom službe, skrbelo za brezplačno pravno zastopstvo, za prometne ugodnosti, podpiralo onemogle članove ter njih vdove in sirote. Pravic društveniki ne zgube.tudi če spremenijo stan, se n. pr. samostojno etablirajo, dokler plačujejo društvenino, ki je zasedaj ustanovljena na skupnih 26 kron. Upisnine je pet kron. Med zborovanjem je naraslo število rednih članov, ki so podpisali prijave, na 30. V odbor so izvoljeni sledeči gospodje: predsednik Vidic, prvi podpredsednik Dolničar, drugi Pleterski, blagajnik Ar-mič, namestnik Šelovin, tajnik Oomicelj, namestnik Sever Rili., odborniki: Remic, Valant. Tršan, Kovač in Fantini, računska preglednika Veber in Rojnik. Štajerske noulce. š Na volilnem shodu Narodne stranke v Slovenjem Gradcu je bila s kakimi 15 glasovi sprejeta kandidatura dra. Božiča za kmečko skupino. Shoda se je udeležilo 60 oseb, med temi precej udov kmečke zveze, nekaj malih uradnikov, visokošolcev, ženskih in otrok. Dr. Koderman je napadal duhovščino, nadučitelj Šalomon mu je „živio" klical in neki uradnik mu je pomagal. V imenu Marenberžanov je priporočal kandidaturo dr. Božičevo g. Mravlak. Državni poslanec Ježovnik je priporočal volitev po prepričanju in ni hvalil nobene stranke. Shod bi se bil mirno vršil, če bi dr. Koderman ne bil tako razdražen. Ne vemo, kaj ga je tako ujezilo, da je strašno vpil s svojim hripavim glasom. + Kandidati »Kmečke zveze« za štajerski deželni zbor so: Za splošno skupino Maribor dr. Korošec, za splošno skupino Celje Piše k, za kmečko skupino Celje dr. Benkovič in Te r g 1 a v, za kmečko skupino Rogatec-Šmarje kmet Vrečko iz Ponikve, za kmečko skupino Šoštanj-Marenberg prof. dr. Vrstov-š e k. Protikandidat proti Pisku je nadučitelj B r i n a r iz Gotovelj, v kmečki skupini Celje dr. Karba in potovalni učitelj G o r i č a r, za kmečko skupino Šoštanj koncipient Božič. Zaupni shod volivcev »Kmečke zveze« v Brežicah jc postavil za kandidata v brežiškem okraju dr. J a n k o v ič a, liberalci pa kandidirajo ekonoma M a 1 u š a z Bizeljskega. Včerajšnji shod ua Vidmu se je sijajno obne-sel. Govorili so Benkovič, Jankovič in Pišek. š „Svoji k svojim" in celjsko sodišče. Pred tedni so v Celju v »Narodnem domu predstavljali »Martina Krpana". Na gledaliških listih so bili tudi inserati slovenskih trgovcev ob robu pa poziv „Svoji k svojim". Radi tega so bili obsojeni Anton Če rne na 20 K, Rafael Salmič, Franc Stiglič, Rudolf Stermecki, Eliza Sah in Jožef Buršik na 5 K globe. Vzklicno sodišče je to sodbo potrdilo. Dnevne novice. Krinko dol! »Slovenska dijaška zveza« objavlja oklic, v katerem pred-očuje tistim nemškim krščanskim social-cem, ki se za .Siidmarko' ogrevajo — kakor n. pr. gospod Prohazka — kako »Siid-marka« dela. V St. Ilju je »Siidmarka« dozdaj nakupila 400—500 johov posestva, za joh je dala 800 do 2400 kron. Na to zemljo je naselila izključno le protestante iz rajha, nikoli Avstrijca ali katoliškega Nemca. Dozdaj jc naselila že 150 protestantov. Pastor Mahncrt dela v Št. Ilju protikatoliško propagando, odpadlo je že več katoličanov. In za tako društvo se toliko nemških katoličanov navdušuje! Kako malo zmisla za pravičnost ima mnogo nemških krščanskih socialcev, pa dokazuje tudi to. da Slovenci v Gradcu žc toliko let moledujejo za slovensko službo božjo, pa je ne dobe in jo v doglednem času tudi ne bodo. Rajši vidijo odločivni krogi, da se na tisoče slovenskih delavcev v Gradcu razkristjani v vrstah socialne demokracije! Le slovenske službe božje ne, da ne razburimo nacionaleev in ne omadežujemo svojega Nemštva — tako mislijo na graškem ordinariatu in v kr-ščansko-socialnih krogih. Poklon liberalcev notarju Plantanu. Poročali smo, da je odstopil kot deželni poslanec liberalni notar Plantan. Mi smo o njegovem odstopu suho poročali. Veleza-nimivo pi je, da sta o Plantanovem odstopu objavila »Notranjec" in „Gorenjec" 10. t m. sledečo dobesedno enako glasečo se notico: »Deželni poslanec Ivan Plantan je odložil svoj mandat, ker iz raznih razlogov ni bil priljubljen v lastni stranki." Poklon je tak, da se še mi nismo nikdar tako poklonili notarju Plantanu, kakor sta to storila „Notranjec" in ..Gorenjec". Pričakujemo še, da objavila „Notranjec" in „Gorenjec" tudi razloge, radi katerih ni bil Plantan priljubljen v narodno-napredni stranki. Načrti liberalcev na Notranjskem. „Notranjec" objavlja uvodnik, v katerem se peča z volitvami v vipavskem in idrijskem sodnem okraju Da so ob tej priliki napadali tudi dež. posl. Perhavca, je pri liberalcih umevno samoobsebi. Pišejo, da je naš poslanec lahko hvaležen pomirjenemu tonu naprednega časopisja, „da ni posvetilo v njega znano preteklost, ki bi ga volivcem v intimno luč postavila". Zakaj da tega niso liberalci storili, znamo, ker o našem poslancu Perhavcu ničesar slabega ne znajo. Pač pa nas zanima, kako stoka „ Notranjec", ker liberalci nynajo podrobne po litične organizacije v idrijskem in vipavskem sodnem okraju. Zlasti na Vipavce je „Notranjec" hud. Pravi v prikriti besedi, da ne poznajo discipline, da so malenkostno obzirni, popustljivi in zavedeni; Vipavci naj se zah valijo „Notranjcuki se jih upa tako psovati. Končno napoveduje »Notranjec", „da naj bi zdaj naprednjaki pristopili na ustnnovitev političnih organizacij in sicer za vipavski sodni okraj in za kmečke oočine idrijskega sodnega okraja Osobito opozarja na Godoviče, Spodnjo Idrijo, Jelični vrh in ni Žire. „Notranjec" upa, da v tem znamenju bo preporod obeh sodnih okrajev za liberalce mogoč in zagotovljen. Ob tej priliki opozarjamo somišljenike S. L. S. naj pazijo na liberalne spletke! „Tradicionalni praznik nalurnega procesa'' imenuje „Narod" v svoji velikonočni številki vstajenje Kristusovo in pristavlja komentar, v katerem slika Gospoda kot nekako mitološko podobo kakor je poganski Balder ali Mitra ali Ammon-Rha, njegovo vstajenje pa kot simbolizacijo spo-mladnega vzbujanja zemlje. Mi bi se za te čenče, ki jih »Narod" vsako leto pogreva, ne zmenili, ako ne bi bili liberalci letos v Litiji in Cerknici javno slovesno proglasili, da so verni kristjani . . . Velik mladeniški shod se vrši na belo nedeljo v Št. Jurju pri Kranju Vspo-red mu je sledtči: ob 10. uri dopoludne sv. maša s pridigo, popoludne po službi božji shod, na katerem govore: Dr L. Lenard, J. Podlesriik, Fr. Terseglav, V. Jeločnik. Shod je namenjen zlasti za mladeniče kranjskega dekanata. Dobro došel pa je vsak prijatelj naše mladine. Shod priredi' Zveza telovadnih odsekov „Orel" in se ga bo udeležilo več bližnjih odsekov. Telovadci pridejo v uniformah. — Domžalski dogodki. Domžalski Oberwalder, ki je ustrelil Slovenca Jereba, je bil o Veliki noči izpuščen iz preiskovalnega zapora. Skoro istočasno kot se je doigralo krvavo dejanje med Ober-\valderjem in Jerebom, je v Domžalah v nekem malenkostnem prepiru nekoliko opraskal Slovenec Habjan nekega pekovskega vajenca. Ta poškodba je bila tako silna, da je pekovski vajenec že drugi dan hodil okoli in dejal: »Habjan naj kar pride k meni, en liter ga bova spila pa bo dobro.« Z ozirom na to in ker Habjan ni nikogar usmrtil, je posredoval župan, naj bi Habjan ostal do obravnave prost. Zupanovo posredovanje ni imelo nobenega uspeha. Habjana so o velikonočnih praznikih orožniki vklenjenega peljali v zapor. — Vzgoja zanemarjene mladine. Nedavno se je vršilo na Dunaju zborovanje, na katerem se je razpravljalo vprašanje o vzgoji zapuščene mladine. Na tem shodu je inženir Meixner sprožil vprašanje, naj bi se za zanemarjene fante priredila šolska ladja, na kateri bi se učili mornar-stva. Tako vzgojevališče na morju imajo že po drugih državah, n. pr. v Italiji. Uspehi pa so različni z ozirom na rojstve-ne kraje gojencev. Za mornarja je večinoma le tak mladenič, ki je rojen blizu morja, ki je morje gledal od prvih dni. Hribovci niso za pomorsko službo. Zato bi bilo prav, da bi se taka šolska ladja ustanovila samo za primorske dežele. To bi bilo pa želeti tudi iz narodnih ozirov. tla se nam ljudstvo nc ukuži s posebnimi germanskimi hudodelstvi, plovstvo pa ne infiltrira z nemškimi pomorščaki. — Nemška banka v Trstu, Centralna banka nemških hranilnic otvori v drugi polovici tega leta v Trstu svojo podružnico. V ta namen je že kupila svoj« hišo Priloga „9lovenoafll itev. S2. dvi6 13« aprila 1909 * Letošnje šmarnice. 2e so sc začela kazati znamenja, da se nain kmalu povrne ljuba pomlad; čimdalje bolj se nam bliža »Krasni majnik«. Treba torej že misliti na to, da si pravočasno oskrbimo primerne »šmarnice«. Slovenci imamo sicer že veliko zbirko šmarnic, že kar neko šmar-niško literaturo. Vendar si želimo vsako leto še novih šmarnic. Naša marljiva »Katoliška Bukvama« nam jih je že preskrbela za letošnji majnik. Naslov jim je: »Marija Devica n a j m o d r e j š a«. Zbral in uredil Andrej šimenec. Cena vezane knjige 2 K 40 h. Nazivljanje »Devica najmodrejša« je opravičeno po vsebini. Za vsak dan nam namreč knjiga podaje štiri reči: 1. En oddelek iz Marijinega življenja, v kolikor se more posneti iz svetega pisma in iz ustnega izročila. Ze v tem oddelku se vpletajo nekateri nauki. 2. Posebej pa se vsak dan iz dotične epizode Marijinega življenja opisujejo primerni nauki za življenje pod zaglavjem »Nauk«. 3. Za vsak dan je pridejan še nauku primeren »zgled« in štiri krajše ali daljše molitve v čast Matere božje. Za javno berilo so letošnje šmarnice tudi zato primerne, ker duhovnik kaj lahko izpušča, ako se mu zdi za njegove poslušavee kakšna reč manj primerna, umestna ali potrebna, ali pa tudi prideva, ako to posebej zahtevajo okoliščine njegovih poslušavcev. Da je knjiga res priporočljiva, jamči že ime pisatelja, ki je že poznan kot večletni marljiv in priljubljen sotrudnik »Duhovnega pastirja«. Ta priročna in lično vezana knjiga se lahko porabi kot inolitvenik, ker obsega ob koncu tudi mašne in druge najpotrebnejše molitve. Dobi se v »Ka t o 11 š k i B u k -varni« v Ljubljani in velja 2 K 40 h. * »Za križ in svobodo«, je naslov novemu, izvirnemu igrokazu, ki izide te dni v založništvu »Katoliške Bukvarne«. Igrokaz je namenjen našim društvom in je njega dejanje povzeto iz novodobnega društvenega življenja. Na eni strani navdušeni mladeniči društveniki, na drugi pa nasprotniki krščanskega društva — svobodomisleci, ki rujejo proti društvu, hočejo isto razbiti in zapeljujejo poštene društvene člane s frazami o svobodi v svoje zanjke. Predavanja prirejajo, hujskajo iu demonstrirajo, samo da bi razbili lepo se razvijajoče društvo v fari. Sokoiska društva ustanavljajo, vabijo predavatelje iz mesta itd. Toda vsi njih načrti se izjalove vsled značajnosti zavednih mladeničev in mož-društveni-kov. A eden postane njih žrtev, Martin, odbornik društva, ta pade njim v zanjko. Potom zahrbtnih intrig se jim posreči napraviti razpor med vnetim društvenim tajnikom Štefanom in pa Martinom, ki zalezuje Štefanovo nevesto in napade z nožem dan pred poroko Štefana, »ker maščevanje je sladko«, tako so mu veleli njegovi pristaši. Toda tudi Martin spregleda njih prekanjenost, prepozno .sicer, vendar še pravočasno, da ne propade popolnoma. Ves skesati se vrne iz zapora domov, prosi prizadete odpuščanja in pripoveduje s kakšnimi umazanimi sredstvi so ga »svobodomisleci« pridobili zase. To je kratka snov igrokaza, ki vsebuje zanimive dialoge in ima mnogo živahnega dejanja v sebi. Brezdvonmo bo igrokaz dobro došel zlasti onim našim društvom, v katerih se v zadnjem času tako lepo razvija mlade-niško gibanje. »Za križ in svobodo« nai postane programni igrokaz za vsa naša izobraževalna mladeniška in dvkliška društva! SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajainicah !■ tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! jta B«fi.a*J vinskih sodov iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600,700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka M. R o sner in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156—9 UOKlt Priporoča svojo veliko, popolnoma svežo nalmodernelžB konfekcijo Oblek § za gospode, dame, dečke, deklice in otroke L po najnižjih cenah. — Postrežba solidna. Za $lab©I^rL>nCio prebolele! 993 10-1 je najboljSa pijača Pristni maršala w steklenicah l10,VE?. ■II p^litn -UL-^f «»K. Sirektn B. ii ^rozi najfinejše vino WERMOUTH v steklenicah 'frfiz in druga razna najfinejSa vina v steklenicah priporoča FRAN CASCIO, LJubljana, v Selenbnrgovih ulicah li 6, Ivan Jax in sin Dunajska cesta 17, Ljubljana. Kolesa iz Pr v i h t ova r n Avs t rile: EJu.kopp, &tyria (Puoh), Waffemrnd. Šivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna tzvršitev iz tovarne v Liucu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno. : Afllerjevi : pisalni stroji. Ceniki zastonj in franko. ■....... ■ ■■■■■■■■■ r kolesarji! Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Pnch-kolesa: „Specijal" Pnch-kolesa.......K 150-— „Curier" kolesa..........„ 115*— Najboljše pneumatike Reitkoffor-jeve. — Najnovejši 527 šivalni stroji od K 66' - naprej. (i) Za prekupovalce ista cena, kakor v tovarni I Ker prodajam brez potnikov, vsled tega vse blago veliko oeneje. Ceniki zastonj ln poštnine proBto. Z odličnim spoštovanjem FR. ČUDEN nrar ln trgoveo v Ljubljani. pri nakupovanju vencev 1 Fr. Iglic Ljubljana, Mestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih 3077 66-1 trakov z napisi. Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. CEHE BREZ KONKURENCE! Delniška dinižba, združenih pi¥©varen Žalec in Laško, priporoča svoje iisfborao iiItoJ Specialiteta: ViSalvaforcc (črno pivo a ia monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). ===== Poiiljatve na dom »prejema restavrater »Narodnega doma" g. Kržl&nlk. (Telefon it. 82.) ===== PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD ■■bi se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje mrličev po jako nizki ceni. FRANC VIDHLI-JU mHMmmmBMmmmmsmmm lastnik prvega slovenskega PreSernove ulice, Ljubljana. 11 798 20-1 !ll pogrebnega zavoda Podružnice Splfet, Celovec ln Trst - Delniška glavnica - K 3,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani strita^e niio 2 sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter je obrestu|e po čistih % /o Kupuje in prodaja srečke iu vse vrste [vrednostnih papirjev po dnevnem kurzn. Podružnice Spljet, Celovec ln Trst Rezervni fond K 300.000. mm Prodajalka išče službe na deželi. Ponudbe pod „Delo" 1024 3-1 na upravništvo „Slovenca". S hlJnCovnliorskesn pomočnika 388 I P»OT IZajbolJ. ho*m. Zoho^ itatll. artd' stve _ ___ ~izd«lovnl«l| (9. <&}fdi Ma&Jtrit, SpiUI.-Strll«. nt. listno vodo Fiinriin" f f IdliUMill* Specialiteta za kadilce. 3265 Glavna zaloga: (11) Lekarna Ub. pl.Trnkozcy r Ljubljani. Veliko zalogo absolutno zajemčenega pristnega vina, «•» priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi. — lzborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sorti rano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni »Karminet" po 55 K. postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 1*20 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi. ozebline, kurja očesa in trdo koio? H Chiragrinom Vas takoj oprosti. 1 zuvoj za dve kopcljl 30 vin. Dobi se v lekarni Trnkoczy, dmgerijah Kane, Ber-jak & Sober ali v boljših prodajalnah ali pa naravnosti z drogerije v Grndec-u, Sarkstrasse 3. K 423 20-3 sveže, najmodernejše spomladanske in poletne konfekcije za dame, gospode, deklice, dečke in otroke prodajam že pričetkom sezije 1909 Na zahtevo pošiljam na deželo izbero tudi brez povzetja. — Naročila po meri za dame in gospode bodo najhitrejše in najfinejše na Dunaju izvršena. tudi pod lastno ceno! Angleško skladišče oblek rnatovič IN« Mestni lig & S. na korzu, in sicer nasproti podružnice Ljubljanske kreditne banke«. — Nov hrvatski in srbski list v Trstu. V Trstu je izšel nov list »Sloga« kot glasilo tržaških Hrvatov in Srbov. List bode izhajal no enkrat na teden. — Člani hrvatskega deželnega gledališča iz Zagreba pridejo začetkom junija v Trst. kjer prirede v »Narodnem domu« ciklus izbranih predstav. Ensemble je sestavljen iz gg.: Ružička, Strozzi, Savič pl. Sram, Mihičič, Dimitrijevič, Mavra Bach, Sanvau pl. Raškovič, Berkovič, Pijan (intendant), Grund, Borštnik, Stefa-nac, Barbarič, Raškovič, Sotošek, Baju-čič, Toolak, Griinhut in Markovič. S Žrtev alkohola. Danes zjutraj okrog 7. ure so v Študi pri Žušmovi brvi potegnili izvode M. Košak okrog 70 let staro posest, v Zgornih Domžalah 9. Sinoči je šla iz gostilne domov. Pot jo je peljala ob vodi, nakar se je prekucnila v vodo. Nobenega ni bilo, da bi ji pomagal iz vode. Voda jo je nesla več kakor en kilometer daleč. Pri Lisjakovem mlinu je šla skozi rake na šumu in je tam skoro gotovo dobila rano, katero ima na glavi. — Liberalno gibanje na Goriškem. Liberalci na Goriškem so ustanovili „Na-predno politično društvo za cerkljanski okraj". Pozor! — V Kropi je umrl na velikonočno nedeljo zvečer, g. K a r e I P i b r o v e c. Bil je veliko let predsednik krajnega šol. sveta, zadnje leta krajni šolski nadzornik, bil je priden nabiralec rudnin in kamnov in ena njegovih zbirk se nahaja v deželnem mu zeju. Bil je tudi vešč homeopat in je s tem ljudem veliko pomagal. Ž njim je umrl v Kropi zadnji izobraženec iz stare šole. Naj počiva v miru. — Grof Badeni, bivši avstrijski ministrski predsednik, je v Lvovu nevarno bolan. — Avtomobilni Izleti Iz Opatije v Postojno se bodo posredovanjem „Riviera akcijske družbe" vršili vsak teden dva — oz. trikrat. Taki izleti se bodo vršili tudi v Planino, k cerkniškemu jezeru, v Predjamo itd. Vsak tak eleganten avtomobil ima prostora za 11 oseb. Prvi izletniki z dvema avtomobiloma so bili v Postojni včeraj. — Umrl je v Kranju hišni posestnik Matevž Čadež. — Plemenita oporoka. Za češko „Matico školsko" je zapustila gospa Terezija Milnerova iz Veskova pri Znojmu 25.000 K. Kdo bo prvi, ki bo za narodno obrambno delo zapustil vsaj približno tako svoto „Slovenski krščanskosocialni zvezi?" Trgovinski minister, dr. Weiskirchner, je dospel v Mati Lošinj1 II. mednarodno avtomobilsko razstavo so otvorili 11. t. m. v P r a g i. Otvorili so jo s „ Slava"-klici na cesarja. — Vič-GIince. V krasnem spomladanskem jutru in v najlepšem redu vršila se je pri nas v nedeljo procesija v proslavo vstalega Zveličarja. Vbrani zvonovi s krasnim poterkavanjem in lepoštevilni dobro izvež-bani pevski zbor so v naših srcih budili sveto navdušenje do Jezusa, katerega smo spremljali v dolgi procesiji, katere so se tudi moški v prav častnem številu udeležili. Gledaje 'veličatno procesijo, nas je ljubko presenetil skupni nastop naših brhkih „orlov", ki so v lepi uniformi korakali pred sv. R T. in tako javno pokazali svojo vdanost do milega Zveličarja, prijatelja mladine. Pa ne samo pri procesiji, ampak že v petek popoldne in v soboto so iz latnega nagiba Jezusu v sv. R. T. skazali dostojno čast s tem, da so po dva in dva po vrsti v uniformah tvorili v cerkvi častno stražo pri božjem grobu. Pri vseh dobro in verno mislečih župljanih so si s tem neustrašenim in odločnim nastopom pridobili mnogo na zaupanju in spoštovanju. Premagalec smrti, greha in vsega hudega, mili Zveličar, naj jim povrne to ljubezen in gorečnost s tem, da jim bo dodelil jeklene stanovitnosti in odločnosti v dobrem, da bodo šli i v bodoče neprestrašeno po začeti poti do ciljev, ki jim jih kaže sv. vera in edino prava katoliška mladeniška organizacija, da se bodo kot „ponosni orli" v čednostnem življenju dvigali vedno više in više do prave časne in večne sreče, preziraje odločno, kar je nizkotnega, nevarnega in nečastnega za slovenskega mladeniča. Rezervisti se vračajo. Ob Veliki noči so pričeli pri vseh zborih odpuščati rezerviste, ki so bili namenjeni nadomestiti mogoče izgube na jugovzhodu. Med njimi je mnogo takih, ki bodo iskali službe in dela, ker je njih prejšnje mesto zasedeno Društvo „srebrnega križa" na Dunaju si je stavilo hvalevredno nalogo, da bo take rezerviste gmotno podpiralo in jim preskrbovalo službe. Kdor potrebuje delavca ali uslužbenca, naj to naznani svojemu okrajnemu glavarstvu oziroma županstvu ali pa neposredno tajništvu društva na Dunaju, I okraj, Stubenring 8, kjer sprejemajo tudi darove. — Zastrupljenje s zaležanim zdravilom. V mestu Bart na Oldenburškem je dala neka delavka svojim prehlajenim trem oirokom neko zaležano zdravilo. Zdravilo je bilo pokvarjeno. Otroci so se zastrupili in umrli. — Dekle kot hlapec. V Radautzu so spoznali v hlapcu Jresčuku — dekle. Policija ji je ukazala, da je morala zopet obleči krilo. Dekle je zaman prosilo, da bi smelo nositi moško obleko, ker da drugače ne more dobiti zaslužka. — Dijamantno sv. mašo je na velikonočno nedeljo obhajal v Cresu (Istra) frančiškan p. Fran Dobrovič. Jubilar ima največ zaslug, da se je frančiškanski red v Istri in Dalmaciji osvobodil italijanskega upliva in da se je za imenovani deželi ustanovila posebna provincija pod hrvatskim vodstvom. — Cepilni tečaj za vinogradnike. V torek, dne 20. m. ob 9. uri zjutraj priredi c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, g. Boh. Skalicky, pri državni osrednji trtnici v Bršlinu pri Rudolfovem tečaj za suho cepljenje in kaljenje (štratificiranje) ameriških trt (ključev). Ker je ta način cepljenja zelo jednostaven in si ž njim lahko vsak z majhnimi stroški sam pridela potrebne cepljene trte za nasaditev novih vinogradov, bilo bi želeli, da se naši vinogradniki tega tečaja v obilnem številu vdeleže in da se ta način cepljenja pri nas tako vdomači kakor n. pr. na Nižjeavstrijskem, kjer pridelajo mali posestniki na stotisoče cepljenk na leto, medtem ko jih pa pri nas kmetje kupujejo ! — Za razširjenje pokopališča na Viču bo lokalna obravnava 20. t. ni. — Srebrni križec za zasluge je dobil povodom svojega umirovljenja pisarniški oficijant J. M a k u c. — Za vzdržavanje gospodinjske šole v tukajšnjem »Marijanišču« je dobila kmetijska družba od ministrstva 2000 K podpore. Avtomobil ubil dva konja. Avtomobil (št. 307) je ubil dva konja, vprežena v kočijo, blizu Planine. Kdo je glavni krivec. sedaj ne moremo vedeti. Gotovo pa je, da se opaža prehitro dirkanje raznih avtomobilov skozi Planino. Prihodnji semenj v Kandiji bo v četrtek, 15. t. m. Obenem bo tržni dan za žito, perutnino, poljske pridelke in drugo vsakovrstno blago. — Samoumor majorja. Na Reki se je ustrelil 45 let stari honvedski major Albert pl. Ghyczy iz Budimpešte. Bil je zavoljo bolezni na živcih na dopustu. — Glad v Hercegovini. V Hercegovini je vsled dolge zime začelo pomanjkanje hrane. Vlada bo delila po revnih občinah zrnje. * * » Prosimo darov za društveni dom v Št. Ilju! KAZNJENISKI PUNT V KRAKOVU. Krakov, 13. aprila. V tukajšnji kaznilnici je povzročil neki Bilski, ki je umoril veliko gostilničarjev v Galiciji in Ruski Poljski, punt. Napadel je ječarja in ga poizkusil zadaviti, da bi se polastil njegove uniforme in zbežal. Bilskemu so se pridružili tudi drugi jetniki ter skupno hiteli proti gospodarskim poslopjem, da se ondi zabarikadirajo. Na ječarje so metali polena. Na to je neki ječar ustrelil in Bil-skega zadel v glavo, da je na licu mesta obležal. Jetniki so se nato udali. Ljubljanske novice. lj Jutri k javnemu predavanju g. kanonika Sušnika. Jutri točno ob pol 8 uri zvečer bo v veliki dvorani „Uniona" predaval o Lurdu in znamenitih dogodkih v Lurdu č. g. kanonik Jan. Sušnik. Vstopnina 10 vinarjev za osebo. Vstop vsakemu prost. Predavanje bodo pojašnjevale krasne skioptične slike. Ij Gg. podporne člane „Ljubljane" opozarjamo, da se vrši prihodnjo nedel|o v veliki dvorani ..Uniona" velezanimiv zabavni večer. Prvikrat nastopi mešani zbor „LjubIjane". Vstopnina bo za podporne člane in njihove rodbine prosta, nečlani plačajo vstODiiine 1 K. lj Velikonočni prazniki so bili letos izredno lepi. Toplo ie bilo tako, kakor še nikoli letos. Iu to so meščani dobro vedeli ceniti, ter jih jc vsakdo izkoristil, kolikor je le mogel. Po cestah je ljudi kar mrgolelo, vlaki so bili vsi prenapolnjeni, in kamor si prišel, si videl Ic vesele obraze. Ljubljančani so poleteli na razne kraje. Dobil si jih v Bohinju, na Bledu, pri Sv. Joštu, Sv. Katarini, v Kranju, Kamniku itd. in tudi Šmarna gora je bila včeraj dobro obiskana. Pri večernih vlakih ni bilo skoraj druzega kakor sami izletniki polnih rok spomladanskih cvetlic. Ij Velikonočne procesije so se izvršile v najlepšem redu iu ob veliki udeležbi. Pri šentjakobski procesiji je par dečkov poizkušalo žvižgati vojaški godbi, pa je policija hitro posegla vmes. li Procesija v deželni bolnišnic'. Prav lepo se je praznovalo V-itajenje Velikonočno sobolo ob 3. uri popoldne v deželni boln<šnici. Uprav ganljivo je bilo vuleti dolge \rsle bolnikov, med njimi iudi otroci — z gorečimi svečami v rokah; v sprevodu usmiljene sestre, kar je dalo sprevodu posebne vrste sijaj. Duhovno opravilo je izvršil č. g. prior oo. lazaristev. Udeležili so se procesije deželni glavar g. pl. Šuklje z deželnim odbornikom g. dr. Pega-nom in ravnateljem deželnih uradov g. Zamido, dalje uradništvo bolnice z drugimi uslužbenci dežele. Navzočega je bilo tudi več zunanjega občinstva, ki je občudovalo zlasti krasno električno razsvetljeno cerkvico. Ij Požar. Včeraj popoludne je začelo nenadoma goreti v Koslerjevem gozdu nad šišenskim razgledom, kjer je vse polno odpadlega listja na tleli. V teku par minut sc je ogenj razširil na površini krog 200 m3, ki so ga pogasili v kratkem iz vseli sprehajališč tja prihiteli radovedneži. Pohvalno moramo pri tem omeniti stotnika tukajšnjega domobranskega pešpolka gospoda Dobnika, ki je, mimo prišedši iu uvidevši nevarnost, takoj prevzel vodstvo rešilne akcije ter pripomogel na ta način, da ni zgorel včeraj ves šišenski gozd. Pivovarna Kosler pa je odposlala na lice mesta dva moža z »Minimaks«-aparati, ki so v resnici krasno funkcijonirali. Da iu bilo smotrenega vodstva gosp. stotnika Dobnika in da niso bili ti gasilni aparati takoj pri rokah, bila bi sc lahko pripetila nepregledna nesreča. Ko jc prišel oddelek spodnješišenske požarne hrambe z žan-' darmerijo na lice mesta, je bil ogenj že popolnoma vdušen. - Dobro bi bilo, da se odpadlo listje iz naših gozdov in sprehajališč odpravi, ako hočemo odpraviti to vedno nevarnost, da izgubi Ljubljana enkrat čez. noč svoja najlepša izprehajališča. Ij Umrla je soproga železniškega uslužbenca Ivanka Eggi, stara 32 let. Ij G. Urban Zupane ponesrečil. Tukajšnjega trgovca g. Urbana Zupanca je včeraj prevrnil izvošček. G. Urban Zupane si je pri padcu zlomil roko. Ij Roditeljski sestanek. V četrtek, dne 15. aprila se bode vršil ob 0 uri zvečer v telovadnici c. kr. II. drž. gimnazije četrti roditeljski sestanek s predavanjem gospoda dr. D. Bleivveisa viteza Trsteniškega o domači higieni naše srednješolske mladine, h kateremu ravnateljstvo prav vljudno vabi častite starše, oziroma njih odgovorne namestnike in druge prijatelje mladine. Ij Seja družbe sv. Rafaela — bode v četrtek, dne 15. aprila ob šesti uri zvečer — kakor običajno v uredništvu „Bogoljuba". Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, zato prosimo tem potom polnoštevilne udeležbe. Ij Katehetski sestanek bo jutri v sredo ob petih popoldne, kakor je bilo že sporočeno. lj Pouk v stenografiji bo v S. K. S. Z. jutri, v sredo, 14. aprila. Ij 150 kron izgubil ali zažgal. Minuli teden jc v neki gostilni na Marije Terezije cesti nek podobar z dežele pogrešil 150 K, za katere sc ni mogel prav nič spominjati, kam da bi jih bil dejal. Spomnil se je le toliko, da jc vrgel denarnico v zakurjeno peč. Če je pa bil denar v nji ali ne, tega ni mogel vedeti. Pozneje je našla natakarica na tleh bankovec za 50 kron ter mu ga dala, 100 kron pa je bržkone šlo z dimom v zrak. Ij Razstava planinskih slik amaterjev »Slovenskega planinskega društva« se otvori dne 17. aprila pri občnem zboru osrednjega društva »Slov. plan. društva«. Ze kakor dosedaj kaže, obeta nje udeležba veliko uspeha. Trajala bode razstava do druge nedelje, dne 25. t. m., ter se zaključi ta dan zvečer s planinskim večerom (Skioptikon Savinjske alpe). Za razstavo se je ustanovil poseben odsek, obstoječ iz dveh članov osrednjega odbora gg.: Skušek in dr. Zupane in amaterskih fotografov gg.: Er. Vesel, Brinšek in Badiura. Odsek prosi tem potom in poživlja še enkrat vse slovenske amaterje k mnogoštevilni udeležbi. Kdor še ni odposlal slik, naj jih vpošlje takoj, in sicer na osrednji odbor »Slovenskega planinskega društva« v Ljubljani. Natančneja pojasnila daje drage volje odsek. Ij Aretovan je bil po rekviziciji tukajšnjega deželnega sodišča nek stavbni tehnik, kateri je na sumu, da je poneveril v neki malomestni posojilnici 1228 kron. — Na rekvizicijo okrožnega sodišča v Trien-tu je bil aretovan bivši železniški uradnik, ki jc na sumu, da je izvršil svoj čas na škodo južne železnice v Mczzolombardo na južnem Tirolskem večjo goljufijo. Oba so izročili deželnemu sodišču. lj Tržnice — na Ljubljanici. Mestna občina je zdaj, kakor znano, posestnica clveli najlepših prostorov za stavbišča v sredini mesta: prostornega sveta na Vodnikovem trgu in onega na vojaškem pre-skrbovališču. Občinski svetnik lv. S u -b i c jc stavil med drugim iz tehtnih razlogov edino pametni nasvet, naj sc za tržnice svoj čas Ljubljanica preoboka in prirede zgoraj lope za prodajalce, spodaj kleti in shrambe. Ali bi ne bilo to praktična izpeljava navedenega načrta? Sedanji prazni prostor stare gimnazije naj bi se pa rezerviral za novo potrebno poslopje za magistratne urade, ker je res žc škandal, kakšen dirindaj in pomanjkanje prostorov vlada v teli starih luknjah in koridorih, predno ti ena ali druga stranka najde uradni oddelek, kjer ima opraviti! Mesto četrt ure ali pol, izgubi marsikdo po celo uro, predno najde pisarno! Tej malomarnosti in zmešnjavi mora biti konec. Stari dve hiši naj se prodasta, stari rotovž naj se porabi za kak muzej ali kaj primernega, uradom pa naj se priskrbi dostojno poslopje, kakršno jc že nad vse nujno in potrebno. Mestni denar in prostor pa naj občinski svet skrbnejše varuje, nego ga jc zdaj! Uradni prostori ljubljanske mestne občine kriče že do neba po novem poslopju. Ij Klopi v drevoredih. Pretekli teden postavili so mestni delavci klopi v Blei-vveisovem parku in no drugih izprehaja-liščih, in sicer v zadostnem številu. Toda nekaj drugega .ie graje vredno klopi so namreč nujno potrebne pleskanja. Nekatere so začele trohneti, ker predolgo niso bile prepleskane, železna stojala pa rjave. Ali nima slavni magistrat toliko denarja, da bi se.temu odpomoglo? Ali se s tem pospešuje promet s tujci? Treba ;e le videti klopi v javnih nasadih v drugih mestih, potem se šele opazi nedostatek. — Opazovalec. lj Zatekla psica. Zatekla se je lepa psica, velike postave, z dolgo dlako, rumena, prednji nogi beli. Lastnik jo dobi: Pod Rožnikom, vila »Jerina«, L nadstrop. Razne stvori. Samoumor milijonarja. V Filadelfiji se je eden med najbogatejšimi ljudmi cele Amerike, 74letni Charles Ellis, ustrelil in to iz strahu pred roparji. Zapušča premoženje 50 milijonov dolaijev. Leva roka. V Kraljevcu se je zavzel profesor \Valter Simon za to, da pride tudi leva roka do veljave. Ustanovil je skupno z nadzornikom Tromnau-om tečaj za to. V teh tečajih morajo otroci pisati, računati, risati tudi z levo roko in po kratkem času se je spoznalo, da so postali učenci enako pripravni delovati z obema rokama. Razstava je dokazala, da ne zrostajajo izdelki izvršeni z levo roko za onimi, kateri so bili dovršeni z desno roko. Koliko prehodi natakar na dan? V Kristijaniji se je dognalo s pomočjo korako-mera, da je napravil natakar od 8 ure zjutraj do polnoči 99 000 korakov, kar znaša 60 kilometrov. Boj proti alkoholu na Finskem. Na Finskem protialkoholno gibanje jako lepo uspeva. Že v soboto opoldne morajo biti zaprte vse manjše krčme, ob 2. popoldne pa tudi vse trgovine z vinom, pivom in žganjem in ostanejo zaprte do ponedeljka v jutro. Izjemo delajo le hoteli in fine restavracije z vrtovi. Vendar pa so tudi tu nabiti napisi, da se žganih pijač ne toči. V krčmah na deželi nimajo piva in tudi ne drugih žganih pijač. PovsoJi ustanavljajo treznostne hotele. Branjevci ne smejo prodajati alkoholnih pijač. Temu nasproti pa so povsodi na razpolago brezalkoholne pijače in ob cestah stoje lesene utice, v katerih točijo po leti limonado in druga hladila. Nepojašnjen umor. V neki gostilni v Natešalki na Ogrskem je mestni dimnikar napadel sodnika Sovanya, ker ga je pred kratkim v neki zadevi obsodil. Natakarji so prepirljivca vrgli na cesto. Drugo jutro pa so našli dimnikarja ležati v lastni krvi na dvorišču umirajočega. Pred smrtjo jc šc izjavil, da ga je umoril sodnik So-vany. Sodnik je takoj odpotoval v Lab-mar, kjer je bil zaslišan in je izjavil, da nikakor ni kriv. Pustili so ga na svobodi, a preiskava se bo nadaljevala na podlagi obdukcije ubitega. Velika eksplozija v Rimu. V Rimu je neki Projetti v ulici Borgo Tio tajno izdeloval patrone za ribarstvo. Včeraj je bila v njegovi sobi velika eksplozija. Projetti je težko, tri osebe lahko ranjene. Maščevalni davčni sluga. V I'ubili pri Černovieah so našli umorjenega davkarja Sziista. Dognalo se je, da ga je ubil neki dimnikar, katerega je najel odpuščeni davčni sluga Telcager. Petarda pri procesiji. V Elorenci je pri velikonočni procesiji na trgu Viktorja Emanucla se razpočila petarda. Nastala je strašna zmešnjava. Več oseb je ranjenih. Eno deklico je ubilo. Kuharice so se organizirale na Nemškem. Gospodinje so v velikih skrbeh. Kubanske čarovnice. Iz Havanc, Kuba poročajo: Tukajšnje sodišče je obsodilo tri ženske, katere so bile obdolžene umora nekeg.i belega otroka Dete so umorile z namenom, da dobe njegovo kri in srce, s katerim bi potem zdravile razne bolp7iii. Vse tri je sodišče obsodilo v smrt, dočim morajo štiri druge ženske, katere so bile zaveznice prvih, v ječo od 14 do 20 let. Praznoverje je na Kubi jako razširjeno. Tudi leta 1904 so obesili štiri ženske, katere so iz istega razloga umorile neko det^. teietensKa in mitunu poroti. DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA ŠTAJERSKEM. Maribor, 13. aprila. Kandidat »Slovenske kmečke zveze« v lnaribotrskern okraju je profesor R o b i č , glede drugega kandidata se zaupniki šc zedinijo. SHOD V CERKNICI. Cerknica, 13. aprila. Včeraj je bil tu sijajen javni ljudski shod S. L. S. Govoril je deželni odbornik dr. P e g a n. Ljudstvo je navdušeno manifestiralo za načela S. L. S. ODPUŠČANJE REZERVISTOV. Dunaj, 13. aprila. Vojno ministrstvo je odredilo, da se rezervisti iz Bosne, Hercegovine in Dalmacije odpuste, razorože in zopet vpostavijo v neaktivno stanje. Dunai, 13. aprila. Vojna uprava je odredila, da se prično odpuščati rezervisti 7. in 13. zbora. Glede rezervistov v Bosni in pri mornarici dotične naredbe že pripravljajo. Pošiljanje vojakov v domovino bo trajalo precej časa, čeprav hoče vojno ministrstvo že z ozirom na velikanske stroške, ki znašajo za vzdrževanje zviša-uega stanja okolu milijon kron na dan, de-mobilizacijo izvršiti čim prej. LASTNOROČNO PISMO CESARJA CE-SARJLI VILJEMU. Berolin, 13. aprila. Cesar Franc .lo-žet je pisal nemškemu cesarju lastnoročno pismo, v katerem izraža svoje veliko zadovoljstvo, da se je ohranil mir in se mu zahvaljuje, da je podpiral zaveznika v balkanskem vprašanju. TRGOVINSKA POGAJANJA Z BALKANOM. Dunaj, 13. aprila. Danes se vrši pod predsedstvom barona Aehrenthala ministrski svet, ki se bo bavil s trgovinskima pogodbama z Rumunijo in Srbijo. NAŠE NOVE BOJNE LADJE. Dunaj, 13. aprila. »Fremdenblatt« poroča, da se bodo začele graditi projektirane tri ladje po 20.000 ton že l. januarja 191 (j. Vsaka bo imela deset topov velikanov po 3(1'L> cm kalibra. CESAR. Dunaj, 13. aprila. Cesar je dospel semkaj iz Wallsee. ANGLEŠKI KRALJ OBIŠČE FRANCA JOŽEFA. Dunaj, 13. aprila. Angleški kralj Edvard bo letos prišel za .22 dni v zdravilišče Marietibad, poprej pa obišče cesarja v Ischlu. ZA SUVERENITETO CRNEGORE. Rim, 13. aprila. Avstrijski poslanik v Rimu grof Liitzovv je izročil ministru Tit-toniju noto, s katero Avstrija ustreže intervenciji Italije, da se čimpreje modificira paragraf 29. berolinske pogodbe glede na Crnogoro. JAPONSKA SE JE LOČILA OD ANGLIJE. ANGLIJA SE ZVEŽE Z AMERIKO? Rim, 13. aprila. Italijanski listi potrjujejo, da je Japonska odpovedala zvezo z Anglijo. Pravijo, da se Anglija zveže s se-veroameriškimi Zjedinjenimi državami. PREVRAT NA ANGLEŠKEM ? Sofija, 13. aprila. »Večerna pošta« poroča iz Londona, da nameravajo Jakobiti iu Stuarti kralja Edvarda vreči s prestola in proglasiti bavarskega princa Ruprehta angleškim kraljem. Ze te dni nameravajo baje razširiti dotične proglase. PROTI ANGLIJI V BEROLINU. Berolin, 13. aprila. Pri uprizoritvi znane angleške invazijske drame, v kateri se predstavlja, kako so se Nemci na Angleškem izkrcali in zavratno napadli Anglijo, je prišlo do nepopisnih prizorov. Igra se je morala nehati. Občinstvo je vzklikalo proti hujskačem Angležem. VSTAJA V CARIGRADU. Carigrad, 13. aprila. Vojaki so se uprli. Kavalerija kroži po mestu. Na tisoče vojakov zahteva, da se obnove stare verske postave, ki jih je konstitucija ukinila. Vojaki oblegajo sultanovo palačo. Pravijo, da je vojni minister pobegnil. ZA 40.000 KRON DRAGOCENOSTI POKRADENIH. Dunaj, 13. aprila. Tu so neznani vlomilci pri juvelirju Mayerju pokradli za 40.000 K dragocenosti. PAPIRNICA ZGORELA. Gloggnitz, 13. aprila. Tu je pogorela papirnica v Schloghniihlu. Škode je 22 mi- lijonov. Vsi stroji so uničeni. Vzrok: kratki stik pri električni napravi. NEČLOVEŠKI STREŽNIKI. Steinliof (pri Dunaju), 13. aprila. V tukajšnji norišnici je umri paralitik Feigl. Konstatiralo se je, da so ga strežniki davili iu mu polomili rebra. Državno pravdništvo je strežnike stavilo pod obtožbo. CARUSO SE BOJI ZA SVOJ GLAS. Nevv York, 13. aprila. Caruso je svoj engagement v Ameriki naknadno odpovedal, ker se boji, da bi se mu v ameriškem obnebju ne izpridil glas. Priporočamo našim rodbinam £ O Desetprstni sistem. — Dnevni in večerni tečaji, c O — Na razpolago več strojev raznih sistemov. C O Od 1. oktobra t. 1. naprej tudi pouk v ma- £ 2 tematiki in kaligratiji, v trgovskem, obrtnem g in gospodarskem računstvu. Stenografija. — 3 Učni jezik slovenski, na željo tudi nemški. © Vpokojeni preparator Ferd, Schulz asistent v „Muzeju" - naznanja p. n. gg. lovcem in cenjenemu občinstvu, da nagača še nadalje vsako« vrstne živali. 1037 3-1 Ceneje nemogoče! ! Nikelnasta remont, žepna ura sistem „Roskopf"-patent z eleg. verižico in obeskom K 3-50, 3 kom. K 9-50 po- t&nj^ šilja po povzetju 1039 5—1 iJjtf.D> Mihael Horowitz, Krakov. Dietlg. 57 63, Avstr. Ceniki zastonj in franko. 1040 2-1 me se takoj med njimi vsaj 30 zidarjev. Delo se prične takoj. Priglasila sprejema in daje podrobna pojasnila. jflg jj^ ffOraVD. 1034 1—1 A 1403/8 16 Varuška zadeva nedol. Francetu ln Mm BorStnar lz f podnje tiške 43. Dovoljuje se prostovoljna javna dražba nedoletnikom lastnih premičnin, živine, poljskega orodja, eventuelno tudi krme, ter se v to svrho določa narok na dan 85. aprila 1909 dopoldne ob 9. uri, na licu mesta v Spodnji Šiški štev. 43. Zajedno se bode pri naroku dala v najem hiša z gospodarskim poslopjem, ter njive in travniki, in sicer za dobo 5 let. Natančneji pogoji se razglase pri naroku. C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. VIII., dne 9. aprila 1909.