DECEMBER 18 S 17 N 18 P 19 T ■/O S 21 C 22 P 23 S Eviebij 3. Adventna Vincbold Timotej Kv.-Ppter KI. Tomu/. Kv.-Servul Kv.-Emilija 24 N 25 P 26 T 27 S 28 č 20 P 30 S 4. Adventna Božič Štefan g Janez Evanj?. Nedolžni otroci Tomaž, Skof + Kolumba, dev. 31 N Nedelja po B. LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI treslo: Za vero in narod — ta pravico in reenlco — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) najstarejši IN N PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.. ŠTEV. (NO.) 248. CHICAGO, ILL., PETEK, 29. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 29, 1939 LETNIK (VOL.) XLVIII. Stalin odredil, da se podvzame proti Fincem nova ofenziva, pod novim poveljstvom in z najboljšimi četami. — Okrog 300,000 vojakov poslanih na mejo. — Napadanje se bo podvzelo najbrž od dveh strani. Kopenhagen, Danska. — Sovjetski napadi na finsko mejo na severu in vzhodu se bodo v par dnevih ne samo obnovili, marveč pričeti se namerava, kakor se sklepa iz raznih poročil, zdaj prava ruska ofenziva, za katero je bila dosedanja vojna baje le nekaka predpriprava. Omenjena poročila namreč vedo povedati, da je sovjetski diktator Stalin točasno odredil odločilen napad in bo v ta na'men vrgel proti Fincem okrog 300,000 mož, in sicer najbolj izbranih. Med višjimi častniki, ki bodo vodili to ofenzivo, pa bodo nekateri, ki so ožji prijatelji Stalina. Počasni potek vojne na Finskem je Stalina brez dvoma vznemirili in vznevoljul,še bolj pa direktni porazi, ki jih je ruska armada utrpela zadnje dni, ko je bila prisiljena k umiku in pustiti ozemlje, ki ga je že zasedla; po vrhu pa so Finci celo sami podvzeli ofenzivo na nekem kraju na vzhodu ';in groze pretrgati železniško progo, ki veže Leningrad s severnim obrežnim 1 mlestom 1 Murman-skim. Ne samo, da ti neuspehi zahtevajo velike žrtve na moštvu in na materijalu,marveč postavljajo rusko armado v kaj slabo luč; mnogi poročevalci so ji dali naravnost naziv "tolpa." Svet je upravičeno pričel sklepati, da sovjetska oborožena moč ne more biti dosti prida, ko se ji pol milijona finskih vojaikov s takim uspehom ustavlja. Kaj je pravzaprav vzrok ruskim neuspehom, se ne more z gotovostjo dognati. Razumljivo je, da ima s tem v ve rki meri opraviti strahovita polarna zima na Finskem ter težko dostopni teren; toda kljub temu bi se od o-gromne ruske sile pričakovalo več. Verjetno je zato, da je sovjetsko attnadno poveljstvo pošiljalo doslej na fronto svoje najslabše vojaštvo, gotovo misleč, da bodo proti maloštevilnim Fincem s tem materijalom z lahkoto obračunali. Rezultati kažejo, da so se voditelji uračunali ir. obenem pokazali svojo ne zmožnost. Tako je zdaj Sta lin oddal poveljstvo v nove roke in obenem odredil, da se podvzame bolj resna ofenziva z drugačnimi četami. Opazovalci trdijo,da se more iz znamenj -sklepati, da bodo Rusi tudi pri tej ofenzivi postopali po prvotnem načrtu, namreč, da bodo na eni strani skušali Finsko razpoloviti in bo zato glavni napad od vzhoda, kjer je Finska najbolj ozka, na drugi strani pa bodo skušali prodirati od severa navzdol ob nqrveski meji, da jim bo na ta način severovzhodni del sam od sebe padel v roke. Tekom srede ni prišlo na nobenem bojišču do znatnejših spopadov, pač pa je ruska artilerija drugi dan PAPEŽ OBl SKALKRALJA Sv. Oče vrnil uradni obisk zadnjega tedna. Rim, Italija. — Ta četrtek je papež Pij uradno obiskal italijansko kraljevo dvojico, s čimer je vrnil obisk, ki ga je ta napravila pri njem zadnji teden. To je bilo prvikrat v zadnjih 69 letnih, da je kak papež šel obiskat italijanskega kralja. Kakor se je pred obiskom povdarjalo, se namerava med Vatikanom in italijanskim kraljevim dvorom podvzeti ožje sodelovanje za dosego jniru in proti razširjanju komunizma.' -o- MESTO DOBILO TELEFON ZA BOŽIČ Sneedville, Tenn. — Tukajšnje mesto si bo zapomnilo letošnji božič, kajti dobilo je darilo, ki ga bo vsak dan spominjalo nanj. Prvikrat v njegovi zgodovini je bila namreč napeljana v mesto telefonska linija. Vendar pa, da-si je to novost, prebivalstvo ne kaže posebnega navdušenja in telefonska družba bo morala dolgo čakati, da se ji bodo povrnili stroški, $22,-260, ki jih je imela z napeljavo. Mnogi se izražajo, da je tlelefon popolnoma i nepotreben, češ, ako imam komu kaj povedati, grem k njemu, in par milj hoda mi ne bo škodilo. Žica pride prav za živinsko ograjo, pravijo, toda govoriti po njej je samo zapravljanje časa. Tudi drugače to gorsko, farmarsko mesto živi preprosto življenje in mu ni za moderne novotarije. Tako tudi električne luči nima, razen par hiš, kjer si tok sami proizvajajo. -o- POJASNILO 0 POSLANIKU Odgovori na kritike glede vatikanskega poslanika. Washington, D. C, — Potom svojega tajnika je podal predsednik Roosevelt nekaj pojasnil glede imenovanja posebnega poslanika v Vatikanu. Pri tem se je ponovno povdarilo, da je imenovanje edino v namen pospeševanja miru in, da ni to nikak korak k upostavitvi uradnih diplomatskih odnošaliev med Zed. državami in Vatikanom. Dalje se je omenilo, da predsedniku za to imenovanje ni treba, dovoljenja od kongresa, marveč,da ima on sam po ustavi pravico, da nastavi razne svetovalce in, da se plača tem nakazuje potom državnega departmenta. Ven" dar pa se domneva, da Taylor, ki je bil izbran za omenjeno mesto, ne bo imel nobene plače, mai*več se mu bodo samo stroški povrnili. -o-- ANGLIJA SE ZAGRADILA London, Anglija. — Svoje vzhodno obrežje si zdaj Anglija tako utrjuje, da bo popolnoma nemogoče, da bi kaka nemška 1 adja prišla do njega. Ob celi njega dolžini, od severa do juga, 500 milj v daljavo, bo morje namreč naravnost nabasala' z minami, in sicer v pasu, širokem od 30 do 40 milj. -o- ČUDNO POBIJANJE KOMUNIZMA Cambridge, Mass. — Tukajšnji mestni odbor je tako strahovito proiikomunističen, da je v svoji gorečnosti celo zemljepis začel po svoje preurejati,da izloči iz njega vsako ime, ki bi količkaj spominjalo na komunizem. Tako je zadnji torek enoglasno odločil, da se iz vseh učnih knjig za mestne šole, osnovne in višje,-.črta ime Lenin, Leningrad pa, se mora imenovati St. Petersburg. A še bolj daleč so šli skrbni mestni očetje, NEMČIJA POŠILJA JUDE V RUSIJO Pariz, Francija. — Jude v Galiciji, okrog 80,000 po številu, bodo naziji poslali v tisti del bivše Poljske, ki jo je zasedla Rusija. Tem Judom bo dovoljeno, da bodo vzeli svojo imovino s seboj, ker bodo odpravljeni v Rusijo v zameno za kakih 150,000 Nemcev, ki točasno prebivajo v ruskem delu Galicije. KRIZEMJVETA — Wellington, Nova Zelandija. — Iz Zed. držav je prišlo poročilo, da se odpelje 2. januarja iz San Francisco skupina ameriških romarjev na tukajšnji narodni evhari-st-ični kongres. Kongres se bo vršil v februarju. — Tokio, Japonska. — Oblečen v generalsko uniformo, jo japonski cesar Hirohito zadnji torek otvoril zasedanje parlamenta. V svojem govoru je povdarjal potrebo okrepitve narodne sile v svrho popolne stabilizacije vzhodne Azije. — Vatikan. — V torek se PRITISK _ANCLIJE Angleška vlada poostruje gospodarsko vojno proti Nemčiji. — Nakupuje pri sose dah previsne zaloge. London, Anglija. — Ker je prava vojna na fronti z orožjem nekako na mrtvi točki in se s sigurnostjo pričakuje, da bo tamkaj tudi ostala preko zime, se je angleška vlada odločila, da bo uporabila ta čas za izpopolnitev drugega načina bojevanja proti Nemčiji, namreč na gospodarskem polju. Poročano je že bilo, da ima Anglija v načrtu, da Nemčijo takorekoč zagradi v trgovskem oziru, in tekom zime namerava, izvesti ta načrt. V poštev se jemlje najbolj resno program, ki ga je stavil bivši -minister za dominijo-ne, L. C. Amery, .namreč, da Anglija kupi v vseh državah, ki meje na Nemčijo, zlasti na Balkanu, vse produkte,ki jih imajo te pripravljene za izvoz, da jih na ta način Nemčija ne bo dobila. V resnici se je ta načrt že pričel izvajati Iz tfuffosiavije Strašna nesreča mladenke, ki je domov srede, padla z vlaka, med Verdom in Logatcem. — Ižanci so dobili moderno luč — elektriko. — Smrtna kosa. — Še druge vesti iz starega kraja. je objavilo, da je papež Pij poslal znatno darilo apostol- in se je z omenjenimi država skemu vikarju v Helsingforsu, mi sklenilo več pogodb MODERNI OTROCI POSTALI PRAKTIČNI Chicago, 111. — V teh mo dernih časih niti mali otroci' namreč, da so ukrenili, da se niso več taki, kakor so bili prej "v dobrih starih časih." Dočim so prejšnji otroci najraje čitali in poslušali razne izmišljene pravljice o vilah in živalih, na pr. kaj je rekel volk, kaj je odgovorila lisica, kako je zabrundal medved, itd., je pa poizvedovanje, ki so ga vodile razne knjižnice, pokazalo, da za otroke danes nimajo te basni več posebne privlačnosti. Prav mali otroci jih sicer še vzamejo v roke, toda, ko malo odrastejo, jih zamenjajo z vojnimi storija-mi ter popisi aeroplanov in submarinov in s povestmi iz resničnega življenja. Razne pravljične povestice, ki so bile še pred par desetletji za otroke najbolj privlačne, se danes niti ne pogledajo, kakor je omenjena raziskava dognala. — Ali postajamo "smart," ali razvajeni? ne smejo pustiti v mesto tudi Finska, ki se ima uporabiti v pomoč tamkajšnjim katoličanom. Znesek darila ni znan. V SILI POSTAJAJO IZNAJDLJIVI Halle, Nemčija. — Usnje je v Nemčiji prava dragocenost in vsakega kosa je škoda vreči proč. Da se prepreči izguba in pa, da se pomore staršem z odraščajočimi otro ki, je zveza tukajšnjih čevljarjev ustanovila posebno za-menjalnico za čevlje. Vanjo prinesejo starši take čevlje, ki so postali premajhni za otroka, ki pa so drugače še dobri, in dobe v zameno večje, tudi že rabljene. Za to postrežbo se računa mala pristojbina. nobeni časopisi ali magazini, v katerih bi se našlo tiskano ime Lenin ali 'Leningrad. Za nje ti besedi ne obstojate več in ves svet se bo moral ravnati po njih. Poleg gospodarske vojne proti Nemčiji, pa vlada skrbi tudi za to, da bo Anglija sama dobro založena. Čimdalje bolj se govori, da se bo nastavil ekonomski diktator, ki bo imel najogo, da prevzame v roke varčevanje z življenjskimi potrebščinami. -o- 45 KRAT SE BO VRNIL V JEČO Canton, 111. — Neki Vernon Games je bil obsojen zaradi neprevidne vožnje z avtomobilom na 90 dni zapora. Ker pa bi s tem utegnila trpeti njegoVa družina, žena in otroci, ko bi ne bilo zaslužka, je sodnik preuredil obsodbo tako, da "bo volk sit in koza cela." Odločil je namreč, da bo moral mož po dva dni ob koncu vsakega tedna sedeti v ječi, dočim 'bo pet dni lf}hko delal. Tako se bo moral vračati v ječo 45krat, predno bo odslužil. Z vlaka je padla Ljubljana, nov. — Na progi med Verdom in Logatcem je železniški čuvaj naletel na razmesarjeno žensko truplo tik tira. Čuvaj je stvar takoj sporočil postajama na Verdu in v Logatcu "ter obvestil tudi orožnike na Vrhniki Na kraj nesreče je prišla! orožniška patrulja, ki je v nesrečnici spoznala m 1 a d o dekle iz Ljubljane, Danico Kovačevi-čevo iz Kosove ulice v Šiški. Orožniki so takoj obvestili policijsko upravo v Ljubljani, ta pa očeta nesrečnega dekleta, ki je pismonoša pri šišenski pošti. Na Verd je prišla komisija železniške direkcije iz Ljubljane, ki je ugotovila, da je Kovačevičeva na odprti progi na nepojasnjen način padla iz vlaka, najbrž iz potniškega, ki prihaja v Ljubljano ob 19.20, ali pa iz brz ca, ki prihaja nekaj minut po polnoči. Danica: Kovačevičeva, ki ji je bilo komaj 25 let in je bila zaposlena v Šu-mijevi tovarni v Ljubljani, se je v ne'deljo odpeljala na Rakek, na povratku domov pa je doživela strašno nesrečo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Vrhniko, od tam pa v Ljubljano. -o- TRUKI, PRIPRAVLJENI ZA IZVOZ neprestano obstreljevala južno finsko mesto Viborg. Elektrifikacija Iga Ig pri Ljubljani, 27. nov. — Včerajšnja nedelja je bila za vse obširno območje ižanske občine velik praznik. S slovesno prireditvijo je bil namreč Ig z okoliškimi vasmi priključen na e 1 e k t ri č n o dmrežje banovinskih elektrarn in je snoči prvič zagorela električna luč. S tem stopa Ig v novo dobo razvoja, ki ne bo ugoden le za kmetijsko gospodarstvo in o b r t in napredek,ampak tudi za razvoj tujskega prometa, ki je posebno v zadnjih letih tudi na Igu našel svoj odmev. Za sedaj so bile priključene le tri vasi občine na omrežje. V kratkem jim bodo sledile še druge vasi, ta.ko, da bo le ena najbolj oddaljena ostala brez elektrike. Iz dosedaj zgrajenih naprav pa bo mogel dobiti elektriko tudi del občine Tomišelj. Prav gotovo so vsi Ižanci z veseljem pozdravili ta dan, še bolj veseli pa so lahko zaradi tega,ker so pravočasno pohiteli. Pri sedanjih razmerah, ko je tako težko izpeljati potrebne dobave, bi 'morda morali zaradi malenkostne zamude čakati še vso zimo nato, da bi prišli do električne luči. ton Habolin iz Št. II j a. Konj ga je brcnil, ga prevrnil a kolesa in pri tem je bil Habolin močno poškodovan. -_o- Smrtna kosa Na Bledu je umrla Franja Vovk, rojena Mencinger. — V Straži pri Teharjih je umrla Neža Kroflič, posestnica stara 67 let. — Nai Prevaljah je umrl Josip Rifel, privatni uradnik v pokoju in posestnik. — V Nov j vasi pri Celju je Umrl Alojz Lastnak,cinkar-niški delavec stal' 67 let. -o- Pod voz je padla Terezija Liščeva, 68 letna preužitkarica s Ponikve je vozila s konji drva domov. Nenadoma sta konja potegnila, pri tem je pa Liščeva, ki je izgubila ravnotežje, padla pod voz, da je šlo kolo čez njo in jo močno poškodovalo ter se jo morali odpeljati v celjsko bolnico. -o- Nesreča pri delu Drvar Marko Matučec iz Gibine pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah, je v gozdu s tovarišem žlagal hlodie. Del hloda se je zvalil na njegovo nogo in mu jo zmečkal. Z Jesenic Na desnem bregu Save gradi mestna občina jeseniška veliko stanovanjsko barako, v kateri bodo imeli cigani stalno bivališče. — Velika ciganska skupina se namreč že okolu 20 let potika po Jesenicah in okolici ter dela ljudem na zemljiščih škodo. Zaradi številnih pritožb na občino, od strani ljudstva, se je občina odločila da~ napravi temu konec, zato gradi barako, v kateri bodo cigani lahko v miru živeli, ne da1 bi bili komu v napotje. Smrtna nesreča v gozdu V gozdu pri Gruškovem sta podirala bukve 49 letni posestniški sin Ivan Vajda in Martin Žuran, oba- posestnika iz Gruškovca, občina Sv. Barbara v Halozah. Ko sta prežagala eno tbukev komaj do polovice, je nenadno potegnil močan veter in bukev podrl. Drevo je padlo tako nesrečno, da je pod seboj pokopalo Žurana in mu zdrobilo prsni koš. Žuran je imel še toliko moči, da je rekel Vaj'd'i, naj potegne z njega deblo, kar je ta tudi storil. Komaj deset minut potem je Zuran že izdihnil. -o- Skupina trukov, katere ste nakupili Anglija in Francija v Ameriki, in čakajo v newyorakem pristanišču, da bodo naloženi na ladje za prevoz v Evropo. Do zdaj ste omenjeni dve državi naročili skupno 6000 trukov. Nevaren konj Ko so čez Glavni trg v Mariboru vodili čredo konj, se ie eden konj splašil. Po vsej sili se je hotel strgati vodniku iz rok, pa je na nesrečo prav Pod tramvajem V Ljubljani je na nekem križišču tramvaj podrl na tla 37 letnega hlapca Alojzija Peterla, katerega so zaradi nekaj polomljenih reber odpeljali v bolnico. v tem času privozil mimo na kolesu kletarski mojster An- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA* di Leninu Dokazal figo pri raztegova- (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlUTOUghs '___________Cum____-*» "gg,,«^;« 7 iffif dWmSP ' mTimT'VvNDICATE, Inc 2 s n ..Stran S AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 29. decembra 1939 r X s ski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski j The first arul the Oldest Sloveti« Newspaper in America. list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. kfcaja vsak dan razun nedelj, pone-■etjkov Ln dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave; t'848 W. Certnak Rd., Chicago ' Tolviou; CAWAL 5544 Established 1891. Published by; Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year -------------- For half a year Naročnina. la celo leto ....................... 2a po! leta —---------------- Za Cent leta ....................................... 1.50 j For three months Zk Chicago, Kanado to Evropo: j Chicago, Canada and Europe: Za celo leto _______________$6.00 j For one year--------$6.00. U 90l lcta ______-.-----3.00 j For half a year---------3.0U Za četrt leta ........................„„— 1.75 j For three months----------W* Posamezna številka .............-..... 3c'Single copy .....................................- Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo ♦ha; dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Sitrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _.____ Entered as second class matter November 10, 1925. at the post office at Chicago, Illinois. under the Act. of March 3, 1879. v kletkah? Caristični ali stalinski imperializem gor ali dol. Vsaj Rusija se je zganila, ko se ji je ponudila prva prilika, ko je prekanila ali namazala po vrlo dobri politiki Hitlera — komuni :em in nazijem je le strašilo pri vsem tem — in edi-noie Rusija se je mogla zganiti, ko so do 30 miljonov Poljakov odrezali od morja in jih izbrisali iz zemljevida, in ko se prej svet pri odrezanih Slovencih, deloma Hrvatih, Srbih, Bolgarih, Poljakih niti zganil ni, kriči zdaj na vse grlo, da je Rusija postala imperialistična. Upajmo, da bo ruski orjak vso to bando prijel za ušesa, in prišel sam do zraka in še drugim slovanskim plemenom pomagal do zraka. Komunizem, stalinizem, socializem, nacizem, imperializem je pri tem kikenkoken. krat. Na La Salle postaji vprašam, kedaj gre vlak v Joliet, pa mi povejo, da čez eno uro. In res, ob napovedanem času se odpeljemo proti Joliet. J. M. Trunk: tj,;.i. v stopinje Imperializma, zavojevanja in. se prav carističnega imperializma. Prej je bila lenem imperializmu „ je je d ju in $toi_ ualezel tega _ Rusija v cari&flf ... _ imperializmu. Razteguje se caristični Stalin na Baltiku, pa je pogledal malo hudo že tudi na Rumunijo. Kolnite, ee hočete kleti. Imperializem, imperializem . . bes naj ga plenta. Da je bila earisticna Rusija hudo imperialistična,; o tem priča zgodovin ti. Menda bo caristični Stalin še hujši imperialist, tako pravijo tisti, ki so hrupno pozdravljali rusko revolucijo, pn zd'4 koli i .jo, Lo jim jeboljševiška revolucija vso zarjo spop^ke'drala. Wc'il, v. činoma sodi svet, kakor mu kaže. Ako je Stalin postal zdaj imperialističen, je pač postal, najmanj se on zmeni Ka kako sodbo, saj je avtokrat, in šel bo naprej pri svojem imperializmu, pa ne bo nikogar vprašal, ako mu rspe. Nisem za carski imperializem, niti najmanj ne za stalinski, za noben imperializem nisem, ampak sem za to, da mora dandanes, ko se je promet popolnoma predrugačil na vsem; svetu, .vsako, večji® -aaiedje imeti možnost do izhoda iv morje. Lc to sem, in iz tega stapsča gledam malo na Stalinovo "raztegovanje" tam na Baltiku, in bow"iz istega stališča gkd&l tudi, ako se Stalin ali Rusija iztegne. Čudno je, da Se Slovani ne vidijo nobenega slovanske- in x^dijo .le b I I dohoda v Indijsko morje, in vzhodna se malo kun drugam ■P^^HHVHHHBVRPHRPHI .....? . Jijo le baltiške petelinčke in Finsko, in ne ip, da pardanele zapirajo vso južno Rusijo, m da sibirske planjave hIitj^Jo Sibirija le malo okence v Vladivostoku, kakor je imelo milj onsko mesto Leningrad tako napol zamrznjeno okence. Stalin in ijegov raiperialisem gor ali dol. Zraka je treba za . življenje,in orjak'-si-ijopo zraka, ee ga ni. • ■ Ako drugi ne vidijo potrebe dihanja, se ni čuditi, ker iijim Ivi bilo najljubše, da bi slovanski orjak prej ali slej n*.: redil testament.' Vsaj Slovani bi morali pa le malo tudi sami misliti, kdo in zakaj kdo kriči, in ne kričati za njim ' le o imperializmu. Poglejmo še na druge kraje, kjer Slovanom ne pustijo dihati. Ali nimajo nekaj pravice do morja tudi Slovenci? Pa jih Lah, ki ima vso hiso le ob morju, zaprl kakor v kletjo. Za Hrvate in njih bogato zaledje je naravni izhod Reka. Nič, ne smejo skozi Reko, lc na Sušaku je mala mišja lukenjca. Res da je dalmatinska obal danes še hrvaška, aiiir;al' Dinarske planine so stena, in vse te stene je treba p.c,uezati in hoditi dolgo in dostikrat po burji in snegu zaprto pot. Ko so Srbi z mečem v rokah in po velikih žvtv&h 11912 prišli do Actvije — bogami — je skakala vsa Evropa, in.morati so oditi od morja in tako zapreti vse zaledje. L. hom še Ribanija ni zadostovala, da brani pot na mor1 še to so pograbili po roparski maniri, in svet se niti s ganil ni. " ' Mala in brezpomembna in perfidna Grčija ima morje, na vse kraje odprto. Srbska Macedonija ni smela iti do morja, in na-u. eni bolgarski politiki so skrbno prisolili še hudo Lušnico, da z vsem zaledjem ne more na Egejsko . inn je Jc na zaprto Črno morje so ji dali malo zraka, Turčiji so nekaj zaprli pri Aleksandreti, pa so odprli prav dni, daSi je imela odprto vso obal. Rusija je nosila rrjt rje L\ vrne r zadnji vojski, da se je..zgrudila v notranji revoluciji. Prt miru,v Versaillesu jo niti vprašali niso, .. ,0 pa so j > dobro xnatf tudi tam, ker so jo skrbno ostri MIKLAVŽ PRIDE V WAUKEGAN Wa-akcgan-North Chicago, 111. Miklavž bo obiskal mladino iz Waukegana in North Chicage in sicer v soboto decembra ob 7 uri zvečer v dvorani šole Matere Božje. Vsi člani mladinskega oddelka vseh društev spadajočih h K.S.K.J., vsi šolski otroci šole Matere božje in otroci vseh članov društva Vitezi sv. Jurija, so vabljeni, da se udeleže tega programa v soboto 30. decembra.—Program, kot je rečeno, se prične takoj ob 7 uri zvečer, bo zabaven in zadovoljiv za vse. Predstavilo se bo dobrega znanega Dr. Syjvestra iz Chicage. On bo vodil ta zanimivi program, ki ga bote z veseljem sprejeli. Bodi povedano, da so k temu programu vabljeni tudi starši zgoraj omenjenih otrok. Pričakuje se okolu 300 otrok na to božično veselico, pri kateri nastopi tudi Miklavž, ki bo obdaroval vse navzoče otroke z malim darom. r Pri lena programu .sodeluje fara Matere božje, vsa društva, spadajoča h KSKJ.,društvo Vitezi sv. Jurija ter lokalni slovenski trgovci, da se tako zagotovi lepa zabava za našo mladino, ki je ta večer zlasti povabljena, da pride v našo dvorano. — Za odbor Joseph Zore. MALO SPOMINOV Cleveland, O. KAJ NOVEGA MED ROJAKI V OREGONU? Oregon City, Ore. Posebnih novic nimam sporočati. Sedaj imamo slabo vreme. Veter piha in dežja imamo tudi dosti. Zadnji mesec smo imeli tudi pjtres, kar je marsikaterega prestrašilo. To je bilo dobro, da se je samo enkrat potreslo. — Ljudje je pa tukaj veliko brez dela, da je zares slabo. Upamo pa, daj bo po Novem letu kaj boljo. — Imamo tudi par bolni kov, katerim vsi želimo,da bi se jim ljubo zdravje- skoraj zopet vrnilo. — Vsem našim prijateljem in znancem vesele praznike in srečno Novo le-tq, Amer. Slovencu pa "veliko dobrih nai-očnikov, uredniku pa zdravja, I sreče in veliko dela.' Mary Polajnar liliski i i \i aj ca morje: postavili so baltiške državi-At,.v k pred miljonSkim Le- č treba iti na fronto. Tudi mi, ko smo vstopili v zadnji vagon, kateri je isti dan vozil iz Parizu nazaj v Cherbourg, je bil tak; prenapolnjen, da ni bilo še prostora za stati. Čeravno smo imeli drugi razred, smo se morali zadovoljiti s tistimi trdimi sedeži, katere smo dobili v našo srečo, med tem ko so stali in eden na drugem sedeli po sedežih francoski vojaki ter peli francoske pesmi, smo skušali zadremati, kar pa hi uspelo, kajti surovost istih vojakov še danes mi ne gre iz spomina, izgleda5; so kot nekaki "pirates". Končna drugo jutro prispemo v Cherbourg, tu smo čakali, da bi prišla kaka ladja, ki bi potnike prevozila čez angleški kanal v Southampton. Tu so nas na več metrov ustavljali francoski vojaki na straži ter vprašali kdo da smo, ko jim pokažemo pu::> import, so nam neovirano dovolili nadaljevati naše potovanje. 1.1 i večer pride ladja, kjer smo se vkrcali. Zopet smo se vQzlli vjo noč po angleškem kanalu tov končno prišli v Southampton. (Konec jutri.) RADIOPR1DIGA In to bodi izseljenska nedelja vsako leto. Dan, ko se spomnimo duhovne zveze z našimi izseljenci po vsem svetu, da jim pomagamo z molitvijo in dobrimi deli. Če to storimo, bo današnji dan — in vsakoletna izseljenska nedelja — dan obilnega blagoslova za oboje, za izseljence, bivajoče v hladni tujini, pa tudi za nas same — torej "molimo danes za svoje brate in sestre, katerih ni tukaj". -o- FINSKI REKORDI DENARNE POŠILJATVE se v Jugoslaviji in Italiji doslej še redno dostavljajo prejemnikom. So pa tu in tam mogoče kake zamude radi počasnejših zvez preko morja radi vojne v Evropi. Včeraj so bile naše cene: JUGOSLOVANSKI DINARJI: Za $ 2.50 .............. 100 Din Za $ 4.80 ............. 200 Din Za $ 7.00 ............- 300 Din Za $ 9.20 ............- 400 Din Za $11.25 .............. 500 Din Za $21.75 ..............1000 Din Za $43.00 ..............2000 Din ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.15 ............ 50 Lir Za $ 6.00 ............ 100 Lir Za $ 11.85 ............ 200 Lir Za $ 1-7.25 ............ 300 Lir Za $ 28.00 ............ 500 Lir Za $ 55.50 ............1.000 Lir Za $109.00 ............2000 Lir Pri zgorajšnjih cenah je vključena navadna poštnina že zraven. Ako pa kdo želi, da se njegovo pošiljko pošlje potom zračne pošte, je treba doplačati 30c. poleg zgoraj navedenih cen. Za pošiljatve potom kabla, brzoja-va, pa je treba doplačati za vsako pošiljatev $2. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. Na izseljensko nedeljo dne 3. XII. 1939., katero je imel škof gosp. dr. Gregorij Rozman. NE MENIJO SE ZA VOJNO Današnja nedelja je posveče- I na spominu naših bratov in sestra, ki so v tujini. Vsa širna 1 zemlja je posejana z našimi c ljudmi, povsod je razškropljena j naša kri. Njej velja danes naša 1 misel in naša ljubezen. f Mnogo je domov, še več dru- 3 žin, katerih člani so šli v tujino. 1 Eni v skrbi za vsakdanji kruh, ' drugi morda v podzavestni želji ' po nenavadnih doživetjih v tu- : jini. Šli so — doma pa je nastala i vrzel, če ne med delavnimi rokami, pa gotovo v duhovni skupnosti družine. Šel je sin, šel mor- 1 da oče, šla je hči ali mladi zet. In kdaj se vrne? Kakšen se vrne? Kako se mu godi? — In tam v tujini? Med ropotom strojev in udarci krampa se meša žene glas, otroka jok, ali materino zaskrbljeno vprašanje. Spomin plava sem in tja, med tujino in domom. Misel plete tiho nežne vezi med domačimi in izseljenci. Pa molitve se dvigajo k nebu in se spreminjajo v nevidno roso božjega blagoslova, ki razpenja mavrico skrbne ljubezni skozi božje Srce med človeškimi srci. Redka pisma, z okorno roko težko napisana, pripovedujejo o toplih vezeh, ki jih oddaljenost in tujina ni pretrgala. Ako pa v družinah in domovih pri nas pozabijo na brate in sestre, ki so odšli, je znamenje, da družina ni zdrava, da dom tega imena ne zasluži. Ako na izseljence dom pozabi, so izgubljeni, ni jih, izginili so, narodno občestvo jih več ne pozna. Težko jim, težko narodu, če ni očesa, ki bi zanje solzo potočilo, če ni srca, ki bi v skrbi nanje mislilo. Izseljenci so nam bratje in sestre iz iste narodove družine, ki jih je Bog Stvarnik sam povezal med seboj z vezjo istega jezika, istega čustvovanja in jo utrdil z duhovno vezjo iste vere. Če mi na te svoje brat« in sestre iz iste družine narodove pozabimo, dokazujemo, da naše narodno občestvo ni zdravo, da nekaj ni v redu, ker ne čutimo rane, ko se ud za udom trga od nas. Kot narodno in versko občestvo moramo misliti na izseljence, z njimi vzdrževati duhovne vezi. Tudi oni imajo duše, ki sc za isti najvišji cilj ustvarjene, kakor naše — in ga morajo doseči. Pa ker so z nami zvezane ocl Boga samega, je naša dolžnost, po svojih močeh pomagati, da si tudi v tujini, kjer so nevarnosti večje, zapuščenost ob-čutnejša, rešijo svoje duše, da se snidemo na skupnem cilju. V molitvi danes mislimo nanje, kakor Makabejci na svoje brate v tujini — Egiptu. Tako začenja druga knjiga Makabej-cev: "Bratom, ki so v Egiptu, bratje, ki so v Jeruzalemu, voščijo zdravje in dober mir. Bog vam stori dobro in se spomni svoje zaveze ... In daj vam vsem srce, njega častiti in storiti njegovo voljo z veliko srčnostjo in voljno dušo. Odpri vaša srca svoji postavi in svojim zapovedim in stori mir. Usliši naše mo-ltve in se spravi z vami in vas ne zapuščaj ob hudem času. Tudi zdaj tukaj molimo za vas." (II. Mk. 1, 1—6). To je svetopisemski zgled molitve in molitvenega spomina na odsotne. Po tem zgledu so kristjani molili za brate, ki jih ni tukaj. Ne samo za brate in sestre, ki so v ječah čakali muče-ništva, ki so v rudnikih pri kamnolomih prisilno delali in v gladu in trdem naporu umirali — ampak za vse člane božje družine, ki se niso mogli skupne božje službe udeležiti. Cerkvena liturgija je povzela iz sv. pisma molitve za izseljence in odsotne brate. Molimo jih, kadar molimo za vse potrebe po litanijah vseh svetnikov. Takole govorimo: "Molimo za svoje brate, katerih ni tukaj. "Pomagaj, Gospod, svojim služabnikom, ki v Tebe upajo, moj Bog. "Pošlji jim, Gospod, pomoč iz svetišča. "In varuj jih s Siona. —" Ko bi vsaj to cerkveno molitev vsakokrat opravili pozorno in pobožno! Molitve in spomin je vez med dušami, ki gre skozi božje Srce, in je zato najbolj blagoslovljena. Vem, da mnogi na to malo ali nič ne drže. Molitve ne morejo ne zmeriti, ne stehtati, ne v blagajne zapreti, niti vknjižiti, niti vnovčiti. In kar to poslovanje presega, za mnoge sploh ne obstoja. In vendar je molitev stvarnost, s katero razumen človek računa. Kakor je ljubezen netvarna in vendar resnična vez — četudi moram žal reči, da je prave ljubezni manj kot si mislimo, tako je tudi molitev resnična duhovna vez, ki veže duše med seboj. Kdor sam ni skusil učinka molitve na sebi — aktivno in pasivno — morda dvomi, da bi ta vez obstojala drugod kot v naši domišljiji. Kdor pa živi iz vere, je toliko izkusil, da mu noben dvom vere v molitev vzeti ne more. O, ni samo lepa beseda, če mati sinu ali hčeri ob slovesu pravi: Na molitev ne pozabi. Ni samo sladka samoprevara, ko mati večer za večerom pošilja molitve in blagoslov svojim otrokom, "ki jih ni tukaj", ko v nedeljo pri sv. maši položi duše in zveličanje odsotnih otrok na altar, cla jih z Odrešenikom vred daruje Bogu. Vse to so čudovito resnične in čudovito močne vezi, ki gredo čez vse meje in duše med seboj vežejo. Pismu, denarju in osebam se lahko meje zapro, vse druge vezi more sila pretrgati, molitvi nihče ni kos meja zapreti; molitev predre tudi za zidovja ječ in čez bodečo žico raznih taborišč. Molitev je za verne kristja-• ne moč, ki premaga vse ovire, i Zaradi tega je tako važno, da se mi doma izseljencev v molitvi : spominjamo in z njo trdne vezi z njimi pletemo. Vsaj danes se ■ spomnimo na pomembnost te t duhovne vezi. t V zvezi s tem pa je še nekaj. - Mi Slovenci imamo svoje Brezje, - kjer stoluje Mati in Gospa naša, 3 Marija Pomočnica. Zelo redki so i med nami tisti, ki se še niso za-. tekli k Mariji Pomagaj, saj še je SLOVENSKA HRANILNICA. Slovenci so jo ustanovili v prvi vrsti za Slovence. Je varna in zanesljiva. Vsaka vloga je zavarovana do $5,000.00 pri vladi. POSEBNOST! Vse vloge, ki bodo vložene do 10. januarja 1.940. bodo deležne obresti od 1. januarja 1940 naprej. Nobenih kaznih in pristojbin. P O O B L AŠčENI PREGLEDNIKI SO O NAŠEM DRUŠTVU PRAVKAR PODALI IZJAVO: da to društvo ni poslovalo še nikdar v svoji zgodovini na bolj varni in zanesljivi podlagi. Naš urad se nahaja na: 1904 W. Cermak Rd., CHICAGO, ILL. Telefon Canal 7130 LEO JURJOVEC, predsednik, JOHN PETROVIČ, tajnik, AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 29. decembra 1939 9lin!ll!l]||ll!!ll!lllll!l!ll^ Ukrajina joče iniimiiiil ALEKSIJ PELIPENKO mrnimranranS inininii ' Štiristo rabljev je zato u ropal, ker sicer tli videl nobene drage možnosti, da je prišel do denarja. Poleg tega je bil lastnik nekoliko desjatin zemlje v rodni vasi Daš-kovcih v litinskem okrožju. Že preko enega leta je služil v okrožni Čeki v Vinici kot državni pravdnik. Do sedaj je imel posle le s častniki in veleposestniki. Prvič je stal danes pred njim duhovnik kot obtoženec. Dejali smo, že da je za slehernega obtoženca zahteval smrtno kazen. Tedaj pa, če mu sodišče ni ugodilo in je izreklo kako drago obsodbo, jo je sprejel le na videz. Zato pa se je čez nekaj dni sam pojavil v zaporih in je jetnike lastnoročno moril. Vsi sodniki in tudi državni pravdnik so imeli vojaške uniforme in so ostali pokriti in niso čutili potrebe, da bi se odkrili med izvrševanjem svoje sodniške službe. Na prstih so se jim svetili zlati prstani in predsednik se je posebno postavljal z bri-ljantom, ki ga je našel v majhni škatlici pri hišni preiskavi pri grofu Ignatievu. Smatral je ta prstan kot ostanek brez gospodarja iz preklete buržujske dobe in je bil prepričan, da ga prav tako krasi, kakor grofa Ignatieva. Sodniki so se najprej tiho med seboj razgovarjali. Gledali so na papirje, ki so ležali pred njim na mizi. Nikomur se ni ljubilo, da bi se v nje poglobil. * Razprava se je začela. Državni pravd-dik, sedeč v globokem, mehkem naslonjalu, je bral obtožnico proti župniku Nikan-iru. Bila je zelo kratka in drastična. "Tovariši sodniki," je pričel, "pred na-;iim proletarskim sodiščem stoji danes duhovnik. Kaj naj še dalje govorimo? Eden tistih pajkov je, ki še od davnih časov pijejo ljudsko kri in se od nje rede. Zato drže ljudstvo v nevednosti in ga terorizirajo s pripovedovanjem o nekakšnih večnih kaznih Boga, ki ga sploh ni. Izkoriščevalci ljudstva so in škodljivci! Tovariši sodniki, sam sem nekoč videl, kako je duhovnik zahteval od ubogega kmeta za cerkveno poroko njegovega sina štiri rublje. Mi moramo te pajke, ki v svoje mreže mamijo ubogo ljudstvo, da bi mu izpili kri, popolnoma iztrebiti. Ljudski sovražniki so in zato moramo vse duhovnike pobiti. Za obtoženca zahtevam najstrožjo kazen, to je smrt. Proletarsko sodišče naj ne zamuja časa in naj se s to zadevo ne peča več. Mi smo branili revolucijo s svojimi prsi. Tega pa nismo storili zato, da bi uganjali s svojimi sovražniki šale. Zato ponavljam, kot državni pravdnik zahtevam za obtoženca smrtno kazen." Med govorom državnega pravdnika so sodniki sedeli resnobno in svečano, kot da bi imeli v resnici polnomočje ukrajinskega ljudstva, da obsojajo svoje sovražnike. V dvorani je bila taka tišina, da se je slišalo prasketanje pisarjevega peresca. Tudi vojaki so se držali zelo resno, gotovo trdno prepričani, da store državi uslugo, če strogo pazijo na obtoženca. Župnik Nikander je sedel mirno na obtožni klopi. Ze prve besede državnega pravdnika so ga prepričale, da ni v tej dvorani nikogar, s komur bi mogel resno govoriti. Sodniki in državni pravdnik so bili istih misli kot preiskovalni sodnik. Od njih ni pričakoval drugega kot smrt. Ni se je bal, le v mislih je prosil Boga, da bi ga obvaroval sličnih muk, kot so jih pretrpeli častniki. Državni pravdnik je končal s svojim govorom. Predsednik je vrgel pogled na pred njim ležeče papirje in ne da bi jih prebral se je obrnil proti župniku Nikandra. "Kaj pripomnite k temu, obtoženec? Zagovarjajte se!" "Sicer ne vem česa me sploh obtožujete," je odgovoril župnik Nikander. "Niti besedice nisem slišal o svoji osebni krivdi." "Da, zakaj so vas pa pravzaprav zaprli?" je vprašal predsednik. "Tovariš predsednik," je pisar prekinil predsednika, "ta očka je zaprt, ker je skril zlate in srebrne cerkvene predmete, namesto, da bi jih izročil državni komisiji za zaplembo cerkvenih zakladov!" "Tako?" je začudeno vzkliknil državni pravdnik, "tega pa sploh nisem vedel, to ga strahovito obtožuje. Položaj je jasen. Sedaj pa prav posebno zahtevam zanj smrtno kazen." Tudi predsednik se je začudil in si je ogledal spise, da bi jih vsaj prelistal. Potem je vprašal: "Tako, skrili ste cerkvene predmete?" "Tovariši sodniki," je spregovoril župnik Nikander, "vidim, da o stvari nič ne veste in se tudi niste poučili iz spisov, za kaj bi me morali obsoditi. Tu slišim le pso-vanje duhovščine, kar na splošno.. Da bi me po pravu in pravici obsodili, mora sodišče vendar nekaj več vedeti o moji krivdi. Dobro bi bilo, da bi se tudi zanimali kaj sem storil jaz sam hudega ubogemu ljudstvu. Zato prosim, da se razprava prekine in se pokličejo priče iz Volovodivke. Vprašajte prosim zastopnike ljudstva, v katerega imenu me hočete obsoditi, če imajo kaj. proti meni." "Mi ne rabimo prič!" je glasno zakričal prisednik. Za vsak slučaj prekinem sodno razpravo," je dejal predsednik, "o stvari se moramo natančneje pomeniti." Župnika Nikandra so odpeljali v sosednjo sobo. Sedaj se je predsednik spomnil, da je hotel govoriti glede Nikandro; ve zadeve s preiskovalnim sodnikom in čekinim komisarjem. Zaradi drugih zadev je prej na to čisto pozabil. Porabil je zato prekinitev razprave, da se je poraz-govoril z obema rabljema. Razgovor je trajal preko dve uri. Župnika Nikandra so privedli zopet v razpravno dvorano, toda preiskovalnega sodnika in čekinega komisarja ni bilo več tam. Sodniki so sedeli na svojih prostorih. Državni pravdnik se je takrat dvignil in začel z obtožnim govorom, ki je bil popolnoma drug od prejšnjega. Govoril je o težkem državnem položaju, ki je nastal zaradi vojne, epidemije, tifusa in lakote. Iz torbe je izvlekel statistično tabelo in je navzočim bral, koliko ljudi je do tedaj od gladu umrlo. Govoril je zelo dolgo, čeprav ni bilo vedno logično. Kar pa je povedal, je imelo dosti vsebine in župnik Nikander si je mislil: Ce bi bolj-ševiki izpolnili le polovico tega, kar je povedal državni* pravdnik, bi bili največji dobrotniki človeštva in ne bi imeli nobenih sovražnikov. PROBLEMI PRISELJENCA Prilika še ta teden! Kanadski državljan nezakonito v Združenih Državah VPRAŠANJE: Kako more kanadski državljan, ki je nezakonito v tej deželi plačati svojo glavarino (headtax) ? More-li zahtevati prvi papir? Kaj se mu lahko zgodi v slučaju vojne? ODGOVOR: Ako je prišel Sem pred dnem 1. julija 1924, tedaj more legalizirati svoje bivanje potom prošnje za registracijo. Ako pa je prišel kasneje,tedaj je podvržen de-portaciji, in edini način, da uredi rvoje stanje, je ta, da zapusti Združene Države in se povrne z redno priseljeniško vizo. Ob tej priliki treba omeniti, da, ako se je rodil v Kanadi, tedaj ne spada pod nikako kvotoAko pa je na turaliziran kanadski državljan, tedaj vzlic kanadskem državljanstvu, spada pod kvoto one dežele, kjer se je rodil. Federalne pokojnina za osebe 70 let stare VPRAŠANJE: Postal sem 70 let star. Od 1. .1938 nisem delal več, delal sem pa skozi vse leto 1987. Ker sem bil že (>5 let star, ko je stopil zav kon za socijalno varnost v veljavo, nisem imel listka za socijalno sigurnost in mi niso ničesar odbili od plače v 1. '37. Imam pravico do pokojnine ? ODGOVOR: Ne, nimate ni-kake pravice, razun ako začnete sedaj delati in se Vam odbija od plače za socijalno ■rnost, Pač mora vsak imeti v socijalno^-varnostnem raču- rositi za državno penzijo, ki se daje potrebnim starcem. Vi živite v državi Michigan. Tam je tudi inozemec vpravi-čen do državne penzije. Državljansko spričevalo med pokojnikovimi papiri VPRAŠANJE: Nedavno smo našli med listinami človeka,ki mi zapisano, koliko je je umrl, tudi državljansko spričevalo. Ker pokojnik iy zapustil nobenega, ki bi mogel biti deležen . kakih pred-pravic vsled njegovega državljanstva, niti nikake osebe sploh ki bi bila ž njim v ožjem sorodstvu, smo ugibali, kaj naj storimo s tem njegovim dokumentom. Kaj o tem mislite ? ODGOVOR: Najboljše je poslati spričevalo najbližjemu naturalizacijskemu uradu, z dnevom in krajem smrti. Spričevalo se tedaj pošlje v Washington, kjer bo shranjeno in se more zopet vporabiti, kadarkoli bi nastala kaka potreba. Za državno starostno penzijo treba dokazati starost in bivanje VPRAŠANJE: Star sem 67 let in .vložil sem prošnjo za starostno pokojnino. Rekli so mi, da morem doprinesti dokazila o starosti in bivanju v moji državi. Jaz sem živel v istem mestu več kot 20 let, večkrat pa sem se preselil. Že zdavnaj pa sem zgubil potni list druge dokumente iz starega kraja. ODGOVOR: Morete dokazati svojo starost, ako nimate zaslu- rojstnega lista, ako predložite polico ali pa druge dokumente, kakor licence, bolnišnične izkaze itd. Tudi se more Vaša starost dognati, ako oblast zaprosi priseljeniško oblast o starosti, katero ste navedel, ko ste bil pripuščen v Združene Države. Za dokaz bivanja pa morete pokazati račune, pobotnice o plinu in elektriki, stara pisma itd. Nezakonska mati je vpraviče- na do državne podpore VPRAŠANJE: Neka ženska v državi New York ima otroka, tri leta starega, ki je nezakonski. Ima ona pravico dobivati takozvano materinsko pokojnino? ODGOVOR: Da, ako Department of Social Welfare najde, da je v interesu dobrobiti a deteta, da ostane pod o-skrb.o svoje matere. More-li vpokojeni delavec začeti zopet delati? VPRAŠANJFl: Kmalu bom 65 let star. Zaslužil sem redno po $75 na mesec od 1. 1936 naprej in, kakor so mi rekli, bi lahko dobival pokojnino $23.17 na mesec. Ako bi sc kasneje povrnil na delo, se mi bo izplačevala pokojnina? ODGOVOR: Lahko zopet delate, kadar Vam je volja, ali ne boste dobivali pokojnine za one mesece, ko zaslužite več kot $15.00 na mesec. F.L.I.S. Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine. žil. Drugače pa Vi morete za- poročni list, kako zavarovalno SJtEČNO, ZDRAVO IN ZADOyOLJNO TER USPEŠNO NOVO LETO želi vsem FOLTYH BAKERY F. FOLTYN, lastnik 1854 West 21st Place, Chicago, Illinois Phone: Canal 5481 TO IN 0N0 KNJIŽNIČARJI IMAJO KONVENCIJO Chicago, 111. — Nad 1000 udeležencev se je pričakovalo na konvenciji zveze ameriških knjižničarjev, ki se je otvorila tukaj v sredo in ima trajati do petka. Glavne točke, o kateri se na zborovanju razpravlja, so problemi, kako obvarovati ameriške knjižnice pred politično kontrolo in vsakim zunanjim vplivom. SALAMONOVO PRISTANIŠČE j- Pariški listi poročajo, da je neki maloazijski arheolog odkril ostanke pristanišča, ki ga je bil dal zgraditi baje kralj Salomon. To pristanišče je bilo ob Rdečem morju. Bržkone gre za trgovsko postojanko preko katerega se je v Salomonovem času vršila živahna izmenjava blaga z Abesinijo in južno Arabijo. -o—— BREZBOŽNIŠKI PROPAGANDNI FILM "CERKEV NA POLJSKEM" Kakor poročajo iz Moskve, je znani ruski režiser Dovšen-ko dobil naročilo, naj priredi brezbožniški propagandni film z naslovom: "Cerkev na Poljskem." Film naj vsebuje snov, kako so se cerkvena bogastva na Poljskem kopičila na račun bednega ljudstva. -o- •ŠIRITE AMER. SLOVENCA* ^-aiijiiiiiiiitcjiinif .........................................................................................................................................tu.............. liiiiiiiirsMiiiiiniitciiiiiiiiTiiit To zimo ... rabite svetilko sončno za zdravje in lepoto "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sta lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina! Naročniki "Novega Sveta" imajo priliko še ta teden, da dobijo eno izmed navedenih slik: 1. KRIŽEV POT; 2. SLIKO SV. OČETA PIJA XII.; 3. DOM V PLANINAH; 4. MATI Z OTROCI. Z 31. dec. 1939. ta ponudba in prilika jenja. Ako je vam že naročnina potekla, ali če bo v januarju, ali februarju, ali kadarkoli, obnovite je za celo leto zdaj, v tem času DO 31. DECEMBRA 1939. in dobili bote od Uprave lista eno izmed navedenih slik. Zastopnik (ce) opozorite po svo jih okolicah naročnike še enkrat na to. H katerim pa zastopniki ne bodo mogli, naj sami pošljejo naročnino na Upravo, da bodo deležni te nagrade. V vašo ko rist je, neprezrite tega! UPRAVA NOVEGA SVETA. IGRE ZA DRAMSKE ODRE GUZAJ. — Igra v petih dejanjih, z ne preštevilnim osobjem. Igra ima zgodovinsko ■ ozadje po ljudski povesti "Guzaj". Stane.. 352 IZGUBLJENA OVCA. — Igra v treh dejanjih prav zanimiva...... 35c KRIŽ IN SOVJETSKA ZVEZDA — Drama v štirih dejanjih. Zelo zanimiva in priporočljiva prav za sedanje čase, ker je obenem poučna kam privedejo narode in ljudstva razni izmi 35c Naročila pošljite na Knjigarno Amerikanski Slovenec, 1849 West Cermak Rd., Chicago, III. NAZNANILO! Slovenskim gospodinjam in drugim naznanjamo, da delamo DOBRE DOMAČE NUDELCE, zrezane na vsake vrste po želji. Cena od 10c. paket naprej. Vcčju naročila prinesemo na dom. Priporočamo sc tudi društvom za banket, kakor tudi za ohceti. Mary Zore in Mary Bizjak 1926 W. 22nd Place, Chicago, 111. Tel. Canal 5621 Obenem želimo vsem Slovencem srečno Novo leto! DR, J. E. ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. / Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenčni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. ROJAKI SLOVENCI! Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasnega rojaka. Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2-4787 Privoščite si blagodejnost sončnih žarkov v svojem domu .. . skozi celo leto % Prinesite si zdravilne sončne žarke v hišo z električno sončno svetilko. Pomaga otrokom, da dobe močne, čtvrste kosti in zobe. Pomaga odrastlim, da obdrže moč poletnega časa . . . daje prikupno, zdravje označujočo rjavkasto kožo. Pomaga celi družini pri graditvi odpornosti, kadar primanjkuje sončnega vitamina D. $29.95 Velika množina iz katere se, lahko izbere, samo MALO PRVO NAPLAČILO — preostanek poleg malega dodatka za prenosne stroške plačljiv v pripravnih mesečnih zneskih z vašim računom za elektriko. mu V vseh trgovinah v soseščini in "downtown" COMMONWEALTH EDISON COMPANY Telefon RANdolph 1200 §i!iuiiiU!iuiHiiMiiiouiinMionuwmi[iu