fte«. 69. «LluMianl, v soboto, dne Z J morto 1)09. Velja po polti: ggi celo leto naprej K 26'— hm pol leta „ * 13'-1 za enkrat za dvakrat za trikrat .... 9 K za vet ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmond Vrsta i 26 h. Pri večkratnem ol>-Iavljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. (Uredništvo 1« « Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod I!e« -- dvorISie nad tiskarno). — Rokopisi sr wa?aJo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74, Političen list za slovenski narod (Jpravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. ~ --Vsprejema naročnino, Inserate te reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 18 strani. Vodno moč — zohioti nase dežele. Dvomljivo slavo »siromašnosti« uživa dežela kranjska pri svojih sosedih. Toda siromašna ni, pač pa gospodarsko zanemarjena. Dve neprecenljivi gospodarski sili ima naša domovina. Prvi zaklad je inteligenca in podjetni duh našega ljudstva. Vclevažni so pa tudi prirodni naši zakladi, katere vse premalo poznamo in uvažu-jeino. Tisti, kdor bode spravil v harmonično zvezo ta dva gospodarska faktorja, bode naši deželi pravi odrešenik. Med naše prirodne zaklade spada v prvi vrsti voda in n j e n a m o č. V naših hribih šumijo neštevilni potoki, po dolinah se valijo močne reke; Tli dosti takih krajev v Evropi. Vodna sila je imela od pamtiveka velik narodnogospodarski pomen. Mala obrt in velika industrija slonita na njej. Zgodovina vodnih sil je bila do najnovejšega časa zelo enostavna. Se le v pretečenem stoletju je pridobila z iznajdbo turbin in drugih mehaničnih strojev nekoliko večjo važnost. Odkar se pa je v zadnjih desetletjin razvijala e 1 e k -t r i k a , in stopila v zvezo z vodno močjo, dela uporaba vodne moči nepričakovano velikanske korake. Vodno gospodarstvo je postalo dandanes eno najvažnejših gospodarskih vprašanj in v vseh kulturnih državah mu posvetijo največjo pozornost. Mi hočemo, da naša dežela stopi v kulturni napredek in zaradi tega je čas, da se vpraša, kako stoje te razmere pri nas. Vodne sile v velikem številu izrabljajo pri nas mlinarji in Žagarji. Vse naprave so večinoma starikave, le tuin-tam se vrti kaka turbina. Na večino teli podjetij bi lahko obesili kot grb - »staro kopito«. Ne moremo pa tajiti, da, ako prestopimo prag takih malih podjetnikov, najdemo pod nizko, siromašno streho inteligentnega moža, ki ljubi svojo ropotijo čez vse, ki je takorekoč z dušo priraščen na njo, in semtertja se mu tudi posreči, da izumi kako novo napravo, seveda je navadno iz — lesa! V teh ljudeh, ki žive ob šumeči vodi, tiči m a r s i k a k talent, ki bi se okrepil in povzdignil, ako bi se ga podučilo in podpiralo. Večje vodne sile izkorišča pri nas velika industrija, od katere je jako malo v naših rokah. Vobče se pa mora reči, da se javnost jako malo zaveda in tudi premalo briga za te gospodarske zaklade. Napočil je pa čas, ko se moramo prebuditi iz gospodarskega spanja, in dolžnost odločilnih krogov v deželi je, da odpira našemu ljudstvu pot za pravilno vodno gospodarstvo. Izraba vodnih moči in vodno gospodarstvo, to nista ista pojma. O vodnem gospodarstvu smemo govoriti le takrat, ako se spravijo v to stroko gotova načela in ako tudi javni faktorji postopajo z gotovimi nameni in z jasnimi načrti. Tudi pri nas na Kranjskem ne bodeino doživeli čudežev, da bi se brez gotove in premišljene podlage prišlo do pravilnega vodnega gospodarstva. Tudi mi bodemo morali iti od stopnje do stopnje iu uporabljati bodemo morali ono previdnost, brez katere ni uspeha. Bistra voda, ki se peni čez jezove in odskakuje v milijonih blestečih dijamantov, ima že sama na sebi za vsakega neko čudno privlačno moč. Za tistega pa, ki se je začel pečati z gospodarskimi zakladi, kateri se dajo dvigati iz vodne sile, postane vodna podjetnost naravnost magnet. Tu pa je treba previdnosti, ker v vodi plava še vedno sirena, ki potegne v globino tistega, kdor ne drži v rokah krepko vesla. Tudi v našem ljudstvu se je v novejšem času začela probujati hvalevredna podjetnost za vodne naprave. Kakor povsod, treba je tudi v tej stroki poduka in kažipota, ako hočemo, da se naše ljudstvo poprime tudi takih podjetij. Vprašali nas bo-dete torej, kaj naj se stori? Odgovor je kratek: Storiti moramo vsaj vse, kar storijo drugod v povzdigo vodne uporabe, storiti moramo in moremo-znabiti še več. Vodna moč se smatra dosedaj kot re-gal — t. j. kot državna last. Država podeli dotičniku, ki jo hoče uporabiti, koncesijo. Dežela nima pri teli podelitvah nobene besede, akoravno ji pri nas v Avstriji pripade večinoma vodno zakonodaj-stvo. Priznati pa mora vsakdo, da je d e -ž e I a na uporabi vodnih moči veliko bolj interesirana kakor država, ker njeno blagostanje i n njen napredek je v prvi vrsti odvisen od pravilnega vodnega gospodarstva. V tem oziru nastanejo pojmi po različnih kronovinah avstrijskih vedno bolj jasni in vedno bolj ostri. Tudi pri nas na Kranjskem moramo vodne zaklade priporočati v posebno varstvo deželni upravi. Z veseljem moramo torej pozdraviti, da se je novi deželni odbor začel zanimati za to velevažno vprašanje. Deželni odbor je v tem oziru storil prvi odločilni korak, ko je odredil, da se ima napraviti vodni kataster, t. j. zaznamek vseh porabljenih in neporabljenih vodnih moči na Kranjskem. To je prva in neobhodno potrebna podlaga zdravemu in solidnemu napredku. Seveda je priporočati, da se pri napravi tega katastra ne postopa preveč podrobno. Država sama izdeluje vodni kataster, ue pride pa naprej, ker se spušča v podrobnosti. Ta kataster naj bi dal v prvi vrsti le nekak površen pregled o naših vodnih zakladih, nekak kažipot, kje se vodne moči nahajajo in kje se je treba spuščati pozneje v bolj natančno preiskavo in tehnične poizvedbe. Ko bode ta ka-tastralni pregled v rokah deželne uprave, potem bodemo vsaj vedeli, kam nam je treba obračati našo pozornost in kje je treba probujati podjetnost ljudstva. Ni se nam treba bati, da bi ostali pri teh naših prizadevanjih osamljeni. Ljudstvo samo na Kranjskem, ki ima naravni nagon po podjetnosti, nam bo prišlo na pomoč in nas bo podpiralo s projekti. To je na Kranjskem stara izkušnja; treba je le priti v pravo strujo, in stvar gre sama naprej. Ako pa hočemo imeti ljudstvo za zaveznika, ga je treba p o d u č e v a t i, in naše ljudstvo naravnost hrepeni po poduku ter je hvaležno za vsako drobtino. Tudi tukaj najdemo že odprta pota, dežela kranjska bode namreč ustanovila morebiti že to leto potrebni obrtno-pospeševalni urad, ki se bode imel pečati s tem, da obrtnike podučuje in dviga na višjo stopinjo. V neki sosedni deželi so prišli na dobro misel, prirediti posebne po d učne tečaje za vodne obrtnike in interesente. Tak tečaj bode imel pri nas najboljši uspeh, ako se praktično osnuje. Nasledek tega tečaja bode gotovo, da bode obrtnopospeševalni urad izprevi-del potrebo izdati kratko in praktično poučno knjigo o vodnih napravah in načelih vodne tehnike. S tem pa smo dali našemu malemu podjetniku orodje iu orožje v roke, da si bo sam preril pot do napredka. Iz malega podjetnika bode postal pa s časom velik in marsikateri sin bornega mli- narja ali -Žagarja bode s časom inal industrijalec. Toda tudi iz socialnega stališča bode treba skrbeti, da se občine in zadruge zanimajo za vodna podjetja. V tem oziru se nam odpira vsled uporabe elektrike popolnoma novo obzorje. Dandanes je že z majhnimi stroški mogoče marsikatero vodno moč, ki tiči zakrita v nepristopnem hribu potom električne žice prenašati v vasi. Tega pri nas ljudstvo ne pozna. Manjkajo mu najpotrebnejši pojmi in zaradi tega se v taka podjetja ne spušča, akoravno mu leže pravzaprav pred nosom. S tem pridemo na socialni pomen uporabe vodne sile. Naj se tudi eden ali drugi muza, ko hočemo govoriti o socializiranju vodnih sil, vendar leži v tem dosti resnice in druge države se že resno pečajo s tem vprašanjem. V Švici, ki je najbolj razvita v tem oziru, se že leta in leta pletejo razprave, kako naj bi položila deželna uprava svojo roko na vse vodne moči. Vedno bolj prihaja na površje mnenje, da so vodne moči ljudska last in namenjene pripomoči ljudstvu do razvoja. V ta tir se je podalo sedaj vodno zakonodajstvo švicarske republike. Dosedaj se je posrečilo to misel le deloma ugotoviti. Dve taki podjetji sta vodni napravi v La Dernier in Montcherand, ki proizvaja skupaj ogromno vodno moč 6000 konjskih sil. Ti napravi preskrbujeta 92.000 prebivalcem v 212 občinah moč in luč. Ker posamezne občine niso bile dovolj bogate financirati tako ogromno podjetje, se je lotila podjetja posebna družba, ki pa je dobila deželno podporo. Obenem si je dežela pridržala pravico kupiti to napravo, Švica nima premoga, vendar stoji na jako ugledni stopinji narodnega gospodarstva, obrti in industrije. Vse to sloni na vodni moči. Švica ima danes največje iu najbolj inte-resantne vodne naprave. Tudi na Angleškem se je misel, razdeliti vodno moč na malo obrt, udomačila. Tam so postala danes tovarniška mesta tako velikanska, da tam ljudstvo nima več človeku primernega bivanja. Zaradi tega se pečajo z načrtom, da bi potom električnih žic iz teh središč razdelili moč v raztresene hiše de-lavccv na deželi, ker bodo zamogli ti veliko ceneje in veliko ugodnejše izvrševati svoj poklic. V Nemčiji ima velika industrija prvo besedo, akoravno tam vodne sile niso ugodne. Tam si morajo pomagati LISTEK. Nezgoda dijaka UeKoslano. Humoreska. Iv. Bal oh. Bil je vroč junijski popoldan. Solncc je pripekalo doli iz višin, trava na polju je ruinenela, zemlja vsa razpokami koprnela !>o dežju. Pa ni hotel priti. Ubog je bil delavec na polju v taki vročini, truden popotnik na cesti. Iz Dunaja se je vračal dijak Vekoslav na svoj dom. Bilo je prvo leto, katero je srečno dokončal na visokih šolah, in z nekim ponosom, da ni zapravil leta, kakor drugi njegovi tovariši, se je vračal domov l\ svoji ljubi materi, ivljetije v velikem mestu si je popreje predstavljal popolnoma drugače, dokler sc ni z lastnimi očmi in z bridko skušnjo sam prepričal in spoznal. da človek v velikem mestu toliko velja, kolikor plača. Ko je dovršil srednje šole iu napravil zrelostni izpit, tedaj je mislil, da jc ves svet njegov, sedaj je pa spoznal, da pravzaprav nič ni, da se njegovo življenje šele začenja. S ponosom je , vedno popreje gledal v bodočnost, kdaj Pride tisti srečni čas, da sc bo lahko nred-Mavlinl kot svoboden visokošolec, a zdaj i C prišei do prepričanja, da med tisočerimi eden nič ne velia. Koliko razočaranje! SIcer jc njegova blaga mati želela, da bi njen Lojze postal kaj druzega, pa ker ji je tolikokrat zatrjeval, da ga veseli le zdravilstvo, tedaj je odnehala, tembolj ker je imela za njim še troje mlajših, krepkih, nadarjenih sinov. Torej — Vekoslav se je vračal domov, vesel da je zapustil velikomestni prah. da bo odslej brez skrbi užival sveži zrak in gledal domače, znane, odkrite obraze. Vekoslav jc stopil iz vlaka. Svojo prtljago jc ukazal poslati za seboj, sam je vzel le ročni kovčeg z nekoliko perilom. Od postaje pa do njegovega doma je pičlo uro hoda. Domov ni pisal natančno kdaj da pride, deloma ker ui vedel, če se potoma še kje kaj ne zamudi, deloma ker je hotel svojo ljubo mamico nekoliko presenetiti. Na kolodvoru je čakalo tudi nekaj hlapcev z navadnimi vozovi; Vekoslav bi se lahko peljal domov, ko bi se hotel, pa prvič ni bil noben voz zanj, in drugič, hotel jc iti peš saj je bila vožnja že itak dolga in na navadnem vozu za prtljago tresti sc tudi ni prijetno. Tako jo je torej Vekoslav udaril peš domov. Sam je šel po poti ccl čas, nobenega tovariša ni bilo. Sai je bil pa tudi že druščine iz velikega mesta sit-in želel si je pokoja. Cesta je bila prašna, vročina neznos- na. Bilo je kakor pred nevihto, a na obzorju ga ni bilo oblaka, nebo jasno iu čisto, solncc pa peklo z vso svojo močjo. Vekoslav jc bil kmalu ves prašan in potan. Pot mu je lil curkoma s čela. Kaj storiti? Tedaj mu pride dobra, tolažilna misel v glavo. Na sredini pota do doma jc v bližini poleg glavne ceste malo jezerce, tam se bom spočij, skopal, osnažil, saj sem od dolge železniške vožnje že itak ves črn in umazan to je bila misel v glavi dijaka Vekoslava. Kako svež in krepak bo stopil pred oči svoje matere! Pot do jezera ni bila dolga. Sploh itnena jezerce ni zaslužila ta voda ki se jc zbirala skupaj na onem kraju, predno sc je ondotna vodica poizgubila v podzemeljskih prostorih. Vode je bilo pa v njeni vedno dovolj. Vekoslav je prišel srečno do jezerca. Kako se ga jc zveselil! Spominjal se je srečnih dnij, ko je z otroci i/, domače vasi vsak dan kobacal po tci luži. spominjal sc, kako je v poznejših letih kot višjegimnazijec sc sprehajal ob njegovem obrežju vsak večer ter tožil svoje bolečine bledi luni, ki je na svitli vodni gladini kazala ves svoj obraz, zdaj pa seje smejal svojim otroškim sanjarijam. V iezercu ui bilo vsled suše veliko vode, a toliko je jc že bilo, da bi se Vekoslav lahko pošteno skopal. I o je bilo zanj toiažliivo. Ni imel sicer seboj plavalnih lilačic, mesto njih je vzel iz kovčega svojo brisalko. Sicer jc pa Vekoslav upal, da v tem času k jezeru itak nikdo ne bo prišel. Ali, kako dobro jc delo Vekoslav u sredi vode! Boljše se mu je zdelo, kakor najboljša kopel v mestu. Tukaj je bil sredi proste narave, lahno je pihal veter, solncc pa gorelo gori na širokem obzorju. Tega užitka bi ne bil dal za nobeno drugo ve-likornestno zabavo. Vse je bilo tiho krog njega. Kar naenkrat pa zasliši Vekoslav šum med drevjem na oni strani, kjer se je on slekel. Vekoslav se ozre in ob grmovju zapazi človeka. Čudno se mu je zdelo, imel jc ravno tako obleko, kakor on. Na glavi je imel bel Paiiama-slamnik, za vratom rdečo svitlo kravato, suknjič in hlače vse kakor on. Celo palica jc bila njegovi podobna. Samo obraz je bil grd, star, zaraščen. Vekoslav je začudeno gledal, se skoro prestrašil. V prvem hipu sam ni vedel, kaj to pomeni. A strašna slutnja se ga je polastila. Zaklical ie pogumno sedeč j sredi vode: >Kaj hočete?« Nobenega odgovora. Glas njegov je zadonel, tujec pa se jc priklonil in se na glas zakrohotal. To je Vekoslava vznemirilo. Vzel si je poguma, vstal in hotel iti iz vode k bregu. I Tujec se je okrenil, še enkrat se zakroho-I tal in stekel gori proti hribu. Vekoslav j pride do mesta, kjer je shranil svojo oble-i ko. Kaj vidi? Poleg praznega kovčeka j vitli raztrgane hlače, umazano srajco, za-' sito suknjo, telovnika sploh ui bilo in pa največ z napravo velikih nabiralnikov (Talspcrre). Sedaj pridemo na našo ljubo Avstrijo. Avstrija stoji, kakor rečeno, na stališču, da je vodna moč državna last. Koncesije se oddajajo posameznim industrialcem in podjetnikom, kaj se pa pozneje zgodi, je to skrb dotičnikov. Naravno je tudi, da velika država ne inore imeti pregleda in natančnega razumevanja za razvoj vodnih sil v posameznih kronovinah in da se v podrobnosti ne more spuščati. Socialne vodne politike država pri nas ne more lahko tirati. Vsekako je hvalevredno, in na ro stališče se moramo postaviti tudi mi, da se tudi veliki industriji da možnost razvijati se. Ne sme se pa pozabiti, da ima tudi ljudstvo pravice do vodnih zakladov. Toda tudi pri nas v Avstriji dobiva vodno vprašanje značaj perečega vprašanja. Pri nas so se tudi začeli že gibati posamezni industrijalci in tudi deželni odbori, vsaj se potegujejo za napredek in preosnovo vodnega gospodarstva. Ravno te dni imamo v Solnogradu veliko zborovanje vseh avstrijskih vodnih interesentov. na katerem se razpravljajo vodna gospodarska vprašanja. Najnovejše je to. da se pri nas železniško ministrstvo interesira za velike vodne moči, ker hoče železnice, kakor se reče. elektrizirati. Temu se pa protivi za sedaj vojno ministrstvo, ker je električni obrat na železnicah za slučaj vojske veliko manj zanesljiv, nego obrat z lokomotivo. Lokomotive ni lahko napasti, pač pa sta jez vodne naprave in žica, ki se razte-guje po železniških progah, predmeta, ki sc lahko poškodujeta, kar je za časa vojne nevarno. Ni tukaj na mestu, da bi danes vso to vodno politiko razpravljali, pač pa ni dvoma, da se bode morala tudi naša dežela interesirati za te deloma precej zmedene razmere. Velika naloga čaka tukaj našo deželno upravo in, kakor smo poučeni, bode novi deželni odbor v tem oziru tudi storil svojo polno dolžnost, kar zamoremo z velikim zadoščenjem pozdravljati. Naša prihodnjost leži deloma v industriji, v veliko večji meri pa še v obrti. Oboje se mora podpirati, toda pozabiti ue smemo tudi tiste osebe, katere imenuje Nemec ider kleine Mann«, ki je povsod, posebno pri nas, steber gospodarstva. Polje, na katero se bode moralo pri vodnih napravah podati naše deželno gospodarstvo, je silno težavno in odgovorno, vendar nas mora vzpodbujati prepričanje, da naša dežela kakor malokatera razpolaga v tem oziru z dvema faktorjema, t. j. z izvanredno inteligentnim narodom in z bogato prirodno silo. Previdno bode treba orati m dobro sejati, v klasje bode šla stvar potem sama ob sebi. Braa m sfernih uodot »In videl sem velikana, ki je imel glavo zlato, prsi srebrne, truplo želez-no, noge pa so bile Ion- j čene . . .« (Danici.) Anglija ! Koliko ponosnih čutov vzbudiš v domačinu, koliko občudovanja pri tujih na-todili za tvoie žilavo in jekleno saško- » normansko ljudstvo, koliko onemoglega ^rda v podjarmljencih, ki ustvarjajo tvoje . neizmerno bogastvo! In ti se mar že podiraš, ,že hitiš nasproti usodi Rima, svoje prednice, se bližaš že propadu? Da! Ni več moč dvomiti; Albion se maje. Pretekli teden je izjavil v zbornici poslancev prvi lord admiraiitete, Mac Kenna, da Anglija ne bo več mogla vzdržati takozvanega standarda dveh sil, to je, ne bo mogla več dolgo vzdrževati svojega brodovja na taki višini, da bi presegalo po številu brodovji dveh sosednjih velesil. Zgodovinska izjava; veliko tragike je v njej... In zato se ni čuditi, da je vsa angleška javnost te dni tako silno razburjena, da se resno razpravlja o možnosti nemške invazije, ne samo po morju, ampak celo po zraku. To so seveda pretiravanja, izvirajo pa iz nezmotnega instinkta, iz slutnje, da je izjava Mac Kennova začetek konca angleškega pomorskega vsegospodstva. Poglejmo zgodovino! v 1588. uniči Anglija za vlade »deviške kraljice« špansko armado. 1600. ustanovita Drakc in Raleigh vzhodnoindijsko kompanijo. 1651. izda Croimvell proti Holanški takozvano navigacijsko postavo, glasom katere se angleška pristanišča za holanške ladije zapro, in kmalu potem zada angleško brodovje holanškeniu smrtni udarec. Preostane Francija. Priliko, da jo strč, dobi Anglija v dobi Napoleonovi. Anglija kuje zveze in entente na kontinentu proti Franciji, Nelson pa uniči pri Abukiru in Trafalgarju francosko brodovje. Anglija je s svojimi 900 bojnimi ladi-iami kraljica morja. Morje in kolonije pa so podlaga za angleško svetovno trgo-vinstvo. Anglija je postala liferant za cel svet. izvor vse industrije. In danes? Danes si delita gospodstvo nad Tihim Oceanom Japonska in Severoameriške Združene države, v sredozemskem ima Italija močno brodovje, Avstrija pa si ga ustvarja v par letih imamo tudi mi že saj tri dvajsettisočtonke v severnih vodah pa se pravkar odigrava usodna drama: mlada, po Sedanu ojačena Nemčija se od dne do dne bolj bliža na morju Angliji in nemške »Dreadnought« utegnejo v doglednem času dohiteti število angleških. Hoj Anglije z Nemčijo je boj obupan-ca. Nemško trgovinsko brodovje se je v zadnjih deset letih pomnožilo za 98 severoameriško za 78 %, a angleško samo za 38 % ! Da se vzdrži na višini, mora Anglija vzdržati brodovje, za katerega je letni proračun v zadnjih 11 letih narastel od 487 na 659,000.000 M. za celotno vojsko pa od 897 na 1.219,000.000 M na leto, tako da pride na posameznika 27 53 M. dočim plača u. pr. v Avstriji vsak posameznik za armado iu brodovje 8-32 M. Ker so pa razmere v Fgiptu in Indiji od dne do dne opasnejše, pa mora Angliia skrbeti, da armado na kopnem še bolj pomnoži. Ta gigantski boj med državo, ki ima prihodnjost, in državo, ki srka. kar še ima, iz preteklosti, občuti vsa Evropa. Kar morda ne zmore več angleška sila, to nadomešča angleška diplomacija, ki je naj-doslednejša ua svetu. Nek slovenski list jc te dni pisal o slovanoljubnosti Anglije. Kako malo jo pozna, kdor tako piše. Anglija ni ne slovanoljubna, ne slovanofobna. prevrtan klobuk. Čevljev ni bilo nikjer. Tedaj mu je bilo vse jasno. Neki lopov je porabil ugodno priliko, slekel je svoje cunje in je oblekel popolnoma vso obleko Vekoslavovo. Strašna nesreča! On se ozre za njim in ga zagleda ravno gori na potu, kako hiti naprej. Vekoslav jo udere za njim. Pa kaj, ko ni bil vajen trnja, ki je prepregalo pot. Kamor jc stopil vse ga ie zabolelo. A naj velja kar hoče. moram ga dobiti — mislil si je Vekoslav. Napel je vse svoje moči. A lopov je ubral pot med goščavo in kmalu je zgubil Vekoslav sled za njim. Veje dreves so ga otepalo od vseh strani i, trnje ga je obodlo, da je bil že na več mestih teicsa ranjen, v oči mu je veter nanesel različnih rečij da sploh naprej ni mogel. Kai sedaj? Nič druzega mu ni preostajalo, kakor iti nazaj. Počasi, žalostno in oprezno je šel nazaj k jezeru. Ko pride do onega mesta, kjer jc imel poprej svojo obleko, se je ustavil, dejal roke v bok in premišljeval kaj bi storil. Sam ni vedel, ali bi se smejal ali bi se jezil. Misel lopova se mu jc zdela izvirna, to ga jc vabilo na smeh, a kaj sedaj, to je bilo zanj težko vprašanje. Tak ne grem, v te cunje sc ne oblečeni - to je bil njegov trden sklep. A kaj naj storim? Še nikoli v svojem življenju ni bil v takem položaju. Nazaj bom šel v vodo, počakal večera, ob mraku pridem domu, nikdo me nc bo videl, materi vse povem — pa bo dobro, ta- ko si je mislil Vekoslav iu šel še enkrat sredi vode. Še blagroval je to misel in se veselil, kako bo pripovedoval in pisal svojim tovarišem, kaj se mu je domov gredč pripetilo. Vekoslav sedi zopet sredi jezerca in žvižga narodno popevko. Tedaj pa zopet zašutni med grmovjem ob bregu, Vekoslav se ozre in zagleda prav tik jezerca orožnika v vsej svoji opravi. Zelo se prestraši. »Le hitro ven iz vode,« zagrmi njegov glas. »Ampak, prosim, kaj hočete,« je mirno odgovoril Vekoslav. »Nič druzega, kakor da prideš sem, če nc -« tedaj vzame orožnik puško doli. >Saj vendar nisem ničesar storil, prosim vas. sa>j lahko povem, kdo da sem.« ic tresoče ponavljal Vekoslav. »Nič izgovora. Saj te poznam; že štirinajst dni te iščem, zdaj sem te dobil, kradel si okoli po vaseh, kakor sraka, zdaj sem te ujel ne uideš mi, le hitro ven, če ne*' donele so mogočno orožnikove besede. Vekoslav je spoznal da vse skupaj ni nobena šala. Počasi je lezel iz vode in ni vedel, ali bi se še bolj jezil, ali še bolj smejal, kot preje. Stvar je bila resna in treba ie bilo ubogati. Vekoslav pride pred orožnika, hoteč se popolnoma udati v svojo usodo. Orožnik ni bil nič uljuden ž njim. »Tukaj sc hitro opravi, pa greva« — to je bil enostaven ukaz. ljubezni sploh ni v angleškem politiškem slovarju. Anglija pozna le svojo korist, predvsem pa ji je za Sprednjo Indijo. Vrag vzemi vse Slovane, ako so na potu tem ciljem, Bog jih po-živi tisočkrat, ako morejo Albionu koristiti! Zdaj sta Rusija in Francija Angliji vdinjeni. Dobička bo imela od tega edinole Anglija, ako ga bo sploh kaj. Pri Čušimi so japonski topovi z angleškim denarjem Rusijo potisnili iz Dalnjega Vzhoda, zdaj pa se je Rusija sama zavezala, da pusti še bližji vzhod, Indijo in Afganistan. S Perzijo je Anglija Rusijo omamila, zdaj jo pa potiska na ga-liško in poznanjsko mejo ter na Balkan. Če pride do vojske, bo trpela ali Nemčija — in to bo Angliji silno prav — ali pa Rusija, in to Angliji ne bo nič menj všeč . . . Tak je Albion! Prišel pa bo čas obračuna. Najprej med Anglijo in Nemčijo. Potem pa imata velik račun med seboj Avstrija in Rusija, največji slovanski državi na svetu. Mogoče, da se ta račun poravna mirno — z avstriisko-rusko entento proti Angliji, ali pa proti Nemčiji. Pa čemu ugibati? Vsi čutimo, kako se velikan maje in pretresa svet. Sai je še vedno močan. Balkanske homatiie so njegovo delo in svetovna vojska bo tudi njegovo delo, ako se vname. Le Angliji je na korist, ako se srednjeevropske države medseboj mesarijo. Anglija ne more trpeti močnega kontinenta, kajti ta jo, ako se združi proti nji, v hipu razruši. Prišla pa bo osveta tudi nad Anglijo in še v doglednem času. Bog daj Avstriii diplomatov, da bomo takrat na pravi strani! Otvoritev prve deželne jospo-flfnlsKe šole m VrtoiKi. Veselo je prihitela v soboto, dne 20. marca, z Vrhnike v svet brzojavka: »Prva deželna gospodinjska šola je bila danes ob veliki udeležbi slovesno otvor-jena.« Ni bila to brzojavka, ki bi naznanjala svetu, da se je priredila na Vrhniki ta ali ona slavnost, ki ima le trenuten pomen, ni bila le izraz momentannega navdušenja, ne! Ta brzojavka je naznanjala svetu, da se je v naši deželi kranjski za-počelo delo nepreračunljive vrednosti; delo, za kakršno liberalne ere niso imele smisla in zmožnosti; delo, ki sloni na pravi krščanski ljubezni do bližnjega; delo, ki bo nedvomno donašalo krasne so-dove za cele generacije; delo, ki je doslej v Avstriji edino v tem žanru. Začelo se je delo, ki ima ozdraviti in ojačiti slovensko drevo prav v korenini in utrditi slovenske kmečke družine. Ko bi bil sedanji kranjski deželni odbor dosegel, da se odpišejo vse deželne doklade, pa ne bi bil slovenskemu kmečkemu ljudstvu priboril tistih koristi, kakor jih je s tem, da je započel gospodinjsko šolstvo. Prepričani smo, da se to delo ne bo ustavilo na Vrhniki, ampak da se je tukaj le začelo, in vemo, da se bo v najkrajšem času nadaljevalo tudi po drugih okrajih kranjske dežele. Čast sedanjemu deželnemu odboru, ki je to delo započel, čast gospodu nadzorniku Leg-vartu, ki ie to misel sprožil, čast faktorjem na Vrhniki, ki so z navdušenjem se zavzeli za to delo, čast Vrhniki, ki se je prva v Avstriji oklenila s takim navdušenjem te povsem nove naprave. Kadar koli se je začelo pri nas kaj novega, nepoznanega, ia naj je bil« še tako koristno, vselej se je opazilo, kako nezaupno pogleduje ljudstvo to aeznan<; reč. Konservativni smo bili. Tudi z gospodinjsko šolo smo stopili pred ljudstvo z neko pritajeno bojaznijo. Toda kako veselo smo bili iznenadeni ko smo na Vrhniki v krogu 30 mož v »Društv. domu- stopili pred ljudstvo s čisto novo mislijo, da se ustanovi na Vrhniki gospodinjska šola. Veselje, zadovoljstvo, uprav entuziastič-no navdušenje se je bralo možem-očetoni z obrazov, in z velikanskim odobravanjem so pozdravili to čisto novo misel r znamenje, kako se je prebudilo naše ljudstvo v zadnjih desetletjih. In ta zavest, ta prizor nam je pregnal vsakršno bojazen. In danes po preteku nekaj tednov se blesti nad »staro šolo« na Vrhniki poleg cerkve sv. Pavla napis z deželnim grbom: »Deželna kmetijska gospodinjska šola.« Kakor hitro se je razpisal ta gospodinjski tečaj, za enkrat samo za vrhniški okraj, takoj so se jele prijavljati udeleženke, katerih število je rastlo od dneva d« dneva. Ne le iz vrhniškega okraja so se prijavljale prosilke, prošnje so prihajale tudi iz mnogih drugih krajev Kranjske; iz Kranjske gore, Selc, Poljan na Škofjo Loko, Novega mesta, Velikih Lašč, Trnovega, Ilirske Bistrice, Loža, celo iz Gornjega grada na Štajerskem in iz zapuščene Istre. Ker pa gojenke prihajajo v šolo samo po dva dneva v tednu skozi celo leto, ni bilo mogoče sprejeti tujih prosilk, ampak sprejelo se jih je 51 samo iz domačega okraja, ki vmajo prihajati v šolo v treh od,delk'ih po 17, ki se vrstijo tako, da pride vsak oddelek dvakrat na teden na vrsto. Udeleženk je iz Vrhnike 29, Borovnice II, Horjula 7, Zaplane 2, Brezovice 2. Natančnejšo organizacijo te šole spozna naša javnost iz štatuta, ki ga priobčimo v celoti. Šole vodijo šolske sestre, ki so se že v četrtek, 18. t. m., nastanile na Vrhniki in ki so teoretično in praktično izborilo izvežbane v gospodinjstvu. Vsa Vrhnika jim želi zadovoljno in srečno bivanje v svoji sredi. Dne 20. t. m. pa se je šola slovesno otvorila. Pri otvoritvi je zastopal deželni odbor dr. Lampe; iz Ljubljane je prišla k slavnosti prednica čč. šolskih sester, so-sestre in nadzornik g. Legvart, katere so sprejeli na kolodvoru župan dr. Marolt. podžupan Tršar in kaplan Skubic. Med udeleženci smo opazili vso farno duhovščino, župnika Juvanca iz Borovnice, vrhniškega župana dr. Marolta in podžupana Tršarja /. zastopstvom občinskega odbora, vrhniškega davkarja Vinko Premka. vpokojenega g. šolskega vodjo Levsteka. mnogo odličnih dam in gospodov ter nebroj vrhniškega ljudstva iz vseh slojev, in seveda tudi 51 deklet broječo vrsto go-jenk. Ob 9. uri je bila v župnijski cerkvi sveta maša, pri kateri je prekrasno pelo vrhniško izobraževalno društvo pod vodstvom g. vodja Levsteka in kaplana Sc-deja. Visoki gostje so dejali, da so bili očarani od prefino ubranega petja. Gospodoma čast in zahvala! Po cerkvenem opravilu pa se je ob velikanski udeležbi vršilo otvoritveno zborovanje v preokus-no okrašeni lični sobi v šoli. Po pozdravu, ki ga je govoril navzočim gostom in udeležencem gosp. dekan Gantar, povzame burno aklamiran beseda deželni odbornik dr. Lampe ter izvaja: Ako se ozremo po svetu, vidimo, cla zorju, ki naznanjajo vihar. Visoki politiki »Ampak prosim —-« »Nobene besede več,« to je bil orožnikov odgovor. Vekoslav je nehote zlezel v raztrgane hlače. Jezil sc je in smejal objednem. Kazal je orožniku prazen kovček, ki ga je odišli lopov pustil, opozoril ga na svoj prstan na levi roki kot materin spomin — nič ni pomagalo, do zadnjega je moral vse obleči, kar mu je lopov pustil kot nadomestilo. Le toliko je ugodil orožnik njegovi prošnji, da se bosta ustavila na njegovem domu, kjer se bo vsa stvar pojasnila in odkrila. Siccr pa itak morata mimo iti. Še nikoli v svojem življenju ni bil Vekoslav v takem položaju. Sam napravljen kot ropar, pred njim pa orožnik to je prizor, katerega nikdar nc bo pozabil. Sicer je bil pa še kolikor toliko vesel, ker je vedel, da se bo stvar kmalu srečno rešila. Dobro je le bilo, da se je bližal mrak in da na cesti ni bilo nobenega človeka. Vekoslav sc jc osokolil iu pričel pogovor z orožnikom. Povedal mu je. kdo da je, odkod prihaja, kam da gre. Povedal jc tudi, da je pred njim prišel pravi lopov, slc-kcl svojo strgano obleko, ki jo jc zdaj on moral obleči, oblekel njegovo čedno gosposko, se smejal in zbežal. Orožnik je poslušal, vsa stvar se mu je res nekoliko čudna zdela, a ker jc imel že več bridkih skušenj, si je mislil, ta mora biti še-le pravi tiček, ki bi rad a šel. Ne boš to je bilo njegovo povelje, z menoj greš njegov ukaz. Vekoslav — sin imovite, daleko znane in spoštovane matere — je postal nc samo nevoljen, ampak celo nekako otožen. Kot morilca me pripeljejo domov, tako si je mislil, kaj bo rekla moja mati. morda jo še kap zadene samega strahu to so bile njegove skrbi. Sklenil je, da molči in čaka težko pričakovane rešitve. Solnce se je nagibalo k zatonu, Ro sta prikorakala do vrha klanca, kjer je v zavetji stala v senci košate lipe rojstna hiša Ve-koslavova. Izza goščave videl se je dim, ki se je dvigal visoko gori nad poslopjem. Pred hišo ni bilo videti nobenega človeka. Vekoslav je stopal urnih, trdih korakov naprej, orožnik za njim. Pogledal jc še enkrat sebe in strah in srami ga jc bilo. Tak se vrača z Dunaja! Sicer jc pa vedel, da bo kmalu rešen. Orožnik ga je gnal naprej kakor vsakega navadnega hudodelca in ko sta prišla že blizu liišc ter je vnovič prosil Vekoslav, da naj nm dovoli, da se oglasita doma, kjer se bo vsa stvar pojasnila, tedaj se je orožnik udal ampak le pod tem pogojem da gre tudi on ž njim notri. Približala sta sc hiši. Vekoslav je bil žc vesel, da je doma. Tedaj pa pride i/ hiše dekla in hoče iti čez cesto na studenec po vode. zagleda oba prišleca, se » I. priloga pvSlovenoa" itov. 69. d n* 27. marca 1009. »i danes belijo glave, kako razvozljati zapleteni vozel, drugi pa se ravno v tem času poprijemljejo podrobnega domačega dela. Naj se bojujejo drugi, kolikor hočejo, pravo korist pa bodo donesli našemu slovenskemu ljudstvu le tisti, ki se oprijemajo tega podrobnega domačega dela. Naj tudi nekateri mislijo, da v vojski" vse propade; naj v vojski res tudi vse propade, ena stvar pa bo ostala in mora ostati, in to ie naš kmečki dom. Naj ga tudi nekateri razdirajo, drugi so spoznali, da je ie v tem rešitev našega ljudstva, in kateri delajo na to, da se kmečki dom, ta steber države, ukrepi, ti so pravi prijatelji ljudstva. Ce pa je res, da žena v kmečkem domu podpira tri vogale, in o tem ne dvomimo, ako se zgodi, da ob morebitni vojski pade na ženina ramena še četrti vogal, potem treba to ženo ukrepiti in izobraziti, da bo ona pod tem težkim bremenom mogla ohraniti kmečki dom svojemu rodu. Zato pa treba gospodinjsko izobraženih žena, zato treba dobrih gospodinj. Res, da je novejši čas ženstvo zahrepe-■elo po višji izobrazbi; žene pohajajo gimnazije, visoke šole, hočejo biti advoika-tinje, jezične doktorice — morda bi bile dobre za to (vesel smeh) — a s tako izobrazbo žena sili le ven v javnost, odtu-juje pa se domačemu delu, svoji rodbini, ki je prvi poklic žene. Glavna stvar za ženo je in mora biti in ostati domače delo, delo v rodbini, delo v gospodinjstvu. In ako hoče žena v današnjih dneh, ko svet tako napreduje, ostati svoji nalogi kos, mora biti toliko izobražena, da bo znala malenkostne domače pridelke in izdelke tako uporabiti, da domači1 hiši ne bo šlo •iČ v izgubo; žena mora znati dandanes, rekel bi, iz nič neikaj ustvariti. Žena mora biti v svojem domu povsem izvežban in previden finanči minister, potem bo imela ona sama veselje do gospodinjstva, mož pa bo vzljubil domači dom in bo videl, da je doma še vedno boljše nego v Ameriki. In da se tudi v tem oziru našemu slovenskemu ljudstvu odpomore, smo osnovali na Vrhniki gospodinjsko šolo. Imamo sicer že v Ljubljani eno gospodinjsko šolo, »oda v to šolo morejo poslati svoje hčere le imovitejši posestniki, ki zmorejo tudi velike stroške. Mali kmet in obrtnik pa ie r»vno raditega izključen od te šole. Da-■es pa se otvarja ravno taka gospodinjska šola, v katero ima dostop vsaka, tudi najrevnejša kmečka družina. Vrhniko smo si izbrali za prvo tako gospodinjsko šolo, ker vidimo, da je vrhniško ljudstvo napredno in dovzetno tudi za nove ideje. Tukaj na Vrhniki naj se sedaj dokaže, česa se je mogoče v takih šotah naučiti. Na Vrhniko se bo sedaj ozirala ■aša javnost, sedaj naj pa Vrhnika pred svetom da sama sebi spričevalo. Dekjeta, sedaj pa se morate pridno učiti in se mnogo naučiti, da rešite svojo čast pred slovenskimi tovarišicami, ki gledajo na vas! In s tem je na Vrhniki o t v o r -jena prva deželna gospodi nj-ska šola. (Burno ploskanje in živio-klici.) Nato izvaja gosp. nadzornik Legvart svoj prisrčen, v nekaterih fazah prav ljubko ginljiv govor nekako tako-le: Veseli me, da se prva šola te vrste danes otvarja ravno v naši državi, ravno na Kranjskem, ter čestitam Vrhniki. Da se je ta misel udejstvila, sc imamo zahvaliti gosp. deželnima odbornikoma dr. Lampetu in grofu Barbotu ter lokalni komisiji, ki je z vso požrtvovalnostjo šla na delo in s tem na Vrhniki postavila časten spomenik delavnosti in napredku. Vidim, da je bilo potreba te šole, kar mi spričuje vsestranska zanimanje zanjo in veliko število gojenk, a še večje število prosilk iz vseh krajev slov. domovine. Ko hodim po naših kraljih in vaseh, opažam, da je še mnogo zakladov, ki so sicer skriti, a treba jih dvigniti, da se izrabijo v prid našega ljudstva. Hvala dež. odboru, ki je ljudstvu pripomogel, da dvigne te svoje zaklade. — Dekleta, obračam se do vas s pozivom, da se z vsem srcem poprimete te šole, tukaj ste doma od danes. Kakor ste se nekdaj veselile, ko ste otresle zadnji šolski prah raz sebe ter stopile zadnjič ven čez šolski prag, tako se danes pri polni pameti lahko veselite, da vas sreča zopet zanaša čez šolski prag v šolo k novemu pouku (Odobravanje), k pouku, o katerem za gotovo veste, da vam bo v korist za celo življenie; a ne le vam, vsem vašim. Prvi pogoj za to jc, da se podvr-žete pokorno čč. šol. sestram, ki so vsestransko izobražene in ki vas danes sprejemajo v svojo ljubečo oskrbo. Stariši, takim učiteljicam in vzgojiteljicam pač lahko brez skrbi zaupate svoje hčere. Morda boste težko pogrešali tudi eno samo, ker manjka delavcev, pa bodite uver-jeni, da bo vse poplačano stotero. Dva dni na teden prihajajo v šolo. doma pa morajo izvajati praktično to, kar se uče v šoli; tako da v šoli ostanejo v stiku z domom in doma v stiku s šolo. Koncem leta dobe spričevalo o napredku in s tem vam dokažejo, da čas ni bil izgubljen, ampak da so ga nosile le v hranilnico, kjer bo do-našal bogatih obresti. Mi bomo storili vse, da se dekleta priuče vsega potrebnega, dela in vedenja. Strogo bomo namreč gledali na vedenje, red in snago. Popolno domače knjigovodstvo bo še-le dekletom pokazalo, kako racijonelno gospodinjiti. Eni stvari pa se bodo morale v šoli odreči, kave namreč se ne bo pilo, in iz teh deklet mora postati četa gospodinj, ki bodo nesle v kmečke vasi bojno zastavo zoper pijančevanje! Dekleta, z današnjo otvoritvijo prve gospodinjske šole prihajajo za vas zlate ure, iz katerih kujte zlate cekine zase in za svoje domače. (Burno ploskanje.) Ko se je gosp. Legvart zahvalil še posamičnim udom lokalne komisije za trud, katerim so navzoči izkazali hvaležnost z navdušenim aplavzom, so šolske sestre sprejele učenke v svoje varstvo ter jim dale prvo navodilo, udeleženci in gostje pa so si ogledali urejene prostore stare, a sedaj nove šole. Vsem pa se je bralo z obrazov veselo zadovoljstvo, da se je storil na Vrknihi korak epohalnega pomena za našo kmečko pribodrvjost. Pozi« do slovenske ja akodemltnesa dlfaitua! Dragi tovariši! Krakovska komisija »Ogniwa« — zveze akademičnih društev poljske mladine, študirajoče na višjih zavodih v Avstriji vas vabi na vseučilišče v — Kra-kovu! Ob zidovju našega vseučilišča se odbijajo pogosti odmevi boja, ki ga bije vaš narod za svoja prava, ki ga bijete posebno vi za najvišje ognjišče znanosti, za slovensko vseučilišče v — beli Ljubljani! Poljsika akademična mladina, ki ima edino v mejah te države možnost zadostiti svojim potrebam omike in prosvete, ki se v srcu Poljske, v Varšavi, bojuje z največjim požrtvovanjem, da pridobi nazaj oropano ji vseučilišče, — z največjo simpatijo do vas zasleduje vaš trud in prizadevanja za pridobitev lastnega vseučilišča! Poljska akademična mladina čuti v dno srca, kako velik pomen ima lastno ognjišče znanosti in narodne kulture, in iz tega čuvstva se je porodila misel, povabiti vas, tovariši, ki morate iskati izobrazbe in prosvete v tujih, največkrat sovražnih vam središčih na prastaro vseučilišče Jagelonskoif Vrata krakovskega vseučilišča so vam odprta! Cela »Alma mater«*) z veseljem pozdravi v svojem zidovju sinove bratskega naroda! Živimo v nad i, da bomo že v letnem tečaju imeli priliko do skupnega dela, do vzajemnega spoznavanja se. do resnično prijateljskih odnošajev! Krakovska komisija »Ogniua«, zveze na učnih zavodih v Avstriji. Po informacije, prosimo, zglašati se na naslov: »Krakovvska komisya Ogni-wa«. Krakov, Dom akademicki, ul. Jablo-nowskich. VVilhelm Kahl, predsednik. Wanda Kasznic6wna, tajnik. Stawomir Czerwlnski. J. Kropacz. Iz Ribnice. Shod pristašev S. L. S. je bil preteklo nedeljo, dne 21. t. m., v Ribnici. Takega shoda ni izlepa videla naša dvorana, ki je bila natlačena do zadnjega kotička; na odru, v garderobi, po stopnjicah so morali stati ljudje, ker je bila sicer prostorna dvorana pretesna. Poročal je o svojem in deželnega zbora ter odbora delovanju naš dragi nam poslanec dr. Vlad. Pegan. Bilo je nekaj v srce segajočega, ko so možje, glava pri glavi, z nepopisnim navdušenjem odobravali delo S. L. S. za slovensko ljudstvo. Gospod poslanec je tudi markiral najnovejše klerikalce dr. Zerjavovega kalibra, ki zdaj po shodih na kmetih kažejo svojo veliko in ginljivo pobožnost. Gotovo pridejo tudi v Ribnico kazat svoje izpreobrnjenje; takrat bo naše ljudstvo vedelo, s kom ima opraviti. Naj le pridejo, prebrisanega Ribničana ne bodo za nos vodili! Gospod poslanec nam je dal zadovoljivega pojasnila tudi glede tako potrebnega našega vodovoda. Bog daj, da bi se misel skoraj uresničila! Prav na trdo jc gospod doktor prijel sodnijsko gosposko; če se v Ribnici razmere kmalu ne izboljšajo, pravi, bo govoril drugače. *) Pod izrazom »cela Alma mater« je razumeti tudi rektorje in akademični senat, ki je dijaškemu pozivu z največjim veseljem dal svojo sankcijo in je pripravljen, Slovencem izkazovati v vsem največjo naklonjenost, a se ga iz raznih vzrokov oficielno v pozivu ne more imenovati. Kako od srca je govoril našim ljudem, smo slišali šele po shodu. Razložil je zbranim možem tudi razloček med posojilnicami po Rajfajznovem sistemu, kakršna je naša krasno se razvijajoča Hranilnica in posojilnica, in pa med zavodi z omejeno zavezo, kakršna je nam nasprotna Posojilnica. Da bi le te besede padle na rodovitna tla. Z nepopisnim navdušenjem je bila sprejeta zaupnica gospodu poslancu. Hranilnica in posojilnica v Ribnici razvija tudi v tekočem letu veliko živahnost. Ni še minulo četrt leta, pa ima že veliko nad pol milijona prometa. Samo zadnji uradni dan je bilo vloženih okrog 60.000 kron, ki se dvignejo pri nam nasprotni posojilnici. Naj bi ljudstvo po celem okraju spoznalo, kaj je njemu v korist! Pogreb gospoda župnika Raktelja je bil impozanten. Bilo je duhovnikov deset, pevci izobraževalnega društva so mu krasno zapeli par žalostink, Marijina družba se je pogreba udeležila z zastavo, ljudstva je bilo na stotine in stotine, samo naši ljubi liberalčki so ostali doma za pečjo: imajo ravno zdaj hudo mrzlico. Med udeleženci pogreba smo z zadovoljstvom opazili dolenjevaškega župana g. Merhar-ja. Čast mu, da se ni zbal naših trških liberalcev! Elektriko imamo v Ribnici. Prav dobro že deluje. Pojdimo na roko gospodu podjetniku Oražmu; če se tuintam kdaj pokaže malenkostna hiba, treba potrpeti in ne klicati takoj vseh vragov nad gospoda Oražina, ki mu moramo biti za ugodnost električne luči vsi zelo hvaležni. Še Bog. da ima kak Slovenec kaj ko- rajze lz Cerknice. Kako so se cerkniški liberalci prali. Dasi se cerkniški liberalci zavedajo, da so popolnoma onemogli in da je njih stanje obupno, vendar se hočejo za vsako ceno in na vsak način še obdržati na krmilu. Seveda, dati bo treba račune itd. To je najbrže skrb, ki jih najbolj tare. No pa, iz blata ne morejo več. Preveč so zaga-zili vanj; vsi maneverski pohodi dr. Tavčarja in Šviglja jim ne bodo pomagali, ljudska masa jih bo pohodila. Nehote nam pride na misel vprašanje, po kaj vendar hodijo ti gospodje meščanski pristaši v našo popolnoma kmečko občim). Mogoče radi kmeta, o kaj še! Le prat perilo našega župana Šerkota, saj iz njih govorov ljudstvo politiško podučiti, temveč Šer-kota rešiti iz zagate, v katero se je sam spravil. Ni bilo dovolj, da sta ga ta dva doktorja že na prvem shodu presneto polomila. Prišla sta še vdrugič reševat ma-gnatarijo. Iz govora dr. Tavčarja nismo čuli druzega, kot golo zabavljanje proti dr. Lampetu. akoravno je imel izključni namen prati župana, toda svojo vlogo je jako klaverno rešil. Zupan Šerko je izjavil, da je solida-rično z odborom odstopil od cestnega načelstva, češ. da ga ni veljalo, da bi Milavc dobil penzijon in se jezil na dr. Lainpeta, ker je celo zadevo povedal na javnem shodu. Namen njegovega odstopa je bil pa povsem drugačen. Njemu je najbrže le za prestraši, upre oči v Vekoslava, ga spozna in leti nazaj v kuhinjo k gospodinji ter ii pravi: »Jej, Lojzeta ženejo.« — Mati je sedela pri oknu in plela nogo-vice. Skočila je pokonci, delo ji ie padlo iz rok, in klopčič volne se je daleč zakolo-karil po tleh. »Ni mogoče« — to so bile njene besede. Tedaj sta bila pa tuica že v veži. Mati jima je hitela nasproti — in v veži .sta se dobila mati in — sin! Kakšen je bil! Z rokami je udarila mati skupaj prestrašena rn samo vzklik-■ila: »Lojze!« »Ljuba mamica,« — dejal je Vekoslav prijazno, »potrpi, vse ti povem. Boga zalivali, da le vklenjen nisem.« Tedaj se je razvozljal vozel. Orožnik je stal nekaj časa nemo poleg, potem se pa opravičil, češ, da je vršil le svojo dolž-■osi. Njegov up, da dobi za tega tička od ovojih višjih pohvalo ali še kaj več. je šel •o vodi. Dobra večerja je vse združila pri naj-l*)l]ši volji. Vekoslav pa je sklenil, da ne pride nikoli več tako na tihem dom* in da postane ponižnejši. Una se-bota m ni biu mugoče puvedat kuik vušil sm še dubu iz ush kraju tega sveta za moj gud. Vidu sm, de jh je en lep kupček razgledne in pism, pa preštet jh nism mogu, ke na znam die štet kokr du pet. U nedela sm pa naprosu Trstenjaknga Toneta, ke je u mestn hranilne za pejomtarja in sma zadne cajte velika prjatla, de je pršou h men in m prešteu tist kupček vušil. Našteu jh je 1 glih tristušternsedmdeset, če ie prou pu-vedu. in pa pu kile putra m je pusiou en gespud iz Brezja za gud, de b s ž nim še bi ježek namazu. Sevede putr sma iz To-netiim prec na kumls namazala, pa sma ga snedla za goblfruštek. Telegramu je pa pršlu tist dan tulk name, kokr m je pravu Majar, ke je za pejomtarja na pošt in je letaš pr vulitvah gespude Turke zgaga delu, de se je pud nima teža tam pr Vrhnk telegrafndrat utrgu in tu je biu uržah, de men ni nubedn telegram za gud u roka pršou. Pa za telegrame men tku ni nč! Kua pa čm iz nim? Iz telegramem maja sam kandedati vesele, če jm kej prida štimc prneseja, men pa ni iz nim prou nč pumagan. Ta nar lubš sa m še kašne flaš-ce iz dobrem vinčkam napounene, pol pa kej za prgriznt zravn. Na ta viža se en gud še ta nar leuš praznuje in pa, če b s ldje tu bi h src uzel in m raj mn razgledne puslal pa mal več prgrizku, b jest lohka puvabu ene par ta hauptleberalcu na pujedna in b tku še marskej zvedu ud nh, kar drgač na zblebetaja, kokr če ga maja mal u glau. Ta vin b bla voda na moj malen, de b lohka en cajt iz no mlou. Pa zdej jc žc kar je; za en druh let se pa že zdej naprej prpuručim; sej taka reč zmeri prou pride, kokr kazinarjem tista drvarnca pred kazina, ke ja usak let prenašaja kokr mačka mlade in sa ja spet 1 zdej prnesl na Ift, de maja ud kod soje zjale predajat in puštenem ldem napota delat; al pa kokr našm leberalcem krščanska vera prou pride, de pu soleh shodeh iz no Idi farbaja in pretaritavaja. Nazadne je prou. de sa se tud lebe- ralci iz Bugain spravi, kokr se pu navad tud ta nar več grešnki sprauja iz Bugam, predn zatisneja uči; ampak taka reč se Zgtidi na tihem in skesan. Naš ieberalci pa hodja križni pu dežel, kokr sa hudil nek-dej apostlni in krečeja na use kriplje, kašn dobr katolčani de sa; kuku dehounke spu-štujeja in s nhne nauke h src jemleja in se pu nh raunaja. Tu ni prou, tu se men zdi kokr ena hinaušna al kal. Če že veja, Ieberalci, de sa jm ure štete, nej se stis-neja lepu u en kot in nej grevenga ubu-deja in se sojeh prsmodari resničn kesaja, na tem u mou Buh soj dupadajejne, ne pa na tem, ke krečeja pu svet kokr žrjavi. Ta krečajne jm na u prou nč zalegu in se čist pu naputrebnem ldem u zob dajeja. Če pa Ieberalci res na veja, kuku bliz jm je nima ta zadna ura in de soja buga-buječnast sam zatu pu svet ukul pridgaja, de b s na ta viža spet pr Ideh kredit pr-dubl, pa delaja falen, ke Ide sa že tulk zbrihtan. de na uja šli nubcnmo na lim, pa če jh pride tud sam gespud dohtar Taučar ungaut. Kua b se rcpenčl, ke se jm že na nos puzna, de aufšnajdaja in lohka jm naprej puvem. de ta nima tiktaktika tud ni ta prava. Če jm dela pa usa ta kumendja res kašn špas, jm ga pa tud nism fouš Usak ma holt rad soj špas. za kua b ga pa leberalem na prvušil. Ampa kpredeleč sm zabredu dons med lcberalce. Jest na vem kuku je tu. Boltatu Pepe. to, da se še nadalje obdrži na mestu kot cestni načelnik. Mislil si je celo stvar pač najbrže tako-le: Občinske volitve se bodo zavlekle in jaz bom s takojšnjim odstopom povzročil, da se takoj vrše nove volitve cestnega odbora, katerega bodo volili še po milosti usode v občinskem odboru sedeči svetovalci. Skušal se je opravičiti glede krme, razglasila o otrobih itd. Toda ne pomaga nič, kajti ljudstvo je popolnoma prepričano, kdo je vso stvar »zafural«. Pribiti moramo le to, da bi bil župan lahko po svojem slugu ljudem še poleg ogfasa dal pojasniti celo stvar, kakor je storil to župan neke sosedne nam občine. Sicer se od njega ne more to naravnost zahtevati, toda uljudnost in skrb za blagor občanov bi bil lahko pokazal s tem, da bi bil to storil, kakor je prej omenjeni župan, ko so potem ljudje dobili kar po cele vagone otrobov. Bral je izjavo prejšnjega občinskega sluga, v kateri ta izjavlja, da pač ni imel povoda ravno otrobe pri oklicu ven izpustiti. S tem je pa toliko rečeno, kot da ne .ve, če je klical aH ne. 'Slišal pa ni noben, vsi ljudje naj bi bili pri teh klicih gluhi? In sedaj pa jobčina sprejema zopet prosilce za otrobe in koruzo, ko dobro in natančno ve, da je vsaka prošnja brezuspešna, ko je občina dobila od glavarstva uradno naznanilo, da noben nič več ne dobi! Dragi možje! Takrat, ko bi se bilo za gotovo dobik), bi se moralo županstvo bolj brigati, sedaj pa, ko je vsaka daljna podpora izključena, vas pa sprejemajo ter pravijo, da so za vas! V resnici je pa ta stranka v polnem obsegu nasprotna vsem kmečkim težnjam in koristim. S tem se hoče napraviti ljudstvo do tega, da bi zopet volrlo staro »žlahto«, pa nič druzega. To dejstvo pač v jasno luč postavlja našo magnatarijo, in še se dobe različni Rakovčevi Franceti, Cibki, Klemeni in Sekirci, ki gredo in se ephajo z vso nijh silo za njo proti samim sebi in proti ljudstvu. Da ne bomo zavlačevali, povemo le to, da je bil sklicatelj tega shoda Malenski Tonček. Na shodu je brlo tri četrtine naših mož. Sklicatelj predlaga predsednikom shoda Martinčiča iz Jezera, toda naši možje so se temu uprli, in zahtevali svojega. Pa liberalna prostost ni mogla tega trpeti, kar oblastno so diktirali: Martinčki bo! Ogorčenje med našimi možmi je bilo velikansko, toda shoda nismo hoteli razbiti, dasi bi ga bili čisto lahko. Najprvo je govoril dr. Tavčar, kar smo že prej omenjali. Pritrjeval in ploskal mu je najbolj njegov politični »špon« dr. Švigelj, semtertje je tudi kaj zaklical Šerko Ernest. Naši možje so se pri govorih zelo dostojno obnašali, semtertje si slišal kak medklic, toda liberalci pomešani med naše može so na vsak medklic od naše strani odgovarjali z suvanjem v rebra. O preljuba svoboda liberalna, blagor ti slovensko ljudstvo takrat, ko bo liberalizem zopet gospodar v deželi. To boš tepeno, bičano! Ko je pa dobil naš g. Podbevšek besedo ter sijajno odbijal napade na našo stranko, so pa ti svobodni liberalci pri vsakem stavku začeli huronsko vpiti, trkati z vrčki. Pri vsakem stavku so se pri pogrnjenih mizah sedeči liberalci zaganjali v govornika, hoteč s tem preprečiti, da bi ljudstvo ne slišalo resnice. G. Podbevšek je temeljito zavrgel županovo trditev, češ, da je on, župan, pri klasifikaciji napravil edino in izključno g. župnika de na morm jejnat, kedr začnem ud nh guvort. Dons sm prou za prou tou puvedat, de sm dubu iz iblanskega rotuža ajnberu-fenga, de morm pridet na Grad h ta noum kanonem za obrkulanerja, ke se nubedn druh najne na zastop, kokr sa se na ta stare, ke sa jh djal zdej u muzeum. Ce b zdela ke gurel v Iblan, b še cahna na znal dat iz Grada gespude prontderehtari Štri-celne, de b šou hitr vogn panat. Men je ta ajnperufenga glih prou pršla. Na Grade um saj lepu na suhm in m na u treba pu iblanskem blatc caplat; pa Iblančane um mou lepu pred učmi, de na uja mogl za mojem hrbtam kej unterfuzlat. Tkula pu fajrant se uva pa iz gespudam fajmeštram Brcetam kej pumenila in kašna puštede-rala. Pusebn zdela na spumlad u luštn gor, ke uja začel cinglčki vn pugajnat tam pu Regalituvem gaj in se martinčki hodet na stare šance na sonce gret in se. lepga ure-mena veselet. Kedr u pa slab ureme in de b nama mogl bt douhčes, uva pa tiste plane štederala, ke jh jc pustu gespud že-pan nardet za Grad, in u duhe uva prebudila use tiste muzeume in kabinetlce, na-zadne se uva šla pa u grajska reštauracija pukrepčat. Rajčeviča kot nepotrebnega, kar pa ni res, ker g. ž u p ni k je bil v isti vrsti kot ogromna večina d r u -g i h. Temeljito je posvetil dr. Tavčarju, ko je ta odrekal duhovnikom volivne pravice in vtikanje v politiko. Pravi, da duhovni se morajo vtikati politiko, ker ne dopustč, da bi svobodomisleci vodili ljudstvo v odpad od vere, kot se je dogodilo na Francoskem. In ko so liberalci začeli vpiti, da smo v Avstriji, pa ne na Francoskem, jim je zopet odgovarjal, da bi radi naredili liberalci v Avstriji take razmere, kot so na Francoskem, pa se vam ne bo posrečilo. In to jih je zopet zabolelo, da so bili še besnejši. Očita dalje dr. Tavčarju, kako je svoj čas liberalna stranka terorizirala učitelja Jakliča, na kar mu ta začne odgovarjati od neke volivne sleparije, ki je pa bila najbrže umetno napravljena. Saj liberalci so itak že marsikaj takega skovali. G. Podbevšek je trdil, da duhovščina ni nikdar dobila kakega uradnega naznanila za delitev krme ne od občine, ne od glavarstva, zaradi tega tudi ni mogla dati vedeti ljudstvu, ker sama ni nič vedela o tem. Zaradi tega se pa ravno duhovnikom godi krivica, ker se jih napada. Duhovniki so le potem, ko so županstvo, glavarstvo in vlada že vse naredili in določili, komu in koliko se bo dalo krmil, dobili od »Gospodarske zveze« sporočilo, da je vlada Zvezi dala krmo samo natančno po vladnih zapiskih odrajtati tistim, ki so bili od županstva priporočeni. To so dobili duhovniki in nič drugega. Drugod, kjer so županstva naše stranke, so župani izročili vse klice tudi duhovnikom, da so s priž-nice potem povedali kaj se dobi itd. Toda pri nas seteganizgo-dilo, župan ni dal duhovnikom prav nič za razglasiti. To je resnica in to se lahko vsak trenotek dokaže. Gospod govornik bi bil rad še kaj povedal, pripravljeni so bili še govorniki, toda kdo pa naj takim teroristom govori. Za vsako besedo so lovili. Ravno tako so lovili g. Korčeta. Na vsak način so ga hoteli vjeti in omamiti, češ, da je zakričal dr. Tavčarju lažete, kar pa nikakor ni res. Posebno se je pri tem imenitnem delu odlikoval begunjski nadučitelj K ob a j. Kar s silo se je ponujal za pričo proti g. Korče-tu ter se prerival z velikansko vnemo proti govorniški mizi. Toda g. Korče mu je dobro posvetil in mož je moral vtihniti. Ker nam nedostaja prostora, ne časa, ne moremo več veliko govoriti o shodu, saj tudi nimamo kaj! Toliko pa smo zapazili, da jih izjava Šerkotovega sina Ernesta, ki jo je moral podati, silno peče in so lovili na vse mogoče načine naše ljudi, da bi iz njih izpre-šali kako besedo od naših mož. Toda varali so se, ni jim šlo! In še drugi dan se je nekaj takega zgodilo, kar pa za danes še zamolčimo, ker bo s to stvarjo imel še kdo drugi opraviti! Liberalci venomer vpijejo, da so svobodni itd. No, take svobode Bog nas obvaruj, ne želimo je, ne maramo je, pravo svobodo bode ustvarila šele S. L. S. ob njenem resnem, treznem, za blagor kmeta vnetem delu. In ravno sedaj, ko so na pragu občinske volitve, ravno sedaj vkup vsi prijatelji kmeta, da poženemo to žlahto ter pometemo z njo radikalno. DrM zbor. Dunaj, 26. sušca. Živinska kuga. Danes je zbornica nadaljevala in končala nadrobno razpravo o novem zakonu proti živinski kugi. Poročevalec Povše je zopet obširno utemeljeval odsekove sklepe ter priporočal one izpremembe, katerim se ne upira vlada. Ako bi namreč zbornica tudi odobrila nekatere izpremembe, bi načrt zakona skoraj gotovo ne dobil najvišjega potrjenja. Največje pomisleke so pri raznih strankah vzbujale do-Jočbe o kaznih, ki so v načrtu sploh previsoke, in o stroških. Stroški. Poslanec Pišek je priporočal, naj država prevzame stroške tudi za zakopa-nje mrhovine. Ako država plača obmejne straže, pregledovanje živine, uradno posredovanje ob kužnih boleznih, odškodnine itd., naj plača še uničevanje pobitih in poginolih živali. Ker pa se vlada zaradi prevelikih stroškov upira predlogu, ostal je v manjšini. Kazni. Najbolj so se upirali rusinski, poljski in slovenski poslanci, ki zastopajo obmejne okraje, določbam o kaznih. V imenu slovenskih poslancev je dr. Korošec predlagal razne izpremembe. Z ozirom na paragrafa 8. iu 13. jc izrazil željo, naj .vlada naredbenim potom dovoli olajšave. Novi zakon namreč določa, da župan natančno vodi živinski kataster v obmejnih okrajih. Zgodi se pa lahko vsak čas. da župan slučajno ni doma, ko prkle občan, da je kupil, prodal ali zaklal žival. Za take slučaje naj bi vlada pooblastila tudi drugo zanesljivo osebo v občini, da sprejema taka naznanila. Paragraf 63. določa po odsekovem sklepu kazen zapora do treh mesecev ali globe do 1000 kron za osebe, ki ne naznanijo živinske kuge ali za župane, ki se nalašč ali iz nemarnosti pregreše pri izdajanju živinskih potnih listov. Poslanec dr. Korošec pa je predlagal nižjo kazen do dveh mesecev ali 600 kron. Odsek dalje predlaga zapor od enega dne do šest mesecev ali od 10 do 2000 K za vse druge prestopke proti zakonu. Obveljal pa je predlog dr. Korošca, da se kazen zniža na tri mesece, oziroma 1000 K. Zbornica tudi pritrdi predlogu dr. Korošca, da se kazen zniža, in sicer na en teden do šest mesecev, odnosno 50 do 2000 kron za osebe, ki se pregreše proti § 5. Ta pa določa, da se živina ne sme izvažati iz okuženih krajev, oziroma živino prevažati skozi take kraje, okraje in dežele. Odsek je konečno predlagal, naj se kaznujejo z zaporom od enega tedna do enega leta, oziroma z globo od 50 do 4000 kron vsi tisti, ki iz nemarnosti razširjajo kugo med domačo živino. Dr. Korošec je predlagal, naj se kazen zniža do šestih mesecev, odnosno 2000 kron. Zbornica je pritrdila tudi temu predlogu in konečno odobrila načrt novega zakona tudi v tretjem branju. Mnogi poslanci in tudi poljedelski minister dr. Br&f čestitajo poslancu Povšetu, ki si je kot poročevalec stekel mnogo zaslug za novi zakon v večje varstvo naše živinoreje. Trgovinske pogodbe. Vlada želi. da dobi novo T>ooblastilo za trgovinske pogodbe z raznimi vnanjimi državami. V prvi vrsti pridejo v poštev Srbija, Bolgarija, Rumunija in Mehika. Začasna pogodba s Srbijo se konča že koncem meseca. Gospodarski odsek predlaga, naj se vlada pooblasti, da sklene, oziroma podaljša dosedanje trgovinske pogodbe z vnanjimi državami na podlagi obestranskih koncesij. Ako pa vlada ne dobi olajšav, oziroma koncesij od tuje države, potem sme trgovinsko pogodbo podaljšati le do konca leta. V razpravi je socialni demokrat Seitz divje mahal po agrarcih, češ, da strahujejo vlado in podražujejo živila. Seitz pa je pozabil na dokaze za svojo smelo trditev. Ko bi agrarci strahovali vlado, bi onemogočili sploh vse trgovinske pogodbe z balkanskimi državami. Ker pa kmečki poslanci niso tako omejeni, kakor socialni demokratje, zato privoščijo življenje tudi drugim stanovom in glasujejo za vladni predlog. Opravičeno je naglašal trgovinski minister dr. W e i s k i r c h n e r, da ne smemo delati umetnega propada med industrijo in poljedelstvom. Industrija se po-mlaja le z delavci iz kmečkega stanu. Nasprotno pa je industrija najboljši konsu-ment za poljedelske pridelke. Socialni demokratje pa vidijo samo tovarniškega delavca. Dobro, mi tudi delavcu privoščimo najlepše življenje, hočemo pa tudi kmetu ohraniti še prostor pod solnčnimi žarki. Pravi Človekoljub mora ublaževati stanovske boje in nasprotja, ne pa hujskati stan proti stanu. Najostudnefši pa je boj socialne demokracije proti kmečkemu stanu. Vzrok pa je jasen. Socialnodemokra-ška kuga se je razširila že na visokih šolah in v višjih stanovih, dočirn se kmečki stan še najodločneje upira pogubnim idejam, na 'katere prisegajo Seitz in njegovi tovariši. Po Weiskirchnerju govore Choc, Brunner, Pišek in glavna govornika dr. Lecher in dr. Orexel. Postava se odobri v drugem in tretjem branju. Odobri se p»-stava o uporabi belega fosforja. Nato utemeljuje dr. Adler svoj nujni predlog, naj vpliva vlada na vzdržavanje miru. Bienerth mu odgovarja, da vlada vedno to dela in bo vse storila, da se ohrani mir. — Krč ^u/f/o^r^na^ Prebavo poape- Fellerju r Vladi. Predlog dr. Adlerja je obveljal soglasno z Ebenhochovim pristavkom, da ne bo trpel ugled države. Seja se zaključi ob pol 12. uri ponoči. Prihodnja seja se naznani pismeno. Kmečki dolgovi. Poslanci Povše, R o š k a r in tovariši so danes predlagali, naj vlada predloži zakon za razbremenitev kmečkih posestev. Ljudske šole. Poslanci R o š k a r, Pišek in tovariši so danes predlagali, naj država prispeva za ljudske šole. w mm (^rmva/loM JK m m m m m železnato JCina-Tino Državno odlikovanje in Aastni diplom k mlati HigijeniAna razstava na Dunaja 1900: le in 6a " " ' olajnL. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izborni okus. Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval. f v-' tfci J. SERRAVALLO, t in kr. dvorni MniNj „ .....TRST-BarkovlJe. ■■ - ■ ■ ■ m h Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se išče, da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzrodii nažin zimskega žuljenja; v ta namen opozarjamo na MffTOBEg, oSfsB To kislico zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenje, zlasti pa tudi za predzdr avlj enj e 7.a toplice Karlovi vari, (VI.) Marijine in Frančiškove kopeli. 3tJ 19 Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, felez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili. Prospekti gastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, ve se jih je presadilo, postavi naj se iili v zaprt iu gorak prostor ter poškropi po listju vsak dan z vodo. Ako rasto v večjih lesenih posodah ali škafih, zbije naj se najpoprej s posode obroče, pobere krog in krog deske ali doge, zemljo krog korenin dobro zrahlja, sključene korenine gladko odreže in vsadi nato v drugo večjo posodo. DAROVI ZA »LJUDSKI SKLAD«. Gg.: dr. Lampe 150 K; kanonik Šiška 10 K; Al. Kocmur, solreitator, 5 K; Iv. Stanonik, župan, 10 K; Fr. Cerar, Domžale, 5 K; Val. Rihar, župan, 10 K; Fr. Velkavrh 2 K; vikar Smolnikar 15 K; dr. Pegan 20 K; Tom. Pavšlar, svetnik, 40 kron; prof. Jarc 20 K; K. Z. Koželj 20 K. Jakob Marinko, Komanija p. Dobrova; Peter Sečnik, Horjulj; Franc Prošnik, Horjulj; Josip Logar, Horjulj; Jakob Logar, Horjulj: Janez Lončar, Horjulj; Fran Vrhovec, Horjulj: Ivan Tušar, c. kr. kontrolor, Idrija; Bernard Ambrožič, posestnik, Goriča vas pri Ribnici; vsak po 1 K. Podgorski, Kandija, I K 40 vin. Matija Rant, Dobrova; Anton Planinšek, Draževnik p. Dobrova; Jernej Jeglič, posestnik, Podtabor p. Podbrezje; Franc Jeglič, posestnik, Podtabor p. Podbrezje; Ivana Zakotnik, Št. Vid nad Ljubljano; Ivan Pipp, Ljubljana; Čepon Anton, Horjulj; Ivan Korče, Cirknica; vsak po 2 K. Miha Celarc, Vrzdenc, 40 vin.; Peter Teran, Podbrezje, 6 K. Blaž Zabret, Britol; Franjo Modic. Laliovo p. Nova vas pri Rakeku; Franc Šmid, Selce; Andrej Modic, Rakek; Josipina Kos, posestnica, Ljubljana; Franc Ksav. Golli, Idrija; Fran Lenger, Ziri; Franc Tršar, mlaj.. Vrhnika; Jos. Šušteršič, Seničica p. Medvode; vsak po 10 K. — flosip Dular, deželni poslanec, Jurka vas p. Straža, 20 K; Franc Eržen, žup., Zalilog pri Železnikih, 26 K. — Leopold Turšič, kaplan, Gor. Logatec; Ivan Fatur, Rakek; Pavel Logar, Horjul i; Josip Silierl. Ribnica; Josip Zakotnik, Št. Vid nad Ljubljano; vsak po 3 K. Vaclav Filler, župnik, Dole pri Litiji; Janez Čepon, Horjulj; Jakob Teršati, Ljubljana; Pavel Češark, Nemška vas pri Ribnici; vsak po 4 K. Anton Rihar, Mengeš, 8 kron. Kozina Pavlič, župnik, Križevo pri Kostanjevici; Anton Mezek, župnik, Špitalič p. Motnik; Ivan Bastarda, Horjulj: Josip Strukeli, Ljubljana; S. Skrbinc. Ljubljana; Ernest Drčar. Šmartno pri Litiji; Ivan Vintar, Straža; Ivan Čepon, Horjulj; Ivan 'Tršar, star., Vrhnika; vsak po 5 K. Fr. Kepec. Češnjica, 9 K ; Dom. Jamež, župnik, Studeno, 1 K; Val. Kajdiž, kaplan, Dobrova, 5 K; Fr. Zoreč, župnik. Nova Oselica, 5 K: Ant. Golf, župnik. Struge, 15 K: Ivan Abram, župnik, Črni vrh nad Idrijo. 10 K; Franc Juvan, župni uprav., Brezovica, 5 K; dr. V. Sclnvei-tzer. odvetnik, Ljubljana, 10 K; Jos. Vrankar, župnik. Dobrava, 2 K 50 vin.; Gustav Nebenfiihrer Ljubljana. 5 K; Ma- rija Podobnikar, Dobrova pri Ljubljani št. 48, 2 K; I. Korenčan, Ljubljana, 3 K; Jožef Prime, Mačkovec p. Dvor, 2 K; Pran Buh, Horjulj št. 29, 1 K; Iv. Stanov-nik, zid. mojster, Ljubgojna št. 16, 2 K; Jak. Urbas, Volčje št. 6, 2 K; Fran Plantan, Rumanjavas št. 3 p. Straža, 2 K; Jak. Šolar, Rudno št. 22 p. Železniki, 3 K; Jernej Hiti, Grahovo, 8 K; Matija Pavlovčič, Škulje, 3 K; Fr. Lenarčič, Nova vas, 2 K; Hranilnica in posojilnica,- Besnica pri Kranju, 5 K; Ivan Pokore, nadučitelj, Horjulj, 2 K; Hranilnica in posojilnica, Hreno-vice, 20 K: Ferd. Omejc, dež. rač. svetnik, Ljubijana, 2 K; Ant. Rojina, mizarstvo, Ljubljana, 5 K; Janez Logar, Vrzdenec št. 18, I K; Andrej Marolt, Koreno št. 4, 2 K; Ivan Zdešar, organist, Horjulj, 5 K; Josip Dular, mlinar, Vavta vas, 3 K; J. Lavrič, župnik, Logatec, 10 K; neimenovan 20 K; I. Prosenc ravnatelj, Ljubljana, in K; Ferd. Vode, posestnik, Komenda, 20 K; Jos. Knitic, župnik, Tomišelj, 10 K; duhovščina in »Kmečka zveza dekanije Trebnje« 72 K; Iv. Štraihar, kaplan. Št. Rupert, 2 K. Jeseniške novice. j Posebno časten pogreb je imel — kdo ? Kosov Fukselj na Planini, katerega je kupil sedanji posestnik neKje na Poto-cih, kjer imajo posebno »žlahtno« konjsko pleme, da bi vozil »gospodo« na Golico. To je že staro, častitljivo kljuse, na eno oko slepo, katero je izgubilo menda pod generalom Filipovičem v vojski v Bosni, ali celo, kakor nekateri strupeni rovtarski jeziki trdijo, pod Radeckijem na Laškem. Pa nai bo že res to ali ne, Fukselj moral je iti v Rovte pokoro delat, in če tudi se. mu poznajo rebra, kakor strune na goslih, hodi vendar še po zadnjih nogah, prav po vo:aško: trebuh noter! prsa ven! glavo po konci! ravno tako še, kakor v cvetočih mladeniških letih! — Toda na zadnjo kva-terno soboto v postu doživel je ta častitljivi veteranec nekaj, da bo pomnil hudo letošnjo rovtarsko zimo do zadnjega zdili-Ijeja svojega dolgega konjskega življenja. Hočeš, nočeš, moraš peljati žakljic v mlin. In to ni Bog vedi kako lahko v snegu, nad dva metra debelem — in če je že po potu predla, na Kajžnikovem mostu — o i o j — omotica, ali ka-li? Štrbunk, v potok Jesen ico. Kosov Fukselj slep je bil. Je pri Kajžnik most »falil«! Tako poje najnovejša junaška pesem. In tu je ležalo ubogo konjsko revše celi popoldan, dasi je cela rovtarska srenja bila na nogah, ubogo revico »ven jemat«. In to ni bilo tako lahko. Sicer so prihajali od vseh strani možaki z vilami, lopatami itd., dasi so se žene, otroci itd. jokali na glas, ne gre, pa ne gre. Ze se mrači. Tu nasvetuje nekdo, naj navežejo kljuse na vrv in naj vprežejo vola in potegnejo —! In glejte, Fukselj, bil je rešen! Zdaj ga prime kacih 20 močnih možakov. No, za noge ga itak ni bilo treba preveč držati, ker je bil revež zaradi svoje visoke starosti že tako še dovolj pameten — toda, kar se je potem godilo s Kosovim Fukselj-nom, ne smemo govoriti, šc manj pa pisati, vendar to sinemo reči, — da ne pridemo z gorjansko gosposko na Poljanah navskriž da Kosov konjiček še živi. — Vse to jc prav lepo, da bi Ic nam Plav-žarjem ne bilo treba srkati vode potoka Jezenice, kamor se stekajo vse rovtarske gnojnice. In tako smo morali sedaj nekaj dni sem celo goltati konjsko dlako in konjske fige. Pač jc že vendar enkrat skrajni čas, da dobimo prepotrebni vodovod. Na to opozarjamo slavno županstvo na Jesenicah in slavno c. kr. okr. glavarstvo v Radovljici, Kosovega konjička, Fukseljna, pa prav toplo priporočamo vsem častitljivim turistom, oziroma obiskovalcem (iolice za milostno uporabo. * Nalezljive otroške bolezni v sliki in podobi. Nazorno tablo po dr. Tumppovem plakatu za šolo in dom je priredil dr. D e-meter p I. B 1 e i w e i s. Izvrstno bo služilo to nazorno učilo za šole in za naša društva, kakor tudi za matere, ki jim je poznavanje nastanka, simptomov in pripomočkov proti sovražnikom otrokovega organizma neobhodno potrebno. Tabla ni prevelika, temveč za porabo zelo ročna, besedilo kratko in precizno, slike (osem) dobre in jasne. Na slikah so predočene ošpice (Roteln). škrlatica, davica, norice (Scliafblattern) in koze. Besedilo pa razloži še sledeče: dušljivi (oslovski) kašelj, hripo, trebušni legar in vnetje ušesnih slinavk. Izmed pripomočkov zavzemajo prvo mesto profilaktiška sredstva, osamlje-nje bolezni, prava hrana in hitra zdravniška pomoč. Tablo prav toplo priporočamo starišem, šolskim vodstvom in sploh vsem faktorjem v mestu in zlasti na deželi, ki imajo interes na tem, da se kužne otroške bolezni omejijo, zabranijo epidemije in sploh povzdigne ljudsko zdravstvo. Prav posebno pa opozarjamo krajne šolske svete, naj si omislijo to nazorno prekoristno tablo, ki je namenjena, da se obesi kot izvrstno nazorno učilo v šoli na steni, pa tudi v društvenih prostorih. Cena 4 K, po pošti 4 K 50 h. Naroči se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Nabavijo naj si to na-stensko učilo tudi naša društva, da se pouči ljudstvo o simptomih otroških bolezni in si poišče pravočasno pomoč. DR. KREK V BRNU. B r n o , 26. marca. Včeraj je govoril tu slovenski poslanec dr. Janez Ev. Krek na shodu »Kmečke zveze« o kmečkem vprašanju. Zborovalci so z veliki mnavdu-šenjem odobravali govornikova izvajanja. Shoda se je udeležilo do 4000 vrlih morav-skili kmetov, ki so napravili po dr Krekovem govoru navdušeno manifestacijo slovenskim kmetom. BOLNIŠKA BLAGAJNA SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV V LJUBLJANI naznanja svojim častitim članom, da se bode letošnji občni zbor vršil v nedeljo, dne 28. marca 1909, ob drugi uri popoldne v steklenem salonu hotela »Ilirija«. K obilni udeležbi vabi načelstvo. Telefonsko fn brzojavna poročite, DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA KOROŠKEM. Velikovec, 27. marca. Jakob Roscli Breznik je pristopil k nemškonacijonalni stranki in ni več agrarec. Zaupniki povejte to volivcem. PRAVDA V CERKNICI. Cerknica, 27. marca. Pravda Šerko Marolt je preložena. Maroltov zastopnik je nastopil dokaz resnice, da zadeva glede otrobov in sena krivda župana Šer- i kota. VLAK SKOČIL S TIRA NA GORENJ- I SKEM. Javornik na Gorenjskem, 27. marca, i Na tukajšnjem kolodvoru jc skočil s tira • jutranji osebni vlak ob pol b. uri pri menjalnici vsled ponižanja tira. Kake težke telesne poškodbe ni nihče dobil Poškodovan je stroj in poštni voz razbit. Vlako-vodja je neznatno poškodovan. KONFERENCA FORGACH- MILOVANOVIČ. Belgrad, 27. marca. Avstroogrski poslanik grof Forgach in srbski zunanji minister dr. Milovanovič sta včeraj popoldne konferirala dve uri. Konferenci je sledila seja ministrskega sveta. PRED ODLOČILNIM KORAKOM. Dunaj, 27. marca. Zadnji čas jutri, v nedeljo, je pričakovati angleškega odgovora na avstrijske pogoje glede skupnega koraka velevlasti v Belgradu. Ce ne bo soglasja, bo Avstro-Ogrska počakala koraka velevlasti in vpliv tega koraka v Belgradu. Ce do jutri, nedelje, ne bo soglasja o skupnem koraku velevlasti, tedaj bo Avstro-Ogrska ne glede na nadaljevanje pogajanj po grofu Forgachu izročila Srbiji svojo noto. Čakati se ne more več in ne odlašati. V bližnjih dneh bo torej v Belgradu storjen skupni korak velevlasti ali pa bo Avstro-Ogrska samostojno postopala. Dunaj, 27. marca. Uradni korak Av-stro-Ogrske v Belgradu bo storjen zadnji čas začetkom prihodnjega tedna. Ce ne bo skupnega nastopa velevlasti, bo grof Forgach v ponedeljek dobil potrebne instruk-cije. Avstro - Ogrska mora kategorično vztrajati na tem, da ji Srbija mora podati izjavo, da opusti dosedanjo sovražno politiko glede Bosne iii da se popolnoma odreče vsem zahtevam po kakih gospodarskih ali teritorijalnih odškodninah. Položaja ni treba gledati preveč optimistično. Upanje pa ni izginilo, da prihodnji dnevi ugodno razjasnijo položaj. ODSTOP SRBSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA. Belgrad, 27. marca. Kralj Peter s Pa-sičein vpliva na prestolonaslednika, da bi preklical svojo odpoved, češ, da je preiskava dognala, da ni kriv. Časopisje ne smatra to za resno in pravi, da bi v sedanjem trenotku preklic prestolonasledniko-vega koraka vzbudil le notranje zmešnjave na Srbskem in da bi zopet poživilo vojno navdušenje, ki se sedaj na korist miru polega. Belgrad, 27. marca. Tu so se vršile male demonstracije v prid prestolonasledniku. Prestolonaslednik se ni udal in vztraja na odpovedi. Baje hoče kot navadni vstaš čez Drino, drugi 'pa pravijo, da poj-de v rusko armado ali v Švico. PAMETEN KORAK RUSIJE. Peterburg, 27. marca. S pritrditvijo aneksije je Rusija hotela pokazati, da noče v Srbiji gojiti kakih varljivih upov. V di-plomatiških krogih priznavajo korak Izvolskega, ki je povzročil, da se je položaj obrnil nekoliko na boljše. Peterburg, 27. marca. Današnji ruski listi razpravljajo o ruskem pritrdilu k aneksiji Bosne in Hercegovine. Posebno ostro piše »Novo Vreme«, ki obsoja politiko Izvolskega. Drugi listi pišejo zmernejše in priznavajo, da je bil korak Rusije z ozirom na mir potreben. »Slovo« piše. da je ruski vpliv na Balkanu za dolgo časa oslabljen. Peterburg, 27. marca. Car jc Izvolskega sprejel v daljši avdijenci. POVODNJI NA OGRSKEM. Budimpešta, 27. marca. Iz severnih krajev dežele prihajajo poročila, da je začel nanedoma kopneti sneg po gorah, vsled česar so silno narasli potoki in reke. Blizu Košic je reka Poprad poplavila občino Poloča. Iz Eperiesa je bila tja odposlana stotnija vojakov, da prične z rešilnimi deli. V županiji Marmaros se je blizu občine Bistra podrl most, ki vodi preko neke reke. Neki voznik je z vozom in konjem vred padel v vodo. Poštni promet se vrši no ovinkih. Deklice in dečki se razvijajo krepki in močni in zgube vse slabosti, če jim poskrbite potrebno posebno hrano v obliki 2249 2 Scottove emulzije najboljše okrevajalno sredstvo, ki se je v 32 letih od zdravnikov kakor tudi od babic najtopleje priporočalo. Scottova emulzija je sladka kakor Creme in lažje prebavljiva kakor mleko. Cena originalne steklenice 2 K 50 vin. Dobi se v vseh lekarnah. Pristna le s to znamko — ri-■ bi5em — kotga-rancijefcim znakom ScottoTC-ga ravnanja. TRŽINE OENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 23. marca. Pšenica za april . . ... 14 15 Pšenica za oktober 1. 1909. . . . 13 90 Rž za april 1. 1909..............11*28 Oves zs april . 10 45 Koruza za maj 1. 1909..........9'03 Efektiv neizpr. Meteorologično poročilo. Vfllnt n. morjem 306-2 m, tred. tračni tlak 736-0 mm. Č*B Op.- aovanja Stanj« barometra » mm Tcmp«-ratur. po Cdii|n m ja c « „ ■gsj S n » * » i a Vetrovi Neb« 26 9 zveč. 720 5 37 brezvetr. dež 27 7. zjutr. 222 43 sl. jjzah. oblačno 25'8 2 pop 262 8'2 sr. sever Srednjo včera Inja temp. 4 2°, norm. 5'6«, Fino milo (odpadki) 14 vrst vonja, kot vijolični, vrinlčnl, seneni, spajkov Itd. kg (12—u ko»ov) K 1 HO, poitnina «0 v, 5 K brulio K9'— po povzetju. MAATZ, Dunaj IX., Alserstrasse b SI. 764 3—i 865 Zahvaia. i-i Za vse dokaze srčnega sočutja med boleznijo in ob smrti, dalje za darovano lepo cvetje, za častno spremstvo in pretresljivo petje pri pogrebu našega nepozabnega sina oziroma brata Alojzija se najiskreneje zahvaljuje žalujočo rodbina Potrato. 861 Zahvala. i-i Povodom smrti predrage matere oz. stare matere Marije Rotar roj. Kušar izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in mnogim udelež-nikom zadnjega sprevoda ljubljene rajnke najsrčnejšo zahvalo za odkrite izraze globokega sočutja. Ljubljana, dne 26. marca 1909. Rodbina Regali-jeva Izjava. Z ozirom na govorico, katero trosijo nekaterniki po Spodnji Šiški, češ da sem bil jaz pred c. kr. okrajnim glavarstvom v Ljubljani zaslišan kot zaupnik in da sem se izjavil proti temu, da bi se dala gg. Viljemu Maurer, Franu Verhovec in Josipu Vodnik krma v podporo, izjavljam resnici na ljubo: da je ta govorica vseskozi izmišljena in neutemeljena in da tisti, ki to vest razširja, govori popolnoma neresnico. V Spodnji Šiški, 24. marca 1909. FRANC BURGER 830 posestnik in tovarnar v Spodnji Šiški. 2—1 | Edini ugoden nakup ■ 'ostankov! 40 metrov cefira, barhenta, fla-nele. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1 — 8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1 U. J. Hauliček a bratr v Podebradih, Češko. Naročite tako)! — Priporočilo t Veleč. gospod V.J. Havliček a bratr, Podčbrady. Zadnjo posiliatev sem sprejel z veseljem in se mi je zelo dopadla Prosim, pošljite mi Še 40 metrov ostankov a . . . Spoitovanlem V. V. Neustya, Uhry, 16, II. III. priloga ^Slovenca" žtev. 69. dnč 27, marca 1909 Razpošiljam fine izdclKc: Fine kranj. klobase velike, komad - >40 „ „ ., male, 11 k. za 2- -„ gnjatl kakor praška šunka kg 2-— „ salame Iz gnj.tlj kg 2a40 Vse proti povzetju od kg 5 naprej. Se priporočam M. MODIC 597 5—1 Šiška pri Ljubljani. KAROL BLATNIK 272 čevljarski mojster 10 4 Ljubljana, Škofje ulice 14. priporoča se slavnemu p n. občinstvu v izdelovanje po meri, lrpežnih in lahkih čevljev, sploh vseh v mojo stroko spadajočih del po nizkih cenah. Gornje dele izvršuje čevljar, mojstrom najfineje. Postrežba točna, tlel« solidno. mcJULca-J vinskih sodov iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150 600,700,800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odrfs* po primerni ceni tvrdka M. R c. sner Sin drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne 295 156-9 Zelo ugodna prilkal Za Slovence. Na Notranjskem prodam dve hiši z gospodarskim poslopjem ob glavni ce-ti: prodajalno in gostilno, vrt, ledenico, 1 e-gljišče, verando, 15 sob, 4 kuhinje, 2 kleti in 3 skladišča z inventarjem. Cena 50.000 K, ugodni pogoji — Ponudbe pod R R. 100, poštnoležeče Ljubljana I. 795 3-1 Lancaster od K 26 -, Flobert»pužke od K 8 50, pištolo od K 2--, samokroai odK5'-, :: Popravila ceno. — liuslrovani ceniki franko. :: F. DUŠEK v Op«č»® Ste?. 77 1631 Češko. 32 Gostilnam trgovina se odda v najem na Viru pri Domžtiilali. Poizve se istotam v hiši št. 3 ali v Ljubljani Marije Terezije cesta št. 1 v trgovini z železnino Fr. Stupica 189 !! Prvo slovensko ! f c. ti oblast« eotrisoo » ucitišee sa Krojno risanja branja *3esifi L]ubl]nnQ, Start trs it. 28. S Dobi se tudi krol po životu! mil % mmMmmuzmsBm CZjaMMUB3MBM9DHBH9 BZEiB E Ure! MtiKo Krapeš Gramofoni! urar, Ljubljana, Jurčiče« trg Stev. 3. Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižice, pr« stane, uhan«, hisara z dragulji. Srebrno in iz kina&kega srebra orodje. f*MHiiifnNA nainovci5e slovenske plo-uromoione šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo. 2393 36 Staro zlato in srebro kakor tud1 drago kamenje kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto. f Naznanilo! 732 3-1 Podpisana naznanjam p. n. občinstvu in prečastiti duhovjčini, da bom po smrti svojega soproga še nadalje vodila kovaški obrt na jy[arije Jeremijo cesti it. 6. Obenem se zahvaljujem ja obilno naklonjenost, izkazano dosedaj, in prosim, da me bode p. n. občinstvo in prečast. duhovščina tudi v bodoče podpirala s cenjenimi naročili. drv. 2 odlilnim spoštovanja^. Jvana Demšar. *.//">//' t -J Preselitev obrti. Vsem svojim cenjenim naročnikom in slav. občinstvu sploh, uljudno naznanjam, da sem svojo 780 6-1 Kleparsko obrt na Tržaški cesti št. z preselil v Gradišče št. 10 RI RS Priporočam se za vsa v to stroko spadajoča dela in prosim zaupanja tudi na svojem novem mestu. Franc GrodlJcr, Klepar. Z vsem spoštovanjem Pelerine ja častnice, talarje in barete 3a sodnice ima v fini izvršitvi in nizki ceni v zalogi 826 6—1 Ljubljana, Dvorni trg 3. Ivan Jax in sin Dunajska cesta 17, Ljubljana. mm a >»32 »2—1 K.OIGS21 iz prvih tovarn Avstrije: Durkopp, Styria (Puch), Waff(-nii<(td. Šivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno. 5 Adlerjevi : |a pisalni stroji. Ceniki zastonj in franko Najcenejša vožnja v Ameriko. tt! « MH M W « H! E. Kristan oblastveno koncesiioni-rana potovalna pisarna za :: Ameriko :: v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41 ta S M 1-4 Ja 2900 52-1 Najcenejša vožnja v Ameriko. Svarimo vsakogar, - '- J ki ka£lja, če je hripav, zaslezen, nima pravega teka, če zapazi da pojemlja teža telesa, če se pono6i poti, se čuti slaboten iu izpehan, ali zapazi nevarne znake na družini, naj takoj naroči 0rkeny-jev lipov med (.sirup), da prepreči nadaljno razširjanje bolezni. 3058 12—7 Črkeny-jev I. po v med (sirup) prekaša sa podobna sredstva, pomiri kašelj in vblju-vanje krvi, Izvrstno topi sliz, zboljša tek in odpravi nadležni slabeči nočni pot. V angleški razstavi odlikovan z zlato kolajno. Vzorčna steklenica slane 3 K. 1 večja steklenica 8 K, n 3 velike steklenice, poštnine prosto 15 K. Naroča se proti povzetju ali če se pošlje denar naprej pri edinem izdelovatelju 6rkeny|eva lekarna pri ..Apostolu'*, Budape&ta, Josetvrlnff 04, — Depot 80. Jilav^a izdelovatelj h^irurgiinih in orto-pedičnih predmetov in 7}anda$, JLjubljana, Prešernove ulice 5. Priporočala svojo velijo zalogo obvazil Za zdravstvo in bolniško postrežbo, bijajev, irigatorjev, aparatov za inhalacija s paro in mrzlo, sterelizirane obveze in pamu^a, ka^or tudi nogavic ja \rčne žile, J^ilne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparata za samo^listiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podloži- Use bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvan:čni poni^lovalnizavod 3 motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno. 3 5 & & & & & & K 8 & & & & & «5 8 HotelIlirija" v Ljahljani, Kolodvorske ulice Priporoča svojo restavracijo. — Priznano dobra kuhinja, domača in tuja pristna vina, vedno sveže pivo. Najnižje cene — točna postrežba. Potujočemu občinstvu so na razpolago fino opremljene * * * & * * * K * * & * sobe za tujce * 'j Za naklonjenost se slav. občinstvu priporoča 934 5 1 N. Novak. * I* Prodam dvonadstropno hišo na Javornlku, Gorenjsko, blizo tovarne, s pekarijo in vso pekovsko opravo, 10 sob, 7 kuhinj, velik hlev za konje, več hlevov za prašiče, klet, vrt, travnik, hrib, poleg hiše velika patcela za zgradbo, letna najemščina za stanovanje K 1680 zelo pripravno za prodajalno, cena K 26000, ugodni plačilni pogoji. - Prodam le radi odpotovanja. Ponudbe pod D R 230 Spodnja Šiška, poštno-ležeče. 796 3 1 tropinevee hrtnjafal hrJ«|«w»8 Silikonu i Pariz«. It doki T sodih od M Ilira* naprej po prav primerni oea! » eanealjlvl kakovaatl t veležganjarni in rektifikarni sadja E8. Rointr 41 O«., LJubljana, Vpad. ftlftka, pol«( ftealar-java pivovarna. Stavbeno, imeto« ii konstrukcijsko ključavničarstvo. Hidrallčne vidre m sesalke Josip Weib! J Spreitzer-ja naši. LJUBLJANA, Slomškovi ulici 4. priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovSini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: ftlčao omrežje na atroj, obhnjline mtio, ograje na mlrodvorn obmejno osareftj«, veina vrata, balkon?, verande, stolpno križe, itedllnlke, strelovoda, železna okna, želome atole itd. Specijaliteta: ralllfinl »»stori in solnžno plahto po najnovejšem zistemu a samodvigalniml 52— 6 Jlfou oporami brez vijakov. B«Wf mmUX/>*BMKII»ama8nmW Oblastveno dovoljena razprodala. Radi popolne opustitve trgovine prodaja se vse blago pod tovarniško ceno. Glacč ln druge raznovrstne rokavice za dame, gospode £ine i trebušne obveze, kilni pa- In otroke, kravate, srajce za gospode, nogavice itd. itd. — Galanterijsko blago. — Različne kirurgične potrebsči sovi, ravnodržalci itd. Za mnogobrojni obisk prosi 521 12-1 Schubert prej Biliita & Kasch Židovske ulice št. 5. V. J. Havliček a bratr v Podebiadecii izvozna tvrdka lanenega In modnega blaga priporoča v zajamčeno izborni, dobro im ArSnA hlaflA volneno in pralno, znani kakovosti HluUlIU UlatJU platno za dame in gospode, namizne prte iz damasta, brisače zajamčeno stalnobarvnili prekrasnih mo- za sraice' obIeke itd- po nizkih in 468 52 - 1 oaaaoaaooaaaaE dernih vzorcev. stalnih cenah. Velika lepa izber 1 Opreme za neveste. aaaaaaaacl Mnogo pohvalnih priznanj. Naročila nad 15 K poštnine prosto. 1 zavoj 40 m pralnih ostankov okusno odbranih za K 18-— franko po povzetju. — Samo pri nas dobile pravo ln dobro blago. • Izvolite pisati po vzorce! ariaaaoaaaaaaaaaaaaaaaaoaaaaaaaaaa Stev. 768. Razpis službe Pri podpisanem županstvu je popolniti službo pisarniškega uradnika Pričetna letna plača znaša 840 K in postranski dohodki. Prednost imajo mladi, pridni in trezni prosilci, ki so pevci ali izurjeni v godbi. Nastop službe s 1. majem tega leta. Prošnje je vposlati do 10. aprila 1.1. na županstvo. Županstvo občine Postojna dne 16. marca \90J. Gregor Pikel, s. r. LL\ 3-1 ž"Pan- S ,Pri solncu". Slovenska trgovina. •Pri solncu". Katinka Widmager „pri solncu" za vodo, v mestni palači. 2552 Priporočam slav. občinstvu veliko zalogo ravno došlih damskih klobukov najnovejše mode. Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške obleke, čepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. Vezanje cvetlic točno po. naročilu. Za kupčevalce na debelo najnižje cene. Najnižje cene! Solidna postrežba! Najnižje cene! a •d 3. C« O B n S Ca < O eu o B Ana Csillag! s svojimi 189 cm dolgimi orjjaSkimi lorelej« skimi lasmi, ki sem jih dobila po 64 enssefcni rabi pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojjačilov lasišča, pri moških krepko pospešuj« > ast brade in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim osi-venjem do najvišje starosti. Vsakdo si lahko do visoke starosti po rabi od gospe Ane Csillag iznaijdene pomado ohrani svoje lase goste in dolge. Nobeno drugo sredstvo nima toliko r@dilnih snovi za lasa, kakor pomada Csillag, ki si je po vsej pravici pridobila svetouni sloves, ker dame in gospodje že po rabi prvega lončka pomade dosežejo najboljši uspeh., ker izpadanja las poneha že po nekaj dneh papotnoma in začno poganjati novi lasje. Ta uspeh dokazuje mnogo tisoč, iz vsega sveta dospelih priznalnih pisem, ker le resnica we;sča uispeh. 519 (20—1) Lonček stane: 2 K, 4 K, 6 in 10 K. Po pošti se pošilia vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvomice Ana Csillag, Dunaj I, Graben štev. 14, kamor je naslavljati vsa naročila. »§9 88 99 Karom navsena nasiea Schneider & Verotfek — trgovina z železnino na droSno In na debelo LjubUona, Dimniška ceste steu. 16 priporočata svojo bogato zalogo najnovejših trajno gorečih peči vsake vrste od priprostlh do nalfineltm, predpečnlke, posode za piemog. mlzne Štedilnike ln železne dele K zidanim štedilnikom, nodalle hutiinjsKo posodo, okove za staulie in poMStua, ter orodje naJholiže kakovosti. Znano najuečla zaloga poljedelskih strojev samo nrve vrste Ceniki na zahtevo zastonj. » v izdelovatelj orgel v Radovljici. Vljudno javljam, da sem po večletnem de lovanju pri prvih svetovnih tvrdkah, sedaj otvoril lastno obrt in se čast. duhovnikom, organistom in cerkv. predstojništvom priporočam za napravo cerkvenih orgel pnevmatičnih in elektropnevmatičnih naprav, tako, da se igralnik lahko vozi ali prestavlja na vsak poljuben prostor. — Vsakovrstna predelavanja, »glasbe in popravila starejših orgel in različnih instrumentov točno in ceno. ožilja« Ameriko z modernimi, velikimi brzoparniki iz je proga rfee zvezde „Rcfl Star Line". Na naših parnikih »Finland«, »Kroonland«, »Vaderland«, »Zeeland« in »Samland« kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med fltitwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborila hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena in traja vožnja 7 dni. Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan. Našo proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo Čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New-York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske ulice odšle) št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju«. 188 (52—1) IV. priloga „SI«»v*iioa" fttev. 69. dnč 27. marca 1909. Dunajski Slovenci. Dne 14. sušca popoldne se je vršiia •bičajna slovenska služba božja v cerkvi sv. Antona (XV., Pouthongasse 16). Pridigal je velečastiti g. državni in deželni poslanec dr. Krek. Po službi božji so se zbrali člani in gostje slovenskega katol. izobraževalnega društva »Straža« v gostilni »Zur schonen Schaferin« (VI., Gum-pendorferstraBe 101), kjer se je vršil IV. issredni občrti zbor društva »Straža«. Po pozdravu g. predsednika Strahovnika jc sledilo odborovo poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je »Straža« v zadnjem času zelo napredovala. Društvo šteje sedai 214 rednih članov in članic, kar je v primeri z graško »Domovino« zelo veliko število. »Straža« se ie na znotraj zelo okrepila in poživila; ob nedeljah se vršijo v društvenih prostorih predavanja in se izposojujejo knjige v Hbilnern številu. V teku šestih tednov se je izposodilo okoli 140 knjig, povprečno 20 do '25 vsako nedeljo. Žalibog, da ni mogoče ustreči vsem željam, ker je društvena knjižnica še zelo pomanjkljiva in nepopolna. — Namesto odstopivšega knjižničarja se izvoli g. Andrej Veble. Pri slučajnostih predlaga g. Rebol, da se naj ustanovi društveno glasilo, mesečnik, ki bi naj prinašal poleg čisto društvenih poročil tudi informativne članke o stanju dunajskih Slovencev. G. Puntar pozdravlja idejo slovenskega lista za dunajske Slovence, pojasnjuje razmere pri praškem društvu »Domovini« in govori c žalostnem stanju graških Slovencev. Akoravno je v Gradcu veliko več Slovencev kot na Dunaju (po uradni statistiki sicer samo 2000, po privatni cenitvi pa okoli 20-^30.000), vendar se morajo boriti z veliko večjimi zaprekami ko dunajski Slovenci. Poštenega lokala za zabave v Gradcu sploh Slovencem ni mogoče dobiti, kvečjemu se dobi kaka zakotna gostilna, kamor se pa človek skoraj ne upa iti. Graško slovensko delavstvo, ki je po večini socialno-demokratično, je svojemu narodu čisto odtujeno in prepojeno z proti-verskim duhom. Zato razpadajo Kraška slovenska društva, zato hira tudi »Domovina«. Na občne zbore prihaja kvečjemu 20 ljudij, društvena knjižnica je zapušče-.a, v društvu vladajo prepiri. V Gradcu se borijo že pet do šest let za slovensko službo božjo; toda delajo se jim naravnost velikanske ovire. Graški socialni demokrati so zagrozili tamošnjim misijonarjem: »Ako daste Slovencem službo božjo, vain razbijemo samostan!« Rešitev graš-kega Slovenstva je mogoča edinole na podlagi versko-narodne ideje. V tem smislu se borite složno »Zarja« in »Domovina«. Na katoliške shode na Dunaj so se poslale peticije, da bi Slovenci v Gradcu dobili slovensko službo božjo. Toda ves trud je bil zaman. Tudi v Gradcu so že mislili na to, da se ustanovi slovenski list za graške Slovence; žalibog, se ta načrt še ni mogel izvršiti. Zato pozdravlja predlog g. Rebola in želi, da bi se ta ideja kmalu uresničila. G. Veble izpopolnjuje predlog g. Rebola in pravi, naj bi se ne ustanovil samo lokalen list za dunajske Slovence, ampak tudi za graške Slovence. Ta list naj bi bil neke vrste manjšinski list za avstrijske slovenske kolonije v ©radcu in na Dunaju, naj bi prinašal poučne in informativne članke o slovenskih manjšinah. Žalostno dejstvo je, kako slabo smo poučeni o razmerah slovensktga prebivalstva v Gradcu in na Dunaju, kaj šc o Slovencih v Nemčiji, v nemških rudnikih in o slovenski koloniji v Aleksan-driji, kjer je okoli 5000 Slovencev in Slo- venk. Izseljevanje slovenskega ljudstva je velika socialna bolezen našega naroda; ako te bolezni ne moremo ozdraviti, sku-šajmo jo vsaj ublažiti, in to je mogoče edinole s tesnejšo organizacijo slovenskih kolonij, s poučevanjem slovenskega prebivalstva v tujini. Brez organizacije so te slovenske kolonije za nas izgubljene. Kar se tiče ustanovitve takega slovenskega lista, so še sicer velike ovire, v prvi vrsti finančne. »Straža« gotovo ne more prevzeti nase rizika za morebitni deficit. Vendar ideja sama na sebi je lepa; ravno zato pa je treba, da se to vprašanje vsestransko preštudira, da se zagotovi možnost in obstanek takega lista. G. Bajuk predlaga, naj se izvoli poseben kornitč, ki naj prevzame nalogo, da se posvetuje o možnosti takega lista in izdela natančen načrt za vsebino in obliko lista, o denarnih sredstvih itd. ter predloži v teku določenega časa stvarne predloge. V ta odsek se določijo: g. dr. Žitnik, g. dr. Krek, g. Veble in g. Strahovnik. Po končanem dnevnem redu se je vršila prosta zabava. Tamburaši so nam za-svirali nekoliko veselih komadov, pevski zbor pod vodstvom novega pevovodje g. Ivana Grudna pa je zapel par lepih slovenskih pesmic. Pohvaliti moramo zlasti g. Ivana Grudna, ki je takoj pri prvem nastopu pokazal svojo dirigentsko zmožnost in želimo mu le veliko uspehov pri njegovem nadaljnem delovanju. ZUCItna znamka „Sidro" Liiieit Gapsici ni Nadomestek za Sidro-Pain-Expeller |« splošno priznano kol Izvratno bol blafujoia In odvodna mazilo pri prchlajenju Itd. i cena 80 v.; K 1-40 In K » — M dobiva v vseh lekarnah. Pri nalropovanju tega povsod priljubljenega do-riglnalne stekl« ,,Sidro" _ 1 povsod pr ■natega sredstva, naj se |emlfe|o le originalne steklenice v fikatljab a naio zaščitno znamko ,,Sidro" potem ae je gotovo prejel originalni Izdelek. Rlchterjeva lekarna pri „ Mutrn itrlijo pv evni in txn, rnvtljii*rpctcTDtili ruy \tt> oltrnepe sSiniori^JCmetelz** •• MbloAvvntk« Utotam sprejemajo se dobri la za.eslilvl _zastopniki._ Vinko Majdič valjični mlin v Kranju, Kranjsko. Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 2916 52-1 Zastopstva in zaloge: ▼ Ljubljani, Kočevju, Podgradu, Trnovem, Trstu, Pulju, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bol-canu, Inomostu, Tridentu, Zadru, Spljetn, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevem. Brzojavi: Valjični mlin, Kranj. Delniški kapital 120,000.000 K Rezervni zaklad 64,000.000 K Podružnic »"^^r c. k r- p p i v i I. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt [LJUBLJANA, Franca Jožefa cesta štev. 9. * £ * Sprejemlje vloge aa obrestovanje v tekočem računa, na giro-račun in proti hranilnim knjižicam, izdaja abreatujače se blagajaiAke liste, dovoljuje posojila na teko6i račun, dalje atavbaa posojila, carinska posojila, dav£na jamstvena posojila, hipotekama posojila itd. eskoraptira menice in devize in priskrbuje njih inkaao, izdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuzemska in inozemska tržišča. kupuje in prodaja tu- in inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke in daje vestno navodila za nalaganje kapitala, priskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, službene kavcije in vadije za udeležbo pri dražbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih upravo in razvidnost, oddaja proli ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoze) v hranitev, Centrala na I>iuifiji. zavaruje sre&ke in izžrebajoče efekte proti izžreba! izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev, plačuje kupone, izžrebaae papirje in valute pri svoji blagajni, daje predujeme na vrednostne papirje in blago ter sprejema borzna naročila za tu- in inozemske borze, priskrbi za svoje naročnike trgovske informacije v tu-in inozemstvu itd. itd. itd. 1912 12 Podružnice: Bolcan, Bregenca, Brno, Feldkirch, Gablonc, Gorica, Inomost, Karlovevari, Ljubljana. Lw6w, Moravska Ostrovica, Olomuc, Opava, Pulj, Praga, Podmokli, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf. i s^g* Domače slovenske tvrdke. Brivci. Rronrhotti Engelbert, brivec in prodajalec par-ridlltllClll fumov, Sodnijske ubce 2. FfflllC ZalC bl*'vec' Li"bljana. Dunajska cesta KčlŠiO Stanko, brivec, Kopitarjeve ulice 1. Cevljarne. Herisch josipina, trgovina s čevlji Židovske ulice, Julija, trgovina čevljev za gospode, dame ^Iv*! in otroke, Prešernove ul. 5. TrPA Karolina, najstarejša trgovina obuvala, Po-11CU gačarjev trg 1. A, največja zaloga čevljev domačega izdelka, Prešernove ulice. Žibert Crkoslikarji in pleskarji. Droto Ehnrl črkoslikarja, stavb, in pohišt. plesk. Dldld £UC11 lakirarja in prodaja ol|natifa barv, Miklošičeve ul. 4. Pftclnii Filip, slikar za napise, črke in grbe, rilalUU Prešernova ul. 50._ Fotografi. RavčaIt Davorin, fotografski zavod, Kolodvorske ttUlSCIV uHce 32-34. fiostilne in restavraolje. Plzenski sanatorij Restavracija Avg. z"iec. sodnike uiice 6. Galanterijsko blago. Jernel. trgovina s papirjem in DdUUVCt galanterijskim blagom, Marijin trg poleg Prešernov, spomen. Ventil Veronika, trgovina s papirjem, Dunajska AGlilld cesta 20. Kenda Veronika, zaloga igrač, Dunajska c. 20. Ifnrpnran Za'°Sa na debelo s pleteni-CllCdll nami, galanterijskim In norin-berškim blagom. Stari trg S. Petričič Vaso, trgovina z galanterijskim blagom. Mestni trg 21. Prodajalna »Katoliškega tiskov, društva", Kopitarjeve ulice 2. Vr e č k o Ivan, trgovina s papirjem, Sv. Petra cesta 31. Klobučarji, krznarji: I/ffkir^i A, krznar in zaloga klobukov, Kon-rVvlCj^i grešni trg. Knjigarne. Katoliška bukvama, antikvariat, Pred škofijo 5, poleg stolnice. — Olej inserat. Knjigo veznioe. ITtliiffrtVPTnirs ka,°l- tisk- društva, Kopitar-ILllJlgUVCillltd jeve ulice 6, II. nadstr. Konfekoije. Marija, trgovina z izgotovljeno obleko V^IK. Mestni trg Q. obleke, PreSernove Gričar & Mejač, zfi\ T tllrir kon^c')*1 za gospode in dame. dečke LUft.ll; in otroke, Pred škofijo 19. Olej, inserat. RabčoIt Marije nasl. Davorin Roviek, trgo-UUISCA vina izgotovljenlh oblek in oblačilnega blaga. Kolodvorske ulice 35. Lekarne. M. Ph. Čižmar 'S^r^- iHčev tfg. Ph. Mr. Leustek-lekarna psleg jubilejnega mostu. Lekarna Trnkoczy v,0Sb,iani' zraven ro- Lesna trgovina. Vrthi A.. 'esna trgovina, zaloga bukovih drv raz-nUUl žaganih In razklanih. Karolinška zemlja 22, (dolenjska mitnica). ITnhi A-» tr£ov'na z iaganini in obtesanim lesom AUUl deske in remeljni, les za kolarje, špice za vozove. Karolinška zemlja 22 Lesni in sitarski obrt, Arlrn Matko- trgovina z lesno, pletarsko in Al KU sltarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, žime, morske trave, Semeniško poslopje. Pakič PrV" kran'S-' lesni\ko5arski in rešetarskl obrt. Sanke. Pogačarjev trg. Iizarji. tki mojster Danajska cesta 19. Ulej inserat. nAffail ,van> mizarski mojster in zaloga pohištva, Tnnk mizarski mojster, Linhartove ulice, Manufakturno blago. f^PCIlilr Janko> »Prl Česniku", manufakturna UCollllV m modna trgovina. Stritarjeve tLingar- jeve, ulice. '•» trgovina z manufakturnim OrUUClUilK )„ modnim blagom, Pred škofijo št. 1. Ifpcdpr >gn . trgovina z manufaktunim blagom, AOoolCl Pogačarjev trg. Lenasi & Gerkman, Snn"lra' blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulice. (Olej inserat). Pri sv. Cirilu in Metodu, jeve ulice 1. ClroKornjS A. & E., trgovina z manufakturnim d&dUGlllG hlapom na de lastnik Iv. Mi-klavc, Linger- trg 10. blagom na debelo in drobno, Mestni ^nnvan Prane Ksav., manufakturnl trgovini kjUUVall na drobno, Mestni trg nasproti mestn. magistrata. ^nilVatl Franc Ksav., manufakturna trgo-OUUVall vina na debelo, Francovo nabrežje za vodo. C ATI V IN FRANC, SIN manufakturna trgovina na jUUIAfl debelo. Pred škofijo Sf 1., II. nadstr. CAITVIN FRANC, SIN manufakturna trgovina na J V U I AH drobno. Mestni trg št. 22, v sfari Sodva-novi hiši. TTrhotir Feliks, trgovina z manufakturnim blagom UlUdllU na debelo in na drobilo, MlkiošfiJčeva c. ITrhanr Feliks, trgovina z manufakturnim blagom UlUdllb Pod trančo štev. 2. Modno in me&ano blago. Rnlfo** Josip, trgovina z mešanim blagom, J3U1UU Florijanske ul. 17. Maffdi^ Pavel, modna trgovina narodne vezenine, ffldgult trakovi, zastave, znaki, Prešernove ul. 7. AfaVial/ Matej, trgovina z mešanim blagom. C11CK Kolodvorske ulice 26. Pri nizki ceni (Žargi) zair skih potrebščin in potrebščin za krojače in šivilje, Sv. Petra cesta 2. Cl/nool/ Engelbert, modna trgovina za go-OKUacK spode, Mestni trg 19. 7nrPP Franc, trgovina z mešanim blagom, manu-IiUl Ct fakturo in potreb, za šivilje, Sv. Martina c. 23. Opreme za neveste in ženine. \ MaHja, opreme, perilo za go- /IlIC&UVgU spode in dame, učllišče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22. Šaro Anton, domač izdelek rjuh in oblačil od Odi L jednostavnega do najfinejšega. Sv. Petra cesta 8. Qn«n Anton, domač izdelek srajc ln korsetov, Odi b kril ln spalnih srajc. Sv. Petra cesta 8. 6n«n Anton, srajce za gospode, spalne srajce, Odi U spodnje hlače. Sv. Peira cesta št. 8. Platno. Čom Anton, platno za rjuhe in za telesno pe-Odl b rilo. Sv. Petra cesta 8. QorP Anton, prti, prtiči, brisalke, robci, namizne Odi b oprave za kavo i. t. d. Sv. Petra cesta 8. Pralnica in svetlolikalnioa. Anton, paraa pralnica z električnim obra-Odi b tom. Kolodvorske ulice št. 8. Anton, svetlo-likalnica ovratnikov in man-Odi b jet. Kolodvorske ulice št. B. Anton, pranje in likanje bluz, zastorov in Odlb finega perila. Pekarije. Bizjak Terezija, pekarija, Poljanska c. 25. Jenko Avgust, pekovski mojster, Marije Terezije cesta 7. ŽllŽek Karo1, Pekovski mojster, Florijanske Posojilnice. Kmetska posojilnica i^K: lice, sprejema hranilne vloge In daje posojila, Dunajska cesta št. 18. Miklošičeva cesta 8. — Olej inserat. Ljudska posojilnica V7Qiomnn podporno druitvo, Kongresni trg 19 Stavbeniki. AffPttn Valentin, stavbena tvrdka, Trnovski pri-nliliCllU stan štev. 14. Ogrin Ivan, stavbeni podjetnik, Karlovska c. 5, Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25. Speoerijsko blago. DnUJA Franc, zaloga špecerijskega blaga, JJauiv špirita, žganja, moke, otrobov in koruze na drobno in debelo, Dolenjska cesta št. 2. Beijak & Šober, 'g; j Lesko vic & Meden & blaga in dež. pridelkov, Jurčičev trg 1. Mfinninftaf Štefan, trgovina s specerij., mCIllrlllgCl delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta 18. Mpn^t n rfpr T > trgovina s špec. blagom In mCMiaiJ^CI dellkatesami.Sv.Petra cesta št. 37. in 42. V n t*9 Vi rtn A., trgovina s specerij. blagom Oai dUUll žganjem in deželnimi pridelki na debelo in drobno. Šarabon A., glavna zaloga rudninske vode. r,ol>rkri A., novo urejena pražarna za kavo OdldUUU jn mlin za dišave z električnim obratom. Sarabon Za,o£abr'niaini'ivzaž€anie~ 7nrar- Franc, trgovina z mešanim blagom in moko, 6U1GL Sv. Petra cesta 21. Tapetniki. DOStal Karol, tapetnik, Sv. Petra cesta 5. Pil f* Dragotin, tapetniški in preprogarski moj-■ ster v tvrdki Pnc Sc drug, Marije Terez. c. 11. Urarji in zlatarji. TnilPIl Fran, trgovina z urami, zlatnino in srebrnino VUUCll Prešernove ulice. I7ran zaioga vsakovrstnega usnja in OCUliiy čevljar, potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice. Vezenine itd. Marčni F., trgovina modnega blaga, vezeain, pred-i&OloUl tiskaiija, Mestni tvg 18. CHej, inserat. Vrtnarji. 1-ia Ant., cvetlični saion, Pod trančo, Vrtna- IJdJCC. rija, Karlovska cesta 2. Wider ''' tr?ovsk' in *metn' vrtaar, Šelenburgove Železnina itd.s GOlOb ^a'ent'n, tre°vina z železnino itd., Mestni Cfnafpn Pr., trgovina z železnino, poljed. stroji OlUpitd i„ cementom. Mar. Ter. c. 1 poleg Flga-birta in Ančnikovega skladišča. Olej inserat. Razne tvrdke. ob, vodovodn Poljanska cesta 3. BiSCh0f Rudolf, slaščičarna, Poljanska c. 22. Babnik ■'ak®b| v°dovodni |nštaiater M"biiana> Hrata TTlavlra zaloga kirurgičnih in ortopedičnih Didld HldlAd predmetov, Prešernove ulice Cricrh trgovina potnih potrebščin in predmetov rilMdl ter usnjegalanter. blaga, Marijin trg 3. TAtil ml Jt T ohar podobarja, pozlatarja in UOul 1111- « LCUdl, izdelovatelja oltarjev, Turjaški trg 1. Olej inserat. Ui\fhoiinr Ana, izdelovateljica cerkvenih para-nUlUdUCl mentov. »folfove ulice. Koiluiaun ^ran' zal0?a P°rccla tr?ovina z vegetabi-1VU1II Ill<3 1111 |jjami in deželnimi pridelki ter izvoz sadja na debelo, Sv. Petra cesta 28. Cav Fr. domača elektrotehnična obrt, Oradl-OrtA gee 17. Sirk , trgovina s suhim mesom, Šolski drevored. Stanovanje: Poljanska cesta 70. Ivan, Cifri Josip, spedicijsko podjetje ln prevoz poht-štva, Oradišče 1. Škrl Josip, prevažanje pohištva, Oradišče 1. ar-stavbe- Tehnična pisarna hKite^t0!Ln£ nik, Šelenburgove ulice 4, II. nadstr. tlirlc j08, p^važanje blaga in podjetnik, Ra-■ Ul IV deckega cesta štev. 3. Tlll*k j°s- lastnik prvega slovenskega pogreb-* U« IV negra zavoda. Vidmar J°S'P> za'oga dežnikov in solnčnikov, IlUlIlfll pred škofijo 19, Prešernove ul. 4, Stari trg štev. 4. Olej inserat. Fran, izdelovatelj vozov Kolodvorske ul. 25. Visjan Vodnik kamn°se$k' mojster, Kolodvorske 7«jin/» Andr, izdelovatelj cementnih predmetov, Z/dJCt Pešata, Dol p. Ljubljani. Zamljen ,van< Čevljarski mojster, Kongres, trg 13 7\(\HV K'av"i zastopnik za kranjsko hrvat-£llU(ll ske veležga"jarne za slivovko in tropi-novec A. Hermanna v Varaždinu, Dunajska c. 31. 7|«ln|i Jos., različna zastopstva, komisijska trgo-ZllUdl vina z žitom, trgovina z laneniml tropinami na debelo, Dunajska cesta 31. Opazka i Ako se oglasita vsaj dve tvrdki ene vrste, dobita poseben oddelek. Za iport in promet 1 ? s Zaloga koles Pncb, (Stgria), Globus, Regent in drugih freciolnlh znamk ter posameznih delov. Izposojevanje koles prejem koles za emajllranje, : poniklanje ter popravila : solidno in cena. " . ^ r Karol čamernlh Ljubljana, Dunajska c. it. 9. Posestvo se proda. V lepem kraju v Št. Rupertu na Dolenjskem se proda enonadstropna pripravna za trgovino, v kateri se nahaja sedaj trgovina z usnjem, dalje gospodarsko poslopje, več njiv, travnikov in dva gozda, na zahtevo tudi lep, na novo zasajen vinograd. Proda se iz proste roke na letne obroke po dogovoru. Več pove Franc Kristan, $t. Rupert. 768 2—1 Gospodarsko društvo v Bermu p. Pazin, Istra posreduje brezplačno pri prodaji svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. 362 (3) fl i fsa VODOVODI kanalizacije, kopališča ! i Načrti In Izvršitev le prt domači specialni tvrdki. Tehniške ocene In načrti zastonj, ko se poveri delo. t=3 0 Inžener-hidrotekt i { Konrad Lachnik, Ljubljana j g a Beethovenove ul.4. Brzojavi: Lachnik. Ljubljana. ^ MU Vino s izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: „Krnečka gospodarska zadruga v Medoših (Korte)" pošta Pirano — železniška postaja Portorose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu po 26 K hekto na debelo in po 28 K hekto na drobno. Cena črnemu (istrsko refoško) po 20 K hekto na debelo in po 22 K hekto na drobno postavljeno na postaje. Domača tvrdka! LUKA VILHAR Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 4 tik novega poslopja Katol. tiskarne. izvršuje točno in po nizkih cenah vsa naročila na vsa- i,Mp kot: žepne, stenske ter ure bu-kovrstne lil U dilke, zlate, srebrne In nikelnaste ure- uomiro nretano ter različno zlatnino dalje »BI liluO, jI I lldllu in srebrnino. 282452-1 Vsa popravita se tzvrSe solidno ln po nizki ceni. Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, sla-raoreznice, čistilnice, preše, za sadje i. t. d. Edino ie pri: FR. STUPICR v Ljubljani, Marije Terezije cesta štav. 1., Valvazorjev trg štev. 6. in zakaj: zato ker so dotični stroji iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na t soče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod i a h o priljubljeni. Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland - cementa. traven: železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic. 1739 I Priporoča se: Hotel p" Maliču (nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od 1'20 K naprej. restavracija v hiii. Oddajajo se tudi mesečne sobe po znižani ceni. 484 52-1 Založnik g. kr. avstrijsklli državnih uradnikov Klobuke, cilindre in čepice v najnovejših faconah in velikih izberah it« priporoča 52-1 Ivan Soklič. Pod trančo št. 2. Postaja Blek. železnice. Skupna rezerva sklepom Upravno premoženje sklepom 1907 tez stotisoE kron. 1907 3 milijone šeststotisoč kron. Zadružnikov čez 550. Glavna Posojilnica reglstr. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani, n Kmgmn Imo it 15. nasproti minske cerkve ebmtaje Me vin« a m t. j. K 475 na vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa d* dneva dvige brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Oradne nre od 8. do 12 dopoldne in od 3. do 6. popoldne. TekoCi račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani. 3*18 Račun poštne hranilnice štev. 49086. Telefon štev. 135. Kongresni trg jVL« DRENIK Kongresni tm Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. - Predtiskarija itd. - - - Velika zaloga telovadske obleke. - - - ____2399 = Fotografski umetni zavod : flvg- Berthold Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd. — Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini. — 3 Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parmki ..Severonemškega tloyda" ________ BREMEHH HEW'Y0RK:: s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: helm der Grofle. :: :: --Prekomorska vožnja traja samo 5 — 6 dni. —— Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za pamike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-8« Edvard Tavčarju, v Kolodvorskih ulicah it. 35. nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja sc tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, flriona, Utah, Wyotning, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naSe društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod nn tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos flires, Colonibo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. Sodi. Več vrst sodov ima naprodaj fl. REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 566 52 1 F. K. Kaiser paikar v Ljubljani, Šelemburgove ulice štev. 9. & priporoča svojo zalogo raznovrstnih pnšk, samokresov, lovskih potrebščin, vseh del koles (bicikljev), kakor tudi umetaljni ogenj po najnižjih cenah. Popravila pušk, samokresov, bicikljev točno in solidno. Cenovniki zastonj in poštnine prosto. 51 12- B€ Jf Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur. Blago prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene ~ w Lud. Cerne juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski ceniiec. 19552-1 Ljubljana, Mve ulice štev. 3. Telefon 177. L. Tomažič zaloga piva v Spodnji Šiški pri Ljubljani. Gospodom gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebačko in = češko pivo = ! JflJCfl! za valjenje od čistokrvnih rumenih Orpfugtouk, najboljše zimske jajčarice. Tucat K 3*60. HENRIK FMNZL, Ljubljana. Privoz štev. 10 Telefon st. 12017. Podružnica DUHA31., WippliRSer$trasse 22. Osrednja banka ceskih hranilnic UionliROerste n = (Ustredni banka českgh sporitelen) = Poflrfflca: illNfl] L Telefon st. 12017. 22. Vloge na knjižice in račun in *'/«•/«. — Kupovanje ln prodaja vrednostnih papirjev. — Uprava in čuvaina zaloga brezplačno. Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4% in >/*°/o »pravne pristojbine. Financiranje javnih 1431 podjetij. Emisija lastnih 4°/0 bankovnlh obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost iu se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije. Del. kap. 7,000.000 Telegrami: ,S p o r o ba n k a'. Deponiranje kavcij in : vadij raznih vrst : Eskont mcnjic samo : denarnih zavodov : Bankovne informacije : in svete brezplačno žil llilIBIBI——a—— paro-tovarna za milo. surovi margarin, kristalno = sodo in stearinske svete = priporoča mila vseh vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske sveče znamki „ELF.KTRA" in „SOLNCE", posebno pa milo v prid „družbe7 sv. Cirila in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produkt^ --- . . -r-rrz: moderne kemije zato neprekosljivo blago. -— -— P Največje in najstarejše slovensko podjetje! Častiti duhovščini priporočam stearinske sveče za cerkveno rabo z znamkami „EXCELSIOR" In „SUPERIOR". 3 t* rt -t IU rn C 3 vn < Oo K> OO O Ul r-H Cu 3 O < 75" 3 fil nT i—H QJ 00 00 NJ registrovana zadruga z neomejeno zavezo v tastnem zadružnem domu y Ljubljani Da Dll,,aiski CBSti itB1f-18 je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 65,000.000*— obrestuje hranilne vloge po 4 'k % brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi Mine »lo$e ia lehoči račun f zvezi s čeHovnim prometom ii jili strrcstsle rt fee moje Je to Mia. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,000.000 — Posojuje na zemljišča po 5'/«% z ilh°lo na amortizacijo ali pa po 5'/«% brez amortizacije; na menice po 6°/o. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8. —12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov. 52—1 m I, pri nakupovanju vencevi Fr. Iglic LJubljana, Mestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih in 3077 66-1 • • trakov z napisi Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. CEHE BREZ UME! Glogovski & Komp. c. in kr. dvorna založnika Dunaj I, Franz-Iosefs-Kai 15 in 17 954 34-1 priporočata lingtoii-saiiii (pisalne stroje) model X. In XI. kakor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n. pr. ameri ki so izredno praktične :: za porabo. :: lsaine mize o > J) Vsakovrstne slamnike priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu tovarna slamnikov v Stotin Fran Cerar p. Domžale pri Ljubljani. Postrežba točna. Na zahtevo sc napravi vsakovrstna oblika. Vzorci na razpolago. 3294 (1) Cene primerne. za ia staji Hvgustaflgnola, Ljubljana Dunajska cesta It 13 poleg „Figovca" se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n, občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52—1 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. odjemalcem v ogled. Tovarna F. L. P. za čevlje Znamka F. L. P. F. L. POPPER, Chrudim, Češko. Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki Na, tore, nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P. Edina prodaja za Kranjsko: JOLIin STOR. LMana. Prešernove ul. 5. 05 < o < o Znamka F. L.P. i prebtoolstoo MmW okra:o. Kdor ima kaj več opraviti z okrajnim avarstvom kočevskim, vč, kako zani-iro in počasno se ondi uraduje. Gospodje i zelo komodni, v urad se jim nikdar ne udi, za nje ni nikdar noben akt nujen, icijative nimajo nobene in za potrebe ebivalstva se pa celo čisto nič ne bri-ijo. To so pokazali posebno lepo leta >07,., ko je bila v kranjski deželi vsled emenskih nezgod po mnogih krajih zelo aba letina. Med tem ko so druga okrajna avarstva pošiljala obširna poročila o •di v svojih okrajih, se okrajno glavar-vo kočevsko ni zgenilo. Naročilo se je ič okrajnemu glavarstvu, da naj poiz-.duie o bedi, ker je bila vlada opozorjena i nujnih predlogih poslanca Jakliča, tudi isamezna županstva so iz lastnega na-ba poročala, toda glavarstvo si je vse _>lo zelo olajšalo in sporočilo, da ni nobe- ; bede. In posledica je bjja> da so ljudje ) drugih sosednjih okrajih dobili precej »dpore, a v kočevskem okraju ničesar, isi so ravnotako ali še boli trpeli kakor -ugod. Zanimivo bi bilo opisati vse po-robnosti — pa morda kasneje, ako bo cba — na kak način se je prisililo gla-arstvo kasneje vendar sestaviti poročilo, itero so izdelali še-le eno leto kasneje in i poslali na pristojno mesto, potem ko bilo že vse zamujeno, ko se je podpora : zdavnaj razdelila. Vendar so dne 15. marca ponovili po-anec Jaklič in tovariši še enkrat zahteve leta 1907. in vložili nov predlog, ki se asi: V minulem zasedanju državnega zbo-i so podpisani poslanci vložili več nujnih edlogov zaradi bede. Doslej jih je že več (odno rešenih, samo predlogi, ki se tiče-kočevskega okraja, še čaka črtu zakona proti zatiranju živinske kuge. 1 Dr. Krek je vložil interpelacijo glede občinske hranilnice v Ljubljani. Demšar in dr. Krek predlog za povzdigo živinoreje ■ na Kranjskem s tem, da vlada podpira ; živinorejske zadruge. I Poljedelsko ministrstvo je dovolilo »Mlekarski zvezi« 8000 K podpore za ureditev vzorne sirarne v Stari Fužini v Bohinju. Deželni odbor je dal županstvu v Smartnu pod Šmarno goro 200 K podpore /a pouk v pletarstvu. Kmetje kostanjeviškega okraja so napravili velik korak v napredku v nedeljo, 7. marca, s tem, da so si osnovali prepo-trebno »Kmečko zvezo«. Ta dan je rojstni dan kmečkega stanu na Dolenjskem. V Gorici je umrl monsignor Ga-brielčič. Zavoljo vojske naj le ljudstvo glede denarja nič ne bega. Finančni minister je izjavil, da se ne more nikdar zgoditi, da bi avstrijska vlada posegla po imetju hranilnic. Zato so vloge v hranilnicah m posojilnicah popolnoma varne, naj bo vojska ali mir._ V Šiški so se vršile občinske volitve. V tretjem razredu so zmagali socialni demokratje. Nemški cesar je postal abstinent. Pri deželnozborskih volitvah na Sta-jarskem postavi »Slovenska kmečka zveza« v vseh slovanskih volivnih okrajih svoje kandidate. Godovi prihodnjega tedna: 28. marca, nedelja: 5. postna (tiha). Janez Kapistran. 29. marca, ponedeljek: Trnjeva krona, Ciril, Jona. 30. marca, torek: Angela, Amadej. 31. marca, sreda: Modest, Gvidon, Balbina. 1. aprila, četrtek: Hugon, Teodora. 2. aprila, petek: Mar. Dev. sedem žalosti. Franc Pavi. 3. aprila, sobota: Abundij, Rihard. Zadnje vesti o vojski med Avstrijo in bijo so že skoro napovedovale začetek opada. Položaj brezupen, vojska neiz-;ibna, se je glasilo. Trdili so, da velike Avstrijo nevarne vojske ne bo, edino vojska z državicama Srbijo in Crno->ro, ki imata obe skupaj toliko prebival-v, kot Avstrija samih vojakov. A tudi vojska bi stala mnogo žrtev — člove-ih in denarnih. Izračunalo se je, da bi »ak dan vojne stal pet milijonov kron. i ti dve mali državici mislita na vojsko, vzrok angleško in rusko hujskanje, ne-nne brezvestnosti srbskih mogotcev in di nekateri avstrijski slovanski politiki, igleška je hujskala Rusijo, ta pa Srbijo, bski mogotci pa slepijo ljudstvo, da bo bija s pomočjo Ruske zmagala Avstrijo, idi slepijo Srbi ljudstvo s trditvijo, da bodo avstrijski Slovani spuntali zoper ojega cesarja in pomagali Srbom, kar i Slovanom ne pride niti na misel. Da pa bi to mislijo, so vzrok nekateri časopisi, di »Slov. Narod«, in ljubljanski župan lv. ribar, ki je govoril v državnem zboru v ilog Srbom. Iz teh poročil so zajemali bi pogum za vojsko. V Perziji se je bati resne revolucije. )h in vojni minister sta morala bežati v itranjost šahove palače. Uprla se je ša->va telesna straža. Šah noče dati usta-kar bo privedlo do upora. Matron-vrelec glavna razpošiljate?: 85H0-1 DUNAJ I. S. Uflgar jr. tamirpttstr. 4. Suveren, olajšev. sredstvo proti vodni kislini, trganju, diabetes, želodčnemu in črevesnemu ka-taru, gorečici itd. Dobiva se po vseh lekarnah in trgovinah min. voda v Ljubljani pri Mih. Kastnerja. konj 844 2-1 Lep močan za uožnlo 176 cm visok, s tovornim vozom se takoj proda. Ponudbe pod šifro ,1909* na upravo lista CJčenca iz dobre hiše sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom gosp. Ivan Repouft v Št.Janžu, Dolenjsko. 858 3-1 m Priporoča svojo veliko, popolnoma svežo najmodernejšo konfekcijo Oblek J Fl L Lu Kil ed škofijo štev.19 'f za gospode, dame. dečke, deklice In otroke 1 po najnižjih cenah. — Postrežba solidna. Popularno dvokolo! Helical-Premier Vsako kolo, ki je dobavimo mi, je natančen Iztfeleh prve vrste najzaneslivejše konstrukcije, najfinejše Izvršitve, lahnega teka. V zvezi z našimi tovarnami v Conventry in Doo* smo največji tovarnarji za kolesa na sveta. Ceniki zastonj in franko. Zastopniki: A. Roman & Co., Ljubljana. M. Smolej, Jesenice. 819 10—1 Velika zaloga raznih 2267 slovenskih ploič in iromofonoo ceniki od gramofonov In ploie na rupolago. Fr. P. zajec urar In optlkar Ljubljana, r Stari trg, ttv. 28. 50.000 PAROV ČEVLJEV! 4 pare čevljev za samo K 7 - Vsled plačilnega zastanka nekaterih velikih tovarn sem bil poverjen prodajati večje zaloge čevljev globoko pod lastno ceno. Prodajam torej dva para moških in dva para ženskih čevljev na zadrgo iz rjavega ali črnega galoširanega usnja z močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša oblika. Velikost po številkah. Prosi se za natančni naslov. 854 1-1 Vsi štirji pari stanejo samo K 7*~. Požilja se po povzetju. — Zamena dovoljena aH denar nazaj R. AMKRAUT izvoz čevljev, Podgorce 130 Avstr. Pozor! Vrtnar prva moč, z dobrimi spričevali, išče službe za mesec april. Naslov pove uprav. »Slovenca". 8225-1 Gostilna (3 blizu Ljubljane, dobroidoča, s 6 krasnim vrtom, acetilensko razsvetljavo, popolnoma nanovo urejena, se odda radi nenadnega odpoklica najemnika v vojaško službovanje takoj ali 1. aprilom 1.1. ozir. pozneje v najem. Naslov se poizve v upravništvu »Slovenca". 828 (l) Spretnega stenojrnfn zmožnega slovenske in nemške stenografije 860 sprejme takoj 3—1 dr. Josip FurltM, odvetnik »Ljubljani. rojoSkeoa pomočnika sprejme takoj v trajno delo Oro-alav Slapar, krojaški mojster, Zalokarjeve ulice št. 10 Ljubljana. 848 1—J DOBER SVET je denarja vreden, posebno če se gre zato zdravje si izboljšati in si isto trajno ohraniti. Gotovo si vsak bolnik z vsemi mogočimi sredstvi prizadeva zopet postati zdrav in čeprav ostane ta hrepeneča želja mnogih bolnikov vkljub vsakovrstnih žrtev neizpolnjena, je temu končno kriv nepravi način zdravljenja. Zato naj bi vsak bolnik, predno se poda na brezuspešni poskus, premislil, kateri način uporabe bi služil njegovim bolečinam. Dragocen tozadevni svetovalec je naša 64 strani obsegajoča ilustrovana knjiga zastonj Abhandlnng uber moderne Elektro=Therapie in priporočamo vsakemu bolniku, posebno takim, ki trpe na ner-voznosti, nevrasteniji revmatizmu, bolečinah v hrbtenici in glavi, želodčnih in črevesnih bolestih, srčni slabosti, ohromelosti in vsakovrstni oslabelosti itd., naj sl nemudoma naroči to knjigo, tembolj, ker se pošlje ista zastonj in poštnine prosto vsakemu, ki nam pošlje spodajšnji kupon s popolnim imenom in naslovom Elektroterape v tiska ordinacija, Danajl. Schvangasse 1.1, aadstr. odd.l.s{3. ttftflrt. :a brezplačno knjigo. 28. III. 1909. Na elektroterapevtiško ordinacijo na Dunaju I., Schvvangasse 1, I. nadstr. odd. I. s/3. Prosim pošljite mi knjigo „Eine Abhandlung Ober moderne Elektro-Therapie" gratis in franko pod zaprto kuverto. ....................-........................................ Naslov:.................................................................... 852 1 — 1 Delniška, družba združenih pivovaren Žalec in Laško Specialiteta: vvSalvator" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). ===== Poilljatve na dom aorejema resfavrater ..Narodnega doma" g. Kržlšnlk. (Telefon it. 82.) ========== il Podružnice: (rana t menjalnicami i Graben 19, Mala itran, Meit nllca 17, Baden, Brno, Cclka Lipa, Cclka Kamnica, Moravski Znmherg, MSdUng, Novi Jlfcln, „ Pisen, Zvltava ln Llberce. menjalnice na Dunaja: L WolliclU 10, Tabontraiie 4, UI. Ungirgaue 77 (vogal Rennwega), m. L8-wengaue 27, IV. Wledner Hauptstrasie 12, V. Schdnbrnnnerttraise 88 a, VI. Gampendorferitraue 22, VIL Marlahllferitranc 70, VIII. L.rch.nlelder-itraai? 1X2, IX. Alser.traue 32, XVIII. Waiirlngeritra»«» 82, XIX. Dflbllnger H.npUtrauc 83, XIX. Hnuptitra.i« 52. Menfalnlčna delniška družba MERCUR ii ?! , 9 DUNAJ, I., WoUzeUe 1. flke. kapital K 20,000.000. Bes. raklad K 8,000.000. • • • • Na|kulantne|&l : nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, a zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. u Zamenjava in eskomptiranfe izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov. • • • • • • ■I flvg. Drelse v Ljubljani Mnogokrat odlikovana. Mnogokrat odlikovana. Priporoča se stavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v nHročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvrSene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaSki, solidno in trpežno po nujnižjih cenah. 2upniščem, samostanom in Šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so nu razpolago. Vsaki dan sveže okusne Velikonočne šunke s kožo, kg K 2 30 Velike gorenj, klobase, komad —>44 Velike pristne kranjske klobase —-40 Krakovska letna salama, kg 2-40 Razpošilja od 6 kg naprej vse proti z jamstvom za fino blago, A. NOVAK Ljubljana, Kollzej. mwnine> Krasno I Razpošilja ■ povzetju 3 M 863 5-1 Išče se za junij, eventuelno julij, stanovanje dve sobi in kuhinja. Ponudbe pod 864 ,Mirna stranka 20% Ljubljana, l-l Vabilo na OBČNI ZBOR Mlekarske zadruge g vodicah, reg. zadruge z omejeno zavezo ki se bo vršil die 4. aprila popoldne ob 3. ori v kaplaniji. 1. Poročilo načelništva in nadzorstva. 2. Odobrenje računov za 1. 1908. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelništvo. pomlodansko zalogo § modnesa blosa za® gospode in dame :: priporoča :: Oijelbert Jkuseli UuMjona. Mestni trs 19 6 masnih pesmi cherl, organist v Ribnici. V natis dovolil kn.-šk. ordinarijat v Ljubljani dne 9. decembra 1908 štev. 5431. — Par-titura K 1—. 85Q 8—1 Velikonočne pesmi TšŽf napevi). Drugi natis, partitura K 1—. 25 Marijinih pesmi TS napevi), za mešan in moški zbor. Partitura K 2 —, glasovi a 30 v. Naroči se lahko po nakaznici pri skladatelju, poštnine prosto in na vsakih 10 izvodov en izvod brezplačno. Dobi se tudi v Kat. Bukvami. Orig. dunajski in pariški modeli. O Zaloga žalnih klobukov. O Čepice za dame in otroke. JY{edni 5«lco z« detr^e l^lcbuKc o Ozmee § Dicic Ljubljana, Šelenburgove ul. L Moderniziranje klobnkov. hotel „Pri Maliču", nasproti glavne pošte 820 3-1 priporoča svojo bogato zalogo domskih m otroških klobukov. *wMr,liau«t' ml rJ V blagohotno uvaževanje! OUA LITA t * T H A f, SUPERIO« ALCSSAMDRIA (ITAUAJ MARCA DEPOSITAt* Da se izogne zmotam pri nakupu naSega izdelka, ki je svetovno znan pod imenom Borsalino klobuk se opozarja častito občinstvo na naSe tu vtisnjene varstvene znamke kakor tudi na vtis na usnju. Klobuki, ki so v prometu brez teh varstvenih znamk in vtisa na usnje ko! Borsalino klobuki niso naš izdelek. o« ^SAN^" I IT/LIA) MARCA DEPOSITATA Tovarna klobnkov (Ki l Borsalino Giuseppe & Fratello Hlessandria, Italija. Societa Anonima 785 3-1 Sprejmem takoj izurjenega, zanesljivega in vestnega rzrrzrz $olicitatorja ter pisarko s prav lepo pisavo in izurjeno v strojepisju. 8?3 3—i Dr. Fran Poček, odvetnik v Ljubljani, Stari trg št. 30. znr^nz Stanovanjska hiša na Glincah, Vrtna ulica 6| je naprodaj. V hiši je več stanovanj ima lep vrt, prav dobro p'tno vodo, hlei za štiri kon e ali goveda, prav pripravna zi I -.kakega voznika ker je tukaj prav veliko vožnje : Naslov pove uprava tega lista. 570 5_| Slavnemu občinstvu, osobito poljedelcem, vi-nogradnikom in obrtnikom si usojam nazna-™ njati, da izdelujem vsakovrstne Naznanilo. obode, istrske brente, brentače, škafe, čebre ter jih po&ilfam iz svoje delavnice na drobno in debelo po poštnem povzetju. Natančne cene se izvedo na željo po dopisnici. z odi. spoštovanjem Ivan Villtar, Velike Lašče 1, Dolenjsko. 855 izdeluje poceni in dobavlja vse gospodarske stroje najmodernejših sestav, kakor rezalne, mlatilne stroje, gepelje, sejalne stroje i. t. d. Komisijonarji in zastopniki za južne dežele se sprejemajo pod zelo ngodnimi pogoji. 2-1 I Sedal vsako obleka iz bla$a za K 4'- ceneje! Obleka za gospode od K12 stane sedaj K 8—; obleka za dečke od K 10 —stane sedaj K 6—; kostumi za otroke od K 7— stane sedaj K 5—; kostumi za prati za otroke ============: od K 2 — stane sedaj K 1—. =z=z== Kostumi za dame sedaj K 8- ceneje! Kostum za dame od K 16 — sedaj K 8 —; jopica za dame od R 8 — stane R 4 —! flnfllclko sModiMe oblek 0. Bcrnatouič LjubUono, Mestni trg št. 5. Podružnice Spljet, Celovec ln Trst Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve m™ 2 Podružnice Spl|et, Celovec tn Trst sprejema vloge na knjižice in na te- gsa 1/ 0/ koči račun ter je obrestuje po čistih /2/0 Kupuje in prodaja srečke in vse vrste ^vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. - DelnlSka glavnica -K 3,000.000. Rezervni Jond K 300.000. Prvi kinematograf Polhe Prej „EDISON". DUNAJSKA CESTA. Nasproti kavarne ..Evropa? vsako soboto ln sredo no« program! Predstave ob „eH.,inK--•„.. „ .„- PfStlStntfe Ob [MlHklli: Ob 4., 5., 6„ J. in 8. Ml. fBBBnmrtM . l" ,!1^: S™*" * ' UPi d0P0'•,■ in °b 3., 4., S., G., 7., 8. in 9. uri popoldne. LEnE PrOSIOrORl: stor^otlod 40'v '^rpro^r^Vocnn ^ Vsak fietrtek In soboto od 3. do 6. ure pred- = S!ll